2-Tračni Transporterji 17do 69

Transportni sistemi-Transporterji s trakom 17
2. TRANSPORTERJI S TRAKOM
ZNAČILNOSTI TRANSPORTERJEV S TRAKOM
 sluţijo za prenos sipkega in kosovnega materiala
 uporaba : - rudarstvo
- metalurgija
- gradbeništvo
- deponije premoga
- tovarne z veliko serijsko proizvodnjo
 delitev transportnih trakov : - tekstilni
- jekleni
- gumijasti
- ţični
- plastični
 prednosti :
- enostavna konstrukcija
- velike zmogljivosti (do 35000 m3/h)
- zavzemajo malo prostora
- moţen transport po strmini
- velike dolţine (do 10 km, zaporedno še dlje)
- miren tek
- zaščita transportiranega materiala (varnost)
- ekonomičnost (nabava in vzdrţevanje)
 slabosti : obraba traka  zamenjava traka (velik strošek)

18 Transportni sistemi-Transporterji s trakom
Izvedbe transporterjev glede na vodenje traku
shematični prikaz vodenja traku
 odlaganje traku : 1. Na koncu traku

2. z razkladalnikom na poljubnem mestu
 fiksni transporterji 200 – 300 m

 pomični transporterji 20 – 30 m
 reverzibilni transporterji
 transporter z naklonom (naklonski kot )
Nagib tračnega transporterja  je odvisen od stenskega trenja ( material/trak)

s
  arctg  S (trak brez reber)
2.1 ELEMENTI TRAČNIH TRANSPORTERJEV

2.1.1 TRAKOVI TRAČNIH TRANSPORTERJEV
TRAK = VLEČNI ELEMENT + NOSILNI ELEMENT
ZAHTEVE :
 velika natezna trdnost
 gibkost
 mala lastna teţa
 malo raztezanje
 odpornost na vlago in kemične vplive
 odpornost na izmenične obremenitve
 odpornost proti obrabi in drugim mehanskim vplivom
VRSTE:
 tekstilni
 gumijasti
 jekleni
 ţični
 umetne mase
2.1.1.1 TEKSTILNI TRAKOVI

Zgradba : nosilno vlakno + votek
 naravni materiali
 konoplja
 bombaţ
 klobučevina
 ţivalska dlaka
 celuloza
 umetni materiali
 umetna svila (REYLON)
 poliester (terilen)
 poliamid (najlon, perlon)
Uporaba: suh transportni material, male dimenzije, material brez ostrih robov,
male površinske obremenitve v zaprtih prostorih pri konstantni temperaturi,
vlaţnosti.
2.1.1.2 GUMIJASTI TRAKOVI
POLNILO (ogrodje) + ZAŠČITA

(tkanina) (guma ali sint. mat.)
(CARCASS)
POLNILO
 sestavljeno iz VLOŢKOV
 prenaša vzdolţne obremenitve
(Osnova)
 zagotavlja bočno gibljivost (Votek)
Označba polnila:
Prerezi gumijastih trakov:

B - Bombaţ a) posamezni vložki
R - Reylon b) v slojih uviti vložki
P - Poliamid c) toplotni zaščitni vložek
E - Poliester d) trak z jeklenimi žicami
St - Jeklene ţice (vrvi)
D - Aramid
G - Steklena vlakna
Moţne so tudi kombinacije materialov (osnova /votek)
Zaščita polnila: - mehanski vplivi

- vlaga
- kemični vplivi
Debelina zaščite: nosilna stran 2 do 6 (mm)
nenosilna stran 1 do 2 (mm)
POSEBNE ZAHTEVE:
OZNAKA NAMEN
E Zaščita pred elektr. kondukcijo (antistatične prevleke)
F Splošna plamenska obstojnost
J Plamenska obstojnost s posebnimi prevlekami
K Plamenska in antistatična zaščita s prevlekami
S Plamenska in antistatična zaščita brez prevlek
T Toplotna obstojnost (kratkotrajno do 150 0C)
R Odpornost na nizke temperature
A Za prehrambene artikle (bela barva)
C Za kemijske produkte
Min. debelina nedel.

Oznaka obloge Min. debelina del. Obloge Namen – vrsta materiala
Obloge
2/1 2 1 Trak za čiščenje – blato ipd.
Trak za rudo – drobnozrnat
2/2 2 2 material premog, lignit,
kamena sol
Trak za materiale z ostrimi
robovi – premog, lignit,
3/2 3 2
briketi, gradbeni materiali,
kamena sol
Trak za teţke materiale –
4/2 4 2
ruda, ţlindra, kamenje
5/2 5 2 Trak za bagre in koks
Trak za posebno teţke
pogoje obratovanja npr. na
6/2 6 2
razkladalnih mestih pri
površinskih kopih
Debelina gumijaste prevleke

Vrsta materiala Tipični predstavnik Nosilna stran S1 Nenosilna stran
mm S2 mm
A) sipek material
Zrnati in material v prahu, Ţito, premogov prah
1,5 1,0
nerazsipni
Zrnati in drobnokomadni Pesek, pesek za formanje,
material, razsipni (  2 t/m3, cement, premog, koks 1,5 – 3,0 1,0
a'  60 mm)
Srednje komadni materiali, Premog, briketi, šote
slabo razsipni (  2 t/m3, a' 3,0 1,0
 160 mm)
Srednje komadni razsipni Prod, klinker, kamenje,
materiali (  2 t/m3, a'  kamena sol 4,5 1,5
160 mm)
Veliko komadni materiali ( Manganova ruda, rjavi
6,0 1,5
 2 t/m3, a'  100 mm) ţelezovec …
B) komadni material
Lahko breme v mehki Paketi, knjige, vreče, bale in
1,5 –3,0 1,0
embalaţi slično
Breme v trdi embalaţi do 15 Zaboji, sodi, košare
1,5 - 3,0 1,0
kg
Breme v trdi embalaţi teţji Zaboji, sodi…
1,5 – 4,5 1,0 – 1,5
od 15 kg
Breme brez embalaţe Deli strojev, keramični
1,5 – 6,0 1,0 – 1,5
izdelki, gradbeniški deli
ŠIRINA TRAKOV: Določamo jo glede na potrebno zmogljivost

Izbiramo jo glede na standardno vrsto (ISO R51)
Standardne širine B (mm) : 300, 400, 500, 650, 800, 1000, 1200, 1400, 1600,
1800, 2000, 2200, 2400. 2600, 2800
POTREBNO ŠTEVILO VLOŢKOV z (v polnilu)
Določamo ga na osnovi največje vlečne sile v traku (FSmax)
 SINTETIČNI VLOŢKI
v z  FS max
z 1
B  m
B (mm) - Izbrana širina traka
 BOMBAŢNI VLOŢKI FSmax (N) - Maksimalna tračna sila
m (N/mm) - Natezna zrušilna sila vloţka
v z  FS max
z vz (-) - Varnostni faktor
B  m
vz = 10 (sintetični vloţki)
vz = 11 (bombaţni vloţki z < 6)
vz = 12 (bombaţni vloţki z > 5)
Standardna oznaka (po ISO) Material Material prečnega Natezna vzdolţna
Nova (Stara) osnovnega vlakna (votek) trdnost posameznega
vlakna vloţka (N/mm)
(vzdolţno)
B 50 (B 50/20) Bombaţ Bombaţ 50
B 80 (B 80/35) Bombaţ Bombaţ 80
EP 100 (EP 100/40) Poliester Poliamid 100
RP 125 (RP 125/50) Reylon Poliamid 125
Novejši pristop podaja vzdolţno nosilnost celotnega polnila N ali kN N/mm)
Maksimalno silo kontroliramo na izbrano širino B in izbrano nosilnost traka
FSmax < N . B / z
Ocenitev metrske mase gumijastih trakov:
q g  1,1  B  1,25  z  s1  s 2  kg 

 m
B m - širina traka
z - število vloţkov
s1 mm - debelina vrhnje zaščite
s2 mm - debelina spodnje zaščite
Spajanje gumijastih trakov

