Трајно Дозв Струи На Кабли

Glava V: " Dozvoleno strujno optovaruvawe na energetskite kabli"
5. DOZVOLENO CTRUJNO OPTOVARUVAWE

NA ENERGETCKITE KABLI
Del od elektri~nata energija {to se prenesuva so kabelot se
pretvora vo toplina vo samiot kabel. Taa toplina kabelot ja
oddava vo okolnata sredina i toa predizvikuva povi{uvawe na
temperaturata na site negovi konstruktivni elementi, a najmnogu
na sprovodnicite i izolacijata.
Izolacijata kaj kablite e naj~esto materija od organsko
poteklo, koja pod dejstvo na povi{enata temperatura postepeno se
razgraduva (go menuva svojot hemiski sostav) a so toa gi menuva i
svoite mehani~ki i izolacioni osobini vo smisla na nivnoto
vlo{uvawe. Vlo{uvaweto na karakteristikite na izolacijata (so
drugi zborovi kaàno, nejzinoto "stareewe") e osobeno intenzivno
koga temperaturata na izolacijata dolgotrajno nadminuva edna
opredelena grani~na vrednost. Vo toj slu~aj doa|a do zabrzano
stareewe i na samiot kabel i skratuvawe na negoviot ìvoten vek.
Taka, na primer, energetskiot kabel koj vo normalni uslovi na
eksploatacija bi imal vek na traewe 20 godini, vo uslovi na
zabrzano stareewe pod dejstvo na povi{enata temperatura moè da
ima vek na traewe 10, 5 pa i samo nekolku godini. Posle istekot na
toj rok, "ostareniot", odnosno amortiziraniot kabel po~nuva da
stanuva izvor na problemi koi se sogleduvaat vo naglo zgolemeniot
godi{en broj na defekti, probivi na izolacijata, prekini na
pogonot, poàri i sli~no, a toa pak }e uslovi od svoja strana
potreba od negovata zamena so nov kabel, {to e svrzano, me|u
drugoto, i so novi tro{oci i novi investicii.
Pokraj toa, kaj kablite so izolacija od impregnirana hartija
(IP), pod dejstvo na prekumernoto zagrevawe, doa|a do pojava na
vakuumski i gasni {uplini vo izolacijata, koi, kako {to }e
vidime, pretstavuvaat opasnost za samata izolacija.
So zagrevaweto na ìlite od kabelot pod dejstvo na strujnoto
optovaruvawe, doa|a do zgolemuvawe na obemot na negovoto jadro i
do povi{uvawe na vnatre{niot pritisok vrz samiot pla{t. Ova
povi{uvawe na vnatre{iot pritisok vrz pla{tot se dolì na toa
{to temperaturniot koeficient na {irewe na impergnantot vo
izolacijata e za 10 20 pati pogolem od koeficientot na {irewe
na olovoto, bakarot ili aluminiumot i toa predizvikuva trajni
deformacii na metalniot pla{t.
Po namaluvaweto na strujnoto optovaruvawe, nastanuva postepeno ladewe na kabelot i namaluvawe na obemot na elementite od
jadrenata konstrukcija. Najnapred se ladat nadvore{nite sloevi od
izolacijata poradi {to te~niot impregnant vo izolacijata
po~nuva da migrira sprema nejzinata periferija a vnatre{nite
sloevi od izolacijata, koi se vo neposreden dopir so
sprovodnicite, ostanuvaat delumno suvi i vo niv se obrazuvaat
{uplini. Elektri~noto pole vo taka sozdadenite {uplini ima
nekolkukratno pogolema ja~ina vo odnos na poleto {to se ima vo

samata izolacija. Toa doveduva do intenzivna jonizacija na gasot vo
{uplinite, jonsko bombardirawe na izolacijata i sozdavawe ozon
koj ja razoruva izolacijata, a seto toa vodi kon nejzino zabrzano
stareewe.
Vo normalen pogon na rabota, toplina se razviva vo slednite
elementi na kabelot:
vo sprovodnicite, pri te~ewe na struja (poradi xuloviot
efekt);
vo izolacijata (poradi efektot na dielektri~en histerezis
kako i poradi nejzinata nesovr{enost, t.e. postoeweto na
nekakva konduktivna sprovodnost);
vo metalniot pla{t (poradi induciranite vrtlo`ni strui);
vo ~eli~nata armatura
vrtlo`ni strui).
(istotaka
poradi
induciranite
Kaj kablite koi sproveduvaat ednonaso~na struja, efektite

{to gi sozdava naizmeni~noto elektri~no i magnetsko pole
otpa|aat, pa na toj na~in, kako izvori na toplina ostanuvaat samo
xulovite zagubi vo sprovodnicite i konduktivnata struja niz
izolacijata pod dejstvo na pogonskiot napon.
Od nabroenite izvori na toplina, najgolem udel vo porastot
na temperaturata otpa|a na zagubite vo sprovodnicite poradi xuloviot efekt. Zagubite vo izolacijata se sostojat od dve komponenti:
zagubi poradi postoewe na konduktivna struja vo samata izolacija
(koi se zanemarlivo mali kaj sovremenite kabli) i zagubi poradi
efektot na dielektri~en histerezis. Poslednive zagubi se zanemarlivo mali kaj kablite za nizok i sreden napon i iznesuvaat samo
nekolku procenti od xulovite zagubi, pa kako takvi, tie moàt slobodno da se zanemarat. No kaj kablite so visok napon (110 i 220 kV)
tie moàt da iznesuvaat i desetina procenti, dodeka kaj kablite so
najvisoki naponi tie se ve}e merlivi so xulovite zagubi. Kaj sovremenite kabelski konstrukcii, zagubite vo metalniot pla{t i
~eli~nata armatura se mali vo sporedba so xulovite zagubi, pa ~esto pati niv gi zanemaruvame.
5.1. MAKSIMALNI DOZVOLENI TEMPERATURI NA SPROVODNICITE

So cel da se izbegne zabrzanoto stareewe na kabelot poradi
negovoto nedozvoleno zagrevawe vo pogonot, neophodno e
temperaturata na sprovodnicite, a so toa i temperaturata na
izolacijata na kabelot, da bidat ograni~eni. Kaj nas, so standardot
MKS.N.C5 020/72 se definirani temperaturite na sprovodnicite
{to ne smeat da bidat pre~ekoreni vo tekot na neprekinata rabota
na kabelot. Ovie temperaturi zavisat od upotrebenata izolacija, a
zavisat i od nominalniot napon na kabelot. Nivnite vrednosti se
dadeni vo tabelata 5.1.
Tabela 5.1 Maksimalni dozvoleni temperaturi
na sprovodnicite kaj energetskite kabli vo normalen
(traen) pogon i vo reìm na kusa vrska
Vid na kabelot
Nominalen
napon [kV]
Temperatura Temperatura
[oC]
[oC]
na sprov. vo na sprov. vo
normal. pogon reìm na k v.
1, 3, 6
80
180
Kabli so
Pojasni
kabli
10
65
165
Izolacija
Ednoìlni kabli
10
70
170
Kabli so 3 metal.
pla{ta
20
65
155
Za{titeni H
kabli
35
60
140
1, 3, 6
70
160
10
65
160
20
60
140
Kabli so izolacija od PE
6 - 35
70
150
Kabli so izolacija od XPE
1 - 35
90
250
IP, NP
Kabli so izolacija od PVC
5.2. EKVIVALENTNA TOPLINSKA [EMA NA

KABELOT
Vo uslovi na stacionaren pogon (strujnoto optovaruvawe na
kabelot e konstantno, t.e. vremenski nepromenlivo) i vo uslovi na
toplinska ramnoteà, koga zagubite {to se ostvaruvaat vo kabelot
se ednakvi na mo}nosta {to kabelot ja oddava vo okolnata sredina,
temperaturata vo oddelnite elementi od kabelskata konstrukcija
e konstantna. Vo takvi uslovi, temperaturata1 na kabelot zavisi od:
1. strujnoto optovaruvawe na kabelot I ;
2. uslovite za odveduvawe na nastanatata toplina.
Uslovite za odveduvawe na nastanatata toplina od svoja strana
zavisat od konstrukcijata, strukturata i dimenziite na kabelot, od
temperaturata na okolnata sredina i od toplinskiot otpor na taa
sredina. Za da bide pojasen procesot na sozdavawe i odveduvawe na
toplinata od kabelot, }e se posluìme so ekvivalentnata
toplinska {ema na kabelot, prikaàna na slikata 5.1.
Koristej}i ja formalnata analogija {to postoi pome|u
ravenkite so koi{to se opi{uvaat toplinskite i strujnite procesi
vo prirodata, na baza na {emata od slika 5.1 moè da se formira
edno ekvivalentno elektri~no kolo so ~ija pomo{ bi moèle da gi
re{avame termi~kite procesi vo kabelot. Vo taa analogija, ona
{to be{e potencijal V vo elektri~nite kola, }e bide temperaturata kaj ekvivalentoto toplinsko kolo; na strujata I vo elektri~noto kolo }e i odgovara toplinskiot fluks F a i vo dvete kola
postoi elektri~niot, odnosno toplinskiot otpor R. Zna~i, ako
izvorite na toplina vo kabelot gi pretstavime so soodvetni
ekvivalenti strujni generatori i ako toplinskite otpori gi
pretstavime so soodvetni elektri~ni otpornici, }e dobieme edno
ekvivalentno elektri~no kolo, sli~no na ona od slikata 5.1, so
pomo{ na koe }e moème da ja presmetame temperaturata vo
poedinite sloevi od konstrukcijata na kabelot.
Otsega natamu, koga }e zboruvame za temperatura na kabelot, }e

mislime na temperaturata na sprovodnicite od kabelot, koja e naedno
i temperatura na vnatre{nite sloevi na negovata izolacija.

