1/17/2016

Istorijaumetnostikaohumanistikadisciplina

Istorijaumetnostikaohumanistikadisciplina
ErvinPanovski

IvanDrpi

Uvod:humanistikediscipline

Podhumanistikimdisciplinamauoptenosepodrazumevajuoneoblastiznanjakojesebaveovekominjegovomkulturom,ikojerazvijaju
analitikeikritikemetodeistraivanja,opisaiinterpretacijeljudskedelatnostiinjenihproizvoda.Potrebazanjihovimustanovljavanjemzasnivase
nashvatanjuoautonomnomznaajuljudskihvrednostiijedinstvenojsposobnostiljudskogduhadasesamoizraava.Uodnosunaprirodnei
drutvenenaukehumanistikedisciplineserazlikujupopredmetuimetoduizuavanjaupraktinomsmislu,oneobuhvatajustudijejezikailiterature,
umetnosti,istorije,religijeifilozofije,injimasrodnihoblasti.
Modernakoncepcijahumanistikihdisciplinavodiporekloodklasinihpojmovapaideiaihumanitas.Kaoprogramoptegobrazovanja,formiranu
sofistikomkrugusredinomVvekastareere,paideiajeimalazaciljdapripremamladeljudezaaktivnoueeujavnomivotupolisa.Ovajprogram
nijeobuhvataoiskljuivojedanopsegneophodnihznanja,shvaenihufaktikomsmislu,vejepostuliraosvojevrsniidealobrazovanostiiurbanosti
kojisesamopriblinomoeopisatipojmomkultura.NaslinimosnovamaupoznorepublikanskomRimujeformulisankoncepthumanitas.Onse
poprviputjavljaukruguokoScipionaMlaeg,anjegovupotpunuteorijskuelaboracijunalazimokodCicerona.U
bukvalnomsmislu,humanitasjesinonimzaljudskuprirodupraktino,tojeobrazovniprogrampredvienzaobukubesednika.Podpojmom
humanitasnijesepodrazumevalosvojstvokojesebezrazlikemoepripisatisvakompripadnikuljudskevrstehomohumanussenerazlikujesamood
ivotinje,veiodvarvarinaisvakogneobrazovanog,nemoralnogilibezbonogoveka(utomsmisluhumanitaspodrazumevapietas,a
suprotstavljenisujojbarbaritasiferitas).
Upoznoantikomrazdoblju,kodranihotacaCrkve,klasinakoncepcijapaideiaihumanitasadaptiranajezapotrebeizgradnjesistemaslobodnih
vetina(artesliberales)kojesupredstavljaleosnovnovog,hrianskogprogramaobrazovanja.Premdajeovatradicijaouvanakrozitavsrednjivek,
sadrajpojmahumanitasjebitnoizmenjen.Osnovnadistinkcijajesadauspostavljenaizmeupojmovahumanitasidivinitas,takodaovajprvi,
umestodaizraavadostojanstvoivrednostoveka,poinjedaukazujenanjegovuslabostiogranienost(otudahumanitasfragilisilihumanitas
caduca).Terminhumanitasjeizaaoizopteupotrebeupoznomsrednjemveku,alijedoiveoponovnuaktuelizacijuurenesansi.Utraktatima
italijanskihhumanistaXVvekasusreeseterminstudiahumanitatisuznaenjusvetovnih,prvenstvenofilolokihstudija,usmerenihnaobnovu
klasinognaslea,uijemsreditusenalaziloprobuenozanimanjezaproblemeoveka.Premdasuinteresovanjarenesansnihhumanistabiladaleko
iranegototoimplicirasamopodrujeistraivanjaklasinefilologije,humanistikestudijesuvremenomsveviepoprimaleizglediskljuivei
autistineusredsreenostinajezikitekstoveklasinihgrkihilatinskihautora.Otudajehumanizamvekaprosveenostibioprvenstvenofiloloki
humanizam,tojeiizazvalonjegovuosuduukrugufrancuskihenciklopedista.
UXIXvekupodrujeizuavanjahumanistikihdisciplinaseznaajnoproirilo.Dotogvremenaonesupostepenopoeledastiusvojidentitet,ito
netolikouopozicijipremateolokomnasleu,kolikonjihovimiskljuivanjemizpredmetaimetodaistraivanjaznatnorazvijenijihprirodnihnauka.
Svojlikhumanistikedisciplinesu,dakle,dobrimdelomizgradilekrozjednonegativnoodreenje.Postalojejasnodaseonemorajuizdvojitiu
odnosunaprirodnei(netomlae)drutvenenauke.Upokuajuteorijskogzasnivanjahumanistikihdisciplinaranosusejavilarazmimoilaenjaoko
togatogadalinjihovuspecifinosttrebatraitiupredmetuiliumetodimaistraivanja.KrajemXIXvekanemakifilozofVilhelmDiltajje
http://www.komunikacija.org.rs/komunikacija/casopisi/3_4/5/d6/show_html?stdlang=ser_lat