Spoj mora zagotoviti enake materialne lastnosti,
kot jih ima trak sam
Dobava: - brezkončni (tovarniško spojen – Lcel<100m)

- končni komadi (spajanje na terenu)
(dolţina kosa vezana na max. premer koluta)
Postopki spajanja:
 VULKANIZACIJA za spajanje z
 ZVARITEV vulkanizacijo
pripravljen trak
Priprava traka za spajanje  navodila proizvajalcev
Označevanje trakov:
po DIN po SIST-ISO
SAVA EP 315 / 3 S xxx 315 S 99 SAVA xxx
1 2 3 4 5 6 3 5 7 1 6
1- oznaka proizvajalca in drţave
2- oznaka vrste vloţkov v polnilu
3- oznaka nosilnosti polnila (N/mm)
4- število vloţkov v polnilu (carcase)
5- posebne lastnosti traka
6- dodatne informacije (št. traka, …)
7- letnica izdelave
Posebne izvedbe trakov:

 Prečna rebra transport sipkega mat. pri večjih nagibih transporterja
 Vzdolţne obrobe omogočajo zvečano zmogljivost
 Posebne nosilne površine transport kosovnega blaga pri nagibu transporterja
2.1.1.3 TRAKOVI IZ UMETNIH MAS

 Z vloţki : obloga PVC, Polyamid… (namesto gume)
 Brez vloţkov: odpornost na maščobe, vodo, luge… do 150 C (nad 100 C
 stalna deformacija materiala  hlajenje, vlaţenje z vodo)
2.1.1.4 JEKLENI TRAKOVI

Trak:
 C – jeklo (0,6 – 0,65 % C) M = 1200 MPa (hladno valjano in
poboljšano)
 Nerjavno jeklo (18 % Cr in 8 % Ni)
Uporaba:
 Rudnine, kemični produkti, koks, ţlindra (vroči materiali do 120 C,
do 300 C v kratkih intervalih)
 Peči, predelovalna industrija
 Lepljivi materiali (ostra strgala)
 Ţivilska industrija (nerjavni trak)
Izvedba:
 Gola
 Z gumijasto prevleko (enostransko)  = 2 – 5 
Prednosti:
 Miren tek
 Ugodna cena
Slabosti:
 Večja togost traku
 Občutljivost na sunke in udarce
 Potrebna točna montaţa
 Ostri robovi traku
2.1.1.5 ŢIČNI TRAKOVI

Material ţice:
 Siemens – martinovo jeklo M  600 Mpa
 Legirano jeklo (nerjavno)
 Barvne kovine
Izdelava mreţe:
 Pletenje
 Tkanje
 Valjanje
Značilnosti:
 Moţnost vodenja v krivinah
 Mali premeri bobnov
 Valji in bobni širši od traku (preprečitev cefranja)
 Samo cilindrični bobni (izvedbe samo z ravnim trakom)
 Visoke temperature :
 Lokalno do 1200 C
 Enakomerno 400 C
Orientacijske vrednosti:
Premeri bobnov DB = 200 – 600 mm
Preseki ţic AŢ = 1 – 20 mm2
Zrušilna trdnost  20 kN/cm
Obremenitev traku  10 kN/cm
Hitrost v  5 m/s
Širina traku B  5000 mm
Dolţina transporterjev L  400 m
Nagibni kot   40 
Temperaturno odvisno dimenzioniranje:

  400 C  varnost proti zrušitvi 6 – 8 krat
  400 C  dimenzioniranje na časovni mejni raztezek
(1000 ur  1 % raztezek)
Uporaba:
 Kovaštvo
 Steklarstvo
 Keramičarstvo
 Pralnice
Montaţa:
1. močno zategniti – naprava miruje
2. popusti do gibanja
2.1.2 PODPORNI VALJČKI (Idlers)
Podpora traka
VALJČNA DRSNA drsne proge:

- lesene
- plastične
- jeklene
VALJČKI
 NOSILNI VALJČKI oz. VALJČNI SKLOPI
 PODPORNI VALJČKI povratne (nenosilne) veje
ZGRADBA VALJČNIH SKLOPOV

 CILINDRI jeklene cevi (neobdelane, redko obdelane)
 LEŽAJI in TESNILA odpor vrtenja mora biti manjši od drsnega trenja
med trakom in valjčkom
 DRŽALA nosijo leţaje, montaţni sklop z nosilci sklopov
 NOSILCI valjev/sklopov (pločevine ali profili) nastavitve za vgradnjo
URAVNOTEŽITEV VALJČKOV - mirni tek – brez nihanja konstr.

- manjša obraba traka
PREMERI VALJČKOV: Določamo jih na osnovi predvidene širine in
hitrosti traka (glej tabelo z min. premeri)
Nosilni valji za gumijasti trak: Izvedba nosilnih valjev:

a) koritasta namestitev a) s filcem
b) gornji nosilni valji b) z labirintnimi obroči
c) spodnji nosilni valji c) z gumijastim obročem
Tab.: minimalni premeri valjčkov d1 :
Širina traka B (mm)

Hitrost
v (m/s) 300 400 500 650 800 1000 1200 1400 1600 2000
1,05 51 51 65 90 90 90 108 108 108 133
1,31 51 51 65 90 90 108 108 108 108 133
1,68 51 65 90 90 108 108 108 108 108 133
2,09 51 65 90 90 108 108 108 108 133 133
2,68 65 65 90 108 108 108 108 108 133 159
3,35 65 65 90 108 108 108 133 133 133 159
4,19 65 90 108 108 133 133 133 133 133 159
5,24 90 90 108 133 133 133 133 133 133 159
6,70 90 90 108 133 133 133 133 133 159 159
8,38 90 90 133 133 133 133 159 159 159 159
10,50 90 90 133 133 133 133 159 159 159 159
Razdalja med valjčnimi sklopi:

 Nosilna veja L1 = f (, B, v)
 Nosilna veja – mesto nakladanja L1N = 0,5 . L1
 Povratna veja L2 = (2 - 3) . L1
Tabela razdalj med valjčnimi sklopi na nosilni veji L1 (mm)

v odvisnosti od širine traka in gostote sipkega materiala:
Širina traka B (mm)

Gostota 
( t/m3 ) 400 500 650 800 1000 1200
0,5 1500 1500 1500 1500 1200 1200
0,8 1500 1350 1350 1350 1200 1200
1,2 1500 1350 1200 1200 1050 1050
1,6 1350 1200 1200 1200 1050 1050
2,0 1350 1200 1050 1050 1050 1050
4,0 1200 1200 1050 1050 1050 1050
OBLIKE VALJČNIH SKLOPOV:

ENODELNI DVODELNI TRODELNI SKLOP
Kot nagiba valjčkov v sklopu  = 200, 250, 300, 350, 450