P0
P1
R1
P0
P1
P2
R2
P3
R3
R4
R1
P0
P1
R1
Izolacija
na ìlite
Sloevi me|u metal.

pla{t i armaturata
Sloevi nad
armaturata
Sredina (medium)
vo koja e poloèn
Slika 5.1 Ekvivalentna toplinska {ema na kabel

{to raboti vo uslovi na toplinska ramnoteà
Vo slikata 5.1 se vovedeni slednite ozna~uvawa:
P0
P1
P2
P3
n
R1
R2
R3
R4
1
4
5
zagubi po edinica dolìna {to se ostvaruvaat vo eden

sprovodnik;
zagubi po edinica dolìna {to se ostvaruvaat vo izolacijata;
zagubi po edinica dolìna {to se ostvaruvaat vo metalniot
pla{t;
zagubi po edinica dolìna {to se ostvaruvaat vo ~eli~nata
armatura;
broj na sprovodnici (ìli) niz koi te~e struja I ;
toplinski otpor na izolacijata;
toplinski otpor na slojot pome|u metalniot pla{t i
~eli~nata armatura;
toplinski otpor na slojot nad ~eli~nata armatura;
toplinski otpor na okolnata sredina vo koja e postaven
kabelot;
temperatura na sprovodnicite (t.e. temperatura na
vnatre{niot sloj od izolacijata);
temperatura na povr{inata na kabelot.
temperatura na okolniot ambient (5 = a).
Primenuvaj}i ja spomenatata formalna analogija na toplinskite i strujnite procesi, so pomo{ na {emata od sl. 5.1. dobivame:
1 = 5 + R1 ( Po + P1 / 2) + R2 [ P2 + n ( P0 + P1 )]+ ( R3 + R4 ) [ P2 + P3 + n ( P0 + P1 )].
(5.1)
Ako so
( = 1 5) ja ozna~ime razlikata pome|u

temperaturata na sprovodnicite (koja e naedno razlika na
temperaturata na vnatre{niot sloj od izolacijata na ìlite od
kabelot) i ambientnata temperatura, t.e.
takanare~enata
"nadtemperatura" na kabelot, toga{ }e imame:
= R1 ( P0 + P1 / 2) + R2 [ P2 + n ( P0 + P1 )] + ( R3 + R4 ) [ P2 + P3 + n ( P0 + P1 )].
(5.2)
So zanemaruvawe na zagubite vo izolacijata, vo metalniot

pla{t i vo armaturata, {to e kaj kablite za nizok i sreden napon
sosema prifatlivo, se dobiva:
P1 P2 P3 0 ,
(5.3)
pa sega relacijata (5.2) dobiva ne{to pouprosten oblik:

= P0 [ R1 + n ( R2 + R3 + R4 )]
(5.4)
Xulovite zagubi po edinica dolìna P0 {to se ostvaruvaat vo

eden od sprovodnicite iznesuvaat:
(5.5)
Po = r I 2 ,
kade {to r e aktivniot otpor po edinica dolìna na sprovodnikot

za naizmeni~na struja, a I e efektivnata vrednost na strujata {to
te~e niz sekoj od sprovodnicite.
So ogled na poslednite tri relacii, moè da se vospostavi
slednata vrska pome|u nadtemperaturata
i strujnoto
optovaruvawe na kabelot I:
I=
.
r [ R1 +n ( R2 + R3 + R4 )]
(5.6 a)
Zna~i vo stacionaren reìm na rabota na kabelot, koga

strujnoto optovaruvawe I vremenski ne se menuva, nadtemperaturata
e proporcionalna na kvadratot od strujata I, t.e.
= KI 2.
(5.6 b)
Dokolku ni e poznata temperaturata a na sredinata

(ambientot) vo koja e postaven kabelot i dokolku ni e poznata
maksimalnata temperatura max na sprovodnicite {to ne smee da
bide pre~ekorena tabela 5.1.), toga{ so pomo{ na relacijata (5.6)
mo`me da ja presmetame i maksimalno dozvolenata struja na
kabelot Imax koja u{te se narekuva i trajno dozvolena struja Id (Id
Imax)
I d I max =
max a
r [ R1 + n ( R2 + R3 + R4 )]
max
r [ R1 + n ( R2 + R3 + R4 ) ]
(5.7)
Vrz osnova na (5.6 a, 5.6 b) i (5.7) moè da se dobijat slednite

relacii:
I
I max
max
I
= max
I max
(5.8)
(5.9)
5.3. DOZVOLENO STRUJNO OPTOVARUVAWE

NA KABLITE VO TRAEN POGON
Trajnata temperatura {to ja dostigaat sprovodnicite vo
pogonot pri opredeleno strujno optovaruvawe I, t.e. rabotnata
temperatura na kabelot, kako {to ve}e vidovme, zavisi od temperaturata na ambientot i od uslovite na ladewe na kabelot
(odveduvawe na oslobodenata toplina), odnosno zavisi od:
toplinskiot otpor na izolacijata, t.e. nejziniot sostav i

debelina (poradi {to kablite za visok napon, koi imaat
podebel izolacionen sloj, podnesuvaat pomali strujni
optovaruvawa od kablite so ist presek no za ponizok napon);
toplinskiot otpor na za{titnite sloevi na kabelot
(vnatre{en i nadvore{en);
toplinskiot otpor na ambientot;
temperaturata na ambientot (zemja, vozduh, zimo, leto, itn).
Me|utoa, temperaturata na sprovodnicite zavisi i od uslovite {to
vladeat na trasata kade {to e poloèn kabelot, t.e. zavisi i od
nekoi drugi faktori kako {to se:
prisustvoto na toplovodi poloèni vo blizinata na trasata

na kabelot i nivnoto termi~ko vlijanie na samiot kabel;
smaluvawe na toplinskata sprovodnost na tloto zaradi
su{eweto na zemjata pod dejstvo na permanentnoto oddavawe
na toplina od kabelot;
na~inot na polagawe na kabelot (kablite);
brojot na paralelno poloènite kabli vo zaedni~kata trasa;
drugo.
Od iznesenoto proizleguva deka presmetuvaweto na
dozvolenoto strujno optovaruvawe na eden kabel pretstavuva
sloèna zada~a koja zavisi od niza okolnosti i pogolem broj
faktori koi te{ko se kvantificiraat i modeliraat, ili pak tie
voop{to ne moàt analiti~ki (tuku samo empiriski) da se opfatat
vo presmetkite. Ponekoga{ nekoi vlijatelni faktori skoro i ne
moàt da se predvidat, a ~esto pati nedostasuvaat precizni
podatoci za uslovite {to }e vladeat na idnata trasa (npr. sostav na
zemji{teto, procentot na vlaga vo nego, specifi~nata toplinska
otpornost, prisustvo na sosedni objekti i sli~no). Zatoa
analiti~kiot na~in na opredeluvawe na dozvolenoto strujno
optovaruvawe na kablite so pomo{ na modelite opi{ani so
relaciite (5.1) . . . (5.7) ima pove}e teorisko i nagledno
(edukativno), otkolku prakti~no zna~ewe. Od tie pri~ini, vo
praktikata, dozvolenite strujni optovaruvawa na kablite vo op{t
slu~aj se opredeluvaat na mnogu poprakti~en na~in, so pomo{ na
prethodno izgotveni tabeli, dobieni na baza na dolgogodi{ni
eksperimentirawa. Ovoj na~in isto taka ovozmoùva, na pravilen i
dovolno precizen na~in, da bidat opfateni prakti~no site

relevantni faktori bitni za zagrevaweto na kabelot.
Tabelite za koi stanuva zbor se odnesuvaat na tipi~nite
(naj~esto primenuvanite) na~ini na polagawe na kablite i na
voobi~aenite uslovi vo pogled na ladeweto na kablite dol`
trasata, taka {to obi~no ne }e ima potreba od dopolnitelni
korekcii (za koi }e stane zbor podocna) na ot~itanite vrednosti za
dozvolenoto strujno optovaruvawe. Tabelite se odnesuvaat na
slu~ajot koga se raboti za edine~no poloèn kabel (na primer eden
pove}eìlen kabel e poloèn vo zemja ili vo vozduh) i na slu~ajot
koga kabelski sistem odnosno kabelska trojka, sostavena od 3
ednoìlni kabli koi gi so~inuvaat trite fazni sprovodnici od
trifazniot kabelski vod, e poloèna vo zemja ili vozduh, vo
ramnina ili vo triagolnik.
Tabelite 5.2 5.9 od koi se ot~ituvaat dozvolenite strujni
optovaruvawa na raznite vidovi kabli, se odnesuvaat na slednite
uslovi (pretpostavki) vo pogled na zagrevaweto/ladeweto na
kablite {to vladeat na trasata:
d
a) Kabli poloèni vo zemja
1 Temperaturata na zemjata
na dlabo~inata na koja e
poloèn kabelot iznesuva
20oS;
2 Specifi~nata toplinska
otpornost na zemji{teto
iznesuva 100oC/cm/W;
a)
b)
Slika 5.2. Na~ini na polagawe

na kabelski vod, sostaven od 3
ednoìlni kabli
a) vo triagolnik b) vo ramnina
3 Kabelot (kablite) se polagaat direktno vo zemjata ili vo peso~na postela, na dlabo~ina od 70 cm, za{titeni odozgora so
za{titna opeka (cigla) postavena nad kabelot (vidi to~ka ? );
4 Dokolku kabelot e odozgora za{titen so plasti~en {titnik,
toga{ pri dobro popolnuvawe na prostorot me|u kabelot i
{titnikot, so pesok ili zemja, ot~itanoto dozvoleno strujno
optovaruvawe }e treba da se namali za 10%, t.e. da se koregira
so korekcionen faktor 0,9. Vo sprotivno, toa }e mora da se
koregira so korekcionen faktor 0,8;
5 Dozvolenite strujni optovaruvawa na kablite, navedeni vo
tabelite 5.2 .. 5.9 se odnesuvaat na takanare~enoto "distributivno optovaruvawe". Pod distributivno optovaruvawe na
eden kabel se podrazbira takov ciklus na optovaruvawe vo
tekot na denot (24 h) koj se sostoi od period so traewe od
najmnogu 10 ~asa vo tekot na koj strujnoto optovaruvawe na
kabelot e pribli`no ednakvo na svoeto maksimalno (polno)
optovaruvawe (100%), posle koj sledi ist takov ili podolg
period, vo tekot na koj strujnoto optovaruvawe na kabelot
iznesuva najmnogu 60% od svoeto polno optovaruvawe.
6 Dokolku kabelot (kablite) se trajno optovareni so konstantna

struja, toga{ vrednostite za dozvolenite strujni optovaruvawa, ot~itani od tabelite 5.2 . . . . . 5.9 se namaluvaat za 25%,
t.e. se mnoàt so korekcionen faktor 0,75. Poslednava
odredba ne se primenuva dokolku kabelot e postaven vo tlo so
visoka specifi~na otpornost poradi {to e ve}e izvr{ena
korekcija (odnosno redukcija) na dozvolenoto strujno optovaruvawe, spored tabelata 5.11 ;
7 Koga stanuva zbor za kabelski sistemi (kabelski trojki) sostaveni od po tri ednoìlni kabli, toga{ trite ednoìlni
kabli od sekoj snop se postaveni vo triagolnik, pri {to
kablite me|usebno se dopiraat, ili pak tie se poloèni vo
ramnina, pri {to rastojanieto pome|u sekoi dva sosedni
kabli iznesuva pribli`no = 7 cm (sl. 5.2).
b) Kabli poloèni vo vozduh
1 Kabelot e trajno optovaren so svoeto polno strujno optovaruvawe;

