TSC 07.101-Pop

REPUBLIKA SLOVENIJA TEHNIČNA SPECIFIKACIJA
MINISTRSTVO ZA PROMET ZA JAVNE CESTE
TSC 07.101
(predlog, april 2007)
SPLOŠNA TEHNIČNA SPECIFIKACIJA

ZA CESTNE PREMOSTITVENE OBJEKTE (MOSTOVE)
Uporaba: ni obvezna
Pripravil: Soglasje ministra:

Tehnični odbor za pripravo tehničnih Soglasje ministra, pristojnega za promet, je bilo
specifikacij za javne ceste TO 07 izdano, dne ………, pod št.
Soglasje ministra, pristojnega za graditev, je bilo

izdano dne ……………. pod št. ……………..
Ključne besede:
mostovi, viadukti, nadvozi, podvozi, projektiranje, konstruiranje, podloge, prosti profili, nosilni sistemi,
konstruktivni pogoji, tehnologija izdelave, obremenilna preizkušnja
Objava izdaje:
Uradni list RS, št.
Izdajatelj:
Tehnično specifikacijo za javne ceste je založila in izdala Direkcija Republike Slovenije za ceste.
TSC 07.101 (predlog, april 2007)
_________________________________________________________________________________________________________________________
Pravna podlaga za izdajo tehnične specifikacije za javne ceste
Predlog TSC 07.101 Smernice za projektiranje cestnih premostitvenih objektov je pripravljen na podlagi
tretjega odstavka 7. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in v skladu z Navodilom o
pripravljanju in izdajanju tehničnih specifikacij za javne ceste (Uradni list RS, št. 69/98). Njegovo besedilo je
določil tehnični odbor za pripravo tehničnih specifikacij za javne ceste TO 07 na 19.seji, dne 4. 4. 2007, v
sestavi:
prof. Vukašin Ačanski predsednik odbora ………………………………………………..
dr. Miklavž Čepon član odbora ………………………………………………..
Leon Gradnik član odbora ………………………………………………..

prof. mag. Peter Gabrijelčič član odbora ………………………………………………..
Alojz Kepic član odbora ………………………………………………..
mag. Lojze Bevc član odbora ………………………………………………..

Marjan Pipenbaher član odbora ………………………………………………..
doc. dr. Janez Reflak član odbora ………………………………………………..
Janez Nered član odbora ………………………………………………..
prof. dr. Milenko Pržulj član odbora ………………………………………………..
Ivan Sečkar član odbora ………………………………………………..
Minister, pristojen za promet, je na podlagi drugega odstavka 5. člena Navodila o pripravljanju in izdajanju
tehničnih specifikacij za javne ceste izdal soglasje k pripravi TSC 07.101 pod št. 032-26/98, dne 16.9.1998.
Minister, pristojen za promet, je na podlagi 3. odstavka 7. člena Zakona o javnih cestah in v skladu s 3.
odstavkom 11. člena Navodila o pripravljanju in izdajanju tehničnih specifikacij za javne ceste izdal soglasje k
predlogu besedila TSC 07.101 pod št. …….-……./…… z dne ………… .
Uporaba tehnične specifikacije za javne ceste
Tehnična specifikacija za javne ceste TSC 07.101 je dokument, katerega uporaba je določena v razpisnih
pogojih naročnika. Uporablja se pri načrtovanju, gradnji in vzdrževanju cestnih objektov.
Predhodne izdaje ni bilo.
Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste

_________________________________________________________________________________________________________________________________
2
_________________________________________________________________________________________________________________________
Uvod
Sestavni del sodobnih avtocest, hitrih, glavnih in regionalnih cest je veliko število cestnih objektov
(mostov, viaduktov, nadvozov, podvozov, prepustov, predorov, galerij, zidov in drugih inženirskih
objektov), ki usodno vplivajo na ceno in hitrost gradnje. Od zanesljivosti, trajnosti in varnosti
zgrajenih cestnih objektov bodo odvisni prometna varnost in eksploatacijski stroški.
TSC 07.101 upošteva in združuje teoretično znanje in aktualno prakso projektantov, graditeljev in
vzdrževalcev cestnih objektov ob istočasnem upoštevanju in usklajenosti z zakonskimi in
podzakonskimi akti, pravilniki, normami in standardi, ki so veljavni v Republiki Sloveniji in se
nanašajo na to specifikacijo. Vsebina TSC je živa, aktualna, preizkušena v domači in inozemski
praksi. Razdeljena je na vsebinske sklope, ki jih je po potrebi mogoče dopolnjevati in spreminjati
skladno z novimi spoznanji inženirske stroke in s spremembami zakonodaje.
Vsebina TSC 07.101 je pretežno namenjena graditvi novih premostitvenih objektov na avtocestah,
glavnih in regionalnih cestah, v okviru gradnje novih prometnic, vendar je zasnovana dovolj
splošno, da je možna delna uporaba pri rekonstrukciji obstoječih premostitvenih objektov.
Vsi objekti na cestah se projektirajo in gradijo tako, da bodo zanesljivo varni in trajni, tako v času
gradnje kot tudi v večdesetletni eksploataciji. Cestne objekte je treba koncipirati, graditi, varovati in
vzdrževati tako, da bo njihova trajnost od 80 do 120 let.

_________________________________________________________________________________________________________________________________
3
_________________________________________________________________________________________________________________________
VSEBINA
1 PREDMET TEHNIČNE SPECIFIKACIJE..................................................................................... 6

2 REFERENČNA DOKUMENTACIJA ............................................................................................ 6
3 POMEN IZRAZOV ........................................................................................................................ 7
4 PODLAGE (PODATKI) ZA PROJEKTIRANJE CESTNIH OBJEKTOV.................................... 10
4.1 Uvodni del ......................................................................................................................... 10
4.2 Lokacijska dokumentacija................................................................................................. 10
4.3 Prometne podlage............................................................................................................. 10
4.4 Geodetske podlage........................................................................................................... 10
4.5 Cestne podlage................................................................................................................. 11
4.6 Geološko-geomehanske podlage ..................................................................................... 11
4.7 Hidrološko-hidrotehnične (vodnogospodarske) podlage .................................................. 11
4.8 Meteorološko-klimatske podlage ...................................................................................... 12
4.9 Seizmološki podatki .......................................................................................................... 12
4.10 Okoljevarstvene podlage – izhodišča ............................................................................... 12
4.11 Projektna naloga ............................................................................................................... 12
5 GEOMETRIJA CESTE NA PREMO-STITVENIH OBJEKTIH ................................................... 13
6 PROMETNI IN PROSTI PROFILI TER ŠIRINE CESTNIH PREMOSTITVENIH OBJEKTOV .. 14
6.1 Prosti in prometni profili .................................................................................................... 14
6.2 Normalni prečni profili (širine) premostitvenih objektov na avto-cestah in hitrih cestah... 20
6.3 Normalni prečni profili (širine) premostitvenih objektov na G/R/L cestah......................... 24
6.4 Normalni prečni profili (širine) premostitvenih objektov za mešani cestno železniški
promet............................................................................................................................... 27
7 SVETLE ŠIRINE IN SVETLE (VARNOSTNE) VIŠINE POD CESTNIMI PREMOSTITVENIMI
OBJEKTI..................................................................................................................................... 28
7.1 Splošno ............................................................................................................................. 28
7.2 Varnostna višina pod mostovi........................................................................................... 28
7.3 Svetle širine in svetle višine podvozov ............................................................................. 29
7.4 Svetle širine in svetle višine nadvozov čez avtoceste in hitre ceste................................. 30
8 ZANESLJIVOST IN ŽIVLJENJSKA DOBA MOSTOV (OSNOVNE POSTAVKE) .................... 33
9 OBLIKOVANJE MOSTOV.......................................................................................................... 35
10 NOSILNI SISTEMI MOSTOV..................................................................................................... 36
10.1 Gredni sistemi mostov ...................................................................................................... 36
10.2 Okvirni sistemi mostov ...................................................................................................... 36
10.3 Ločni (obokani) sistemi mostov ........................................................................................ 37
10.4 Viseči sistemi mostov ....................................................................................................... 38
10.5 Mostovi s poševnimi zategami.......................................................................................... 38

_________________________________________________________________________________________________________________________________
4
_________________________________________________________________________________________________________________________
11 KONSTRUKTORSKI POGOJI ZA PROJEKTIRANJE MOSTOV ............................................. 39

11.1 Uvodni del ......................................................................................................................... 39
11.2 Izbira nosilnega sistema, razpetin in skupne dolžine mostov........................................... 39
11.3 Optimiranje podpiranja konstrukcije.................................................................................. 40
11.4 Integralni mostovi.............................................................................................................. 42
11.5 Izbira materiala za nosilne konstrukcije premostitvenih objektov..................................... 45
11.6 Analiza in izbira tehnologije gradnje ................................................................................. 46
11.7 Konstruiranje prečnega prereza premostitvenih objektov ................................................ 47
11.8 Konstrukcijski pogoji za podpore grednih in okvirnih sistemov premostitvenih objektov . 50
11.9 Minimalne dimenzije elementov in zaščitni sloji pri betonskih mostovih .......................... 34
11.10 Konstruktorski pogoji za armiranje.................................................................................... 54
11.11 Konstruktorski pogoji za prednapenjanje AB cestnih premostitvenih objektov ............... 55
11.12 Konstruktorski pogoji za opremo cestnih premostitvenih objektov................................... 56
2
11.13 Kazalci stroškov osnovnih materialov na m površine premostitvenih objektov............... 57
12 STATIČNI RAČUN (STATIČNA IN DINAMIČNA ANALIZA) MOSTOV - DOKAZ VARNOSTI 58
12.1 Uvodni del ......................................................................................................................... 58
12.2 Dinamična analiza mostov za potresno obtežbo .............................................................. 60
12.3 Računanje, dimenzioniranje in dokazi .............................................................................. 60
13 SODOBNE TEHNOLOGIJE GRADITVE CESTNIH PREMOSTITVENIH OBJEKTOV ............ 63
13.1 Uvodni del ......................................................................................................................... 63
13.2 Izdelava zgornjih konstrukcij premostitvenih objektov na nepomičnem odru................... 64
13.3 Izdelava zgornjih konstrukcij na pomičnem odru in opažu "polje za poljem" ................... 66
13.4 Gradnja zgornjih konstrukcij mostov in viaduktov po načinu prostokonzolne gradnje ..... 67
13.5 Betoniranje in narivanje prekladnih konstrukcij mostov.................................................... 68
13.6 Prekladna konstrukcija mostov iz montažnih AB prednapetih T nosilcev, sovpreženih z
monolitno AB ploščo ......................................................................................................... 69
13.7 Tehnologija montažne izdelave prekladne konstrukcije mostov iz AB segmentov .......... 69
13.8 Sodobni postopki gradnje stebrov premostitvenih objektov ............................................. 70
13.9 Sodobni postopki gradnje betonskih lokov ....................................................................... 71
14 FAZE IZDELAVE PROJEKTNE IN TEHNIČNE DOKUMENTACIJE CESTNIH OBJEKTOV .. 72
15 KRITERIJI (MERILA) ZA OCENJEVANJE VREDNOSTI VARIANTNIH (NATEČAJNIH)
REŠITEV MOSTOV .................................................................................................................... 74
15.1 Merila, ki se nanašajo na upoštevanje posebnosti lokacije in na podlage za izdelavo
natečajnih rešitev: ............................................................................................................. 74
15.2 Konstruktivno-tehnološka merila:...................................................................................... 74
15.3 Merila, ki se nanašajo na obliko-vanje mostu in ohranitev naravnega okolja:.................. 74
15.4 Ekonomska merila: ........................................................................................................... 74
15.5 Merila, ki se nanašajo na eksploatacijo mostu: ................................................................ 74
16 OBREMENILNA PREIZKUŠNJA CESTNIH MOSTOV ............................................................. 75

_________________________________________________________________________________________________________________________________
5
_________________________________________________________________________________________________________________________
1 PREDMET TEHNIČNE - SIST EN 1991-1-3: Vplivi na konstrukcije-

SPECIFIKACIJE 1-3. del: Splošni vplivi-Obtežba snega
- SIST EN 1991-1-4: Vplivi na konstrukcije-
Tehnična specifikacija je namenjena vsem 1-4. del: Splošni vplivi-Vpliv vetra
udeležencem v procesih planiranja, - SIST EN 1991-1-5: Vplivi na konstrukcije-
projektiranja, gradnje, vzdrževanja in 1-5. del: Splošni vplivi-Toplotni vplivi
rehabilitacije mostov. - SIST EN 1991-2-6: Osnove projektiranja in
vplivi na konstrukcije-2-6. del: Vplivi na
Cilj tehnične specifikacije je predstavitev, konstrukcije-Vplivi med gradnjo
obravnava in analiza splošnih teoretičnih, - SIST EN 1991-2-7: Osnove projektiranja in
konstruktorskih, projektantskih in tehnoloških vplivi na konstrukcije-Nezgodni vplivi
spoznanj, ki lahko bistveno vplivajo na potek zaradi trčenj in eksplozij
investicijskega procesa, zasnovo, konstru- - SIST EN 1991-2: Vplivi na konstrukcije-2.
iranje, projektiranje, gradnjo, vzdrževanje in del: Prometna obtežba mostov
rehabilitacijo mostov.
Eurocode 2: Projektiranje betonskih
Vsebina tehnične specifikacije zagotavlja konstrukcij
povezovanje poglobljenih teoretičnih in - SIST ENV 1992-1-1:1999, del 1-1: Splošna
strokovnih znanj, podatkov iz literature s pravila in pravila za stavbe
praktičnimi izkušnjami v stroki, tehničnimi - ENV 1992-1-2:1995, del 1-2: Splošna
predpisi in standardi. pravila – Projektiranje požarnovarnih
konstrukcij
Tehnična specifikacija je v glavnem - ENV 1992-1-3:1994, del 1-3: Splošna
namenjena gradnjam novih mostov, vendar je pravila – Montažni betonski elementi in
hkrati zasnovan dovolj splošno tako, da je konstrukcije
uporaben tudi pri obnovah, rekonstrukcijah in - ENV 1992-1-4:1994, del 1-4: Splošna
sanacijah obstoječih mostov. pravila – Beton iz lahkega agregata z
zaprto strukturo
- ENV 1992-1-5:1994, del 1-5: Splošna
2 REFERENČNA DOKUMENTACIJA pravila – Konstrukcije z nepovezanimi in
zunanjimi prednapetimi kabli
Projektiranje, gradnja, rehabilitacija in - ENV 1992-1-6:1994, del 1-6: Splošna
vzdrževanje mostov potekajo na podlagi pravila – Nearmirane betonske
določil številnih predpisov, norm, standardov konstrukcije
in smernic skladno z: - ENV 1992-2:1996, 2. del: Betonski mostovi
- ENV 1992-3:1998, 3. del: Betonski temelji
- Zakon o urejanju prostora (ZureP.) - ENV 1992-4:1998, 4. del: Oporne in za-
- Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) drževalne konstrukcije za tekočine
- Zakon o gradbenih proizvodih
- Zakon o javnih cestah Eurocode 3: Projektiranje jeklenih
- Pravilnik o mehanski odpornosti in konstrukcij
stabilnosti objektov - SIST ENV 1993-1-1:1996, del 1-1: Splošna
- DIN Fachbericht 100 Beton pravila in pravila za stavbe
- DIN Fachbericht 101 Einwirkungen auf - SIST ENV 1993-1-1/A1:1996, del 1-1/A1:
Brücken Splošna pravila in pravila za stavbe –
- DIN Fachbericht 102 Betonbrücken Dodatek A1
- DIN Fachbericht 103 Stahlbrücken - SIST ENV 1993-1-1/A2:2001, del 1-1/A2:
- DIN Fachbericht 104 Verbundbrücken Splošno – Splošna pravila in pravila za
- SIST EN 1990 Evrokod-Osnove stavbe – Dodatek A2
projektiranja - SIST ENV 1993-1-2:1999, del 1-2: Splošna
pravila – Projektiranje požarnovarnih
Eurocode 1: Vplivi na konstrukcije konstrukcij
- SIST ENV 1993-1-3:2001, del 1-3: Splošna
- SIST EN 1991-1-1: Vplivi na konstrukcije- pravila – Dodatna pravila za
1-1. del:Splošni vplivi-Gostote, lastna teža, hladnooblikovane tankostenske profile in
koristne obtežbe stavb pločevine
- SIST EN 1991-1-2: Vplivi na konstrukcije- - SIST ENV 1993-1-4:2001, del 1-4: Splošna
1-2. del: Splošni vplivi-Vpliv požara na pravila – Dodatna pravila za nerjavna jekla
konstrukcije - SIST ENV 1993-1-5: 2001, del 1-5:
Splošna pravila – Dodatna pravila za

_________________________________________________________________________________________________________________________________
6
_________________________________________________________________________________________________________________________
ploščaste konstrukcije brez prečne • Objekti na cestah so mostovi, viadukti,

obtežbe nadvozi, podvozi, nadhodi, podhodi,
- SIST ENV 1993-1-6:2001, del 1-6: Splošna prepusti, galerije, predori, podporne
pravila – Dodatna pravila za trdnost in konstrukcije, protihrupne ograje itd.
stabilnost lupin
- SIST ENV 1993-1-7:2001, del 1-7: Splošna • Objekti na cestah se po funkciji delijo na:
pravila – Trdnost in stabilnost prečno mostove, viadukte, nadvoze, podvoze,
obremenjenih ploščastih konstrukcij podhode, prepuste, galerije in predore,
- SIST ENV 1993-2:2001, 2. del: Jekleni podporne konstrukcije ter protihrupne
mostovi ograje.
Eurocode 4: Projektiranje sovprežnih • Mostovi v širšem pomenu so vsi umetni

konstrukcij objekti (mostovi, viadukti, nadvozi,
- SIST ENV 1994-1-1:1998, del 1-1: Splošna podvozi), ki služijo varnemu vodenju
pravila in pravila za stavbe prometnic preko naravnih in umetnih ovir.
- ENV 1994-1-2:1994, del 1-2: Splošna
pravila – Projektiranje požarnovarnih • Mostovi v ožjem pomenu so objekti za
konstrukcij prehod prometnic preko vodnih ovir
- ENV 1994-2:1997, 2. del: Sovprežni (potokov, rek, kanalov, jezer, morskih
mostovi zalivov), odprtine ≥ 5 m .
Eurocode 5: Projektiranje lesenih • Viadukti so objekti za prehod prometnic
konstrukcij preko dolin. Razlikujemo dolinske viadukte,
- SIST ENV 1995-1-1:1998, del 1-1: Splošna ki prečkajo doline, in pobočne viadukte, ki
pravila in pravila za stavbe potekajo vzporedno s pobočjem doline.
- SIST ENV 1995-1-2:2000, del 1-2: Splošna
pravila – Projektiranje požarnovarnih • Nadvozi so objekti za vodenje drugih
konstrukcij prometnic preko predmetne prometnice.
- SIST ENV 1995-2:2000, 2. del: Mostovi
• Podvozi so objekti za vodenje drugih
Eurocode 7: Geotehnično projektiranje
prometnic pod predmetno prometnico.
- ENV 1997-1: 1994, 1. del: Splošna pravila
- ENV 1997-2:1999, 2. del: Projektiranje s
• Podhodi so po funkciji enaki podvozom, le
pomočjo preskušanja v laboratoriju
da je njihova prosta višina manjša in so v
- ENV 1997-3:1999, 3. del: Projektiranje s
glavnem namenjeni pešcem, kolesarjem in
pomočjo preskušanja na terenu
lažjim vozilom.
Eurocode 8: Projektiranje potresno-
odpornih konstrukcij • Prepusti so majhni mostovi razpetine
- SIST ENV 1998-1-1:2000 in SIST ENV 1 - 5 m.
1998-1-1: 2000/D1:2001,
del 1-1: Splošna pravila – Potresna • Pokriti vkopi so inženirske konstrukcije na
obtežba in splošne zahteve za konstrukcije cestah, ki se gradijo za potrebe trase v
in del 1-1: Splošna pravila – Potresna globelih, usekih, samostojno ali kot del
obtežba in splošne zahteve za konstrukcije predorov.
– Dopolnilo 1
- SIST ENV 1998-2:1995 in SIST ENV • Galerije so objekti za zaprt ali delno zaprt
1998-2:1995/D1:2001, 2. del Mostovi prehod prometnice na obrobju nestabilne
– Dopolnilo 1. brežine ali skozi naseljena in zaščitena
- SIST EN 206-1: Beton-1. področja.
del:Specifikacija, lastnosti,
proizvodnja in skladnost • Predori so zaprti objekti za prehod
prometnice skozi hribino.
3 POMEN IZRAZOV
• Podporne konstrukcije je skupni naziv za
• Definicije (pomen) izrazov, podane v točki konstrukcije, ki zagotavljajo stabilnost
3, se nanašajo na to specifikacijo TSC cestnega telesa ter brežin vkopov, zasekov
07.101. Splošni pojmi, ki se nanašajo tudi in nasipov.
na premostitvene objekte, so podani v 2.
členu Zakona o graditvi objektov (ZGO-1).

_________________________________________________________________________________________________________________________________
7
_________________________________________________________________________________________________________________________
• Protihrupne ograje so konstrukcije, ki - globoko, posredno na pilotih

ščitijo naseljeno okolje pred prekomernim (uvrtanih ali zabitih) ali vodnjakih
hrupom vozil iz smeri avtoceste. oziroma kesonih.
• Mostove delimo na tri sklope: • Ležišča in členki premostitvenih objektov

- podporna konstrukcija, so konstruktivni elementi, ki posredujejo
- prekladna konstrukcija, prenos vertikalnih in horizontalnih sil z
- oprema mosta. zgornje na spodnjo konstrukcijo.
• Podporna konstrukcija premostitvenega • Dilatacija premostitvenega objekta je

cestnega objekta sestoji iz: splošno ime za napravo, ki omogoča
- krajnih podpor s krilnimi zidovi neovirano delovanje - pomike in zasuke,
- vmesnih podpor. običajno na krajnih, podporah prekladne
konstrukcije.
• Prekladna konstrukcija neposredno
prevzame prometno obtežbo ter statične in • Prehodne plošče so konstrukcijski
dinamične vplive prenaša na podporno element krajne podpore in so namenjene
konstrukcijo. Prekladna konstrukcija je zveznemu prehodu z mostu na cestišče.
lahko iz različnih materialov, različnih
statičnih sistemov ter različnega števila in • Ograje na premostitvenih objektih
velikosti razpetin med podporami. služijo zaščiti pešcev in vozil na objektih in
pod njimi. Ločimo več tipov ograj - po
• Oprema premostitvenega cestnega namenu, konstrukciji in materialu.
objekta sestoji iz:
• Hidroizolacija cestnih objektov je
- ležišč in členkov splošno ime za izolacijo (zaščito) nosilnih
- dilatacij v zgornji konstrukciji elementov konstrukcije pred škodljivim
- prehodnih plošč delovanjem vlage in meteorne vode
- ograj
- hidroizolacije voziščne plošče in hodnika • Asfaltno vozišče na mostovih je ime za
- asfaltnega vozišča plasti litega asfalta in/ali asfaltnega betona
- odvodnjavanja vozišča vključno s na vozni površini cestnih objektov.
kanaliziranim odvodom meteorne vode
- robnih vencev, robnikov in hodnikov • Odvodnjavanje in kanaliziranje je
- napeljav oziroma instalacij skupno ime za zbirni sistem in kontrolirano
- opreme za vzdrževanje zgornje in spodnje odvodnjavanje meteorne vode ali
konstrukcije katerekoli druge tekočine z vozne površine
- tabel za informiranje premostitvenega objekta do zbiralnika ali
cestne kanalizacije.
• Krajne podpore (oporniki) podpirajo
zgornjo konstrukcijo na koncih premo- • Izlivniki so elementi za zbiranje in odvod
stitvenega objekta in hkrati zagotavljajo vode z vozne površine mostu.
prehod s premostitvenega objekta na
cestno telo. • Robni venci so armiranobetonski,
naknadno izdelani bočni elementi na
• Vmesne podpore podpirajo zgornjo robovih prekladne konstrukcije.
konstrukcijo premostitvenega objekta med
krajnima podporama, če ima zgornja • Robniki so elementi, izdelani praviloma iz
konstrukcija dve ali več razpetin oziroma eruptivnega kamna, in služijo za
polj. denivelirano ločitev tistih površin dela
cestišča, ki so namenjene avtomobil-
• Krilni zidovi so konstrukcijski deli krajnih skemu prometu, od površin, ki so na-
podpor in služijo bočni omejitvi cestnega menjene pešcem in kolesarjem.
telesa pri prehodu cestišča na objekt.
• Inštalacijski prostor na premostitvenem
• Temeljenje premostitvenih objektov je objektu predstavljajo vgrajene inštalacijske
lahko: cevi ali rezerviran prostor, opremljen z
- plitvo, neposredno na temeljnih obešali za namestitev instalacijskih cevi, ki
blazinah, potekajo vzdolž osi mosta.

_________________________________________________________________________________________________________________________________
8
_________________________________________________________________________________________________________________________
• Revizijski jašek za kontrolo inštalacij na • Svetla višina je prosta višina od terena

površini hodnikov za pešce je jekleni (gladine srednje vode, nivelete spodnje
element z vodoneprepustnim pokrovom. prometnice) do spodnjega roba zgornje
konstrukcije.
• Komunalne komore v ozadju krajnih
podpor so armiranobetonske zaprte • Konstrukcijska višina je višina zgornje
konstrukcije, namenjene kontrolirani konstrukcije, ki je lahko spremenljiva ali
razmestitvi vseh vrst inštalacij, ki jih je konstantna.
treba voditi iz cestnega telesa v most.
• Celotna površina premostitvenega
• Javno razsvetljavo na premostitvenem objekta je zmnožek celotne dolžine in
objektu predstavljajo električne instalacije, širine objekta in služi kot kazalec velikosti
stebri za namestitev svetilk in svetilke. objekta.
• Krov je skupni naziv za vse dele opreme • Zaščitna višina pod objektom je vi-
objekta nad zgornjo nosilno konstrukcijo šinska razlika od najnižje točke spodnje
(hidroizolacija, asfaltno vozišče, robni površine zgornje konstrukcije do mero-
venci, robniki in hodniki). dajnega nivoja visoke vode.
• Celotna dolžina premostitvenega objekta • Rekonstrukcija mostu zajema

je razdalja med krajnima zaključkoma obsežnejšo rekonstrukcijo in zamenjavo
objekta (med osema dilatacij ali zunanjih nosilnih delov ter opreme mostu s ciljem
robov opornikov pri okvirnih konstrukcijah prilagajanja spremenjene namembnosti,
brez dilatacij). spremenjene – povečane nosilnosti in
odpravljanja poškodb, nastalih med
• Celotna širina premostitvenega objekta je uporabo mostu.
razdalja med zunanjima robovoma
zunanjih vencev. • Nadomestna gradja mostu pomeni
odstranitev celotnega mostu ali dotrajane
• Statične razpetine premostitvenega zgornje konstrukcije in zgraditev novega
objekta so dolžine med osmi sosednjih mostu ali nove zgornje konstrukcije.
podpor (ležišč).
• Odstranitev mostu je izvedba del, s
• Svetla širina pod premostitvenim katero se objekt odstrani, poruši ali
objektom je vsota svetlih širin med po- razgradi in vzpostavi v prejšnje stanje.
sameznimi podporami spodnje
konstrukcije. • Manjši premostitveni objekti so objekti s
celotno dolžino 5 - 30 m.
• Niveleta premostitvenega objekta je
identična z niveleto cestne trase v območju • Srednji premostitveni objekti so objekti s
objekta. celotno dolžino 30 -100 m.
• Os ceste na premostitvenem objektu je • Večji premostitveni objekti so objekti s

identična z osjo trase ceste, ta os pa ni celotno dolžino 100 -200 m.
nujno identična z osjo prekladne
konstrukcije. • Veliki premostitveni objekti so objekti s
celotno dolžino 200 - 500 m.
• Višina premostitvenega objekta je višina
od primerjalne ravnine terena do nivelete • Največji premostitveni objekti so objekti
objekta. s celotno dolžino, večjo od 500 m.
• Celotna višina krajne podpore je višina • Nizki premostitveni objekti so objekti z

od dna temelja (plitvega ali globokega) do niveleto, ki je do 10 m nad terenom.
nivelete objekta.
• Srednje visoki premostitveni objekti so
• Celotna višina vmesne podpore je višina objekti z niveleto 10 - 30 m nad terenom.
od dna temelja (plitvega ali globokega) do
spodnjega roba zgornje konstrukcije. • Visoki premostitveni objekti so objekti z
niveleto 30 - 60 m nad terenom.