Vodilni kot za usmerjanje traka = maks. 30
Širina traka B (mm) l1 (mm) l2 (mm) l3 (mm)

400 500 - 160
500 600 - 200
650 750 - 250
800 950 465 315
1000 1150 600 380
1200 1400 700 465
1400 1600 800 530
1600 1800 900 600
1800 2000 1000 670
2000 2200 1100 750
2.1.3 USMERJANJE TRAKA

a) poševna namestitev valjev:
 krajši – srednje dolgi transporterji
 male zmogljivosti
namestitev in usmerjanje podpornih valjčkov
b) vrtljivi usmerjevalni sklopi:

 srednje dolgi in dolgi transporterji
 velike zmogljivosti
 razporeditev na 20 – 25 m
vrtljivo nameščen sklop nosilnih valjev v koritasti obliki in s stranskimi usmerjevalnimi valji
2.1.4 NALAGANJE IN ODVZEMANJE MATERIALA

Nakladanje:
 Dotok materiala z enako hitrostjo kot trak
Dodajalni lijaki z nasipkom:

a) za drobno zrnati material
b) za srednje komadni material
Lijak:
 Širina lijaka (0,6 – 0,8)  B
 Stransko in vhodno vodilo: max. špranja a'min / 3
 Zaščita lijaka : odbojne pločevine, gumi obloge
Razkladanje:
 Preko končnega bobna – krivulja padanja odvisna od hitrosti v in
lastnosti materiala
O1 – točka odcepitve na traku

O2 – točka odcepitve na kupu y2
O2 x2
P y1
mr2 = mv2 / r
x1
h O1
1
p
h1
mg
mgcos
 1
v
r 0
Točka odlepitve O1 (ob traku):
Centrifugalna sila  teţnost

mv2 h
 mg cos 1 cos 1 
r r
v2 h v2
 g  h r - h je neodvisen od premera
r r g
višina pola P: podobnost trikotnikov

hp mg g n
  hp  ;  , g  9,81m / s 2
r mr 2  2
30
g 895
 hp  
 2
nb2
krivulja padanja z izhodiščem v O1 :

Pospešek: x = 0 y = - g
Hitrost: x = h   y   r 2  h 2    g  t
1   nb
x  h   t y   g  t 2  r 2  h2 t
2 30
Pot:
  nb
xh t
30
Razkladanje s pomočjo strgal:
 S pomočjo strgal – omogočajo razkladanje na poljubnem mestu

Poznamo enostranska in dvostranska pluţna strgala.
Enostransko strgalo Dvostransko strgalo
Za uspešno razkladanje je potreben pravilen nagibni kot .
v … hitrost traku
va … absolutna hitrost delca
vr … relativna hitrost delec / trak
Trenje trak / material G

Normalna sila N = G    sin(+)
Trenje material / strgalo s  N
F iX 0 N  G  sin(   )
F iY 0  S  N  G  cos(   )
FX N G  sin(   ) 1 1
    tg (   ) ;  ctg  S
FY  S  N G  cos(   ) S tg  S

     S  90    0     S  90

  90   S
Minimalni nagib strgala proti osi traka (  ) je odvisen samo od stenskega

trenja ( S ) (material / strgalo)
reakcija na traku  izmikanja traka  dodatno vodenje traka ali pluţna
(dvostranska) strgala
 Razkladanje s pomočjo razkladalne naprave
+ Omogoča razkladanje na poljubnem mestu

+ Izniči neugodne efekte strgala
- Izgube zaradi dviganja (trak + material) in pregibanja traka
2.1.5 ČISTILNE NAPRAVE

 Čistilno strgalo
 Rotacijske ščetke
 Pluţni strgalec
2.1.6 VARNOSTNE NAPRAVE

Nameščene na povratni strani (elektro – hidravlična zavora, zapore…)
2.1.7 OGRODJE TRANSPORTERJA

 Podolţni nosilci
 Stebri
 Prečno povezje
Izvedba: varjeni ''U'' ali ''L'' profili
Višina ogrodja: 400 – 500 (mm); med stebri: 2 – 3,5 (m)
Posebne izvedbe: obešeni valjčki
a) pluţno čistilno strgalo

b) čistilno strgalo
c) čistilne ščetke
2.1.8 NAPRAVE ZA PREUSMERITEV TRAKA

PREUSMERITEV traka (v vertikalni ravnini)
 Z BOBNOM: - pogonski boben (tip A) (kot preusmeritve > 1700 )

- povratni boben (tip B) (kot preusmeritve > 450 )
- odklonski boben (tip C) (kot preusmeritve < 450 )
 NA VALJČKIH: - izbočena preusmeritev

- vbočena preusmeritev
vodenje traka transporterja

Vbočena preusmeritev (konkavna) Izbočena preusmeritev (konveksna)
F
Rmin   mq Rmin  12  B
qG
F  N  sila v traku
qG  N m  mertska teza traka
m    koef. nagiba
  0 o  5 0  m  1,00
  5 o  20 o  m  1,00  1,10
Preoblikovanje: Koritasta oblika traka Ravna oblika
Izvedemo jo po korakih : =300 =200 =100 =00
Potrebna dolţina preusmeritve (ISO 10357, DIN 22101)

2.1.9 NAPENJALNE NAPRAVE

Napenjanje traka ( NE PREVEČ in NE PREMALO )
Zagotavlja pravilno delovanje transporterja
Napenjalna sila Fnap  1,1.Fdot  Fodt  Ws  N 

Fdot - sila v dotekalni veji traka na napenjalni boben
Fodt - sila v odtekalni veji traka na napenjalni boben
Ws - odpor pri gibanju podpornih sani
Napenjanje: - Z vretenom
- Z vzmetjo in vretenom
- Z uteţjo
- S pnevmatskim ali hidravličnim cilindrom
Namestitev: - Pri povratnem bobnu (običajno)

- Za pogonskim bobnom (redko – veliki transporterji)
napenjalna naprava na uteţ

napenjalna naprava na vreteno napenjalna naprava z vzmetjo
napenjalni boben z vretenom

2.1.10 POGONSKA NAPRAVA

Motor :
elektromotor :
 Kratkostični
 Z drsnimi obroči
 Frekvenčna regulacija
Tlačni motor:
 Zračni
 Hidro (rudarstvo)
Sklopke:
Med motorjem in gonilom:
 Elastična P  20 kW
 Turbosklopka P 20 kW
Med gonilom in pogonskim bobnom:

 Zobata
 Členkasta
Gonila:
 Visoki izkoristki (kvalitetna izbira)
NAČINI POGONOV IN RAČUNSKE OSNOVE

Namestitev  nosilni del traku je vlečen

Pogonska sila : trenje BOBEN / TRAK = f (  ,  )
 1 pogonski boben  = 180 - 210 (230)

 2 pogonska bobna  = 1 + 2 = 350 - 430
 posebne izvedbe:
 s priţemnim valjem
 s priţemnim trakom 
teţke izvedbe
dolgi transporterji


Fdot  Fodt  e Fdot - vlečna sila na koncu nosilne veje
Fodt - vlečna sila na začetku povratne veje
 
  k - »KORISTNI« del objemnega kota
 
 k   cel
2.1.11 ENAČBA POGONSKEGA BOBNA -EYTELWEINOVA

ENAČBA
POGON Z ENIM BOBNOM


Mejno stanje : drsno trenje  obraba traku Fdot  Fodt  e
Fdot ne smemo popolnoma izkoristiti F'dot  Fodt  e.
A A'
Fdot P
F'dot
F'dot
m
K
 = K + m
K ........... koristni kot
m .......... mrtvi kot
VARNOST PROTI DRSENJU g