2 Temperaturata na vozduhot iznesuva 30oS i vo okolinata ne
postojat drugi izvori na toplina;
3 Odveduvaweto na toplinata od kablite se vr{i nesmetano, po
pat na zra~ewe ili konvekcija i kablite se za{titeni od
direktnoto zra~ewe na sonceto;
4 Prostorot vo koj e poloèn kabelot (kablite) e dovolno
prostran i provetren taka {to temperaturata na vozduhot
poradi zagrevaweto od kablite ne nadminuva 30oC, ili pak, vo
sprotivno, porastot na temperaturata na vozduhot nad 30oC e
zemen predvid so pomo{ na tabelata 5.15;
5 Koga stanuva zbor za kabelski sistemi ili kabelski trojki,
sostaveni od po tri ednoìlni kabli, toga{ trite ednoìlni
kabli od sekoja trojka se postavuvaat vo triagolnik, pri {to
kablite se dopiraat (sl. 5.2. a), ili pak tie se poloèni vo
ramnina (sl. 5.2. b), pri {to rastojanieto pome|u sekoi dva
sosedni kabli e ednakvo na pre~enikot d na kablite ( = d).
10
Tabela 5.2. Dozvoleno strujno optovaruvawe [A]

za kabli so izolacija PVC, poloèni vo zemja
Nom.
presek
mm2
1 kV
1-ìlni
1-ìlni
6 kV
3i4
ìlni
1-ìlni
10 kV
1-ìlni
3 - ìlni
1-ìlni
1-ìlni
3-ìlni
Cu
Sprovodnici od bakar
1 .5
27
2 .5
36
46
58
10
77
76
16
120
110
100
115
105
98
110
100
93
25
155
140
130
150
135
125
140
130
120
35
185
170
155
185
165
150
165
155
145
50
220
200
185
210
195
175
195
185
170
70
270
245
230
260
240
220
245
230
210
95
325
295
275
310
285
260
290
270
245
120
370
335
315
350
325
295
330
310
280
150
420
380
355
390
365
335
370
345
320
185
470
430
400
445
415
370
420
395
355
240
540
490
465
510
480
425
490
460
405
300
620
550
525
570
540
475
550
520
450
400
710
650
600
660
620
540
620
590
520
500
820
740
Sprovodnici od aluminium
36
Al
45
10
60
59
16
93
84
78
90
82
76
83
77
72
25
120
110
100
115
105
97
110
100
92
35
145
130
125
140
125
115
130
120
110
50
170
155
145
165
150
135
155
140
130
70
210
190
175
205
185
170
190
175
160
95
250
230
215
240
220
200
230
210
190
120
290
260
245
275
255
230
260
240
215
150
325
295
275
305
285
260
290
270
245
185
365
330
310
350
325
290
330
305
280
240
420
380
360
405
375
330
385
360
315
300
475
430
410
455
425
380
430
405
355
400
550
500
470
520
490
425
495
465
410
500
630
570
11

za kabli so izolacija PVC, poloèni vo vozduh
Nom.
presek
mm2
1 kV
1-ìlni
6 kV
1-ìlni
3i4
ìlni
1-ìlni
10 kV
1-ìlni
3 - ìlni
1.5
18
2.5
25
34
44
10
60
1-ìlni
1-ìlni
3-ìlni
Cu
65
16
100
86
80
105
94
86
97
89
83
25
135
120
105
135
125
110
125
115
110
35
170
145
130
165
155
135
155
145
130
50
205
180
160
200
185
165
185
170
155
70
260
225
200
255
235
205
235
220
195
95
320
280
245
310
285
250
285
265
235
120
375
330
285
360
330
285
330
305
270
150
430
380
325
405
370
325
370
345
310
185
490
440
370
465
430
370
430
405
350
240
590
530
500
550
510
430
510
475
400
300
680
610
500
640
600
490
590
550
450
400
780
720
600
760
710
570
700
650
530
500
900
810
26
34
10
46
Al
50
16
78
66
62
80
73
66
76
69
64
25
105
94
82
105
96
87
100
91
84
35
130
115
100
130
115
105
120
110
100
50
160
140
125
155
140
130
145
135
120
70
200
175
155
200
180
160
185
170
150
95
245
220
190
240
220
195
220
205
185
120
290
255
220
275
255
220
255
235
210
150
335
295
250
315
290
250
290
270
240
185
380
340
330
365
335
285
335
310
270
240
460
410
395
435
400
340
400
370
310
300
535
470
445
500
465
390
460
430
350
400
600
550
530
600
560
450
550
510
420
500
690
630
12

za kabli so izolacija PE, poloèni vo zemja
Nomin.
presek
mm2
10 kV
1-ìlni
1-ìlni
20 kV
3 - ìlni 1-ìlni
35 kV
1-ìlni
3 - ìlni
1-ìlni
1-ìlni
3 - ìlni
Cu
25
160
140
135
150
140
35
195
170
160
185
175
180
170
50
225
200
190
220
205
215
200
70
275
245
230
265
250
260
250
95
330
295
280
315
295
310
295
120
375
335
320
360
340
355
335
150
400
375
360
395
380
390
370
185
450
425
405
450
430
440
420
240
515
490
465
510
500
500
490
300
575
550
525
565
560
560
550
400
630
620
645
640
630
625
Al
25
125
110
105
120
110
35
145
135
125
140
135
140
135
50
175
160
145
170
160
170
160
70
215
190
180
205
195
205
200
95
255
230
215
245
230
245
230
120
285
260
245
280
270
275
265
150
315
295
275
310
300
305
290
185
360
330
310
350
340
345
330
240
400
385
360
405
390
395
385
300
455
430
410
450
440
440
430
400
520
500
510
505
500
495
13

za kabli so izolacija PE, poloèni vo vozduh
Nomin.
presek
mm2
10 kV
1-ìlni
1-ìlni
20 kV
3 - ìlni 1-ìlni
35 kV
1-ìlni
3 - ìlni
1-ìlni
1-ìlni
3 - ìlni
Cu
25
155
135
120
155
140
35
185
160
140
190
165
190
165
50
220
190
165
220
200
225
205
70
280
235
210
280
240
280
250
95
335
285
250
330
300
330
305
120
385
330
295
385
340
385
350
150
420
375
330
430
385
435
400
185
475
435
380
480
445
485
455
240
565
515
450
565
520
570
535
300
645
595
510
635
600
640
605
400
720
690
720
695
720
705
Al
25
120
105
95
120
110
35
145
125
110
145
130
145
130
50
170
150
130
170
155
175
160
70
220
185
160
220
190
220
195
95
255
225
195
260
230
260
235
120
300
260
225
300
265
300
270
150
335
295
255
340
300
340
310
185
385
340
290
380
345
380
355
240
460
400
345
450
410
450
420
300
515
465
390
505
470
510
475
400
590
540
580
545
590
550
14

za kabli so izolacija od umreèn polietilen XPE
ili etilen-propilen EPDM, poloèni vo zemja
Nomin.
presek
mm2
1 kV
1-ìlni 1-ìlni
10 kV
3i4
ìlni
1-ìlni 1-ìlni
20 kV
3-ìlni
1-ìlni 1-ìlni 1-ìlni 1-ìlni

Cu
1.5
30
2.5
40
50
65
10
35 kV
85
16
140
125
115
25
175
160
150
180
165
150
35
210
195
175
215
200
180
220
200
50
250
230
210
250
235
215
255
240
245
230
70
310
280
260
310
290
265
310
295
305
290
95
370
335
315
370
345
315
370
350
360
350
120
425
385
360
420
395
360
415
400
415
390
150
480
435
405
460
440
400
450
440
445
430
185
540
490
460
530
500
455
505
505
490
490
240
620
560
535
610
580
525
575
585
565
570
300
710
630
595
690
650
600
630
650
630
640
400
815
745
690
780
750
700
750
720
730
500
940
850
Al
40
50
10
70
16
90
25
135
110
115
140
130
115
35
165
140
135
165
155
140
170
160
50
195
170
165
195
180
165
195
185
195
185
70
240
210
200
240
225
205
240
230
235
225
95
285
270
245
290
270
245
285
270
280
270
120
330
310
280
325
305
280
320
310
315
300
150
375
360
315
360
340
315
360
345
355
335
185
420
415
355
410
385
355
400
390
390
385
240
480
500
415
480
455
415
460
455
455
450
300
545
570
470
545
510
470
510
510
510
510
540
625
590
580
600
580
585
400
630
670
500
720
765
15

za kabli so izolacija od umreèn polietilen XPE
ili etilen-propilen EPDM, poloèni vo vozduh
Nomin.
presek
mm2
1 kV
1-ìlni 1-ìlni
10 kV
3i4
ìlni
1-ìlni 1-ìlni
20 kV
3-ìlni
1-ìlni 1-ìlni 1-ìlni 1-ìlni

Cu
1.5
20
2.5
30
40
55
10
35 kV
75
16
120
105
95
25
165
145
130
175
160
135
35
205
175
160
210
190
165
220
200
50
250
220
195
255
230
200
260
245
280
250
70
315
275
245
320
285
250
320
300
350
310
95
390
340
300
385
345
305
390
370
400
370
120
455
405
350
440
400
350
450
420
470
425
150
525
465
395
500
455
400
500
475
530
490
185
600
535
450
580
525
460
570
550
595
555
240
720
645
530
680
625
550
660
645
695
655
300
830
745
610
780
725
630
760
730
780
730
400
950
880
730
890
850
880
840
910
860
500
1100
980
Al
30
40
10
55
16
95
80
75
25
130
110
100
130
125
110
35
160
140
120
170
150
130
175
155
50
195
170
150
205
180
155
210
190
220
195
70
245
215
190
255
220
195
255
235
270
240
95
300
270
230
305
270
240
310
285
330
290
120
355
310
270
350
310
275
360
330
370
330
150
410
360
305
390
355
315
400
375
420
380
185
465
415
350
450
410
360
455
430
470
435
240
560
500
415
530
490
425
525
505
545
515
300
645
575
475
615
560
480
590
570
630
590
400
500
730
840
670
770
560
710
665
680
670
710
700
16
Tabela 5.8. Dozvoleno strujno optovaruvawe [A] za kabli so

izolacija od impergnirana hartija IP, poloèni vo zemja
Nomin. Triìlen kabel Triìlen kabel
presek so zaedni~ki olo- so tri zaedni~ki
ven pla{t (IPO13) pla{ta (IPZO13)
mm2
6 kV
10 kV
20 kV
35 kV
Tri ednoìlni
nearmirani kabli,
poloèni vo ramnina
10 kV
20 kV
35 kV
Tri ednoìlni
nearmirani kabli,
poloèni vo snop
10 kV
20 kV
35 kV
Cu
59
10
80
69
16
105
90
25
135
120
120
150
140
135
130
35
165
145
145
135
180
165
155
165
155
145
50
195
170
175
160
215
200
185
200
185
175
70
245
215
215
200
265
245
230
245
230
215
95
290
255
255
240
315
290
270
290
270
255
120
330
290
290
270
355
330
310
330
310
290
150
375
325
325
305
400
370
345
375
350
330
185
420
365
365
340
450
410
385
420
390
370
240
480
420
420
390
510
470
435
480
450
425
300
540
470
465
435
560
520
485
540
510
480
400
620
540
530
500
640
590
550
620
590
550
580
540
700
650
600
690
650
610
115
500
105
45
10
60
Al
52
16
79
69
25
100
89
92
88
35
125
110
110
50
150
130
70
190
95
80
115
105
105
97
105
135
125
120
125
120
110
130
125
165
150
140
150
140
130
165
165
155
205
190
175
190
175
165
225
195
195
185
240
225
210
225
210
195
120
255
225
220
210
275
255
240
255
240
225
150
290
185
330
255
250
235
310
290
270
290
270
255
285
285
265
350
320
300
325
305
285
240
375
325
325
305
400
370
345
375
350
330
300
420
370
365
345
450
420
390
420
400
375
400
490
430
420
400
510
480
450
490
465
440
470
445
570
530
500
550
520
490
500
17
Tabela 5.9. Dozvoleno strujno optovaruvawe [A] za kabli

