tevilka:

Datum:

U-I-122/15-11
U-I-199/15-6
17. 3. 2016

ODLOBA
Ustavno sodie je v postopku za oceno ustavnosti, zaetem z zahtevama
Delovnega in socialnega sodia v Ljubljani, na seji 17. marca 2016

odloilo:
len 222 Zakona za uravnoteenje javnih financ (Uradni list RS, t. 40/12,
105/12, 85/14, 95/14, 90/15 in 102/15) ni bil v neskladju z Ustavo.

OBRAZLOITEV

A.
1. Predlagatelj (Delovno in socialno sodie v Ljubljani) je prekinil dva socialna
spora. V prvem tonica zahteva odpravo odlob Centra za socialno delo (v
nadaljevanju CSD) in Ministrstva za delo, druino, socialne zadeve in enake
monosti (v nadaljevanju MDDSZEM) z dne 23. 7. 2012 in 3. 2. 2014, na podlagi
katerih je z dnem 1. 6. 2012 prenehala veljati predhodna odloba CSD z dne 21. 2.
2012 glede pravice tonice do brezplanega vrtca za drugega otroka v obdobju od
1. 1. 2012 do 31. 12. 2012, tonici pa je bilo v obdobju od 1. 6. 2012 do 31. 12. 2012
za tega otroka doloeno plailo vrtca v viini 23,1 % cene programa. V drugem
prekinjenem socialnem sporu tonik zahteva odpravo odlob CSD in MDDSZEM z
dne 23. 7. 2012 in 8. 8. 2014, na podlagi katerih je z dnem 1. 6. 2012 prenehala
veljati predhodna odloba CSD z dne 24. 4. 2012 glede pravice tonika do
brezplanega vrtca za drugega otroka v obdobju od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012,
toniku pa je bilo v obdobju od 1. 6. 2012 do 31. 12. 2012 za tega otroka prav tako
doloeno plailo vrtca v viini 23,1 % cene programa. Predlagatelj v zvezi s
prekinjenima postopkoma vlaga zahtevi za oceno ustavnosti 222. lena Zakona za

uravnoteenje javnih financ (v nadaljevanju ZUJF) kot pravne podlage za izdajo

izpodbijanih odlob. Zatrjuje neskladje te zakonske dolobe z 2., 14., 53. in 158.
lenom Ustave. Predlagatelj navaja, da izpodbijana ureditev posega v pridobljene
pravice tonice oziroma tonika in je posredno diskriminacijska ter v neskladju z
naelom enakosti pred zakonom ter z ustavnimi dolobami o varovanju druine. Po
njegovem mnenju za poslabanje poloaja posameznikov, kot posledice izpodbijane
zakonske ureditve, ni videti razlogov, utemeljenih v prevladujoem in legitimnem
javnem interesu. Predlagatelj meni namre, da mora imeti, ob splono znani oceni
stanja natalitete v Republiki Sloveniji, varstvo druine prednost pred ciljem vzdrnosti
javnih financ. Opozarja, da je do spremembe pravnega poloaja tonice prilo med
uivanjem pravice, ki ji je bila priznana s pravnomono odlobo. Sprememba naj bi
bila nepredvidljiva, poleg tega pa prizadetim naj ne bi bil dan na voljo ustrezen as
za prilagoditev novi ureditvi. Izpodbijana ureditev naj bi pomenila odmik od naela
varstva druine, ki naj bi ga drava sicer vseskozi zagovarjala. Po mnenju
predlagatelja pa takna ureditev tudi ni bistveno vplivala na poveano zmonost
drave za zagotavljanje drugih socialnih pravic.
2. Ustavno sodie je zahtevo v zadevi t. U-I-122/15 poslalo Dravnemu zboru, ki
nanjo ni odgovoril. Zahteve v zadevi t. U-I-199/15 ni poiljajo v odgovor, saj
predlagatelj v obeh zahtevah uveljavlja iste razloge za protiustavnost izpodbijane
dolobe.
3. Pojasnila v zvezi z zahtevo (t. U-I-122/15) je Ustavnemu sodiu poslala Vlada.
V mnenju navaja, da je v Republiki Sloveniji zagotovljena visoka stopnja kvalitete
sistema javnih vrtcev, ki so hkrati tudi finanno dostopni. To naj bi se odraalo v
visokem deleu vkljuenosti otrok v vrtec, ki naj bi se tudi v obdobju po sprejetju
ZUJF e vedno povieval. Vlada pojasnjuje, da pomeni zniano plailo vrtca
posebno pravico iz naslova socialne varnosti, ki upraviencem pripada brez
predhodnih vplail, kar sicer velja za tipine socialne pravice, obseg te pravice pa
naj bi bil odvisen od finannih zmonosti drave in obin. V nadaljevanju mnenja
Vlada opozarja, da se lahko obseg pravice do znianega plaila vrtca spremeni tudi
zaradi individualnih okoliin na strani upravienca in to vsak mesec. Sicer pa meni,
da se v primeru poslabanja javno finannega stanja drava lahko odzove tako, da
sprejema zakone, s katerimi se obseg doloenih pravic prilagodi javno finannim
zmonostim. Glede samih razlogov za sprejetje ZUJF se Vlada sklicuje na
zakonodajno gradivo. Izpodbijani ukrep naj ne bi bil arbitraren. Drava naj bi v plaila
starev posegla zelo zmerno oziroma v omejenem obsegu. Zato oitki o kritvi
naela enakosti pred zakonom in posredni diskriminaciji naj ne bi bili umestni. Po
mnenju Vlade tudi ne vzdri oitek predlagatelja o neskladju izpodbijane ureditve z
2. in 158. lenom Ustave. V zvezi s tem se sklicuje na odloitev Ustavnega sodia,