_________________________________________________________________________________________________________________________________
9
_________________________________________________________________________________________________________________________
• Zelo visoki premostitveni objekti so sodelovanju s pooblaščenimi strokovnjaki

objekti z niveleto, ki je več kot 60 m nad naročnika in projektanti objektov
terenom (primerjalna, povprečna ravnina
terena). 4.2 Lokacijska dokumentacija
• Gredni sistemi mostov so sistemi, pri Pri projektiranju novih avtocest in drugih
katerih je zgornja (prekladna) konstrukcija kategoriziranih cest se lokacijska
(plošča, nosilci, škatla) z ležišči ločena od dokumentacija za cestne objekte izdela v
podpor. sklopu projektiranja prometnice. Samo pri
večjih cestnih objektih (mostovih,
• Okvirni sistemi mostov so sistemi, pri viaduktih, galerijah, predorih) ali kadar so
katerih je zgornja konstrukcija togo ali s mostovi in viadukti samostojni objekti v
členkom povezana s podporami. mestih in naseljih, se izdela posebna
lokacijska dokumentacija.
• Ločni ali obokani sistemi mostov so
sistemi, pri katerih je osnovni nosilni 4.3 Prometne podlage
element mostu zakrivljeni nosilec – lok ali
obok. Pri večjih samostojnih, še zlasti pri mest-
nih mostovih, se v prometni podlagi
• Viseči sistemi mostov so tisti, pri katerih določi intenzivnost in vrsta prometa v
so osnovni nosilni sistemi parabolični kabli, času gradnje in eksploatacije mostu.
ki preko pilonov in vešalk nosijo ojačilno Podatki o prometu so osnova za
gredo, ki direktno prevzame obtežbo. določitev števila in širin posameznih
voznih pasov, hodnikov za pešce,
• Mostovi s poševnimi zategami so kolesarskih stez ipd.
sistemi, pri katerih je zgornja konstrukcija s
spremenljivim prerezom in materialom s Za cestne objekte v sklopu novih tras ali
pomočjo poševnih kablov - zateg obešena rekonstrukcij obstoječih cest ni nujno
(elastično podprta) na pilone. potrebna posebna prometna podlaga, ker
se morajo cestni objekti skladati s pogoji,
• Računski model je interpretacija de- ki veljajo za cesto. Mostne ograje kot tudi
janske konstrukcije v obliki, ki se najbolj bočne zaščite ne smejo zmanjševati
prilagaja naravnemu obnašanju za prepustnosti voznih pasov.
prevzem vplivov.
4.4 Geodetske podlage
• Notranje obremenitve so momenti,
Osnovne geodetske podlage so:
prečne sile in osne sile, ki delujejo v
- pregledna karta 1 : 5000
obravnavanem računskem prerezu.
- detajlna, aktualna, reambolirana
tahimetrična situacija v merilu 1:100
za objekte dolžine do 100 m in 1:200
4 PODLAGE (PODATKI) ZA (1:250, 1:500) za daljše mostove,
PROJEKTIRANJE CESTNIH - vzdolžni prerez terena vzdolž
OBJEKTOV projektirane mostne osi, v enakem
merilu za višine in dolžine.
4.1 Uvodni del
Tahimetrična situacija in vzdolžni profil
Projektiranje cestnih objektov temelji na vsebujeta absolutne višinske kote in
prostorsko-urbanističnih, prometnih, geo- koordinate z lego poligona in s koordi-
detskih, cestnih, geološko-geomehan- natami geoloških vrtin.
skih, hidrološko-hidrotehničnih (vodnogo-
spodarskih), klimatskih (ekoloških) Pri premostitvenih objektih na pobočjih in
podlagah, seizmoloških podatkih in na težki morfologiji sta potrebna tudi
zahtevah v projektni nalogi. vzdolžna profila po zunanjih robovih
objekta, kar še zlasti velja za območja
Od točnosti in pravilne uporabe podlag vmesnih in krajnih podpor. V območju
so v veliki meri odvisne kvaliteta, funkcio- vseh podpor so potrebni tudi natančni
nalnost, stabilnost in ekonomičnost pro- prečni profili terena.
jektiranega objekta. podlage pripravijo
specialisti za posamezna področja v

_________________________________________________________________________________________________________________________________
10
_________________________________________________________________________________________________________________________
Pri večjih in geometrijsko zahtevnih pre-

mostitvenih objektih je nujno, da se ob Globina geoloških sond (vrtin) mora
sodelovanju projektanta in inženirja segati vsaj 5 do 6 m pod dno temeljne
geodezije izdela poseben program oz. blazine oziroma noge pilota. Za proje-
elaborat za spremljanje geometrije ob- ktiranje so pomembni vsi relevantni
jekta med gradnjo geološko-geomehanski podatki, kot tudi
podatki o stanju in eventualnih
Geodetski elaborat lahko vsebuje tudi spremembah nivoja podtalnice.
elemente geometrijskega monitoringa v Vsebina geološke-geomehanske podlage
času eksploatacije in vzdrževanja ob- (geološko-geomehanskega elaborata za
jekta. temeljenje objektov) je definirana v po-
sebnih Smernicah.
4.5 Cestne podlage
4.7 Hidrološko-hidrotehnične
Za projektiranje cestnih objektov so po- (vodnogospodarske) podlage
trebne situacije, vzdolžni in prečni profili
ceste na območju objekta ter normalni Pri mostovih in prepustih se določa po-
(karakteristični) prečni prerez ceste na trebni prosti profil za varen pretok visokih
delu mostu, ki so v smislu faznosti vod, upoštevajoč ustrezno zaščitno višino
obdelave za eno fazo pred fazo obdelave med nivojem visoke vode in spodnjim
projekta za objekt. Kvalitetne cestne robom zgornje konstrukcije.
podlage za cestne objekte so lahko
izdelane le v sodelovanju uporabnikov, Za mostove in prepuste na avtocestah,
kar pomeni, da projektant ceste pri glavnih in regionalnih cestah je mero-
snovanju trase in nivelete v območju dajna stoletna voda. Upoštevati se mora
cestnih objektov sodelovati s projektanti vpliv zajezitve zaradi podpor. Pri lokalnih
cestnih objektov in je potrebno tudi z cestah je merodajna petdesetletna oziro-
geomehanikom. ma dvajsetletna visoka voda.
4.6 Geološko-geomehanske podlage Varnostna višina pod zgornjo

konstrukcijo cestnih objektov variira v
Za potrebe projektiranja cestnih objektov mejah 40-100 cm v odvisnosti od
se izdelajo geološko-geomehanske pod- velikosti in karakterja reke in od stopnje
loge v dveh fazah. Prva faza geoloških zanesljivosti hidroloških podlag. Ti pogoji
podlag, ki je namenjena izdelavi idejnih so podani v vodnogospodarskih
zasnov, se izdela v sklopu trase ceste, za podlagah, ki jih predpiše merodajna
večje objekte pa samostojno z omejenim vodnogospodarska inštitucija.
številom orientacijskih vrtin oziroma
drugih geomehanskih raziskovalnih del. Globina temeljenja rečnih stebrov mora
Prva faza geoloških podlag mora biti določena tako, da je dno temelja za-
definirati vrsto in položaj zemeljskih varovano pred izpiranjem in spodko-
plasti, njihovo stisljivost, orientacijsko pavanjem (min. 1,5 - 2 m pod dnom reč-
nosilnost in pred-log za izbiro vrste nega korita).
temeljenja. Podatke o sestavi in vrsti tal
iz prve faze geoloških raziskovalnih del Za varno zgraditev mostu preko velikih
uporabijo projektanti pri izbiri statičnega rek so zelo pomembni podatki o časov-
sistema, števila in velikosti razpetin, nem nihanju vodostaja.
celotne dolžine premostitvenega objekta,
položaja podpor in izbire vrste temeljenja. Za pravilno izbiro materiala za rečne
podpore so pomembni tudi podatki o
Druga faza geološko-geomehanskih del hitrosti vode in agresivnosti vodnega
je dokončna in podaja vse bistvene toka. Če se oceni, da je beton rečnih
podatke za izdelavo faze PGD cestnega podpor abrazijsko ogrožen, ali če je voda
projekta. Nosilnost tal se definira na kemično agresivna, je treba predvideti
osnovi vrtin, izvedenih na lokaciji podpor, ustrezno odporen konstruktivni beton ali
na osnovi dejanske globine dna temeljev oblogo podpor z odpornim kamnom ali
in velikosti temeljne ploskve vključno z jekleno, antikorozijsko zaščiteno srajčko.
nujnim izračunom posedkov. Za globoko
temeljenje morajo biti podane nosilnosti
pilotov (kolov) za posamezne profile.

_________________________________________________________________________________________________________________________________
11
_________________________________________________________________________________________________________________________
4.8 Meteorološko-klimatske podlage Projektna naloga mora vsebovati vsaj

naslednje podatke, zahteve in pogoje:
Za projektiranje in gradnjo cestnih objek- • Splošni podatki
tov so pomembni podatki oziroma pod- - Naročnik
lage o spremembah temperature in vlaž- - Objekt
nosti zraka, hitrosti in smeri vetra, čisto- - Naziv osnovne komunikacije
sti oziroma onesnaženosti zraka in traja- - Naziv premoščane ovire
nju zmrzovanja. Intenzivnost nalivov je • Podlage za projektiranje mostu
pomembna za projektiranje odvodnja- - Prostorsko-urbanistične osnove
vanja objekta oziroma kanalizacije. Ko- - Geodetske podlage
ristni so tudi podatki o snežnih razmerah. - Cestne podlage
- Geološko-geomehanske podlage
4.9 Seizmološki podatki - Hidrološko-hidrotehnične podlage
- Meteorološko-klimatske podlage
Za projektiranje cestnih objektov se upo- - Seizmološki podatki
rabijo seizmološki podatki iz splošnih • Zakoni, tehnični predpisi, tehnične
makro-zemljevidov in predpisov. specifikacije, pravilniki, normativi in
standardi
Za večje in pomembnejše objekte je • Splošni tehnični podatki o mostu
treba določiti dejansko mikro-seizmičnost - Namen mostu
in ukrepe za prevzem potresne obtežbe z - Mikrolokacija mostu
dušilci. - Elementi AC oz. ceste na mostu
- Karakteristični profil AC oz. ceste na
4.10 Okoljevarstvene podlage – izhodišča mostu
- Skupna dolžina mostu
Pri načrtovanju objektov je potrebno kot - Temeljenje mostu
osnovo za ustrezno načrtovanje - Osnovni materiali za nosilno
protihrupne zaščite na objektu upoštevati konstrukcijo mostu
Studijo hrupne obremenjenosti s • Posebni pogoji za projektiranje
predlogom protihrupnih ukrepov. mostu
• Oprema mostu
Ukrepi za zaščito voda, so v izhodišču - Odvodnjavanje in kanaliziranje mostu
upoštevani pri načrtovanju odvodnje - Hidroizolacije
cestne površine, rešitve pa se navezujejo - Ležišča
na sistem odvodnje in čiščenja - Dilatacije
padavinskih vod s cestišča v kontekstu - Napeljave na mostu
celovite zasnove odvodnje cestnega - Razsvetljava mostu
odseka. - Zaščita pred vetrom, hrupom, ...
Pri načrtovanju samega objekta je • Življenjska doba mostu
potrebno prav tako upoštevati morebitne - Življenjska doba mostu
zahteve iz študije vplivov na okolje, ki - Projekt in oprema za vzdrževanje
glede na dejansko stanje okolja priporoča
• Pogoji za izgradnjo mostu
izvedbo nekaterih ukrepov kot so
- Delovni platoji
zagotavljanje ustreznih suhih prehodov
- Pristopne poti
za prehajanje živali pod objekti in
- Čas gradnje
ohranjanje obrežne struge vodotokov z
- Vpliv obstoječega prometa
načrtovanjem ustreznih razponov
objektov , v kolikor gre za premoščanje
Pogoji za oblikovanje mostu
vodotokov, ureditev predvsem zelo
Dokaz varnosti
strmih brežin pod viadukti na način, da je
Faze in vsebina tehnične
možno prehajanje živali ter vzpostavitev
dokumentacije
vegetacije.
Merila za izbor rešitve
Postopek revizije in potrditve
4.11 Projektna naloga
projektne dokumentacije
Projektno nalogo sestavi investitor oz.
pooblaščeni naročnik in je sestavni del
projektantske pogodbe oziroma gradbe-
ne pogodbe za cestni objekt.

_________________________________________________________________________________________________________________________________
12
_________________________________________________________________________________________________________________________
5 GEOMETRIJA CESTE NA PREMO- • Kombinacija velikega vzdolžnega in

STITVENIH OBJEKTIH prečnega nagiba na vozišču lahko
povzroča neugodno drsenje na mokrem,
• Geometrija cestišča (niveleta, os, vija- zasneženem ali poledenelem vozišču.
čenje, prečni nagibi, kot križanja z na-
ravnimi ali umetnimi ovirami) odločilno • Razširitev cestnih objektov v območju
vpliva na izbiro in zasnovo konstrukcije, horizontalnih krivin je priporočljivo izvesti
njen videz in ceno, kot tudi na potrebni v polni vrednosti po vsej dolžini objekta, v
čas gradnje. razliko od ceste, kjer se običajno izvede
postopni prehod od nič do polne
• Pri načrtovanju nivelete in osi lahko pri vrednosti.
cestnem objektu, ki je integralni del neke
prometnice, nastanejo rešitve, ki so • Pri mestnih mostovih in v križiščih so
drugačne od rešitev pri samostojnem dovoljeni nagibi, manjši kot 0,5%, ven-
objektu. dar je v teh primerih potrebno zagotoviti
učinkovitejše odvodnjavanje.
• Niveleta in os samostojnega objekta se
projektirata z milejšimi robnimi pogoji in • Os prometnice lahko križa os ovire pod
se lažje prilagodita naravni oviri in zah- kotom 90° ali manj. Z zmanjševanjem
tevam konstrukcije. kota križanja se daljša dolžina objekta,
komplicira konstrukcija, objekt pa se
• Geometrija cestnih objektov na novih draži.
prometnicah je sestavni del geometrije
prometnice. V procesu projektiranja • Kot križanja, ki je manjši od 45°, pred-
prometnice je nujno potrebno sode- stavlja le izjemno rešitev, ki se ji je treba
lovanje projektanta prometnice in pro- izogibati. Priporočljiv je kot križanja do
jektanta cestnega objekta. Včasih že 60°.
minimalne korekcije nivelete in osi
bistveno olajšajo tehnologijo gradnje in • Pri manjših cestnih objektih (podvozi,
kasnejše vzdrževanje objekta. podhodi, krajši mostovi do 20 m) se s
spuščanjem zgornjega roba konstrukcije
• Niveleta v območju cestnega objekta pod niveleto za 40-60 cm (t. j. za
(zlasti pri mostu, viaduktu ali nadvozu) debelino zgornjega ustroja ceste) izo-
mora omogočati dovolj prostora za gnemo posledicam neugodne geometrije
racionalno izbiro konstrukcijske višine in za konstrukcijo, ker se v takem primeru
zaščitne višine. Zaželjena je niveleta z rešijo vse spremembe geometrije s
enostranskim vzdolžnim nagibom v spremenljivo debelino zgornjega ustroja
območju 0,5 do 3 %. Nagibi, manjši kot ceste. S tako rešitvijo se izognemo
0,5%, otežujejo in podražujejo vzdrže- spremembi terminskega ekvivalenta na
vanje zlasti pri dolgih objektih. Nagibi prehodu z nasipa na konstrukcijo.
nivelete, ki so večji kot 3%, pa na daljših
objektih kvarijo vizualni vtis. • Na cestnih objektih je treba zagotoviti
enako preglednost kot je predpisana za
• Konkavne vertikalne zaokrožitve nivelete predmetno cesto.
na daljših objektih niso zaželjene. Enako
velja za kombinacijo vertikalnih • Odgovornost projektanta ceste glede
zaokrožitev nivelete in horizontalnih kri- geometrijskih rešitev na cestnih objektih
vin osi cestišča. je premosorazmerna z dolžino in ceno
objekta. Uravnoteženo interdisciplinarno
• Pri večjih mostovih so zaželene sime- sodelovanje omogoča optimalne rešitve.
trične konveksne vertikalne zaokrožitve
nivelete z nagiboma tangent 1,5 do 2 %. • Manjši cestni objekti se prilagodijo
elementom trase, pri večjih pa je treba pri
• Sprememba prečnih nagibov (vijačenje določanju trase upoštevati tudi
cestišča) v območju mostov in viaduktov specifičnosti konstrukcije oz. tehnologijo
otežuje in podražuje projektiranje in njene gradnje.
gradnjo ter ustvarja neugoden vizualni
vtis.

_________________________________________________________________________________________________________________________________
13
_________________________________________________________________________________________________________________________
6 PROMETNI IN PROSTI PROFILI tem ni ovirana vožnja vozil za predvideno

TER ŠIRINE CESTNIH hitrost Vzasn ter ni ovirano gibanje drugih
PREMOSTITVENIH OBJEKTOV uporabnikov ceste.
6.1 Prosti in prometni profili • Varnostna širina v prostem profilu je

odvisna od Vzasn. in je naslednja:
• Prometni profil ceste (mostu) je prostor
nad voziščem višine 4,0 m, ki ga Vzasn (km/h) 50 70 >70
sestavljajo: Vš (m) 0,50 1,00 1,25
- prerez merodajnega vozila
- prostor, potreben za premikanje vozila Varnostna višina nad prometnim profilom
v premi in krivini vozišča je h = 0,50 m (za nadvoze nad
- varnostna širina med vozili avtocesto in pod železnico h = 0,70 m)
Naštete sestavine veljajo tudi za Varnostna višina nad prometnim profilom

prometni profil med kolesarji ter med pločnika in kolesarske steze je h=0,25 m.
kolesarji in pešci, ki je višine 2,25 m.
Izjemoma se lahko za posamezna
Prometni profil je sestavljen iz voznih, merodajna vozila uporabi nižji prosti profil
prehitevalnih, robnih in ločilnih pasov ter (<4,5 m), vendar ne na novogradnjah
širin za kolesarje in pešce v naseljih. ampak le na rekonstrukcijah.
• Prosti profil ceste na mostu je prostor Nižji prosti profil mora biti označen z
nad prometnim profilom in ob njem, torej ustrezno horizontalno in vertikalno
prometni profil, povečan za varnostno prometno signalizacijo.
širino in varnostno višino, v katerega ne
smejo segati stalne fizične ovire, da s
Slika 6.1: Prometni in prosti profil na premostitvenem objektu

_________________________________________________________________________________________________________________________________
14
_________________________________________________________________________________________________________________________
Slika 6.2: Prometni in prosti profil hodnika za pešce
Slika 6.3: Prometni in prosti profil kolesarske steze
Slika 6.4: Primer kombiniranega prometnega in prostega profila za pešce in kolesarje
Minimalna kombinirana širina za pešce in kolesarje je

š = 0,20 + 0,80 + 0,25 + 1,00 + 0,25 = 2,50 m

_________________________________________________________________________________________________________________________________
15
_________________________________________________________________________________________________________________________
• Slika 6.5 predstavlja prosti profil mostov • Pri objektih v krivinah pride pri širitvi
na avtocestah in hitrih cestah z ločenima premostitvenega objekta v poštev tudi
voziščema. Širina varnostnega pasu je predpisana širitev vozišča.
odvisna od širine NPP na avtocesti oz.
hitri cesti. Stezo za službeni prehod (SP) • V tehnični specifikaciji TSC 07.114 so
je treba predvideti pri mostovih, daljših od obdelani premostitveni objekti v območju
50 m. V varianti a) je prosti profil brez železniških prog. V tej splošni tehnični
odstavnega pasu, v varianti b) pa je specifikaciji za mostove je prosti profil
prosti profil z odstavnim pasom. nad železniškimi tiri, ki ga je nujno treba
upoštevati pri zasnovi in projektiranju
• Širine voznih pasov prehitevalnega pasu, podvozov, podhodov, nadvozov in
robnih pasov, odstavnih pasov, nadhodov.
razdelilnega pasu in hodnikov za
službeni prehod so določene v TSC • Prosti profil na železniških premostitvenih
03.340 Prečni profili javnih cest. objektih in pri komunikacijah nad njimi
(npr. nadvozih) je omejena površina
• Slika 6.6 predstavlja prosti profil mostov vertikalne ravnine nad GRT, pravokotne
na glavnih, regionalnih in lokalnih cestah na tir. Os prostega profila se pokriva z
(G/R/L) izven naselij (v>50 km/h): v osjo tira in je pravokotna na zveznico
varianti a) s hodnikom za pešce in v zgornjih robov obeh tirnic. V območje
varianti b) s hodnikom za pešce in prostega gabarita ne smejo segati deli
kolesarsko stezo. progovnih naprav, drugih objektov,
oznak, signalov (slika 6.9).
• Slika 6.7 predstavlja prosti profil mostov
na G/R/L v naseljih (v<50 km/h): v • Svetli profil je del vertikalne ravnine nad
varianti a) s hodnikom za pešce in v GRT, pravokoten na tir, ki je omejen z
varianti b) s hodnikom za pešce in notranjo konturo prečnega preseka
kolesarsko stezo. premostitvenega objekta ali pri nadvozih
s spodnjo konturo (intradosom)
• Slika 6.8 predstavlja prosti profil mostov prekladne konstrukcije in notranjimi
na javnih poteh. Možna je tudi manjša robovi podpor. Določa se na podlagi
višina prostega profila (4,20 m). Steza za predpisanega prostega profila, lege in
pešce se predvidi samo za javne poti v števila tirov, nadvišanja tirov v krivini,
naseljih. instalacij na mostu, zasnove hodnikov itd.
Svetli profil, upoštevajoč tudi deformacije
• Oblika in dimenzije prostih profilov za konstrukcije in posedanje temeljev, se
mestne premostitvene objekte se lahko dotika prostega profila v
določajo za vsak objekt posebej v posameznih točkah ali linijah, ne sme pa
soglasju z urbanističnim načrtom in segati vanj.
prometnim režimom, odvisne pa so od
vrste in gostote prometa ter od potrebe • Pri projektiranju novih in rekonstrukciji
po stezah za pešce in kolesarskih obstoječih objektov na neelektrificiranih
stezah. V nekaterih primerih je mogoče in progah, na katerih elektrifikacija tudi v
koristno spustiti kolesarske steze na nivo bodočnosti ni predvidena, je treba
vozišča. upoštevati prosti profil UIC – GC do kote
4900 mm nad GRT, kot je prikazan na
• Širine vozišča cestnih premostitvenih sliki 6.9.
objektov so enake ali večje kot širine
vozišča enake kategorije normalnih • Za elektrificirane proge (obstoječe in
profilov ceste. bodoče) je treba poleg prostega profila
do kote 4900 mm nad GRT upoštevati še
• Pri opredelitvi glede širin premostitvenih dodatni del nad to koto za prehod
objektov je treba upoštevati dejstvo, da pantografa in namestitev kontaktnega
se objekti težje razširijo kot cesta, zato je voda in nosilne vrvi.
pogosto ekonomičneje
• upoštevati za
premostitveni objekt večjo širino,
posebno za ceste, na katerih je mogoče
pričakovati razvoj v urbanizaciji.

_________________________________________________________________________________________________________________________________
16
_________________________________________________________________________________________________________________________
a) Prosti profil brez odstavnega pasu a) Prosti profil z odstavnim pasom
VŠ = varnostna širina SP = službeni prehod (75)

7* = višina robnika RP = razdelilni pas
Slika 6.5: Prosti profil premostitvenih objektov na avtocestah in hitrih cestah
a) prosti profil s hodnikom za pešce
b) prosti profil s kolesarsko stezo in hodnikom za pešce
Slika 6.6: Prosti profil premostitvenih objektov na glavnih, regionalnih in lokalnih

cestah izven naselja (v > 50 km/h)

_________________________________________________________________________________________________________________________________
17
_________________________________________________________________________________________________________________________
a) Prosti profil s hodnikom za pešce
b) Prosti profil s kolesarsko stezo in hodnikom za pešce
Slika 6.7: Prosti profil premostitvenih objektov na glavnih, regionalnih in lokalnih

cestah v naselju (v < 50 km/h)
Slika 6.8: Prosti profil premostitvenih objektov na javni poti

_________________________________________________________________________________________________________________________________
18
_________________________________________________________________________________________________________________________
za odprto progo in glavne prevozne za druge tire na postajah

tire na postajah za potniški promet
1) Razširitve profila pri R < 250
Polmer krivine R na notranji strani krivine na zunanji strani krivine

m mm mm
250 0 0
225 25 30
200 50 65
180 80 100
150 135 170
2) Prostor za perone nakladalne klančine na postajah

3) Prostor za gradbene naprave, če so potrebne za odvijanje prometa
4) Velja za podpore nadvozov
Slika 6.9: Prosti profil UIC- GC za železniške premostitvene objekte pri R > 250 m

_________________________________________________________________________________________________________________________________
19
_________________________________________________________________________________________________________________________
6.2 Normalni prečni profili (širine) • Na sliki 6.10a je podan primer

premostitvenih objektov na avto- normalnega prečnega profila dvopasovne
cestah in hitrih cestah AC za hitrost Vzasn = 120 km/uro z voznim
in prehitevalnimi pasovi širine 3,75 m,
• Prečni profili premostitvenih objektov na odstavnim pasom širine 2,50 m,
avtocestah (AC) in hitrih cestah (HC) so bankinami širine 1,50 m in razdelilnim
podobni prečnim profilom AC in HC pred pasom širine 4,00 m. Skupna širina AC v
in za objekti. nasipu je 28,00 m (NPP 28,00).
• Prečne profile tvorijo vozni in prehitevalni • Na sliki 6.10b so podani skladni prečni
pasovi, robni pasovi, odstavni pasovi, profili premostitvenih objektov z ločenimi
ločilni pas in bankine. prekladnimi konstrukcijami, razmak-
njenimi 10-20 cm v osi razdelilnega pasu.
• Širine voznih in prehitevalnih pasov so Rešitev varnostnih ograj na
.
podane v odvisnosti od Vzasn premostitvenih objektih mora biti
usklajena z rešitvami na AC pred in za
Vzasn = 120 km/h š = 3,75 m objekti.
Vzasn = 100, 90 km/h š = 3,50 m
Vzasn = 80 km/h š = 3,25 m • Na sliki 6.10c je podan ustrezni prečni
Vzasn = 70, 60 km/h š = 3,00 m prerez na skupnem premostitvenem
Vzasn = 50 km/h š = 2,75 m objektu brez dilatacije v razdelilnem
Vzasn = 40 km/h š = 2,50 m pasu. Uporablja se za krajše
premostitvene objekte (prepusti, podvozi,
• Širine robnih pasov so podane v krajši mostovi) brez diferenčnega
odvisnosti od širine voznih pasov: posedanja temelja.
Švp = 3,75 m šrp = 0,50 m • Na sliki 6.10d so podani prečni prerezi na

Švp = 3,50 m šrp = 0,30 m razmaknjenih premostitvenih objektih.
Švp = 3,25 m šrp = 0,30 m Uporabljajo se, kadar je širina
Švp = 2,75 m šrp = 0,20 m razdelilnega pasu večja od 4,00 m, kadar
so vozišča AC ločena zaradi bližine
• Širine odstavnih pasov: predora ali drugih razlogov. Na zunanji
strani prečnih prerezov so predvidene
AC š = 2,50 m - 1,75 m steze za vzdrževalce. Pri razmaknjenih
HC š = 1,75 m objektih se uporabljajo betonske
varnostne ograje (BVO).
Odstavni pas je razširjen robni pas in ne
potrebuje dodatnega robnega pasu. • Na sliki 6.11a je podan primer
normalnega prečnega profila dvopasovne
Za AC, ki imajo odstavni pas š = 1,75 m, HC za hitrost Vzasn = 100 (90) km/h z
in za HC se na določenih razdaljah voznim in prehitevalnimi pasovi širine
izvedejo razširitve odstavnih pasov za 3,50 m brez odstavnih pasov, bankin
0,75 m, tako da so odstavne niše širine 1,50 m in razdelilnim pasom širine
š = 2,50 m. 2,00 m.
• Širina bankin je odvisna od Vzasn in je • Na sliki 6.11b so podani skladni prečni

naslednja: profili z ločenimi prekladnimi
konstrukcijami, na sliki 6.11c na skupni
Vzasn ≥ 100 km/h šb = 1,50 m prekladni konstrukciji, na sliki 6.11d pa
Vzasn = 90 km(h šb = 1,30 m na razmaknjeni. Vse, kar je povedano za
Vzasn = 70 km/h šb = 1,30 m 6.10b, 6.10c in 6.10d pri prečnih profilih
Vzasn = 50 km/h šb = 1,00 m premostitvenih objektov za avtoceste, se
smiselno uporablja tudi za prečne profile
• Širine srednjih ločilnih pasov: premostitvenih objektov na hitrih cestah.
na avtocestah 3,20 – 4,00 m
na hitrih cestah 1,25 – 2,50 m • Projektanti premostitvenih objektov v fazi
na večpasovnih cestah izdelave idejnih zasnov konstruirajo
v naseljih 1,60 – 4,50 m normalne prečne preseke vsakega
premostitvenega objekta ob sodelovanju
s projektantom avtoceste ali drugih cest.