Fdot Fodt  e  
 (  k )

 m
g    e
 k
e
F 'dot Fodt  e
različni načini pogonov transporterjev s trakom:

a), b) z enim gnanim bobnom
c), d) z dvema gnanima bobnoma
e) pogon enega bobna s priţemnim valjem
f) pogon enega bobna s priţemnim trakom
  
Obodna sila na bobnu (    k   cel )

Fb  Fdot  Fodt  Fodt (e   1)

e   1
Fb  Fdot (  )
e
Fb  Sdot  Sodt  f ( Sodt ,  , )  = 0,10 – 0,40 (glej tabelo spodaj)

 = 180  - 230  (en boben)
Priţemni boben  dodatna normalna sila na trak Fa  sila trenja   Fa


 
Fdot  ( Fodt    Fa )  e
 
   
Fb  Fodt (e  1)    Fa  e
Priţemni trak dodatna tlačna sila priţemnega traku Sa na vseh točkah traka na
bobnu
 Fdot  Fa   Fodt  Fa  e 


Odtočna stran : Fodt + Fa
Fb  Fodt  Fa   e   1
Dotočna stran : Fdot + Fa 
Material oz. Torni Vrednosti e* za objemni kot  v stopinjah in ločnih vrednostih
obloga bobna in koefici
atmosferske ent 
prilike 180 210 240 300 360 400 480
3,14 3,66 4,19 5,24 6,28 7,00 8,38
Bobni iz sive 0,10 1,37 1,44 1,52 1,69 1,87 2,02 2,32
litine ali jekla in
zelo vlaţni zrak
Obloga bobna iz 0,15 1,60 1,73 1,87 2,19 2,57 2,87 3,51
lesa ali gume in
zelo vlaţen zrak
Bobni iz sive 0,20 1,87 2,08 2,31 2,85 3,51 4,04 5,34
litine ali jekla in
vlaţen zrak
Bobni iz sive 0,30 2,56 3,00 3,51 4,81 6,59 8,17 12,35
litine ali jekla in
suhi zrak
Obloga bobna iz 0,35 3,00 3,61 4,33 6,25 9,02 11,62 18,78
lesa in suhi zrak
Obloga bobna iz 0,40 3,51 4,33 5,34 8,12 12,35 16,41 28,55
gume in suhi
zrak
POGON Z DVEMA BOBNOMA
 Povečanje   povečanje Fb
 Upogibanje traku v kratkem časovnem intervalu v 2 smereh
 Kompliciran, drag pogon
F'dot
F'dot
m1
Fb1
1 F'odt
v1 k1
k
Boben 1 F'odt
Fb2
v2
Fodt
Boben 2
Toga izvedba pogona z dvema gnanima bobnoma
F'dot
F'dot
m1
Fb1
F'odt
1
v1 k1
m2 F'odt
Boben 1 F'odt
2
Fb2 k2
v2
Fodt
Boben 2
Pogon z dvema gnanima bobnoma preko obtočnega gonila
a) Toga izvedba
Obodna hitrost v1 = v2
Boben 1: m  0
Boben 2: m = 0

'
Fdot  Fodt
'
 e   K 1 
  2
  Boben 2: Fdot2  Fodt  Fodt  e

'
Boben 1: 
Fb1  Fodt
'
 e   K 1  1
Fb  Fb1  Fb 2  Fodt e  
 
 
K 1    2

 1
b) Izvedba z obtočnim gonilom

1. M1 in M2 razdelita primerno njunim obtočnim sposobnostim (toga izvedba)
M F
DB = konst.: 1  b1  e 
M 2 Fb2
2. v1  v2 doseţemo v gonilu – obtočna izvedba gonila
boben 2 postruţimo za cca 1% Db1 = 1,01  Db2  toga izvedba
(prestavno razmerje dokaj nejasno)
Moderna izvedba z dvema pogonskima bobnoma:

 obtočno gonilo
 turbosklopka (motor / gonilo)
ali
Izvedba z dvema ločenima motorjema (in goniloma) za vsak boben posebej

2.1.12 BOBNI TRAČNIH TRANSPORTERJEV
 POGONSKI BOBNI - Preusmeritev traka pri visokih tračnih silah

(tip A) - Prenos pogonske sile na trak
 PREUSMERNI BOBNI - Preusmeritev traka pri niţjih tračnih silah (negnani)

(tip B)
 ODKLONSKI BOBNI - Majhna preusmeritev traka < 300 (negnani)

(tip C)
Pogonski bobni - zagotavljajo ustrezen pritisk trak/boben

- preprečitev poškodb nosilne strukture
- zagotavljajo potreben torni koeficient
- zagotavljajo ustrezno obodno silo
Varjeni pogonski boben
Pogonski boben z in brez obloge

Elektroboben
1 - plašč bobna; 2 - čelna stran; 3 - fiksni del EM; 4 - gred predleţja; 5 - tesnitev plašča bobna;
6 - tesnilo leţaja na gredi motorja; 7 - priključek za kabel
Določitev potrebnega premera pogonskega bobna DBpo
DBpo  cTr  dGk mm

dGk - debelina nosilne strukture traka
cTr - koeficient vrste vzdolţnega vlakna (osnove)
Vrsta materiala osnovnega vlakna Tr ust zag

B - bombaţ 80 > (6,7 do 9,5) > (4,8 do 6,0)
P - poliamid 90 > (6,7 do 9,5) > (4,8 do 6,0)
E - poliester 108 > (6,7 do 9,5) > (4,8 do 6,0)
R - reylon 118 > (6,7 do 9,5) > (4,8 do 6,0)
St - Jeklene ţice 145 > (6,7 do 9,5) > (4,8 do 6,0)
Na osnovi DBpo izberemo standardni premer z zaokroţanjem navzgor
Če največja sila v traku ne dosega dopustne tračne sile FSmax pri stacionarnem
reţimu dela, lahko delno zmanjšamo premer bobna
Dopustna sila pri ustaljenem delovanju: FSmax = N . B . ust

Dopustna sila pri zagonskem delovanju: FSmax = N . B . zag
Določitev premera pogonskih povratnih in odklonskih bobnov pri različnih

deleţih izkoriščenosti dopustne sile (pri ustaljenem delovanju)
Deleţ največje sile v traku (Fmax / FSmax) (ustaljen reţim)

0,6 do 1,0 0,3 do 0,6 do 0,3
Standardni
premer Pogon- Povratni Odklon- Pogon- Povratni Odklon- Pogon- Povratni Odklon-
pogonskega ski boben ski ski boben ski boben ski boben boben ski boben
bobna boben boben boben
100 100 100 100 100 100 100 100 100 100
125 125 100 100 100 100 100 100 100 100
160 160 125 100 125 100 100 100 100 100
200 200 160 125 160 125 100 125 100 100
250 250 200 160 200 160 125 160 160 125
315 315 250 200 250 200 160 200 200 160
400 400 315 250 315 250 200 250 250 200
500 500 400 315 400 315 250 315 315 250
630 630 500 400 500 400 315 400 400 315
800 800 630 500 630 500 400 500 500 400
1000 1000 800 630 800 630 500 630 630 500
1250 1250 1000 800 1000 800 630 800 800 630
1600 1600 1250 1000 1250 1000 800 1000 1000 800
2000 2000 1600 1250 1600 1250 1000 1250 1250 1000
Izvedbe pogonskih bobnov:

 način izdelave: - Varjena
- Odlita
 izvedba plašča bobna: - Cilindričen
- Izbočen ( R  0,01 B ; Rmin = 4 mm)
 obloga plašča bobna: - Gladek (brez obloge)
- Obloţen (profilirana ali gladka guma)
Debelina stene bobna ( h ) varjene izvedbe

