ZASEBNO PRAVO

Ureja pravna razmerja med posamezniki, ki so enako moni (nobena od strank nima
oblastnega poloaja, vendar pa gre veinoma samo za formalno prirejenost).
e v zasebnopravnem razmerju nastopa drava, ne nastopa kot nosilka oblasti, temve izgubi
atribut oblasti in je enaka posamezniku.
V zasebnem pravu veljajo dispozitivna pravna pravila: stranki lahko uredita vpraanje v
skladu z zakonom ali pa se dogovorita drugae. Ta pravila ne omejujejo volje strank, ampak
jo le dopolnjujejo, nadomeajo.
V zasebnem pravu velja naelo avtonomije: stranke same odloajo, e se bodo spustile v
doloeno razmerje, s kom bodo sklenile pogodbo in kakna bo le ta.
Zasebno pravo ni popolnoma identino civilnemu; civilno pravo je del zasebnega.
JAVNO PRAVO
Pravna razmerja med dravo, kot nosilko oblasti in posameznikom. V javnopravnem
razmerju ima drava oblastni poloaj nad posameznikom, je imperium. Oblast izvruje preko
aparata represije.
Panoge javnega prava:
upravno pravo
kazensko pravo
ustavno pravo
davni predpisi
CIVILNO PRAVO
civilno pravo ureja tudi razmerja med prirejenimi subjekti. Razvilo se je e v asu rimskega
prava ius civile za rimske dravljane.
Za civilnopravna razmerja je znailna avtonomija volje, saj je volja tista, ki vzpostavlja
civilnopravna razmerja.
Avtonomija volje je omejena s kogentnimi predpisi javnega prava, ki doloajo okvir
svobodnega delovanja strank v civilnopravnih razmerjih.
Znailna pa so tudi dispozitivna pravna pravila. So subsidiarna in zavezujejo le, e se stranke
ne dogovorijo drugae, ne omejujejo volje strank.
Velja naelo enakopravnosti strank subjekti vstopajo v razmerje z enakimi monostmi za
porazdelitev pravic.
Civilno pravo eli urediti podroja, ki so aktualna za posameznike (dedno, stvarno,
obligacijsko in druinsko pravo).
Civilne kodifikacije; kodeks: nek zakon, ki celovito uredi neko pravno podroje.
-

Code civil: francoski civilni zakonik, 1804 (Napoleonov as)

BGB: Brgerliches Gesetzbuch

ABGB: sploni civilni zakonik (Au)
1907, vica; 1911 OZ
1942, Italija

Pri nas takega kodeksa ni bilo v asu AO ODZ.

Ureditev v celotni Jugoslaviji:
ZTLR: Zakon o temeljnih lastninskih razmerjih (danes SPZ)
ZOR: Zakon o obligacijskih razmerjih (danes OZ)
Druinsko in dedno pravo so urejale republike same .
SPLONI DEL
Vsebuje neka splona pravna pravila, ki veljajo za vsa podroja. Skrbijo za usklajenost
posameznih delov med seboj.
najpomembneji skupni imenovalec vseh vej materialnega zasebnega prava.
Mi nimamo posebnih splonih pravil. Nekatera so sicer vsebovana v OZ (ker nimamo
enotnega splonega dela, se nekatere stvari ponavljajo).
Zelo pomanjkljiva so pravila o volji in sklepanju pravnih poslov.
Sploni del je pomemben tudi zaradi terminologije.
Sploni del cp vsebuje visoko abstraktne pravne norme, s katerimi opredeljuje:
pravila, ki urejajo poloaj subjektov pravic in dolnosti (pojmi: fizine osebe, pravne
osebe, sposobnosti itd.)
pravila, ki urejajo poloaj objektov (npr. premoenje)
pravila v zvezi s pravnimi posli
temeljna naela (Naelo vestnosti in potenja)
DEDNO PRAVO (zasebni del)
Ureja nain prehoda premoenja po smrti zapustnika na njegove dedie. Do dedovanja pride s
smrtjo zapustnika in gre za prehod premoenja kot celote z enim aktom.
-

deduje se lahko samo po fizini osebi

podeduje pa se lahko fizina ali pravna oseba
deduje se lahko po zakonu ali oporoki (oporoitelj je oseba, ki napravi oporoko;
oporoni dedi je oseba, ki deduje)

Po zakonu se deduje, e ni oporoke!

PRVI DEDNI RED
Zapustnikzakonec/zunajzakonski partner/registriran istospolni partner 1/3

1/3 sin in 1/3 herka (e je sin e umrl, deduje njegov potomec namesto njega, seveda pod
pogojem, da ga ima)
e ni imel potomcev, pride do dedovanja po DRUGEM REDU:
Zakonec deduje skupaj s stari zapustnika
Zakonec

oe

(e umre dobi dele otrok oeta zapustnikov brat/sestra)

Mati
e ni starev, zakonca, bratov, sester se deduje po TRETJEM DEDNEM REDU
Dedujejo stari stari po oetovi/mamini strani (1/2 se deli e na + )
e tudi po tretjem dednem redu ni nikogar, prevzame zapuino DRAVA
NUJNI DELE: zapustnik bi moral, tudi e bi hotel vse premoenje zaupustiti 3. osebi,
upotevati red zakona, morajo nekaj dobiti. To je zakonitega delea (prosto lahko razpolaga
v oporoki le z )
Nujni dele po drugem redu: mati in oe lahko v vsakem primeru zahtevata nujni dele, bratje
in sestre le, e so nepreskrbljeni ABSOLTUNI NUJNI DELE.
RELATIVNI NUJNI DELE: po tretjem dednem redu so to stari stari (1/3 zakonitega
delea)
Dolgovi se dolgujejo le do viine zapuine.
STVARNO PRAVO (zasebni del)
Stvarno pravo ureja:
odnos med subjekti, ki nastopajo kot nosilci pravic in dolnosti v razmerju do stvari,
oblast nad stvarjo v odnosu do drugih posameznikov,
nain pridobitve, prenehanje in varstvo stvarnih pravic v asu njihovega obstajanja.
Stvarne pravice so:
lastninska pravica: je dominantna stvarna pravica, imetniku pravice zagotavlja izvrevati
oblast nad stvarjo, ta pravica je danes precej omejena z predpisi javnopravne narave,
omejuje se jo javnem interesu (SPZ jo definira kot 'imeti stvar v posesti, jo uporabljati, jo
uivati na najobseneji nain in z njo razpolagati')
Je nepogojna- ne more biti omejena s pogojem ali rokom. Omejitev lastninske pravice je
lahko doloena le z zakonom, ki pa mora upotevati Ustavo, ki daje smernice, kako jo
izvrevati (zagotovljena je socialna, ekonomska in ekoloka funkcija lastnine).
Lastnik se lahko sam odloi, da bo lastn. Pravico omejil (obremenitev stvari; lahko pa e
komu ustanovi lastn. Pravico na nerazdeljeni stvari- idelani dele).
SKUPNA LASTNINA: ve oseb ima lastninsko pravico na nerazdeljeni stvari, vendar tu
delei niso doloeni (na pravni sistem bolj tei k solastnini, skupna lastnina, naj nastane
izjemoma, kadar to doloi zakon).
nerazdeljena zapuina

zunajzakonska skupnost (premoenje, ki ga partnerja pridobita v asu trajanja njune

zveze in sicer z delom)

Lastninsko pravico se pridobi z:

dedovanjem
na podlagi odlobe
na podlagi zakona:
1. s priposestvovanjem (dobroverni posestnik), zakon razloa razline priposestvovalne
roke (za preminine 3 leta za nepreminine 10 let; zemljika knjiga
2. okupacija- stvar vzamemo v posest, z namenom, da se je prilastimo res nullius.
3. najdba
4. najdba zaklada- stvar, ki je zakopana v zemljo; postane samo solastnik, drugi lastnik
pa je zemljiki lastnik
5. spojitev
6. pomeanje, zmeanje
7. izdelava nove preminine- e nekaj izdelamo iz svojega materiala, postanemo
lastniki izdelka; lastniki postanemo tudi, e damo blago za izdelavo izdelovalcu in mu
naroimo, kaj naj naredi.
8. loitev plodov- e je dobroverni posestnik
9. prirast
Pridobi se tudi z atributom poveanja vrednosti nepreminine Superficies solo cedit
stvarne pravice na tuji stvari: slunost, zastavna pravica, stavbna pravica, zemljiki dolg,
stvarno breme
Institut posesti: poseben institut, ki ni pravica, to je dejansko stanje, ki mu pravni red
zagotavlja varstvo.
Gospodarsko pravo je del zasebnega prava: Register gospodarskih drub (z vpisom v register
se pridobi pravno subjektiviteto)
Matini register (javno pravo): podatki, ki se nanaajo na osebna stanja posameznika.
Zastavna pravica (na nepreminini-hipoteka)
Je stvarna pravica na tuji stvari. Je pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplaila terjatve
ob njeni zapadlosti poplaa pred vsemi drugimi upniki.
Zastavna pravica na preminini je rona zastava- pignus.
neposestna zastava: stvar ni v posesti, ampak pri zastavnemu dolniku, vendar mora
obstajati varnost.
Register neposestnih zastavnih pravic
Razvila se je tudi zastavna pravica na pravicah: med upnikom in dolnikom obstaja terjatev,
ki se zavaruje z drugo terjatvijo.
-

pravica stvarnega bremena: lastnik nepreminine, kjer je taka pravica ustanovljena, je

zavezan k doloenim terjatvam (v korist doloene osebe ali vsakokratnega lastnika)
stavbna pravica: lastnik zemlj. Lahko dovoli, da se pod zemljo zgradi nov objekt ali
pravica zgraditi objekt na zemlj. Ali nad njim

zemljiki dolg: vsebina je ista kot pri zastavni pravici, le da je ta vezana na terjatev, ki
je zavarovana (akcesorna), zemljiki dolg pa ni akcesoren in se vpie v zemljiko
knjigo
slunosti: stvarne in osebne
stvarne slunosti:
Upravienje izvrevanja doloenega dejanja na tuji nepreminini za potrebe svoje
nepreminine ali pa pomeni, da lahko od lastnika slunosti zahteva opustitev doloenih
dejanj.
Sluee zemljie: je zapisano v zemljiki knjigi; gospodujoe zemljie je zemljie, v
korist katerega je prodana slunost
-

osebne:
Ni prenosljiva in je ustanovljena v korist doloene osebe (kar pomeni, da je omejena za
as ivljenja slunostnega upravienca). Najbolj iroka osebna slunost je uitek, ki
imetnika upraviuje, da uporablja in uiva stvar. Predmet uitka je nepotrona stvar.
Raba daje upravienje uporabljati stvar samo za lastne potrebe.
Pravica stanovanja: za potrebe druine.

delovno pravo (ureja razmerja med delavci in delodajalci)

osebnostno pravo (varuje temeljne lovekove pravice in svoboine iz ustave v
odnosu do drave in do drugih posameznikov)
gospodarsko pravo (ureja poloaj gospodarskih subjektov, gospodarske posle,
vrednostne papirje in pravno ureditev trga)
PIL(pravo intelektualne lastnine) -Predmet pravic je oblast nad intelektualno
stvaritvijo.

KRATKA ZGODOVINA CIVILNEGA PRAVA

PRAVNI VIRI
1. Rimsko pravo
izjemen vpliv na cp in evropsko kulturo
CIC (Corpus Iuris Civilis), 543- Justinijan
Ius Commune; subsidiarna veljava:
odkritje Digest (konec 11. stol), recepcija rimskega prava
Glosatorji (Azo: Summa COdicis, Accursius: Glossa ordinaria)
Rimsko cp + ius canonici (kanonsko pravo)- Decretum Gratiani
traja vse do obdobja civilnih kodifikacij (19.stol)
-

2. Civilne kodifikacije
-

pruski Algemeines LandsRecht (1794)

francoski Code Civil (1804)- velja e danes; ni monega vpliva na SLO
avstrijski ABGB (Algemeines Brgerliches GesetzBuch), 1811- e vedno velja, vendar
s spremembami; 1850- prvi prevod v SLO; vpliv naravnega prava; sistem Gajevih
institucij + zemljika knjiga, ki e danes temelji na avstrijskem sistemu (1871)

3. Loenost civilnega in gospodarskega prava (dualizem)

izvira iz sr. Veka, ko v S.Italiji razvijajo mesta (12., 13. stol) trgovski sloj je postajal
vedno moneji in niso ve zadoala pravila CP (ius commune), ker so imeli potrebe
po drugani zakonodaji, hitreja sodia, zato razvijejo IUS MERCATORUM
(profesionalno pravo trgovcev)
dualizem loenega urejanja e v prvih kodifikacijah:
Code Civil + Code de Commerce (1807)
ABGB + HandelsGesetzbuch (1862)
BGB (nemki) + HGB (prevzet iz avstrijskega)
-

4. Kasneje kodifikacije
-

monizem; komercializacija CP- civilno se prilagaja trgovskemu

vica, 1911: Obligationenrecht (monizem + izjeme)
Italija: Codice Civile, 1942 (monizem + izjeme)

5. Razlogi za posebno ureditev gospodarskih pogodb

-

hitrost pri sklepanji in izpolnjevanju poslov

mnoinost sklepanja poslov
specializacija, globalizacija
povezanost poslovanja z bankami
veje varutvo upnikov
avtonomna pravila

6. ''Stara Jugoslavija''
-

ni enoten pravni prostor

Slovenija; ODZ (Srbija SGZ, rna Gora OIZ)
Priprave na sprejem civilnega kodeksa, a do tega ne pride- ni posebnega razvoja na CP
podroju

7. ''Nova Jugoslavija''
1946: povratna razveljavitev (retroaktivno p. urejanje) predvojnih in medvojnih pravil,
uporaba e naprej, kolikor ne nasprotujejo novemu drubenemu redu
e naprej se uporablja ODZ
NI CIVILNE KODIFIKACIJE; zgolj posamini predpisi na tem podroju
1952, Splone uzance za blagovni promet (uzance: zapisani obiaji, oz.
kvazizakonodaja)
tevilni odmiki od klasinih civilnopravnih nael
Nacionalizacija, zaplembe premoenja
Omejitve LP
Ni svobodne podjetnike pobude
Dravni monopol nad kapitalom
Drubena lastnina in samoupravljanje
Vsa pr. Podroja niso enako prizadeta (odkodninsko pravo se je normalno razvijalo!)
-

8. Zakon o obligacijskih razmerjih oz. ZOB

-

zvezni zakon; poenoteno oblig. Pravo

razmeroma sodoben
opravlja tudi del funkcije splonega dela
nekateri instituti manjkajo (ODZ)- darilna posodbena in drubena pogodba

9. druga podroja CP
-

ZTLR; Zakon o temeljnih lastninskih razmerjih

ZZZDR; Zakon o zakonski zvezi in druinskih razmerjih (e danes!)
ZD; zakon o dedovanju (e danes!)

10. Reforma
proces reform:
denacionalizacija (vrnitev premoenja, odvzetetga z zaplembami)
lastninjenje (spreminjanje drubene lastnine v LP)
privatizacija (prehod LP z oseb javnega prava na osebe zasebnega prava)
novi zakoni: SPZ (2002), OZ (2001)

PRAVNI VIRI
-

ustava
zakoni
sodna praksa
stroka

1. USTAVA
razmeroma malo 'istih' CP materialnih dolob: lastnina in dedovanje (33), druina in
otroci (53-56) itn.
ustavne l. Pravice se v horizontalnih p. razmerjih (CP) ne uresniujejo neposredno,
ampak preko zakonov
2. ZAKONI S PODROJA CP
OZ
SPZ
ZZZDR
ZD
ZVPot
SZ (stanovanjski zakon)
Zakon o obveznh zavarovanjih v prometu
Zakon o registraciji istospolnih partnerjev
3. PRAVNI VIRI CPP
ZPP
ZIZ: Dvostopenjsko pravno varstvo (e je npr. lastninska sodba meni v prid, vendar
ukradene stvari ne dobim nazaj, sledi izvrba)
ZNP: za razliko od pravde, bistvo ni spor (odvzem poslovne sposobnosti)
ZD: materialne in procesne dolobe
ZZK
4. POMEN SODNE PRAKSE
dva tradicionalna modela: Evropski in Anglosaki (precedenni sistem)
sodoben trend; priblievanje (naraanje koliine zakonodaje v anglosakih sis.,
naraanje pomena precedennega prava v kontinentalnih pr. Sistemih)
vmesni model: delno formalna veljava precedensa, vendar to posredno niso formalni
pravni viri, razen, e imamo 'ustaljeno' sodno prakso, vendar morajo obstajati dobro

utemeljeni razlogi (naelo enakega varstva pravic, enotne uporabe zakonov; doloena
mera normativnih uinkov; razlagalni precedensi)
razlogi za razvoj: pomen P in ustavnosodne prakse; sodie ES, Evropsko sodie za
P: odloata na nain, ki ima nacionalni pomen.

EVROPSKO ZASEBNO CP
-

27 pravnih sistemov (vsaka drava lanica ima svojega)

Namen evropskega zdruevanja je predvsem integracija trgov (namen ni poenotenje
CP)
Skupnost po pogodbi o ES (PES) nima splone pristojnosti za CP-zakonodajo, ima pa
vrsto posaminih pristojnosti (ukrepi za uresnievanje skupnega trga, varstvo
potronikov, pravosodno sodelovanje v civilnih razmerjih)

EVROPSKO SEKUNDARNO PRAVO

-

DIREKTIVA: (harmonizacija; sredstvo priblievanja prava; ni naslovljena na vse

prebivalce, ampak le na lanice EU)
naslovljena je na D (implementacija= uresnievanje direktive v rpavnih redih D),
manevrski prostor
naeloma ni neposrednega uinka v horizontalnih pr. Razmerjih
UREDBA: (unifikacija: evropski zakon; kjer je uredba nacionalizirana prava ni ve;
posredno uporabna)
Razlaga nacionalnega prava, ki mora biti v skladu z direktivo!; upotevanje sodne
prakse SES v Luksemburgu
Monost odkodninske odgovornosti D

PODROJA CP Z EVROPSKO REGULATIVO (v irem smislu)

-

Pravo gospodarskih drub

Varstvo potronikov
Obligacijsko pravo
PIL
Mednarodno zasebno pravo
Mednarodno civilno procesno pravo

Dunajska konvencija- ureja medn. Prodajno pogodbo in je najuspeneja medn. Konvencija.