1/7

1/17/2016

Istorijaumetnostikaohumanistikadisciplina

humanistikedisciplinenazvaoduhovnimnaukamaiopisaoihjednostavnokaooneoblastiznanjakojeleeizvanpredmetaprirodnihnauka.
Nasuprotnjemu,HajnrihRikert,neokantovskifilozofinetomlaiDiltajevsavremenik,jedokazivaodahumanistikedisciplinenajboljeodreujene
predmet,vemetodistraivanja.Rikertjetvrdiodasu,zarazlikuodprirodnihnaukakojeteedanaosnovupojedinanihfenomenadoudooptih
zakona,humanistikedisciplineidiografske:toznaidaoneistiujedinstvenuinesvodljivuvrednostpojedinanog,unutar
ljudskogikulturnogkonteksta,idaneteeoptimzakonima.Slinestavoveenekihpedesetakgodinakasnijeponovitifrancuskiteoretiaran
Pijaeusvomodreenjuistorijskihdisciplina,nasuprotprirodniminomotetskimnaukama.

Background:BibliothekWarburg

Istorijaumetnostikaohumanistikadisciplinasejavljarelativnokasno:nastajeuXVIII,dabipunuzrelostdostiglatekuXXveku.Njenapojavaje
rezultatautonomnekoncepcijeumetnosti,kojaseoblikovalautrenutkukadasusetradicionalneidrutvenevezevizuelnihumetnostiprekinuleusled
drutvenih,politikihiideolokihrevolucijaXVIIIveka
(J.Bialostocki).Onajenaizvestannainderivatmitaoautonomnom,estetskomsvetuumetnosti,kojijeiniolegitimnimobrazovanjedisciplinekoja
biimalazaciljdaprouavaumetnikepojaveunjihovomistorijskomkretanju.
Odnosistorijeumetnostipremadrugimhumanistikimdisciplinamaprolaziojekrozrazliitefaze,alibisemoglorei,uzsveogradekojejedna
generalizacijaiziskuje,daseonkretaokanjihovompostepenompovezivanjuiintegraciji.Ugodinamapozavretkuprvogsvetskograta,utekstovima
MarkaBlokaiLisjenaFevra,idejnihinspiratorafrancuskenoveistoriografijeikrugaokoasopisaAnnales,istaknutajepotrebazaruenjem
barijerakojedelehumanistikedisciplineiizgradnjomnovihstrategijaistraivanja.Slineidejebilesujopoetkomvekaprisutneunemakoj
sredinizahvaljujuiradovimaAbijaVarburga,kadajeovajpomalojeretikiistoriarumetnostiformulisaoprogramintegracijehumanistikih
disciplinapolazeiodprouavanjaslikaisimbola.
IakojeBibliothekWarburguHamburguprevashodnotvorevinajednogoveka,ostvarenjejedneopsesivneelje
(P.Gej),onajevremenompreraslauistraivakicentarizuzetnogznaaja,kojijeokupljaostrunjakerazliitogobrazovanja,istoriareumetnosti,
knjievnostiireligije,teologe,filozofeiarheologe,ukljueneusloenaspecijalistikailiinterdisciplinarnaistraivanjaunajrazliitijimdomenima
ljudskedelatnostiikulture.PremdajeAbiVarburgbioistoriar
umetnosti,njegovainteresovanjasuprevazilazilauskeesnafskeokvireiobuhvatalasuitavusferuljudskekulture,shvaenekaoskuppredstavai
simbola.Naizvestannain,Varburgovidealbiojestvaranjejedneuniverzalneistorijeovekovogvizuelnogizraavanja,ukojojsenebipravila
razlikaizmeudelavisokeelitistikekultureiprimitivnihtvorevinanarodnogstvaralatva,izmeumonumentalnihciklusafreskodekoracijei
predstavanapotanskimmarkamailitelefonskimimenicima.Varburgjezapravobiojedanodprvihistoriaraumetnostikojisuukazivalina
drutvenuuslovljenostumetnikihpojava,odbacujuiidejuoautonomnomsvetuumetnosti,iuprouavanjuvodiliraunaovizuelnimporukama
svakevrste.Upraktinomsmislutojeznailopomeranjeakcenatasaanalizeformenaanalizufunkcijaiznaenjavizuelnihporuka,emusuveliki
doprinosdaleteorijskepostavkeosimbolikimformamaipojmufunkcijenemakogfilozofaErnstaKasirera,kojijeod1920.godinesaraivao
saVarburgovimkrugomuHamburgu.