(velika togost cilindrične oblike  poenostavljen izračun)
h  0,005  0,010  D  2  5 mm
dodatek za rjavenje
Torni koeficient med bobnom in trakom s se spreminja (pada)
- s hitrostjo traka (moţnost aquaplaninga)
- s povečanim pritiskom med trakom in bobnom
- s časom obratovanja (gladkejša površina bobna)
Določitev debeline čelne stene pogonskega bobna ( t )

KRITIČNI MESTI: Zvar pesto / čelna stena
Zvar čelna stena / plašč bobna
Upogibni moment nosilca na dveh podporah je vezan na podporno reakcijo

(A,B) in razdaljo od podpore.
Lb

t
d b t MR
a D
b
A B
x
e l1 e
a
l
Če opazujemo prirast momenta v nosilcu (bobnu) od podpore A proti sredini

bobna dobimo na ročici e moment MR
R
MR  e  Ae
2
Posledica delovanja momenta je deformacija: upogibni zasuk gredi za kot 
V nadaljevanu opazovanja prenašanja momenta proti sredini bobna ugotovimo,
da se RAZDELI MOMENTNA OBREMENITEV delno NA GRED in delno NA
ČELNO STENO in preko nje na praktično togi plašč.
MR = Mgred + Mstena
Posledica prenašanja dela upogibnega momenta na plašč je IZMENIČNA
UPOGIBNA OBREMENITEV čelne stene bobna (upogib plošče).
 UPOGIBNA NAPETOST v čelni plošči:

Na osnovi rešitev problemov teorije plošč (Timošenko) dobimo za model
okrogle plošče debeline t (zun. premer – a in notr. premer b ) z gredjo premera
d naslednji izraz za upogibno napetost v plošči:
Upogibna napetost pri notranjem robu plošče x = b :
1  2
 u x  b  
3

MR
 MPa
 
 
  1    1,738    1  1    ln  3 
2 2 2

I  a t2
l t 


Upogibna napetost pri zunanjem robu plošče x = a :
 u r  a      u r  b
b

a
 d4
I
64
mm  4
- vztrajnostni moment gredi
d mm - premer gredi
l mm - razdalja med čelnima stenama
t mm - debelina čelne stene
a,b mm - zunanji, notranji premer čelne stene
MR N  mm - celotni moment (pred delitvijo)
 = 0,3 - Poissonovo št. upoštevano v izrazih)
Poleg upogibne napetosti se pojavita v plošči tudi radialna napetost in

strižna napetost .
 RADIALNA NAPETOST v čelni plošči:

Pojavi se zaradi prenašanja sile FR (tračni sili + teţa bobna) na leţaje
Pri notranjem robu ( x = b ):
r 
FR
MPa
8   b  t
Obe normalni komponenti napetosti pri notranjem robu plošče ( u inr )
delujeta v isti smeri in jih lahko seštejemo
  u r
 STRIŢNA NAPETOST v čelni steni:
Pojavi se zaradi prenašanja torzijskega (pogonskega) momenta ( Mt )
z gredi na plašč

Mt
MPa
2   b2  t
 PRIMERJALNA NAPETOST
 pr   2     2   2  1,8   2   dop
  1,8 ISO priporočilo za zvarjene plošče
dop - dopustna napetost v čelni steni z radialnimi zvari (ISO)
dop = 70 (MPa) - »K« zvar
dop = 45 (MPa) - 2 krat kotni zvar (obojestransko 0,7 t )
 (MPa)
200
150
100
50
t (mm)
10 20 30 40 50
2.2 OSNOVE PRERAČUNA TRAČNIH

TRANSPORTERJEV
 Poznavanje transp. materiala a) GLAVNE MERE TRAKA
 Podana zahtevana zmogljivost (ŠIRINA TRAKA)
 Znana trasa transportiranja
 Opisani obratovalni pogoji b) POGONSKA MOČ
 Določen način dodajanja/oddajanja (SILE V TRAKU)
2.2.1 DOLOČITEV ZMOGLJIVOSTI

ZMOGLJIVOST (HITROST) ŠIRINA TRAKA
Masna zmogljivost: Qt = 3,6 . A .  . v . k1 t / h
Volumska zmogljivost: Qm = 3600 . A . v . k1 m 3


/h
Poznani parametri:
 Gostota tr. materiala  t / m 
3
 Največji nagib osi traka   0
 Nasipni kot mirovanja tr. mat. 0  0
Izbrani parametri:
 Hitrost traka v m / s
 Širina traka B m 
 Oblika traka: - ravni trak
- »V« korito
- tri- ali več- valjčno korita
 Nagibni kot bočnih valjčkov 0 
Hitrost traka ( v ) izbiramo v odvisnost od vrste transportiranega materiala in
širine traka
Idealizacija prereza A za trivaljčno korito (po DIN 22101 in po SIST ISO 5048):
Na osnovi izraza za trivaljčno korita se določita tudi prereza za ravni trak in

dvovaljčno korito:
Efektivna širina materiala na traku b m :
b = 0,9 . B – 0,05 m  za B  2 m
b = B – 0,25 m  za B > 2 m
Nasipni kot gibanja  (v odvisnosti od nasipnega kota mirovanja 0 ) :

  0,75 . 0 DIN  ( 150 ) ali ( 0,35 0 ) - po DIN
Idealiziran presek A
A = A1 + A 2 m  2
Zgornji del prereza A1 :
A1  l 3  b  l 3 . cos   .
2 tg
6
m  2
tg DIN
po DIN : A1  l3  b  l3 . cos  2 .
4
Spodnji del prereza A2 :

A2  l 3 

b  l3
2
  b  l3
.cos   .
 2

. sin  

m  2
l3 m  - dolţina srednjega valjčka
Korekcijski koeficient k1 ( upošteva največji nagib osi transportiranja  ) :
k1  1 
A1
1  k 
A
cos2   cos2 
kjer je: k 
1  cos2 
2.2.2 ODPORI GIBANJU – OSNOVA

PRERAČUNA TRAČNIH SIL
ODPORI GIBANJU POVEČANJE VLEČNE SILE V TRAKU
POZNAVANJE GLAVNIH
KONSTRUKCIJSKIH ELEMENTOV
TRAČNE POGONSKA
SILE MOČ
PREMAGOVANJE VSEH ODPOROV
ODPORI:
 LEŢAJNO TRENJE V PODPORNIH VALJČKIH
 PREGIB TRAKA NA VALJČKIH
 KOTALNO TRENJE TRAKA NA VALJČKU
 VODENJE TRAKA
 DVIG/SPUST BREMENA
 OVIJANJE TRAKA NA BOBNIH
 LEŢAJNO TRENJE V BOBNIH
 NAKLADANJE IN VODENJE TR. MATERIALA
 RAZKLADANJE NA POTI
 ČISTILNE NAPRAVE
 IZGUBE V POGONSKEM MEHANIZMU
NAČIN PRERAČUNA SIL:

 PRERAČUN PO ODSEKIH (Spiwakowski, DIN)
 GLOBALNI PRERAČUN (SIST-ISO, DIN)
SEKCIJSKI PRERAČUN TRAČNIH SIL:

 TRAJEKTORIJO TRAKA RAZDELIMO NA ODSEKE (SEKCIJE)
(na odseku določimo spremembo sil na osnovi znanih odporov)
 ORIENTACIJA V SMERI GIBANJA TRAKA
v
Fi Fi+1
Fi+1 = Fi + iF(i+1)
I. ODPORI NA RAVNI SEKCIJI:

 LEŢAJNO TRENJE V PODPORNIH VALJČKIH
 PREGIB TRAKA NA VALJČKIH TRENJE PRI GIBANJU
 KOTALNO TRENJE TRAKA NA VALJČKU
 DVIG/SPUST BREMENA
 USMERJANJE (VODENJE) TRAKA
Fi + 1
v
H= Lsin
L
li
GN

G GT
Fi
LH = L  cos
G = g.  q . L (N) Teţa vseh gibajočih delov na odseku

GN = G . cos  Normalna sila na podporo
 Prirast sile (odpor) zaradi skupnega TRENJA pri gibanju
i( Fr)i+1 = f1 . GN = f1 . g . L . [ qr +( q + qtr ) cos  ]

1
(N)
g - gravitacijski pospešek
LEŢAJNO trenje
f1 - skupni koeficient trenja PREGIBANJE traka
KOTALNO trenje
f1
Obratovalni pogoji Ravni trak Koritast trak
UGODNI (suho, brez praha ..) 0,018 0,020
NORMALNI (malo praha, vlage ...) 0,022 0,025
TEŽKI (zunaj, vlaga, mraz, prah,...) 0,035 0,040
L m  .........dolţina opazovanega odseka

LH = L . cos  horizontalna projekcija opazovanega odseka
H = L . sin  vertikalna projekcija opazovanega odseka
q (kg/m) .... metrska masa transportiranega materiala
q
Qt
3,6  v
kg 
 m 
kjer je Qt t  h in vm s 
qtr kg 
 m metrska masa traka
q r   k  ali  r  kg 
G G
 m  metrska masa rotirajočih
 li   li 
delov valjčkov
li (m) .......... razdalja med podpornimi valjčki
Ocenitev mase rotirajočih delov valjčkov:
Ravni trak: G r  10  B  3 kg
Koritast trak: G k  10  B  7 kg
Pri manjših nagibih transporterja ( 150 ) lahko pišemo v osnovni enačbi:
[ qr + ( q + qtr).cos  ]  (qr + q + qtr ) =  q
 Prirast sile (odpor) zaradi dviga / spusta transp. materiala in traka
Premagovanje sile teţnosti:
i( Fr)i+1 g . L . sin  . ( q + qtr )

2
= GT =  (N)
 Prirast sile zaradi usmerjanja (osnega vodenja) traka:

½ 0  FN
Fu1
½  FN ½  FN
½ F
Za en trivaljčni sklop z vodilnimi bočnimi valjčki (  0 ):

 Usmerjevalna sila ene strani: FU1 = 0,5 . FN .  . cos 
 Zaviralna sila obeh strani: F = FN . 0 . sin  (N)
Normalna sila na bočni valjček: FN = C . g . (q + qtr) . l1 . cos  (N)


Koeficient oblike korita: C= 0,4 za korito z nagibom  = 200 do 300
C = 0,5 za korito z nagibom  = 350 do 450
Torni koeficient drsenja trak/valjček: 0 = 0,3 do 0,4
Razdalja med valjčnimi sklopi l1
Število usmerjevalnih sklopov na odseku (i) – (i+1) : zus
Celotni odpor zaradi usmerjevalnih valjčnih sklopov na nosilni strani:
i( Fr)i+1 = zus . F = zus . C . g . (q + qtr) . l1 . cos  . 0 . sin  (N)

3
Celotni odpor zaradi usmerjevalnih valjčnih sklopov na povratni strani:

Na povratni strani uporabimo dvovaljčni sistem »V« korito
i( Fr)i+1 = zus . g . qtr . l1 . cos . cos  .0 . sin 

3
(N)
Celotni odpor »ravnega« odseka (i) – (i+1) :
i(Fr)i+1 = i(1Fr)i+1 + i(2Fr)i+1 + i(3Fr)i+1
Fi+1 = Fi + i(Fr)i+1 (N)
II. ODPORI PRI PREUSMERJANJU TRAKA

Preusmeritve na: - Negnanih bobnih (povratnih in odklonskih)
- Pogonskih bobnih
- Na valjčkih
Preusmeritev na negnanih bobnih (povratnih in odklonskih)

Odpori preusmeritev na povratnem in odklonskem bobnu so dokaj majhni
(prirast od 2% do 7% tračne sile)
Izvor odporov: - odpori pregibanja traka okoli bobna FB1
- leţajno trenje zaradi reakcijske sile FB2
Fi+1 = Fi + i(Fr)i+1 i(Fr)i+1 = FB1 + FB2
Pregibanje traka:
 1,05  Fi  d
Trak s tekstilnim vloţkom: FB1  9  B  140  0 ,01  D N 
 B 
 1,05  Fi  d
Trak s jeklenim vloţkom: FB1  12  B  200  0 ,01  N 
 B  D
Leţajno trenje: FB 2  0 ,005 

dc
 Frez N 
D
B(m) .......... širina traka

D(mm) ....... premer bobna
d(mm) ........ celotna debelina traka (vloţek + obloge)
dc(mm) ....... notranji premer leţaja bobna (debelina čepa)
Frez(N) ..... absolutna vrednost vektorske vsote sil na bobnu
(obe tračni sili + lastna teţa bobna)
 Preusmeritev na pogonskih bobnih
Na pogonskem bobnu je sila v traku na odtekalni strani manjša od dotekalne

sile. Zato moramo odpore prišteti k dotekalni sili ( Fn ) !
Fn cel = Fn + n(Fr)1 = Fn + FBn1 + FBn2
Izvor odporov: - odpori pregibanja traka okoli bobna FBn1

- leţajno trenje zaradi reakcijske sile FBn2
Pregibanje traka:
 F  d
Trak s tekstilnim vloţkom: FBn1  9  B  140  0 ,01 n   N 
 B D
 F  d
Trak s jeklenim vloţkom: FBn1  12  B  200  0 ,01 n   N 
 B D
Leţajno trenje: FBn2  0 ,005 

dc
 Frez N 
D
 Preusmeritev na valjčkih
Dodatno k odporom ravne proge (z gostejšo razporeditvijo podpornih valjčkov)

upoštevamo še učinek zatezanja:
i 
( Fr )i 1  Fi  e

f1 
1
Upoštevati moramo leţajno silo na
podporno konstrukcijo valjčkov !
Fi+1
Fi
III. ODPORI PRI MESTU NAKLADANJA
Na območju nakladanja se pojavijo zaradi:

 Pospeševanja materiala na traku
 Trenja materiala ob steno vodilnega korita
 Dodatnega pritiska curka tr. materiala pri nasipu iz bunkerja
 Odpor zaradi pospeševanja materiala na traku
Na osnovi trenja med materialom in trakom se izvede pospeševanja materiala

od začetne hitrosti ( v0 ) do hitrosti traka ( v )
Q t  v  v 0 
Fa  N  Qt (t/h) - zmogljivost
3,6
v , v0 (m/s)
 Odpor zaradi trenja materiala ob vodilno korito
FNSt
px max (stenski tlak)