PRAVO VARSTVA POTRONIKOV
-

obligacijsko razmerje: podjetje potronik

pravo varuje ibkejo stranko, omejuje pogodbeno avtonomijo, eli prepreiti
zavajanje in nepremiljeno prevzemanje obveznosti
OSNOVNI MEHANIZMI VPot:
Koncept varstva z informacijami (predpogodbeno informiranje z ustreznim
navajanjem konnih cen)
Pravica do odstopa, preklica (cooling-off) pri doloenih oblikah sklepanja poslov
(prodaja na daljavo, prodaja od vrat do vrat)

Kogentna ureditev pravic

Odgovornost proizvajalca za proizvod
Direktive

EVROPKSO CIVILNO PROCESNO PRAVO

Procesno pravo ezmejnih razmerij/ urejeno z uredbami
mednarodna pristojnost sodi v civilnih in gospodarskih zadevah
priznavanje in izvrevanje sodnih odlob
vroanje v dravah lanicah
izvajanje dokazov v tujini
nastajanje evropskega pravosodnega prostora (obvezno sodelovanje sodi
Obstojee evropsko CP
ureja tevilna posamina podroja; je pomanjkljivo: FRAGMENTIRANO IN
NEKOHERENTNO
ni sistematinega pristopa
Projekti za prihodnost EZP
delo pravne znanosti
primerjalnopravno delo, modelni zakoni
najbolj napredno je pogodbeno pravo (Principals of European Contract Law)
teoretine priprave za obseneje poenotenje
v zadnjih letih dejavna tudi komisija ES
projekt CFR (skupni referenni okvir)- nezavezujo vir; nima argumenta pravne moi,
vendar ima 'mo argumenta'
za delovanje CP sistema je potrebno ve od dobre zakonodaje: znanje, komentarji, pravna
kultura Evropska CP znanost napreduje.

TEMELJNA NAELA IN IZHODIA CP

ZASEBNA AVTONOMIJA
-

Cp temelji na ideji liberalizma, poloaj posameznika je kar najbolj neodvisen od

drave (vkljuno s pravnim poloajem)
Zasebna avtonomija: svoboda posameznika, da svoja zasebna pravna razmerja
oblikuje na lastno odgovornost in svobodno.

Nosilni stebri liberalno-individualistine ureditve CP:

splona pr. Sposobnost; priznanje pravne subjektivitete
zasebna avtonomija
zasebna lastnina
naelo socialne drave; drava oetovsko ima pravico in obveznost, da posee v
svobodna razmerja, da zagotovi standarde, ki sodijo v koncept socialne drave

Ne velja le za sklepanje pravnih poslov, npr. prodajnih pogodb (pogodbena svoboda), temve
tudi v:
DRUINSKEM PRAVU (sklenitev ZZ, posvojitev otrok)
DEDNEM RPAVU (sestavitev oporoke)
Na podroju javnega prava se posameznik praviloma ne more odloati ali bo prevzel doloeno
obveznost ali ne (no. Plailo davkov)
IUS DISPOSITIVUM
Stranki lahko pravno razmerje uredita drugae, kot to predvideva zakon
IUS COGENS
Kogentni predpisi veljajo ne glede na voljo strank
POGODBENA AVTONOMIJA
1. SVOBODA SKLEPANJA: Vsak lahko svobodno odloa, ali bo, in s kom, sklenil
pogodbo
2. SVOBODA OBLIKOVANJA VSEBINE: Stranki lahko svobodno oblikujeta vsebino
pogodbe
ni treba, da se drita tipov pogodb, urejenih v posebnem delu OZ
kakrnakoli vsebina v okviru kogentnih predpisov
Sredstvo za izmenjavo dobrin preko svobodnega sklepanja pogodb.
INSTITUT POGODBE
Je nujna predpostavka za delovanje trga! Pogodbena svoboda in avtonomija volje veljata le v
primeru, e ena stranka ne izpolni dogovorjenega, drugi ima na voljo uinkovite sankcije
(Pacta sunt servanda.)
-

pravna svoboda ne more biti neomejena; - varstvo javnega interesa (prisilni predpisi);
varstvo ibkeje stranke (prisilni predpisi) zaradi realne ekonomske in intelektualne
neenakosti, ki lahko vodi v zlorabo, ter odstop od liberalizma, zaradi socialne drave

MEJE POGODBENE SVOBODE

konkurenno pravo (v javnem interesu)
ZPOmk-Zakon o prepreevanju omejevanja konkurence: prepoved omejevalnih sporazumov
(5. len), prepoved zlorabe prepovedujoega poloaja (10.len)

Podroja konkurence: - nelojalna (ve konkurentov, nepotenost)

- podroje prepreevanja omejevanje konkurence (kartel)
-

omejitev svobode sklepanja pogodb

a) kontrahirana dolnost
Zakon doloa, da mora neka oseba skleniti pogodbo (ali pogodbo z doloeno vsebino)- kadar
obstaja utemeljen monopol (izvajalci javnih slub, obvezno zavarovanje, prevoz oseb in
blaga)
b) prepoved diskriminacije

Tudi v CP; Zakon o uresnievanju naela enakega obravnavanja (zagotovljeno ne glede na

spol, raso, versko pripadnost, etnino pripadnost, preprianje)
omejitev oblikovanja vsebine pogodbe
Stranke ne smejo urejati pogodbeni razmerij v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali
moralnimi naeli
-

1. Z zakonom prepovedani PP; sankcija-ninost

prepovedana vsebina PP
prepovedan namen PP
2. PP v nasprotju z moralnimi naeli
naelo vestnosti in potenja; izraz morale v CP
temeljno naelo CP:
skrb ne le za lastne, temve tudi za interese nasprotne stranke
vsebina obveznosti ni opredeljena vnaprej
kritev je lahko tudi podlaga za odkodninsko odgovornost
Pdb. 'dobri poslovni obiaji'; tipine skupine primerov:
pogodbe, ki omejujejo zasebno gospodarsko svobodo ali konkurenco
izkorianje gospodarske moi ene stranke za vsiljevanje pogodbenih dolob
kritve druinskega prava ter vrednost
oderutvo (domneva oderukih obresti)
3. PP, kjer imata stranki izrazito neenake pogajalske monosti
varstvo delavcev
varstvo potronikov (ninost dogovorov, ki od kogentnih predpisov odstopajo, v kodo
potronika)
varstvo stanovalcev

SPOSOBNOST FIZINE OSEBE

PRAVNA SPOSOBNOST
Pravna sposobnost je sposobnost biti in postati in subjekt pravic in dolnosti. Pomeni
zmonost subjekta, da ima katerekoli pravice in dolnosti, ki so pravno dovoljene. Pravno
sposobnost ima vsak, ne glede na spol, starost ali duevno stanje. To zahteva e
osebnostna pravica- pravica do dostojanstva. JE ABSOLUTNA (ni je mogoe odvzeti,
omejiti, posameznik se ji ne more odpovedati).
Kako in ali bo subjekt pridobil doloene pravice in dolnosti, je odvisno od njegove
poslovne sposobnosti. Danes velja naelo, da ima tisti, ki ima voljno sposobnost tudi
pravno sposobnost (vedno pa ni bilo tako, npr. v rimskem pravu je suenj imel poslovno
sposobnost, ni pa imel pravne sposobnosti).
S priznanjem pravne sposobnosti pravo prizna subjekta in pravno osebnost ter pravno
lastnost (pravna subjektiviteta).

Vendar pa fizina oseba tega ne more zlorabljati. Tudi te pravice in obveznosti ne more
pridobivati sam.
Posebna oz. delna. oz. parcialna pravna sposobnost oseba mora izpolnjevati doloene
pogoje, zato da bi lahko postala nosilec nekaterih pravic in dolnosti. To velja za:
oporona sposobnost:
je sposobnost napraviti oporoko, jo spremeniti ali uniiti, sposobnost izjaviti poslednjo
voljo
starost oporonika mora biti nad 15 let, biti mora razsoden, ni defekta volje; domneva se,
da je oseba, ki je dopolnila 15 let sposobna za razsojanje izpodbojna domneva;
legitimiran v postopku je vsak, ki bi imel od tega korist.
volje zapustnika ne more nihe nadomestiti, zato zastopanje tu ni mogoe
zahteve za priznanje te sposobnosti so zaradi osebnosti nije
enitna sposobnost
vezana je na doloeno starost (18 let)
sposobnost sklenitve zakonske zveze
korenini v trajni razsodnosti; ni defekta volje in razuma
izpodbojna; zaasna nerazsodnost enega od zakoncev; dolgotrajna nerazodnost- lahko
izpodbija vsak, ki ima pravni interes (tudi dravni toilec!)
zaradi osebnosti so zahteve za priznanje te sposobnosti nije
dedna sposobnost:
sposobnost dedia, da stopi v poloaj zapustnika,
naeloma je dedi lahko vsak razen, e je dedno nevreden, ker s svojim zavrnim
ravnanjem do zapustnika zapravil monost, da bi po njem dedoval
sposobnost za uresnievanje z ustavo doloene pravice o svobodi odloanja glede rojstev otrok:
zahteva se razsodnost, drugi posebni pogoji pa so vpraljivi (zdravje, starost, primerna za rojevanje, psihine
in moralne lastnosti)
sposobnost otroka, da izvruje pravice doloene s Konvencijo o otrokovih pravicah:
vezana je na doloeno starost, za otroka se teje lovek do 18. leta starosti oz. otrok, ki ni poslovno sposoben

Pridobitev pravne sposobnosti

Pravna sposobnost se pridobi z rojstvom. Pri tem se postavi vpraanje koga smatramo za
e rojenega. Po nai zakonodaji pravno sposobnost priznavamo samo ivorojenemu
otroku. Otrok mora ob rojstvu kazati znake ivljenja (pogoj za ivljenje je, da otrok diha),
ni pa potrebno, da je sposoben za ivljenje (tudi spaku se pripozna pravna sposobnost). V
dvomu velja pravna domneva, da je bil otrok iv rojen.
Varstvo zarodka (nasciturusa)
Po naem pravu nasciturus nima pravne sposobnosti, ni samostojno bitje s pravicami in
svoboinami. Nima absolutne pravice do ivljenja, ustava sicer zagotavlja nedotakljivost
ivljenja, a to ne velja za nasciturusa. Njegovo ivljenje je varovano posredno preko
ivljenja njegove matere, vendar je hkrati odvisno od njene volje. Vendar se tudi
nasciturusu prizna doloeno pravno varstvo, kadar gre za njegove pravice in koristi (ne
pa ko gre dolnosti).
Nasciturus teje za e rojenega, kadar gre za njegove pravice, vendar se mora roditi iv,
sicer te pravice odpadejo, kakor da ne bi nikoli nastale (pravilo: nasciturus pro iam nato
habetur, quotiens de commodis eius agitur). Pravice nasciturusa so:
dedna pravica: nasciturus lahko deduje (otrok, ki je e spoet v trenutku zapustnikove
smrti, velja za rojenega, e se rodi iv)

pravica do povraila kode, ki je bila povzroena s kodnim ravnanjem v asu, ko je bil e

nasciturus
Druinsko pravo: center za socialno delo lahko zarodku, kadar je to potrebno za varstvo
njegovih pravic, dodeli skrbnika za poseben primer

kaznivo dejanje zoper matere: e nekdo proti njeni volji prekine nosenost; e je unien plod
je to kaznivo dejanje zoper telo matere.
KONVENCIJA O OTROKOVIH PRAVICAH
preambula: programske narave in ni obvezujoa; pojem otroka definira: otrok je
loveko bitje, mlaje od 18 let, razen, e zakon ne doloa drugae. Varstvo otroku
gre pred in po rojstvu!
Normativni del: zavezuje drave, ki so konvencijo ratificirale
EVROPSKA KOMISIJA ZA P:
ne obstaja ve; danes je to ESP; evropska Konvencija o P- nobena njena doloba
ne kae nanaanje na pojem nerojenega-zarodek je del matere, ki ga nosi; intima o
odloanju o prekinitvi nosenosti
Prim: nosenice, ki je odvisnica, ne moremo poslati na prisilno zdravljenje
Nosenica, ki je okuena z virusom HIV:
pravni poloaj otroka med porodom (po naravni poti- veliko bolj tvegano, carski rez);
izhodie, da je tudi med porodom otrok del materinega telesa
ogroanje s strani matere po porodu: dojenje- po druinskem pravu se otroka materi
lahko odvzame, ker ga ogroa.
PRIPOZNANJE OETOVSTVA
e je enska v ZZ velja za otroka, ki se rodi, DOMNEVA OETOVSTVA (=materin
mo se teje za otrokovega oeta, e 300 dni po loitvi!)- ta domneva je izpodbojna
v primeru zunajzakonske skupnosti, ni domneve: toba na pripoznanje oetovstva
(sodna ugotovitev, analiza DNK; e moki ne pripozna otroka in umre, se toi njegove
pravne naslednike)
oetovstvo otroka, ki je na smrt bolan: pravo omogoa pripoznanje oetovstva, da
otrok pridobi potrebne pravice
OZ: darilna pogodba- doloeno, da e je darovalec nekaj dal, lahko tudi preklie in
zahteva nazaj, zaradi nehvalenosti obdarovalca ali, e se rodi otrok, prej pa jih ni imel
Prenehanje pravne sposobnosti
Pravna sposobnost loveka preneha s smrtjo (pravno relevantna je moganska ali
cerebralna smrt- ireverzibilna izguba moganskih funkcij, moganske vijuge se ne izpiejo
ve).
S smrtjo ugasnejo vse tiste pravice, ki so vezane na umrlo osebo, vendar pa se veina
pravic lahko z dedovanjem prenese na dedie (ugasne npr. zakonska zveza). Smrt ugotovi
zdravnik, nato pa se to dejstvo pravno registrira v osebnih registrih (rojstna matina
knjiga). Da lahko matiar vpie smrt v matino knjigo, mora imeti potrdilo o smrti ali
mrliki list, e pa tega ni mogoe predloiti, se smrt ugotavlja na druge naine.
Tako npr. sodie lahko v nepravdnem postopku z odlobo pogreano osebo spozna za
mrtvo, e so izpolnjeni doloeni pogoji. Sodie doloi dan in uro, ki velja za dan smrt. V

tem primeru se vzpostavi domneva smrti z vsemi pravnimi posledicami. Ta domneva je

izpodbojna e se pogreani vrne, mora sodie vzpostaviti prejnje stanje ter mu vrniti
vse pravice in dolnosti, edino zakonska zveza z vrnitvijo pogreanega ne oivi. Sodie
pogreanega razglasi za mrtvega, e:
o njem zadnjih 5 let ni nobenega poroila in je njegovega rojstva poteklo 70 let ter je
verjetno, da ni ve iv,
je izginil v poaru, potopu ladje, letalski nesrei ali drugi katastrofi, pa o njem ve kot 6
mesecev ni glasu,
je pogrean v vojni, pa o njem 1 leto ni glasu.
dediina preide v trenutku, ko je pogreani razglaen za mrtvega in je odloba
pravnomona. e se pogreani sluajno vrne, se zapuinski postopek prekine, pogreani pa
mora vloiti tobo za povrnitev.
(Vpraanje komorience se postavi v primeru, ko umreta 2 osebi v istem dogodku in se ne da natanno
doloiti, katera je umrla prej, samo dejstvo pa je pomembno npr. zaradi dedovanja. Tisti, ki zaradi
uveljavljanja koristi trdi, da je ena oseba preivela drugo, mora to dokazati, to pa je najvekrat zelo teko
(gre za hudiev dokaz, probatio diabolica).)

POSMRTNO VARSTVO OSEBNOSTNIH DOBRIN na kaj se prenese pravice?

Zakonodaja doloene dobrine ureja parcialno.
kazensko pravo varuje truplo, grob INTEGRITETA TRUPLA; podoba in ast
umrlega in ustva najemnika groba (primer: mati in hi v prometni nesrei, mati je v
komi, hi umre oe pa jo pokoplje v materin grob; mati se zbudi iz kome in zahteva
prekop- sodie zahtevek zavrne)
v Nemiji preobrat z zadevo MEFISTO, 1971: svak pisatelja je upodobljen nacistino,
naj bi imel seksualne perverzije- to naj bi iznakazilo ast umrlega; pred odlobo
sodia v Nemiji so bile tri teorije:
osebnostne pravice tudi po smrti, vendar ni subjekta; ''visijo v zraku''
posameznik ima po smrti delno subjektiviteto
osebnostne dobrine: varovalka so svojci; te naj v okviru svojih osebnostnih dobrin
varujejo osebnostne dobrine umrlega
-

Sodie odloi, da Mefisto (knjiga) ne sme iziti!

VS: lovekovo dostojanstvo je v asu ivljenja samo takrat dovolj zavarovano, e
lahko raunamo, da bo zavarovano tudi po njegovi smrti. Posameznik se boj svobodno
odloa, le ve, da bodo njegove dobrine zavarovane tudi po smrti.
US: ustava nikjer ne pravi, da dostojanstvo posameznika s smrtjo preneha drava ga
mora varovati!
ne govorijo ve o pravici 'dostojanstvo', temve o dobrini 'dostojanstvo'.
Pri nas se govori o nekaknih ostankih osebnostnih pravic po smrti.
ZAKONITO ZASTOPANJE (IN OMEJITEV POSLOVNE SPOSOBNOSTI)
S pomojo zastopnika se lahko oseba, ki nima poslovne sposobnosti vkljui v pravni promet.
(mladoletnik, duevni bolnik)
S polnoletnostjo praviloma preneha zakonito zastopanje.