v kateri naj bi se Ustavno sodie sklicevalo na primere nemkega prava, ki naj bi

poznalo tudi zakonodajne posege v dotlej priznane pravice iz zdravstvenega in
pokojninskega zavarovanja. Vlada navaja, da naj bi lo pri tem za tehtanje med
upravienimi priakovanji dravljana, da se njegove dotlej priznane pravice ne bodo
zmanjale, in potrebo demokratine drave, da svojo zakonodajo stalno prilagaja
spremenjenim socialnim in gospodarskim okoliinam.
4. Ustavno sodie je mnenje Vlade poslalo predlagatelju, ki se o njem ni izjavil.
B. I.
5. V skladu s 156. lenom Ustave mora sodie prekiniti postopek in zaeti postopek
pred Ustavnim sodiem, e pri odloanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo
uporabiti, protiustaven. Prekinitev postopka in uporaba doloenega zakona ali dela
zakona v sodnem postopku sta kot pogoja za zaetek postopka za oceno ustavnosti
doloena tudi v prvem in drugem odstavku 23. lena Zakona o Ustavnem sodiu
(Uradni list RS, t. 64/07 uradno preieno besedilo in 109/12 v nadaljevanju
ZUstS). Predlagatelj je zahtevama priloil pravnomona sklepa o prekinitvi postopka
t. V Ps 592/2014 z dne 3. 7. 2015 in t. V Ps 1781/2014 z dne 24. 9. 2015. Iz teh
sklepov in zahtev izhaja, da bi moral predlagatelj pri odloanju v socialnih sporih, v
zvezi s katerima vlaga zahtevi, uporabiti izpodbijano zakonsko dolobo, ki je po
njegovem mnenju protiustavna. Glede na to je Ustavno sodie telo, da so
izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko odloanje o zahtevah za zaetek
postopka za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske dolobe v obsegu, v katerem se
nanaa na socialna spora.
6. Izpodbijani 222. len ZUJF je pomenil pravno podlago za izdajo novih odlob
glede pravice do znianega plaila vrtca v primerih, ko je bila starem pred
uveljavitvijo ZUJF glede te pravice e izdana odloba za leto 2012. Kot taken se je
ta len nanaal na leto 2012 in je s potekom tega asovnega obdobja prenehal
veljati. Gre za poloaj iz prvega odstavka 47. lena ZUstS. Po tej dolobi lahko
Ustavno sodie presoja tudi neveljavne predpise, e niso bile odpravljene posledice
njihove protiustavnosti oziroma nezakonitosti. Za taken primer gre tudi v
obravnavani zadevi. Uporaba izpodbijane dolobe bo namre prila v potev v
odprtih sodnih postopkih, v zvezi s katerima predlagatelj vlaga zahtevi.