_________________________________________________________________________________________________________________________________
20
_________________________________________________________________________________________________________________________
• Pomembno je stremeti za tem, da ima naročnike, da se pri izbiri rešitev

izbrana varianta prečnega prereza na praviloma odločajo za dvodelne
premostitvenem objektu enak tip var- prekladne konstrukcije.
nostne ograje kot na avtocesti pred in za
objektom, posebno v razdelilnem pasu. • Glede na manjši vpliv prometa in vibracij
pri vzdrževanju in rehabilitaciji jeklenih
• Pri premostitvenih objektih na delih prekladnih konstrukcij je to dodatni razlog
avtoceste, kjer je povečana širina za odločitev pri izbiri med skupno ali
normalnega razdelilnega pasu, (pred ločeno prekladno konstrukcijo.
predori ipd.), predstavlja vsak objekt
celoto zase.
• Prosti profili in širine cestnih

premostitvenih objektov določajo, da
morajo biti prekladne konstrukcije
predvsem viaduktov in mostov ločene, t.j.
dvojne. To načelo velja za vse materiale,
vse statične sisteme in vse tehnologije
izdelave prekladnih konstrukcij.
• Odmiki od tega načela so možni le pri

rešitvah prepustov in podvozov v trupu
avtocest, zlasti kadar je nad zgornjo
ploščo tudi nasutje, tako da se izognemo
voznodinamičnim in vizualnim spremem-
bam, ter pri krajših objektih, kadar ni
diferenčnega posedanja med objekti.
• Od tega načela se je možno oddaljiti tudi

pri izredno visokih (povprečna višina
vmesnih podpor večja od 60 do 80 m) in
pri izredno dolgih viaduktih (skupna
dolžina večja od 800 m), kjer so
razpetine večje od 100 do 120 m.
• Pri primerjavi variant dvodelnih in enojnih

konstrukcij je treba upoštevati naslednje
vidike:
- Funkcija objekta v avtocestni mreži

- Možnost obvoza v primeru zapore
avtoceste na objektu
- Material prekladnih konstrukcij (beton
ali jeklo)
- Pogoji eksploatacije objekta (redno
vzdrževanje, rehabilitacije)
- Ohranitev in vključevanje objekta v
naravno okolje
- Ekonomski vidiki glede začetne in
skupne investicije v celotnem času
predvidene življenjske dobe objekta.
• Izkušnje pri eksploataciji avtocest so

pokazale, da so poškodbe avtocestnih
objektov normalen pojav, kar zahteva
stalno vzdrževanje in rehabilitacije vsa-
kih 25 do 30 let. Pri rehabilitaciji objektov
z enodelnimi konstrukcijami je izreden
problem preusmeritev oziroma vodenje
prometa. Ti razlogi so vplivali na

_________________________________________________________________________________________________________________________________
21
_________________________________________________________________________________________________________________________
a) Prečni prerez na avtocesti NPP 28,00
a – vozni pasovi d – bankine

b – prehitevalni pasovi e – robni pasovi
c – odstavni pasovi f – razdelilni pas
b) Prečni prerez na ločenih premostitvenih objektih
c) Prečni prerez na skupnem premostitvenem objektu
d) Prečni prerez na razmaknjenih premostitvenih objektih
Slika 6.10: Prečni prerezi premostitvenih objektov na avtocestah za NPP 28,00

_________________________________________________________________________________________________________________________________
22
_________________________________________________________________________________________________________________________
a) Prečni prerez na hitri cesti NPP 20.20
a – vozni pasovi d – bankine

b – prehitevalni pasovi e – robni pasovi
c – odstavni pasovi f – razdelilni pas
b) Prečni prerez na ločenih premostitvenih objektih
c) Prečni prerez na skupnem premostitvenem objektu
d) Prečni prerez na razmaknjenih premostitvenih objektih
Slika 6.11: Prečni prerezi premostitvenih objektov na hitrih cestah za NPP 20,20

_________________________________________________________________________________________________________________________________
23
_________________________________________________________________________________________________________________________
6.3 Normalni prečni profili (širine) • Na slikah 6.14 in 6.15 so podane širine
premostitvenih objektov na G/R/L prečnih prerezov mostov na javnih poteh.
cestah Razlikujemo dvopasovne in enopasovne
javne poti.
• Na slikah 6.12 in 6.13 so podane širine in • Na sliki 6.14 je podana širina prečnih
oblike prečnih prerezov mostov na G/R/L prerezov mostov na dvopasovni javni
cestah, ki so oz. morajo biti usklajene s poti.
širinami ustreznih cest. Osnovna razlika v
zasnovi prečnega prereza mostu je • Pod a) je podana širina dvopasovne
hitrost vozil oz. položaj mostu izven javne poti, ki ima vozni pas in robne
naselja ali v njem. pasove širine B > 5,0 m.
• Slika 6.12 prikazuje širine in oblike • Pod b) je podana širina mostov na

prečnih prerezov mostov na G/R/L dvopasovnih javnih poteh. Višina
cestah izven naselij za hitrosti vozil robnikov je 18 cm. Na robovih sta ograji
v > 50 km/h. Višina robnika je 7 cm z za pešce višine 1,10 m.
obvezno JVO na oddaljenosti, večji ali
enaki 50 cm od robnega pasu. • Na sliki 6.15 so podane širine prečnih
prerezov mostov na enopasovnih javnih
• Pod a) je podana širina G/R/L cest. B je poteh.
širina prometnih pasov plus širina robnih
pasov in mora biti večja ali enaka 5,9 m v • Pod a) je podana širina enopasovnih
odvisnosti od kategorije ceste in drugih javnih poti, ki imajo vozni pas in robne
dejavnikov. pasove širine 3,5 m.
• Pod b) je podana širina mostov na G/R/L • Pod b) je podana širina mostov na

cestah, kadar je most krajši od 20 m in enopasovni poti. Višina robnikov je
nižji od 3 m. 18 cm. Na robovih sta ograji za pešce
višine 1,10 m.
• Pod c) je podana širina mostov na G/R/L
cestah, kadar je dolžina mostu manjša od • Minimalna širina premostitvenega ob-
50 m, ne glede na višino. jekta za pešce je 3,0 m.
• Pod d) je podana širina mostov na G/R/L • Detajlna obdelava prečnih prerezov

cestah, kadar je dolžina objekta večja od premostitvenih objektov (robni venci,
50 m, ne glede na višino. robniki in hodniki) je zajeta v TSC
07.102.
• Pod e) je podana širina mostov na G/R/L
cestah izven naselja s stezami za pešce, • Prosti profili in širine kombiniranih
kolesarje ali pešce in kolesarje, ne glede premostitvenih objektov so odvisni od
na višino in dolžino mostov. JVO mora odločitve, ali je predviden skupni objekt
biti opremljena z ročajem. za vse vrste prometa ali pa posamični
objekt za različne vrste prometa. Pri
• Slika 6.13 prikazuje širine in oblike določitvi prostega profila in širine za
prečnih prerezov mostov na G/R/L objekt s kombiniranim prometom je
cestah v naselju za hitrosti vozil potrebno upoštevati posebnosti vsake
v < 50 km/h. vrste prometa.
• Pod a) je podana širina G/R/L cest. B je • Odvisno od dejanskih pogojev za pre-

širina prometnih pasov plus širina robnih mostitvene objekte s kombiniranim pro-
pasov ter je odvisna od kategorije ceste metom se lahko premostitveni objekt
in drugih dejavnikov. izvede v dveh nivojih s skupnimi glav-
nimi nosilci.
• Pod b) je podana širina mostov na G/R/L
cestah v naselju. Širina hodnikov je
odvisna od tega, ali so na njih pešci,
kolesarji ali oboji hkrati. Višina robnikov
je 18 cm. Na robovih sta ograji za pešce
višine 1,10 m.

_________________________________________________________________________________________________________________________________
24
_________________________________________________________________________________________________________________________
a) širine G/R/L cest zunaj naselja
b) širine premostitvenih objektov na G/R/L cestah zunaj naselja za višino objekta

do 3.0 m in dolžino objekta do 20 m
c) širine premostitvenih objektov na G/R/L cestah zunaj naselja, višina objekta neomejena,
dolžina objekta do 50 m
d) širine premostitvenih objektov na G/R/L cestah zunaj naselja, višina objekta neomejena,
dolžina objekta večja od 50 m
e) širine premostitvenih objektov na G/R/L cestah zunaj naselja s stezami za pešce, kolesarje
ali pešce in kolesarje ne glede na višino in dolžino objekta
Slika 6.12: Širine prečnih prerezov premostitvenih objektov na glavnih, regionalnih

in lokalnih (G/R/L) cestah zunaj naselja ( v > 50 km/h)
a) širine dvopasovnih javnih poti
b) širine premostitvenih objektov na G/R/L cestah v naselju
Slika 6.13: Širine prečnih prerezov mostov na G/R/L cestah v naselju (v < 50 km/h)

_________________________________________________________________________________________________________________________________
25
_________________________________________________________________________________________________________________________
a) širine dvopasovnih javnih poti
b) širine premostitvenih objektov na dvopasovnih javnih poteh
Slika 6.14: Širine prečnih prerezov premostitvenih objektov na dvopasovnih

javnih poteh
a) širine enopasovnih javnih poti
b) širine premostitvenih objektov na enopasovnih javnih poteh
Slika 6.15: Širine prečnih prerezov premostitvenih objektov na enopasovnih

javnih poteh

_________________________________________________________________________________________________________________________________
26
_________________________________________________________________________________________________________________________
6.4 Normalni prečni profili (širine) Obstajata dve možni rešitvi normalnih prečnih
premostitvenih objektov za mešani profilov (širine) takih premostitvenih objektov.
cestno železniški promet
Rešitev normalnih prečnih prerezov (širin) na
Na glavnih, regionalnih in lokalnih cestah so istem vozišču zadošča za regionalne in
možni mostovi za mešani cestno-železniški lokalne ceste z manjšim prometom in
promet. industrijske železniške tire (slika 6.16).
Slika 6.16: Širina prečnih prerezov premostitvenih objektov za mešani cestno-železniški promet na
istem vozišču
Rešitev normalnih prečnih prerezov (širin) na delu mostov uporabi za vozišče gramozna
istem – skupnem objektu na ločenih voziščih greda (slika 6.17). Za lokalne železnice
je mogoče na vseh vrstah cest razen na AC in manjše hitrosti in industrijske tire se lahko
HC. Za javne železnice je nujno, da se na izogne uporaba gramozne grede in tirnice
postavi v nivo cestnega vozišča.
Slika 6.17: Širine prečnih prerezov premostitvenih objektov za mešani cestno-železniški promet na
ločenih voziščih

_________________________________________________________________________________________________________________________________
27
_________________________________________________________________________________________________________________________
7 SVETLE ŠIRINE IN SVETLE montažnimi prednapetimi betonskimi

(VARNOSTNE) VIŠINE POD sovprežnimi konstrukcijami ali z drugimi
CESTNIMI PREMOSTITVENIMI tehnološkimi postopki (narivanje), ki ne
OBJEKTI zahtevajo povišanja prostega profila
zaradi odra.
7.1 Splošno
7.2 Varnostna višina pod mostovi
Pri objektih, ki premoščajo naravne ali
umetne vodotoke, mora biti odprtina za • Zaščitna višina je prosta višina med po-
premostitveni objekt, določena v hidrav- višano H1/100 (kota stoletne vode) za vi-
ličnem računu, tako velika, da lahko var- šinsko razliko, ki nastane z dvigom
no zagotovi pretok stoletne visoke vode z vodostaja ob upočasnitvi vodotoka za-
zajezitvenim učinkom pred oviro in da je radi ovir, ki jih predstavljajo podpore in
nad to koto še varnostna višina. SRK (spodnji rob konstrukcije premo-
stitvenega objekta).
Pri določanju prostega profila vodotokov
in prometnic je smotrno upoštevati more- • Pri kanalih in reguliranih vodotokih zna-
bitne rezervne širine za lokalne ceste, ša zaščitna višina 0.50 m, pri naravnih,
poti in druge namene, ker so naknadne nereguliranih vodotokih pa min. 1.0 m.
širitve prostega profila tehnično zahtevne Pri manjših hudourniških vodotokih, kjer
in ekonomsko večinoma neugodne. se lahko pojavijo tudi plavajoči meti,
mora zaščitna višina znašati 1.0 - 1.50 m.
Širina profila je usklajena s širino pro- Mogoče so tudi druge vrednosti zaščitnih
metne poti in spremljajočih stez. Vedno višin, če je to izrecno zahtevano v
pa je treba vzeti rezervo v širini profila, vodnogospodarskih smernicah. Zgornja
posebno pod prehodom stez pod pre- površina ležiščne grede opornika mora
mostitvenim objektom, ker lahko bližnje biti vsaj 0.20 m nad H 1/100.
bočne ovire zmanjšujejo varnost pro-
meta in kapaciteto stez za pešce. • Pri rekah, kjer je mogoča plovba, mora
zaščitna višina znašati:
Če se premostitveni objekt gradi preko
prometnice, po kateri poteka promet, je - za splave in čolne 2.5-3.0 m
treba upoštevati gabarit odra, ali pa je - za večje čolne in jadrnice 3.0-4.5 m
treba upoštevati možnosti gradnje z - za ladje in vlačilce plovne gabarite
predpisujejo pristaniške uprave.
Slika 7.1: Prosti profil pod cestnimi mostovi

_________________________________________________________________________________________________________________________________
28
_________________________________________________________________________________________________________________________
7.3 Svetle širine in svetle višine podvozov Na slikah 7.2 in 7.3 so podane minimalne
svetle širine za enopasovne in
• Podvozi so objekti za vodenje drugih dvopasovne javne poti.
prometnic pod predmetno prometnico.
• Svetle višine cestnih podvozov pri no-
• Svetla širina podvoza je enaka širini vogradnjah znašajo 4,70 m, pri javnih
ceste pred in za podvozom (širina poteh pa 4,20 m. Svetla višina poti za
prometnih pasov, robnih pasov, bankin pešce in kolesarje znaša minimalno
ali stez za pešce in kolesarje). 2,5 m. Še bolje je, da ta svetla višina
znaša 3,0 m, seveda če ta možnost
obstaja in če je objekt daljši.
Slika 7.2: Minimalna svetla širina podvozov za enopasovne javne poti
Slika 7.3: Minimalna svetla širina podvozov za dvopasovne javne poti
Slika 7.4: Svetle višine v podvozih

_________________________________________________________________________________________________________________________________
29
_________________________________________________________________________________________________________________________
7.4 Svetle širine in svetle višine nadvozov • Niveleta ceste na nadvozu je ugodna,
čez avtoceste in hitre ceste kadar je v simetrični vertikalni krivini ali v
enostranskem naklonu <3%. Sprememba
• Nadvozi so objekti za vodenje drugih prečnega naklona na delu nadvoza ni
prometnic preko predmetne prometnice. zaželena, kar med drugim daje neugoden
V praksi so nadvozi najpogosteje vizualni vtis, otežuje gradnjo in odvodnjo.
premostitveni objekti, s katerimi se G/R/L
ali javna cesta denivelirano vodi čez • Konstrukcijskemu oblikovanju rešitve
avtocesto ali hitro cesto. nadvozov, posebno vmesnih stebrov, je
nujno posvetiti polno pozornost, da bi se
• Širina nadvoza je enaka širini ceste pred nadvozi poleg funkcionalne vloge
in za nadvozom ter je definirana v tč. 6 dojemali kot pomemben prostorski
teh specifikacij. element.
• Svetla višina pod nadvozi je 4,70 m. • Na eni potezi AC / HC ni nujno težiti k

Definirana je kot razdalja med najnižjim enolični rešitvi nadvozov. Večina
spodnjim robom prekladne konstrukcije nadvozov ima svoje specifičnosti, ki jih je
(vključno s cevjo za kanalizacijo ali dru- treba upoštevati. Uporabniki avtoceste
ge napeljave) in najvišjo točko vozišča imajo verjetno radi logične spremembe in
(slika 7.4). prijetna vizualna presenečenja.
• Če se določena cestna smer predvideva • Pri rešitvi nadvozov s stebrom v raz-

za izredne prevoze, je treba zagotoviti delilnem pasu je nujno treba posvetiti
svetlo višino pod nadvozi 6,50 m ali posebno pozornost izbiri prereza stebra,
ugotoviti možnost alternativne rešitve. zaščiti pred udarom vozil, prometni
varnosti (rešitev z varnostnimi ograjami
• Svetla širina (odprtina) je odvisna od niza skladno z rešitvijo ograj v razdelilnem
dejavnikov. Minimalna svetla širina je pasu), odvodnjavanju na delu
tista, ki jo zahteva prosti profil avtoceste, razdelilnega pasu pod nadvozom in
hitre ceste ali druge promet-nice. Svetla globini temeljne blazine.
širina (odprtina) narekuje število in
velikost razpetin konstrukcij nadvozov. • Na sliki 7.5 so shematsko nakazane
možne rešitve konstrukcij nadvozov,
• Na dispozicijsko zasnovo nadvozov med kadar je avtocesta ali druga cesta na
drugim najbolj vplivajo: približno ravnem terenu, na sliki 7.6 pa,
kadar je avtocesta ali druga cesta v
- dejstvo, ali je AC / HC, čez katero se useku.
projektira nadvoz, v ravnem terenu ali v
useku • Nadvozi z eno razpetino so zaželena
- skupna širina cestnega telesa AC / HC rešitev za AC / HC v delnem useku,
- širina razdelilnega pasu in geometrija posebno če je širina razdelilnega pasu
AC / HC manjša od 2,0 m. Višina nasipa G/R/L
- možnost širitve AC / HC oziroma poni večja od 4-5 m. Odprtina nadvoza se
večanja števila voznih pasov giblje v mejah 25-40 m. Možna je
- ekonomski vidiki konstantna ali spremenljiva debelina
- prostorsko-urbanistični in oblikovni preklade okvirne konstrukcije (slika 7.5A).
vidiki.
• Nadvozi z dvema razpetinama so za-
• Pri konstruktivno-statični zasnovi nad- želena rešitev za AC / HC na ravnem
vozov imajo prednost okvirne (integralne) terenu ali plitvem useku z razdelilnim
konstrukcije brez ležišč in dilatacij za pasom, širšim od 2,0 m. Višina nasipa ni
skupno dolžino nadvozov < 60-70 m. večja od 6,0 m. Razpetine okvirne
konstrukcije nadvoza se gibljejo v mejah
• Projektant ceste bi se moral truditi, da se od 15 do 25 m. Velikost razpetin mora biti
križanje med G/R/L in AC / HC izvede takšna, da stranski jarki tečejo
pravokotno, vendar pri čim manjšem kotu neprekinjeno in da je zagotovljena berma
križanja. Pravokotni nadvozi so krajši, minimalne širine 1,0 m pred stožcem
cenejši in geometrijsko ter vizualno (slika 7.5 B).
ugodni.

_________________________________________________________________________________________________________________________________
30
_________________________________________________________________________________________________________________________
• Nadvozi s tremi ali več (5) razpetinami so • Nadvozi s štirimi ali več razpetinami so
dobra rešitev za AC/HC na ravnem dobra rešitev za AC / HC na ravnem
terenu, kadar ni zaželen steber v terenu, kadar je razdelilni pas večje širine
razdelilnem pasu. Razpetine okvirne in kadar obstaja možnost širitve
konstrukcije se gibljejo v mejah 25 do avtoceste z novimi voznimi pasovi.
30 m za vmesno razpetino in 14 do 20 m Nadvozi z več polji so dobra rešitev za
za krajne razpetine. Zaželena je odseke AC pri velikih mestih, kjer niso
konstantna konstruktivna višina zaželeni visoki nasipi. Velikosti razpetin
prekladne konstrukcije (slika 7.5 C). nad AC so 20 do 30 m, ostale razpetine
sledijo statičnim pogojem in
karakteristikam ovire (slika 7.5. D).
Slika 7.5 Shema možnih rešitev nadvozov, kadar sta avtocesta ali hitra cesta na ravnem terenu

_________________________________________________________________________________________________________________________________
31
_________________________________________________________________________________________________________________________
• Pri nadvozih, ki premoščajo AC / HC ali • Pri nadvozih, ki premoščajo AC v glo-

G/R v globokem skalnem useku, so bokem širokem useku, je možna so-
zaželene rešitve z eno razpetino z dobna rešitev z eno razpetino 40-100 m s
obokanimi ali ločnimi, kvaziločnimi ali tanko transparentno prekladno
okvirnimi konstrukcijami razpetin 20-50 m konstrukcijo s poševnimi zategami (slika
(sliki 7.6 A in 7.6 B). 7.6. C).
Slika 7.6: Shema možnih rešitev nadvozov, kadar sta avtocesta in hitra cesta v useku

_________________________________________________________________________________________________________________________________
32
_________________________________________________________________________________________________________________________
8 ZANESLJIVOST IN ŽIVLJENJSKA sestavnega dela projektne dokumen-

DOBA MOSTOV (OSNOVNE tacije. Raziskave in modele za izračun
POSTAVKE) življenjske dobe AB konstrukcij pa je
nemogoče direktno uporabiti za
Zanesljivost in življenjska doba mostov je premostitvene objekte tudi zaradi
sodobno pomembno področje, ki bo obdelano velikega in interakcijskega delovanja,
v posebni tehnični specifikaciji. V tej splošni utrujanja in vplivov karakteristik celotne
tehnični specifikaciji so podane samo osnovne konstrukcije premostitvenih objektov, in
postavke. ne samo zaradi materiala.
• Zanesljivost združuje varnost (nosilnost, • Za cestne premostitvene objekte je mo-

uporabnost, varnost proti utrujanju) in goče realno zahtevati, projektirati in ure-
trajnost. sničiti življenjsko dobo v mejah od 80 do
120 let v odvisnosti od vrste premos-
titvenega objekta in okoliščin uporabe.
• Varnost konstrukcij je omogočena z do-
kazom nosilnosti in uporabnosti po teoriji
mejnih stanj in s kontrolo utrujanja. • Za cestne objekte na nekategoriziranih
cestah, na lokalnih in regionalnih cestah
• Dokaz nosilnosti je zasnovan na se realno zahteva življenjska doba 80 let,
enačbi R ≥ S . γ, to je dokaz, da je odpor ker je doba pričakovane uporabe običaj-
konstrukcije R večji od zunanjih vplivov no krajša.
S, pomnoženih s faktorji varnosti γ.
• Za objekte na avtocestah in magistralnih
• Uporabnost konstrukcije je dokazana z cestah se pričakuje življenjska doba 100
omejitvijo deformacij, vibracij in razpok. let, kar se pričakuje tudi za cesto.
• Utrujanje je definirano in ga je mogoče • Pri večjih cestnih objektih, posebno pri

kontrolirati pri jeklenih, sovprežnih in mestnih mostovih in na pomembnih stra-
delno armiranobetonskih ter AB predna- teških odsekih, lahko država upravičeno
petih konstrukcijah. Popolnoma zaneslji- zahteva in ustvari življenjsko dobo 120
vo je, da se utrujanje povečuje z zmanj- let.
ševanjem lastne teže glede na koristno
obtežbo, s povečevanjem deformacij in • Normativno definiranje življenjske dobe
vibracij, kot tudi z nastankom in rastjo se nanaša na nosilno, zgornjo konstruk-
razpok. cijo cestnih objektov, deloma pa tudi na
stebre v odvisnosti od statičnega sistema
• Življenjsko dobo je mogoče označiti kot in konstrukcijske zasnove objekta.
čas, v katerem premostitveni objekt v
dopustnih mejah ohranja svoje osnovne • Življenjska doba opreme cestnih objektov
projektirane lastnosti: nosilnost, uporab- je 20 do 25 let. Pravočasna zamenjava in
nost in namen. rekonstrukcija opreme vpliva tudi na
življenjsko dobo nosilne konstrukcije.
• Zanesljivost (varnost in trajnost)
premostitvenih objektov se v času • Varnost in trajnost ustvarjata
uporabe zmanjšuje kot posledica zanesljivost cestnih objektov
pričakovanih in naključnih pojavov, od
katerih so najpomembnejši karakteristika • Varnost:
konstrukcije, kvaliteta vgrajenih
materialov, vplivi vzdrževanja, vplivi Nosilnost: Kategorije, definirane po teoriji
prometne obtežbe in vplivi okolja. mejnih stanj.
Uporabnost se zagotovi z omejitvijo
• Zaradi temeljitejšega znanja o materialih, deformacij, vibracij, razpok in kakovostjo
posebno betonu, potekajo raziskave, ki gradbenih materialov.
odločilno vplivajo na trajnost Utrujanje: Z dokazom varnosti proti
premostitvenih objektov. Znani so pojavi, utrujanju je treba pokazati, da utrujanje
ki povzročajo propadanje materiala. ne vpliva škodljivo na zadostno nosilnost.
Raziskave morajo nakazati model, ki je
uporaben za izračun življenjske dobe
armiranobetonske konstrukcije kot
• Trajnost

_________________________________________________________________________________________________________________________________
33
_________________________________________________________________________________________________________________________
Trajnost je definirana kot čas, v katerem

most ohrani svoje projektirane lastnosti. Naročnik:
Lastnosti konstrukcije: Projektna naloga

Priprava in revizija podlog
Zasnova konstrukcije Izbira projektanta in izvajalca
Konstrukcijski detajli Revizija projektov
Izbira materialov Realna cena in realen rok izgradnje
Tehnologija gradnje
Oprema in odvodnjavanje Projektant:
Zaščita in vzdrževanje
Pravilna uporaba podlog
Kvaliteta vgrajenih materialov (betona): Pravilna zasnova
Pravilna statična in dinamična analiza
Vodocementni faktor Izbira materialov
Količina in vrsta cementa Rešitve detajlov
Kvaliteta in vrsta agregata Izbira opreme
Pravilna uporaba dodatkov Projekt vzdrževanja
Zaščitni sloj in nega betona
Poroznost in prepustnost Izvajalec:
Na trajnost vplivajo vsi materiali.
Kadri z ustrezno prakso
Glavni vzroki propadanja betona: Sodobna oprema in tehnologija
Priprava in organizacija
Strukturne pomanjkljivosti
Interna kontrola
Korozija armature
Sprotna, natančna in dosledna izdelava
Škodljivi kemijski vplivi
projekta izvedenih del
Poškodbe zaradi mraza
Notranje reakcije v betonu
Nadzor:
Preprečitev premikov
Mehanske poškodbe
Kadri z ustrezno prakso
Razpoke
Kontrola vgrajenih materialov
Kontrola opreme in tehnologije
Vplivi vzdrževanja:
Kontrola pogojev gradnje
Nujno je upoštevanje dosedanjih Dimenzijska kontrola
spoznanj. Sprotna in natančna izdelava projektov
Sredstva za vzdrževanje in sanacijo Izvedenih del
Informacijski sistem za mostove
Redni pregled Vzdrževanje:
Redno vzdrževanje
Investicijsko vzdrževanje Vzpostavljanje sistema za gospodarjenje
Pravočasne sanacije in rekonstrukcije s cestnimi objekti
Letno predvideti 1 – 2 % za redno
Vplivi prometne obtežbe: vzdrževanje in rehabilitacije
Pravočasni pregledi
Omejitev osnih pritiskov Redno vzdrževanje in preprečitev
Razmerje lastne in prometne obtežbe potencialnih poškodb
Izredne obtežbe Pravočasne in kvalitetne sanacije in
Velike hitrosti rekonstrukcije
Mehanske poškodbe
Utrujanje
Vplivi okolja:
Atmosferski vplivi
Kemijska agresivnost
Soljenje
Zmrzovanje in trajanje
Temperaturni vplivi
• Udeležeci, ki vplivajo na zanesljivost
cestnih mostov

_________________________________________________________________________________________________________________________________
34
_________________________________________________________________________________________________________________________
9 OBLIKOVANJE MOSTOV • Zasnova dispozicijske rešitve premostit-

venih objektov (predvsem izbira
• Most je kompozicija morfološko-geološ- nosilnega sistema) nastane na osnovi
kih posebnosti okolja, inženirskih kons- preučitve funkcije objekta, morfologije
trukcij, namenov, materialov, oblikovan- ovire, geoloških lastnosti tal, geometrije
ja, tehnologije gradnje, varnosti, trajnosti, prometnice, izrabe terena v območju
ekonomičnosti in vključevanja v okolje objekta, karakteristik gradbenih
in/ali v urbani prostor. materialov, razpoložljivih tehnologij in še
mnogih drugih pomembnih podatkov,
• Most, zgrajen brez napak glede izhajajočih iz podlag za projektiranje.
kompozicije, nosi svojo estetsko noto, ki • Za izbrani nosilni sistem (gredni, okvirni,
pa je uspešna le v primeru duhovne in ločni, viseči, ...) se spreminjajo razpetine,
strokovne zrelosti projektanta - skupna dolžina, razporeditev stebrov,
konstruktorja. izbere se material nosilne konstrukcije in
nakažejo možni načini gradnje. Osnovni
• Prizadevanje, da bi bili mostovi lepi, je dispozicijski elementi omogočajo analizo
nenehno prisotno v zgodovini gradnje in konstruiranje variant prečnih prerezov
mostov in je staro prav toliko kot mostovi. nosilne konstrukcije. Dobro in pravilno
projektirana nosilna konstrukcija mostu je
• Odnos javnosti do mostov se s časom običajno skladno in logično oblikovana.
spreminja. V srednjem veku so kamniti
mostovi predstavljali neke vrste spome- • Oblikovanje mostov ni samo sebi cilj, niti
niške gradnje in te konstrukcije so ga ni mogoče obravnavati neodvisno od
postale simbol svojega časa in čim rešitve nosilne konstrukcije. Temeljna
daljšega trajanja. načela estetike mostov:
• Pred več kot 200 leti se z uporabo jekla - izbira ustrezne oblike osnovnega
kot materiala in z razvojem teorije kon- nosilnega sistema premostitvenega
strukcij mostovi obravnavajo kot statične objekta;
konstrukcije z jasnim prenosom sil. - skladna razmerja posameznih delov
in premostitvenega objekta kot celote;
- enostavnost oblik in funkcionalnost
• V začetku 20. stoletja stopi beton med
posameznih delov in objekta kot
konkurenčne materiale in postane v po-
celote;
lovici stoletja primarni material za grad-
njo premostitvenih objektov. - statično čista konstrukcija;
- kvaliteta izvedenih del in barva vidnih
površin;
• Na modernih prometnicah, posebno av-
tocestah, se nahaja veliko mostov, via- - skladna vključitev objekta v naravno
duktov, nadvozov in drugih premostit- ali urbano okolje.
venih objektov in konstrukcij za prema-
govanje naravnih in umetnih ovir ter
izvennivojskih križanj.
• Koncentracija premostitvenih objektov

obremenjuje okolje, zato je treba še bolj
paziti na njihovo oblikovanje in skladno
vključevanje v ruralni in urbani prostor.
• Pri projektiranju premostitvenih objektov

je konstruktor nosilec projekta, s čimer je
mišljeno tudi to, da se s funkcioniranjem,
zanesljivostjo (varnostjo in trajnostjo)
konstruira skladna oblika inženirske
konstrukcije in objekta kot celote,
samostojno ali v sodelovanju z
arhitektom oblikovalcem.