POSLOVNA SPOSOBNOST
Sposobnost samostojno izraati voljo v pravnem prometu.
Poslovna sposobnost je sposobnost subjekta, da sam ustvari voljo, ki se zahteva za sklepanje
pravnih poslov. Poslovna sposobnost pomeni zavest in voljo pravnega subjekta:
sklepati pravne posle,
se zavezovati na podlagi teh poslov,
pridobivati pravice iz teh poslov in
prevzemati obveznosti iz teh poslov.
Pravo predpostavlja, da smo vse fizine osebe sposoben izraati voljo- to ne dri pri otrocih,
duevnih bolnikih zakonodajalec jih mora varovati:
posebna pravila o poslovni sposobnosti mladoletnikov
posebna pravila o odvzemu poslovne sposobnosti polnoletnim osebam
pravila o podaljanju roditeljske pravice po polnoletnosti
domneva poslovne sposobnosti temelji na sposobnosti za razsojanje- pravilno doumeti pomen
in posledico odloitev in se v skladu s tem tudi ravnati.
Fizina oseba je nerazsodna, e:
ne more razumeti posledic in pomena odloitev (defekt razuma)
ne more ravnati v skladu s pravilnim razumevanjem (defekt volje)
pravo izhaja iz tega, da so odrasle osebe razsodne- priznava jim popolno poslovno
sposobnost.
Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost ima lahko tudi 'svetle trenutke' LUCIDUM
INTERVALUM vendar vseeno velja neizpodbojna domneva razsodnosti (PP so nini,
neveljavni).
Polnoletna oseba je lahko v doloenih trenutkih nerazsodna; nerazsodnost dokae tisti, ki se
nanjo sklicuje.
ZAKONSKA UREDITEV POSLOVNE SPOSOBNOSTI
a) Poslovna nesposobnost (od rojstva pa do 15. leta starosti)

popolnoma poslovno nesposoben je mladoletnik do 15. leta starosti

otrok je popolnoma nesposoben, ker ne more izjaviti pravno relevantne volje
vsak posel, ki ga sklene otrok, je nien kljub temu pa vasih taknih pravnih poslov ne
tejemo za nine (npr. e otrok kupi malico), ampak smatramo, da je otrok sel svojih
starev, ki ni nujno poslovno sposoben
tisti, ki jim je bila poslovna sposobnost v celoti odvzeta, ne morejo sklepati pravnih poslov,
taki pravni posli so nini, so v enakem poloaju kot otroci do 15. leta starosti (veljavni pa
so pravni posli, ki jih sklene oseba z odvzeto poslovno sposobnostjo, ki je bila v trenutku
sklenitve pravnega posla razsodna, ki je imela svetel trenutek - lucidum intervallum)
zasledimo celo, da gre za neobstojee pp.

Nien pravni posel v tem primeru ne zavezuje nobene stranke in niti ne more
kontravalidirati (ne more postati veljaven, e vzrok ninosti kasneje odpade!).
Na ninost pazi sodie po uradni dolnosti in nanjo se lahko sklicuje vsaka zainteresirana
stranka.
b) Delna ali omejena poslovna sposobnost (od 15. do 18 leta starosti)
Omejeno poslovno sposobnost ima mladoletnik od 15. do 18. leta, ki je pod roditeljsko ali
skrbniko pravico. Taka oseba lahko praktino sklepa vse posle, razen pomembnejih pravnih
poslov, za katere je potrebna avtorizacija (odobritev) starev ali skrbnika (kot pomembneji
pravni posli se tejejo tisti pravni posli, ki bistveno vplivajo na njegovo ivljenje pred in po
polnoletnostjo npr. prodaja nepreminine).
V tem primeru si nasprotujeta 2 ureditvi in sicer iz OZ in ZZZDR. ZZZDR pravi, da e je
oseba stara od 15. do 18. let sklenila pravni posel brez soglasja starev, ta pravni posel ne
velja in ne ustvarja nobenih posledic za mladoletnika in 3. osebo. OZ pa pravi, da dokler
pomembneji pravni posli niso avtorizirani, so izpodbojni izpodbija jih lahko mladoletnik.
Mladoletnik ima potem, ko je dopolnil 18. let e 3 mesece asa, da izpodbija pravni posel, ki
ga je sklenil kot mladoletnik. Pomembneji pravni posel, ki ga sklene omejeno poslovno
sposobna oseba ne velja, e ni avtoriziran. Po avtorizaciji pa pravni posel velja, kot da bi bil
veljaven e od dneva sklenitve (ex tunc).
Sam lahko sklene delovno razmerje! ZDR in sme razpolagati s svojim zaslukom.
VAROVANJE NASPROTNE STRANKE
Zakon doloa, da ima ta stranka pravico zahtevati povrailo kode, vendar le, le jo je
mladoletnik z zvijanim ravnanjem preprial, da je poslovno sposoben,
Splono pravilo oblig. Prava: koda je vedno povrnjena.
PP, ki ga sklene mladoletnik brez soglasja zakonitega zastopnika postane veljaven, e ga
zakoniti zastopnik odobri.
Izjava o odobritvi: (za nazaj-ex tunc) PP mora dospeti nasprotni stranki in ele tedaj pp
dokonno velja.
Negotovost: nasprotna stranka lahko pozove zakonitega zastopnika za odobritev; e le-ta
zavrne, se pp razveljavi ali e se v 30 dneh od poziva ne izree odobritve.
Ta poziv, da tedaj, ko je stranka zainteresirana, da se pp uveljavi. Lahko se pa zgodi, da se bo
elel takega pp im prej znebiti, ko izve, da ni soglasja zakonitega zastopnika; Zakon: Lahko
odstopi od pogodbe, vendar le, le ni vedela za mladoletnikovo poslovno nesposobnost ali e je
zanjo vedela, toda jo je mladoletnik prevaral, da ima soglasje zakonitega zastopnika.
Ta pravica ugasne v 30 dneh, ko druga stranka to izve (ali ko prejme odobritev zakonitega
zastopnika)- odstop ni mogo! prejemna teorija
Taka je ureditev po OZ.
Ureditev po ZZZDR: e je mladoletnik, ki je dopolnil 15 let sklenil pp brez soglasja zakon.
Zastopnika, je tak pp NEVELJAVEN, saj ne ustvarja nobenih pravnih obveznosti in posledic po zakonu ne zavezuje nobene stranke.

Katera ureditev velja (ali OZ ali ZZDR)?

lex specialis derogat legi generali: specialneji je OZ, ker ureja oblig. Razmerja
lex posterior derogat legi priori: ZOR je predhodnik OZ (1.10.1978), ZZZDR pa je bil
prvi sprejet 1.1.1977 in je to vpraanje prvi reil in sicer po nemkem vzoru.
Katera ureditev je smiselneja?
OZ tovrstne pp bolj podrobneje ureja: pravice obeh strank uvaja mladoletnika v sklepanje
pp.
ZZZDR razlikuje med tistimi mladoletniki za katere skrbijo stari, saj le-ti potrebujejo
soglasje zakonitega zastopnika le za pomembne pp. Mladoletnike deli tudi na tiste, za katere
skrbijo skrbniki tak mladoletnik potrebuje za vsak pp soglasje skrbnikov; taka ureditev ni v
redu, saj bi tudi skrbniki morali varovanca uvajati v sklepanje pp.
18 let polna poslovna sposobnost; nastopi avtomatino, po samem zakonu EX LEGE.
PRIDOBITEV POSLOVNE SPOSOBNOSTI PRED 18 LETOM
e sklene ZZ, vendar potrebuje soglasje Centra za socialno delo in od starev. CzSD
presoja ali je mladoletnik dovolj zrel za sklenitev zz, s samo sklenitvijo pa postane
mladoletnik poslovno sposoben.
Z odlobo sodia (nepravdni postopek, nepravdno sodie), ki se lahko izda le
mladoletniku, ki je postal roditelj, vendar ni sklenil zz
predlog za tako odlobo da lahko sam mladoletnik ali njegovi stari, vendar v tem
primeru se mora mladoletnik strinjati; sodie presoja
-

c) Popolna poslovna sposobnost (od 18. leta naprej)

Popolno poslovno sposobnost se praviloma pridobi s polnoletnostjo. Izjemoma se lahko
pridobi e prej in sicer s sklenitvijo zakonske zveze (mladoletna oseba, ki eli skleniti
zakonsko zvezo, mora za to pridobiti dovoljenje CSD in mora biti stara najmanj 15 let) ali
rojstvom potomca-postane roditelj in pridobi roditeljsko pravico (e obstajajo
pomembni razlogi za pridobitev poslovne sposobnosti gre za spregled mladoletnosti,
venia aetatis). S polnoletnostjo se praviloma preneha zakonito zastopanje; stari
popolnoma izgubijo pravico in dolnost za skrb za otroka. V treh mesecih od polnoletnosti
lahko mladoletnik, ki je sklenil pp in postal polnoleten, tak pp izpodbija. Pride v potev, e
so bili njegovi zakoniti zastopniki PASIVNI urejeno z zakoni!
Odvzem poslovne sposobnosti
Poslovna sposobnost se odvzame osebi, e ta ni sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in
koristi. Poznamo 2 stopnji odvzema poslovne sposobnosti in sicer delni ter popolni odvzem
poslovne sposobnosti. Razlogi za odvzem so:
napake razuma, volje in znaaja (nerazsodnost) kot posledice duevnih bolezni ali
duevne zaostalosti, trajnega ali pretiranega uivanja alkohola, ivnih plinov ali hude
telesne prizadetosti (eprav se praviloma poslovna sposobnost zaradi telesne prizadetosti
ne odvzame)
zapravljivost: e neka oseba trajno in nesmiselno brez razloga zapravlja denar in s tem
spravlja v nevarnost svoje blinje
tobarjenje (kverulant): ljudem, ki neprestano vlagajo tobe, se lahko poslovna
sposobnost odvzame v celoti

Vrsta in intenzivnost teh vzrokov vplivata na to, kaken bo odvzem poslovne sposobnosti.
Oseba, ki ji je poslovna sposobnost odvzeta popolno je izenaena z mladoletnikom mlajim
od 15 let, ne more ve nastopati v pravnem prometu. Oseba, ki ji je poslovna sposobnost
odvzeta delno, je izenaena z mladoletnikom, ki je e dopolnil 15 let, ne pa e 18 let (vendar
to ne dri popolnoma, saj oseba, ki ji je bila delno odvzeta poslovna sposobnost za vse pravne
posle potrebuje skrbnika, ki ga doloi CzSD, kar pa naj bi bil tudi prekomeren poseg v
posameznikove pravice, vendar so posredno s tem varovani tudi udeleenci pravnega
prometa).
Skrbnitvo za poseben primer: e je nerazsodnost kratkotrajna se poslovna sposobnost ne
odvzame!
Postopek za odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti
Ureja ga Zakon o nepravdnem Postopku (44. do 56. len). Uvedbo postopka za odvzem
poslovne sposobnosti lahko predlagajo:
zakonec,
zunajzakonski partner,
sorodnik v ravni rti in v stranski rti do drugega kolena,
prizadeta oseba sama v obdobju svetlega trenutka,
CSD,
dravni toilec.
Zakon o nepravdnem postopku doloa tudi razloge za odvzem:
duevna bolezen, zaostalost
odvisnost (od alkohola, mamil)
drugi vzroki, ki vplivajo na psihofizina stanja
Sodie nato odloi na podlagi dokazov in prianj izvedencev (najbolj upoteva mnenje
izvedenca sodnopsihiatrine stroke), ali bo osebi odvzelo poslovno sposobnost ali ne, in e ja,
ali delno ali v celoti. Posel, ki ga sklene oseba, ki ji je v celoti odvzeta poslovna sposobnost,
je neveljaven. Posel, ki ga sklene dejansko nerazsodna oseba, eprav ji poslovna sposobnost
ni bila odvzeta, je neveljaven. O nerazsodni osebi govorimo, ko oseba ni sposobna razumeti
posledic svojih ravnanj in daljnosenih posledic. e je oseba nerazsodna, pa ima v asu
sklenitve pravnega posla svetle trenutke (lucidum intervallum), potem je pravni posel
veljaven.
Odvzem se zaznamuje v matinem urednitvu in tako dejstvo se zaznamuje tudi v zwmljiki
knjigi, e so vpletene tudi nepreminine.
PODALJANJE RODITELJSKE PRAVICE
S podaljanjem roditeljske pravice doseemo enak uinek, ki ga doseemo z odvzemom
poslovne sposobnosti. To lahko storimo v primeru otrokove duevne in telesne zaostalosti, ker
sam ni sposoben skrbeti za svoje pravice in koristi. Predlog mora biti podan praviloma pred
polnoletnostjo. Izjemoma lahko tudi nekoliko kasneje, vendar le, e je vzrok obstajal e pred
polnoletnostjo.
To je omejitev poslovne sposobnosti kot odrasli osebi; prepreimo pridobitev poslovne
sposobnosti.

To se ureja v nepravdnem postopku; odlobo izda sodie, ki izkljui domnevo o popolni

poslovni sposobnosti.
Pravni poloaj je potem praviloma tak kot pred podaljanjem.
URS, 54. len: Roditeljska pravica; institut je praviloma namenjen otroku, njegova uporaba za
odrasle osebe ni primerna.
SPOSOBNOST BITI STRANKA
Sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v procesnem razmerju. Oseba lahko nastopa kot
tonik ali toenec. Ta sposobnost je neodvisna od konkretnega pravnega razmerja.
To sposobnost ima vsaka fizina oseba, ne glede na poslovno sposobnost (tudi zarodek) in
razne organizacije, ustanove, ki nimajo pravne subjektivitete.
PROCESNA SPOSOBNOST
Sposobnost stranke, da samostojno in veljavno opravlja procesna dejanja (podaja izjave,
pritobe)
Fizina oseba je pravdno sposobna naeloma v mejah poslovne sposobnosti. Mladoletnik je
pravdno sposoben samo v tistih pravnih razmerjih, ki jih sklepa sam. V vseh drugih civilnih
sporih je mladoletnik procesno nesposoben in potrebuje zastopnika.
Enako velja za polnoletno osebo, ki ji je vzeta poslovna sposobnost.
DELIKTNA SPOSOBNOST
(voljna sposobnost)
Deliktna sposobnost je sposobnost prevzeti odgovornost za posledice prepovedanega dejanja krivdna sposobnost. V civilnem pravu je deliktna sposobnost, sposobnost za kodno ravnanje
in odkodninsko odgovornost. Za odkodninsko odgovornost so potrebni 4 pogoji:
krivdna odgovornost,
nedopustno kodno ravnanje,
nastanek prepovedane posledice,
vzrona zveza med nedopustnim ravnanjem in kodo.
Odkodninska odgovornost ima obrnjeno dokazno breme toenec mora dokazati da ni
ravnal kodno. Razsodnost (= pritevnost v kazenskem pravu) je pogoj za krivdno
odgovornost v civilnopravnem pomenu.
Kdor je nerazsoden ne odgovarja za kodo, ki jo povzroi drugemu. Kdor je v stanju prehodne
nerazsodnosti, odgovarja za kodo, ki jo povzroi, razen e dokae, da ni po svoji krivdi priel
v tako stanje (ACTIO LIBERA IN CAUSA- Dejanja, ki so svobodna, ko o njih odloamo); e
je priel v tako stanje po tuji krivdi, odgovarja za kodo tisti, ki ga je v tako stanje spravil.
Deliktna sposobnost mladoletnika:
mladoletnik do dopolnjenega 7. leta: deliktno nesposoben, neizpodbojna domneva
mladoletnik od dopolnjenega 7. leta do dopolnjenega 14. leta: pogojno deliktno sposoben,
pogoj je, da se dokae, da je bil zmoen razsojati, izpodbojna domneva

mladoletnik z dopolnjenimi 14. leti: deliktno sposoben (odgovornost po splonih pravilih

kazenskega prava) e se sklicuje na nerazsodnost, jo mora tudi dokazati! Oseba se lahko
sklicuje tudi na stanje prehodne nerazsodnosti, sodie pa mora ugotoviti, kdo je
odgovoren za tako stanje

Deliktna odgovornost mladoletnika:

mladoletnik do dopolnjenega 7. leta: ne odgovarja za kodo, ki jo povzroi, odgovarjajo
stari, ne glede na krivdo (so objektivno odgovorni), razen e so podani razlogi za
izkljuitev odgovornosti,
mladoletnik od dopolnjenega 7. leta do dopolnjenega 14. leta: ne odgovarja za kodo,
razen e se dokae, da je bil pri povzroitvi kode zmoen razsojati; stari odgovarjajo za
kodo, razen e dokaejo, da je koda nastala brez njihove krivde; dokazno breme je na
strani starev; e se dokae, da je bil otrok ob povzroitvi kodljive posledice razsoden,
odgovarja solidarno poleg starev,
mladoletnik z dopolnjenimi 14. leti: odgovarja po splonih pravilih odgovornosti za kodo,
stari odgovarjajo subsidiarno; e je kodo povzroil za razsojanje zmoen mladoletnik, ki
pa je ne more povrniti, sme sodie, naloiti starem, da v celoti ali deloma povrnejo
kodo, eprav zanjo ne odgovarjajo.

PRAVNI POSLI
Pravni posel je fiktivni pojem, abstrakcija ta pojem smo si izmislili ljudje, da lahko
razumemo vse naine, da na podroju CP sami oblikujemo pr. Razmerja. To naredimo na
razline naine, ki jim s skupnim imenom pravimo pravni posli.
V CP pravu velja zasebna avtonomija; medsebojna civilna pravna razmerja.
Najbolj tipien in izdelan pp je institut pogodbe, ni pa edini, saj so tu e enostranski pp
(nagrade za najditelje itd.).
V CP je pomembno razlikovanje med pp in drugimi naini nastanka obveznosti.
Pp sestavlja najmanj ena izjava volje(bistvo pp; na podlagi zasebne avtonomije), ki je
usmerjena v doseganje pravne posledice. Pri pravnih posledicah je bistveno, da ne nastanejo
zato, ker jih oseba eli, vendar mora pravni red te posledice priznati.
Volja pa mora biti izraena v skladu z zakonskim redom!
KATEGORIJE PRAVNIH POSLOV
ENOSTRANSKI
To so pravni posli, ki vsebujejo izjavo volje samo ene stranke.
sestavitev oporoke
obljuba nagrade
odpoved najemne pogodbe
VESTRANSKI
So pravni posli, ki nastanejo na podlagi izjave volje dveh ali ve strank.
pogodba

skupni akti
sklepi

Pogodba: vsebuje izjave volje najmanj dveh oseb (simbol zasebne avtonomije), ki pa morata
biti skladni.
Skupni akti: izjava volje dveh oseb, ki sta skladni, vendar si izjavi ne stojita nasproti (kot pri
pogodbi), vendar izjave stojijo SKUPAJ! (skupna ENAKA volja)
Sklep: izjava volje veih oseb v nekem zdruenju, drutvu- pravni osebi izjavljata voljo.
Kadar jo izjavljata navzven, jih nekdo zastopa!
Sklepi urejajo notranja razmerja drub in drutev. Druba lahko sama z zakonom doloi
sklepnost; odloitev, ki pa jo sprejme predpisana veina, postane veljavna za vse zavezuje
vse lane drube.
Volja mora biti usmerjena v pravno posledico! Primer: prijatelj povabi prijatelje na veerjo,
vendar ga potem ni ni zavezujo pravni posel (je bolj moralno sporno); NISO VSE IZJAVE
VOLJE IN DOGOVORI PRAVNI POSLI!
PODROJA CP
-

obligacijskopravni pravni posli (matino, najpomembneje podroje)

druinskopravni pravni posli (posvojitev, sklenitev zz, priznanje oetovstva)
dednopravni pravni posli (oporoka)
stvarnopravni pravni posli (okupacija, delerikcija: izjava volje, da lastnine ne eli
ve; opustitev stvari, delinkvirana stvar postane res nullius, ni ve posestne volje)

vse pravne posle delimo glede na UINEK: zavezovalni in razpolagalni (glede na to, v kateri
sferi prava uinkuje)
primer-prodaja: smisel prodaje je, da stvar zamenja lastnika v zameno za plailo. Sklenitev
prodajne pogodbe- ko sklenem pogodbo e ne postanem lastnik sklenitev pogodbe ustvari
samo obveznost obeh strank, da izpolnita, kar sta obljubili (stvar za denar ali obratno).
Sam obstoj obveznosti ne pomeni, da je prilo do prenosa lastninske pravice (dejansko
spremembo lastnine spremeni ele RAZPOLAGALNI PRAVNI POSEL- glede na to, kaj
prodajamo: lastninska pravica preminine se prenese z:
izroitvijo (razpolagalni pravni posel, pogoj, da je izroitev veljavna je veljavna
pogodva, s katero nastane obveznost razpolagalni pravni posel pomeni izpolnitev
obveznosti zavezovalnega pravnega posla
(pri nepremininah sta sklenitev in zapadlost asovno doloena, latninska pravica pa
ne preide z izroitvijo, temve z vpisom v zemljiko knjigo;
Intabulacijska klavzula: zemljiko knjino dovolilo, s katerim odsvojitelj izrecno dovoli
vpis novega lastnika v ZK. Z ZK se kae PUBLICITETA-preminost navzven, pri
premininah se publiciteta kae s posestjo)
e se pravni posel ne zakljui z izroitvijo kritev pogodbe
Zavezovalni pp ustvarjajo relativna razmerja med strankami, ki pogodbo podpiejo (inter
partes!).