ErvinPanofskiiikonologija

Uvremesvojenajintenzivnijedelatnosti,prepreseljenjauLondon1933.podpritiskomnacionalsocijalista,BibliothekWarburgjeostvariladubok,
aliogranienuticaj.Dopotpunijerecepcijenjenihidejadolojenetokasnije,prvenstveno
http://www.komunikacija.org.rs/komunikacija/casopisi/3_4/5/d6/show_html?stdlang=ser_lat

2/7

1/17/2016

Istorijaumetnostikaohumanistikadisciplina

zahvaljujuidelatnostiVarburgovihsaradnikainastavljaa.MeunjimaposebnomestozauzimaErvinPanofski.
ErvinPanofski(18921968)jestudiraonauniverzitetimauBerlinuiFrajburgu(gdejeidoktoriraoprouavajuiumetnikuteorijuAlbrehtaDirera).
NauniverzitetuuHamburgubiojeprofesorod1926.do1933.godine.UtovremeonintenzivnosaraujesaVarburgom,Sakslom,Kasireromi
drugimpripadnicimanjihovoghamburkogkruga.Tadanastajuinjegoveprveznaajnestudije:DurersMelancoliaI(1923),Idea(1924),Die
PerspektivealssymbolischeForm(1924/25),HerkulesamScheidewege(1930),veinomobjavljenekaoizdanjaBibliothekWarburg.Podolasku
nacionalsocijalistanavlast,PanofskijeemigriraouSAD,gde1935.postajeprofesornaInstituteforAdvancedStudynauniverzitetuPrinston.
Njegoviradovi,ukojimajeprouavaomnogeikonografske,stilskeiteorijskeaspektesrednjovekovneirenesansneumetnosti,otkrivajunesamo
ovekaizuzetnoirokekultureibriljantneerudicije,veiistraivaasposobnogkakozapedantnuracionalnuanalizu,takoizasuptilneintuitivne
uvideikrajnjeoriginalnatumaenja.Meunjegovimnajznaajnijimradovimanaengleskomjezikusu:StudiesinIconology(1939),TheCodex
HuygensandLeonardodaVincisArtTheory(1940),AlbrechtDurer(1943),AbbotSugerontheAbbeyChurchofSt.DenisandItsArtTreasures
(1946),GothicArchitectureandScholasticism(1951),EarlyNetherlandishPainting(1953),MeaningintheVisualArts(1955),Renaissanceand
RenascencesinWesternArt(1960),TombSculpture(1964).
UuvodusvojeknjigeStudiesinIconologyPanofskijeizloioosnovepostavkeikonolokogmetoda.SampojamikonologijePanofskijepreuzeood
Varburga.Naime,AbiVarburgje1912.godinenaMeunarodnomkongresuistoriaraumetnostiuRimuizloioveomaznaajanreferat,posveen
tumaenjufresakakojejeFraneskoKosaizveonazidovimapalateSkifanojauFerari.Uvezisatimenigmatskimkompozicijama,kojejeVarburg
doveouvezusajednimastrolokimprogramom,poprviputjeupotrebljenpojamikonologija.Varburgajeprevashodnozanimalaistorijasimbolike
tradicijeucelini.Panofskijenjegovikonolokimetodsistematizovaoikonstruisaoprecizansisteminterpretacije,odreujuipodrujeznanjapreko
potrebnogzainterpretiranjeslika,znanjakojemorabitiistorijskiargumentovano,aliodreujuiinainkontrolisanja,verifikovanjaispravnosti