_________________________________________________________________________________________________________________________________
35
_________________________________________________________________________________________________________________________
10 NOSILNI SISTEMI MOSTOV mostove in za mostove na lokalnih in

regionalnih cestah.
• Mostove lahko delimo po raznih kriterijih:
namenu, materialu, lokaciji, legi glede na • Sistem prostoležečih gred z dilatacijami
oviro itd. Za projektiranje, konstruiranje, ali brez njih nad vmesnimi podporami se
statično analizo in eksploatacijo je je dolgo uporabljal pri prednapetih
najvažnejša razdelitev glede na nosilne armiranobetonskih sistemih z večjim
sisteme. številom razponov. Poškodbe nad
podporami so zaradi učinkovanja vode
• Glede na zasnovo konstrukcije, obliko, narekovale ukinitev dilatacij in njihovo
prevzem ter prenos sil in vplivov s nadomestitev z vzpostavitvijo kontinuitete
konstrukcije v nosilna tla razlikujemo pet prekladne konstrukcije za prevzem
osnovnih nosilnih sistemov mostov: koristnih obtežb.
- gredni sistemi • Sistemi s členki so znani pod imenom

- okvirni sistemi "Gerberjev nosilec" in so bili
- ločni (obokani) sistemi karakteristični za obdobje uporabe
- viseči sistemi armiranobetonskih mostov z nosilci in
- sistemi s poševnimi zategami. jeklenih mostov v dvajsetih do petdesetih
letih 20. stoletja. V novejši mostogradnji
10.1 Gredni sistemi mostov se lahko uporabijo le izjemoma.
• Osnovna karakteristika grednih mostov je • Statično nedoločeni sistemi kot

ločenost zgornje konstrukcije od podpor kontinuirni gredni sistemi z dvema, tremi
in to, da se obtežbe zgornje konstrukcije ali več razponi so največkrat uporabljeni
prenašajo na spodnjo konstrukcijo preko sistemi v vseh materialih. Velikost in
ležišč. razmerja razpetin so odvisni od
morfologije, predvsem od višine ovire,
• Prečni prerez zgornje konstrukcije je pogojev temeljenja in postopka gradnje.
odvisen od velikosti razpetin, razpo- Največja prednost kontinuirnih sistemov
ložljive konstruktivne višine in je v tem, da se izognejo dilatacijam na
geometrijskih razmerij. prekladni konstrukciji pri velikih dolžinah
mostov. Število polj je neomejeno.
• Glede na statični model razlikujemo
gredne mostove statično določenih 10.2 Okvirni sistemi mostov
sistemov in gredne mostove statično
nedoločenih sistemov. • Okvirni sistemi mostov nastanejo, kadar
se zgornja konstrukcija togo ali s
• Gredni sistemi so primerni za vse ma- členkom poveže s podporami, tako da
teriale (les, armirani beton, prednapeti tvorijo enotno nosilno konstrukcijo z
armirani beton, jeklo - s sovprežnostjo in različnim prečnim prerezom.
brez nje) razen kamna.
• Okvirni sistemi mostov z eno razpetino s
• Od vseh statičnih sistemov grednih členki ali brez njih so zelo racionalni za
premostitvenih objektov je nosilec na razpetine od 5 do 60 m v armiranem in
dveh podporah najbolj uporaben za prednapetem betonu. Od grednega
manjše mostove iz kateregakoli mate- sistema z eno razpetino z oporniki je
riala. Z večjo uporabo prednapetja racionalnejša rešitev okvirni sistem, ker
armiranega betona in sovprežnosti jekla prevzame pritiske od tal celotni sistem.
in betona so se bistveno spremenile meje Ležišča in dilatacije niso potrebni.
za racionalno uporabo nosilca na dveh Vzdrževanje mostov tega sistema je lažje
podporah. Pomanjkljivost sistema nosilca in bolj ekonomično. S togo povezavo
na dveh podporah je nujnost ležišč in zgornje konstrukcije in opornikov se
dilatacij, kar podražuje gradnjo in zmanjšajo momenti v gredi in tako se
vzdrževanje ter daje prednost okvirnim lahko uporabi manjša konstruktivna
sistemom. višina. S spremembo vztrajnostnih
momentov vzdolž razpetine je mogoče
• Greda s previsi s kontra-obtežbo ali brez vplivati tudi na večje zmanjšanje
nje je primeren sistem za mestne momentov v polju ob ugodnem
vizualnem vtisu.

_________________________________________________________________________________________________________________________________
36
_________________________________________________________________________________________________________________________
• Zaprti okvir je primarni sistem z odprtino konkurenčne. Napredek v proučevanju

2 do 5 m in za manjše mostove, podvoze plastičnih lastnosti betona je razširil meje
ali podhode z odprtino 5 do 8 m, ki se razponov armiranobetonskih ločnih
gradijo na slabih tleh v armiranem mostov.
betonu. Dobra in uravnotežena
razporeditev vplivov in prilagajanje • Konstrukcija nad lokom pri sodobnih
posedanju so dobre lastnosti tega ločnih mostovih je gredni sistem,
sistema. betoniran na kraju samem ali pa
konstrukcija, betonirana na platoju pred
• Okvirni sistemi z vezmi in poševnimi mostom in kasneje premikana - narivana.
podporami omogočajo večje razpone ter Ta način gradnje zmanjšuje ceno in čas
kombinacijo montažne in monolitne gradnje ločnih mostov z večjimi razponi.
gradnje. Primerni so za nadvoze in
mostove v armiranem ali prednapetem • Sodobni računalniški programi omo-
betonu, v jeklu ali sovprežnem prerezu. gočajo analizo prostorskega modela
Previsi z vezmi in poševni stebri konstrukcije, tako da se dobi resnično
zmanjšujejo momente v polju in tako se stanje napetosti in deformacij ob po-
lahko uporabi manjša konstruktivna vezanem delovanju lokov in konstrukcije
višina prereza. nad lokom. Ločne mostove večjih
razponov je treba računati po teoriji 2.
• Okvirne konstrukcije z dvema ali več polji reda.
in vertikalnimi podporami so zelo pogoste
v sodobni mostogradnji, posebno v • Vpeti lok ali obok je predstavljal osnovni
armiranem in prednapetem betonu. Pri sistem za mostove in viadukte iz kamna,
objektih z več polji je lahko povezava opeke in betona in je ostal tudi osnovni
stebrov in nosilcev toga, členkasta ali z sistem za armirani beton.
ležišči, kar je odvisno od skupne dolžine
objekta, velikosti razpetine, odmika od
• Pri lokih iz kamna in opeke so bili čelni
osi simetrije sistema in podobno, tako da
zidovi polnostenski ali pa so imeli
se ti sistemi prepletajo z grednimi
odprtine za razbremenitev. Pri armira-
kontinuirnimi sistemi. Z dobro kombi-
nobetonskih lokih se pojavlja namesto
nacijo toge in členkaste povezave ter
polnih čelnih zidov gredna ali okvirna
ležišča lahko uspešen projektant vpliva
konstrukcija nad lokom. Le-ta je imela v
na racionalno rešitev objekta.
začetku razpon le 5 do 6 m, pozneje pa
je ta armiranobetonska prednapeta
10.3 Ločni (obokani) sistemi mostov
konstrukcija nad lokom dobila razpon tudi
do 50 m.
• Lok ali obok je nosilni sistem predvsem
za mostove in viadukte. Služil je
• Elastično vpet lok v obliki srpa, pri ka-
premoščanju rek in globokih dolin s
terem omogoča skladno obliko
strmimi hribovitimi pobočji. Sile iz pete
programirana sprememba vztrajnostnih
loka lahko sprejme brez posedanja.
momentov vzdolž razpona, je novejša
sodobna oblika uporabe ločnih armira-
• Stari obokani kamniti mostovi in viadukti nobetonskih sistemov mostov manjših in
imajo skoraj neomejeno trajnost. srednjih razponov od 40 do 150 m. Loki
in oboki so povezani v enoten prerez s
• Os lokov ali obokov, oblikovana po konstrukcijo nad lokom na približno
opornici za lastno težo, je najboljši nosilni srednji tretjini razpetine. Konstrukcija nad
sistem za kamen in beton, t.j. materiale, lokom je brez stebrov ali pa ima
ki imajo visoko trdnost na tlak in nizko na minimalno število stebrov.
nateg.
• Premostitev širokih rek je posebno v
• Sodobni ločni mostovi se gradijo iz mestih naredila sisteme s kontinuirnimi
armiranega betona, jekla in s sovprež- loki v armiranem betonu in jeklu aktualne.
nim prerezom za razpone od 40 do Konstruktorjem, ki uporabljajo ta sistem,
400 m. se ponujajo široke možnosti variiranja
oblikovanja med razpetino in puščico
• Novi postopki gradnje lokov - predvsem loka, med obliko prereza loka in obliko
prostokonzolna gradnja lokov velikih širokih srednjih stebrov in opornikov.
razponov - so naredili ločne mostove

_________________________________________________________________________________________________________________________________
37
_________________________________________________________________________________________________________________________
• Dvočlenski lok je osnovni sistem za 10.5 Mostovi s poševnimi zategami

jeklene ločne mostove.
• Sistemi, pri katerih je zgornja gredna
• Vpeti ali dvočlenkasti loki z delno konstrukcija z različnim prerezom in
spuščenim voziščem omogočajo velike različnim materialom s pomočjo poševnih
razpone in ugodne razmere, razpetine in kablov - zateg - obešena na enega ali
puščice loka ne glede na obliko ovire. dva pilona, se imenujejo mostovi s
Primerne so za plitvejše ovire, kadar je poševnimi zategami.
položaj nivelete določen.
• Moderna uporaba sistemov s poševnimi
• Greda, ojačena z vitkim lokom, ali vitek zategami se začenja leta 1955 in je
lok, ojačen z gredo, sta znana kot postala pogost sistem za mostove
"Langerjeva greda". To je izrazit razponov od 100 do 1000 m.
predstavnik jeklenih ločnih mostov z
večjimi razponi in omejeno konstruktivno • Razvoj sistema s poševnimi zategami je
višino preko rek in drugih ovir. Ločni del šel v smeri proti manjšim razmakom med
sistema je zaradi svoje vitkosti elastičnimi podporami in večjemu številu
obremenjen skoraj v celoti samo z osno poševnih zateg, na kar je vplivala želja in
silo, medtem ko prevzame upogib greda konkurenca, da se gredne konstrukcije
za ojačitev, ki deluje tudi kot zatega. ustvarjajo tudi iz prednapetega
Moderne verzije tega sistema imajo lahko armiranega betona in ne samo iz jekla in
en lok v sredini prereza. sovprežnega prereza, kot je to bilo v
prvih desetletjih moderne uporabe tega
10.4 Viseči sistemi mostov sistema.
• Viseči sistemi mostov s paraboličnimi • Več poševnih kablov, postavljenih v obliki

nosilnimi kabli, vertikalnimi obešali in harfe ali pahljače, povzroči, da lahko
togo gredo za ojačitev so sistemi, ki se sistem obravnavamo kot konzolni, kjer je
uporabljajo samo za jeklene cestne voziščna plošča spodnji tlačeni pas,
mostove največjih razponov od 400 do poševni kabli pa konzolni tegnjeni pas.
2000 m.
• Taka gostota kablov omogoča zelo
• Konkurenčnost sistemov mostov s po- majhne konstruktivne višine brez tve-
ševnimi zategami, ki so že tudi daljši od ganja, da bi prišlo do izklonov zaradi
500 m, je viseče mostove še bolj prometne obtežbe, in beton kot material
premaknila v smeri proti največjim je tudi za mostove manjših razponov
razponom. konkurenčen.
• Viseči sistemi mostov z elastično gredo • V vzdolžni shemi razlikujemo sisteme s

za ojačitev so lahko zanimivi in poševnimi zategami z enim pilonom in
konkurenčni za mostove za pešce in sisteme z dvema ali več piloni. V obeh
provizorije kot tudi za mostove, na katerih primerih morajo biti piloni sidrani nazaj.
potekajo cevovodi, in za razpetine od 50
do 150 m. • Piloni so lahko zasnovani kot jekleni,
sovprežni ali armiranobetonski posa-
• Nosilni element visečega mostu, mezni stebri, ali pa kot okvirna kons-
verižnično viseči kabel, je sidran v tla in trukcija, kar je odvisno od razpetine,
preko grede za ojačitev prevzame širine mostu, višine pilona, števila rav-
celotno težo in koristno obtežbo. ninskih ter oblikovnih in drugih pogojev.
• Če so obešala vertikalna, je sila v kablih • Greda za ojačitev ima različne prereze.

konstantna. Najpogosteje so škatlasti zaradi največje
torzijske togosti. Je jeklena za največje
• Grede za ojačitev so obvezno računane razpone, sovprežna (jeklo-beton) za
po teoriji drugega reda. Zaradi srednje razpone in prednapeta armirano
nagnjenosti k vibracijam je obvezna betonska za manjše in srednje razpone.
dinamična analiza za vplive vetra in
pomičnih obtežb. • Poševne zatege so narejene iz para-
lelnih žic ali vrvi iz visokovrednega jekla s

_________________________________________________________________________________________________________________________________
38
_________________________________________________________________________________________________________________________
specialnimi sidri, ki utrujanje izredno - geološko-geomehanske lastnosti tal

dobro prenašajo. in pogoji temeljenja,
- vrsta prometnice (avtocesta, magi-
• Kabli za poševne zatege se oblikujejo v stralna cesta, regionalna, lokalna ce-
tovarnah in se nato vstavijo v sta, pešci, železnica, mešani promet)
debelostenske polietilenske cevi, ki se po in geometrija (niveleta, trasa)
prednapenjanju zalijejo s cementno prometnice
malto. - podatki iz projektne naloge in podlag
za projektiranje (urbanistično-prostor-
• Ponujanje detajlnejših smernic o tem ski pogoji, oblikovanje, hidrološko-
sistemu, ki je še v polnem razvoju, ni hidrotehnični pogoji, meteorološki
primerno. Projektanti dobivajo navodila iz podatki, seizmičnost),
najnovejših knjig in strokovnih člankov, ki - informacije o opremi in možnostih po-
detajlno obdelujejo mostove s poševnimi tencialnih izvajalcev, roku in času
zategami. gradnje,
- informacije o aktualnih cenah in na-
bavi osnovnih nosilnih materialov in
11 KONSTRUKTORSKI POGOJI ZA opreme,
PROJEKTIRANJE MOSTOV - lastne izkušnje in informacije iz
literature o podobno zgrajenih
11.1 Uvodni del mostovih.
• Konstruktorski pogoji za projektiranje • Pri srednje velikih objektih, v posebnih

mostov bodo podani po logičnem okoliščinah pa tudi pri večjih objektih, še
zaporedju, ki nastaja v postopku posebno pa pri velikih objektih, je nujno
zasnove, konstruiranja in projektiranja. izdelati variante z različnimi nosilnimi
sistemi.
• Konstruktorski pogoji omogočajo poso-
dabljanje in poenotenje kriterijev za • Že pri izbranem nosilnem sistemu ali
projektiranje premostitvenih objektov, kar kombinaciji sistemov, npr. grednega,
bo ugodno vplivalo na gradnjo, trajnost in okvirnega, ločnega ali s poševnimi
vzdrževanje. zategami, se običajno izdelajo dve do tri
variante idejnih zasnov.
• Konstruktorski pogoji se večinoma
nanašajo na armiranobetonske in • Pri velikih in pomembnih mostovih in
prednapete armiranobetonske gredne in viaduktih je obvezno izdelati dve ali tri
okvirne sisteme premostitvenih objektov, variante idejnega projekta ali pa pridobiti
ker se beton kot material ter gredni in rešitev s pomočjo natečaja.
okvirni sistemi najbolj uporabljajo.
• Po izbiri nosilnega sistema se določijo
• Projektant ne sme zasnovati projekta velikost posameznih razpetin, njihova
mostu po nezadostnih, nepopolnih ali medsebojna razmerja in celotna dolžina
netočnih podlagah in je v takšnih primerih mostu.
dolžan o tem pisno obvestiti naročnika.
• Velikost in razmerje razpetin določijo
11.2 Izbira nosilnega sistema, razpetin in statične količine, dimenzije prereza in
skupne dolžine mostov količine materiala. Pri grednih in okvirnih
prekladnih konstrukcijah sta velikost in
število razponov povezana z razmerjem
• Pet osnovnih nosilnih sistemov pre-
med ceno prekladne konstrukcije in ceno
mostitvenih objektov (gredni, okvirni,
podpor. V tabeli 11.1 so prikazani
ločni, viseči in premostitveni objekti s
priporočljivi statični sistemi grednih in
poševnimi zategami) je obdelanih v
okvirnih mostov.
poglavju 10.
• Skupna dolžina mostov preko reke je
• Na izbiro nosilnega sistema premo-
odvisna od odprtine mostu, ki je potrebna
stitvenih objektov vplivajo:
za pretok velikih voda.
- morfologija (oblika in funkcija) ovire,
razmerje med dolžino in višino pod
• Pri vseh premostitvenih objektih je
objektom
mogoče ob analizi cene za 1 m objekta

_________________________________________________________________________________________________________________________________
39
_________________________________________________________________________________________________________________________
glede na ceno za 1 m nasipa določiti prednapenjanja enakega velikostnega

krajne točke objekta in s tem tudi skupno reda kot vplivi, ki nastanejo z uporabo
dolžino. ležišč. Pri tej obravnavi se analizira tudi
uklonska dolžina stebrov, kar pa je
• Višina krajnih podpor variira v mejah med odvisno od načina povezave. Uporaba
5 in 10 m nad terenom. novih kompleksnih računalniških
programov omogoča hitro in celovito
• Pri prometnicah, potekajočih skozi statično analizo različnih variant nosilne
naselja ali področja, ki bodo v bližnji konstrukcije in ukrepanja v želji, da se
prihodnosti naseljena, ali pa po optimira povezava med prekladno
obdelovalnih površinah, je treba dati konstrukcijo in podporami.
prednost rešitvam, ki zahtevajo daljše
objekte. Višina nasipa pa naj ne bo višja • Če so za povezavo s togimi stebri členki
kot 5 - 7 m. Nasipi predstavljajo nujni, je dobro najprej pomisliti na AB
zemeljske pregrade in so ovira za členke. Za členkasto povezavo AB
nadaljnjo urbanizacijo prostora. stebrov z jekleno in sovprežno zgornjo
konstrukcijo se uporabljajo jekleni členki.
• Pri premostitvenih profilih s strmimi Z uporabo členka se zmanjšajo uklonska
rečnimi bregovi ali pobočji se je treba dolžina vitkih stebrov in vplivi na temelje.
izogibati visokim opornikom s stožci, ki
so drage in manj stabilne konstrukcije ter • Razporeditev ležišč, členkov ali togih
negativno vplivajo na videz objekta. povezav na podporah pri grednih,
okvirnih in drugih sistemih premostitvenih
• Za manjše objekte v cestnem telesu objektov mora zagotoviti stabilnost,
(prepusti, manjši mostovi in podvozi nespremenljivost lege, deformabilnost v
odprtine do 10 m naj imajo nad zgornjo vseh ravninah in pomičnost v vzdolžni in
ploščo najmanj 35 cm višine za voziščno prečni smeri objekta v odvisnosti od
konstrukcijo ceste tako, da ni večje dolžine in širine objekta, materiala in
razlike v pogojih vožnje na avtocesti in klimatskih razmer okolja.
kratkih objektih.
• Povezava in/ali naleganje zgornje kons-
• Z odmikom krajnih podpor od bregov trukcije na podpore sta odvisna od več
reke se dopušča možnost prehoda dejavnikov, med katerimi so najpo-
lokalnih poti ob reki, dela pri temeljenju membnejši:
pa so olajšana. - nosilni sistem mostu
- celotna dolžina mostu, število in
• Na prehodu z objekta na prometnico je velikost razpetin
potrebno sodelovanje s projektantom - višina stebrov
prometnice, da se tako usklajeno reši - globina temeljenja, kvaliteta nosilnih
vprašanje gabarita, zidov, ograj, tal in način temeljenja
odvodnjavanja, razsvetljave, signalizacije - material zgornje konstrukcije in
in zaporedja gradnje. podpor
11.3 Optimiranje podpiranja konstrukcije • Obstajajo trije načini naleganja in po-

vezave zgornje konstrukcije in podpor:
• V zasnovi, projektiranju in konstruiranju - toga povezava
predvsem grednih in okvirnih sistemov - členkasta povezava
premostitvenih objektov iz armiranega in - linijske ali točkovne podpore s popol-
prednapetega AB je treba stremeti za no ali omejeno gibljivostjo.
tem, da se pri vseh ali večini stebrov
uporabi toga povezava. Le-ta je lahko
primerna takrat, ko so vplivi deformacije
zaradi temperature, krčenja, lezenja in

_________________________________________________________________________________________________________________________________
40
_________________________________________________________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________________________________________________________________
41
_________________________________________________________________________________________________________________________
• Toga povezava zgornje konstrukcije in

podpor
Nepomično ležišče
Toga povezava se lahko uporabi pri vseh vzdolž linije
podporah (krajnih in vmesnih). Izbor
podpor, ki bodo togo povezane z zgornjo
Pomično ležišče
konstrukcijo, je odvisen od več pogojev. vzdolž linije v eni
smeri
Toga povezava prevzame upogibne in
torzijske momente, vertikalne in hori-
zontalne sile v odvisnosti od razmerja Pomično ležišče
togosti in jih prenese preko stebra na vzdolž linije v dveh
temelj oziroma v tla. ravninah
• Členkasta povezava ali členkasto Točkasto zasučno

podpiranje nepomično ležišče
Glede na funkcijo v konstrukciji pre-

mostitvenega objekta razlikujemo: Točkasto ležišče s
pomičnostjo v eni
- členkasto linijsko podpiranje smeri
- členkasto podpiranje v vseh smereh,
- točkovno podpiranje
Točkasto leišče s
pomičnostjo v vseh
Členkasto linijsko podpiranje omogoča smereh
zasuk zgornje konstrukcije v eni ravnini in
se uporablja za povezavo opornika pri Elastično odbojno
mostu z enim razponom in za povezavo podporo (dušilce) za
togih stebrov, kjer uporaba ležišč ni amortizacijo udarcev
primerna. zaradi seizmičnih
vplivov
• Pri grednih premostitvenih objektih večjih
razpetin se lahko členkasta povezava • Za izbiro, konstruiranje in izračun ležišč
uporabi na visokih stebrih, kjer je med so izdane posebne TSC 07.106 Ležišča
drugim zaželeno, da se zmanjša premostitvenih objektov. Poleg teh
uklonska dolžina. smernic je nujno upoštevati evropske
norme za ležišča EN 1337-3-10
• Členkasto podpiranje v vseh smereh in Structural bearings.
točkovno podpiranje se uporabljata,
kadar se želi omogočiti zasuk nosilne 11.4 Integralni mostovi
konstrukcije v vseh ravninah. Členkasta
točkovna ležišča so običajno jeklena. Integralni mostovi je skupen sodoben
naziv za betonske mostove okvirnih
• Linijska ali točkasta ležišča konstrukcij brez dilatacij in ležišč.
Ležišča kot element med prekladno Gradnja integralnih mostov je monolitna,
konstrukcijo in podporami opravljajo tri dimenzije nosilnih delov konstrukcije pa
osnovne naloge: so robustnejše. Poškodbe takih mostov
- prevzamejo in prenesejo vertikalne in so manjše, ker so odstranjeni glavni viri
horizontalne reakcije iz zgornje poškodb, območja nezveznosti in dilatacij
konstrukcije na podpore (stebre in ter območja ležišč . Stroški vzdrževanja
opornike) integralnih mostov so manjši, promet pa
- omogočijo deformacije zgornje varnejši. Okvirne konstrukcije v sebi
konstrukcije vsebujejo sistemske rezerve v
- omogočijo dilatiranje zgornje kon- prerazporeditvi obtežb in statičnih količin.
strukcije
Pri zasnovi integralnih mostov se je
Za izpolnitev teh treh nalog lahko zaželeno izogniti dimenzijskim
konstruktor uporabi: nezveznostim, ker se s tem izognemo
conam koncentracij napetosti in razpok.