Pravni posli INTER VIVOS in MORTIS CAUSA

ne glede na to, kdaj nastopi pravni uinek

IZJAVA VOLJE
Volja je gibalo pp. Da lahko volja uinkuje, mora biti na nek nain izjavljena.
18. len OZ: volja za sklenitev pogodbe se izjavi z besedami, z obiajnimi znaki ali z
druganimi ravnanji, iz katerih se da zanesljivo sklepati, da obstoji konkludentna dejanja
(izjavna dejanja, iz katerih lahko sklepamo o volji-molea izjava).
Izjava volje mora biti svobodna, resna in zavestna.
Molk: popolna pasivnost; ni nobene izjave ali pa molk velja za izjavo? qui tacet
consentire videtur (to naelo samo po sebi ne velja; molk ne pomeni potrditve).
Izjema: qui tacet, cum loqui potuit et debuit, consentire videtur. 30. len OZ: e med
strankama obstaja stalna poslovna povezava, se teje, da je stranka ponudbo sprejela, e je ni,
jo je v doloenem roku vrnila.
Normiran molk: kadar zakon doloa pravne posledice molka v doloenih situacijah 95.
len OZ: izpodbojna pravica (''epavi pp'', doloen je rok)
Izkljuene so izjave, ki ne pomenijo ne zavestno, ne voljno ravnanje (izjave v spanju, hipnozi,
anesteziji ali pod vplivom absolutne sile vis absoluta).
Izjavljajoi mora imeti zavest, da njegovo ravnanje pomeni pravnorelevantno izjavo volje
(primer z drabo vin)
Dva pola razlage:
varstvo pravnega prometa
varstvo volje
NESOGLASJE MED VOLJO IN IZJAVO
Ali se upoteva resnina volja ali izjava, kot so jo razumeli drugi?
-

TEORIJA IZJAVE
TEORIJA VOLJE

Vendar pa nam pravo redkokdaj daje dokonno opredelitev - pomembna je obrazloitev.

V naem pravu ima vejo teo objektivni pomen izjave- s tem varujemo pravno varnost.
Avtonomija volje je ponavadi utemeljena z varstvom ibkeje stranke (fizine osebe).
UINKOVANJE IZJAVE VOLJE
1. kdaj uinkuje izjava volje?

Ko subjekt izrazi svojo voljo, zane ta za zunanji svet obstajati. To pa praviloma e ne

zadoa za to, da izjava volje tudi uinkuje (da povzroi pravne posledice).
Izjava mora na nek nain priti do naslovljenca, da dobi uinek. Med prisotnimi osebami to ni
problem.
2. Prejemna teorija
Riziko prenosa nosi izjavitelj.
Prejem pomeni monost seznanitve z vsebino izjave; ko izjava pride v naslovnikovo vplivno
sfero (obmoje oblasti).
Prejem NI ENAKO kot sprejem!
Izjemoma velja ODDAJNA teorija; izjemoma deluje izjava tudi brez prejema (npr obljuba
nagrade)
3. Dvojna funkcija izjave volje
RAZLAGA VOLJE
Razlaga je iskanje skupnega pomena, ki naj ga izjava ima - skupni pomen za obe stranki. e
je dvomljivo kako razumeti izjavo.
e je kljub napanemu izrazu naslovnik izjavo razumel tako, kot je izjavljajoi hotel, prevlada
skupni namen: FALSA DEMONSTRATIO NON NOCET mentalna rezervacija
IN CLARIS NON FIT INTERPRETATIO.
e je naslovnik izjavo razumel drugae, kot je izjavljajoi hotel, je treba ugotoviti objektivni
pomen izjave pri iskanju moramo upotevati obe plati razlage; razumevanje naslovnika.
82. len: doloila pogodbe se uporabljajo tako, kot se glasijo (- primarno sredstvo = jezik;
gramatikalna razlaga). Pri tem se ni treba drati dobesednega pomena, iemo namre skupni
namen/pomen strank in pri tem moramo upotevati temlje CP (oblig.razmerja). med temeljna
naela pa sodi tudi varstvo pravnega prometa.
Dopolnilna pravila:
CONTRA PROFERENTEM: 83. len, OZ; stranka pripravi pogodbo vnaprej,
praviloma v obliki obrazca; pogodba ni individualno dogovorjena nejasnosti se
razlagajo v kodo tiste stranke, ki je pogodbo pripravila (vendar samo v dvomu!)
Nejasnosti v neodplanih pp se razlagajo v smislu, ki je blaji do dolnika, darovalca,
pogodbenika
Nejasnosti pri odplani pogodbi pa se razlagajo v smislu pravinega sorazmerja

PREDPOSTAVKE VELJAVNOSTI PRAVNIH POSLOV

1. PREPOSTAVKE GLEDE SUBJEKTOV
-

pravna sposobnost
poslovna sposobnost

razsodnost (= dejanska sposobnost razumeti pomen svojih dejanj; e oseba v asu

sklepanja pp ni dejansko razsodna, se pravni posel ne prizna, etudi ji poslovna
sposobnost ni bila odvzeta)

2. PREPOSTAVKE GLEDE IZJAVE VOLJE (animus contrahendi)

-

volja (mora biti izjavljena; prejemna teorija; UINEK brez prejema)

oblika izjave volje
soglasje volj

3. PREDPOSTAVKE GLEDE PREDMETA OBVEZNOSTI

-

dopustnost
dolonost ali dololjivost
monost

4. PREPOSTAVKE GLEDE PODLAGE (KAVZE)

pravna oseba izgubi pravno sposobnost z LIKVIDACIJO izbris iz registrov
OBLIKE PRAVNIH POSLOV
Zgodovina: FORMALIZEM (stipulacija)
Danes: naelo konsenzualnosti* (51/1 OZ), zlasti v obligacijskem pravu, ve formalnosti v
druinskem, dednem in stvarnem pravu
te. Formalnih pogodb naraa!
* za pogodbo je naeloma pomembno, da stranki doseeta konsenz, ne glede na obliko
praviloma se za veljavnost ne zahteva nobene oblike
PISNA OBLIKA: zapis je bistveno obstojneji od lovekovega spomina dokazovanje; velja
tudi elektronska oblika, notarska, prie
NAMEN OBLIKE:
forma ad valorem: konstitutivni namen; ''pravotvorna oblika'' za veljavnost pp)
forma ad probationem: dokazni namen
FUNKCIJA OBLIKE:
svarilna funkcija (dodaten premislek o pravnih posledicah moneji pomen)
omogoa naknadni nadzor transakcij s strani tretje osebe (npr. upnika) ali drave
(slednje zaradi varstva javnega interesa fiskalne zadeve, Zakon o nepremininah;
nujno pisne oblike)
Obliko doloi (=pogoj veljavnosti):
zakon
stranki sami (pogosto v pogodbah- skleneta poseben dogovor o obliki poslovanja)
Zapoved oblike razline izjave:
oblika pogodb

oblika drugih pp (enostranskih izjav volj) ponudbe, izjave o odstopu

oblika za druge izjave, predvsem notifikacije (=obveznost seznanjenja) obvestila

PISNA OBLIKA:
zakon doloa, da je za veljavnost pogodbe potrebna pisna oblika
pogodba o prenosu nepreminin
obljuba darila
gradbena pogodba
porotvo
kreditna pogodba
pogodba o potovanju
licenna pogodba
OZ 57/1: e je treba za sklenitev pogodbe napraviti listini, je pogodba sklenjena, ko listino
podpiejo vsi, ki se z njo zavezujejo.
1. LISTINA: inkorporacija besedila, ni nujo papirni dokument
2. PODPIS: lastoroni podpis; roni znak + dve prii/notar- nepismenost. Podpis ima ve
funkcij, predvsem identifikacijsko in avtentifikacijsko
OZ 57/2: enake uinke kot listina ima katerikoli nain ali oblika sporoanja, ki ohranja zapis
besedila neokrnjen in ki omogoa preverjanje izvora besedila
ZEPEP(Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, sprejet l. 2000); 4., 13. in
15. en: Elektronske oblike se ne sme diskriminirati! 4. len
Elektronska oblika je v Cp izenaena s pisno obliko, vendar pod pogoji (57. len):
bistvo oblinosti nista papir in rnilo, ampak funkcija, e sta torej zagotovljena
ekvivalentna in e ta oblika ohranja zapis besedila in izvor besedila poiljatelja.
13. len: doloa, kdaj je elek.listina enaka papirnati listini: kadar so podatki dosegljivi
in primerni za kasnejo uporabo; ima podatke v taki obliki, da lahko z njimi
razpolaga.
15. len: poseben elektronski podpis (kvalificiran, varen) je na poseben nain
overovljen in je popolnoma enak lastnoronemu podpisu. (metoda: ifriranje,
kriptografija)
Kadar imamo el. Obliko z el. Podpisom je pravno izenaeno
Notarska oblika= notarski zapis, sestavljen v posebnem postopku: POSTOPEK ZA SESTAVO
NOTARSKE LISTINE
notar mora ugotoviti istovetnost strank
zapis pp
strankam prebere pp
stranke in notar morajo podpisati vsako stran
lahko tudi v el. Obliki
kateri pp se opravljajo pri notarju, je doloeno z Zakonom o notariatu (pogodbe o
urejanju premoenjskih razmerij med zakoncema)
Notarski zapis je izenaen s sodno odlobo pod doloenimi pogoji:
je izvrilni naslov izvrilni postopek se lahko zane takoj
e iz nje izhaja zapadla obveznost in je dolnik soglaal z izvritvijo

Notarska overitev: notar potrjuje doloena dejstva, npr. lastoronost podpisa ali overitev
prepisa/kopije.
Upravna overitev: nanaa se na prepis. Izvedeno na upravni enoti. Je enakovredna notarski
overitvi, vendar samo za upravne postopke.
Zakon o notariatu, 47. len notarski zapis (celo pogodbo napravi notar)
premoenjska razmerja med zakoncema
doloeno z zakonom

SANKCIJA ZA KRITEV PRAVIL O OBLIKI

OZ 55/1: pogodba je nina, e iz namena (teleoloka razlaga*)
doloena oblika, ne izhaja kaj drugega

predpisa, s katerim je

*varstvo interesa ene stranke: izpodbojnost; varstvo javnega interesa: ninost!

TEORIJA O REALIZACIJI
OZ 58 (KONVALIDACIJA): ozdravitev, izpolnitev obveznosti
upotevanje dejanskega stanja
prepreevanje zlorab (venite contra factum proprium)
SOGLASJE VOLJ
OZ 15. len: Pogodba je sklenjena, ko se stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah
-

ponudba in sprejem ponudbe: ena stranka da ponudbo, druga jo sprejme; soglasje

lahko nastane tudi kako drugae

PONUDBA
a) je samostojni pravni posel (izjava volje in pravne posledice; OZ 22. len)
b) elementi:
naslovljena na doloeno osebo ( na nedoloen krog to niso prave ponudbe, temvel
invitatio ad offerendum- katalogi, oglasiOZ 22/3)
ANIMUS CONTRAHENDI- volja za sklenitev pogodbe
Vsebuje vse elemente pogodbe
Oblika, e to doloa pogodba
c) uinek ponudbe: ponudba vee, e vezanost ni izkljuena (OZ 25/1). Od prejema ali
hkrati z njim je mogo umik ponudbe
d) OZ 26/5: Ponudba v vsakem primeru ugasne, ko je zavrnjena
e) Rok za sprejem ponudbe (OZ 26):
doloen rok: (posredna komunikacija/pismo../ od oddaje; neposredna
komunikacija /telefon/ od prejema)
nedoloen rok (e je ponudba dana odsotni osebi- obiajni rok; ponudba dana ustno
mora biti sprejeta takoj, razen, e iz okoliin izhaja, da je nekaj potrebno premisleka)

SPREJEM PONUDBE
Pogodba je sklenjena, ko ponudnik prejme izjavo naslovnika, da sprejema.
izrecna izjava uinkuje s prejemom; konkludentna dejanja so izjema
identiteta sprejema in ponudbe; skladni izjavi (e odgovor izraa sprejem, hkrati pa
predlaga spremembe ali dopolnitve, je naslovnik ponudbo zavrnil in dal novonasprotno ponudbo)
IDENTITETA NI ABSOLUTNA: e so spremembe nebistvene, ni zavrnitve; e so
spremembe bistvene (cena, plailo, kakovost, koliina) je za to odgovorna ena
stranka ali pa se spor reuje
Zapozneli sprejem: zavrnitev in nova, nasprotna ponudba
Smrt stranke ne povzroi ninosti ponudbe (obveznosti se dedujejo!)
Pravni red dopua, da se doloene pogodbe prekliejo Zakon dopua stranki, da si
premisli.
darilna pogodba (huda nehvalenost, stiska, novo rojeni otrok)
odstop kot preklic brez navajanja razlogov v potronikih pogodbah ( odstop kot
posledica kritve, ki jo je treba dokazati) ZVPot
Ko je ponudba sklenjena je pravno zavezujoa! Pacta sunt servanda. (ni si mogoe
premisliti, je pa v posebnih primerih omogoen preklic)
PREDPOSTAVKE GLEDE PREDMETA OBVEZNOSTI
dopustost
doloenost ali dololjivost
pogodba vsebuje podatke, s katerimi je mogoe doloiti predmet obveznosti
stranki sta doloanje prepustili tretjemu
prodaja s specifikacijo, doloenost cene pri prodaji
monost: nemogo predmet obveznosti povzroi ninost pp (Impossibilium nulla
obligatio est. Celsus) pravice in obveznosti ne nastanejo (ni odgovornosti za
izpolnitev), vendar pa obstaja monost odkodninske odgovornosti (culpa in
contrahendum); OZ 91. len
-

PODLAGA OBVEZNOSTI (KAVZA)

OZ 39. len
vsaka pogodbena obveznost mora imeti dopustno podlago (razlog; nagib, ki ga ima
ena stranka, da sklene pogodbo; pravni naslov)
podlaga je nedopsutna, e je v nasprotju z ustavo, zakoni, prisilnimi predpisi ali
moralnimi naeli
domneva se, da ima obveznost podlago, eprav ta ni izraena
e ni podlage ali je ta nedopustna, je pogodba nina
Kavza= vzajemna obveznost; Zakaj posel skleniti?
Glede kavze morata stranki soglaati.
nagib ni enako kot kavza!!

OBJEKTI CIVILNOPRAVNEGA RAZMERJA

Objekti so vzrok, zakaj stopamo v pravna razmerja. Ni nujno, da v pravna razmerja stopamo
po svoji volji, lahko nakljuno.
Neminem laedere: nikomur kodovati, lahko pa smo kodninsko odgovorni.
Delitev:
stvari
izpolnitvena dejanja
imaterialne dobrine (Imaterialne dobrine so vsi ostali objekti izkljuujoih pravic, ki
niso stvari. To je predvsem intelektualna lastnina, ki jo varujejo pravice intelektualne
lastnine in lovekova osebnost, ki jo varujejo osebnostne pravice)
premoenje
STVARI
So najpomembneji objekti, so samostojni deli narave, ki jih zaznavamo s utili in sluijo
zadovoljitvi lovekovih potreb. Morajo biti prostorsko omejene in loveku dosegljive (lovek
jih lahko obvladuje). So fizine in telesne stvari, zapolnjujejo prostor. Netelesne dobrine so
varovane z drugimi oblikami premoenjskih pravic.
Netelesne dobrine so stvarne pravic, pravice na tujih stvareh, obligacijske pravice, pravice na
intelektualnih lastninah.
SPZ: stvar je samostojen telesni predmet, ki ga lovek lahko dodeluje, za stvar tejejo tudi
oblike energije in valovanja, ki jih lovek lahko obvladuje.
lovekovo truplo: ohrani osebnostne pravice preko svojcev, z njim se ne razpolaga kot s
stvarjo.
Ne more se sklepati posla o loveku kot objektu. Nekateri deli pa lahko z loitvijo od telesa
postanejo stvar, vendar so le redko lahko predmet nakupa.
-

darovanje organov: poseben zakon javnega prava- organ ali tkivo se lahko daruje pod
pogoji, da se le-ta obnavlja, da je v paru in da je darovalec s prejemnikom v tesni zvezi
darilo je v tem primeru realen kontrakt, taka pogodba nastane in zavezuje v trenutku,
ko je izpolnjena.
Obligacijsko pravno se ne moremo zavezati za darovanje organa

Prva kategorija je delitev glede naravnih lastnosti:

Preminine (res mobiles)
Nepreminine (res imobiles)
Govorimo o fiksiranosti oziroma mobilnosti.
NEPREMININE
Se ne morejo premikati, brez, da bi prilo do okodovanja njenega bistva: zemljie in kar je z
njim trajno spojeno (Accessio cedit principali; Superficies solo cedit.)
SPZ: prostorsko odmerjen del zemeljske povrine, skupaj z vsemi sestavinami.
Sem spadajo tudi druge samostojne stvari, ki so na zemljiu. Za nepreminine lahko tejemo
tudi posamezne dele stavb, vendar samo, ko imamo uveljavljen reim etane lastnine.