so izolacija od impergnirana hartija IP, poloèni vo vozduh
Nomin. Triìlen kabel Triìlen kabel
presek so zaedni~ki olo- so tri zaedni~ki
ven pla{t (IPO13) pla{ta (IPZO13)
mm2
6 kV
10 kV
20 kV
35 kV
Tri ednoìlni
nearmirani kabli,
poloèni vo ramnina
10 kV
20 kV
35 kV
Tri ednoìlni
nearmirani kabli,
poloèni vo snop
10 kV
20 kV
35 kV
Cu
50
10
68
59
16
90
78
25
120
105
115
145
135
130
125
35
150
125
140
130
175
165
150
165
155
145
50
180
155
165
155
215
200
180
200
185
175
70
230
195
205
195
270
250
230
250
240
220
95
280
235
245
230
330
300
275
305
285
265
120
325
270
280
265
380
350
320
355
330
305
150
370
310
320
300
440
400
360
410
380
350
185
420
355
360
340
500
455
410
470
435
400
240
490
410
420
390
580
530
475
540
510
465
300
560
470
480
440
660
600
540
630
580
530
400
660
550
560
510
770
700
630
750
690
630
620
570
870
780
700
840
780
710
105
500
100
39
10
53
45
16
70
60
25
91
78
85
35
110
95
105
50
140
115
70
175
95
82
Al
77
110
100
100
95
96
135
120
115
125
115
110
125
115
165
150
140
155
140
135
150
160
150
210
190
175
195
180
170
215
180
190
180
255
230
210
235
220
205
120
250
210
220
205
295
270
245
275
255
235
150
285
185
325
240
250
235
340
310
280
315
295
270
275
285
265
385
350
320
365
335
310
240
385
320
330
310
450
410
375
430
395
365
300
440
370
380
350
520
470
430
495
455
420
400
530
440
440
410
620
560
500
590
540
500
500
460
700
630
570
680
620
570
500
18
5.4. VLIJANIE NA OKOLINATA I NAÎNOT

NA POLAGAWETO NA KABLITE VRZ
NIVNOTO DOZVOLENO STRUJNO
OPTOVARUVAWE
Kako {to ve}e napomenavme, tabelite 5.2 5.9 se odnesuvaat na
slu~ajot koga edine~en pove}eìlen kabel, ili pak snop od tri
ednoìlni kabli, koi go formiraat trifazniot kabelski vod, se
poloèni vo zemjata odnosno vo vozduhot, na eden od prethodno opi{anite na~ini i vo to~no definiranite uslovi na polagawe. Koga
uslovite na polagawe na kabelot (kablite) se razlikuvaat od pretpostavenite, toga{ dozvolenite strujni optovaruvawa ot~itani od
spomenatite tabeli }e treba da se koregiraat so nekoj korekcionen
faktor f. Goleminata na korekcioniot faktor f zavisi od pove}e
~initeli, pa zatoa toj vo princip pretstavuva proizvod od pove}e
zasebni korekcioni faktori, t.e:
f = f1 f 2 f 3
za kabli poloèni vo zemja;
(5.10)
f = f 4 f5
za kabli poloèni vo vozduh.
(5.11)
5.4.1. Korekcioni faktori za kabli poloèni vo zemja

5 . 4 . 1 . 1 . V l i j a n i e n a s p e c i fi ~ n a t a t o p l i n s k a o t p o r n st n a t l o t o
fa k t o r f 1
Uslovite za ladewe na kabelot poloèn vo zemja vo golema

merka zavisi od sostavot na tloto, sodrìnata na vlaga vo nego,
dlabo~inata na zakopuvawe i sli~no. Razli~ni vidovi zemji{te
razli~no ja sproveduvaat toplinata, ili kako {to velime, imaat
razli~na specifi~na toplinska otpornost. Za ilustracija }e ni
posluì tabelata 5.10 vo koja se dadeni vrednostite na
specifi~nata toplinska otpornost na nekoi vidovi zemji{te.
19
Tabela 5.10 Specifi~na toplinska otpornost (oC.m/W)

na razni vidovi zemji{ta
Materijal
Zemja, normalno suva
Zemja, normalno vla`na
Zemja, pesokliva suva
Zemja, pesokliva vla`na
(oC.m/W)
1,3
0,4 0,7
1 1,2
0,5 0,6
Zemja, glinesta suva
1,4
Zemja, glinesta vla`na
0,8
Re~en pesok, suv
Re~en pesok, normalno vlaèn
Re~en pesok, zasiten so vlaga
0,75
Feldspad
0,4
Bazalt
0,6
Kvarc
0,11
Granit
0,25 0,32
Varovnik
0,78
âkal
0,54
[qaka
3,5 7
Organski materii, suvi
Cigla
1,9
Beton
1,2 1,3
Voda
1,7
Vozduh
40
Izolacija IP
PVC
PE
XLPE
Impregnirana juta
5 6,5
7
34
3,5
6
Koga specifi~nata toplinska otpornost na tloto se

razlikuva od pretpostavenite 100oC.cm/W, toga{ korekcioniot
faktor f1 so koj se uvaùva taa razlika, se presmetuva so pomo{ na
relacijata (5.12) pri {to vrednostite na faktorite A i B se
dobivaat so pomo{ na tabelite 5.11 i 5.12.
f1 = A B .
(5.12)
20
Tabela 5.11. Faktor A - zavisnost od presekot na sprovodnicite
[mm2] \ [oC.cm/W]
70
100
120
150
200
250
300
do 25 mm2
1,11
1,00
0,94
0,87
0,78
0,72
0,67
35 - 95 mm2
1,13
1,00
0,93
0,86
0,76
0,70
0,64
120 - 240 mm2
1,14
1,00
0,93
0,85
0,76
0,69
0,63
300 - 500 mm2
1,15
1,00
0,92
0,85
0,75
0,68
0,63
Tabela 5.12. Faktor B - zavisnost od Un i tipot na kabelot

Specif. toplinska otpornost
[oC.cm/W]
70
100
120
150
200
250
300
3 i 4-ìlni kabli, 1 kV
1,00
1,00
1,00
1,00
1,00
1,00
1,00
2-ìlni, 1 kV, pojasni 6, 10 kV
0,98
1,00
1,01
1,01
1,02
1,02
1,03
3-ìlen H-kabel do 35 kV
0,97
1,00
1,01
1,02
1,03
1,04
1,05
3 ednoìlni kabli do 35 kV
1,01
1,00
1,00
0,98
0,97
0,97
0,96
5 . 4 . 1 . 2 . V l i j a n i e n a t e m p e r a t u r a t a n a p o ~ v a t a - fa k t o r f 2
Voobi~aenata prirodna temperatura na tloto, merodavna za

opredeluvawe na dozvolenoto strujno optovaruvawe na kablite, vo
pove}eto evropski zemji iznesuva okolu 20oC. Ovaa temperatura e
vsu{nost najvisokata trajna temperatura {to se postignuva vo
letniot period na dlabo~ina 0,7 - 0,8 m vo zemjata. Me|utoa, od
opredeleni pri~ini (druga geografska {irina, prisustvo na
toplovodi ili drugi izvori na toplina vo blizinata i sli~no),
mo`no e trajnata temperatura na tloto vo koe e poloèn kabelot
da ima i poinakva vrednost. Dokolku taa se razlikuva od pretpostavenite 20oC, toga{ dozvolenoto strujno optovaruvawe na kabelot,
dobieno so pomo{ na tabelite 5.2 . . . 5.9 }e treba da se koregira so
faktorot na korekcija f2. Vrednosta na ovoj faktor se ot~ituva od
tabelata 5.13.
Tabela 5.13. Zavisnost na faktorot f2 od temperaturata na tloto
Temperatura na tloto (oC)
10
15
20
25
30
35
PVC i PE kabli, do 35 kV
1,15
1,10
1,05
1,00
0,94
0,88
0,82
XPE i EPDM kabli, do 35 kV
1,10
1,07
1,04
1,00
0,97
0,92
0,89
1,00
1,00
1,00
1,00
0,94
0,88
0,82
1,00
1,00
1,00
1,00
0,93
0,87
0,79
Kabli so Pojasni do 10 kV i
izolacija H-kabli, do 20 kV
IP, NP
H-kabli, 35 kV
21
5 . 4 . 1 . 3 . V l i j a n i e n a s o s e d n i t e , p a r a l e l n o p o l o è n i k a b l i - fa k t o r f 3
Paralelno poloènite kabli vo ist rov si deluvaat me|usebe

vo smisla na vlo{uvawe na uslovite za odveduvawe na toplinata.
Zatoa, najgolemata struja so koja smeeme da go optovarime kabelot
koj e paralelno poloèn so drugi kabli }e bide pomala od dozvolenoto strujno optovaruvawe dobieno spored tabelite 5.2 5.9 koe se
odnesuva na slu~ajot koga e toj osameno poloèn. Ovaa redukcija na
strujnoto optovaruvawe ja vr{ime so pomo{ na korekcioniot
faktor f3, a negovata vrednost ja ot~ituvame od tabelata 5.14.
Tabela 5.14. Vlijanie na sosednite kabli - faktor f3
2
10
dopir
0,79
0,67
0,63
0,58
0,55
0,50
0,46
7 cm
0 ,8 5
0 ,7 5
0,68
0,64
0,60
0,56
0,53
kabelskite snopovi
15 cm
0,86
0,77
0,72
0,68
0,64
0,61
0,58
(kabelskite sistemi)
25 cm
0,87
0,78
0,74
0,71
0,67
0,64
0,52
Broj na kabli vo ist rov