interpretacije(J.Bialostocki).MetodkojijeformulisaoPanofskiuosnovijeshvaenkaoistorijskimetod.Posvomkarakteru,onjedobrimdelom
bioeklektinakonstrukcija(to,uostalom,samPanofskinijekrio).Moglobisereidajeikonolokimetodpovezaoelementerazliitihmetodakoji
sudotadakorieniuistorijskoumetnikimistraivanjima:Goldmitovfaktografskipostupak,Velflinovuanalizuforme,Malovaikonografska
istraivanja,Riglovotumaenjelikovnogdelakaorezultataumetnikevolje(kunstwollen),Burkhartovoposmatranjeumetnostiukontekstukulture,
Dvorakovoidentifikovanjeistorijeumetnostiiistorijeduha.
Pojednostavljenoreeno,Panofskijeudelimalikovneumetnostirazlikovaoformuisadrinu.Formanikadanijebilapredmetposebnoginteresovanja
Panofskogukontekstunjegovemetodologije,tojekasnijedalopovodazarazliitekritike.UinterpretacijskomsistemuPanofskogosnovnomestoje
datosadrini.Tumaenjesadrineumetnikogdelaikonolokimetodrazvijautrijasnoodeljenakoraka.PrvikorakPanofskijenazvao
predikonografskadeskripcija(ilipseudoformalnaanaliza).Natomstupnjuistraivanja,likovneformeseidentifikujukaooznaiteljiodreenih
predmeta,emocijailiakcija.Timpostupkomutvrujesesvetumetnikihmotiva.Unjihovomidentifikovanjuistraivaseoslanjanasopstveno
praktinoiskustvo,aliradiverifikacijesvojihzakljuakaprinuenjedauvedeiodreenekontrolneprincipeinterpretacije,kojiseprimenjujuna
svakomstupnjuistraivanja.Kontrolniprincipnastupnjupredikonografskedeskripcijejeistorijastila,podkojomsepodrazumevauvidunainna
kojise,podpromenljivimistorijskimuslovima,predmetiidogaajiizraavajuformama.Sledeikorakuistraivanjujeikonografskaanalizauuem
smislurei.Njenasvrhajeutvrivanjeodreenihtemaiidejakojeseprepoznajuumotivimailikombinacijamamotiva.Unjihovomidentifikovanju
istraivaseoslanjanaliterarneizvorekojisuposluilikaotekstualnapodlogazaformulisanjetematskogiliidejnogslojaumetnikogdela.Kontrolni
principnaovomstupnjuinterpretacijejeistorijatipova,shvaenakaouvidunainnakojise,podpromenljivimistorijskimuslovima,specifine
temeiliidejeizraavajupredmetimaidogaajima.PoslednjiiujednokljunikorakumetodolokomsistemuPanofskogjeikonografska
interpretacijaudubljemsmisluiliikonografskasinteza.Njenciljjeutvrivanjesutinskogznaenjailisadrineumetnikogdela,kojusainjava
svetsimbolikihvrednosti.Temeiideje,identifikovanenaprethodnomstupnjuinterpretacije,istraivadovodiuvezusakulturomepoheukojojje
http://www.komunikacija.org.rs/komunikacija/casopisi/3_4/5/d6/show_html?stdlang=ser_lat