Pravni promet z nepremininami je manj frekventen kot s premininami.

Vodimo jih v zemljiki knjigi in pravni promet je zaradi tega bolj varen, nihe ne sme trpeti
kodljivih posledic, e se nanaa na ZK. (ZK omogoa tudi individualizacijo)
PREMININE
Sem tejemo stvari, ki jih ne uvrstimo v kategorijo nepreminin. Lahko jih brez kode za
njihovo bistvo prenaamo. Denar v gotovini je preminina in ima status kot ostale preminine.
Za preminine vejih vrednosti pravo uvaja reim, ki se pribliuje vpisovanju nepreminin, z
vpisom v register (plovila, avto, letalo).
V doloenih primerih velja doloena stvar za nepreminino, e gre za nepreminino zaradi
namena (gospodarskega) in slui nepreminini (npr. gasilni aparat v stavbi).
Pomen te delitve je, da obstajajo razlini reimi za nastajanje pravic. Za nepreminine se
zahteva pisna oblika.
Stvari se delijo tudi na:
nadomestne
nenadomestne
NADOMESTNE
Po gospodarski funkciji se med seboj lahko nadomeajo oz. zamenjujejo. V pravnem
prometu se doloajo po vrsti, tevilu tei ali meri.
To so tudi generine stvari ali genus. Nima posebnih individualnih posebnosti, nastopajo
posamino ali v mnoini. Nekatere so mnoinske, saj nastopajo vedno v mnoini (tekoine,
moka).
NENADOMESTNE
Ni je mogoe nadomestiti z nobeno drugo stvarjo. To so individualno doloene stvari.
(species)
Pomen delitve je obligacijsko-pravni in ni pomemben za stvarno pravo, izrazi se, ko
oblikujemo pravni zahtevek, zaradi propada stvari. Nadomestitev naturalne konstitucije je
mogoa samo pri nadomestnih stvareh, pri nenadomestnih pride do denarne odkodnine in te
so lahko predmet posodbene pogodbe, nadomestne pa predmet posojilne pogodbe.
-

potrone
nepotrone stvari

POTRONE
Se z enkratno uporabo uniijo ali pa se jim vidno zmanja zunanja substanca oz. vsebina. Po
uporabi ni ve mogoa postavitev v prejnje stanje in je ni mogoe dati v pogodbo ali najem.
NEPOTRONE
Lahko se jih uporabi vekrat oz neomejeno. Z obiajno/enkratno rabo se substanca vidno ne
zmanja in se ne uniijo.
Pomen delitve je, da so razmerja mona samo na nepotronih stvareh (raba, uitek). V
obligacijskem pravu so lahko predmet najema in posodbe, potrone pa predmet posojilne
pogodbe.

Potrone stvari so nadomestljive, ni pa nujno. Pomembno je, kaken je bil namen stranke, ki
ima lahko potrono stvar za nepotrono.
NAPAKE VOLJE ZA SKLEPANJE PRAVNIH POSLOV
Razlogi:
gronja, sila, prisila
zmota
prevara
GRONJA 45. len OZ
e je pogodbena stranka, ali tretji, z nedopustno gronjo povzroil pri drugi stranki utemeljen
strah in je ta sklenila pogodbo, potem ta druga stranka zahteva njeno razveljavitev.
Deluje posredno preko strahu.
-

povzroen mora biti utemeljen strah in ne povzroa zmote

naa svoboda odloanja je omejena
pred tem nas varuje prosto urejanje oblig. Razmerij: udeleenci prosto urejajo
razmerja v skladu z zakonitostmi brez prisil 3. len OZ
sankcija (ne v kazenskem smislu, ampak lahko vpliva na pp) pravila 18. lena OZ:
izjava volje mora biti svobodna in resna
razlika med gronjo in siko: OZ ne obravnava fizinega nasila, gronja tega ne
vkljuuje. Gronja je lahko verbalna ali neverbalna: neka konkludentna dejanja in v to
vkljuujemo tudi silo oz. fizino prisilo.
Ko govorimo o odsotnosti kakrnekoli volje vis absoluta; to ni napaka volje, ampak
te sploh ni v tem primeru in ne moremo govoriti tudi o tem, da je bil pp sklenjen
Tudi gronja tretje osebe, tudi, e sopogodbenik ne ve za to: pogodba se lahko
razveljavi, e sopogodbenik ni ni kriv in je upravien do odkodnine, e ji je nastala
koda in to zahteva nazaj, kar je s pp e dal
Gronja mora biti protipravna: ko je uporabljeno protipravno sredstvo ali e se
zasleduje nek protipravni namen (vasih zadostuje tudi, e gronja ni protipravna ali
nedopustna, a je problem v notranji nepovezanosti med njima).
Pp lahko razveljavimo samo, e je strah utemeljen, ko grozi resna nevarnost telesni ali
pomembni dobrini posameznika
To utemeljenost presojamo od konkretnega primera; pri tem na to gledamo iz
subjektivnega vidika (kakna oseba je ta, ki se mu grozi).
Pravne posledice: pp pod vplivom gronje prizadeti izpodbija. Roki so kratki in so
prekluzivni (po preteku roka izgubimo pravico, ne zastara in pravni posel
konvalidira)
Roki: 1 leto od prenehanja gronje, v vsakem primeru pa v 3 letih sklenitve pravnega
posla

ZMOTA -46. len OZ

TEORIJA VOLJE; zagovarja se stalie, da je odloila prava volja stranke. In le ta ni prava
(izjava) nima pravnih uinkov iti izjavitelja
TEORIJA IZJAVE; neskladje med voljo in izjavo ni pomembno, ker pravne uinke
povzroi e sama izjava iti prejemnika
Danes se iti pravo voljo in prejemnika.

Zmota je nezavedna razlika med tem, kar izjavimo in tem, kar je njegova resnina pravna
volja. Pri zavestnem razhajanju mentalna rezervacija/miselni pridrek, ki pravno ni
upotevan.
Simulirani posel: sklenitev pp navidezno, da se prikrije nek drugi pp
aljiva izjava
-

zmota v izjavi: da se nekaj zaree, zapie, zmota v vsebini izjave, napani izrazi
zmota v pravni posledici: v tipu pogodbe
zmota o pravni podlagi
zmota o motivu/nagibu: upotevana samo za neodplane pp; notranje okoliine
stranke, ki sopogodbeniki niso jasni ali v primeru, da je kot motiv izrecno vkljuena v
pogodbo kot pogoj ali kot kavza
raunska zmota

e je zmota glede bistvenih stvari, je pravni posel neveljaven.

Zmota je upotevana (OZ):
e je bistvena
e je opraviljiva
ko se nanaa na bistvene lastnosti predmeta in ko se nanaa na osebo, lahko pa je tudi
takrat, o se nanaa na okoliine, ki po obiajih v pravnem prometu ali namenu strank
pomenijo odloilne, ker jih stranka ne bi sklenila.
Opraviljiva je, ko je sopogodbenik ravnal z vso skrbnostjo, ki se zahteva v pravnem prometu
in mu ne moremo oitati malomarnosti.
In abstracto: kakor bi ravnala povprena pogodbena stranka
NESPORAZUM DISENZ
Ko pride do zmote o naravi, podlagi pogodbe ali predmetu obveznosti; pp sploh ni nastal.
Pravne posledice: izpodbojnost in e smo z izpodbijanjem uspeni gredo posledice EX
TUNC. Upravienec je oseba, ki poda zmotno izjavo.
Pravica za izpodbojnost preneha po enem letu po vedenju o razlogu izpodbojnosti in 3 let od
sklenitve pogodbe.
ODKODNINSKA ODGOVORNOST
Pogodbena stranka, ki izpodbija, je lahko odgovorna nasprotni stranki za kodo, ki jo utrpi, a
le, e je ta poten, se pravi, da ni vedel za razlog. Pravica zahtevati odkodnino, ne glede na
to, tudi e ta stranka ni kriva za svojo zmoto.

KONVALIDACIJA
Pp naknadno postane veljaven, e je nasprotna stranka pripravljena pogodbo izpolniti v skladu
z zmoto, se ni mogoe sklicevati na zmoto in pp obvelja.

PREVARA 49. len OZ

Nekdo povzroi zmoto pri drugemu, z namenom, da bi jo preprial, da pogodbo sklene. Ta
zmota je nebistvena, a dovolj velika, da dovolimo razveljavitev.
Nanaa se na dejstva, ki navzven niso razpoznavna. Zagreimo jo z zamolanimi dejstvi,
neveljavnimi trditvami in konkludentnimi dejanji.
Glede na povzroitelja se lahko loi:
sopogodbenik: prizadeta oseba zahteva razveljavitev, tudi ko ni bistvena, in
odkodninski zahtevek tudi ko pogodbe morda ne izpodbija
tretja oseba: ko gre za odplane posle, lahko stranka izpodbija, ko je druga stranka
vedela za prevaro ali bi morala; neodplane posle prizadeta stranka vedno izpodbija
ODSTOPANJE VOLJE OD IZJAVE
-

zavestno
nezavestno

NEZAVESTNO
zmota
gronja
prevara
To so napake volje, ki omogoajo izpodbijanje pp; to pa je omejeno z rokom, ki je doloen v
99. lenu OZ (1 leto= subjektivni rok odkar je upravienec zvedel za razlog; 3 leta=
objektivni rok od sklenitve pp).
ZAVESTNO
miselni pridrek/mentalna rezervacija
izjava v ali
simuliran pp
mentalna rezervacija: stranka izjavi voljo, vendar ne eli pravnih posledic; pravne
posledice v primeru, da druga stranka ne ve, da gre za miselni pridrek: ta se ne upoteva in
velja za veljaven pp.
stranka izjavi v ali in verjame, da ga ne bodo vzeli resno. Je nina ne vodi v sklenitev pp.
e pa nekdo nekoga dobro povlee za nos, lahko pride tudi do odkodninskih odgovornosti v
zvezi z ninim pp.
simuliran pp je urejen z zakonom: navidezna pogodba stranki zavestno skleneta pp, ki ga
ne elita, zato, da prekrijeta drug pp, ki ga v resnici elita (disimuliran pp).

PRAVNI UINKI POGODB

Uinek pogodbe zavezuje stranki. Iz pogodbe nastanejo pravice in obveznosti. Obveznosti
morata izpolniti obe stranki Pacta sunt servanda!
Ko je pogodba veljavno sklenjena, jo lahko stranki soglasno ukineta. Za to obstajajo razlini
naini, npr. odpust dolga (OZ, 319. len).
prepostavlja sporazum; morata soglaati; delni ali popolni odpust

Umik izjave volje je moen le do trenutka, ko izjava volje zane uinkovati. e prejme
naslovnik to izjavo hkrati s prvotno izjavo umik iznii izjavo.
Stranka ima na voljo mehanizme, s katerimi varuje svoje interese (svoje ali od javnosti):
lahko uveljavlja ninost
lahko izpodbija pogodbo
lahko preklie pogodbo; pravica do preklica: preklic darilne pogodbe (natanno
doloene okoliine), preklic v nekaterih potronikih pogodbah, kjer zakon omogoa
potronikom, da si premislijo sklepanje pogodb od vrat do vrat.
ODGOVORNOST ZA IZPOLNITEV
Stranki imata na voljo pravna sredstva za primer kritve pogodbe ena stranka na
kakrenkoli nain ne izpolni obveznosti pogodbe/pogodbenih obveznosti.
Nasprotna stranka ima na voljo tri zahtevke:
1. izpolnitveni zahtevek: izpolnitev v naravi; tako kot je bilo dogovorjeno. Stranka se ne
more odloiti sama, da bi namesto izpolnitve v naravi, plaala odkodninsko
odgovornost ali naredila kaj drugega
2. zahtevek za povrnitev kode/odkodninski zahtevek: nastopa lahko v dveh oblikah
lahko spremlja izpolnitveni zahtevek (koda zaradi zamude), lahko pa nadomesti
izpolnitveni zahtevek (koda zaradi neizpolnitve)
ODSTOPNO UPRAVIENJE
e je ena stranka nezvesta, ji tudi druga stranka ne dolguje zvestobe. Druga stranka lahko
razdre pogodbo in odstopi in se tako izogne svojim obveznostim. Predpostavka za odstop;
dolnik je imel e eno monost (ker mu mora upnik dati e eno monost, e en rok), vendar
morata druga drugi vrniti, kar sta prejeli. Tista stranka, ki je odgovorna za kritev, nosi kodo.
Exceptio non adimpleti? Contractus: stranka v pogodbi, v kateri druga stranka ni izpolnila,
ima UGOVOR izpolnitve; s tem lahko zadri izpolnitev lastne obveznosti.
Sprememba okoliin: stranki s pogodbo uredita razmerje za prihodnost. V tem asu se lahko
marsikaj spremeni. S tem stranki prevzameta riziko sprememb okoliin.
Pri nepredvidljivih spremembah se pogodbe lahko rei rebus sic santibus? pogodba se
razvee
KRITEV POGODBE
Trije tipi, za katere so predvidene razline pravne posledice:
1. neizpolnitev (zamuda)/mora debitoris
2. naknadna nezmonost izpolnitve
3. izpolnitev z napako
1. neizpolnitev do zapadlosti oz. dospelosti; posledice:
izpolnitveni zahtevek, zahtevek na povrnitev kode zaradi zamude
kadar je predmet obveznosti generina stvar ali generino delo, lahko vzamem nekaj
drugega pod njegove stroke

kadar je druga stranka v zamudi denarne obveznosti, ko nastopi zamuda omogoajo

ZAHTEVEK NA ZAMUDNE OBRESTI; 2 funkciji:
predstavlja nadomestilo vrednosti denarja
silijo dolnika, ga spodbujajo k izpolnitvi
-

ZPOMZO (Zakon o predpisani obrestni meri za zamudne obresti; doloa, da so obresti

sestavljene iz referenne stopnje/referenne mere (doloa jo Evropska Centralna Banka; 1%)
+ pribitek (min. 7%) = obrestna mera!)
e nastane zaradi neplaila denarja vija koda, kot so e obresti, lahko zahteva e popolno
odkodnino
Dolnikova odgovornost postane e stroje, odgovarja za nakljuje; za nastopom zamude
lahko upnik zane uresnievati stranske dogovore (o sankcijah, zastavah, porotvu); posledica
je lahko tudi odstopno upravienje!
3.Napaka: stvarna ali pravna
e je napaka stvarna, so pravice upnika:
naknadna izpolnitev
znianje kupnine
odstop
odkodnina
Pogoj je, da je kupec stvar pregledal in napake notificiral; napake mora grajati v doloenih
rokih.
IZPOLNITEV
101. len: Naelo soasnosti izpolnitve
- obe stranki sta hkrati upnik in dolnik (svojo obveznost izpolnita hkrati); pri vzajemnih
pogodbah naj stranki izpolnita 'iz rok v roke'.
- to je naelo, ker konkretizira e ire naelo CP- naelo enakopravnosti strank (nobena od
strank naj ne bi bila posebej ogroena). Ideja soasnosti je, naj stranka izpolni svojo
obveznost, e in le takrat, ko to stori druga stranka.
Odstop: ali se dogovorita drugae; as izpolnitve- element pp, ki je odloen dispoziciji strank.
Ve tveganja vsebujejo tiste pogodbe, kjer je as izpolnitve odmaknjen. Tudi v tem primeru je
tveganje za obe stranki enako.
Stranki pa lahko razdelita obveznosti (tu ne gre ve za naelo soasne izpolnitve): najprej ena
stranka, nato druga (prva stranka sicer precej tvega) negotovost zavarovanje obveznosti
Do pravila se lahko odstopi, e je to v naravi pp ali z zakonom.
Do odstopa z naravo pp izpolnitev, ki je nasprotna trajajoi izpolnitvi, se lahko doloi po
naravi stvari le kot predhodna ali naknadna izpolnitev. (najemna pogodba)
Naelo soasnosti velja za glavno obveznost; nekatere stranske je potrebno opraviti pred
glavno obveznostjo.