Na osnovi analize stenskega tlaka (po Rankinu):
Višina materiala v vodilnem koritu: h 

Qm
m 
3600  v  bk
Qm (m3/h) volumska zmogljivost
v (m/s) hitrost traka  (kg/m3) nasipna gostota materiala
2
bk (m) širina korita g (~ 10 m/s ) gravitacijski pospešek
Največji horizontalni pritisk na steno korita ob dnu:
   
p x  p y  tg 2  45 0      g  h  tg 2  45 0   (0 – kot notr. trenja mat.)
 2  2
Normalna sila na eno stran korita na meter dolţine:
FNst   h  p x 
1
2
  g  h2
2
 
 tg 2  45  
 2
N m
Upoštevamo dolţino ( l ) korita in obe steni:
 
Fst  2  l   s  FNst  g  h 2    l   s  tg 2  45   N 
 2
s - koeficient stenskega trenja

s = (0,25 do 0,30) (za ţito)
s = (0,35 do 0,45) (za suh premog)
s = (0,50 do 0,70) (za zemljine, rude ...)
 Odpor zaradi pritiska curka materiala pri nasipu iz bunkerja
Fn  k v  g  q  G A  f 1
kv = 0,7 - (pri v < 1 m/s)

kv = 0,9 - (pri v > 1 m/s)
q (kg/m)
GA (N) - sila curka na trak (odvisna od hidravličnega radija odprtine

bunkerja)
G A  1,1    g  Do3 N  okrogla odprtina s premerom Do
G A  1,4    g  ao3 N  kvadratna odprtina s stranico ao
a o2  bo2
G A  2 ,8    g  N  pravokotna odprtina (ao . bo)
ao  bo
Skupaj odpori pri mestu nakladanja:
Fa + Fst + Fn

IV. ODPORI PRI RAZKLADANJU
 Naravno razkladanje na koncu transporterja

 Razkladanje s pomočjo razkladalne naprave
 Razkladanje s pomočjo enostranskih ali pluţnih strgal
 Naravno razkladanje na koncu transporterja

NE POVZROČA odporov
 Razkladanje s pomočjo razkladalne naprave

Pri razkladalni napravi dvigamo material in pregibamo trak čez bobne.
Odpori so odvisni od konstrukcije razkladalnika
 Razkladanje s pomočjo strgala
F  f str  g  q  B  1500  B N 
B (m) širina traka
q (kg/m) metrska masa tr. materiala
g (m/s2) pospešek gravitacije
fstr koef. specifičnega odpora strgala
fstr = ~ 2,7 prahast do zrnat material
fstr = ~ 3,6 drobno kosovni material
V. ODPORI ZARADI ČISTILNIH NAPRAV

 Odpori zaradi čistilnih strgal v
Pri odmetnem bobnu
Na notranji strani traka pred povratnim bobnom
FČ  ( 300  500 )  B N 

 Odpori zaradi čistilnih ščetk
v
FŠ  0 ,2  f Š  v Š  B N 
vš (m/s) - obodna hitrost ščetk vš = (2 do 3)  v
fš - specifični odpor ščetk
fš = 200 do 250 (N/m) - nelepljiv tr. material vŠ
fš = 300 do 350 (N/m) - lepljiv tr. material
VI. DODATNE SILE ZARADI ZAGONA / USTAVITVE

TRAKA
Sprememba hitrosti ob zagonu /ustavitvi naprave zahteva PREMAGOVANJE

VZTRAJNOSTNIH SIL :
 Pospeševanje traka brez materiala
 Pospeševanje transportiranega materiala na traku
 Pospeševanje rotirajočih mas
Med zagonom / ustavitvijo se material ne sme premikati na traku !
Maksimalni pospešek pri zagonu: a max   s  cos   sin    g

Maksimalni pospešek pri zaviranju a max   s  cos   sin   g
s - stenski torni koeficient tr. material / trak (0,4 do 0,6 – gladek trak)
 - nagibni kot transportiranja (dvig tr. materiala  > 0 )
 Pospeševanje traka (brez tr. materiala)

Fa1 = mg . amax = 2 . qg . Lcel . amax
 Pospeševanje transportiranega materiala

Fa2 = mmat . amax = q . Lcel . amax
 Pospeševanje rotirajočih mas

Fa3 = ( Id / r ) .   - kotni pospešek (bobnov, valjčkov)
Id – masni vztr. moment pri polmeru r
Skupna dodatna sila pri zagonu / zaustavitvi
Fa = Fa1 + Fa2 + Fa3

OMEJITVE PRI ZAGONU / USTAVITVI (DIN 22101):

 Sila pri zagonu ne sme presegati (30% do 70%) največje sile pri
ustaljenem delovanju (varovanje traka)
 »Mehek« zagon naprave (turbo sklopka , krmiljen pogonski motor) naj

ne presega (20% do 50%) prirasta največjega momenta ob ustaljenem
delovanju na pogonskem bobnu (izkoristek motorja pri delovanju)
Posledica: - Pri zagonu običajno elektromotor, ki je dimenzioniran na

premagovanje ustaljenih odporov, kratkotrajno
preobremenimo !
- Gonilna sposobnost pogonskega bobna mora omogočati
povečanje dotekalne sile na boben Fn za 20% do 50%
(dovolj velik »mrtvi kot«)
2.2.3 VLEČNE SILE IN PREDNAPETJE

TRAKA
Odpori gibanju Povečanje vlečne sile v traku
Celotno progo traka zaporedno razdelimo na ODSEKE (sekcije) v smeri gibanja.
Meje odsekov predstavljajo prerezne točke.
 ravni odseki končne dolţine
 ravni odseki brez dolţine
 krivi odseki končne dolţine
 krivi odseki brez dolţine
Fdo
Fod
Točko (1) izberemo pri izhodu iz pogonskega bobna

Silo v točki (1) F1 predpostavimo na začetku kot znano (F1 = Fod )
Zadnja točka (n) je pri naleganju traka na pogonski boben (Fn = Fdo )
Postavimo sistem enačb za vseh (n-1) odsekov:
Fi+1 = Fi + (i Fi+1 ) ( i = 1, 2, ... , n-1)

Manjkajočo enačbo nadomestimo z Eytelweinovo enačbo (na pogonskem
bobnu)

  k
Fn  F1  e
Upoštevamo samo »koristni« del objemnega kota na pogonskem bobnu !
Rešitev sistema enačb nam poda tračne sile v prereznih točkah ( F1 do Fn )
Kontrola minimalne tračne sile na odseku – kontrola povesa traka
Pri podani razdalji med valjčki odseka ( li ) in izračunani minimalni tračni sili odseka
( Fmin ) kontroliramo specifični poves traka med podpornimi valjčki ( f / li )
 fi  ( q  qg )  g  li  fi 
Nosilna veja:        0 ,005  0 ,020
 li  8  Fmin  li  dop
 fi  qg  g  li  fi 
Povratna veja:        0 ,005  0 ,020
 l i  8  Fmin  li  dop
Poves pri transportu kosovnega materiala s teţo Gkom :
 f i  qg  g  li f 
 kom   i   0 ,005  0 ,020
G
  
 l i  8  Fmin 4  Fmin  l i  dop
Določitev napenjalne sile na napenjalnem bobnu

Sekcijski izračun omogoča določitev optimalne sile napenjanja na poljubnem
mestu transporterja
Če uporabimo n.pr. napenjalni boben z objemnim kotom 180 0 in z izračunanima

dotekalno (Fdo) in odtekalno silo (Fod) je potrebna napenjalna sila ( Fnap )
Fnap  ( 1,0  1,1 )  ( Fdo  Fod )