B. II.
7. Izpodbijani 222. len ZUJF se je glasil:

"Starem, ki jim je za leto 2012 izdana odloba o znianem plailu vrtca v skladu z
zakonom, ki ureja pravice iz javnih sredstev, pravica do brezplanega vrtca za
drugega in nadaljnjega otroka preneha prvega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v
katerem je ta zakon uveljavljen.
Pristojni center za socialno delo starem iz prejnjega odstavka izda po uradni
dolnosti novo odlobo o znianem plailu vrtca."
8. Izpodbijana doloba pomeni prehodno dolobo k spremembi ureditve Zakona o
vrtcih (Uradni list RS, t. 100/05 uradno preieno besedilo, 25/08 in 36/10 v
nadaljevanju ZVrt) glede plaila vrtca za mlaje otroke, do katere je prilo z
uveljavitvijo ZUJF. Pred uveljavitvijo ZUJF je namre etrti odstavek 32. lena ZVrt
doloal, da stari za starejega otroka v vrtcu plaujejo za en razred nijo ceno od
sicer doloene, za mlaje otroke pa so plaila oproeni. 1 Z uveljavitvijo ZUJF pa je
bilo doloeno, da stari, ki imajo v vrtec hkrati vkljuena dva ali ve otrok, plaajo za
mlajega otroka 30 % plaila, ki jim je doloeno v skladu z zakonom kot zniano
plailo vrtca, za vsakega nadaljnjega mlajega otroka pa so plaila oproeni (prvi
odstavek 79. lena ZUJF).
9. Z izpodbijano dolobo je torej zakonodajalec doloil, da se spremenjena ureditev
ZVrt glede plaila vrtca za mlaje otroke uporablja tudi za stare otrok, ki so jim bile
pred uveljavitvijo ZUJF za leto 2012 e izdane odlobe o priznanju pravice do
brezplanega vrtca za mlaje otroke v skladu s prej veljavno ureditvijo. Pri tem je
doloil, da pravica do brezplanega plaila vrtca za mlaje otroke za leto 2012,
priznana z odlobami, izdanimi pred uveljavitvijo ZUJF, preneha prvega dne v
mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je ta zakon uveljavljen, pristojni CSD pa morajo
starem po uradni dolnosti izdati nove odlobe. Takna ureditev je posegla v
poloaj starev glede obveznosti plaila vrtca za drugega otroka. 2 Prav v zvezi s
taknima primeroma sta vloeni tudi zahtevi.

Takna ureditev je bila uveljavljena s 16. lenom Zakona o spremembah in dopolnitvah

Zakona o vrtcih (Uradni list RS, t. 25/08 ZVrt-D).
2
V zvezi s plailom za nadaljnje mlaje otroke iz 222. lena ZUJF sicer izhaja, da so e
izdane odlobe o znianem plailu vrtca za leto 2012 prenehale veljati tudi v tem delu.
Vendar pa glede na prvi odstavek 79. lena ZUJF, ki je, enako kot ureditev pred njim, e
vedno doloal oprostitev plaila za vsakega nadaljnjega mlajega otroka, 222. len ZUJF v
tem delu oitno ni imel dejanskih posledic.