Posledice, e naelo soasne izpolnitve ni spotovano:

ugovor neizpolnjene pogodbe (101. len)
ugovor ogroenosti (102. len)
prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve (103. do 111. len)
nezmonost izpolnitve (116. in 117. len)
1. UGOVOR NEIZPOLNJENE POGODBE
Univerzalno in splono sredstvo za ugotavljanje naela sorazmernosti; tudi, ko je izpolnitveni
as razdeljen neenoten (v potev pride, ko prva stranka ne izpolni obveznosti)
Vsebina:
Ugovor daje stranki pravico, da zadri izpolnitev toliko asa, dokler je ne izpolni tudi druga
stranka. Stranke, ki zadri izpolnitev ne zadenejo negativne posledice zamude. Uinki
prenehajo v trenutku, ko stranka, ki z izpolnitvijo zamuja, izpolnitev ponudi izpolniti mora
tudi stranka, ki je prej ugovarjala.
Kadar je zamik bistven, se stranka, ki je prej ugovarjala, lahko izgovarja na dalji as
izpolnitve.
materialni ugovor z dilatorinim uinkom (odloilni uinek), ki se lahko uveljavlja tudi
zunajsodno in preventivno za naprej z IZJAVO potrebna je uveljavitev; glede oblike in
vsebine ni predpisov
Vse samo v primeru neizpolnjene GLAVNE OBVEZNOSTI!!
Delna izpolnitev:
Za stranko to pomeni neizpolnitev, e mora biti stvar popolna. Stranka, ki ji je bila ponujena
delna izpolnitev, jo more sprejeti (e to ni bistveno za popolnost obveznosti; npr: Pek nabavi
250 kg moke, ponudnik pa lahko trenutno odda le 130 kg in pek mora to sprejeti, saj bo
vseeno lahko delal naprej).
UGOVOR NEPRAVILNO IZPOLNJENE POGODBE
Pravo stoji na staliu, da se stranka sama odloi, kaj bo uveljavljala kaj bolj ustreza njenim
interesom.
Ugovor neizpolnjene pogodbe je bolj pogost, saj ga je laje uveljavljati. Teorija stoji na
staliu, da stranka nima ugovora neizp. Pogodbe, le stvar nima znatne napake (tudi
jamevalnih zahtevkov nima)
Prim: kupcu je dobavljen pokvarjen televizor ali je pogodba neizpolnjena?
ugovor neizpolnitve ali jamevalnih zahtevkov (ki pa niso enaki kot odkodninski
zahtevki!)
Ugovora ni mogoe uveljavljati, e je bil predmet individualno doloen. V tem primeru se
lahko uveljavlja le jamevalne zahtevke.
2. UGOVOR OGROENOSTI
V primeru, da sta se stranki odloili, da obveznosti ne bosta izpolnili soasno negotovost
OZ stranki priznava posebno obliko pravnega varstva ugovor ogroenosti, ki ga ima prva
stranka in lahko poaka toliko asa, da dobi zagotovilo, da bo tudi druga stranka to izpolnila.
Pogoji:

negotovost: slabe premoenjske razmere stranke, ki bi morala kasneje izpolniti

obveznost postaja isolventna ali drugi resni razlogi, ki bi lahko prepreili nasprotni
izpolnitev. Dvom mora biti utemeljen.
Negotovost mora nastati po sklenitvi pogodbe
Ob sklenitvi pogodbe: negotovost obstaja e prej, vendar stranka to ni vedela ali ni
mogla vedeti (po zakonu)
uveljavlja se zunajsodno
v asu, ko obveznost stranke zapade
uveljavlja se z izjavo, ki ni predpisana (lahko tudi ustno)

uinki:
zadranje izpolnitve svoje obveznosti in z utemeljenim ugovorom ne pomeni kritve pogodbe.
Svojo izpolnitev lahko stranka zadruje toliko asa, dokler ji druga stranka ne da zagotovila
zavarovanja.
-

zavarovanje denarne obveznosti z zastavno pravico

dolnik se odpove kasneji izpolnitvi ugovor izpolnitev
stranka ponuja predasno izpolnitev v denarju druga stranka je dolna sprejeti
izpolnitev. V primeru nedenarne obveznosti, stranka ni vedno dolna sprejeti
predasne izpolnitve.

e druga stranka v roku ne izpolni, lahko stranka, ki ugovarja ogroenost od pogodbe

ODSTOPI z enostransko izjavo.
3. PRENEHANJE ZARADI NEIZPOLNITVE
Obveznost je treba izpolniti v asu, kraju in z vsebino, kot je bilo doloeno. Neizpolnitev
pomeni kritev obveznosti varuje stranko, ki je bila pogodbi zvesta.
pravno varstvo: (oblika=alternativna)
dolnik je v zamudi pritisk upnika naj izpolni izpolnitveni zahtevek (e as ni
bistven, mora dati dodaten rok, e tudi tedaj obveznost ni izpolnjena, se pogodoba
razvee po zakonu)
odkodninski zahtevek
Posledice neizpolnitve, ki stranki, ki upoteva pogodbo, omogoijo odstop oziroma
prenehanje pogodbenega razmerja (najhuja posledica kritve obveznosti). Prenehanje nastopi
ne glede na krivdo druge stranke objektivna posledica kritve. Krivdo se upoteva le pri
odkodnini.
Stranka, ki je bila pogodbi zvesta ima pravico, da od druge stranke zahteva povrailo kode
ali povrnitev obveznosti, ki jo je sama e izpolnila.
Kaj je neizpolnitev?
e se nanaa na glavno obveznost, e je delna izpolnitev odvisno od pomena za stranko.
Odstop od pogodbe ni mogoe pri izpolnitvi neznatnega dela pogodbe (potrebno je upotevati
vse okoliine) v nasprotju z naelom bonae fidei; namen pogodbe zaradi nepomembnih
razlogov je e vedno doseen.
Primeren rok: e ena monost po zamudi (kadar je as izpolnitve bistven, drugae je treba
dolnika pozvati na izpolnitev), e obveznosti ne izpolni do konca dodatnega roka, se
pogodba z zakonom razveljavi.

Fiksni posli: krena je bistvena sestavina

SKLEPANJE POGODB S SPLONIMI POGOJI POSLOVANJA
Posle se sklepa mnoino, z vnaprej pripravljenim modelom. Zakaj?
racionalizacija
premalo asa za posamino dogovarjanje
prihranek denarja, strokov za pravnike (sestavijo pogodbo za ve strank)
zavarovanje svojih interesov: im ve pravic eli pridrati sebi
obstajajo tipi pogodb, ki jih ni v zakonu. V primeru spora je potrebno ugotoviti
doloena pravila lizing; operativni lizing (kraja doba, ga vrnemo ali vzamemo drug
predmet)
Stranka pripravi osnutek pogodbe (ekonomsko moneja). To se uporablja pri veini
predvsem podjetja na podlagi SPP (banka, zavarovalnice)
SPP prinaa doloena tveganja:
pogodbena svoboda, avtonomija ne pomeni ni, e sta stranki ekonomsko zelo
razlini: ena stranka diktira pogodbo. Druga stranka se ne more z njo pogajati, ena
stranka ima monopol
kjer se sklepajo pogodbe s fizinimi osebami, je ta pravno-poslovno slabe podkovana
zaradi tveganj in varstva pred zlorabo ibkeje stranke, pravni red uvaja poseben nain
sklepanja SPP.
SPP V SLOVENIJI
Dva predpisa:
e sta stranki podjetje in potronik; B2C (B2B- podjetja, C2C-potroniki)
OZ 120/121
ZVPot 22/24
Te so evropskega izvora z direktivo, mi smo to implementirali v zakon, a e vedno razlagamo
v skladu z direktivo 93/13 o nedovoljenih pogojih v nepotronikih pogodbah.
SPP: deli pogodbe na tiste, ki jih ena stranka pripravi v naprej in uporablja za veje tevilo
poslovanj. Bistveno je, da niso posamino dogovorjeni. Nain predloitve pogodbe ni v naprej
pripravljen, drugega se dogovorijo individualno, e se v toki dogovor izkljuuje, ima
prednost individualni.
Dva nivoja varstva SPP
nadzor vkljuitve v pogodbo
nadzor vsebine pogodbe
B2C SPP so vkljueni v pogodbo, e je bil potronik seznanjen z njimi, izrecno opozorjen in
e so dostopni SPP. Del pogodbe postanejo samo SPP-ji, ki so jasni in razumljivi. Ta pogoj se
ne navezuje na to, e je potronik dejansko prebral SPP, zadoa e monost, da je bil
seznanjen.
B2B/C2C redko uporabljajo SPP: stranki so SPP znani oz bi bili morali biti znani, objavljeni
morajo biti na obiajen nain.

Niso vsi SPP deli pogodbe, ampak jih je potrebno vkljuiti v pogodbo. Drugae niso pravno
veljavni.
Nadzor vsebine
Niso vsi SPP v pogodbi nujno veljavni, pravni red eli prepreiti zlorabe.
B2C: dve generalni klavzuli:
1. nepoteni SPP so nini, to se konkretizira:
2.
a) SPP so nepoteni, e povzroijo znatno neravnoteje v pravicah in obveznostih
strank v kodo potronika
b) povzroijo, da je izpolnitev pogodbe v kodo potronika
c) povzroijo, da je izpolnitev pogodbe znatno drugana od utemeljenih priakovanj
d) nasprotujejo naelom vestnosti in potenja
Grey list: len 24: primeroma so natete nepotene pogodbene klavzule (seznam 20-ih
klavzul).
B2B: SPP, ki nasprotujejo namenu pogodbe ali so v nasprotju z dobrimi poslovnimi obiaji,
so NINI.
Razlaga SPP/contra proferentem: e je v pogodbi, ki jo ena stranka v naprej pripravlja,
doloeno nejasno, se razlaga v kodo stranki, ki jo pripravi.
DVOSTRANSKE POGODBE:
as je bistvena sestavina: fiksne pogodbe
as ni bistven
zaporedne obveznosti
dve monosti prenehanja:
z zakonom razveza pogodbe
volje stranke: mora podati enostransko izjavo o odstopu
FIKSNE POGODBE as je bistvena sestavina
S kasnejo izpolnitvijo ni monosti dosega gospodarskega namena oz. volje strank.
Merilo pomembnosti asa:
dogovora strank (redko, ker ne izraata roka. Samo ta okoliina ne pomeni, da sta
eleli, da je bistvena sestavina. Vsaka stranka rauna, kdaj prejme predmet izpolnitve.
Kasneja izpolnitev mora biti brez pomena. Motivi ne vplivajo na veljavnost in ne gre
za fiksno pogodbo. To mora biti izrecno izjavljeno in je kasneja izpolnitev brez
pomena. Vasih pride do stranske pogodbe. Pogodbena kazen sili k izpolnitvi, kar
kae na voljo druge stranke, ki je zainteresirana za kasnejo izpolnitev.)
narava posla: stranki ne izraata to izrecno. e ni izpolnitve, je pogodba razvezana po
zakonu in ni potrebno nobeno ravnanje druge stranke. e pride do spora, pride do
ugotovitvene sodbe (deklaratorna sodba), saj ugotavlja ali je fiksna in preneha po
zakonu. Stranki lahko nastane veja koda, eprav tega namena ni imela, a lahko
vztraja pri pogodbi in ta ostane v veljavi izraziti jo mora nemudoma, uinkovati
zane, ko jo prejme naslovnik. To je posebna izjava, da vztraja pri pogodbi in doloi

dodaten rok in ima naravo fiksnega roka in e ne pride do izpolnitve, preneha po

zakonu. e ni roka, ta velja tudi, e ne doloi roka.
as ni bistvena sestavina: pogodbeno zvesta stranka vztraja pri pogodbi ali ne odloi
se sama. e ne dosee prenehanja pogodbe, je dolnik dolan obveznost izpolniti.
Zvesta stranka doloi dodaten rok za izpolnitev in mora biti primeren.
To je as, ki se presoja po objektivnem merilu. Ta je v korist dolnika, druga stranka je dolna
izpolnitev sprejeti. Ta rok ima znailnosti fiksnega roka, se razvee po zakonu (lahko pa e
vztraja pri pogodbi).
prenehanje pogodbe v posebnih primerih: zvesta stranka preneha razmerje, e preden
rok potee. Obveznost oitno ne bo izpolnjena v roku
a) pred iztekom roka je oitno, da stranka ne bo izpolnila obveznosti preneha, e
dolnik ne izpolni obveznosti (za bistvene in nebistvene sestavine), e pogodba ni
fiksna, upnik doloi dodatni rok; dolnik sporoi, da ne bo izpolnil, upnik da lahko rok
dalji od 2 dni, pogodba ne preneha
b) e je bil doloen dodatni primerni rok in oitno ne bo izpolnjena 106. len OZ s
pretekom preneha pogodba po dodatnem roku in je jasno, da obveznosti ne bo izpolnil,
upnik odstopi in pogodba preneha
c) upnik je fiksno obveznost ohranil v veljavi, dolnik pa ni izpolnil e ni izpolnitve,
pogodbeno zvesta stranka odstopi od pogodbe
-

prenehanje zaporednih obveznosti: 108.len OZ ena izpolnitev ene stranke:

ponavadi; vasih mora ena stranka zagotavljati neko stanje, to so pogodbe z
zaporednimi obveznostmi ali trajajoe. Pri neizpolnitvi je odvisno, kako jo presojamo.
Te obveznosti so lahko samostojne zaporedne obveznosti ali pa so zlite v celoto. e so
samostojne, je to ve pravnih razmerij. Za prvo neizpolnitvijo e ni prenehanja
pogodbe, za naslednje pa lahko zvesta stranka ima monost odstopa od pogodbe, a
morata biti izpolnjena dva pogoja:
1. bodoe izpolnitve ne bodo izpolnjene
2. odstopna izjava mora biti podana v primernem asu
-

Ker so samostojne nastopijo posledice EX NUNC. e so celota, druga za drugo nimajo

pomena (obrona plaila). Tu pogodba preneha kot celota in nastopijo posledice EC TUNC.
Pogodba ne preneha, e dolnik ponudi monost zavarovanja (pri denarju) pogodbene kazni,
porotvo
Dolnik mora izpolniti najprej kar ni izpolnil za nazaj.
Nastane odkodninsko pravno razmerje: upnik zahteva povrnitev kode in se lahko
zahteva, kar je e bilo dano, na podlagi povrailnih zahtevkov.

ZASTOPANJE
Zaradi okoliin ali pomanjkanja potrebnih znanj. Obstajajo tudi pravni razlogi: nesposobnost
za izjavljanje volje.
Oseba, ki za drugega pravno-poslovno ravna, je zastopnik. Oseba, za katero velja, je
zastopani.
Naeloma stranke same izjavljajo voljo v civilnopravnih razmerjih, vendar pa vasih stranka
sploh ne more izjaviti volje (popolnoma poslovno nesposobna oseba, pravna oseba; za otroke

velja EX LEGE) ali je ne more izraziti zaradi doloenih okoliin (je zadrana, bolna,...). V
tem primeru je stranki omogoeno, da izjavi svojo voljo preko zastopnika. Zastopanje
pomeni nastopanje v pravnem prometu za drugega. Lahko je:
aktivno zastopanje: dajanje izjav, izjavljanje volje za zastopanega
pasivno zastopanje: sprejemanje izjav od tretjih oseb za zastopanega.
Zastopnika je treba loiti od:
predstavnika: predstavnik opravlja dejanska opravila, zastopnik pa pravna opravila,
sla: sel le prenaa voljo drugega, nima moi odloanja, zastopnik pa izjavlja voljo za
drugega, za sla ni potrebna poslovna sposobnost (zato gre npr. lahko 7-letni otrok kupit v
trgovino kruh za stare) e je potrebna posebna oblika, jo poda zastopnik, sel pa to pisano
obliko zgolj prenese.
posrednika: posrednik stranki spravlja v stik in si prizadeva da bi sklenili pogodbo.
Vrste zastopanja glede na uinke:
direktno (neposredno) zastopanje: pravni posel velja neposredno med zastopanim in
tretjo osebo, sklene ga zastopnik v imenu zastopanega in na raun zastopanega, tretja oseba
ve, da sklepa pravni posel z zastopanim (v tujem imenu na tuj raun),
indirektno (posredno) zastopanje: pravni posel velja med zastopnikom in tretjo osebo,
sklene ga zastopnik v svojem imenu in na raun zastopanega, zastopnik mora prenesti
uinke pravnega posla na zastopanega (v svojem imenu na tuj raun).
Vrste direktnega zastopanja se loijo glede na podlago, na kateri temelji zastopanje:
zakonito zastopanje: zastopanje temelji na zakonu - zakoni, ki doloajo zakonite
zastopnike so:
ZZZDR: zakoniti zastopniki otrok so stari
ZGD-1: zakoniti zastopniki so doloeni za vsako drubo posebej
ZD: zakoniti zastopniki so izvritelj oporoke, upravitelj zapuine, zaasni oskrbnik
zapuine
Pomorski zakonik: zakoniti zastopnik ladje je kapitan
zastopanje na podlagi odlobe dravnega organa: gospodarsko drubo v postopku
steaja zastopa steajni upravitelj, ki ga imenuje sodie
statutarno zastopanje: zastopanje temelji na aktu pristojnega organa, tako podlago za
zastopanje imajo zastopniki gospodarskih drub, e so doloeni v drubeni pogodbi ali
statutu
pravno-poslovno zastopanje: zastopanje temelji na pooblastilu zastopanega, na izjavi
volje zastopanega
Zakon daje upravienje za zastopanje, ko oseba sama ne more poslovno ravnati (otroci); ex
lege (poleg otrok e):
gospodarske drube, ki imajo osebno odgovorne drubenike D.N.O. tak
drubenik je upravien drubo tudi zastopati, ta drubenik je osebno odgovoren.
Druba ne odgovarja zgolj s svojim premoenjem, temve tudi s premoenjem
drubenikov. Pri kapitalski drubi samo premoenje drube.
Komanditna druba: eni so komanditisti, drugi komplementarji, drugi je osebno
odgovoren in ima upravienje za zastopanje, prvi ni osebno odgovoren in ne more
zastopati
Pogoji za uinkovito zastopanje (pri direktnem zastopanju):

zastopnik mora biti pooblaen: imeti mora pravno mo, ki jo pridobi z zakonom ali pa mu
jo podeli zastopani z enostransko izjavo volje, da naj opravlja zanj posle v doloenem
obsegu
zastopnikova volja mora biti usmerjena v ravnanje za drugega: pogodba, ki jo sklene
zastopnik v imenu zastopanega in v mejah svojih pooblastil, zavezuje neposredno
zastopanega in drugo pogodbeno stranko; za zastopnika ne nastanejo pravne posledice
jasno mora biti, da zastopnik ne nastopa v svoji volji: zastopnik mora obvestiti drugo
stranko, da nastopa v imenu zastopanega, pogodba ima pravni uinek tudi, kadar zastopnik
tega ne stori, e je druga stranka vedela ali bi po okoliinah lahko sklepala, da on nastopa
kot zastopnik
predpostavke za veljavnost pravnega posla, sklenjenega po zastopniku: izpolnjene morajo
biti predpostavke kot pri navadnem pravnem poslu, zastopnik mora biti poslovno sposoben
(to velja le za zakonitega zastopnika, pri pravno-poslovnem zastopanju pa ne, ker ni
stranka pogodbe, poleg tega pa si zastopani sam pripie, kakenga zastopnika si je izbral),
zastopani pa ne nujno
prenos pooblastil: zastopnik ne more prenesti svojih pooblastil na drugega, razen e mu to
dovoljuje zakon ali pogodba; izjemoma sme to storiti, e mu okoliine onemogoajo
opraviti posel osebno, interesi zastopanega pa terjajo, da se pravni posel nemudoma opravi

Prekoraitev pooblastil:
e zastopnik prekorai pooblastilo, je zastopani zavezan le, e odobri prekoraitev. e
zastopani ne odobri prekoraitve v obiajnem roku, se teje, da je odobritev zavrnil. e druga
stranka ni vedela in ni bila dolna vedeti za prekoraitev pooblastil, lahko takoj, ko zve za
prekoraitev pooblastil, izjavi, da se ne uti zavezana s pogodbo. e zastopani noe odobriti
pogodbe, sta zastopnik in zastopani solidarno odgovorna za kodo, ki jo je imela druga
stranka, e ni vedela in ni bila dolna vedeti za prekoraitev pooblastil
Falsus procurator (zastopnik brez pooblastil):
Pravni posel, ki ga sklene pooblaenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila,
zavezuje neupravieno zastopanega samo, e ga pozneje odobri. Stranka, s katero je pravni
posel sklenjen, lahko zahteva od neupravieno zastopanega, da se v primernem roku izree,
ali odobrava pogodbo ali ne. e neupravieno zastopani v danem roku ne odobri pravnega
posla, se teje, da pravni posel sploh ni bil sklenjen. V tem primeru lahko stranka, s katero je
bil pravni posel sklenjen, zahteva povrnitev kode od neupravienega pooblaenca, e ob
sklenitvi pogodbe ni vedela in ni mogla vedeti, da ni imel pooblastila.
Pooblastitev
Pooblastitev je enostranski pravni posel, s katerim zastopani podeli upravienost za
zastopanje. Pooblastitev se najlaje izvede z mandatno pogodbo, vendar potem postane
zastopnik tudi zavezan. e je pooblastitev navzven izjavljena, gre za pooblastilo.
Pooblastilo
Pooblastilo je akt, s katerim je navzven vidno, da je pooblaeni zastopnik. Pooblastilo je
upravienost za zastopanje, ki jo da pooblastitelj s pravnim poslom pooblaencu.
Abstraktnost pooblastila: obstoj in obseg pooblastila nista odvisna od pravnega razmerja, ki je
bilo zanj podlaga. Pooblaenec je lahko tudi pravna oseba.
Oblika, ki je z zakonom predpisana za doloeno pogodbo ali kaken drug pravni posel, velja
tudi za pooblastilo. Torej e je za pogodbo predpisana pisna oblika, je pisna oblika predpisana
tudi za pooblastilo.