_________________________________________________________________________________________________________________________________
42
_________________________________________________________________________________________________________________________
Projektiranje mostov skladno s predpisi in Interakcija most-temeljna tla je bistvena

standardi ni zadostna garancija za dober komponenta deformacijskega in
in trajen most. Potrebna je tudi pravilna nosilnega obnašanja integralne
zasnova, katera poleg standardov konstrukcije, zato je nujno sodelovanje
upošteva tudi izkušnje sodobne projektanta objekta in geomehanika pri
tehnologije gradnje ter povratne določitvi realnih geomehanskih
informacije o vzdrževanju in parametrov.
gospodarjenju z mostovi.
Večina mostov in viaduktov pri nas in v
Integralni okvirni mostovi se ne svetu – ki so bili zgrajeni pred 15-50 leti
priporočajo pri poševnih konstrukcijah, ko imajo prečno nezveznost nad vmesnimi
je kot poševnost večji od 30° in pri podporami (slika 11.1).
okvirnih konstrukcijah večje dolžine z
nizkimi togimi vmesnimi podporami.
Slika 11.1
Relativno enostavna in racionalna Statični sistemi integralnih mostov so

tehnologija proizvodnje in montaže okvirne konstrukcije z enim ali več
glavnih nosilcev dolžin 15-40 m je bila razpetinami in so podani v tabeli 11.1
nekritično uporabljena povsod v svetu in (statični sistemi 1, 2, 5, 8, 10, 12).
tudi pri nas od leta 1950 do leta 1990.
Dvajset do trideset let po izgradnji so se V naši praksi je najbolj uporabljen statični
pokazale pomanjkljivosti teh konstrukcij, sistem 1. zaprti okvir za prepuste in
zato je bila zaradi tega, dotrajanosti manjše objekte z razpetinami do 8 m,
opreme in drugih poškodb nujna okvirji z eno razpetino 5-40 m (sistem 2)
rehabilitacija. in okvirji s tremi ali več razpetinami s
skupno dolžino od 70 – 80 m.
V tehnično razvitih evropskih državah in
pri nas v Sloveniji je prišlo do prepovedi Integralni mostovi imajo naslednje
uporabe diskontinuiranih sistemov prednosti:
mostov in se od tedaj naprej uporabljajo
samo kontinuirane prekladne konstrukcije - nižji stroški izvedbe,
na celotni dolžini mostov, tudi do 2000 m - nižji stroški vzdrževanja in popravil,
z dilatacijami samo na opornikih in saj tovrstni mostovi ne vsebujejo
integralnih mostov skupne dolžine 70 – elementov, ki zahtevajo intenzivno
80 m. vzdrževanje,
- poenostavljen in hitrejši potek
Integralni mostovi brez ležišč in dilatacij gradnje, saj ni ležišč in dilatacij, ki
sledijo sodobnim trendom v mostogradnji zahtevajo stroge vgradne tolerance in
s ciljem, da se gradijo trajnejši objekti ter natančno zaporedje vgrajevanja,
zmanjšajo stroški graditve in - višja stopnja komforta vožnje,
vzdrževanja. - trajna in od vzdrževanja neodvisna
preprečitev direktnega dostopa soli
proti zmrzovanju do konstrukcijskih
elementov pod voziščem,

_________________________________________________________________________________________________________________________________
43
_________________________________________________________________________________________________________________________
- zmanjšana nevarnost neenakomernih posledica temperaturnih vplivov in

posedanj in stranskih odklonov prednapenjanja, podcenjene. Zato je pri
vmesnih podpor, integralnih mostovih praviloma potrebno
- izravnava eventualnih dvižnih sil iz izvesti ločena izračuna nastopajočih
prekladne konstrukcije z lastno težo vsiljenih statičnih količin ob upoštevanju
opornikov, zgornjih in spodnjih mej karakteristik tal.
- krajša končna polja omogočajo pri
trirazponskih prekladnih konstrukcijah Opustitev monolitne povezave med
večji centralni razpon, opornikom in prekladno konstrukcijo je
- večje rezerve v nosilnosti zaradi smiselna, kadar so vsiljene statične
možnosti prerazporejanja statičnih količine vsled mobiliziranega
količin v mejnem stanju nosilnosti. zemeljskega pritiska in zelo togega
temeljenja težko obvladljive. Če se s
Velikost nastopajočih vsiljenih prekladno konstrukcijo monolitno
obremenitev je močno odvisna od povežejo samo vmesne podpore,
geometrije objekta, razmerij med govorimo o semi-integralnem mostu.
togostmi prekladne konstrukcije in
podpor kot tudi togosti temeljnih tal. Na sliki 11.2 je prikazana shema
Bistvenega pomena je čim bolj realistično prednapete armiranobetonske okvirne
modeliranje togosti objekta in temeljnih konstrukcije nadvoza na avtocesti z
tal, da bi z računskim modelom zaobsegli razponom 30-50 m. Karakteristična je
dejanske obremenitve. Če se za togost razširitev na vrhu stebra s ciljem
temeljnih tal vstavi prenizka vrednost, izogibanja kolizije armature okvirja v
bodo vsiljene statične količine, ki so zone sidranja kablov nosilca.
Slika 11.2
Na sliki 11.3 je prikazana shema

integralne ločne konstrukcije nadvoza z
lokom razpona 35-70 m.
Slika 11.3

_________________________________________________________________________________________________________________________________
44
_________________________________________________________________________________________________________________________
Na sliki 11.4 je shema armiranobetonskih širine 2 cm, ki se zapolni z asfaltno

prednapetih integralnih okvirnih zmesjo, zaradi preprečevanja pojava
konstrukcij nadvoza s štirimi razponi nekontroliranih razpok na asfaltu in
skupne dolžine od 70 do 80 m brez ležišč asfaltni dilataciji
in dilatacij. Na stiku prehodne plošče in
konstrukcije je potrebno predvideti rego
Slika 11.4
11.5 Izbira materiala za nosilne • Jeklo se kot nosilni material za mostove

konstrukcije premostitvenih objektov in viadukte uporablja že več kot dve
stoletji in je danes poleg betona eden
• Nosilne konstrukcije premostitvenih izmed dveh osnovnih materialov za
objektov so lahko iz lesa, kamna, betona, gradnjo premostitvenih objektov. Za
jekla ali iz kombinacije teh materialov prekladne konstrukcije mostov se
(sovprežni prerez). V običajni praksi se uporablja konstrukcijsko jeklo z mejo
največ uporablja sovprežnost med jeklom 2
elastičnosti 220-360 N/mm . Oznake in
in betonom kot tudi sovprežnost betonov lastnosti jekla so podane v EC 3.
različnih kvalitet in starosti.
• Najbolj uporaben material v celotnem
• Do tridesetih let dvajsetega stoletja je bil gradbeništvu je beton. Danes se več kot
tudi les eden izmed materialov za 80 % vseh premostitvenih objektov v
gradnjo mostov, vendar sta ga jeklo in svetu gradi iz betona. Razlog za tako
beton za premostitvene objekte na javnih veliko zastopanost je neizčrpen vir
cestah popolnoma nadomestila. Danes surovin za izdelavo betona, indu-
so leseni mostovi večinoma le za pešce strializacija procesa proizvodnje in
in kolesarje. Namesto lesenih gred se vgradnje betona, relativno nizka cena
uporabljajo lepljeni lamelni nosilci, s delovne sile in vse uspešnejše sov-
katerimi je mogoče premostiti tudi večje preganje betona z mehko in prednapeto
razpone. armaturo za armirani in prednapeti
armirani beton.
• Kamen kot nosilni material ni več
konkurenčen za gradnjo novih mostov. • Za nosilne konstrukcije mostov se naj
Bil pa je celo tisočletje glavni material za uporablja beton C 30/37 do C 50/60,
gradnjo mostov, viaduktov in akvaduktov skladno s SIST EN 206-1, marec 2003.
manjših, srednjih in večjih razponov vse Uporaba visokovrednih betonov za
do 90 m. mostove bo obdelana v posebni tehnični
Danes se kamen uporablja za obnovo, specifikaciji TSC 07.122 Premostitveni
sanacijo in rekonstrukcijo obstoječih objekti iz visokovrednega betona.
kamnitih premostitvenih objektov in pa
kot material za oblaganje betonskih • Za konstrukcije premostitvenih objektov
površin. Pred odločitvijo za kamen kot so zaželeni vodotestni betoni, odporni
gradbeni material mora projektant dobro proti kemijskim in drugim vplivom, v
poznati vse njegove mehanske, skladu z EN 206 (leto 1996) in TSC
petrografske in druge lastnosti, kot tudi 07.118 Konstrukcije iz vodone-
način obdelave površin in načine zidave, propustnega betona.
kar je deloma obdelano v TSC 07.111.

_________________________________________________________________________________________________________________________________
45
_________________________________________________________________________________________________________________________
• Pri objektih (prepustih) ali delih podpor konkurenčen tudi jekleni prerez z
premostitvenih objektov v stiku z zemljino ortotropno voziščno ploščo.
v talni ali tekoči vodi je možna zaščita z
uporabo izolacijskih slojev ali z izdelavo • V analizi izbire materiala za zgornje
vodotesnega betona. konstrukcije premostitvenih objektov,
posebno pri večjih in velikih razpetinah,
• Izolacija objektov v talni vodi se izvede je treba upoštevati tudi naslednje
bodisi z uporabo izolacijskih slojev bodisi parametre: čas gradnje objekta, lokacijo
z izdelavo neprepustnega betona. Ker in pogoje, v katerih se objekt gradi, ter
elementi, zgrajeni iz vodotesnega trajnost in stroške vzdrževanja.
betona, poleg osnovne funkcije
prevzamejo tudi funkcijo tesnjenja, imajo • Za velike in pomembne mostove in
precejšnje prednosti glede tehnologije in viadukte so nujno potrebne variantne
rokov izvedbe. rešitve za izbor materiala.
• Bistveni ukrepi za zagotovitev upo- 11.6 Analiza in izbira tehnologije gradnje

rabnosti (vodotesnosti) belih kadi so
naslednji: • Tehnologijo gradnje zgornje konstrukcije
- konstruktorski ukrepi (omejitev premostitvenih objektov določajo:
razpok, delovni stiki, dilatacije, material, velikost razpetine, dolžina
predvidena mesta razpok) (površina) objekta, geometrija ceste ter
- namenski betonsko-tehnološki ukrepi morfologija in velikost ovire.
- skrbna izvedba, povezana z ustrez-
nim, dovolj dolgim negovanjem sve- • Armiranobetonski premostitveni cestni
žega betona objekti se praviloma gradijo s pomočjo
nepomičnega jeklenega odra.
• Če se uporabi rešitev z vodotesnim
betonom, je nujna omejitev razpok od • Prednapete armiranobetonske premo-
0,25 na 0,20 mm oziroma na 0,1 mm v stitvene objekte je mogoče graditi po
morju in agresivnem okolju. vseh postopkih, prikazanih v poglavju 13.
Ob znanju in izkušenosti projektantov
• Za podpore premostitvenih objektov se ponuja to poglavje le obrobne informacije
naj uporablja C 25/30 do C 40/50. glede izbora tehnologije gradnje. Pri
izbiranju podobnih in sodobnih tehnologij
• Za masivne krajne podpore, temeljne gradnje večjih objektov ali skupine
pete in temeljne blazine se naj uporablja objektov, ob upoštevanju razpoložljive
C 30/31. opreme potencialnih izvajalcev, je treba
upoštevati tudi razmere na trgu.
• Projektant ima priložnost, da izbira med
armiranim betonom, prednapetim • Prednapete AB premostitvene objekte z
armiranim betonom in sovprežnim razponi do 30 m in s skupno dolžino do
prerezom jeklo-beton. 150 m, še posebej če so poševni in
geometrijsko zahtevni, je mogoče
• Za razpetine do 15 (20) m je racionalna racionalno graditi s pomočjo nepomič-
uporaba armiranega betona. nega odra v eni ali več fazah.
• Za razpetine, večje od 15 (20) m pa vse • Za enake razpetine 25-40 m, če je objekt

do razpetine ca 60 m, je prednapeti v premi ali krivini z večjim radijem, je
armirani beton najbolj konkurenčen. konkurenčna tehnologija z montažnimi T
nosilci z monolitno sovprežno AB ploščo.
• Za razpetine, večje od ca 60 m v
odvisnosti od niza drugih parametrov, je • Prednapete AB premostitvene objekte z
lahko poleg prednapetega betona, razpetinami, ki so večje od 30 m, in z
konkurenčen tudi sovprežni prerez jeklo- dolžinami od 150 do 800 m, je mogoče
beton. graditi po več tehnologijah, v odvisnosti
od vrste dejavnikov, ki jih je eksciplitno
• Za razpetine, večje od 120 do 150 m, pa težko prikazati, so pa deloma nakazani v
postane razen prednapetega armiranega poglavju 13. Pravilen izbor postopka
betona in sovprežnega prereza gradnje je odločilen element za
konkurenčnost projekta nekega objekta.
_________________________________________________________________________________________________________________________________
46
_________________________________________________________________________________________________________________________
• Jeklena konstrukcija sovprežnih pre- • Pri konstruiranju prečnega prereza

mostitvenih objektov se vedno montira, premostitvenega objekta niso (glede na
najpogosteje po postopku narivanja. Pri pogoje vzdrževanja, rehabilitacije in
razpetinah do 50 m lahko jeklena trajnosti) dovoljeni zaprti, nedostopni
konstrukcija sama prenese napetosti, ki prostori, kot tudi deli prerezov, kjer se
nastanejo v fazi montaže. Pri razpetinah, lahko zadržuje meteorna voda.
ki so večje od 50 m, se uporabi jekleni
kljun ali pilon s poševnimi zategami. • Konstruiranje prečnih prerezov je treba
Voziščna plošča sovprežnih prerezov se uskladiti z odvodnjo in kanalizacijo
betonira “in situ” na fiksnem opažu ali pa mostov ter opremo za vzdrževanje
pomičnem prenosnem opažu. skladno s TSC 07.112.
• Jeklene zgornje konstrukcije premos- 11.7.2 Povprečni preseki armirano -

titvenih objektov se lahko montirajo z betonskih in armiranobetonskih
narivanjem s kljunom ali pilonom in prednapetih mostov
poševnimi zategami ali pa s postopkom
prostokonzolne gradnje in pristopom pod • V tabeli 11.2 je prikazanih 5 priporoč-
objektom ali po že zgrajenem delu ljivih prerezov zgornjih konstrukcij
objekta. armiranobetonskih in prednapetih AB
grednih in okvirnih sistemov pre-
• Postopek gradnje stebrov premostitvenih mostitvenih objektov. Ti prerezi imajo
objektov določajo višina, število in prerez zaznavne prednosti v gradnji in vzdr-
stebrov. ževanju ter uresničevanju predpostavke
o večji trajnosti objektov.
• Izbor postopka gradnje ločnih premo-
stitvenih objektov je nakazan v poglavju • Pri ploščastih prerezih je debelina
13. omejena na 100 cm (120 cm), s tem pa
tudi lastna teža objekta. Proste robove je
• Izbor postopka gradnje premostitvenih mogoče konstruirati na tri načine v
objektov s poševnimi zategami je odvisnosti od debeline. Razpetine
specifičen in zahteva detajlno analizo v premostitvenih cestnih objektov so
skladu s celotno zasnovo konstrukcije in omejene na ca 20 m oziroma 30 m za
izborom materiala prečnega prereza prednapete AB objekte in okvirne
nosilne grede. sisteme.
11.7 Konstruiranje prečnega prereza Prostoležeče plošče v armiranem betonu

premostitvenih objektov se izvajajo do maksimalnega razpona
približno 12 m, v prednapetem
11.7.1 Splošno armiranem betonu pa do razpona
približno 20 m.
• Za izbrani nosilni sistem, določene
razpetine in dolžine, material in teh- • Široki ploščni trapezni nosilci s širino "a"
nologijo gradnje se istočasno konstruira in medsebojnim razmakom "2a"
prečni prerez zgornje konstrukcije, ki je omogočajo zmanjšanje lastne teže za 30
najpomembnejši element celotne nosilne do 40 % glede na polno ploščo in s tem
konstrukcije premostitvenih objektov. tudi povečanje razpetine do 25 oz. 35 m
za okvirne in kontinuirne sisteme. Za
• S konstruiranjem prečnega prereza prostoležeče sisteme v armiranem
premostitvenega objekta so izpolnjeni betonu je racionalna razpetina do 15 m,
pogoji geometrije ceste na objektu za prednapete pa tudi do 25 m. Prerez je
(širine, gabariti, prečni padci), zagotovi ugoden za poševne premostitvene
se nosilnost, uporabnost in varnost objekte, ker elastične plošče med nosilci
prometa in določi odvodnjavanje ne prenašajo prečnih vplivov. Odprtine v
meteorne vode. prerezih je možno izkoristiti za vodenje
inštalacij, kanalizacije in drugih vodov.
• Oblika in konstrukcija prečnega prereza Plošča med širokimi trapeznimi nosilci
pomembno vplivata na tehnologijo mora biti debelejša od 25 cm in je
gradnje (velja tudi obraten odnos) kot tudi običajno brez vut, kar poenostavlja opaž.
na pogoje vzdrževanja, rekonstrukcije in Ploščasti nosilci morajo biti tako raz-
trajnosti objekta. porejeni, da cevi za odvodnjavanje ne

_________________________________________________________________________________________________________________________________
47
_________________________________________________________________________________________________________________________
potekajo skozi nosilce, pri širših stezah

za pešce pa je možno kanalizacijsko cev
namestiti tudi na zunanji strani nosilca.
Prereze z dvema nosilcema z večjo širino

obravnavamo kot evoluirani prerez
klasičnih grednih AB mostov. V primerih,
ko ni prečnih nosilcev, se gradnja precej
poenostavi. Širši glavni nosilci s
poševnimi stranicami in povezani z
debelejšo ploščo d>25 cm, nosilno v eni
smeri, lahko prevzamejo tudi torzijske Slika 11.5
vplive zaradi nesimetričnih obtežb. Večja
širina nosilca na dnu (min. 100 cm) • V polju prečniki niso potrebni. Pri krajnih
omogoča dobro razporeditev armature in podporah je treba prečnike podaljšati tudi
(ali) kablov. Konzolni deli naj ne bodo na dele prereza pod konzolama (slika
večji od 2,5 m. Cevi izlivnikov ne 11.2).
smejo ogrožati glavnih nosilcev. Ta
prerez je racionalen za razpetine do 30
oz. 45 m pri kontinuirnih in okvirnih AB in
prednapetih AB premostitvenih cestnih
objektih. Ni pa tak prerez primeren za
premostitvene objekte v krivinah.
• Enocelični škatlasti pravokotni ali

trapezni prerez je najugodnejša rešitev
za mostove in viadukte v premi in Slika 11.6
krivinah ter z razponi, večjimi kot 30 m.
Na skici so prikazane omejitve za • Prečni prerez z "n" montažnimi, adhe-
konstruktivno višino na min. 200 cm zijskimi ali s kabli prednapetimi T nosilci s
zaradi prehodnosti in vzdrževanja kot tudi širokimi zgornjimi pasovi je racionalen za
omejitve za širino konzole in debelino premostitveni objekt z razpetinami od 10
plošč in reber. Prečno prednapenjanje ni do 30 m. Zgornji pas je oder in opaž za
zaželeno. Od vseh prerezov ima škatlasti monolitno voziščno ploščo z debelino,
najmanjšo zunanjo površino, ki je večjo od 20 cm. Prečniki so samo nad
izpostavljena atmosferskim vplivom, kar podporami. S pomočjo prečnikov in
je zelo bistveno za stroške vzdrževanja. monolitne AB plošče se ustvari sovprežni
Škatlasti prerez je ugoden za uporabo kontinuirni ali okvirni sistem, ki se med
kablov izven prereza in je osnovni prerez obratovanjem obnaša kot kontinuirna ali
za postopek narivanja in prostokonzolno okvirna gredna konstrukcija. Kontinuiteta
segmentno gradnjo. se doseže z mehko armaturo ali s kabli
za kontinuirnost. Stojina nosilca z večjo
• Zmanjšana širina spodnje plošče pri širino je stabilna in pušča dovolj prostora
trapezni obliki prečnega prereza za namestitev armature in kablov. Tak
omogoča zmanjšanje širine stebrov in prerez je mogoče uporabiti tudi za
njihovo lepše oblikovanje. Prečniki so poševne premostitvene objekte do kota
o
samo nad podporami in se običajno poševnosti 60 .
oblikujejo kot ojačane stojine ali ojačana
spodnja plošča, medtem ko ohranja
voziščna plošča isto debelino (slika 11.1).

_________________________________________________________________________________________________________________________________
48
_________________________________________________________________________________________________________________________
* Za kontinuirane in okvirne premostitvene objekte s spremenljivo višino prereza so možna tudi

druga razmerja razpona in konstruktivne višine z obveznim dokazom deformacij in vibracij.
Pri kontinuiranih in okvirnih konstrukcijah l = razmak nultih točk

_________________________________________________________________________________________________________________________________
49
_________________________________________________________________________________________________________________________
11.7.3 Prečni preseki sovprežnih in narivanjem, vrvnim dvigalom, Derrick

jeklenih mostov žerjavom, dvigali na plovnem objektu ali
vozilu.
V tabeli 11.3 so prikazani sodobni
karakteristični prerezi jeklenih in sovprežnih 11.8 Konstrukcijski pogoji za podpore
grednih sistemov mostov. grednih in okvirnih sistemov
premostitvenih objektov
• Prerez 1 je največkrat uporabljeni prerez
pri sovprežnih konstrukcijah z enim ali • Oblika, konstrukcija in dimenzije podpor
več razponi za mostove širine 8 do 14 m. premostitvenih objektov se določijo na
Prerez je racionalen in enostaven za osnovi naslednjih parametrov in
izdelavo in montažo. Višina glavnih medsebojnega razmerja teh parametrov:
nosilcev je konstantna ali spremenljiva v
premah ali v krivinah z večjimi polmeri. - nosilni sistem premostitvenega objek-
Voziščna, križem armirana plošča se ta (gredni, okvirni, ločni, viseči, z
betonirana »in situ« in preko moznikov zategami)
spoji z jekleno brano iz glavnih in prečnih - morfologija in vrsta ovire (vodna,
nosilcev. suha, mestna ovira)
- skupna višina stebrov in višina nad
• Prerez 2 z zaprtimi škatlastim terenom
pravokotnim, trapeznim ali koritastim - globina in lastnosti nosilnih tal, na ka-
prerezom je racionalen za večje razpone, terih so temeljeni stebri premos-
kadar je za spodnji pas prereza titvenega objekta
potrebnega več jekla. Togost prereza je - način podpiranja in povezave zgornje
mogoče doseči s polnostenskimi ali konstrukcije in podpor premostitve-
paličnimi prečnimi okvirji. Ugoden je tudi nega objekta in tipi uporabljenih ležišč
za mostove v krivinah z manjšimi - število in velikost razponov zgornje
polmeri, ker ima veliko torzijsko togost. konstrukcije premostitvenega objekta
Lahko ima konstantno ali spremenljivo - konstruiranje in celotna širina prečne-
višino. Prefabricirani segmenti dolžine 5 ga prereza zgornje konstrukcije pre-
do 10 m se montirajo na že zgrajeni del mostitvenega objekta
konstrukcije s prosto konzolno gradnjo. - izbrana lega stebrov v dispozicijski
Način montaže je odvisen od dostopnosti rešitvi premostitvenega objekta
(voda, kopno) in opreme. - kot križanja med osjo premostitve-
nega objekta in osjo ovire
• Prerez 3 ima sovprežne spuščene - razmerja med vertikalnimi in horizon-
voziščne prečne nosilce. Uporablja se pri talnimi obtežbami na podporah
mostovih, kjer je na razpolago le - material za stebre in tehnologije iz-
omejena konstruktivna višina. vedbe stebrov
- material za zgornjo konstrukcijo in
• Prerez 4 je iz dveh sovprežnih paličnih tehnologije izvedbe zgornje
jeklenih nosilcev s ploščo na zgornjem konstrukcije
pasu. - skladnost rešitve stebrov glede na
celoten most - estetsko-oblikovalni
• Prerez 5 ima sovprežne voziščne nosilce.
pogoji
Sovprežnost paličnih nosilcev je še v
- veščina, znanje in izkušenost projek-
razvoju, predvsem v Franciji in Nemčiji
tantov - konstruktorjev premostitvenih
od osemdesetih let naprej. Uporablja se
objektov.
za železniške in cestne objekte velikih
razponov, kjer se zahteva velika togost
grede (pomembna pri hitrih železnicah). • Osnovne razlike v konstruiranju krajnih in
vmesnih podpor izhajajo iz njihove
• Prereza 6 in 7 sta jeklena, odprta, z funkcije. Krajne podpore, razen tega, da
dvema glavnima nosilcema in škatlasta, prevzamejo vplive zgornje konstrukcije,
zaprta z ortotropno voziščno ploščo. zapirajo nasip za objektom. Z
Racionalna sta samo za velike in oblikovanjem krajnih podpor se hkrati
največje razpone. Karakteristična zanju rešujejo tudi krilni zidovi. Vmesni stebri
je majhna lastna teža zgornje objektov prevzamejo vplive zgornje
konstrukcije in hitra gradnja. Deli konstrukcije, kar narekuje njihovo
prečnega prereza se dograjujejo na simetrično obliko in konstrukcijo.
mestu pred montažo. Montirajo se z

_________________________________________________________________________________________________________________________________
50
_________________________________________________________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________________________________________________________________
51
_________________________________________________________________________________________________________________________
• Zaželeno je, da je celotna višina krajnih vgraditev dilatacije (če je le-ta potrebna)
podpor (višina od nivelete do dna mora biti odmaknjena minimalno 15 cm
temeljev) v mejah med 5 in 10 m, od glave kabla (slika 11.7).
izjemoma do 15 m, skupna dolžina od osi
krajne podpore do konca vpetih krilnih • Po namenu, obliki prereza, tehnologiji
zidov pa do 10 m. gradnje zgornje konstrukcije in višini
lahko vmesne podpore razdelimo v 6
• Na krajnih podporah, kjer so predvidene skupin:
dilatacije, je pri zgornjih konstrukcijah z
dolžino, ki se dilatira >100 m, potrebno - masivne vmesne podpore v strugi
izvesti komoro za odvodnjavanje in - vmesne podpore, zasnovane kot
kontrolo dilatacije. Minimalna dimenzija stene
komore naj bo 80/150 cm. - vmesne podpore, zasnovane kot ste-
ne s kapo
• Pri premostitvenih objektih v mestih ali na - stebri z okroglim ali oglatim
cestah, kjer je pričakovati večje število koncentriranim polnim prerezom
različnih instalacij, je treba za opornikom - vmesni stebri z okroglim ali koncen-
projektirati posebne večje komore za triranim polnim prerezom s kapo
instalacije. - visoki stebri z oslabitvami.
• Pri konstruiranju opornikov niso zaže- • Kdaj in kako bo projektant zasnoval

lena konzolna krila z dolžino, večjo od 6 stebre, je odvisno od pravilnega
m ali manjšo od 2 m. Vsi drugi podatki o razumevanja naštetih pogojev.
konstruiranju krilnih zidov so podani v
TSC 07.108. • Poudarjamo, da so stebri naj-
pomembnejši element (ob prečnem
• Opornik naj bo konstruiran tako, da sta prerezu zgornje konstrukcije) v
možni enostavna vgraditev in zamenjava konstrukciji premostitvenega objekta, ki
ležišč in dilatacij kot tudi delov sistema za projektantom omogoča, da z izpolnitvijo
meteorno kanalizacijo, ki je priključena funkcionalnih, statičnih in gradbenih
na opornik. pogojev ustvarijo oblikovno dobre rešitve,
ki prinašajo hkrati tudi elemente
• Konstrukcija notranjih sten opornikov originalnosti.
mora biti enostavna, da so omogočene
normalne okoliščine za vgraditev in • Glave (vrhovi) stebrov se prilagajajo
zgostitev nasipov, filtrov in prehodne obliki prečnega prereza zgornje
plošče. konstrukcije ter načinu podpiranja in
povezave. Treba je upoštevati
• Konec armiranobetonske prednapete vzajemnost vplivov v konstruiranju
prekladne konstrukcije s prečnim prečnega prereza zgornje konstrukcije in
prerezom plošče, nosilca ali škatlastega glav stebrov.
prereza mora segati minimalno 100 cm • Dno stebrov se prilagaja izbranemu
preko osi krajne podpore. Odprtina za načinu in globini temeljenja.
Slika 11.7

_________________________________________________________________________________________________________________________________
52
_________________________________________________________________________________________________________________________
• Stebri, ki imajo v prečnem prerezu

odprtine, so racionalni in se uporabljajo • Konci konzol morajo imeti ne glede na tip
samo za višine nad 20 m. prečnega prereza in razpetino konzole
minimalno debelino 22 cm zaradi
• Pri stebrih z zaprtim škatlastim prerezom povezave z armaturo venca.
je treba predvideti odprtine za vstop in
kontrolo ter odprtine za prezračevanje. • Minimalna debelina stojin škatlastih
Detajli opreme za vzdrževanje so podani prerezov premostitvenih cestnih objektov
v TSC 07.112. mora biti 35 cm za višine stojin ≤ 200 cm
oz. 50 cm za višine stojin, večje od 4 m
• Pri masivnih rečnih stebrih se naj zaradi (vmesne vrednosti je treba določiti z
zaščite pred izpodjedanjem in kemijskim linearno interpolacijo).
delovanjem onesnažene vode razmisli o
upravičenosti uporabe kamnite obloge • Minimalna debelina polnih prerezov, sten
debeline 20 cm. in stebrov premostitvenih cestnih
objektov mora biti 60 cm.
• Izbor globine in načina temeljenja podpor
je odvisen od geološko-geomehanskih • Minimalni premer okroglih ali
razmer in deloma od opremljenosti koncentričnih prerezov stebrov premo-
izvajalcev. Meja med plitvim in globokim stitvenih cestnih objektov mora biti 80
temeljenjem je v globini 6 m pod površino cm.
terena.
• Minimalna debelina vseh elementov
• Rečni stebri morajo biti temeljeni min. armiranobetonskih opornikov mora biti pri
2 m pod koto dna rečnega korita in premostitvenih cestnih objektih 30 cm.
obenem 0,7 m v kompaktnem terenu.
Krajni stebri morajo biti temeljeni • Minimalna debelina sten škatlastih in
minimalno 1,5 m pod koto terena oz. pod razčlenjenih prerezov stebrov znaša 30
koto dna rečnega korita in 0,5 m v čvrstih cm.
tleh.
• Minimalna debelina temeljnih blazin na
• Kadar se uporabijo uvrtani piloti v tekoči stiku s podporami mora biti pri
vodi ali pri podzemnih tokovih, je premostitvenih objektih 100 cm.
obvezno zaščititi kritično dolžino pilota z
jekleno srajčko iz pločevine debeline 4 – • Minimalne debeline zaščitnih betonskih
6 mm. plasti pri nosilnih konstrukcijah
premostitvenih cestnih objektov so:
11.9 Minimalne dimenzije elementov in 4,5 cm za zunanje površine prereza
zaščitni sloji pri betonskih mostovih 3,5 cm za notranje površine prereza
5,0 cm za temelje in dele podpor, ki so v
• Enojno armirani prerezi kateregakoli zemljini oz. zasuti.
elementa nosilne konstrukcije premo-
stitvenih objektov morajo imeti debelino • Minimalne debeline zaščitnih slojev se
10 cm ali več. nanašajo na debelino betonskega sloja
nad armaturo, ki je najbližja opažu.
• Dvojno armirani prerezi kateregakoli
elementa nosilne konstrukcije • Pri vseh armiranobetonskih in
premostitvenih objektov morajo imeti prednapetih armiranobetonskih prerezih
debelino 20 cm ali več. premostitvenih cestnih objektov je nujna
odstranitev ostrih robov. Dimenziji
posnetih robov sta 2/2 cm. Če je
• Dvojno armirani prednapeti prerezi
dimenzija posnetih robov večja, je nujna
kateregakoli elementa nosilne
sprememba geometrije stremen ali
konstrukcije premostitvenih objektov
prečne armature.
morajo imeti debelino 22 cm ali več (za
kabelske cevi do 80 mm).
• Prekinitve betoniranja – delovne stike, ki
so nujni iz tehnoloških razlogov in zaradi
• Voziščne plošče premostitvenih cestnih
zmanjšanja škodljivih posledic krčenja
objektov morajo imeti minimalno debelino
betona, je treba določiti v projektu
22 cm ne glede na razpetino in statični
premostitvenega objekta. Prav tako je
sistem.