3/7

1/17/2016

Istorijaumetnostikaohumanistikadisciplina

umetnikodelonastalo,kaoisalinomkulturomumetnika.Uidejnom,odnosnotematskomslojudela,prepoznajusebitnetenjeljudskogduha
(duhanacije,klase,politikeilisocijalnegrupacije,verskekonfesije,filozofskeilipesnikedoktrine,itaveepohe),kojesenesvesnoizraavajuu
jednojlinostiinjenimproduktima.Naovomstupnjuinterpretacijeistraivajeupuennaprouavanjenajrazliitijihdokumenatacivilizacije(od
poezije,filozofskihtraktataimitografskihzbornikadogeografskihatlasa,pravnihugovoraililineprepiske),aliinasopstvenusintetikuintuiciju,
kojajeuslovljenanjegovomlinompsihologijomiWeltanschauungom.Kontrolniprincipinterpretacijenaovomstupnjujeistorijakulturnih
simptomailisimbolauopte,kojuPanofskidefiniekaouvidunainnakojise,podpromenljivimistorijskimuslovima,bitnetenjeljudskogduha
izraavajuspecifinimtemamaiidejama.PremashvatanjuPanofskog,bitnetenjeljudskogduhapredstavljajuuizvesnomsmisluformativne
principenakojimasezasnivajunesamotemaiidejaumetnikogdela,veiizbormotiva,paisamaforma,materijalitehnika.
Udecenijamaposledrugogsvetskogrataikonolokimetodjedoiveoizuzetnupopularnost,pretvarajuiseunekuvrstukolskesheme
interpretiranja,premdajerelativnobrzo,naroitougodinamapredsmrtErvinaPanofskog,naiaonaozbiljnekritike.Zameranamujepresvega
jednostranostupotpunomzanemarivanjumorfolokihistraivanja.Utrijumfuikonologijenekikritiarisuvideliposlednjiuspehtradicionalne
doktrineutpicturapoesis,doksenabitnetenjeljudskogduhaPanofskogsveviegledalokaonareliktutovremevepostepenoprevazienog
stavaojedinstvukulturepojedinihistorijskihrazdoblja.Konano,isammetodjenametaoodreenaogranienja:biojeizuzetnoteakzadoslednu
primenuiodistraivaajezahtevaoprevelikenapore.Poredtoga,pokazaosekaokrajnjenepodesanzaformulisanjeintegralnihistorijskihanalizai
sintetikihpregleda.Panofskije,slinoVarburgu,ikonolokimetodnajeekoristiozatumaenjeneobinihprimerauikonografiji,posebno
klasinihtemainjihovogistrajavanjauumetnostiZapada.Uosnovinjegovihbriljantnihstudijastajalajejednazaistaimpresivnaerudicija,takodaje
J.BialostockimogaodazakljuidajemetodkojijePanofskiformulisaobiozapravoracionalizacijanjegovogvlastitognainapostupanja,idaje
samimtimpredstavljaosvojevrsnimetodolokiautoportret.

Istorijaumetnostikaohumanistikadisciplina

PrethodnarazmatranjaointelektualnombackgrounduErvinaPanofskogiikonolokommetoduneophodnasuzarazumevanjenjegovogodreenja
istorijeumetnostikaohumanistikediscipline,kojejePanofskiizneoutekstuTheHistoryofArtasaHumanisticDiscipline,objavljenomuzborniku
TheMeaningoftheHumanities(ed.T.M.Greene,Princeton,N.J.1940),apretampanomuknjiziMeaningintheVisualArts(1955).Prema
shvatanjuPanofskog,
modernoodreenjehumanistikihdisciplinavodiporekloodrenesansnogkonceptahumanizma.Renesansnihumanizamseumnogomezasnivaona
ambivalentnomtumaenjupojmahumanitas,stvorenommeusobnimproimanjemdverazliitekulturnetradicije,antikeisrednjovekovne.Novi
intereszaoveka,kojijedonelarenesansnakultura,podrazumevaojeobnovuklasineantitezeizmeuhumanitasibarbaritasiliferitas,alii
produetaksrednjovekovneantitezeizmeuhumanitasidivinitas.Otudabise,premaPanofskom,renesansnihumanizammogaodefinisatinetoliko
kaopokret,kolikokaostav,ubeenostudostojanstvooveka,zasnovanonaisticanjuovekovihvrednosti,aliinaprihvatanjunjegovihogranienja.
Svestoracionalnostiislobodi,kaosvojstvimaljudskeprirode,prouzrokovalajehumanistikoodbacivanjeautoriteta,alijeistovremenopostulirala
noviodnospremaprolosti.Prolost(uovomsluajuantiquitasilisacrosanctavetustas)vienijedoivljavanakaoizvorautoriteta,vekaojedan
zaokruenfenomen,istorijskijasnodefinisanuodnosunasadanjost.Teksarenesansnimhumanizmombilojemoguenainitipokuajdaseantiko
nasleeinterpretirasaarheoloke,filolokeilikritikeukratko,saistorijsketakegledita,kojapodrazumevafiksnudistancuizmeusadanjeg
vremenaiklasineprolosti.Usrednjovekovnojsholasticinemarazlikeizmeuonogatomidanasnazivamoprirodnimnaukamaihumanistikim
disciplinamaijedneidrugeobuhvaenesupomomphilosophia.Uspostavljanjejasnedistinkcijeizmeusfereprirodeisferekultureuizvesnom
smislujeposledicadesakralizacijeprolostipojavastudiahumanitatiskorespondirasapojavomistorizma,takodajeErvinPanofskimogaoreidaje
http://www.komunikacija.org.rs/komunikacija/casopisi/3_4/5/d6/show_html?stdlang=ser_lat