10. Predlagatelj zatrjuje neskladje izpodbijane ureditve z 2., 14., 53. in 158. lenom
Ustave. Utemeljenost taknih oitkov je moralo presoditi Ustavno sodie v
nadaljevanju.
11. Oitki o neskladju izpodbijane ureditve z naelom enakosti pred zakonom in s
prepovedjo posredne diskriminacije (14. len Ustave) so nekonkretizirani in jih
Ustavno sodie kot taknih ni presojalo.
12. len 53 Ustave je doloba o zakonski zvezi in druini. V zvezi z obravnavano
zadevo bi lahko bil bistven njegov tretji odstavek, ki doloa, da drava varuje
druino, materinstvo, oetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo
potrebne razmere. Iz navedene dolobe izhaja namre dolnost drave, da svojim
dravljanom z ustrezno pravno ureditvijo in z ustvarjanjem ustreznih razmer
omogoa vzpostavitev in varstvo njihovega druinskega ivljenja. Vendar pa ne te in
tudi ne kakne druge dolobe Ustave ni mogoe razlagati tako, da bi drava morala
zagotavljati brezplaen vrtec. Dolnost vzdrevanja, izobraevanja in vzgoje otrok je
po Ustavi obveznost starev (prvi odstavek 54. lena Ustave). Drava jim je zaradi
svoje obveznosti varstva druine in otrok pri tem sicer dolna nuditi ustrezno pomo,
kar pa, kot e navedeno, ne pomeni, da se starem, upotevaje dohodke in
premoenje druine, ne sme naloiti plailo vsaj dela cene programa vrtca, v
katerega je vkljuen njihov otrok.3 To velja tudi v primeru, ko je v posamezni druini v
vrtec vkljuenih ve otrok.
13. Izpodbijani ureditvi tudi ni mogoe oitati neskladja s 158. lenom Ustave, ki
doloa, da je pravna razmerja, urejena s pravnomono odlobo dravnega organa,
mogoe odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, doloenih z
zakonom. Ta ustavna zahteva je bila v obravnavani zadevi spotovana. Izpodbijani
poseg v pravnomone odlobe glede doloitve prispevka starev za plailo vrtca je
bil doloen z zakonom, to je z izpodbijanim 222. lenom ZUJF. Pravnomona
odloba o odmeri posamezne socialne pravice pa njenemu uivalcu, etudi gre za
pridobljeno pravico, sama po sebi ne zagotavlja, da se ta odloba v prihodnje, pod
pogoji, doloenimi z zakonom, ne bo nikoli ve spremenila. 4
14. Navedeno sicer ne pomeni, da Ustava posameznikom v primerih, kot je
obravnavani, ko se z zakonom doloi poseg v z individualnimi pravnomonimi akti
3

Primerjaj z odlobo Ustavnega sodia t. U-I-330/96 z dne 11. 6. 1997 (Uradni list RS, t.
39/97, in OdlUS VI, 88), t. 1820.
4
Primerjaj s 17. toko obrazloitve odlobe t. U-I-186/12 z dne 14. 3. 2013 (Uradni list RS,
t. 25/13, in OdlUS XX, 3).

opredeljena pravna razmerja, ne zagotavlja nikakrnega varstva. Vendar pa se

takno varstvo ne zagotavlja v okviru 158. lena, temve v okviru 2. oziroma 155.
lena Ustave.
15. Ustava v prvem odstavku 155. lena prepoveduje povratno veljavo pravnih aktov
s tem, ko doloa, da zakoni, drugi predpisi in sploni akti ne morejo imeti uinka za
nazaj. V skladu z ustaljeno presojo Ustavnega sodia ima predpis povratne uinke
praviloma tedaj, ko je za zaetek njegove uporabe doloen trenutek pred njegovo
uveljavitvijo, oziroma tudi tedaj, ko je za zaetek njegove uporabe doloen trenutek
po njegovi uveljavitvi, vendar njegove posamezne dolobe uinkujejo tako, da za
nazaj poseejo v pravne poloaje ali pravna dejstva, ki so bili zakljueni v asu
veljavnosti prejnje pravne norme. 5 V obravnavani zadevi ne gre za taken primer.
ZUJF je bil objavljen 30. 5. 2012 in je priel veljati 31. 5. 2012 (251. len ZUJF),
uporabljati pa se je zael 1. 6. 2012 (prvi odstavek 224. lena ZUJF). Tudi uinki
izpodbijane zakonske dolobe so nastopili tega dne (222. len ZUJF). To pomeni, da
je bil za zaetek uporabe izpodbijane dolobe doloen trenutek po njeni uveljavitvi.
Izpodbijana doloba pa tudi ne uinkuje tako, da bi za nazaj posegala v pravne
poloaje ali pravna dejstva, ki so bili zakljueni v asu veljavnosti prejnje pravne
norme. Na podlagi izpodbijane ureditve se je namre v e izdane odlobe glede
pravice do brezplanega vrtca za mlaje otroke poseglo (le) v obsegu, v katerem so
se nanaale na uveljavljanje z njimi priznane pravice do brezplanega vrtca za
drugega otroka v obdobju po uveljavitvi ZUJF.