_________________________________________________________________________________________________________________________________
34
_________________________________________________________________________________________________________________________
treba določiti način obdelave delovnih • Na enakih konstruktivnih elementih naj

stikov skladno s TSC 07.116. se ne uporabijo več kot 3 do 4 različne
11.10 Konstruktorski pogoji za armiranje vrste profilov, kajti to po nepotrebnem
otežuje nabavo, krivljenje in montažo.
• Za določitev armature pri armirano-
betonskih in prednapetih armirano • Obliko armature je treba izbrati tako, da
betonskih premostitvenih objektih veljajo je enostavna za krivljenje, transport in
vsa pravila, ki so definirana v EC2 DIN vgrajevanje.
Fachbericht 102 Betonbrücken. Tu so
podani le nekateri dodatni pogoji. • Pri detajliranju armature naj se upošteva
tudi vrstni red vgrajevanja.
• Zanesljivo armiranobetonsko in
prednapeto AB konstrukcijo premos- • Zaželeno je tudi oblikovanje armaturnih
titvenih objektov je mogoče ustvariti, če košev usklajenih dimenzij in teže, kar
je med drugim dovolj dobro in pravilno povečuje hitrost gradnje.
armirana. Enaka količina armature, ki je
vgrajena v AB konstrukcijo, lahko • V stebrih in drugih elementih, kjer so
zanesljiveje prevzame vplive osnovnih in primarne tlačne napetosti, mora biti
dodatnih obtežb in omogoča večjo vzdolžna armatura obdana s stremeni ali
trajnost, če je pravilno in strokovno prečno armaturo, postavljeno na tisti
konstruirana in vgrajena. strani prereza, ki je bližja opažu.
• Za izdelavo armaturnih načrtov se • Zgornje plasti armature v temeljnih

vzamejo vhodni podatki iz zaključnega ploščah, voziščnih ploščah, ploščatih
dela statičnega računa (skice z lego in prerezih zgornje konstrukcije in drugih
prerezi armature). horizontalnih ali poševnih elementih
morajo imeti nosilce zgornje armature.
• Armiranobetonske konstrukcije pre- Premer in število nosilcev sta odvisna od
mostitvenih objektov so armirane v vseh teže zgornje armature in višine prereza.
ravninah in glavnih smereh napetosti.
Nobeno področje prereza, ne glede na • S posebnimi armaturnimi palicami, ki so
statične vplive, ne sme ostati nearmirano. oblikovane glede na prerez elementa in
Premostitveni objekti so dinamično njegovo funkcijo, je omogočena
obremenjene konstrukcije, smer časovnih projektirana razdalja med dvema
vplivov (deformacij) se spreminja in tako ravninama armature. Prerez in število teh
so vse plasti prereza izpostavljene palic sta odvisna od premera in teže
nategu in razpokam. armature (okoli 4 kosi na m 2 ).
• V principu so zaželeni tanjši profili na • Lega armature ne sme ovirati poteka linij
manjših razdaljah. V področjih nateznih kablov, armatura naj se prilagaja linijam
napetosti morajo biti razdalje med profili kablov.
manjše od 15 cm, v področjih tlačnih
napetosti pa manjše od 20 cm. Za glavne • Palice, ki so krivljene, ne smejo ustvarjati
armiranobetonske nosilce niso priporočlji- sil, ki bi lahko ogrožale betonski zaščitni
ve armaturne palice, ki so debelejše od sloj.
28 mm in tanjše od 10 mm. Pri mrežah iz
betonskega železa morajo biti zanke • Mehka nenapeta armatura v veliki meri
< 15 cm, premer palic pa > 6 mm. vpliva na nastanek, razporeditev in razvoj
razpok, ki so razvejano oblikovane in
• Za dobro zgoščenost betona, ki je eden zaradi tega je pomembno, da izberemo
pogojev trajnosti, je treba z zadostnim manjše razmake in tanjše profile.
razmikom palic povsod omogočiti
vstavljanje vibratorjev na potrebni • Pri armiranju škatlastih prerezov je nujno
razdalji. preklapljanje zaprtih stremen na mestu
stika med spodnjo ploščo in stojino
• Pri glavnih nosilcih morajo biti stremena (spodnja plošča je obešena na stojino).
zaprta, če pa so odprta, morajo imeti Horizontalna armatura stojin je določena
kljuke. Podaljševanje stremen s kapami glede na možne vzdolžne napetosti
ni dovoljeno. zaradi upogiba, torzije in vsiljenosti (tem-
peratura, krčenje, neenakomerno

_________________________________________________________________________________________________________________________________
54
_________________________________________________________________________________________________________________________
posedanje). Za stremena stojin je bolj • V enem nosilcu je treba imeti najmanj 3

priporočljivo, da imajo tanjši profil in to od kable, tako da zatajitev enega kabla ne
12 do 18 mm ter da so na razdaljah od 8 povzroči porušitve.
do 20 cm. • Prednapenjanje voziščne plošče
(vzdolžno ali prečno) praviloma ni
• Pri armiranju uvrtanih pilotov znaša zaželeno, če pa je že nujno, mora znašati
minimalna armatura 0,5%, maksimalna debelina voziščne plošče najmanj 28 cm,
do 3%. Stremena so minimalnega profila kabel pa mora biti nameščen v sredini
12 mm za pilote ∅>1000 mm oz. 10 mm prereza.
za pilote ∅<1000 mm. Razmik stremen
je < 20 cm, v coni preklopa in sidranja • Najmanjša razdalja med zunanjo
glavne armature pa je < 10 cm. površino kabla in zunanjo površino
betona nosilnih elementov premostitvenih
11.11 Konstruktorski pogoji za objektov je 10 cm.
prednapenjanje AB cestnih
premostitvenih objektov • Podaljševanju kablov s pomočjo spojk se
je treba izogibati. Namesto spojk je bolje
• Za sistem prednapenjanja se projektant v uporabiti preklope ali dolge kable v enem
PGD/PZI fazi projekta premostitvenih AB kosu. V vsakem prerezu nosilnih
prednapetih cestnih objektov odloča na elementov mora biti najmanj 1/2
podlagi tehničnih, konstruktorskih, neprekinjenih kablov.
ekonomskih in drugih pogojev.
Karakteristike sistema prednapenjanja so • Za koristno obtežbo je priporočljivo
sestavni deli statičnega računa ter uporabiti kable izven prereza, še zlasti pri
načrtov in detajlov nosilnih konstrukcij škatlastih prerezih.
objektov.
• Celovita problematika, ki je povezana z
• Da bi bila konkurenca na tržišču opazna, uporabo kablov izven prereza, je
je potrebno, da projektant poleg obdelana v TSC 07.117.
izbranega sistema navede še najmanj
• V sodobni mostogradnji, posebno pri
dva enakovredna sistema za predna-
večjih in pomembnejših premostitvenih
penjanje, s čimer je izvajalcu olajšano
objektih se priporoča prednapenjanje
delo pri izbiri podobnega sistema
brez povezave. Ta način prednapenjanja
prednapenjanja.
omogoča popolno antikorozijsko zaščito
kablov, možnost zamenjave kablov in
• S spremembo projektiranega sistema ima še druge prednosti. Prednapeti AB
prednapenjanja se morata strinjati premostitveni objekti s kabli brez
projektant in naročnik. Sprememba mora povezave so dražji za 5 %, so pa zato
biti opremljena z odgovarjajočo statično stroški vzdrževanja manjši.
analizo, detajli in tehničnim poročilom.
• Lego kablov znotraj prereza nosilnih
• Sestavni deli sistemov za pred- elementov pri premostitvenih pred-
napenjanje so kabli, sidrne glave (za napetih AB objektih določajo nosilci
sidranje in prednapenjanje), spojke za kablov. Le-ti so neodvisni od armaturnih
podaljševanje, napenjalke za predna- košev. Nameščeni so na ustreznih
penjanje, črpalke za injektiranje, razmakih, da preprečijo lokalno
injekcijska masa in cevi za kable. deformacijo kablov (okoli 1 m). Premer
armature za nosilce kablov je odvisen od
• Za projektiranje in gradnjo AB cestnih
teže kablov in mora biti tolikšen, da ne
premostitvenih objektov se poleg
pride do uklonov in deformacij (za višino
veljavnih domačih predpisov uporabljajo
DIN Fachbericht 102 Betonbrücken, ZTV- do 1 m nad opažem ∅ 16, za višino nad
K 88, kot tudi vsi spremljajoči dokumenti. 1 m pa ∅ 20). Odmik nosilcev kablov od
Ti konstruktorski pogoji podajajo samo opaža se regulira z distančniki tako kot
nekaj dodatnih pogojev. pri armaturi. Tudi betonski zaščitni sloj
betona je pri nosilcih kablov in armaturi
• Za prednapenjanje glavnih nosilcev enak.
zgornjih konstrukcij se naj uporabijo kabli
s silami prednapenjanja, večjimi od 1000 • Vsaka stojina mora imeti eno vibracijsko
in 5000 kN. mesto. Več kot trije kabli se ne smejo
vgraditi brez vibracijskega mesta.

_________________________________________________________________________________________________________________________________
55
_________________________________________________________________________________________________________________________
proizvajalca se mora v projektih

• Prepovedano je vodenje kablov iz upoštevati vrednost 7,5 %.
nosilcev v zgornjo ravnino voziščnih
plošč. Vsi kabli se končujejo na čelu • Nivo izkoristka jekla za prednapenjanje
nosilca ali znotraj prereza. oziroma napetost v kablih ne smeta biti
večja od 0,7 fpk (karakteristične vrednosti
• Konec nosilca mora segati minimalno natezne trdnosti jekla za prednapenjanje)
100 (70) preko osi podpiranja, tako da po napenjanju oz. 0,75 fpk pred zakli-
lahko sile prednapenjanja manj vplivajo njenjem.
na vnos podporne sile.
• Za prednapenjanje premostitvenih
• Horizontalne in vertikalne odklonske sile, objektov je dovoljena tudi uporaba jekla
ki nastanejo zaradi odklona linije kablov, karakteristične natezne trdnosti fp0,2k/fpk =
2,
je treba prevzeti s posebnimi stremeni. 1670/1860 MN/m vendar se v statičnem
računu sme koristiti vrednost fp0,2k/fpk =
• Zaradi uvajanja napenjalne sile je treba 2
1570/1770 MN/m , dokler ne bo sprejeta
predvideti posebno armaturo za EN 10138.
razcepne sile v horizontalni in vertikalni
ravnini. • Pri uporabi sistemov za prednapenjanje
(BBR, Dywidag, P.H., Freyssinet) in drugi
• Delno prednapetemu betonu za glavne certificirani sistemi pednapenjanja je
vzdolžne nosilce prednapetih AB nujno dokazati kompatibilnost vseh
premostitvenih objektov se je treba sestavnih elementov v smislu enake
izogibati pri polni obremenitvi objekta. varnosti.
Konstrukcija mora biti polno prednapeta
za obremenitev stalne obtežbe. Delno • Pri uporabi sistema za prednapenjanje
prednapenjanje je dovoljeno v prečni premostitvenih objektov v Sloveniji je
smeri. nujna nostrifikacija sistema, ki jo opravi
pooblaščena inštitucija.
• Vse elemente opreme za predna-
penjanje in vse faze postopka pred-
napenjanja je treba prekontrolirati. • Pri nakupu jekla in elementov za
- Visokovredno jeklo in zmes za prednapenjanje je nujno, da proizvajalec
injektiranje je treba kontrolirati po preda vse certifikate, ki so zahtevani po
ustreznih veljavnih predpisih. veljavnih predpisih v državi proizvajalca.
- Sidrne in napenjalne glave kablov je Vse spremljajoče certifikate mora potrditi
treba kontrolirati po nostrificiranem pooblaščena inštitucija v Sloveniji. Brez
atestu sistema za prednapenjanje. naštete dokumentacije se proizvod ne
- Kontrola cevi se izvrši ob uporabi sme vgraditi.
atesta proizvajalca.
- Napenjalke je treba kontrolirati po 11.12 Konstruktorski pogoji za opremo
nostrificiranem atestu proizvajalca cestnih premostitvenih objektov
napenjalke (nosilca sistema predna-
penjanja) ob obvezni kontroli vsakih 6 • V opremo premostitvenih objektov
mesecev. spadajo: ležišča in členki, dilatacije
prekladnih konstrukcij, prehodne plošče,
• Faza PZI vsakega premostitvenega ograje, hidroizolacija, asfaltno vozišče,
prednapetega AB objekta mora vsebovati odvodnjavanje in kanalizacija, robni
elaborat o prednapenjanju in injektiranju venci, robniki in hodniki, napeljave in
z vsemi podatki v skladu z veljavnimi oprema za vzdrževanje.
predpisi.
• Opremo premostitvenih objektov
• Odprtine in niše v voziščni plošči, tudi predstavljajo elementi za ureditev
takšne, ki bi služile prednapenjanju prostora ob stiku cestnega telesa in
kablov, niso dovoljene. premostitvenih objektov (zaključki,
berme, nasipni stožci, tlakovanje brežin,
• Za prednapenjanje AB premostitvenih stopnice, kanalete), ki so obdelani v TSC
objektov se mora uporabljati jeklo z nizko 07.110.
relaksacijo, ki znaša 2,5 % izgube po
1000 urah oziroma v končni vrednosti • Opremo premostitvenih objektov se-
2,5% krat 3 je 7,5 % izgube v času stavljajo vsi nujno potrebni deli, ki iz
500.000 ur. Ne glede na certifikate
_________________________________________________________________________________________________________________________________
56
_________________________________________________________________________________________________________________________
premostitvene konstrukcije naredijo 11.13 Kazalci stroškov osnovnih

2
premostitveni objekt. materialov na m površine
premostitvenih objektov
• Vsebina in rešitev opreme premos-
titvenega objekta sta odvisni od namena, • Površina premostitvenega objekta je
velikosti, lokacije, razreda, materiala in zmnožek njegove skupne dolžine in
od vrste drugih okoliščin. širine, ki sta definirani v točki 3 Pomen
izrazov.
• Oprema premostitvenih objektov se
projektira, konstruira in (ali) aplicira v • Kazalci stroškov materiala se podajo na
soglasju s smernicami in detajli, ki so koncu tehničnega poročila PZI faze
podrobno obdelani v TSC 07.102 do TSC premostitvenega objekta in so
07.113 večnamenski. Služijo kontroli realnih
stroškov za konkretni projekt, za
• Da bi bila dosežena projektirana doba primerjavo s podobnimi projekti in za
trajanja premostitvenih objektov od 80 do oceno stroškov materiala objektov, ki se
120 let, je nujno, da se definira tudi doba bodo še gradili.
trajanja, način vzdrževanja in način
zamenjave vseh delov opreme • Tabela 11.4 vsebuje podatke za beton
premostitvenih objektov. vseh mark, opaž, betonsko železo vseh
profilov in kvalitet ter za kable za
• Dolžnost projektantov in konstruktorjev prednapenjanje iz visokovrednega jekla.
premostitvenih objektov je, da izračunajo, • Primerjava porabe materiala na 1 m
2
določijo in definirajo vse pogoje in površine premostitvenega objekta, pa

podatke za nabavo ali izdelavo v soglasju 2
tudi primerjava cen na 1 m je mogoča in
z navedenimi TSC 07 ter dodatnimi realna samo za podobne kategorije
pogoji in podatki, če menijo, da tisti v premostitvenih objektov.
TSC 07 ne zadoščajo.
• Možne so medsebojne primerjave med
• Pri konstruiranju in izboru opreme za - prepusti, podvozi otvora 2-10m
premostitvene objekte na avtocestah - nadvozi
imajo med drugim prednost tiste rešitve, običajnih razponov 15-30 m
ki ne predvidevajo večjih omejitev v - mostovi
prometu in omogočajo enostavno in hitro manjših razponov 10-20 m
zamenjavo. srednjih razponov 20-40 m
večjih razponov 40-80 m
• Premostitvene objekte na cestah nižjega velikih razponov čez 80 m
razreda (nekategorizirane ceste, lokalne, - viadukti
regionalne) je možno izvesti brez razponov do 30 m, višin do 30 m
nekaterih elementov opreme (prehodne razponov 30 - 50 m, višin do 50 m
plošče, ležišča, dilatacije, kanalizacija), razponov 50-80 m, višin do 80 m
kar zavisi od namena, velikosti, lokacije razponov nad 80 m, višin nad 80 m.
in drugih okoliščin.
2
PORABA MATERIALOV NA m POVRŠINE PREMOSTITVENEGA OBJEKTA TABELA 11.4
Beton Opaž Armatura Kabli

Del konstrukcije kg/m2 mostu kg/m2 mostu
m3/m2 m2/m2 kg/m3 betona kg/m3 betona
Podpore s temelji m3/m2 m2/m2 kg/m2 -

premostitvenih objektov kg/m3 -
Zgornja konstrukcija m3/m2 m2/m2 kg/m2 kg/m2

premostitvenih kg/m3 kg/m3
objektov
Skupaj za cestni m3/m2 m2/m2 kg/m2 kg/m2

premostitveni objekt

_________________________________________________________________________________________________________________________________
57
_________________________________________________________________________________________________________________________
12 STATIČNI RAČUN (STATIČNA IN računa so skice konstrukcije in delov

DINAMIČNA ANALIZA) MOSTOV - konstrukcije s kontroliranimi prerezi in
DOKAZ VARNOSTI določitev prerezov in razporeditve
armature, kablov ali jekla.
12.1 Uvodni del
• Za kontrolirano uporabo velikega števila
računalniških programov različnega
• Izraz statični račun je nesodoben in
izvora, starosti, teoretičnih zasnov,
preživel. Ohranjamo ga le zaradi
usklajenosti in neusklajenosti z
kontinuirnosti in navade.
različnimi predpisi je nujna primerna
• Enakovreden izraz bi bil statična in oblika nostrifikacije teh programov s
dinamična analiza (nosilne konstrukcije) strani kvalificirane znanstvene ustanove.
cestnih premostitvenih objektov.
• Uvodni del statičnega računa vsebuje
Sodobnejši izraz bi lahko bil dokaz
poročilo, skice nosilne konstrukcije,
varnosti (nosilnosti, uporabnosti,
statične modele, prikaz uporabljenih
varnosti proti utrujanju) cestnih
programov v skladu s smernicami za
premostitvenih objektov. Izraz
uporabo računalniških programov,
bodočnosti pa bo dokaz zanesljivosti
potrebnih za dokaz varnosti
(varnosti in trajnosti) cestnih
premostitvenih objektov.
premostitvenih objektov.
• Statični račun se izvede v dveh verzijah,
• Statični račun je samostojna enota,
ki sta različni samo po obsegu
vključena v idejne in PGD projekte
priloženega materiala. Obsežnejša
cestnih premostitvenih objektov. Nivo in
verzija vsebuje vse dele in izpise iz
obseg statičnega računa določa tudi
računalnika in se izdela v dveh kopijah:
nivo projekta premostitvenega objekta.
ena za arhiv projektantske organizacije
• Statični račun mora biti med drugim in ena za arhiv naročnika. Vse ostale
zasnovan tudi na ustreznih geološko- kopije so manj obsežne in iz njih so
geomehanskih podlagah, ki nudijo vse izločeni izpisi iz računalnika. Izpisi iz
podatke, potrebne za določitev globine računalnika po "n" letih izgubijo svojo
in načina temeljenja, dimenzioniranja vrednost, ker zastarata tako program kot
temeljev, stabilnost brežin v območju oprema in bi bili samo nepotrebno
podpor, s tem pa tudi varen prenos trošenje papirja.
momentov in sil iz konstrukcije
• Analiza obtežbe in vplivov na
premostitvenega objekta v temeljna tla.
premostitvene objekte je kompleksna in
Če so diferenčni posedki večji kot
različna pri vsakem objektu ter je
1,0 cm, jih je treba pri statično
odvisna od vrste faktorjev (vrste in
nedoločenih sistemih nujno obdelati kot
kategorije prometnice, lokacije,
poseben obtežni primer.
materiala, tehnologije gradnje, konstruk-
• Statični račun se lahko izvede ročno tivne in statične zasnove itd.).
(peš metoda), s pomočjo računalniških
• V tabeli 12.1 so pregledno podane
programov in kombinirano (ročno in s
obtežbe in vplivi na premostitvene
programom).
objekte glede na izvor obremenitve.
• Obseg statičnega računa naj bo takšen,
• V skladu s predpisi za obtežbe
da se dokaže varnost celotne nosilne
premostitvenih objektov lahko projektant
konstrukcije mostu in vseh posameznih
v tej tabeli logično komibnira posamezne
delov v času gradnje in v času
obtežbe za vsak konkretni objekt.
eksploatacije, v t=to in t=tn, to je v času
Statični račun in načrti začasnih
eksploatacije takoj po izročitvi v promet
konstrukcij, ki služijo za gradnjo in
in po "n" letih obratovanja.
montažo nosilnih konstrukcij
• Statični račun vsebuje uvodni del, premostitvenih objektov, so samostojne
analizo obtežbe, račun statičnih celote (odri, opaži, konstrukcije za
(dinamičnih) količin, kontrolo napetosti, transport, montažo in podobno). Če
nosilnosti, deformacij, pomikov, razpok, projektant premostitvenega objekta vseh
utrujanja in dokaz mejnega stanja teh računov in projektov ne izvaja sam,
nosilnosti in mejnega stanja jih mora nujno priznati in potrditi
uporabnosti. Zaključni del statičnega

_________________________________________________________________________________________________________________________________
58
_________________________________________________________________________________________________________________________
VPLIVI in obtežbe NA PREMOSTITVENE OBJEKTE TABELA 12.1
1. GRAVITACIJSKE SILE
Lastna masa nosilne konstrukcije mostu Vrednosti volumskih mas
Druge stalne obtežbe na mostu
2. VPLIVI KORISTNE OBTEŽBE
Obtežba zaradi vozil in pešcev Podaja se z zamenjujočo normativno shemo,
vključuje pa tudi dinamični faktor
Sile zaviranja vozil Upošteva se kot statična sila
Vpliv centrifugalne sile V običajnih razmerah se zanemarja
Obtežba zaradi instalacij Poleg lastne mase se upošteva tudi odklonska sila,
vplivi dilatiranja instalacij in drugo
Obtežba na ograjo Ne vključuje nezgodnih udarcev vozil ob ograjo mostu
Obtežbe vlaka in pešcev (uslužbencev) Podaja se z zamenjujočo normativno shemo,
vključuje pa tudi dinamični faktor
Sile speljevanja in zaviranja vlaka Vpliv te sile se upošteva na nivoju zgornjega roba
konstrukcije proge
Vpliv centrifugalne sile Značilno za železniške mostove
Vpliv bočnih sunkov Pri novih železniških mostovih se vpelje kot
horizontalna sila 100 kN
Obtežba instalacij
Obtežba na ograjo Ne vključuje izrednih pojavov
3. NARAVNE SILE
Vpliv spremembe temperature okolja (vključuje
vpliv enakomerne spremembe temperature in
temperaturnega gradienta po višini prereza. Pri
železniških mostovih pa vključuje vpliv
neprekinjeno zavarjenega tira.
3.1 Vpliv vetra Podatke o delovanju naravnih sil za določeno
Vpliv snega lokacijo dobimo s statističnim spremljanjem oz.
Vpliv tekoče vode geofizikalnim proučevanjem.
Vpliv ledu (vključuje udarec ledu)
Vpliv potresa
3.2 Vpliv zemeljskega pritiska (aktivnega in Vpliv te skupine obtežb naravnega izvora je v
pasivnega) glavnem stalnega značaja; njihovo delovanje
Vpliv morebitnega posedanja podpor se lahko predvidi (oz. izračuna).
Vpliv tlaka in mase mirne vode
Vpliv vzgona
4. SILE, KI NASTANEJO ZARADI INTERVENCIJ NA KONSTRUKCIJI MOSTU S CILJEM KONTROLIRANE
(projektirane) MENJAVE NAPETOSTNIH STANJ
Sile, ki nastanejo s prednapenjanjem s pomočjo kablov (vrvi) znotraj ali izven prereza konstrukcije kot tudi
z denivelacijo podpor. Pri tem se upoštevajo vse izgube sile, nastale pri njenem vnašanju, kot tudi odgovor
konstrukcije na vnašanje sile.
Sile, ki nastanejo z doseganjem različnih nivojev sovprežnosti dveh materialov (najpogosteje jekla in
betona).
5. VPLIVI KOT POSLEDICA REOLOŠKIH LASTNOSTI MATERIALOV
Krčenje In lezenje betona
Relaksacija in tečenje visokovredne žice za prednapenjanje
6. VPLIVI, KI NASTANEJO KOT POSLEDICA KONCEPTA PROJEKTIRANE KONSTRUKCIJE
Upori (trenja) v ležiščih konstrukcije
7. VPLIVI, KI NASTANEJO KOT POSLEDICA PROJEKTIRANEGA NAČINA GRADNJE
Vplivi, ki ostanejo v konstrukciji trajno.
Vplivi, ki so začasnega značaja oz. ki ne prispevajo k definitivnemu napetostnemu stanju.
8. IZREDNI VPLIVI
Udarec ob odbojne ograje cestnih mostov
Iztirjenje vlaka pri železniških mostovih
Vpliv pretrganja železniških vodov pri železniških Tu so našteti izredni vplivi, ki niso posledica naravnih
mostovih sil
Udarec cestnih vozil ob stebre mostu
Udarec plovnih objektov ob stebre mostu

_________________________________________________________________________________________________________________________________
59
_________________________________________________________________________________________________________________________
12.2 Dinamična analiza mostov za 12.3 Računanje, dimenzioniranje in

potresno obtežbo dokazi
• Protipotresna zaščita mostov izhaja iz 12.3.1 Načela

dejstva, da so mostovi kritične točke
prometnic in da morajo vzdržati • Načelno je treba narediti dva dokaza:
delovanje potresa. - dokaz (zadostne) nosilnosti
- dokaz uporabnosti
• Projektiranje in dinamična analiza
konstrukcij v potresnih območjih v • Ta dokaza morata ustrezati načrtovani
Republiki Sloveniji se izvajata v skladu z varnosti in predvideni uporabnosti
Eurocode 8 in Nacionalnim dokumentom objekta.
za uporabo (NAD).
• Enega obeh dokazov lahko opustimo, če
• Obstaja več načinov za doseganje je očitno, da ni odločilen.
ustrezne zaščite proti potresu. Pri izbiri
načina te zaščite naj projektant med • Pri konstrukcijah, ki so ogrožene zaradi
drugim upošteva naslednje: pogosto ponavljajoče se obtežbe, je
- tip obravnave konstrukcije treba v okviru zadostne nosilnosti
- naravo in seizmičnost lokacije dokazati tudi varnost proti utrujanju.
- čim nižje stroške za zagotavljanje
zahtevane stopnje protipotresne • Dinamični vplivi, npr. zaradi vetra ali
zaščite. udarca, so predstavljeni s statičnimi
nadomestnimi silami. Dinamični učinki
• V zadnjem času se pri gradbenih cestnih in železniških obtežb so
konstrukcijah na potresnih področjih upoštevani z dinamičnimi koeficienti.
pogosto uporablja takomimenovana
"pozitivna potresna zaščita" kot • Obtežbe (vplivi) je treba nedvoumno
nasprotje "pasivne zaščite". Pod definirati. Praviloma morajo biti vnesene
pasivno zaščito pojmujemo zasnovo v načrt varnosti in uporabnosti. Za vsak
takšnih konstrukcij, ki niso občutljive na vpliv morajo biti obremenitve posebej
potres. V večini primerov konstrukcije s navedene.
pasivno zaščito vzdržijo projektirane
potrese, vendar so pri tem bolj ali manj • Če ni izrecno določeno, je treba za
prizadete, še posebno, če je pri zaščiti dokaz zadostne nosilnosti upoštevati
predvidena plastifikacija določenih delov notranje sile zaradi karakterističnih
konstrukcije v smislu disipacije energije. vplivov, za dokaz uporabnosti pa
Po močnih, rušilnih potresih so potrebne obremenitve zaradi dolgotrajnih oz.
zelo drage sanacije, četudi je kratkotrajnih vrednosti.
konstrukcija ostala neporušena.
12.3.2 Zadostna nosilnost
• Pozitivna potresna zaščita velikih
objektov v kritičnih conah je v zasnovi
• Načrt varnosti med drugim določa, za
konstrukcij s specifičnimi protipotresnimi
katere ogroženosti se zadostna
napravami, ki ne vplivajo na konstrukcijo
nosilnost računsko dokazuje.
v fazi uporabe, ampak se aktivirajo med
delovanjem potresa. V svetu narašča
• Za računanje in dimenzioniranje je
število konstrukcij, projektiranih na ta
glavna nevarnost predstavljena z
način. Vrste in načini delovanja teh
odločilnim vplivom, takoimenovanim
naprav so različni, izbira najustreznejših
osnovnim (vodilnim) vplivom.
pa je odvisna od vsakega posameznega
Nevarnosti, ki se pojavljajo hkrati z
obravnavanega primera. Na prvi pogled
glavno nevarnostjo, se imenujejo
se zdi, da tak način poveča stroške
stranski (spremljajoči vplivi).
konstrukcije, vendar je celotna bilanca v
večini primerov pozitivna.