Rastojanie me|u
kablite odnosno
5.4.2. Korekcioni faktori za kabli poloèni

vo vozduh
5 . 4 . 2 . 1 . V l i j a n i e n a t e m p e r a t u r a t a n a v o z d u h o t - fa k t o r f 4
Sli~no kako vo prethodnite slu~ai, koi se odnesuvaa na kablite poloèni vo zemja, i ovde, koga kablite se poloèni vo vozduh,
uslovite za odveduvawe na toplinata koi vladeat na mestoto na
poloùvawe na kabelot (trasata) vlijaat vrz strujnata optovarlivost na kablite. Dokolku trajnata temperatura na vozduhot dol`
seta trasa ili samo na nekoi nejzini delovi (ova poslednovo se
odnesuva samo na slu~ajot koga e taa nad 30oC) e razli~na od pretpostavenite 30oC, toga{ vrednostite za dozvolenoto strujno optovaruvawe na kabelot, ot~itani od tabelite 5.2 . . . 5.9 se koregiraat
so pomo{ na faktorot f4 , spored tabelata 5.15.
Tabela 5.15. Zavisnost na faktorot f4 od temperaturata
Temperatura na vozduhot (oC)
15
20
25
30
35
40
45
PVC i PE kabli, do 35 kV
1,17
1,12
1,07
1,00
0,93
0,87
0,79
XPE i EPDM kabli, do 35 kV
1,13
1,09
1,05
1,00
0,94
0,89
0,84
Kabli so
Pojasni do 10 kV
1,06
1,06
1,06
1,00
0,94
0,87
0,79
izolacija
H-kabli, do 20 kV
1,06
1,06
1,06
1,00
0,94
0,87
0,79
H-kabli, 35 kV
1,00
1,00
1,00
1,00
0,91
0,82
0,71
IP, NP
22
5 . 4 . 2 . 2 . V l i j a n i e n a n a ~ i n o t n a p o l a g a we n a k a b l i t e - fa k t o r f 5
Osven temperaturata na okolniot vozduh, na~inot na polagaweto na kablite vo vozduhot kako i nivniot broj vlijae isto taka
vrz dozvolenoto strujno optovaruvawe na sekoj poloèn kabel. Vlijanieto na na~inot na polagaweto na kablite vrz nivnata strujna
optovarlivost se opfa}a so faktorot f5. Vrednostite na ovoj
faktor za nekoi tipi~ni na~ini na polagawe na kablite se dadeni
vo tabelite 5.16 a 5.16 g i 5.17 a 5.17 g. Pritoa, tabelite 5.16 a
5.16 g se odnesuvaat na 3 i 4 ìlnite kabli, dodeka tabelite 5.17 a
5.17 g se odnesuvaat na kabelskite sistemi (snopovi) sostaveni od
po 3 ednoìlni kabli.
Tabela 5.16 a. Faktor f5 za pove}eìlni kabli, poloèni na
tloto
Raspored na
kablite (skica)
d z dm dm dm dm dm
d
d d d
d
d
Me|usebni
rastojanija
Broj na kablite, poloèni eden pokraj drug

1
2
3
4
5
dZ = 2 cm
dm = d
0,95
0,90
0,88
0,85
0,84
dZ = 0
dm = 0
0,90
0,84
0,80
0,75
0,73
Tabela 5.16 b. Faktor f5 za pove}eìlni kabli, poloèni

na pregradi (cirkulacijata na vozduhot e spre~ena)*
Raspored na
kablite (skica)
Me|usebni Broj na Broj na kablite, poloèni eden kraj drug

rastojanija pregradi
1
2
3
6
9
D
D
D
D
dZ > 2 cm
dm = d
D 30 cm
dZ = 0
dm = 0
D = 30 cm
1
2
3
6
0,95
0,90
0,88
0,86
0,90
0,85
0,83
0,81
0,88
0,83
0,81
0,79
0,85
0,81
0,79
0,77
0,84
0,80
0,78
0,76
1
2
3
6
0,95
0,95
0,95
0,95
0,84
0,80
0,78
0,76
0,80
0,76
0,74
0,72
0,75
0,71
0,70
0,68
0,73
0,69
0,68
0,66
23
Tabela 5.16 v. Faktor f5 za pove}eìlni kabli, poloèni

na re{etki (cirkulacijata na vozduh e slobodna)**
Raspored na
kablite (skica)
D
D
D
D
Me|usebni
Broj na
rastojanija
re{etki
dz > 2 cm
1
2
3
6
1,00
1,00
1,00
1,00
0,98
0,95
0,94
0,93
0,96
0,93
0,92
0,90
0,93
0,90
0,89
0,87
0,92
0,89
0,88
0,86
1
2
3
6
0,95
0,95
0,95
0,95
0,84
0,80
0,78
0,76
0,80
0,76
0,74
0,72
0,75
0,71
0,70
0,68
0,73
0,69
0,68
0,66
dm = d
D 30 cm
dz = 0
dm = 0
D = 30 cm
Tabela 5.16 g. Faktor f5 za pove}eìlni kabli, postaveni

na nosa~i ili pricvrsteni na yid, eden nad drug***
Raspored na
kablite (skica)
dz
d
dm
d
dm
d
Me|usebni
rastojanija
dZ > 2 cm
dm = d
dZ = 0
dm = 0

1
2
3
6
9
1,00
0,93
0,90
0,87
0,86
0,95
0,78
0,73
0,68
0,66
Zabele{ki:
Oddelnite oznaki vo tabelite 5.16 a . . . . 5.16 g gi imaat
slednite zna~ewa:
*
dZ = rastojanie od yidot do kabelot;

dm = rastojanie pome|u sekoi dva sosedni kabli;
D = vertikalno rastojanie pome|u dve sosedni pregradi (re{etki).
** Koga kablite se postaveni na kabelski re{etki koi ovozmoùvaat

slobodna cirkulacija na vozduhot, pri {to e dz>2 cm, dm > 2.d i D >
30 cm, faktorot f5 = 1 bez ogled na brojot na re{etkite i brojot na
kablite na re{etkite.
*** Koga kablite se postaveni vertikalno, eden nad drug, pricvrsteni
na kuki (nosa~i) pri {to e dZ > 2 cm i dm > 2.d, toga{ faktorot f5 = 1
bez ogled na brojot na kablite, poloèni eden nad drug.
24
Tabela 5.17a Faktor f5 za kabelski sistemi (snopovi od po tri

ednoìlni kabli, poloèni na zemjata, eden pokraj drug)
Raspored na
Me|usebni
kablite (skica)
rastojanija
d z dm dm dm dm dm
d
d d d
d
d
Broj na sistemite, poloèni

eden pokraj drug
1
2
3
dZ = 2 cm
0,92
0,89
0,88
0,95
0,90
0,88
dm = d
d z 2d
dm 2d dm
dZ = 2 cm
2d
dm = 2d
Tabela 5.17 b. Faktor f5 za kabelski sistemi (snopovi), poloèni

na kabelski pregradi (cirkulacijata na vozduhot e spre~ena)
Raspored na
Me|usebni
kablite (skica)
rastojanija
Broj na sistemite, poloèni

eden pokraj drug
pregradi
1
2
3
Broj na
1
2
3
6
1
2
3
6
dZ > 2 cm
D
dm = d
D 30 cm
dZ > 2 cm
dm = 2d
D 30 cm
0,92
0,87
0,84
0,82
0,95
0,90
0,88
0,86
0,89
0,84
0,82
0,80
0,90
0,85
0,83
0,81
0,88
0,83
0,81
0,79
0,88
0,83
0,81
0,79
Tabela 5.17 v. Faktor f5 za pove}eìlni kabli, poloèni

na kabelski re{etki (regali),
(cirkulacijata na vozduh e slobodna)*
Broj na Broj na sistemite, poloèni
eden pokraj drug
rastojanija pregradi
1
2
3
Raspored na
Me|usebni
kablite (skica)
dZ > 2 cm
dm = d
D 30 cm
dZ > 2 cm
dm = 2d
D 30 cm
1
2
3
6
1,00
0,97
0,96
0,94
0,97
0,94
0,93
0,91
0,96
0,93
0,92
0,90
1
2
3
6
1,00
1,00
1,00
1,00
0,98
0,95
0,94
0,93
0,96
0,93
0,92
0,90
25
Tabela 5.17 g. Faktor f5 za kabelski sistemi (snopovi),

postaveni na nosa~i ili pricvrsteni na yid, eden nad drug**
Raspored na
Me|usebni
kablite (skica)
rastojanija
dz
d
dm
d
dm
d
dZ > 2 cm
dm = d
dZ = 0
dm = 0

1
2
3
0,94
0,91
0,89
0,89
0,86
0,84
Zabele{ki:
*
Koga kabelskite sistemi se postaveni na kabelski re{etki (regali)

pri {to trite ednoìlni kabli od snopot se postaveni vo
triagolnik i pritoa dZ > 2 cm a rastojanieto me|u sekoi dva sosedni
snopa iznesuva dm > 4.d i D > 30 cm, toga{ faktorot na korekcija
iznesuva f5 = 1, bez ogled na brojot na sistemite, postaveni na
re{etkite.
** Koga ednoìlnite kabli se poloèni vo ista ramnina, eden nad

drug, pri {to rastojanieto pome|u sekoi dva sosedni kabli iznesuva
dm > 2.d, faktorot na korekcija iznesuva f5 = 1, bez ogled na brojot na
poloènite kabli.
26
1. Zada~a. Kabel od tipot IPO 13 3x95 6/10 kV e poloèn vo zemja.

Poznati se slednite podatoci: dolìna l = 5 km; podol`na impedancija z = (r+jx) = (0,19+j0,08) /km. Kabelot napojuva distributiven
konzum koj pretstavuva trifazen simetri~en potro{uva~ so
slednite karakteristiki: Un = 10 kV; PP =4 MW; cos P = 0,95.
Kabelot e poloèn vo nominalni uslovi, na dlabo~ina h = 0,7 m vo
zemja so temperatura = 20oC i specifi~na toplinska otpornost
= 100 oKcm/W = 1oKm/W.
Potrebno e:
a) da se utvrdi dali kabelot }e bide termi~ki preoptovaren;
b) kolkav }e bide padot na napon U (V) i u% kako zagubite na
aktivna mo}nost vo prenosot P (kW) i p%.
R e { e n i e:
Od tabela 5.8 na str 34 ja ot~ituvame tabli~nata vrednost na
trajnata dozvolena struja na kabelot za nominalni uslovi na
polagawe: IT = 255 A. (zemja, Cu 95 mm2).
Strujata na potro{uva~ot IP }e bide:
SP = 3 U P I P = 3 U n I P I P =
IP =
SP
=
3 U n
PP
;
3 U n cos P
4000
= 243,1A. I P < I d (243,1A < 255 A).
3 10 0,95
a) Zna~i, od termi~ki aspekt, kabelot }e gi zadovoli barawata.

b) Parametrite na rednata granka od zamenskata pi-{ema na
kabelot }e bidat:
R = r l = 0,19 5 = 0,85 ; X = x l = 0, 08 5 = 0, 4 .
Bidej}i ni e poznata aktivnata mo}nost PP = 4 MW na potro{uva~ot i negoviot faktor na mo}nost cos P = 0,95, dobivame:
S P = PP / cos P = 4000 / 0,95 = 4210,53 MVA. SP = (PP + jQP)

Reaktivnata mo}nost na potro{uva~ot QP }e bide:
cos P = 0,95; sin P = 0,31225; tg P = 0,32868; QP = S P sin P = 1315 kvar.