16. Varstvo pridobljenih zakonskih pravic zoper zakonske posege za naprej je v

ustavnem sistemu zagotovljeno v okviru nael pravne drave (2. len Ustave), in
sicer zlasti v okviru naela pravne varnosti oziroma naela zaupanja v pravo. To
naelo posamezniku zagotavlja, da drava njegovega pravnega poloaja ne bo
poslabala arbitrarno, to je brez razloga, utemeljenega v prevladujoem in
legitimnem javnem interesu. Ker gre za splono pravno naelo in ne neposredno za
eno od lovekovih pravic, katerim po 15. lenu Ustave pripada stroje varstvo zoper
morebitne omejitve in posege, to naelo nima absolutne veljave. V veji meri kot
posamezne lovekove pravice je dostopno omejitvam, torej temu, da je v primeru
konflikta oziroma kolizije med to in drugimi ustavnimi dobrinami treba presoditi, kateri
izmed ustavno zavarovanih dobrin (ali naelu varstva zaupanja v pravo ali naelu
prilagajanja prava drubenim razmeram) je v posameznem primeru treba dati
5

Glej npr. 21. toko odlobe Ustavnega sodia t. U-I-158/11 z dne 28. 11. 2013 (Uradni list
RS, t. 107/13, in OdlUS XX, 11).

prednost. Pri tem je treba upotevati, ali so bile sporne spremembe relativno
predvidljive, ali so prizadeti s spremembo lahko vnaprej raunali ter kakna sta tea
spremembe in pomen obstojeega pravnega poloaja za upravience na eni strani
in javni interes, ki utemeljuje drugano ureditev od obstojee, na drugi strani. 6
17. Ustavno sodie je moralo najprej ugotoviti, ali je za sporni poseg obstajal
legitimen razlog. Dravni zbor na zahtevo ni odgovoril. Mnenje o zahtevi je podala
Vlada. V mnenju se na splono sklicuje na poslabanje javno finannega stanja
drave oziroma, glede razlogov za sprejetje ZUJF, na zakonodajno gradivo. Iz tega
izhaja, da sta bila temeljna namena ZUJF zagotoviti vzdrne javne finance in
zmanjati izdatke prorauna. Zato je bilo treba posei tudi v pravice, ki so bile sicer
predvidene za razbremenitev druin v zvezi s plaevanjem vrtca in so v kriznih
razmerah pomenile ezmerno upravienje v primerjavi s stanjem financ v dravnem
proraunu. 7
18. V skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo je ekonomska nezmonost drave za
pokrivanje doloenih socialnih prejemkov lahko, v prevladujoem in legitimnem
javnem interesu utemeljen, razlog za njihovo znianje. 8 Legitimen razlog za
spremembo ureditve pravice do brezplanega vrtca za drugega otroka je bil torej
podan.
19. Vendar v obravnavani zadevi ne gre za vpraanje obstoja razlogov za
spremembo ureditve pravice do brezplanega vrtca za drugega otroka kot takne.
Upotevaje predmet zahteve gre namre v tej zadevi za posebno in od tega loeno
vpraanje, ali so obstajali razlogi zato, da je nova ureditev veljala tudi za stare, ki so
jim bile e pred njeno uveljavitvijo izdane pravnomone odlobe o priznanju pravice
do brezplanega vrtca za drugega otroka za leto 2012. V zvezi s tem seveda ni
izkljueno, da bi lahko bil tudi razlog za sprejetje takne posebne prehodne ureditve
v ekonomski nezmonosti za nadaljnje zagotavljanje teh pravic. Vendar pa so za
sprejetje izpodbijane ureditve v zakonodajnem gradivu navedeni posebni razlogi, do
katerih se je moralo zato v nadaljevanju opredeliti Ustavno sodie.
20. Iz zakonodajnega gradiva izhaja, da je bil razlog za sprejetje izpodbijane
ureditve, ki je pomenila ukinitev pravice do brezplanega vrtca za drugega otroka v
6