2.2.4 DOLOČITEV POTREBNE MOČI

MOTORJA
 Za pogone z gonilnim pogonskim mehanizmom
PM 
Fb  v F  F1   v
 n kW 
1000  1 1000  1
uporabljamo gonila z visokim izkoristkom 1 = (0.85 do 0,95)
 Za pogone z el. motornim zaviralnim mehanizmom (regenerativnim)

( F1 > Fn )
Fb  v Fn  F1  v
PM   2   2 kW 
1000 1000
pri regenerativnih pogonih znaša 2 = (0.95 do 1,00)

2.3 POSEBNE IZVEDBE TRAČNIH

TRANSPORTERJEV
2.3.1 PREVOZNI TRANSPORTERJI
Uporaba:
 Nakladalno razkladalni stroji za sipek material
 Notranji transport
 Skladišča
 Gradbišča
 Pospešitev ţeleţniškega in ladijskega pretovora
Značilnosti:
 Lahko ogrodje
 Kolesa
 Višina H (nagib ) variabilna
 Stisnjene izvedbe (elektroboben)
 '' V '' oblika traku
 moţno teleskopsko raztezanje L = L0  (1 – 1,5)
Orientacijske vrednosti:
 L < 20 m
 H < 10 m
 v < 2 m/s
 B = 300 – 600 mm
 Qm < 200 m3 / h
 P < 7 kW
prevozni transporter: 1 – prevozno in višinsko spremenljivo ogrodje; 2 – tračni transporter; 3

– napenjalni boben; 4 – pogonski boben; 5 – dodajalno korito; 6 – gornji nosilni valj; 7 –
spodnji nosilni valj; 8 – vitel za nagibanje ogrodja
2.3.2 REVERZIBILNI TRANSPORTERJI
 Transportiranje moţno v obe smeri

 L < 20 – 30 m
POVEČANJE SILE PREDNAPETJA
F'odt Fdot Wn
FV 
a) pogon na koncu
transporterja
Wn
Wp

b) pogon na začetku
FV Wp transporterja
2.FV Fodt F'dot
a) pogon na koncu transporterja
Fdot
Fdot = FV + Wn ; Fodt = FV – Wp ; 
Fodt
b) pogon na začetku transporterja
F ' dot
F'dot = FV + Wp ; F'odt = FV – Wn > 0 ;  '
F ' odt
FV  Wn
 FV  W p ( FV  Wn )( FV  Wn ) FV2  Wn2
   1
 ' FV  W p ( FV  W p )( FV  W p ) FV2  W p2
FV  Wn

Wn  W p  1
'
za preračun je merodajen pogon na začetku transportiranja materiala
Potrebna napenjalna sila:
 1
  k
FV 1,1  (2  FV )  2,2  (Wn  e  Wp )  
  k
e 1
2.3.3 TRANSPORTER S PREKRIVNIM TRAKOM
 Krovni trak običajno brez pogona

  do 60 
 pritisna sila krovnega traku ustvarjena z obteţilnimi valji
shematični prikaz transporterja s prekrivalnim trakom: 1 – prekrivalni trak; 2 – nosilni trak; 3

– obteţilni valji
2.3.4 TELESKOPSKI TRANSPORTER
 Spremenljiva dolţina transporterja

 Mobilna ali fiksna namestitev Pomemben člen modernih
 Reverzibilno delovanje logističnih vozlišč
Spremenljiva dolžina
L

2-Tračni Transporterji 17do 69

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

2-Tračni Transporterji 17do 69

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Transportni sistemi-Transporterji s trakom 17

 slabosti : obraba traka  zamenjava traka (velik strošek)

Izvedbe transporterjev glede na vodenje traku

shematični prikaz vodenja traku

 odlaganje traku : 1. Na koncu traku

 fiksni transporterji 200 – 300 m

Nagib tračnega transporterja  je odvisen od stenskega trenja ( material/trak)

2.1 ELEMENTI TRAČNIH TRANSPORTERJEV

2.1.1.1 TEKSTILNI TRAKOVI

2.1.1.2 GUMIJASTI TRAKOVI

POLNILO (ogrodje) + ZAŠČITA

Prerezi gumijastih trakov:

Zaščita polnila: - mehanski vplivi

Min. debelina nedel.

Debelina gumijaste prevleke

ŠIRINA TRAKOV: Določamo jo glede na potrebno zmogljivost

Ocenitev metrske mase gumijastih trakov:

q g  1,1  B  1,25  z  s1  s 2  kg 

Spajanje gumijastih trakov

Dobava: - brezkončni (tovarniško spojen – Lcel<100m)

Posebne izvedbe trakov:

2.1.1.3 TRAKOVI IZ UMETNIH MAS

2.1.1.4 JEKLENI TRAKOVI

2.1.1.5 ŢIČNI TRAKOVI

Temperaturno odvisno dimenzioniranje:

2.1.2 PODPORNI VALJČKI (Idlers)

VALJČNA DRSNA drsne proge:

ZGRADBA VALJČNIH SKLOPOV

URAVNOTEŽITEV VALJČKOV - mirni tek – brez nihanja konstr.

Nosilni valji za gumijasti trak: Izvedba nosilnih valjev:

Tab.: minimalni premeri valjčkov d1 :

Širina traka B (mm)

Razdalja med valjčnimi sklopi:

Tabela razdalj med valjčnimi sklopi na nosilni veji L1 (mm)

Širina traka B (mm)

OBLIKE VALJČNIH SKLOPOV:

Kot nagiba valjčkov v sklopu  = 200, 250, 300, 350, 450

Širina traka B (mm) l1 (mm) l2 (mm) l3 (mm)

2.1.3 USMERJANJE TRAKA

namestitev in usmerjanje podpornih valjčkov

b) vrtljivi usmerjevalni sklopi:

2.1.4 NALAGANJE IN ODVZEMANJE MATERIALA

Dodajalni lijaki z nasipkom:

O1 – točka odcepitve na traku

Točka odlepitve O1 (ob traku):

Centrifugalna sila  teţnost

višina pola P: podobnost trikotnikov

krivulja padanja z izhodiščem v O1 :

Razkladanje s pomočjo strgal:

 S pomočjo strgal – omogočajo razkladanje na poljubnem mestu

Enostransko strgalo Dvostransko strgalo

Za uspešno razkladanje je potreben pravilen nagibni kot .

Trenje trak / material G

Minimalni nagib strgala proti osi traka (  ) je odvisen samo od stenskega

 Razkladanje s pomočjo razkladalne naprave

+ Omogoča razkladanje na poljubnem mestu

- Izgube zaradi dviganja (trak + material) in pregibanja traka

2.1.5 ČISTILNE NAPRAVE

2.1.6 VARNOSTNE NAPRAVE

2.1.7 OGRODJE TRANSPORTERJA

a) pluţno čistilno strgalo

2.1.8 NAPRAVE ZA PREUSMERITEV TRAKA

 Z BOBNOM: - pogonski boben (tip A) (kot preusmeritve > 1700 )