Padot na napon vo kabelot }e bide:
U =
ili
PP R + QP X PP R + QP X
4000 0,95 + 1315 0, 4
=
= 433 V ,
U
Un
10
U = 0, 433 kV.
u % =
U
0, 433
100 =
100 = 4,33%.
Un
10
27
2. Zada~a. Da se utvrdi dali istiot kabel }e zadovoli od termi~ki

aspekt ako vo kabelskiot rov, zaedno so nego, se postavi u{te eden
takov kabel, na rastojanie = 15 cm od nego.
R e { e n i e:
Sega uslovite na polagawe na kabelot se nenominalni, {to
zna~i deka }e treba da se izvr{i korekcija na strujnoto
optovaruvawe spored fomulata:
I d = f IT ; f = f1 f 2 f 3 .
Faktorite f1 i f2 }e bidat 1 ( = n = 100oKcm/W i = 20oC).
No poradi prisustvoto na drugiot kabel, faktorot f3 }e treba da go
ot~itame od tabelata 5.14 (str. 37):
f 3 = 0,86; f =1 1 0,86 = 0,86.

I d = f IT = 0,86 255 = 219 A.
Bidej}i strujata so koja e optovaren kabelot (t.e. strujata na
potro{uva~ot) e:
I = I P = 243,1 A > I d = 219 A,

proizleguva deka kabelot }e bide preotovaren za okolu 11% vo
odnos na dozvolenata trajna struja Id. Toa }e se odrazi na ngoviot
ìvoten vek.
Ako, na primer, kabelot preku celiot den raboti preoptovaren za iznos 11%, toga{ negovata nadtem,peratura, koja vo
normalni (nominalni) uslovi treba da bide:
max = max a = 65 20 = 45o C ,
sega }e bide:
= max ( I / I max ) 2 = 45 1,112 = 55, 4 o C.
Zna~i negovata temperatura }e bide:
= a + = 20 + 55, 4 = 75, 4 o C.
Taa e pogolema od dozvolenata za 75,4 65 = 10,4oC. Zna~i kabelot
zabrzano }e staree, so pribli`no trikratna brzina, taka {to sekoj
den }e ostaruva za 3 dena. Na toj na~in negoviot ìvoten vek }e se
namali za okolu 3 pati.
28
3. Zada~a. Kolkava e trajno dozvolenata struja Id na kabelot razgleduvan vo prethodnata zada~a 2 vo zimski uslovi, koga temperaturata
na zemjata iznesuva = 5oC.
R e { e n i e:
Sega e f1 = 1; f2 = 1 (tabela 5.13 na str. 37) i f3 = 0,86. Zna~i
povtorno e f = 0,86, t.e. Id = fIT = 0,86255 = 219 A.
4. Zada~a. Dali istiot kabel od zada~ata br. 1, postaven vo

nominalni uslovi na polagawe (h = 0,7 m; = 20oC = 100 oKcm/W =
1oKm/W), }e zadovoli od termi~ki aspekt ako se raboti za
napojuvawe na industriski potro{uva~ koj preku celiot den }e
raboti so konstanten tovar PP = 3 MW, cos P = 0,8 UP = Un = 10 kV.
R e { e n i e:
Koga kabelot napojuva industriski konzum, toga{ dozvolenoto strujno optovaruvawe }e bide za 25% pomalo od normiranata
vrednost IT, ot~itana od tabelata 5.8 (str. 34). Sega, zna~i, }e imame:
I d = 0.75 IT = 0, 75 255 = 191 A.

Strujata IP na potro{uva~ot vo ovoj slu~aj }e bide:
IP =
SP
=
3 U n
PP
=
3 U n cos P
3000
= 216 A.
3 10 0,8
Bidej}i IP > Id (216 A > 191 A), zna~i kabelot }e bide termi~ki preotovaren.
Za doma. Interesno e da se utvrdi koja e maksimalnata aktivna
mo}nost na potro{uva~ot (pri ist faktor na mo}nost cosP = 0,8) za
koja kabelot }e bide optovaren to~no so trajno dozvolenata struja
za ovoj slu~aj. Re{enie: PP = 2.647 kW.
29
5.5. DOZVOLENO STRUJNO OPTOVARUVAWE

NA KABEL VO INTERMITIRAN POGON
5.5.1. Vremenski tek na temperaturata na kabelot
Da go razgledame procesot na zagrevawe/ladewe na energetskite kabli vo nestacionaren reìm koga tie rabotat so
promenlivo optovaruvawe. So }e ja ozna~ime temperaturata na
kabelot vo proizvolen moment t (t > 0) a so a }e ja ozna~ime
ambientntata temperatura na okolinata (mediumot) vo koj e
postaven kabelot. Neka temperaturata na kabelot vo momentot t = 0
iznesuva 0 i neka so I go ozna~ime strujnoto otpovaruvawe na
kabelot vo periodot t > 0. Vo op{t slu~aj promenata na
temperaturata so vremeto }e se odviva po sledniot zakon [5]:
(t ) = a + ( a ) (1 e t / ) + ( 0 a ) e t /
(5.13)
Vo relacijata (5.13) so e ozna~ena kone~nata temperatura koja

kabelot }e ja postigne posle teoriski beskone~no vreme, dodeka so
e ozna~ena vremenskata konstanta na zagrevawe na kabelot.
Razlikata 0 pome|u temperaturite na kabelot i na okolnata sredina se narekuva nadtemperatura na kabelot:
= 0
(5.14)
Sega relacijata (5.13) moème da ja napi{eme i na sledniot na~in:

(t ) = (1 e t / ) + 0 e t /
Sl.5.3. Zavisnost na vremenskata konstanta

od presekot S na kabelot
(5.15)
30
Vremenskata konstanta na zagrevawe na kabelot zavisi od

materijalot od koj se izraboteni sprovodnicite, nivniot presek, i
uslovite na ladewe (t.e. konstrukcijata na kabelot). Orientacionata vrednost na konstantata za NN i SN kabli, so nominalen
napon do 10 kV, moàt da se ot~itaat od dijagramot, prikaàn na
sl.5.3.
Kabel poloèn vo sredina ~ija temperatura iznesuva a i dolgo
vreme strujno neoptovaren, ja prima temperaturata na okolinata,
taka {to (0)= 0 = a. Ako kabelot go optovarime so struja I koja
ima konstantna efektivna vrednost, toga{ vo kabelot }e zapo~ne
da se osloboduva toplina i negovata temperatura (ili poto~no
re~eno temperaturata na sprovodnicite od kabelot), postepeno }e
po~ne da raste. Vo toj slu~aj relacijata (5.13) se transformira vo
relacijata (5.16) i porastot na temperaturata na kabelot }e se
odviva po sledniot zakon:
(t ) = a + ( a ) (1 e t / )
(5.16)
Zavisnosta (t) vo ovoj slu~aj e grafi~ki prikaàna na slikata 5.4

(t )
oo
o
t
Slika 5.4. Porast na temperaturata na kabel

optovaren so konstantna struja
Analiziraj}i ja relacijata (5.16) i slikata 5.2, moè da se zaklu~i deka nadtemperaturata na kabelot vo po~etokot raste najbrzo,
skoro linearno so vremeto, a podocna se posporo i posporo (vidi
tabela 5.18), taka {to teoriski gledano, duri posle beskrajno dolgo
vreme (a prakti~no samo posle 3 do 4 vremenski konstanti na zagrevawe ), taa }e ja dostigne svojata kone~na vrednost = a.
Zavisnosta = (t) vo tabelarna forma e dadena vo tabelata 5.18.
Tabela 5.18. Vremenska zavisnost na nadtemperaturata (t)
na kabel optovaren so konstantna struja
t/
/
0,0
0,5
1,0
1,5
2,0
2,5
3,0
4,0
0,000 0,393 0,632 0,777 0,865 0,918 0,950 0,982
31
Od tabelata 5.18 moème da zaklu~ime deka posle istekot na

vremeto t = 3. nadtemperaturata na kabelot }e dostigne 95% od
svojat kone~na vrednost. Vo toj moment nie }e moème da smetame
deka procesot na zagrevaweto na kabelot prakti~no zavr{il (se
stacioniral) i deka temperaturata na kabelot ja dostignala
svojata stacionarna vrednost .
Od izrazot (5.6) moème da zaklu~ime deka nadtemperaturata
{to }e ja dobie kabelot vo stacionaren reìm na rabota e proporcionalna na kvadratot na strujata I so koja e optovaren kabelot, t.e. :
= K . I 2 .
(5.17)
Vrednosta na konstantata na proporcionalnost K od (5.17) za
eden kabel najlesno moè da se opredeli so pomo{ na negovata
trajno dozvolena struja Imax, ot~itana od tabelite 5.2 . . . 5.9, so koja vo
uslovite na polagawe na kabelot, opi{ani vo to~kite 5.2 i 5.3, se
postignuva maksimalnata dozvolena nadtemperatura max = max 0 ,
bidej}i, soglasno (5.17), vaì:
2
max = K I max
.
(5.18)
Od poslednata ravenka dobivame:

2
K = max / I max
.
(5.19)
Zamenuvaj}i ja vrednosta za K od relacijata (5.19) vo relacijata

(5.17), se dobiva:
= max ( I / I max )2 .
(5.20)
32
Primer br. 5.1. Pojasen kabel tip IPO 13 3x150 6/10 kV e poloèn vo
zemja na dlabo~ina 70 cm. Temperaturata na zemjata na taa dlabo~ina iznesuva 20oC. Kabelot bil dolgo vreme neoptovaren taka {to
negovata po~etna temperatura istotaka iznesuva 0=20oC. Vremenskata konstanta na zagrevawe na kabelot iznesuva = 20 min.
Da se presmeta:
a) Kolkava }e bide stacionarnata temperatura na kabelot ako
trajno go optovarime so struja I = 250 A;
b) Kolkava }e bide temperaturata 30 na kabelot posle t = 30 min,
smetano od momentot koga e toj strujno optovaren.
Re{enie:
a)
Presmetka na stacionarnata temperatura .
Maksimalnata dozvolena temperatura vo traen pogon na 10 kV

pojasni kabli so izolacija IP, spored tabelata 5.1 iznesuva max =
65oS. Od tabelata 5.8 ja ot~ituvame trajno dozvolenata struja na
kabelot Imax so koja, vo uslovi koga temperaturata na ambientot
(tloto) iznesuva a = 20oC, se postignuva temperaturata na kabelot
da ja dostigne svojata maksimalno dozvolena vrednost max. Spored
toa, dobivame:
Imax = 325 A - ot~itano od tabelata 5.8
max = 65oC ot~itano od tabelata 5.1

max =max a = 65 20 = 45oC.
So pomo{ na (5.18) }e ja dobieme nadtemperaturata na
kabelot vo traen pogon koga e toj optovaren so strujata I = 250 A:
= max.(I / Imax)2
= 45 . (250/325)2 = 26,6 oC.