Primerjaj npr. z 9. toko obrazloitve odlobe Ustavnega sodia t. U-I-13/13 z dne 14. 11.
2013 (Uradni list RS, t. 98/13).
7
Glej Predlog zakona za uravnoteenje javnih financ, Poroevalec DZ z dne 17. 4. 2012,
EPA 263-VI, zlasti str. 13 in 29.
8
Tako Ustavno sodie npr. v odlobah t. U-I-186/12, t. 21, in t. U-I-13/13, t. 10.

letu 2012 tudi za stare otrok, ki so jim bile o tem e izdane pravnomone odlobe, v
zagotovitvi enakega poloaja vseh starev glede plaila vrtca za drugega otroka, ne
glede na to, ali so bili njihovi otroci v vrtec vkljueni pred ali po uveljavitvi ZUJF.
Upotevaje ustavno naelo enakosti pred zakonom naj bi bilo namre nedopustno,
da bi bili stari, ki so jim bile odlobe v zvezi s plailom vrtca izdane pred uveljavitvijo
ZUJF, upravieni do brezplanega vrtca za mlajega otroka, starem otrok, ki so se v
vrtec vkljuili po uveljavitvi ZUJF, pa ta pravica ne bi bila zagotovljena. Zato naj bi
zakon za vse stare doloil isti datum prenehanja upravienosti do brezplanega
vrtca za drugega otroka, to je 1. 6. 2012. 9
21. Ne da bi se spualo v presojo, ali z izpodbijano ureditvijo zasledovano
izenaitev poloajev dejansko zahteva spotovanje ustavnega naela enakosti pred
zakonom, Ustavno sodie ugotavlja, da (tudi ta) cilj zakonodajalca, to je doloitev
enakega obsega pomoi pri pokrivanju strokov za drugega otroka v vrtcu za vse
stare, ki so bili v istem obdobju upravieni do te socialne ugodnosti, lahko pomeni
legitimen razlog za njen sprejem. Ureditev vpraanj v zvezi s tem, kako bodo
spremembe, ki jih prinaa nova ureditev, uinkovale na poloaj tistih, ki so pravice, ki
se s takno ureditvijo spreminjajo, pridobili e v asu veljavnosti prejnje ureditve, je
namre v osnovi predmet odloitve zakonodajalca. Zakonodajalec ima pri tem na
voljo razline monosti, od te, da v celoti ohrani v asu veljavnosti prejnje ureditve
pridobljene pravice, do te, da od uveljavitve nove ureditve za vse brez izjeme doloi
uporabo nove ureditve. Pri tem gre, tako kot v obravnavani zadevi, pogosto za to, da
se mora zakonodajalec odloiti, kateremu izmed dveh konkurirajoih si ciljev
varstvu naela zaupanja v pravo ali enaki obravnavi vseh upraviencev do doloene
pravice v istem obdobju bo v konkretnem primeru dal prednost. Glede na to, da
nobenemu izmed teh ciljev ni mogoe odrekati legitimnosti, obstoj legitimnega
razloga za sprejem izpodbijane ureditve ne more biti vpraljiv. Vendar pa je treba
odloitev zakonodajalca, ki pomeni poseg v na pravnomonih odlobah temeljea
priakovanja starev, da bodo celo leto 2012 upravieni do brezplanega vrtca za
drugega otroka, v nadaljevanju preizkusiti e z vidika drugih kriterijev, ki prihajajo v
potev pri presoji skladnosti izpodbijane ureditve z naelom varstva zaupanja v
pravo.
22. Sprememba ureditve pravice do brezplanega plaila vrtca je bila uvedena brez
doloitve posebnega prehodnega obdobja. ZUJF je bil objavljen 30. 5. 2012 in je
priel veljati 31. 5. 2012 (251. len ZUJF), iz izpodbijane dolobe pa izhaja, da
pravica do brezplanega vrtca za drugega otroka preneha prvega dne v mesecu, ki
sledi mesecu, v katerem je ta zakon uveljavljen, kar je bilo 1. 6. 2012. Ustrezen as
za prilagoditev novi ureditvi torej prizadetim posameznikom ni bil zagotovljen.
9