_________________________________________________________________________________________________________________________________
60
_________________________________________________________________________________________________________________________
• Zadostna nosilnost konstrukcije je dogovorjenih omejitev. Slednje se

dokazana, če je izpolnjen naslednji nanašajo na:
pogoj: - razpoke
- deformacije
Sd ≤ R / γ R - vibracije
- kakovost gradbenih materialov.
Sd : projektirana vrednost obremenitve
• Mejne vrednosti, specifične za
R : mejna nosilnost posamezne gradbene materiale, so
definirane v ustreznih konstrukcijskih
γR : koeficient mejne nosilnosti standardih. Tukaj so podane
orientacijske vrednosti deformacij in
• Mejna nosilnost se določa v skladu z nihanj.
ustreznimi konstrukcijskimi standardi, ki
definirajo tudi koeficiente mejne • Naslednja določila v zvezi z
nosilnosti. uporabnostjo so obvezujoča brez
posebnih dogovorov. Zaradi
• Koeficient mejne nosilnosti upošteva ekonomičnosti in kakovosti pa je
naslednje vplive: dovoljeno, da se zahteve glede
- odmike dejanskega konstrukcijskega obnašanja konstrukcije uskladijo med
sistema od sistema, ki je bil osnova naročnikom in odgovornimi strokovnjaki.
za računanje To je treba dokumentirati v načrtu rabe
- poenostavitve in nenatančnosti objekta.
modela
- nenatančnosti prečnega prereza. • Obremenitve, ki jih je treba upoštevati v
računskem dokazu uporabnosti, so
• Projektirana vrednost obremenitve se v odvisne od vrste dokaza, kot je npr.
splošni obliki glasi: dokaz razpok ali dokaz deformacij.
Sd = S (Gd Qd ∑ Qa ) • Obremenitve se določijo na osnovi

vplivov, ki v preiskovanem stanju
Gd : projektirana vrednost lastnih obtežb uporabe nastopijo hkrati.
Qd : projektirana vrednost osnovnega
vpliva • Za uporabnost razlikujemo dve vrednosti
∑Qa : vsota stranskih vplivov vplivov:
• Projektirana vrednost obremenitve - dolgotrajna vrednost: Qser, l

upošteva: - kratkotrajna vrednost: Qser, k
- statično razpršenost velikosti vplivov
- poenostavljeni prikaz vplivov • Dolgotrajne vrednosti veljajo za stalne
- poenostavitve modela vpliva zaradi vplive ali vsebujejo deleže spremenljivih
zanemarjanja manj pomembnih vplivov, ki so prisotni dalj časa.
vplivov ali zaradi zanemarjanja
istočasno nastopajočih vplivov z • Kratkotrajne vrednosti opisujejo
neznatnim medsebojnim učinkova- spremenljive vplive, ki nastopijo v
njem. kratkem času. Vsebujejo tudi delež
dolgotrajnih vplivov.
12.3.3 Uporabnost
• Obremenitve zaradi oviranih oz. vsiljenih
• Zahteve do uporabnosti so določene v deformacij, npr. zaradi temperaturnih
načrtu rabe objekta. vplivov, pomikov ležišč, prednapetja kot
tudi zaradi krčenja in tečenja betona, je
• Zahtevano obnašanje konstrukcije je treba upoštevati v skladu s
treba zagotoviti z izbiro ustreznih konstrukcijskimi standardi.
gradbenih materialov, z zadostnim
dimenzioniranjem, s skrbnim konstruk-
tivnim detajliranjem, z načrtovano in
skrbno izvedbo kot tudi z ustreznim
vzdrževanjem. Obnašanje konstrukcije
mora biti znotraj predpisanih ali
_________________________________________________________________________________________________________________________________
61
_________________________________________________________________________________________________________________________
12.3.4 Deformacije • Upogibi so shematsko prikazani na sliki

12.1 . Definirani so kot sledi:
• Odvisno od primera je treba določiti - cestni mostovi I / 700
mejne vrednosti deformacij in jih - železniški mostovi l / 600 - I / 1000
dokumentirati v načrtu rabe objekta. - mostovi za pešce in
kolesarje I / 500
• Deformacije je treba izračunati v skladu
z določili konstrukcijskih standardov. Mejne vrednosti upogibov so odvisne od
Upoštevati je treba zlasti dolgotrajne zahtev glede uporabnosti.
deformacije, npr. zaradi krčenja in
lezenja. • Te orientacijske vrednosti veljajo kot
mejne, če v načrtu rabe objekta niso bile
dogovorjene drugačne vrednosti.
Slika 12.1 Upogibi
w1: nadvišina, npr. načrtovana delavniška 12.3.5 Nihanja (vibracije)

oblika jeklene konstrukcije ali
nadvišina opažnega odra oz. opaža • Do vibracij lahko pride npr. zaradi
pri betonskih konstrukcijah.
naslednjih spremenljivih vplivov:
w2: upogib pod lastnimi obtežbami
konstrukcije in pod stalnimi vplivi s - ritmičnega gibanja ljudi kot je hoja,
tek itd.
- progovnega in cestnega prometa
privzetjem pripadajočih trajnih
deformacij • Vibracije, ki ogrožajo konstrukcijo, kot
w3: upogib pod dolgotrajno vrednostjo npr. resonanca ali izguba mejne
spremenljivega vpliva s privzetjem nosilnosti zaradi utrujenosti, morajo biti
pripadajočih trajnih deformacij zajete v dokazu zadostne nosilnosti.
w4: upogib pod kratkotrajno vrednostjo
spremenljivega vpliva.
• Na vibracijsko obnašanje mostov lahko
• Pri železniških mostovih na hitrih vplivajo naslednji ukrepi:
železnicah, kjer znaša hitrost vlakov več
kot 160 km/h, je treba pridobiti posebna - sprememba dinamičnega vpliva
navodila naročnika. - spremembe togosti konstrukcije ali
nihajoče mase
• Pri premostitvenih objektih je treba - povečanje dušenja
upogibe (povese) zaradi lastnih obtežb
konstrukcije in stalnih vplivov vključno s • Vibracijsko obnašanje lahko ocenimo na
pripadajočo trajno deformacijo izenačiti osnovi primerjave frekvence vpliva
z nadvišanjem. (vzbujevalne frekvence) z lastnimi
frekvencami objekta.
• Lastne frekvence je treba oceniti z

zgornjimi in spodnjimi vrednostmi. Pri
tem je treba upoštevati morebitne vplive
prevlek vozišča, ograj in drugih

_________________________________________________________________________________________________________________________________
62
_________________________________________________________________________________________________________________________
nenosilnih gradbenih elementov kot tudi trdnosti gradbenih materialov proti

variacijo dinamičnega modula utrujanju. Privzeti ga je treba iz
elastičnosti, pri betonskih objektih pa konstrukcijskih standardov.
tudi iz nerazpokanega v razpokano
stanje. • Če ni na voljo nobenih podatkov, je
treba za obratovalni koeficient vzeti 1.0,
• Pri objektih za pešce in kolesarje je za trdnost proti utrujenosti pa je treba
treba preprečiti lastne frekvence med upoštevati vrednost trajne trdnosti.
1,6 in 2,4 Hz kot tudi med 3,5 in 4,5 Hz.
Tekači pa lahko povzročijo vibracije tudi • Obremenitev betona, ki povzroča
pri objektih z lastno frekvenco med 2,4 utrujanje, ustreza napetosti zaradi
in 3,5 Hz. lastnih obtežb konstrukcije, stalnim
vplivom in obtežbe za utrujanje:
12.3.6 Varnost proti utrujenosti
Sfat = σ(Gm,ΣQr, Qfat)
• Z dokazom varnosti proti utrujenosti je σ: napetost
treba pokazati, da obremenitev, ki Gm: srednja vrednost stalnih vplivov
povzroča utrujanje, ne vpliva škodljivo ΣQr: vsota stalnih vplivov
na zadostno nosilnost konstrukcije v Qfat: obtežba za utrujanje
času njene rabe.
• Dokaz varnosti proti utrujenosti je 13 SODOBNE TEHNOLOGIJE

praviloma potreben za konstrukcije, ki GRADITVE CESTNIH
so obremenjene s progovnimi ali PREMOSTITVENIH OBJEKTOV
cestnimi obtežbami oz. ki so
izpostavljene vibracijam. 13.1 Uvodni del
• Varnost proti utrujenosti je dokazana, če • Cilj razvoja postopkov graditve premo-

je izpolnjen naslednji pogoj: stitvenih objektov je bil zmanjšati stroške
in skrajšati čas gradnje ter jo narediti
Sfat ≤ Rfat / γfat čimbolj neodvisno od morfologije in
zasedenosti terena in klimatskih
Sfat: obremenitev, ki povzroča pogojev. Končni cilj razvoja je v tem, da
utrujanje je v gradnji premostitvenih objektov vse-
Rfat: trdnost proti utrujanju bovanih čim več elementov industrijske
γfat: koeficient mejne nosilnosti za proizvodnje.
dokaz varnosti proti utrujanju
• V teh smernicah obdelane sodobne
• Obratovalne obtežbe, ki jih je treba tehnologije graditve premostitvenih
pričakovati v času rabe objekta, lahko za objektov ponujajo projektantom in
dokaz varnosti proti utrujanju drugim udeležencem v procesu gradnje
poenostavljeno prikažemo s prometnimi le najnujnejše informacije.
shemami.
• Projektant mora za izdelavo projektov
• Za nosilne elemente iz jekla kot tudi za premostitvenih objektov, ki se gradijo
betonsko jeklo in prednapete sisteme pri skladno z neko že obdelano tehnologijo,
betonskih objektih ustreza obremenitev, nujno detajlno poznati vse tehnične,
ki povzroča utrujanje, razliki napetosti konstrukcijske, izvajalske in druge
zaradi obtežbe na utrujanje; lastnosti opreme in postopkov gradnje,
ki jih ta oprema omogoča.
Sfat = α . ∆. σ (Qfat)
• Sodobne tehnologije graditve premo-
α: koeficient obratovalne obtežbe stitvenih objektov so povezane z no-
∆σ: razlika napetosti silnimi sistemi objektov in so se razvijale
Qfat: otežba na utrujanje skladno z razvojem teh nosilnih
sistemov.
• Koeficient obratovalne obtežbe primerja
vpliv utrujanja prometnih shem z vplivi
za obtežbo na utrujanje. Odvisen je od

_________________________________________________________________________________________________________________________________
63
_________________________________________________________________________________________________________________________
• Večinoma prevladujejo armiranobetonski • Postopki izdelave armiranobetonskih in

in prednapeti armiranobetonski prednapetih AB premostitvenih objektov
premostitveni objekti v obliki grede ali so se v zadnjih petdesetih letih
okvirja, tako da je povsem razumljivo, da spreminjali, dopolnjevali in posodabljali;
je za te nosilne sisteme in materiale najdenih je bilo nekaj novih postopkov
razvitih in uporabljenih največ tehnologij za usklajevanje med željami in idejami
gradnje. konstruktorjev mostov in opremo
izvajalcev ter za usklajevanje rokov in
• Večino tehnologij za izdelavo grednih in cen. Napredek je sledil, če je izvajalec v
okvirnih premostitvenih objektov je novih idejah konstruktorjev zaslutil tudi
mogoče uporabiti tudi za gradnjo kon- svoj dolgoročni interes.
strukcij nad loki in za zgornje
konstrukcije objektov s poševnimi • Uporaba montažnih nosilcev iz
zategami. Postopki gradnje betonskih prednapetega betona različnih prerezov
lokov bodo prikazani posebej. za cestne mostove nekontinuiranih
sistemov razpetin n x (25-45 m) z
• Postopki gradnje mostov s poševnimi dilatacijami ali elastičnimi vezmi nad
zategami so v razvoju in skoraj vsak nov podporami ter montažnimi ali
pomembnejši objekt prinaša kaj novega polmontažnimi voziščnimi ploščami se je
in originalnejšega. Poenostavljeno lahko v uporabi izkazala kot neustrezna.
ugotavljamo, da je možno zgornje
konstrukcije mostov s poševnimi • Prečne dilatacije ali členkaste povezave
zategami graditi s pomočjo fiksnega nad podporami ter veliko delovnih stikov
opaža, sistemom prostokonzolne v voziščni plošči so šibka mesta, ki med
gradnje z montažo že izdelanih drugim povzročajo korozijo armature in
segmentov, narivanjem že izdelane poškodbe betona ter zmanjšujejo
konstrukcije, s pomožnimi podporami ali trajnost mostov.
brez njih, ali pa z drugimi specifičnimi
postopki. • Iz naštetih in drugih razlogov ni
dovoljena uporaba montažnih AB
• Armiranobetonski in prednapeti armi- prednapetih nosilcev za graditev
ranobetonski premostitveni objekti nekontinuiranih sistemov mostov s
grednih in okvirnih sistemov vseh prekinitvami nad podporami in
razponov in dolžin se gradijo po treh montažnimi ali polmontažnimi voziščnimi
osnovnih skupinah tehnologije gradnje ploščami.
(shematsko prikazano v tabeli 13.1).
13.2 Izdelava zgornjih konstrukcij
• Skupna tehnologija za monolitno premostitvenih objektov na
izdelavo zgornjih konstrukcij premo- nepomičnem odru
stitvenih objektov z betoniranjem
celotnega prereza mostu “in situ” v • Betoniranje zgornjih konstrukcij pre-
profilu mostu ali neposredno ob profilu mostitvenih objektov "in situ" na ne-
mostu. pomičnem jeklenem odru je racionalno
za razpetine od 5 do 30 (40) m in
• Tehnologije gradnje z montažno dolžine premostitvenih objektov od 5 do
monolitno (sovprežno) izdelavo zgornjih 200 m.
konstrukcij premostitvenih objektov. • Mostove s tremi ali več razpetinami je
možno betonirati v fazah s prenosom
• Tehnologije gradnje z montažno odra iz faze v fazo. Število faz in dolžina
izdelavo zgornjih konstrukcij mostu, ki se betonira v eni fazi, je
premostitvenih objektov. odvisna od več dejavnikov, ki se pri
vsakem objektu analizirajo posebej.
• Tehnologijo izdelave določi način
izdelave zgornjih razponskih konstrukcij • Oder ima naslednje nosilne elemente:
grednih in okvirnih premostitvenih jeklene rešetkaste nosilce razpetine 5
objektov. do 30 m, sestavljene iz elementov
dolžine 3 do 5 (10) m in z nosilnostjo 20
• Postopki izdelave krajnih in vmesnih do 60 kN/m, odvisno od razpetine in tipa
podpor grednih in okvirnih mostov bodo nosilca. Serijski tipski elementi morajo
obdelani posebej. imeti ustrezno dokumentacijo.

_________________________________________________________________________________________________________________________________
64
_________________________________________________________________________________________________________________________
TABELA 13.1
• Podpore odrov se izdelajo iz cevi z

večjim premerom in unificiranimi
dolžinami ter iz cevi manjših profilov in
elementov za regulacijo višine. Opornike
in vmesne stebre je možno uporabiti za
podpore odra pod pogojem, da s tem ni
ogrožena njihova stabilnost in niso
povzročene trajne poškodbe.
• Temeljenje odra mora biti zasnovano na

podatkih iz geološko-geomehanskega
poročila, kjer so določeni nosilnost tal in
posedanja.
• Prečni nosilci in opaž so izdelani iz

impregniranega in zaščitenega lesa
poenotenih dimenzij in oblik.
Projekt odra in opaža izdela izvajalec,

pregledata in potrdita pa ga projektant in

_________________________________________________________________________________________________________________________________
65
_________________________________________________________________________________________________________________________
• Podpore odrov se izdelajo iz cevi z 13.3 Izdelava zgornjih konstrukcij na

večjim premerom in unificiranimi pomičnem odru in opažu "polje za
dolžinami ter iz cevi manjših profilov in poljem"
elementov za regulacijo višine. Opornike
in vmesne stebre je možno uporabiti za • "In situ" betoniranje zgornjih konstrukcij
podpore odra pod pogojem, da s tem ni premostitvenih objektov na pomičnem
ogrožena njihova stabilnost in niso odru in opažu se uporablja za
povzročene trajne poškodbe. prednapete armiranobetonske gredne
sisteme z razpetino 30 do 50 m in
• Temeljenje odra mora biti zasnovano na dolžino mostov več kot 400 m.
podatkih iz geološko-geomehanskega
poročila, kjer so določeni nosilnost tal in • Korak ali fazo imenujemo izdelavo ene
posedanja. dolžine, od katere je ca. 0,80 L v enem
polju, 0,20 L pa previs v naslednjem
• Prečni nosilci in opaž so izdelani iz polju, tako da je primeren naziv za ta
impregniranega in zaščitenega lesa način betoniranja "polje za poljem".
poenotenih dimenzij in oblik.
• Nosilni element pomičnega odra
• Projekt odra in opaža izdela izvajalec, sestavljata dva prostorska polnostenska
pregledata in potrdita pa ga projektant in ali rešetkasta nosilca z dvakratno
nadzorni organ. Projekt odra mora dolžino polja ali minimalno 1,5 - kratno
zagotoviti stabilnost objekta med beto- dolžino in sistemom za sidranje. Pomični
niranjem in med strjevanjem betona. nosilci so členkasto povezani z jeklenimi
Projekt vsebuje tudi nadvišanja, s čimer elementi opaža, ki se odpirajo pri
je zagotovljena načrtovana geometrija pomiku odra in zapirajo pred
objekta. polaganjem armature in kablov ter
betoniranjem.
• Montirani oder in opaž morata biti
pregledana in potrjena pred začetkom • Podpore pomičnega odra so jekleni
polaganja armature in kablov. elementi, ki so konzolno podprti in
povezani z vrhom stebra.
• Betoniranje je možno šele po prevzemu
armature in kablov in ob potrjenem • Na tržišču je moč dobiti več različnih
projektu betona in planu betoniranja ter sistemov pomičnih odrov z različnimi
z vsemi atesti materialov. karakteristikami in zahtevami - pogoji
• Plan betoniranja je dober, če ima čim glede oblike in dimenzij stebrov in
manj delovnih stikov, posebno v ravnini prečnega prereza zgornje konstrukcije.
voziščne plošče.
• Pomični oder ima lastno tehnično in
• Če so vsa dela pri montiranju odra in atestno dokumentacijo, ki jo je treba
opaža, armature in kablov, pri be- pregledati pri vsaki uporabi. Obvezen je
toniranju, prednapenjanju in injektiranju tudi pregled in atestiranje opreme pred
kablov ter negi betona izvedena po uporabo, kar onemogoča, da bi
pravilih in po sodobnih spoznanjih posledice poškodb vplivale na stabilnost
tehnike gradnje, bi tako zgrajena mostu pri graditvi.
prekladna konstrukcija premostitvenega
objekta ne smela imeti resnih šibkih • Pri zasnovi projekta morajo biti pro-
točk. jektantu na voljo vsi podatki o pomičnem
odru, tako da je projekt v skladu z
• Postopek gradnje na nepomičnem možnostmi, dimenzijami in pogoji, ki
odru ne postavlja pogojev glede oblike omogočajo uporabo odra. Zaželeni so
in dimenzije prečnega prereza in stebri pravokotnega konstantnega
geometrije zgornje konstrukcije in prav v prereza in zgornje konstrukcije z
tem je njegova prednost. Komplicirana maksimalnim vzdolžnim nagibom do 4
geometrija, posebno poševnost in % s škatlastim prerezom ali pa z dvema
vijačenje, bistveno povišata ceno odra in relativno širokima nosilcema brez
opaža. prečnika.

_________________________________________________________________________________________________________________________________
66
_________________________________________________________________________________________________________________________
• Odprtine na stebrih in zgornji kon- razpolago vse podatke o konstrukciji

strukciji, ki so potrebne za funkcioniranje vozičkov, ki bi lahko vplivali na zasnovo
pomičnega odra, morajo biti načrtovane in detajle konstrukcije premostitvenih
in vnešene v PZI. objektov.
• Relativno večja teža odra in delo pri • Zgornja konstrukcija je škatlastega

transportu in montaži ter kasneje pri pravokotnega ali trapeznega prereza s
demontaži so razlog, da ta tehnologija ni konstantno ali spremenljivo višino od 2
racionalna za krajše objekte. do 15 m (na podporah pri največjih
razpetinah). Širina prereza se nahaja v
• Betoniranje na pomičnem odru "polje za mejah 10 do 20 m, najpogosteje 12 do
poljem" omogoča relativno hitro gradnjo 15 m.
objekta, ker je možno napredovanje za
okoli 100 m mesečno ali približno eno • Zaželeno je, da je zgornja konstrukcija v
polje na teden ob predhodno izdelanih premi ali krivini z velikim polmerom (R >
armaturnih koših. 700 m) v odvisnosti od razpetine.
Niveleta naj ne bi imela večjega nagiba
• Ena od primerjalnih prednosti tega kot 4 %. Najbolj zaželene so simetrične
postopka betoniranja je minimalno konveksne nivelete, pri katerih je teme
število delovnih stikov, t. j. en stik v vertikalne krivine v sredini mostu.
območju ničelnih točk, kjer se izvede
tudi nadaljevanje kablov. • Simetrični deli objekta se naj betonirajo
hkrati, da se uravnotežijo deformacije
13.4 Gradnja zgornjih konstrukcij zaradi reologije betona in uresniči
mostov in viaduktov po načinu načrtovana geometrija.
prostokonzolne gradnje
• Pri napenjanju kablov gre običajno za
• Misel o izdelavi zgornjih konstrukcij kombinacijo krajših in daljših kablov
premostitvenih objektov s prosto- znotraj in deloma izven prereza. Kabli, ki
konzolno gradnjo je stara 65 let, se nahajajo izven prereza, služijo za
izdelava prvih mostov po tem postopku prometno obtežbo in jih je mogoče
pa se pričenja pred 50 leti. naknadno montirati in prednapeti (po
vzpostavljeni kontinuiteti).
• Postopek s prostokonzolno gradnjo
pride v poštev za gredne mostove • Betoniranje lamel je možno tudi ob
velikih in največjih razponov 70 do 250 neugodnih vremenskih razmerah, ker se
m, ki premoščajo visoke vodne ali težko lahko voziček občasno zapre in ogreva.
dostopne suhe ovire.
• Za uporabo konzolnega postopka
• Hitrost gradnje je zmerna, približno ena gradnje je zelo pomembna rešitev
lamela dolžine 5 m v enem tednu. povezave zgornje konstrukcije s stebri.
Uporaba več vozičkov pri daljših Bazni del zgornje konstrukcije z dolžino
mostovih omogoča napredovanje do 5 do 10 m (ena do dve lameli) je
80 m na mesec. Postopek je naj- mogoče izvesti skupaj s stebri v togi
racionalnejši za mostove dolžine 150 do povezavi ali pa z ležišči in začasnim
800 m. sidranjem, kar omogoča stabilnost med
gradnjo.
• Nosilni jekleni rešetkasti prostorski
element pomičnega odra - vozički • Z zaključnim segmentom se vzpostavi
skupne dolžine približno 10 m - kontinuiteta zgornje konstrukcije. Pri
omogočajo betoniranje lamel z dolžino nekaterih mostovih, ki so bili zgrajeni na
5,0 m, preostala dolžina pa služi za začetku uporabe tega sistema, sta bila v
sidranje na že zgrajenem konzolnem sredini razpona izvedena AB členek ali
delu zgornje konstrukcije. ležišče in tako je imel most tudi za
koristno obtežbo konzolni nosilni sistem.
• Pri proizvajalcih in na tržišču je moč Sodobna graditev mostov ne dovoljuje
dobiti večje število različnih tipov členka v prekladni konstrukciji mostu,
vozičkov, vendar sta princip konstru- saj mora biti ta neprekinjena na celotni
kcije in tehnologija izvedbe betoniranja dolžini.
lamel podobna. Projektant mora imeti na

_________________________________________________________________________________________________________________________________
67
_________________________________________________________________________________________________________________________
• Jekleni vozički imajo tehnično in atestno • Jekleni kljun za montažo dolžine 20 do

dokumentacijo, ki jo je treba pred vsako 35 m je prostorska rešetkasta ali
uporabo pregledati, tako kot tudi celotno polnostenska konstrukcija spremenljive
konstrukcijo in opremo, ki je potrebna pri višine, ki jo sestavljata dva paralelna
gradnji. nosilca v ravnini stojin škatel in
zavetrovanja. Kljun je na višjem delu
13.5 Betoniranje in narivanje prekladnih povezan z nosilno betonsko konstrukcijo
konstrukcij mostov z visokovrednimi vijaki ali sidri. Na
nižjem delu kljuna so "sani" ali dvigalke
• Postopek narivanja prednapetih ar- za reguliranje nasedanja na podpore.
miranobetonskih konstrukcij premos-
titvenih objektov je nastal po zgledu • Teža in cena opreme sta odvisni
postopka narivanja in montaže jeklenih predvsem od dolžine odseka, ki se
grednih mostov. betonira v enem kosu, in od razpetine.
Za razpetine nad 40 m se lahko (glede
• Postopek se uporablja, razvija, na varianto) alternativno razmisli o
posodablja in modificira več kot 35 let. smotrnosti uporabe pomožnih začasnih
Začetek je bil v Nemčiji (avtor F. podpor v sredinah razponov v primerjavi
Leonhardt), pozneje pa ga srečamo v s povečano potrebo po kablih za
vseh razvitih evropskih državah. prednapenjanje.
• Za gradnjo po tem postopku so ra- • Pri postopku z narivanjem je zaželeno,

cionalni razponi od 25 do 50 m in da je prekladna konstrukcija v premi ali v
dolžine mostov od 200 do 800 m. krivini s konstantnim radijem brez
vijačenja in spremembe širine prečnega
• Hitrost gradnje je odvisna od dolžine prereza. Nivelete so lahko v enako-
delov, ki se v enem kosu betonirajo na mernem naklonu do 4 % ali v vertikalni
gradbišču, in znaša 80 do 120 m krivini.
mesečno.
• Prečni prerez zgornje konstrukcije
• Opremo za postopek narivanja ses- mostov in viaduktov je trapezna ali
tavljajo: proizvodni plato za betoniranje pravokotna škatla širine 10 do 20 m.
odsekov ali celih razponov na gradbišču, Zaželene so konstantne debeline stojin,
oprema za narivanje gotovih odsekov in zgornje in spodnje plošče. Prečniki so
jekleni kljun. samo nad podporami, kar olajša delo in
skrajša čas gradnje.
• Proizvodni plato za betoniranje z dolžino
15 do 40 m je iz jekla, podprt z močnimi • Kabli za prednapenjanje lahko potekajo
betonskimi temelji, mora pa biti skozi stojine in plošče, izven prereza ali
nedeformabilen ter prilagojen kombinirano, kar je odvisno od razpona
spremenljivi geometriji škatlastih in odločitve projektanta. Priporoča se
prerezov nosilnih konstrukcij. Proizvodni vodenje kablov skozi plošče.
plato se montira za oporniki mostov in
viaduktov, običajno na tisti strani, ki je • Kabli se podaljšujejo na mestu, kjer so
višja in prometno bolje povezana. momenti najmanjši. V enem prerezu ne
sme biti podaljšanih več kot polovica
• Oprema za narivanje se namesti na vrhu kablov. Spajanje kablov v zgornji
opornika, za katerim je proizvodni plato voziščni plošči prereza ni dovoljeno.
za betoniranje. Vrh opornika je
konstruiran tako, da je prilagojen • Opremo za narivanje je treba pregledati
dimenzijam in funkciji opreme za pred novo uporabo ob kontroli projektne
narivanje, celoten opornik pa je treba in atestne dokumentacije, še posebej za
preveriti tudi na vplive, ki nastopijo pri dele, kjer je atest časovno omejen.
montaži, in ga po potrebi tudi ojačiti. Po
narivanju razponske konstrukcije in • Narivanje AB prednapetih prekladnih
demontaže dvigalk prevzame opornik konstrukcij mostov je detajlno obdelano
svojo osnovno funkcijo krajne podpore v TSC 07.121.
objekta.