Spored toa, stacionarnata temperatura na kabelot vo
razgleduvaniot reìm }e bide:
= a + = 20 + 26,6 = 46,6oC.
b)
Presmetka na stacionarnata temperatura 30 .
Temperaturata {to }e ja postigne kabelot posle 30 minuti, }e

ja presmetame so pomo{ na relacijata (5.13):
30 = 0 + ( 0 ) (1 e 30 / 20 ) = 20 + (46, 6 20) (1 e 1,5 ) = 40, 7C .
33
Primer br. 5.2. Se posmatra istiot kabel od prethodniot primer.

Temperaturata na ambientot iznesuva = 20oC. Kabelot dolgo vreme
ne bil strujno optovaren, taka {to moè da se smeta deka negovata
temperatura istotaka iznesuva 0 = a = 20 oC.
Vo momentot t = 0 kabelot se optovaruva so konstantna struja I
= 400 A. Posle kolku vreme temperaturata na kabelot }e ja dostigne
svojata maksimalno dozvolena vrednost max = 65oC ?
Re{enie:
Najnapred, so pomo{ na relacijata (5.18) }e ja opredelime
stacionarnata vrednost na nadtemperaturata na kabelot vo
traen pogon:
= max ( I / I max ) 2 = 45 (400 / 325) 2 = 68,2C ,
od kade se dobiva i stacionarnata temperatura na kabelot:

= a + = 20 + 68,2 = 88,2 oC .
Vremeto t posle koe temperaturata na kabelot }e ja dostigne

vrednosta 65oC }e go dobieme so pomo{ na relacijata (5.13)
65 = 20 + (88,220) (1e t / )
e t / = 1 (6520) /(88,220) = 1,078
t = ln(1 / 0,34) =1,078 t = 21,6 min .
34
5.5.2. Dozvoleno preoptovaruvawe na kabelot

pri intermitiran pogon
Od prethodniot primer moème da zaklu~ime deka eden kabel
moè da raboti izvesno kratko vreme i so struja koja e pogolema od
trajno dozvolenoto strujno optovaruvawe, bez da se nadmine propi{anata maksimalna dozvolena temperatura na kabelot max.
Da go posmatrame sega slu~ajot koga kabelot izvesno vreme tk
raboti preoptovaren, so konstantna struja I koja e pogolema od maksimalnata trajna dozvolena struja Imax , posle koe nastapuva period
vo koj strujnoto optovaruvawe na kabelot I ne ja nadminuva dozvolenata vrednost Imax . Se postavuva pra{aweto, kolkav smee da bide
faktorot na preoptovaruvawe na kabelot ck = I/Imax vo periodot koga
e toj preoptovaren, taka {to temperaturata na kabelot nema da ja
nadmine maksimalnata dozvolena temperatura max .
Vrz osnova na relacijata (5.15) moème da pi{uvame:
(tk ) = (1 e tk / )
(5.21)
So zamena na (5.20) vo (5.21) se dobiva:
Slika 5.5. Zavisnost na faktorot ck od odnosot tk/

(t k ) = max ( I / I max ) 2 (1 e t k / ).
(5.22)
Potoa, od uslovot:
t = tk (tk) = max
(5.23)
dobivame:
( I / I max )2 (1 e tk / ) = 1,
(5.24)
od kade se dobiva baraniot faktor na preoptovaruvawe ck (sl. 5.5):
ck =
I
I max
1
1 e t k /
(5.25)
35
5.6. DOZVOLENI STRUI NA KUSI VRSKI

Struite {to te~at niz kablite vo reìmot na kusa vrska moàt da bidat i po nekolku desetini pati pogolemi od nivnite
trajno dozvoleni strui. Golemata struja na kusata vrska i za sosema
kratko vreme }e predizvika naglo povi{uvawe na temperaturata na
sprovodnicite {to moè da predizvika hemisko razgraduvawe na
izolacijata i nejzino o{tetuvawe ili vlo{uvawe (pa duri i
gubewe) na nejzinite izolacioni i mehani~ki osobini. Toa ponatamu moè da dovede do pojava na defekti na kabelot, t.e. do proboj
na izolacijata, prekin vo elektrosnabduvaweto i drugi direktni
ili indirektni {teti i vo mreàta no i kaj samite potro{uva~i.
Temperaturata {to kratkovremeno moè da se dozvoli na
sprovodnicite, bez toa da ima primetni {tetni posledici po
samata izolacija, obi~no ja opredeluvaat samite proizvoditeli na
kablite, ili pak taa e ograni~ena so opredeleni standardi i
propisi. So ogled na kratkotrajnosta na reìmot na kusata vrska,
maksimalnata temperatura {to se dozvoluva vo reìmot na kusata
vrska e sekoga{ zna~itelno pogolema od trajno dozvolenata
temperatura na kabelot {to se dopu{ta vo normalniot pogon.
Spored proizvoditelite, (na primer ELKAZagreb i FKJagodina),
dozvolenite temperaturi na sprovodnicite vo reìmot na kusa
vrska se dadeni vo tabelite 5.1 i 5.18. Ovie temperaturi ne smeat da
bidat nadminati vo reìmot na kusata vrska, t.e. strujata na kusata
vrska niz kabelot mora da se prekine pred temperaturata na
sprovodnicite da ja dostigne svojata maksimalna dozvolena
vrednost.
Od dosega kaànoto proizleguva deka dozvolenata struja na
kusata vrska vo kabelot }e zavisi od pove}e faktori i toa:
od maksimalnata dozvolena temperatura {to sprovodnicite

moàt da ja dostignat vo reìmot na kusata vrska;
od temperaturata na sprovodnicite pred nastanuvaweto na
kusata vrska;
od vremetraeweto na strujata na kusata vrska;
od presekot A i materijalot od koj se izraboteni sprovodnicite.
5.6.1. Dozvoleni strui na kusa vrska koga strujata ima

konstanten intenzitet
Za zagrevaweto na kabelot vo reìmot na kusata vrska }e bide
merodavna goleminata na takanare~eniot toplinski impuls {to se
osloboduva za vreme na traeweto na kusata vrska T:
T
Ak = ik2 (t ) dt .
0
(5.26)
36
Koga strujata na kusata vrska se menuva po prostoperiodi~en

zakon i ima konstantna efektivna vrednost, toga{ za presmetuvawe
na toplinskiot impuls Ak }e bide dovolno da se znaat efektivnata
vrednost na strujata na kusata vrska Ik i nejzinoto vremetraewe T ,
t.e, toga{ }e bide:
T
Ak = ik2 (t ) dt = I k2 T .
(5.27)
Skoro site proizvoditeli na kabli za svoite proizvodi davaat

nomogrami od koi na sosema ednostaven na~in moè da se ot~ita,
zavisno od goleminata na strujata Ik , dozvolenoto vremetraewe na
strujata na kusa vrska niz kabelot. Nekoi takvi nomogrami se prikaàni na slikite 5.6 i 5.7.
Za opredeluvawe na dozvoleniot toplinski impuls {to moè
da go primi kabelot vo reìmot na kusata vrska, ~esto pati se
koristi i poimot "kratkovremena dozvolena gustina na strujata" jk.
Gustinata jk obi~no se izrazuva vo (A/mm2) i pretstavuva takva
gustina na strujata {to kabelot }e ja izdrì vo tekot na edna
sekunda bez da dojde do negovo pregrevawe i o{tetuvawe. Za
ilustracija }e ni posluàt podatocite za kratkovremenata
dozvolena gustina jk za razni vrsti kabli i za razni vremiwa na
traewe na kusata vrska, spored proizvoditelot ELKA-Zagreb,
prikaàni vo tabelata 5.19.
Dijagramite od slikite 5.6 i 5.7 kako i podatocite od tabelata
5.19 se odnesuvaat na najnepovolniot slu~aj, koga po~etnata
temperatura na kabelot e ednakva na maksimalnata dozvolena
temperatura na kabelot vo traen pogon, opredelena spored tabelata
5.1.
Dokolku pred nastanuvaweto na kusata vrska kabelot ne bil
nominalno optovaren, toga{ moè da se dozvoli i pogolema struja
Ik odnosno nejzino podolgo vremetraewe vo odnos na soodvetnite
vrednosti, opredeleni spored slikite 5.6 i 5.7, odnosno tabelata
5.19. Vo taa smisla, za ovie korekcii moè da se koristat
dijagramite, prikaàni na slikite 5.8.
37
Tabela 5.19. Dozvoleni temperaturi i dozvoleni kratkovremeni

gustini na strujata na kusa vrska za razni tipovi kabli,
proizvod na ELKA-Zagreb.
Tip
na
Dozvolena gustina na strujata jk (A/mm2)

za razi vremetraewa na kusata vrska
Po~etna Dozvolena
temper. na temper. na
izolac. p
izolacijata
izolac. k
0,1
0,2
0,5
2,0
5,0
Cu
PVC
PE
XPE
EpDM
1,0
IP, 6 kVpojasni
70
70
90
90
80
160
150
250
250
180
364
345
454
454
376
257
244
321
321
266
163
154
203
203
168
115
110
144
144
199
81
77
101
101
84
52
49
64
64
53
IP, 10 kVpojasni
65
165
385
272
172
122
86
54
IPtriolovni, 20 kV
65
155
367
260
164
116
82
52
IP, Hkabli 35 kV
60
140
351
248
157
111
79
50
33,3
31,6
41,4
41,4
34,3
PVC
PE
XPE
EpDM
Al
IP, 6 kVpojasni
70
70
90
90
80
160
150
250
250
180
236
224
293
293
243
167
158
207
207
172
105
100
131
131
109
74,5
70,7
92,5
92,5
76,8
52,7
50
65,4
65,4
54,3
IP, 10 kVpojasni
65
165
248
176
111
78,5
55,5
35
IP triolovni, 20 kV
65
155
237
168
106
75
53
33,5
IP, Hkabli 35 kV
60
140
227
160
101
71,7
50,7
32
Slika 5.6. Dozvoleni vremetraewa