Obsega pooblastila
Splono (generalno) pooblastilo: pooblaencu, ki ima splono pooblastilo, so dovoljeni
samo pravni poslu, ki spadajo v redno poslovanje. Posebno (specialno) pooblastilo je tako, s
katerim pooblastitelj daje pooblastilo za opravljanje posebnih pravnih poslov ali enega ali ve
doloenih poslov. Pooblaencu so dovoljeni samo tisti pravni posli, za katere je pooblaen!
Pooblaenec ne sme brez posebne pooblastitve za vsak posamezen primer:
prevzeti menine obveznosti,
skleniti pogodbe o porotvu,
skleniti pogodbe o poravnavi,
skleniti pogodbe o odtujitvi ali obremenitvi nepreminine,
se spustiti v spor,
skleniti arbitrani sporazum,
se brez povraila odpovedati kakni pravici.
Preklic in zoitev pooblastila
Pooblastitelj lahko po svoji volji zoi ali preklie pooblastilo, etudi se je s pogodbo tej
pravici odpovedal. Za preklic in zoitev pooblastila ni potrebna nobena posebna oblika. e je
s preklicem ali zoitvijo pooblastila krena druga pogodba, ima pooblaenec pravico do
povrnitve kode.

POGOJ IN ROK
Uinki pravnega posla nastanejo s sklenitvijo, razen e postavijo rok ali pogoj.
POGOJ (CONDITIO) 59.len OZ
Pogoj je sredstvo za omejevanje pravnega posla. Je negotovo dejstvo od katerega je odvisen
zaetek uresniitve/prenehanja pr.razmerja. V OZ je obravnavan kot pravno-poslovni pogoj,
oz. pogoj, ki ga stranki vkljuita v pravni posel.
Pravni pogoj pa je pogoj, ki ga kot pogoj postavlja zakon in tega OZ v 59.lenu ne obravnava.
Nekateri pp ne smejo biti sklenjeni pod pogoji. To izhaja iz zakona ali pa iz narave pp (kjer
mora biti pp jasen) npr. zakonska zveza ali oblikovalne pravice.
Kadar je negotovo, ali bo trenutek sploh nastopil (ko se bo poroil), je kljub asovni obliki taka omejitev pogoj.

Nujni pogoj v bistvu ni pravi pogoj. Pravnih posledic ne postavlja v negotovost te bodo
nastopile. Le opredeljuje nastop pravnih posledic v prihodnje.
Negotovost pogoja se ponavadi nanaa na prihodnje dejstvo (objektivna negotovost), e je
dejstvo poteklo pa je negotovost v tem, da stranki e ne vesta, kaj se je zgodilo (subjektivna
negotovost).
Odloni (suspenzivni pogoj) odlaga nastop pravne posledice do nastopa pravnega dejstva, ki
je bilo negotovo. Pravne posledice nastanejo ex tunc od sklenitve pp, razen, e se
dogovorita drugae ali pa to ureja zakon.

Resolutivni pogoj odlaga konec uinkovanja pr.posledic do uresniitve pogoja. Razvee pp,
uinki nastopijo ex nunc.
Kadar se uinek pogodbe zaenja od doloenega asa, se smiselno uporabljajo pravila o
odlonem pogoju, kadar pa pogodba neha veljati po izteku doloenega roka, se smiselno
uporabljajo pravila o razveznem pogoju.
Pogoja se pogosto kombinirata z rokom. S tem omejujejo asovno obdobje negotovosti. Npr.
e do 19.11. ne najde stanovanja, lahko ivi pri meni.
Nedopusten pogoj strank pri (ne)uresniitvi pogoja zakon sankcionira; zakon postavi fikcijo,
da je bil pogoj uresnien/neuresnien.
Pri pogodbi sklenjeni pod odlonim pogojem sme upnik, igar pravica je omejena zahtevati
zavarovanje pogojene pravice, le je njena uveljavitev v nevarnosti (61.len OZ). zavarovanje
je lahko npr. v zastavni pravici. e pa dolnik zavarovanja ne da, lahko upnik odstopi od
pogodbe.
Nedopustni pogoji nasprotujejo ustavi, prisilnim predpisom in moralnim naelom taken
pogoj je nedopusten in pogodba je nina.
Nemogoi pogoji so tisti, ki jih noben ne more uresniiti (objektivno negotovi). e je
nemogo odloni, pomeni, da posledice ne nastopijo zakon doloi, da je taka pogodba
nina.
Pri razveznem pogoju pa pomeni, da tak pp ne bo nikoli razvezan, e je pogoj nemogo.
Zakon fingira, da je nemogo razvezen pogoj neobstoje (ga sploh ni bilo).
Potestativni pogoj je tisti, ko je izpolnitev pogoja odvisna od volje stranke.
Kazualni pogoj je tisti, ko je izpolnitev odvisna od nakljuja.
ROK
Rok je (tako kot pogoj) sredstvo za omejevanje pravnega posla. Gre za doloen potek asa ali
za doloen trenutek v asu, na katerega se vee zaetek delovanja ali prenehanja pravnega
posla. Od pogoja, ki je objektivno negotovo dejstvo, se rok razlikuje po tem, da gre za bodoe
gotovo dejstvo. as nastopa roka je lahko:
nedoloen (ko bo prvi deevalo),
doloen (11. septembra) ali
dololjiv (zgodaj spomladi).
Kadar je negotovo, ali bo trenutek sploh nastopil (ko se bo poroil), je kljub asovni obliki
taka omejitev pogoj.
Zaetni rok je rok, pred katerim se ne uveljavljajo pravni uinki (ustreza odlonemu pogoju).
Konni rok je rok, ki zagotavlja, da trajajo pravni uinki do doloenega trenutka (ustreza
razveznemu pogoju). Kadar se uinek pogodbe zaenja od doloenega asa, se smiselno
uporabljajo pravila o odlonem pogoju, kadar pa pogodba neha veljati po izteku doloenega
roka, se smiselno uporabljajo pravila o razveznem pogoju.

Materialni rok- tisti roki, ki so doloeni s pravili materialnega prava (npr. pravica do
odkodnine v doloenem roku)
Procesni rok- tisti, ki so doloeni s pravili, ki urejajo postopek, v katerem se uveljavljajo
pravice materialnega prava.
NESPORAZUM (DISENZ)
Je nezavestno nesoglasje volj med strankami. Vendar pa sta obe stranki prepriani, da se
strinjata. V resnici pa se ne strinjata o:
naravi same pogodbe
podlagi (kavzi)
predmetu pogodbe
pravna posledica je, da tak pp ne nastane! (NINOST)

NEVELJAVNOST PRAVNIH POSLOV

Pravni posel je neveljaven, ko kakna prepostavka za veljavnost pp ni izpolnjena oz. je
krena. Neveljavnost je civilno-pravna sankcija za kritev pravil sklepanja pp.
NINOST (absolutna neveljavnost)
Pomeni, da je pp neuinkovit glede vseh pravnih razmerij in posledic, ki jih predvideva. Te
pravne posledice sploh ne nastanejo. Takno stanje je trajno; ninost nikoli ne preneha.
Da je pp nien, ni potrebno dokazovati, na ninost se lahko sklicuje vsak, na ninost pazi
sodie po uradni dolnosti; sodie ninost le ugotovi z ugotovitveno (deklaratorno) odlobo.
Ninost nastopi ex lege in nastane ex tunc.
Z ninostjo se itijo javni interesi (varnost pravnega prometa, moralnih nael).
Uveljavljanje ninosti ni vezano na rok (uveljavljanje ninosti ne zastara).
Razlagi za ninost:
nedopustnost (ne sme biti v nasprotju s prisilnimi predpisi, moralo in ustavo)
simulacija (pogodbeni stranki v resnici navideznega pp ne elita skleniti, elita pa
skleniti prekritega simuliranega. Simulirani pp je nien, navidezni pa je lahko
veljaven, e izpolnjuje vse pogoje za njegovo veljavnost)
nesporazum
kritve glede sposobnosti pogodbenih strank (kadar stranka nima pravne ali poslovne
sposobnosti ali v trenutki sklenitve pp ni razsodna)
kritve glede izpolnitve (npr. e je predmet izpolnitve nemogo ali
nedoloen/nedololjiv ali ni dovoljen)
e pride do teav o podlagi pp (causa); e kavze sploh nima ali e ta kavza sploh ni
dovoljena
e ni sklenjen v predpisani obliki
e je pogodba oderuka (stranka izkoristi neroden poloaj nasprotne stranke slabo
premoenjsko stanje ali slabo obveenost ali odvisnost)
DELNA NINOST
Nastopi, ko so nine le posamezne dolobe pravnega posla. Vendar pa more biti ta pp deljiv.
Pomembna je hipotetina volja strank, da v veljavi ostane le del pp.

KOVERZIJA (pretvorba)
Je pojav, ko nien pp ohranimo v veljavi kot nek drug pp, vendar le v primeru, da nien pp
ustreza predpostavkam za veljavnost oz., da lahko hkrati domnevamo, da je takna tudi volja
pogodbenih strank (e bi stranki vedeli, da je prvi pp nien, bi sklenili tega drugega.

SEMINAR 1- MEDNARODNI IN EVROPSKI

VIDIK CP
ALL LEGISLATION IS PRIMA FACIE TERITORIAL.
Vsa zakonodaja je po naravi teritorialna. Pravo je v principu teritorialno. Obstaja
pa cela vrsta pravnih razmerij, ki segajo izven meja drave civilno razmerje z
mednarodnimi elementi ima stike z ve pravnimi redi; reujemo jih na dva
naina:

1. KLASINI MZP MEHANIZEM

katero pravo se uporablja? (imamo ve kot eno monost uporabe)
MZP nam z institutom kolizijske norme pove, kateri zakon uporabimo
'pravni smerokaz' usmeri nas v eno nacionalno pravo
e preden se vpraamo, katero pravo, se vpraamo, katero sodie? (katero
procesno pravo); mednarodne pristojnosti splona pristojnost (kjer je stranka
doma) Actor sequitur forum rei. izkljuna pristojnost

2. POENOTENO PRAVO (UNIFICIRANO)

eno samo pravo, ki velja za vse. Lahko nastane na razline naine; z
MEDNARODNIMI KONVENCIJAMO (=pogodbe med dravami; drave neko
podroje, ki je pomembno za vse, uredijo na enoten nain)
prednost poenotenega prava = nevtralnost. Nevtralno reevanje mednarodnih
vpraanj
prometna infrastruktura (drave postavijo standard)
plailni in kreditni instrumenti
pravo prodajne pogodbe (Rabel) pravo prodaje blaga
komisija ZDA (UNCITRAL) razglasi mednarodno konvencijo sprejeta na
Dunaju, 1980 CISG najuspeneja med konvencijami vseh asov
(Dunajska konvencija); 74 drav lanic (danes)
glede sodi obstaja e tretja pot ARBITRAA (zasebno sodie,
ustanovljeno s pogodbo). Niso pa vsi spori arbitrarni drava ima interes, da
nekatera razmerja ureja sama (npr. dedno, druinsko pravo)
Negativne lastnosti arbitrae: zelo draga, poleg tega sodi liho tevilo sodnikov;
Pozitivne lastnosti: hitreja, bolj strokovna in fleksibilna, diskretna (dosijo bolj
specializirani ljudje)
Za arbitrao mora vedno obstajati soglasje strank. Z njo se lahko urejajo samo razmerja oz. pravice s
katerimi stranki prosto razpolagata (premoenjske pravice). V nekaterih primerih pa sploh ni dovoljena
(npr. glede lastninske pravice na nepremininah).
Arbitrae so:
ad hoc arbitrae: arbitraa se oblikuje za posamezen primer, vsaka stranka imenuje enega arbitra,
ta dva arbitra pa skupaj imenujeta predsednika, ta oblika je redka,
stalne arbitrae:
pojavlja se predvsem v gospodarskih sporih, pogoste pa so tudi v mednarodnih razmerjih
obstaja lista arbitrov, vsaka stranka si izbere enega, ta dva arbitra pa skupaj izbereta predsednika
arbitranega senata

odloitev je dokonna, pritobe ni (enostopenjsko razsojanje

Dunajska konvencija: dispozitivno pravo (v doloenem primeru se jo da izkljuiti).

Konvencija velja za mednarodne pogodbe, lanice pogodbe morajo biti iz razlinih
drav, ki so lanice pogodbe.
Vseeno ostaja vpraanje Katero sodie? (vendar je izbira sodia tako drugotnega
pomena, ker vsa sodia uporabljajo enako pravo).
POENOTENJE EVROPSKEFA PRAVA EVROPSKI VIDIK CP
EU za civilno podroje nima splono zakonodajne pristojnosti. Ima pa vrsto
posaminih pristojnosti odstranjevanje ovir za delovanje skupnega trga. Na
podroju CP lahko EU izvaja direktive in z njimi harmonizira posamezne aspekte
skupnega trga.
Direktiva harmonizacija(namen je pribliati nacionalne zakone)
Uredba unifikacija (uredbe so omejene na obmoje procesnega prava (evropsko
procesno pravo se ukvarja le z ezmejnimi razmerji)
Direktiva je naslovljena na drave lanice. Najve direktiv je na podroju varstva
potronikov. Direktive niso neposredno uporabne in nimajo horizontalnega uinka
(nimajo neposrednega uinka v horizontalnih razmerjih (razmerja, kjer sta dve
enakopravni stranki). Obstaja pa posredni uinek naelo razlage v skladu z
direktivo (+sodna praksa ES) = lojalna razlaga
Uredbe so dopustne tam, kjer ima EU izrecno pooblastilo najve proc.prava.
najpomembneja 44/2001, Bruselj 1: poenoteno evropsko civilno procesno
pravo glede mednarodne pristojnosti
vroanje v dravah lanicah (tob in drugih pravnih aktov): pravila vroanja
nam povejo, kako neka toba pride do nas. Problem pri vroanju je jezik
znotraj Evrope je pravica zavrniti vroitev sodnega akta, le ga stranka ne
razume oz. ni v jeziku drave lanice.
Z materialnim pravom gre v Evropi bolj poasi. EU poasi gradi evropsko CP.

SEMINAR 2 STATUS FIZINE OSEBE

Vsak lovek ima svojo osebnost, po kateri se loi od drugih, je nosilec 3 statusov:
status familiae: pripadnost druini
status personae: osebni poloaj
status civitatis: pripadnost dravi
Lastnosti loveka so prirojene ali pridobljene. Osebno stanje ali osebni status je
celota lovekovih lastnosti, na katere pravo vee doloene pravne posledice.
Evidenca osebnega stanja se vodi v matinih knjigah (rojstna, porona in mrlika
matina knjiga)
V rojstno matino knjigo se vpie rojstvo in tudi druge okoliine: priznanje
oetovstva in materinstva, dejstvo posvojitve, skrbnitvo, spremembe osebnega
imena, sprememba dravljanstva, itd.
Osebno ime

Po Zakonu o osebnem imenu (ZOI-1; sprejet 2006) ima vsak lovek osebno ime, ki
ga sestavljata ime in priimek. Osebno ime je edini reprezentativni znak fizine osebe,
po imenu se posamezna fizina oseba loi od ostalih (posameznika loi od drugih
lanov drube; drugi del osebnega imena- priimek, lane druine tudi povezuje).
Pomen osebnega imena:
razlikovanje in ohranjanje reda v drubi (priimki dajejo podobo o medsebojni
povezanosti),
kae na spol posameznika.
Dovoljeno je imeti najve 2 imeni in 2 priimka in sicer zaradi varnosti pravnega
prometa. e ima oseba ve imen, si mora izbrati ime, s katerim bo nastopala v
pravnem prometu. Ime je lahko sestavljeno iz najve dveh besed nedeljvih celot (tudi
priimek Dijana Van der Bild)
Pridobitev osebnega imena:
ob rojstvu (stari sporazumno doloijo ime),
s spremembo:
na zahtevo,
s sklenitvijo zakonske zveze,
s posvojitvijo.
Velja obveznostna pravica glede osebnega imena. To pomeni, da je oseba dolna
uporabljati svoje ime v pravnem prometu.
OSEBNI IME PARTNERJA
Osebni ime zakonca: ob sklepanju ZZ se morata sporazumeti kaken priimek
bosta imela; zakon predvideva tiri monosti:
skupni priimek bo priimek enega ali drugega
svojemu priimku morata dodati priimek zakonca (po starem zakonu nujno, da to
storita oba, nov zakon pa prinese ve svobode)
sporazumeta se, da izbereta priimek zakonca in imenu dodata svoj priimek
vsak bo imel svoj priimek
-

Ob prenehanju ZZ:
razveljavite in razveza, ko sodba postane pravnomona; posameznik imam
monost, da zahteva nazaj prejnji priimek. V 6. mesecu od pravnomonosti
sodbe o razvezi ZZ mora sproiti postopek prenosa priimka po splonem
postopku
postopek z notifikacijo: po podani izjavi, se zadeva zgodi
pogoj za ta postopek: oseba (ob sklenitvi) v zakonu drugae ne sme
spreminjati priimkov
OSEBNO IME ZUNAJZAKONSKEGA PARTNERJA IN REGISTRIRANIH
ISTOSPOLNIH PARTNERJEV
dejanska skupnost; dalj asa ivita skupaj, vendar v tej skupnosti ni
formalnega akta nastanka
ZOI-1 ne ponuja poenostavljene monosti za spremembo priimka posebnih
dolob ni, lahko le po splonih pravilih za spremembo osebnega imena

(za istospolne partnerje) obstaja formalni nastanek skupnosti ustno

soglasje; IZJAVA O REGISTRACIJI; nimajo monosti skupnega priimka po
enostavnem postopku