Glej Predlog zakona za uravnoteenje javnih financ, zlasti str. 191.

23. Navedeno bi sicer na prvi pogled morda lahko kazalo na to, da gre za hud poseg
v pravni poloaj z izpodbijano ureditvijo prizadetih posameznikov. Ti so bili, ne da bi
imeli kakrenkoli as za prilagoditev novi ureditvi, nenadoma sooeni s poveanimi
izdatki za preivljanje druine. Vendar pa je po drugi strani treba upotevati, da jim v
skladu z novo ureditvijo vendarle ni bilo naloeno celotno breme plaila vrtca za
drugega otroka, saj tudi nova ureditev v zvezi s tem pozna doloene ugodnosti. Z
uveljavitvijo ZUJF je bilo namre doloeno, da stari, ki imajo v vrtec hkrati vkljuena
dva ali ve otrok, plaajo za mlajega otroka 30 % plaila, ki jim je doloeno v skladu
z zakonom kot zniano plailo (prvi odstavek 79. lena ZUJF). To pomeni, da je
prispevek starev e vedno ostal na sorazmerno nizki ravni.
24. Poleg tega je treba upotevati, da je za socialno ibkeje druine, ki bi lahko bile
z izpodbijano ureditvijo najbolj prizadete, poskrbljeno tudi z drugimi ukrepi. Prispevek
starev k plailu vrtca je namre na splono odvisen od ekonomskega oziroma
premoenjskega poloaja druine. Stari plaujejo vrtec na podlagi lestvice, ki jih
razvra v razrede, upotevaje povpreni meseni dohodek na druinskega lana v
primerjavi s povpreno neto plao zaposlenega v Republiki Sloveniji. V odvisnosti od
tega, v kateri dohodkovni razred so uvreni, prispevajo od 0 % do 77 % cene
programa vrtca, ki ga obiskuje njihov otrok (prvi odstavek 24. lena Zakona o
uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, Uradni list RS, t. 62/10, 40/11, 14/13, 99/13,
57/15 in 90/15 v nadaljevanju ZUPJS). Prvi odstavek 31. lena ZUPJS pa e
dodatno doloa, da lahko CSD v izjemnih primerih pri doloitvi znianja plaila vrtca
na podlagi podatkov iz uradnih zbirk podatkov in drugih podatkov poleg dohodka in
premoenja, ki ga doloa ta zakon, ter drugih pogojev, ki jih doloajo predpisi, ki
urejajo vzgojo in izobraevanje, upoteva tudi druga dejstva in okoliine, ki
odraajo dejanski socialni in materialni poloaj vseh oseb, zaradi esar bi plailo
vrtca ogrozilo socialno varnost oseb ali iz drugih pomembnih razlogov, in doloi nije
plailo programa za vrtce, kot je doloeno v 24. lenu tega zakona. Vse to pa so
razlogi, zaradi katerih je Ustavno sodie presodilo, da izpodbijani poseg ni bil v
neskladju z naelom varstva zaupanja v pravo.
25. Glede na navedeno je Ustavno sodie ugotovilo, da izpodbijana doloba ni bila
neskladju z Ustavo.

C.
26. Ustavno sodie je sprejelo to odlobo na podlagi 47. lena ZUstS in druge
alineje drugega odstavka 46. lena Poslovnika Ustavnega sodia (Uradni list RS,

t. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozeti ter sodnice in
sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka
Korpi Horvat, dr. Ernest Petri, Jasna Pogaar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec.
Odlobo je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozeti

Predsednik

10