Slika 5.7. Dozvoleni vremetraewa
na strujata na kusata vrska za kabli 1-3 kV, na strujata na kusata vrska za kabli 6-10 kV,
proizvod na fabrika za kabli Jagodina
proizvod na fabrika za kabli Jagodina
38
Tabela 5.19. Dozvoleni temperaturi i dozvoleni kratkovremeni

gustini na strujata na kusa vrska za razni tipovi kabli,
proizvod na ELKA-Zagreb.
Tip
na
izolacijata
Po~etna Dozvolena
temper. na temper. na
izolac. p izolac. k
Dozvolena gustina na strujata jk (A/mm2)

za razi vremetraewa na kusata vrska
0,1
0,2
0,5
2,0
5,0
Cu
PVC
PE
XPE
EpDM
1,0
IP, 6 kVpojasni
70
70
90
90
80
160
150
250
250
180
364
345
454
454
376
257
244
321
321
266
163
154
203
203
168
115
110
144
144
199
81
77
101
101
84
52
49
64
64
53
IP, 10 kVpojasni
65
165
385
272
172
122
86
54
IPtriolovni, 20 kV
65
155
367
260
164
116
82
52
IP, Hkabli 35 kV
60
140
351
248
157
111
79
50
33,3
31,6
41,4
41,4
34,3
PVC
PE
XPE
EpDM
Al
IP, 6 kVpojasni
70
70
90
90
80
160
150
250
250
180
236
224
293
293
243
167
158
207
207
172
105
100
131
131
109
74,5
70,7
92,5
92,5
76,8
52,7
50
65,4
65,4
54,3
IP, 10 kVpojasni
65
165
248
176
111
78,5
55,5
35
IP triolovni, 20 kV
65
155
237
168
106
75
53
33,5
IP, Hkabli 35 kV
60
140
227
160
101
71,7
50,7
32
39
Slika 5.8. Dozvoleni ednosekundni gustini na strujata na k. vrska vo

zavisnost od temperaturata na kabelot 1 pred nastanuvaweto na k.v. i
vo zavisnost od max dozvolena temperatura k vo reìmot na k. vrska
5.6.2. Dozvoleni strui na kusa vrska koga strujata

ima promenliva efektivna vrednost
Struja na kusa vrska }e ima konstantna efektivna vrednost
toga{ koga impedancijata na delot od mreàta pome|u
izvorot/izvorite (sinhronite generatori) i mestoto na kusata
vrska e zna~itelno pogolema od vnatre{nata impedancija na samiot
izvor. Me|utoa, koga stanuva zbor za kusa vrska nastanata vo
neposredna blizina na sinhron generator (ili op{to, sinhrona
ma{ina), toga{ strujata na kusata vrska }e ima sloèn oblik (sl.
5.9), koj uprosteno moè da se opi{e so sledniot analiti~ki izraz:
ik (t ) = 2 I k (t ) cost I a (t ) ,
(5.28)
ili:
ik (t ) =
2 [ ( I k" I k' ) e t / T "d + ( I k' I k ) e t / T 'd + I k ] cos t
2 I k" e t / Ta
(5.29)
40
ik(t)
Iu
t
Slika 5.9. Oblik na strujata na kusa vrska

nastanata vo neposredna blizina na izvor
Zna~i, strujata na kusa vrska vo op{t slu~aj se sostoi od dva ~lena
t.e. komponenti: periodi~na (naizmeni~na) komponenta, koja se
menuva so kru`na frekvencija i koja ima vremenski promenliva
(opa|a~ka) efektivna vrednost Ik(t) i aperiodi~na (ednonaso~na)
komponenta Ia(t) ,koja se pridu{uva vo tekot na vremeto po eksponencijalen zakon.
Vremenskite konstanti Td i Td koi figuriraat vo (5.2) se
takanare~enite subtranzientna i tranzientna vremenska konstanta. Prvata ima red na golemina od 0,03 - 0,05 sekundi, dodeka
vtorata e zna~itelno pogolema i se dviì vo granicite od 1 1,5
sekundi. Vremenskata konstanta Ta so koja se pridu{uva aperiodi~nata komponenta na strujata na kusata vrska e od redot na
golemina 0,05 0,1 s.
Se pokaùva [?] deka toplinskiot impuls Ak na strujata na
kusata vrska i vo ovoj slu~aj moè da se presmeta, no toa }e bide
sega mnogu posloèno:
Ak =
ik ( t ) dt =
0
2
= ( Td" / 2 ) ( I k" I k' ) (1 e

+
2
Ta ( I k" )
(1 e
2 T / Ta
2 T / T "d
) +
+ 2 Td' I k ( I k' I k ) (1 e
2
T Ik
T / T 'd
) + ( Td' / 2 ) ( I k' I k ) (1 e
+ 2 Td" I k ( I k" I k' ) (1 e
2 T / T 'd
T / T "d
) +
(5.30)
) +
) + + 2 Td ( I k" I k' ) ( I k' I k ) (1 e
T / Td
) .
Pokraj vremenskite konstanti Td , Td i Ta, vo izrazite (5.26) i

(5.27) figuriraat u{te i slednite veli~ini:
I k subtranzientna (po~etna) struja na kusata vrska;

I k tranzientna (preodna) struja na kusata vrska;
Ik trajna struja na kusata vrska;
Td = ( Td . Td ) / ( Td + Td )
41
Izrazot (5.30) e prili~no sloèn i sosema nepodesen za prakti~na primena. Zatoa, namesto ovoj izraz, toplinskiot impuls Ak
naj~esto se presmetuva na mnogu poednostaven na~in, so pomo{ na
takanare~eniot termi~ki ekvivalent na strujata na kusata vrska
Ike, koj moè da se presmeta so pomo{ na izrazot (5.31), na mnogu
poednostaven na~in:
I ke = I k" m + n .
(5.31)
So parametarot m koj figurira vo izrazot (5.31) se opfa}a

prisustvoto na aperiodi~nata komponenta na strujata na kusata
vrska Ia(t). Toj zavisi od vremetraeweto na kusata vrska T i od t.n.
udaren koeficient na strujata na kusa vrska ku. Udarniot koeficient ku pretstavuva odnos pome|u maksimalnata momentna vrednost
na strujata na kusata vrska (koja u{te se narekuva i udarna struja na
kusata vrska Iu) i temenata vrednost na nejzinata naizmeni~na komponenta 2 I k , t.e:
ku =
ik (t )t = 0,01 s
Iu
=
2 I k
2 I k
(5.32)
Parametarot m zavisi od vremetraeweto na kusata vrska T i od

goleminata na udarniot koeficient ku. Taa zavisnost e prikaàna
na dijagramot od slika (5.10).
So parametarot n vo (5.31) se opfa}a vlijanieto na periodi~nata (naizmeni~nata) komponenta na strujata na kusata vrska. Toj
zavisi od odnosot I k / I k na subtranzientnata i trajnata struja na
kusata vrska i negovata vrednost moè da se ot~ita od dijagramot
prikaàn na slikata (5.11).
Slika 5.10. Zavisnost na parametarot m od goleminata na

udarniot koeficient ku i od vremetraeweto na kusata vrska T.
Slika 5.11. Zavisnost na parametarot n od odnosot

I k / I k i od vremetraeweto T na strujata na kusata vrska.
42
43
44

Трајно Дозв Струи На Кабли

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Трајно Дозв Струи На Кабли

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Glava V: " Dozvoleno strujno optovaruvawe na energetskite kabli"

5. DOZVOLENO CTRUJNO OPTOVARUVAWE

Glava V: " Dozvoleno strujno optovaruvawe na energetskite kabli"

nekolkukratno pogolema ja~ina vo odnos na poleto {to se ima vo

Kaj kablite koi sproveduvaat ednonaso~na struja, efektite

Glava V: " Dozvoleno strujno optovaruvawe na energetskite kabli"

5.1. MAKSIMALNI DOZVOLENI TEMPERATURI NA SPROVODNICITE

Kabli so izolacija od XPE

Kabli so izolacija od PVC

Glava V: " Dozvoleno strujno optovaruvawe na energetskite kabli"

5.2. EKVIVALENTNA TOPLINSKA [EMA NA

Otsega natamu, koga }e zboruvame za temperatura na kabelot, }e

Glava V: " Dozvoleno strujno optovaruvawe na energetskite kabli"

Sloevi me|u metal.

Slika 5.1 Ekvivalentna toplinska {ema na kabel

zagubi po edinica dol`ina {to se ostvaruvaat vo eden

( = 1 5) ja ozna~ime razlikata pome|u

Glava V: " Dozvoleno strujno optovaruvawe na energetskite kabli"

So zanemaruvawe na zagubite vo izolacijata, vo metalniot

pa sega relacijata (5.2) dobiva ne{to pouprosten oblik:

Xulovite zagubi po edinica dol`ina P0 {to se ostvaruvaat vo

kade {to r e aktivniot otpor po edinica dol`ina na sprovodnikot

Zna~i vo stacionaren re`im na rabota na kabelot, koga

Dokolku ni e poznata temperaturata a na sredinata

Vrz osnova na (5.6 a, 5.6 b) i (5.7) mo`e da se dobijat slednite

Glava V: " Dozvoleno strujno optovaruvawe na energetskite kabli"

5.3. DOZVOLENO STRUJNO OPTOVARUVAWE

toplinskiot otpor na izolacijata, t.e. nejziniot sostav i

prisustvoto na toplovodi polo`eni vo blizinata na trasata

Glava V: " Dozvoleno strujno optovaruvawe na energetskite kabli"

dovolno precizen na~in, da bidat opfateni prakti~no site

a) Kabli polo`eni vo zemja

Slika 5.2. Na~ini na polagawe

Glava V: " Dozvoleno strujno optovaruvawe na energetskite kabli"

6 Dokolku kabelot (kablite) se trajno optovareni so konstantna

1 Kabelot e trajno optovaren so svoeto polno strujno optovaruvawe;

Glava V: " Dozvoleno strujno optovaruvawe na energetskite kabli"

Tabela 5.2. Dozvoleno strujno optovaruvawe [A]

Glava V: " Dozvoleno strujno optovaruvawe na energetskite kabli"

Tabela 5.3. Dozvoleno strujno optovaruvawe [A]

Glava V: " Dozvoleno strujno optovaruvawe na energetskite kabli"

Tabela 5.4. Dozvoleno strujno optovaruvawe [A]

Glava V: " Dozvoleno strujno optovaruvawe na energetskite kabli"

Tabela 5.5. Dozvoleno strujno optovaruvawe [A]

Glava V: " Dozvoleno strujno optovaruvawe na energetskite kabli"

Tabela 5.6. Dozvoleno strujno optovaruvawe [A]

1-ìlni 1-ìlni 1-ìlni 1-ìlni

Glava V: " Dozvoleno strujno optovaruvawe na energetskite kabli"

Tabela 5.7. Dozvoleno strujno optovaruvawe [A]

1-ìlni 1-ìlni 1-ìlni 1-ìlni

Glava V: " Dozvoleno strujno optovaruvawe na energetskite kabli"

Tabela 5.8. Dozvoleno strujno optovaruvawe [A] za kabli so

Glava V: " Dozvoleno strujno optovaruvawe na energetskite kabli"

Tabela 5.9. Dozvoleno strujno optovaruvawe [A] za kabli

Glava V: " Dozvoleno strujno optovaruvawe na energetskite kabli"

5.4. VLIJANIE NA OKOLINATA I NA^INOT

za kabli polo`eni vo zemja;

za kabli polo`eni vo vozduh.

5.4.1. Korekcioni faktori za kabli polo`eni vo zemja

Uslovite za ladewe na kabelot polo`en vo zemja vo golema

Glava V: " Dozvoleno strujno optovaruvawe na energetskite kabli"

Tabela 5.10 Specifi~na toplinska otpornost (oC.m/W)

Zemja, glinesta suva

Zemja, glinesta vla`na