VPRAANJE SPREMEMBE IMENA PRI SPREMEMBI SPOLA

Evropsko sodie za P: veliko primerov (VB) transseksualcev, ki so eleli
popraviti zgodovinske podatke, ker hoejo spremeniti spol
Priporoilo t. 117 parlamentarne skupine: VB na zaetku ni dovoljevala
sprememb drave lanice naj sprejmejo ustrezno zakonodajo, ki bi
transseksualcem omogoala spremembe spola v osebnih dokumentih,
registrih in omogoila spremembo osebnega imena. Pri tem je potrebno
varovati zasebnost posameznika, npr. da le-ti dovolijo spremembo in na
izkaznici ne smejo biti stari podatki
Praksa ES:
1. REES proti VB: po spremembi spola ni mogoe dosei spremembe v rojstnem
listu; na zaetku ESP pravi, da to ne pomeni kritve pravice zasebnega
ivljenja
vpraanje sklenitve ZZ: sodie: Zakonsko zvezo je treba razumeti kot
tradicionalno skupnost dveh oseb razlinih spolov.
2. COSSEY vs. VB: sodie ponovi!
3. B. vs Francija: sodie ugotovilo, da je praksa sodia dinamina in da se
mora izboljevati v skladu z napredkom v drubi. Vidijo napredek v znanosti,
e vedno pa se stalie ne spremeni
4. GOODWIN vs VB (2002): iz EKP ne izhaja, da bi bilo treba spol presojati
bioloko. Spol je treba po posegu tretirati na novo, zato ravnanje VB ni
pravilno in do sprememb mora priti v uradnih evidencah sodie je
obravnavalo tudi ZZ; nezmonost zasnovati druino po naravni poti, ne more
biti razlog, da se taki osebi odreka pravico do sklenitve ZZ.
Sodna p. sodia v Luksemburgu (ES):
1. C. 13/94: moki postane enska, se upokoji in se hoe prej, ker je zdaj
enska. Pritoil se je pred tem sodiem; enakost med spoloma pri
prenehanju delovnega razmerja. Diskriminacija na podlagi spola je
prepovedana. Tu je lo za diskriminacijo na podlagi spola, treba je dovoliti, da
se upokoji kot enska. Tako so drave sprejele posebno zakonodajo.
Spremembo osebnega imena v glavnem dopuajo, redka pa je sklenitev ZZ.
Naa zakonodaja:
osebno ime kae na spol v veini kultur. V redkih primerih je ime doloeno
tako, da ne vemo kaj je. Pri nas so taka dovoljena. Lahko za oba spola (Saa,
Vanja)
ZOI-1 pri tem vsebuje le eno omejitev: vsako osi dovoljeno, e ne ogroa
morale, javne varnosti ali pravic in svoboin drugih ljudi. Nikjer ni dolobe, da
bi ime moralo odraati spol nosilca (medtem ko v Nemiji mora ime odraati
spol nosilca). Doloeno so omejitve pri otrocih, saj bi lahko imeli teave s
spolno identiteto.
Za transs. Osebo, ki bi spremenila spol, lahko tudi ime
Zakon o matinem registru: taka oseba prinese zdravniko potrdilo na upravno
enoto; dobi novo EMO tevilko in se vnese v matini register. Izpiske dobi na
novo, nikjer ni mogoe razbrati sprememb.

Psevdonim uiva enako pravno varstvo kot osebno ime, vendar mora biti znan in se
ga mora uporabljati. Uporablja se poleg osebnega imena, ne sme pa se uporabljati
psevdonima, ki ga e ima doloena znana oseba (gre za nedopustno korist).
Otrokovo ime
Stari niso upravieni dati otroku kakrnegakoli imena, ime mora biti primerno to je
v interesu normalne, socioloke in splone podobe ter integritete. Ime ne sme biti:
vulgarno,
slogovno zaznamovano,
ne sme vsebovati nijega izraza ali
imeti aljive vsebine
izraa nasprotni spol
imena se ne sme kar naprej spreminjati
Primernost imena presoja matiar, e je ime neprimerno, ga ne vpie v matino
knjigo, ampak jim naprej doloi 15-dnevni rok za spremembo imena, e pa e naprej
vztrajajo, upravni organ vpie ime v matino knjigo, vendar o tem obvesti CSD iz
tega lahko izhaja spor. Je pa to neprimerna reitev spora, saj CSD nima na
razpolago ukrepov, s katerimi bi v takem primeru lahko posegali v pravice starev.
CSD lahko otroka tudi odvzame, vendar je to prekomeren ukrep. Zgodi se tako, da
bo imel otrok vpisano tako ime, vsaj do 18. leta starosti.
Stari morajo ime otroka izbrati v tridesetih dneh (30 dni) in ga prijaviti upravni enoti,
e tega ne storijo, se jih prijavi in dobijo denarno kazen.
Zakaj v 30-ih dneh? Ker mednarodni dokumenti pravijo, da je osebno ime pravica
vsakogar.
e oetovstvo ni znano, ime doloa tisti star, ki je mama, tisti, ki je e iv; kadar
eden ne more izvrevati roditeljske pravice, je nesposoben. Kadar sta stasra znana,
doloata ime skupno in sporazumno.
Problem nastane, ko se ne moreta sporazumeti: dokler traja spor, ne moreta imena
predloiti upravni enoti. ZOI, ki se zgleduje po Druinskem zakoniku, doloa, da
gresta na CSD. Z njihovo pomojo se poskuata sporazumeti, e pa ne, zakon o tem
doloa, da se o tem vpraanju odloa na sodiu (nepravdni postopek), na predlog
enega od starev ali na predlog socialnega delavca. Sodie odloi s kompromisom,
saj imata oba roditeljsko pravico, omejijo se lahko le, e tako zahteva otrokova korist
enega od oeta in enega od matere. Nima pa pravice, da ima tri imena.
Ime ne sme nasprotovati javni varnosti, morali
e otrok nima starev, doloi ime skrbnik, ki potrebuje soglasje centra za socialno
delo.
SPREMEMBA O IMENU OTROKA
poenostavljeni postopki, kadar gre za spremembo v druinskih razmerjih
sploni postopek
1. poenostavljeni postopek: mati ni bila v ZZ, zato je ime doloila sama, e pride
do pripoznanja oetovstva, se lahko stara sporazumeta, da se spremeni tudi
osi otroka. e se mu spremeni ime in je e star 9 let, mora dati soglasje, saj je
domnevno e razsoden. Kadar se otrok posvoji: CSD da odlobo o posvojitvi,
v tej odlobi posvojitelji lahko spremenijo ime in priimek. Med 4. in 3. letom pa
imena ni dovoljeno spreminjati, samo priimek, saj psihologi pravijo, da se
takrat zane graditi otrokova identiteta in bi ga to preve zmedlo.

2. potem ko sta e odloila osi se stara lahko sporazumeta, da bosta

spremenila ime ali priimek. Odloata skupno in sporazumno. e se ne bosta
mogla sporazumeti, gresta na CSD, e ne gre tudi tako, pa na sodie, ki
mora odloiti ali naj se sprememba imena dopusti ali ne (kdaj se to stori?
kadar se stara razveeta, ima otrok po loitvi priimek oeta, mati pa se na
novo poroi in eli, da ima tudi otrok priimek novega moa. Mati lahko sproi
postopek pred sodiem. Kako naj odloi sodie? V povpreju so take
zahtevke zavraali; dovolili pa so se , e je lo za zanemarjenje otroka,
zlorabljanje z oetove strani. e pa sta imela stike, so mu pustili priimek.
e je otrok star 9 let, se sam odloi in sodie tako zadevo rei, pod pogojem, da
sodie iz pogovora ugotovi, da je razsoden.

SEMINAR 3 ZAKON O PRIJAVI

PREBIVALIA
Prebivalie je kraj, kjer je sredie ivljenjskih razmer posameznika in
ivljenjskega delovanja doloene osebe s katerim je oseba tesno povezana.
Navadno: tam, kjer ivi, ima dom, opravlja slubo
Ne zahtevajo se samo objektivni elementi (dejansko bivanje v doloenem
naselju/kraju coprus), ampak pogosto subjektivni elementi (voljo prebivati na
doloenem mestu animus manendi).
Zakon: prebivalie, je naselje, kjer se posameznik naseli z namenom, da v njem
prebiva. Poznamo stalno in zaasno prebivalie.
1. Stalno prebivalie je naselje, kjer posameznik dejansko stalno prebiva
in je to naselje sredie njegovega ivljenja, ivljenjskih interesov. Kako
mi to vemo? Presoja se na podlagi njegovih poklicnih, socialnih,
ekonomskih vezi itd., ki kaejo, da med posameznikom in naseljem
obstajajo trajne povezave - ne samo, da nekdo tam ivi, ampak mora
biti corpus + animus manendi.
2. vsako drugo prebivalie, kjer se posameznik zadruje ali zaasno
prebiva; zaradi dela, olanja ali drugih razlogov, vendar v njem stalno
ne prebiva. Tam prebiva, se mudi, a nima volje tam stalno prebivati!
Register stalnega prebivalstva:
Vse osebe, ki imajo stalno ali zaasno prebivalie v RS ali so imele pa so se ta tri
mesece odselile (ali ve/manj).
e ne ivi ve tam, ima pa voljooseba ima lahko le eno prebivalie!
-

vsak prostovoljno izbira, kje ima stalno/zaasno prebivalie (zakonca skupno

in sporazumno izbereta skupno prebivalie)
otroci mlaji od 18 let: preb.odjavljajo in prijavljajo stari
otroci stareji od 15 let: (ima poslovno sposobnost, oziroma jo pod doloenimi
pogoji pridobi prej) odjavljajo in prijavljajo prebivalie sami; e so stari

loeni, prijavlja in odjavlja tisti star, pri katerem otrok ivi, tisti, kateremu je
zaupan otrok
novorojenki se prijavijo v 8-ih dneh po doloitvi osebnega imena
prebivalie se prijavi pri katerikoli upravni enoti, z overovljenim potrdilo tudi
preko interneta (treba je priloiti potrdilo o lastnitvu, najemno pogodbo,
podnajemno pogodbo, pisno soglasje lastnika, da sme iveti tam)
tujec, e ima neveljavno dovoljenje za stalno prebivanje, ko pristojni organ to
ugotovi, izda odlobo in to velja za stalno prebivalie
problemi: brezdomci imajo stalno prebivalie v tisti instituciji, ki jim nudi
pomo
zaasno prebivalie: gostinski objekt, apartma itd.: stanodajalec je dolan to
prijaviti v 12-ih urah, e pa tujec, v treh dneh;
poitnika hia- e je ve kot 60 dni, je treba prijaviti tri dni po naselitvi
e gre iz drave za ve kot tri mesece, je treba to prijaviti
ni pa treba prijaviti, e ste dlje v bolninici ali tiste osebe, ki so rtve in v domovih
Naslov je pomemben za vroanje pisem itd. stalno. Kdor ima tudi zaasno, se
odloa katero. e ima zaasno prebivalie in to preneha, od tedaj naprej stalno,
e pa ima le zaasno se to izbere namesto stalnega.
Pristojnost v zapuinskih zadevah je krajevna pristojnost sodia v pravdnih
postopkih/zadevah v kraju stalnega prebivalia; kraj izpolnitve v CP kjer prebiva
ob sklenitvi pogodbe!
e se razveeta dva, ki imata razlino dravljanstvo, pravnik upoteva dravljanstvo
obeh, le se ne da, slovensko pravo, e je imel eden od zakoncev stalno prebivalie
v RS; dodelitev socialne pomoi.

SEMINAR 4 PRAVICA
Pravica je element vsakega civilnopravnega razmerja. V vsakem razmerju imamo
pravico in njej pripadajoo dolnost.
Poskus opredelitve pravice
Je pravno zavarovano upravienje, da pravni subjekt na doloen nain ravna.
Teorija skua opredeliti pojem pravice, vendar so definicije zaradi mnogih pojavnih oblik pravice
preve abstraktne. Definicija pravice je pomembna zaradi sistematike civilnega prava, v praksi pa si z
njo ne moremo dosti pomagati. Sodobna teorija skua pravico opredeliti tako, da nateva njena
upravienja, vendar pa je meja med pravico in upravienjem vasih teko dololjiva.

Sestavljena je iz temeljnega upravienja in zahtevka.

Pravice in upravienja
Pravica je sestavljena iz razlinih kategorij upravienj (npr. lastninska pravica je sestavljena iz ius
utendi, ius fruendi in ius abutendi lastnik je upravien do rabe, do plodov in do unienja stvari).
Pravice imajo monost samostojnega obstoja in samostojnega pravnega prenaanja, so trajno
prenosljive. Upravienja so oja od pravice, vendar so tudi lahko predmet pravnega prometa, so le
zaasno prenosljiva. Temeljno upravienje, ki izvira iz vsake civilnopravne pravice je tobeno
upravienje, ki imetniku omogoa, da pod doloenimi pogoji dosee prisilno vzpostavitev pravice.

Temeljne znailnosti:
mora temeljiti v pravnem redu; lahko izhaja iz obiajev, vendar to ni pravica
mora pripadati nekomu, ki ima pravno subjketiviteto
subjektu daje mo odloanja; tako zagotavlja svobodno ravnanje, ker subjekt
dobi monost, da preko svojih dejanj uveljavlja voljo
namen je zagotoviti lovekove interese; odvisno od vsakokratne pravice,
vendar pa ne gre samo za zadovoljevanje interesov imetnika pravice, temve
za zadovoljevanje interesov vseh.
Nemko sosedsko pravni primer: prepovedano je, da drug drugega
vznemirjajo in da drug drugemu povzroajo kodo.
LASTNINSKA PRAVICA (37. len SPZ)
Lastninska pravica lastniku zagotavlja oblast nad stvarjo in zagotavlja uporabo stvari proti vsakomur.
Je najosnovneja premoenjska pravica. Predmet lastninske pravice kot oblastvene pravice je lahko
samo stvar. Po naelu specialnosti ne moreta obstajati dva izkljuna lastnika na isti stvari, lahko pa
obstaja solastnina. Vendar pa je lastnik omejen z izvrevanjem (pravni red!).

1. Voljna teorija (Windscheid)

Ta teorija pravi, da je pravica je od pravnega reda podeljena voljna oblast. Pravica je
povezana z voljo subjekta subjekt lahko na podlagi pravice z voljo oblikuje doloen
poloaj. Pravica je izraz volje posameznika in tej moi volje se morajo podrediti vsi, ki
so s to pravico zavezani. Volja je pomembna tudi pri uresnievanju pravnega
razmerja subjekt sam odloi, ali bo pravico uporabljal ali ne.
Kritika te teorije je, da pravico priznavamo tudi nekaterim subjektom, ki niso sposobni oblikovati volje,
ki bi bila upotevana v pravu (npr. pravice nerojenega otroka). Voljni element tako ne more biti temeljni
element pravice. Ta teorija velja le za oblastvene, terjatvene in premoenjske pravice (ne pride pa v
potev pri osebnostnih pravicah te pravice se nanaajo na varovanje osebne sfere, zato teko
reemo, da z voljno oblastjo varujemo lastno pravico).

2. Interesna teorija (Jhering)

Ta teorija pravi, da je pravica pravno zaiten interes (pravica je usmerjena je k
varovanju interesa). Ta teorija danes prevladuje, vendar pa pravne interese itijo
tudi drugi instituti, ne le pravica, zato pravno varstvo ne more biti opredelilni element
pravice. Opredelitev pravice lahko veemo na njeno vsebino.
Kritika te teorije je, da je presplona, saj vsaka pravica varuje nek interes, poleg tega pa pravne
interese itijo tudi drugi instituti, ne samo pravica pravno varstvo interesov ne more biti temeljni
element pravice.

3. Integralna ali voljno-interesna teorija (Jellinek)

Ta teorija poskua zdruiti pozitivna spoznanja interesne in voljne teorije, vendar se
ni prijela. Pravi, da je pravica pravno priznana in pravno zavarovana mo volje,
ki je usmerjena k doloeni dobrini ali interesu. Poudarja individualizem.
4. Kolektivistina teorija (Duguit)
Ta teorija pravi, da je pravica socialni pojem, opozarja na socialno funkcijo pravice. Vse prej natete
teorije so bile zelo individualistine, ta pa opozarja na socialno funkcijo pravice. Pravica ni sama sebi
namen, saj slui posamezniku in drubi. Ni je mogoe izvrevati in gledati zgolj individualistino,
posameznik mora upotevati tudi pravice drugih. Ta pristop so izrabili vsi totalitarni reimi v Evropi.

VRSTE PRAVIC
Absolutne ali izkljuujoe pravice (uinkujejo v razmerjih erga omnes) so:
oblastvene pravice (sp lastninska pravica),

 osebnostne pravice in
pravice intelektualne lastnine.
Relativne pravice (uinkujejo v razmerjih inter partes):
terjatve,
zahtevki,
ugovori,
oblikovalne pravice.

Oblikovalne pravice podeljujejo upravienje, da se lahko enostransko oblikuje pravno

razmerje; nastanek, sprememba, prenehanja pravnega razmerja
-

pravica do odpovedi pogodbe

pravica do odstopa od pogodbe

Pravice, ki povzroajo prenehanje p.razmerja so NEGATIVNE OBLIKE pravic

Pozitivne oblike pravic:
odkupna pravica
oblikovalna toba je izpodbojna pravica, saj oblikovalni uinek nastopi ele, ko je
sodba pravnomona! ( doloene pravice je mogoe oblikovati samo s tobo tonik
zahteva ustanovitev, spor ali prenehanje pravnega razmerja).
Pri oblikovalni sodbi ni izvrbe! Po sodni poti je izjema, e to zahteva varstvo javnega
interesa ali interesa konkretnega udeleenca pravnega razmerja (predvsem na
podroju druinskega in gospodarskega prava).
-

upraviencu daje monost oblikovanja razmerja, ne pa tudi dolnosti; zato

drugae imenovano opcije!
Poloaj nasprotne stranke se spremeni, ne da bi sodelovala
Ne zastarajo
Razlikujejo se od zahtevkov prekluzivni rok
Tudi ugovori!

OSEBNOSTNE PRAVICE
Tiste, ki gredo loveku kot bitju; varujejo njegove temeljne dobrine.
-

pravica do ivljenja, do dostojanstva, varnosti, zasebnosti na lastni podobi

so individualne pravice, ki imajo osebno in ne premoenjske narave
loveku pripadajo e od rojstva dalje. Pripadajo le tistemu, na katerega so
vezane, zato ne morejo biti v pravnem prometu, ne morejo se prenaati,
dedovati
imetnike varujejo zoper vsakogar; ABSOLUTNE PRAVICE in izkljuujoe
pravice (?) lol Dijana naui se pisat!!