4/7

1/17/2016

Istorijaumetnostikaohumanistikadisciplina

humanistasutinskiistoriar.
Shvatanjehumanistikihdisciplinakaofundamentalnoistorijskihposledicajenesamouslovaukojimasuseone
formirale,veispecifinostinjihovogpredmetaizuavanja,atosurazliitaljudskasvedoanstvaunajoptijemsmislu.Iakonastajuuodreenim,
jasnodefinisanimistorijskimokolnostima,onanisuapsorbovanauvremenusahumanistikogstanovita,ljudskasvedoanstvaimajuautonomno
znaenjeitrajnuvrednost.Onanikadanezastarevaju.
UshvatanjuhumanistikihdisciplinaErvinaPanofskogvanomestoimajupojmovikosmosprirodeikosmoskulture.Doknaukanastojida
transformiehaotinomnotvoprirodnihfenomenaukosmosprirode,humanistkedisciplinenastojedatransformiuhaotinomnotvoljudskih
svedoanstavaukosmoskulture.Uprkossvimrazlikama,izmeumetodolokihproblemasakojimaseoneutomprocesusuoavajupostojevelike
slinosti.Iusluajuprirodnihnauka,iusluajuhumanistikihdisciplina,procesistraivanjaotpoinjeposmatranjem,utvrivanjemrepertoara
prirodnihfenomena,odnosnoistorijskihinjenica,nakojesefokusirapanjaistraivaa.Ovajnizprirodnih,odnosnoistorijskihdatasepotom
podvrgavaispitivanjuitumaenju,arezultatiispitivanjaitumaenjaseklasifikujuikoordinirajuukoherentansistem.Svakiodnavedenihkorakau
procesuistraivanjajeuslovljen,diktiranteorijom,usluajuprirodnihnauka,odnosnogeneralnomistorijskomkoncepcijom,usluajuhumanistikih
disciplina.
SutinskabliskostizmeuprirodnihnaukaihumanistikihdisciplinasemodanajboljeoitujeuonomtoErvinPanofski,sobziromnaodgovarajua
shvatanjaumodernojfizici,nazivakulturnateorijarelativiteta.Premanjegovomtumaenju,svakiistorijskikonceptjezasnovannakategorijama
prostoraivremena.Istorijskasvedoanstvasemorajudatovatiilociratikakobiuopteimalaikakavsmisaozaistraivaa.Kosmoskulture,poput
kosmosaprirode,jestogajednaprostornovremenskastruktura.Principrelativitetaukosmosukulturesenajboljeuoavapopitanjusimultanosti.Za
dvaistorijskafenomenaemoreidasusimultana,odnosnodaizmeunjihpostojiodreenatemporalnarelacija,samoukolikosemogupovezati
unutarjednogreferentnogokvira,bezkogabisamkonceptsimultanostibiobesmislenuistorijinaistinainkaotobibiobesmislenufizici.