_________________________________________________________________________________________________________________________________
68
_________________________________________________________________________________________________________________________
13.6 Prekladna konstrukcija mostov iz • Nosilci so težki od 5 do 40 t, trans-

montažnih AB prednapetih T portirajo se z vlačilci in montirajo z
nosilcev, sovpreženih z monolitno avtodvigali ali lansirno konstrukcijo.
AB ploščo Racionalni so za mostove, dolge do 200
m, kot tudi za manjše mostove z eno
• V petdesetih letih uporabe montažnih razpetino, kjer je preko integralnega
prednapetih nosilcev za prekladne stebra mogoče vzpostaviti togo
konstrukcije mostov se je pojavilo veliko povezavo brez ležišč in dilatacij.
število različnih prerezov nosilcev in
različnih prečnih prerezov nosilnih • Prerez zgornjih nosilnih konstrukcij se
konstrukcij, sestavljenih iz teh nosilcev. računa kot sovprežni nosilec, v izračun
pa so vpeljane različne starosti in
• Na obliko prereza so vplivali stroški kvaliteta betona montažnih nosilcev,
proizvodnje, transporta in montaže, voziščne plošče in prečnikov.
podobnosti v sestavi prereza zgornjih
konstrukcij objektov in trajnost. Vsi • Minimalna debelina voziščne plošče nad
prerezi nosilcev, ki so tako oblikovani, nosilci je 20 cm, minimalna širina
da pozneje dostop do določenih mest ni prečnika nad podporo 80 cm.
več možen, so pa zaradi tega lažji, so
glede trajnosti nezaželeni. Prerezi • Sovprežna povezava montažnih nosil-
nosilcev, ob katerih se izdela voziščna cev in voziščne plošče je omogočena z
plošča v ravnini zgornjega pasu, so prav mozniki po celotni dolžini in širini
tako manj trajni in nezaželeni. nosilcev, ki so dimenzionirani na strižne
napetosti. Mozniki so iz betonskega
• Nosilci s T prerezom in zgornjim pasom železa in so sestavni del armature
širine do 2.0 m (2,50 m) so enostavni za nosilca.
izdelavo in montažo ter dostopni za
vzdrževanje. T nosilci omogočajo 13.7 Tehnologija montažne izdelave
betoniranje voziščne plošče in prečnikov prekladne konstrukcije mostov iz
brez odra ter s sovprežnostjo AB segmentov
montažnega in monolitnega dela
prereza ustvarijo enoten sovprežni • Izvedba zgornjih konstrukcij mostov in
prerez za prevzem prometne obtežbe in viaduktov iz industrijsko izvedenih AB
dodatne stalne obtežbe. segmentnih elementov se je začela v
Franciji leta 1962.
• Nosilce dolžine 5 do 20 m izdelujejo na
stezah za adhezijsko prednapenjanje. • Prerezi mostov in viaduktov, ki so
Nosilci večjih dolžin, t.j. 20 do 30 m, se izdelani iz prefabriciranih elementov, so
naknadno prednapnejo s kabli. najpogosteje trapezne ali pravokotne
škatle širine 10 do 20 m, dolžine 2 do
• Enostaven prerez nosilca olajšuje 3 m, višine 2 do 6 m, po potrebi pa se
prilagajanje različnim širinam in geo- višina tudi spreminja. Za segmentni
metriji zgornje konstrukcije. Možno jih je način gradnje so možni tudi drugi
uporabiti tudi za poševne objekte do enostavnejši prerezi, npr. prerez z
o
kota križanja 60 kot tudi za objekte v dvema širokima trapeznima nosilcema.
krivinah.
• Za gradnjo mostov in viaduktov iz že
• Z betoniranjem voziščne plošče in izdelanih segmentov so primerni raz-
prečnikov "in situ" in z vgrajevanjem poni od 30 do 120 m in večje dolžine
potrebne vzdolžne mehke armature ali s mostov, enega mostu ali skupine
kontinuiranjem kablov se doseže mostov (L > 500 m).
kontinuirnost za prometno obtežbo.
• Zaželeni so mostovi v premi z nagibom
• Povezava med zgornjo konstrukcijo in nivelete do 4 %. Možna je tudi uporaba
stebri je možna preko ležišč, AB členkov segmentov za mostove v krivini, vendar
ali pa gre za togo povezavo v okvirno je v tem primeru prefabriciranje bolj
konstrukcijo, kar zavisi od dolžine komplicirano.
objekta, višine stebrov in drugih
okoliščin.

_________________________________________________________________________________________________________________________________
69
_________________________________________________________________________________________________________________________
• Proizvodnja segmentov je lahko cen- mokrim stikom (70-100 cm) in segmenti

tralna v neki obstoječi tovarni z s kontaktnim prilegajočim se stikom.
betonskimi izdelki ali pa v novo formirani
tovarni na lokaciji, ki je bližja mostu ali • Postopek s širokim mokrim stikom je
skupini mostov ob pogoju, da je ta manj zahteven glede dimenzijskih na-
odločitev ekonomsko upravičena. tančnosti in dovoljuje preklapljanje
vzdolžne armature. Pomanjkljivosti
• Opaži za betoniranje segmentov so postopka pa so v pridrževanju seg-
jekleni, nedeformabilni in opremljeni z menta tako dolgo, da spoj otrdi in to je
mehanizmom, ki omogoča hitro odpi- razlog, da se ta način izvedbe stikov
ranje in zapiranje in tudi z možnostjo opušča.
prilagajanja spremenljivi geometriji
prereza. Za en objekt ali skupino ob- • Pod sodobno segmentno izdelavo je
jektov so potrebni najmanj dva ali trije razumeti uporabo prilegajočih se kon-
opaži, da bi se lahko dotikajoči se spoji taktnih stikov z nazobčanjem dotikajočih
betonirali hkrati. Z opaži je povezan se površin in s premazi z epoksi lepilom.
sistem opažnih vibratorjev.
• Poenostavljeno lahko rečemo, da je
• Armaturni koši se kompletirajo v pri- zahtevnost postopka segmentne gradnje
pravi. Delo poteka v zaprtem toplem in s tem tudi kvaliteta in trajnost mostov
prostoru z gretjem betona s paro ali brez in viaduktov, zgrajenih po tem postopku,
tega, odvisno od projekta betona, prav v kvaliteti stikov med segmenti.
postopka in hitrosti izvedbe. Proizvodnja
segmentov je neodvisna od vremenskih • Razvoj in vse širša uporaba pred-
vplivov in prav v tem je prednost tega napenjanja zgornjih konstrukcij objektov
postopka. Vremenske omejitve so s kabli izven prerezov koristi lažji in
povezane z uporabo epoksidnih zanesljivejši uporabi tehnologije
materialov za stike med segmenti. segmentne gradnje.
• Nalaganje, transport in montažo seg- • Uporaba tehnologije segmentne gradnje

mentov so zelo različni, odvisno od zahteva višji tehnični nivo in izkušenost
volumna in teže segmentov, projektantov, izvajalcev in nadzora.
oddaljenosti tovarne, dostopnih poti do
objektov in seveda razpoložljive opreme 13.8 Sodobni postopki gradnje stebrov
potencialnih izvajalcev. premostitvenih objektov
• Segmente je mogoče montirati s po- • Krajne podpore premostitvenih objektov

stopkom prostokonzolne gradnje, si- so vedno betonirane “in situ” v opažu z
metrično glede na stebre, enako kot pri ustrezno togostjo in podporniki.
tehnologiji 13.4. Jekleni konzolni deli, ki
prevzamejo segmente so sidrani na že • Opaž je oblikovan glede na geometrijo
zmontirani del konstrukcije. Po obdelavi podpor in razporeditev delovnih stikov,
stikov se segment s kabli poveže na že določenih v fazi PZI. Kvaliteta in
zgrajeni del. obdelava opaža sta podani v TSC
07.111. Projekt opaža in podpornikov
• Za posamezno montažo segmentov je mora zagotoviti nedeformabilnost in
mogoče uporabiti jekleno rešetkasto stabilnost do otrditve betona.
"lansirno" konstrukcijo.
• Vmesne podpore premostitvenih
• Segmente je mogoče montirati tudi v objektov so izdelane v odvisnosti od
skupini s postopkom "polje za poljem" oblike prereza, višine in števila stebrov
na pomičnem opažu in po tehnologiji, na enem objektu ali skupini objektov, ki
navedeni v 13.3, ali na nepomičnem se gradijo hkrati.
opažu, kar je opisano v točki 13.2, se pa
manj uporablja. • Mostovi in viadukti na avtocestah in
drugih cestah morajo imeti vmesne
• V obdobju, odkar se uporablja tehno- podpore, ki so betonirane “in situ”.
logija segmentne gradnje, sta se razvila
dva tipa segmentov: segmenti s širokim • Betoniranje vmesnih podpor “in situ” je
mogoče izvesti na tri različne načine v

_________________________________________________________________________________________________________________________________
70
_________________________________________________________________________________________________________________________
odvisnosti od oblike prereza, višine in dvočlenski ali tročlenski ločni nosilec

števila stebrov. brez vmesnih podpor, kar je odvisno od
razpoložljive opreme izvajalca.
• Stebre, ki imajo spremenljiv prerez in
majhno višino, je najlažje betonirati s • Gradnja lokov z velikimi in največjimi
pomočjo fiksnega opaža z ustrezno razponi 100 do 400 m s prosto-konzolno
togostjo in podporniki. metodo se je začela pred tremi
desetletji, kar je povzročilo, da so postali
• Stebri s konstantnim polnim ali votlim ločni sistemi betonskih mostov
škatlastim prerezom in višino nad 15 m konkurenčni tudi za velike razpone.
se gradijo s pomočjo unificiranega Segmenti lokov dolžine 3 do 5 m se
pomičnega ali drsnega opaža v lamelah betonirajo na pomičnem vozičku.
dolžine 3,0 - 4,0 m. Izdelani deli lokov se s poševnimi
zategami sidrajo na že zgrajeni del
• Pod postopkom pomičnega (pleza- konstrukcije ali na posebne sidrne bloke.
jočega) opaža je razumeti, da se opaž, v Postopek napreduje z obeh strani hkrati.
katerem se betonira steber, mehanično
(brez hidravlike) prenese navzgor za • Konstrukcija nad lokom se lahko be-
naslednjo lamelo. tonira hkrati z lokom ali naknadno, ko je
lok že spojen.
• Pod postopkom drsnega opaža je
razumeti, da se poenoten opaž, v • Loki, zgrajeni z zasukom že izdelanih,
katerem se betonira steber, premika vertikalno betoniranih polovic, so
hkrati s sistemom hidravličnih dvigalk v upravičeni samo za srednje razpone od
usklajenosti s hitrostjo betoniranja in 70 do 100 m. V postopku betoniranja
otrditve betona. predstavlja lok zakrivljeni nosilec z
jeklenim členkom na dnu. S
13.9 Sodobni postopki gradnje betonskih popuščanjem poševnih zateg se polovici
lokov loka spojita in formira se lok.
• Betonski ločni mostovi se gradijo že več • Mešani postopek gradnje lokov je

kot 100 let. Do petdesetih let so se loki kombinacija postopka z odrom za dele
betonirali na odrih in to na podoben lokov v petah in konzolnega postopka za
način kot so grajeni kamniti ločni srednji nedostopni del loka. Možna je
mostovi. Inovacije v izdelavi betonskih tudi kombinacija, da se deli ob petah
lokov so se nanašale v glavnem na izvedejo po konzolnem postopku, srednji
rešitve odra. Namesto odra, ki zapira del pa s pomočjo odra, ki je podprt s
celotni profil ovire, se za večje razpetine konci že zgrajenih delov.
in nad globokimi in rečnimi ovirami
uporabljajo odri z lesenimi ali jeklenimi • Projektiranje ločnih premostitvenih
loki, ki zaodrajo celotni profil ali del objektov kot tudi objektov drugih nosilnih
profila ovire. sistemov je uspešno le takrat, kadar se
hkrati razume in rešuje tudi postopek
• V principu lahko ugotovimo, da obstajajo gradnje.
štirje osnovni načini gradnje betonskih
ločnih mostov: • Slabše znanje o postopku gradnje ločnih
mostov kot tudi skoraj opuščena gradnja
- loki, izdelani s pomočjo odra teh lepih nosilnih sistemov ne bi smela
- loki, izdelani s prostokonzolnim pos- biti razlog za manjšo uporabo.
topkom Racionalna rešitev postopka gradnje
- loki, izdelani z zasukom že narejenih lokov naredi ta nosilni sistem
delov loka konkurenčen grednim in okvirnim
- loki, izdelani s kombiniranim postop- sistemom.
kom.
• Danes se oder za gradnjo lokov

uporablja samo pri manjših razpetinah
od 40 do 100 m, ki premoščajo nižje in
dostopne ovire. Za večje razpetine in
višine lokov se lahko formira jekleni

_________________________________________________________________________________________________________________________________
71
_________________________________________________________________________________________________________________________
14 FAZE IZDELAVE PROJEKTNE IN - Projekt za vzdrževanje in obratovanje

TEHNIČNE DOKUMENTACIJE objekta je sistematično urejen zbir
CESTNIH OBJEKTOV slikovnega gradiva, načrtov in besedil v
obliki jamstev, potrdil, seznamov, shem,
• Faze (vrste) izdelave projektne in navodil in podobnih sestavin, ki določajo
tehnične dokumentacije so definirane v pravila za uporabo oziroma obratovanje
členu 35 Zakona o graditvi objektov in vzdrževanje zgrajenega oziroma
(Uradni list R Slovenije št. 110, rekonstruiranega objekta in vgrajenih
18.12.2002). inštalacij oziroma tehnoloških naprav, na
podlagi katerih je vsakokratnemu
lastniku objekta omogočeno objekt
• Projektna dokumentacija za cestne
vzdrževati na ustrezen način.
objekte obsega:
• V tabeli 14.1 so podane faze izdelave
- idejno zasnovo (IZ)
projektne in tehnične dokumentacije
- idejni projekt (IP)
cestnih objektov, kot tudi njihova
- projekt za pridobitev gradbenega
usklajenost s fazami projektne
dovoljenja (PGD)
dokumentacije ceste ter osnovni namen
- projekt za razpis (PZR)
posameznih faz projekta.
- projekt za izvedbo (PZI)
- Idejna zasnova je skica in opis bistvenih • Posamezne faze izdelave projektne

značilnosti nameravane gradnje. dokumentacije cestnih objektov
- Idejni projekt je sistematično urejen zaostajajo za eno fazo v primerjavi s
sestav takšnih načrtov, na podlagi fazo obdelave projekta ceste.
katerih je investitorju omogočeno, da se
odloči za najustreznejšo varianto • Obvezna vsebina tehničnega poročila za
nameravane gradnje. IP in PGD mostov:
- Projekt za pridobitev gradbenega
dovoljenja je sistematično urejen sestav - splošni podatki o mostu
takšnih načrtov, na podlagi katerih je - podlage za izdelavo projekta mostu
pristojnemu organu omogočeno, da - zasnova mostu in dispozicijski element
presodi vse okoliščine, pomembne za - geološko-geomehanski pogoji in
izdajo gradbenega dovoljenja. temeljenje mostu
- Projekt za razpis je sistematično urejen - konstrukcija mostu
sestav takšnih načrtov, na podlagi - oprema mostu
katerega je investitorju omogočeno - osnovni gradbeni materiali
pridobiti najustreznejšega izvajalca. - tehnologija gradnje
- Projekt za izvedbo je projekt za - pogoji eksploatacije in
pridobitev gradbenega dovoljenja, vzdrževanja.
dopolnjen s podrobnimi načrti, na
podlagi katerih se v skladu s pogoji iz
gradbenega dovoljenja gradnja lahko
izvede.
• Tehnična dokumentacija za cestne

objekte obsega:
- projekt izvedenih del (PID)
- projekt za vzdrževanje in obratovanje
(PVO)
Projekt izvedenih del je projekt za
izvedbo, dopolnjen s prikazom vseh
izvedenih del in morebitnih sprememb v
vseh delih projekta za izvedbo, ki so
nastale med gradnjo, na podlagi
katerega je mogoče na tehničnem
pregledu ugotoviti, ali je zgrajeni
oziroma rekonstruirani objekt v skladu z
gradbenim dovoljenjem.

_________________________________________________________________________________________________________________________________
72
_________________________________________________________________________________________________________________________
TABELA 14.1
FAZE PROJEKTA FAZE PROJEKTIRANJA NAMEN FAZE
CESTE CESTNIH OBJEKTOV
IDEJNA ZASNOVA Sodelovanje projektanta pre- Možnost optimalne zasnove cestnega

(študije in analize) mostitvenih objektov pri pripravi objekta, predvsem glede geometrije
projektne naloge za cestne objekte. objekta.
IDEJNI PROJEKT - IP IZ - idejna zasnova objekta • definiranje nosilnega sistema
dolžine in širine objekta
To je obvezni sestavni del idejnega • določitev osnovnih materialov in
projekta ceste. tehnologije gradnje
• osnova za oceno stroškov
• ocena pravilnosti geometrije
• predlog temeljenja
PROJEKT ZA IP - idejni projekt • Je sestavni del faze projekta za

PRIDOBITEV • Idejni projekt se zasnuje na pridobitev gradbenega
GRADBENEGA končnih podlagah. dovoljenja (PGD) za cesto.
DOVOLJENJA - PGD • Idejni projekt med drugim vsebuje • Dopolnjuje fazo PGD za cesto,
osnovne dispozicijske načrte definira ceno in funkcijo
(situacija, tloris, vzdolžni prerez, premostitvenega objekta
prečni prerez in prečne prereze
čez vse podpore).
• Statični račun je v obsegu, ki
zagotavlja varnost objekta in
ustreznost izbranih dimenzij in
količin.
PROJEKT ZA RAZPIS PZR - projekt za razpis • Je izvleček iz PGD ali IP z
- PZR definirano geometrijo, varnostjo,
funkcijo in količino materialov
• Omogoča objavo razpisa
PROJEKT ZA PGD - projekt za pridobitev • zagotavlja stabilnost,

IZVEDBO - PZI gradbenega dovoljenja za nosilnost in funkcijo objekta
premostitveni objekt • določa geometrijo objekta
• zadovoljuje lokacijske in oblikovne
zahteve
• upošteva vse zahteve izdajateljev
soglasij in smernic
• opredeljuje tehnologijo izvedbe
PROJEKT ZA PZI - projekt za izvedbo cestnega Omogoča izvedbo objekta, ker vsebuje:
IZVEDBO - PZI objekta • opažne, armaturne in kabelske
načrte
• delavniške načrte oz. detajle
• načrte opreme objekta
• tehnologijo izvedbe
• vpliv gradnje na stabilnost
PROJEKT IZVEDENIH PID - projekt izvedenih del • Izdeluje se vzporedno z izvedbo
DEL - PID ZA CESTE premostitvenih cestnih objektov • Vsebuje vse spremembe oz.
dopolnitve na objektu v primerjavi
s PGD/PZI
• Glavni namen je, da se ohrani in
arhivira projekt dejansko
izvedenih del, ki je osnova za
preglede, vzdrževanje in
rekonstrukcije.
PROJEKT PVO - projekt vzdrževanja objektov • Daje navodila za gospodarjenje z
VZDRŽEVANJA objektom.
CESTE - PVC

_________________________________________________________________________________________________________________________________
73
_________________________________________________________________________________________________________________________
15 KRITERIJI (MERILA) ZA - rešitev opreme objekta

OCENJEVANJE VREDNOSTI - sodobni tehnološki postopki gradnje in
VARIANTNIH (NATEČAJNIH) njihova usklajenost s posebnostmi
REŠITEV MOSTOV lokacije in statično-konstruktivno
zasnovo mostu
- tehnologija gradnje prekladne
• Pri velikih in pomembnih mostovih in
konstrukcije
viaduktih je obvezno izdelati dve ali tri
- tehnologija gradnje podpor mostu
variante idejnega projekta ali pa pridobiti
- tehnologija izdelave temeljev
rešitev s pomočjo javnega natečaja.
- zanesljivost (varnost, trajnost) in
življenjska doba mostu
• Komisija, ki ocenjuje variantne
- potrebni prostor za formiranje
(natečajne) rešitve, mora dobro obvladati
gradbišča in dostopi na gradbišče
merila, ki so bistvena in pomembna za
- uporaba kvalitetnih adekvatnih
ocenitev vrednosti mostu.
materialov.
• Kriterije merila za ocenitev vrednosti 15.3 Merila, ki se nanašajo na obliko-
variantnih rešitev nekega mostu lahko vanje mostu in ohranitev naravnega
razdelimo v pet osnovnih skupin: okolja:
15.1 Merila, ki se nanašajo na - oblikovanje posameznih delov
upoštevanje posebnosti lokacije in konstrukcije in opreme mostu
na podlage za izdelavo natečajnih - medsebojna oblikovna skladnost
rešitev: elementov nosilne konstrukcije ter
oblikovna usklajenost nosilne
- morfologija ovire konstrukcije in opreme mostu
- geološko-geomehanski pogoji - vključevanje mostu v naravno okolje
- meteorološko-klimatski pogoji - skladna povezava mostu in ceste
- seizmološki pogoji pred mostom in za njim
- skladnost s cestnimi podlagami - ekološka merila (zaščita vode, zraka,
pred hrupom, ohranitev biotopov)
15.2 Konstruktivno-tehnološka merila: - ureditev prostora v območju mostu po
končani gradnji.
- sodobnost in izvirnost zasnove
konstrukcije mostu 15.4 Ekonomska merila:
- izbira nosilnega sistema
- elementi izvirnosti v izbiri nosilnega - ekonomika (cena gradnje mostu)
sistema - stroški eksploatacije in vzdrževanja
- elementi izvirnosti v izbiri nosilnega mostu
sistema in zasnovi konstrukcije mostu
- izbira materiala za nosilno konstruk- 15.5 Merila, ki se nanašajo na
cijo mostu eksploatacijo mostu:
- skladnost statično-konstruktivne zas-
nove mostu z vsemi specifičnimi - udobnost in varnost prometa na
pogoji lokacije mostu mostu
- izbira velikosti razponov, medsebojna - vibracije in deformacije konstrukcije
razmerja razponov na celotni dolžini mostu
mostu glede na statične količine, - merila in pogoji za redno vzdrževanje
porabo materialov in tehnologije ter preglede opreme in konstrukcije
gradnje mostu
- razpored podpor glede morfoloških - možnosti rekonstrukcije mostu
karakteristik terena, višine stebrov in (popravila, sanacije, rekonstrukcije,
geološko-geomehanskih pogojev ojačitve)
- zasnova in konstrukcijska rešitev - možnosti prevoza posebnih tovorov z
prečnega prereza prekladne obtežbo in gabariti, ki so večji od
konstrukcije normativnih vrednosti
- zasnova in konstrukcijska rešitev - položaj, dostopnost in vzdrževanje
vmesnih stebrov instalacij na mostu.
- zasnova in konstrukcijska rešitev
opornikov s povezavo na trup ceste
- temeljenje podpor

_________________________________________________________________________________________________________________________________
74
_________________________________________________________________________________________________________________________
16 OBREMENILNA PREIZKUŠNJA • Osnovni cilj obremenilne preizkušnje je

CESTNIH MOSTOV preverjanje, ali se most obnaša v skladu
s predpostavkami v projektu in ali je
• Obremenilna preizkušnja je eden izmed varen za promet projektiranih obtežb.
pogojev za tehnični pregled in uporabno
dovoljenje za cestne mostove razponov • Če so rezultati obremenilne preizkušnje
> 15 m in železniške mostove razponov negativni, je obvezna sanacija
> 10 m. konstrukcije. Po sanaciji je treba
obremenilno preizkušnjo ponoviti.
• Program obremenilne preizkušnje mostu
sestavita odgovorni projektant in • Poročilo o obremenilni preizkušnji mostu
odgovorni preizkuševalec. Program mora je lahko:
vsebovati:
- začasno poročilo z osnovnimi podatki
- velikost in razpored obtežbe po fazah in zaključki
- račun pričakovanih povesov in defor- - končno poročilo z vsemi podatki o
macij mostu, preiskavi mostu, primerjalnem
- razpored mernih mest statičnem izračunu in analizo
- organizacijsko shemo preizkušnje rezultatov izračuna in preizkušnje ter
zaključkom o ustreznosti ali
• Položaj in velikost obtežbe za neustreznosti mostu za prevzem
obremenilno preizkušnjo sta določena s projektiranih obtežb.
projektom konstrukcije. Način obtežbe
praviloma ustreza načinu obtežbe v • Obvezno je, da se izvod elaborata
eksploataciji (statična in dinamična obremenilne preizkušnje dostavi tudi
obtežba). projektantu mostu, ki ima tako možnost
ugotoviti pravilnost izbranega statičnega
• Pred izdelavo programa obremenilne modela in statično-dinamične analize
preizkušnje je obvezno spoznavanje: mostu.
- projektne dokumentacije mostu (PGD,

PZI, PID)
- dokumentacije o kvaliteti vgrajenih
materialov
- makroskopskega pregleda mostu

_________________________________________________________________________________________________________________________________
75

TSC 07.101-Pop

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

TSC 07.101-Pop

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

REPUBLIKA SLOVENIJA TEHNIČNA SPECIFIKACIJA

MINISTRSTVO ZA PROMET ZA JAVNE CESTE

SPLOŠNA TEHNIČNA SPECIFIKACIJA

Pripravil: Soglasje ministra:

Soglasje ministra, pristojnega za graditev, je bilo

Pravna podlaga za izdajo tehnične specifikacije za javne ceste

prof. Vukašin Ačanski predsednik odbora ………………………………………………..

dr. Miklavž Čepon član odbora ………………………………………………..

Leon Gradnik član odbora ………………………………………………..

Alojz Kepic član odbora ………………………………………………..

mag. Lojze Bevc član odbora ………………………………………………..

doc. dr. Janez Reflak član odbora ………………………………………………..

Janez Nered član odbora ………………………………………………..

prof. dr. Milenko Pržulj član odbora ………………………………………………..

Ivan Sečkar član odbora ………………………………………………..

Uporaba tehnične specifikacije za javne ceste

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste

1 PREDMET TEHNIČNE SPECIFIKACIJE..................................................................................... 6

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste

11 KONSTRUKTORSKI POGOJI ZA PROJEKTIRANJE MOSTOV ............................................. 39

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste

1 PREDMET TEHNIČNE - SIST EN 1991-1-3: Vplivi na konstrukcije-

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste

ploščaste konstrukcije brez prečne • Objekti na cestah so mostovi, viadukti,

Eurocode 4: Projektiranje sovprežnih • Mostovi v širšem pomenu so vsi umetni

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste

• Protihrupne ograje so konstrukcije, ki - globoko, posredno na pilotih

• Mostove delimo na tri sklope: • Ležišča in členki premostitvenih objektov

• Podporna konstrukcija premostitvenega • Dilatacija premostitvenega objekta je

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste

• Revizijski jašek za kontrolo inštalacij na • Svetla višina je prosta višina od terena

• Celotna dolžina premostitvenega objekta • Rekonstrukcija mostu zajema

• Os ceste na premostitvenem objektu je • Večji premostitveni objekti so objekti s

• Celotna višina krajne podpore je višina • Nizki premostitveni objekti so objekti z

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste

• Zelo visoki premostitveni objekti so sodelovanju s pooblaščenimi strokovnjaki

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste

Pri večjih in geometrijsko zahtevnih pre-

4.6 Geološko-geomehanske podlage Varnostna višina pod zgornjo

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste

4.8 Meteorološko-klimatske podlage Projektna naloga mora vsebovati vsaj

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste

5 GEOMETRIJA CESTE NA PREMO- • Kombinacija velikega vzdolžnega in

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste

6 PROMETNI IN PROSTI PROFILI tem ni ovirana vožnja vozil za predvideno

6.1 Prosti in prometni profili • Varnostna širina v prostem profilu je

Naštete sestavine veljajo tudi za Varnostna višina nad prometnim profilom

Slika 6.1: Prometni in prosti profil na premostitvenem objektu

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste

Slika 6.2: Prometni in prosti profil hodnika za pešce

Slika 6.3: Prometni in prosti profil kolesarske steze

Slika 6.4: Primer kombiniranega prometnega in prostega profila za pešce in kolesarje

Minimalna kombinirana širina za pešce in kolesarje je

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste

a) Prosti profil brez odstavnega pasu a) Prosti profil z odstavnim pasom

VŠ = varnostna širina SP = službeni prehod (75)

Slika 6.5: Prosti profil premostitvenih objektov na avtocestah in hitrih cestah

a) prosti profil s hodnikom za pešce

b) prosti profil s kolesarsko stezo in hodnikom za pešce

Slika 6.6: Prosti profil premostitvenih objektov na glavnih, regionalnih in lokalnih

Ministrstvo za promet - Direkcija RS za ceste