Istorijaumetnostiseoddrugihhumanistikihdisciplinarazlikujeprvenstvenoposvompredmetuizuavanja.Primarnimaterijalistorijeumetnosti
sainjavajuonasvedoanstvakojasudonasdospelauviduumetnikihdela.ErvinPanofskipodumetnikimdelimapodrazumevaoneprodukte
ljudskedelatnostikojizahtevajudabududoivljeniestetski.Teorijskijemoguesvakiobjekat,prirodniilivetaki,doivetiestetski.Tadaga
percipiramobezikakvesvrhe,bezenkodiranjabilokakvihintelektualnihiliemocionalnihznaenjakojasuizvannjega.Bezobziranatodali
umetnikodeloimanekupraktinusvrhuiline,dalijedobroililoe,onouvekimaestetskoznaenje(kojenetrebameatisaestetskom
vrednou).Uodnosunadrugeprodukteljudskedelatnosti,kojenazivamopraktinim,umetnikodeloserazlikujesvojomintencijom:ono
zahtevadabudedoivljenoestetski.
Uvoenjekomponenteestetskogdoivljajaukazujenajednuodosnovnihrazlikaizmeuprirodnihnaukaihumanistikihdisciplina.Naunik,kojise
baviprirodnimfenomenima,moeodmahpristupitinjihovojanalizi.Humanista,kojiimaposlasaljudskimakcijamaikreacijama,moradaseupusti
umentalniprocessintetikogisubjektivnogkaraktera:onmoramentalnodaponovoizvedeakcijeiponovokreirakreacije.Zapravo,ovimprocesom,
premashvatanjuPanofskog,inastajupredmetiprouavanjahumanistikihnauka,onajprimarnimaterijalkojisedaljeopisujeiinterpretira.Istoriar
umetnostisvojmaterijalpodvrgavaracionalnoj,arheolokojanalizi,katkadpodjednakopreciznojisveobuhvatnojkaobilokojeistraivanjeu
fiziciiliastronomiji.Alionkonstituiesvojmaterijaluzpomointuitivneestetskerekreacije,kojanunoukljuujepercepcijuiprocenu
kvaliteta,naistinainnakojibilokojilaiktoiniukontaktusajednimumetnikimdelom.Ukoliko,dakle,predmetizuavanjaistorijeumetnosti
nastajeujednomiracionalnomisubjektivnomprocesu,kakojeuoptemogueistorijuumetnostiizgraditikaorespektabilnunaunudisciplinu?
OdgovornaovopitanjeErvinPanofskinalaziuinjenicidasuintuitivnaestetskarekreacijairacionalnaarheolokaanalizameusobnotako
povezanedasainjavajuuosnovidvestranejednogistogprocesa.Istoriarumetnostinekonstituieprvosvojpredmetizuavanjauzpomore
kreativnesinteze,dabigazatimpodvrgaoracionalnojanaliziustvarnosti,rekreativnasintezasluikaoosnovracionalnomispitivanjunaistinain
http://www.komunikacija.org.rs/komunikacija/casopisi/3_4/5/d6/show_html?stdlang=ser_lat

5/7

1/17/2016

Istorijaumetnostikaohumanistikadisciplina

nakojiracionalnoispitivanjeomoguavarekreativniproces.
KadaPanofskigovorioestetskomdoivljaju,onpodtimnepodrazumevaiskljuivopercepcijuformalnihkvaliteta.U
njegovojmetodologijijejasnoistaknutaneophodnostdaseformalniisadrinskiaspektineposmatrajurazdvojeno.Naestetskidoivljaj,pasamim
timiestetskouivanje,utiusvikonstituentijednogumetnikogdela.PremashvatanjuPanofskog,tosu:form,ideaicontent.Formiidea
odgovarajumorfolokomitematskomslojuumetnikogdela.Contentjespecifianpojamimoraserazumetiukontekstumetodolokogsistema
Panofskog:onodgovarasutinskomznaenjuilisadrini,odnosnosvetusimbolikihvrednostikojedelokondenzujeusebi.Povezivanje
formalnihisadrinskihaspekatapodrazumevadaintuitivnaestetskarekreacijanezavisisamoodprirodneosetljivostiivizuelneizvebanosti
posmatraa,veistotakoiodnjegovekulture,linepsihologijeiWeltanschauunga.Todaljeznaidazapravonepostojipotpunonaivanposmatra,
kojibibezikakvihpredubeenja,direktnoineposredno,komuniciraosjednimumetnikimdelom.PremashvatanjuPanofskog,linakulturai
obrazovanjeposmatraabitnoutiunanjegovupercepciju.
Ukolikose,dakle,istoriarumetnostistalnosudarasasopstvenomsubjektivnou,nakojinainjeuoptemogueintuitivnuestetskurekreaciju
pribliitioriginalnimintencijamajednogumetnikogdela?Drugimreima,nakojinainsemoeostvaritiobjektivnostsudovaoumetnosti?
OdgovorkojipruaPanofskiuosnovisesvodinapozivanjenaikonolokimetod.Odistoriaraumetnostionoekujedasvojusubjektivnost
prevazietakotoeizaiizsvogreferentnogokviraimaksimalnoseprilagoditireferentnomokviruumetnikogdelakojejepredmetnjegovog
izuavanja.Praktino,ontrebadaproesvatrikorakapredvienainterpretativnimsistemomikonologije,uzneophodnoueekontrolnihprincipa.
Samotakoenjegovasintetikaintuicijabitiustanjudadosegneoriginalneintencijedela,anjegovisudovitraenuobjektivnost.
Onopoemusehumanistikedisciplineizdvajajuuodnosunaprirodnenaukenesvodisesamonarazlikeupredmetuimetoduistraivanja,kojiu
sluajuovihprvih,kaotojenapomenuto,podrazumevauvoenjesubjektivnihiintuitivnihaspekata.MnogofundamentalnijurazlikuErvinPanofski
vidiunjihovomodnosupremafenomenuvremena.Prirodnenaukeposmatrajuprirodneproceseuvremenu,nastojeidaformuliuvanvremenske
zakonepokojimasetiprocesi
odvijaju.Fizikoposmatranjejejedinomoguetamogdesenetodogaa.Humanistikediscipline,sdrugestrane,nisusuoenesazadatkomda
uhvatenetotobiinaeumaklo,vedaoivenetotobiinaeostalomrtvo.Onese,dakle,nebavetemporalnimfenomenima,ine
pokuavajudazaustavevreme,veprodiruuoblastukojojjevremestaloipokuavajudagareaktiviraju.ZatojePanofskiimogaodakaeda
oivljavanjeprolostizahumanistikedisciplinenepredstavljaromantiniideal,vemetodolokuneophodnost.Suoenesahladnimi
nepokretnimsvedoanstvimaovekoveistorijeikulture,humanistikedisciplinesetrudedazahvateproceseutokukojihsuovasvedoanstva
proizvedena.Pruajuistatinimsvedoanstvimadinamianivotiorganizujuiihukosmoskulture(umestodaredukujuprolaznefenomenena
statinezakone),humanistikedisciplinesenesukobljavajusaprirodnimnaukama,vesuimkomplementarne.Zajedno,onesainjavajukorpus
znanjakojimsmoustanjudaopiemoonotozovemorealnost.

Literatura

E.Panofsky,TheHistoryofArtasaHumanisticDiscipline,in:MeaningintheVisualArts,NewYork1955.
E.Panofsky,RenaissanceandRenascencesinWesternArt,IconEditions,NewYork1972.
E.Panofski,Ikonolokestudije,Beograd1975.
J.Bialostocki,Povijestumjetnostiihumanistikeznanosti,Zagreb1986.
P.Gej,Vajmarskakultura,Beograd1998.
http://www.komunikacija.org.rs/komunikacija/casopisi/3_4/5/d6/show_html?stdlang=ser_lat

6/7

1/17/2016

http://www.komunikacija.org.rs/komunikacija/casopisi/3_4/5/d6/show_html?stdlang=ser_lat

Istorijaumetnostikaohumanistikadisciplina

7/7