ZAKON O SOCIALNEM VARSTVU (ZSV)

ZAKON O SOCIALNO VARSTVENIH PREJEMKIH (ZSVarPre) ZAKON O UVELJAVLJANJU PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV (ZUPJS)
povzetki

I. ZAKON O SOCIALNEM VARSTVU - sprejet: 1992 - precej spremenjen z: Zakonom o socialno varstvenih prejemkih (julij 2010, a zane uporabljati ele junija 2011) Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (julij 2010, a zane uporabljati ele julija 2011)
Socialno varstvo v Sloveniji ureja Zakon o socialnem varstvu (ZSV), ki doloa: - pravice do socialnih storitev; - pravice do denarnih socialnih pomoi. Namen varstva: - prepreevanje in odpravljanje socialnih stisk - zagotavljanje materialne varnosti - v vsakem konkretnem primeru se ugotavlja, e izpolnjuje pogoje za socialne storitve ali denarno pomo Upravienci do socialnega varstva so: - slovenski dravljani s stalnim prebivaliem v Sloveniji; - tujci, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji (tujci rezidenti - min. 8 let bivanja v RS + drugi pogoji); - upravienci, ki jih doloa mednarodna pogodba. Vse druge osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev, imajo pravico do: - prve socialne pomoi (glej spodaj); - plaila vozovnice za povratek do stalnega prebivalia v tuji dravi z javnim prevozom. 1. SOCIALNO VARSTVENE STORITVE Socialno varstvene storitve so namenjene prepreevanju in odpravljanju socialnih stisk in teav posameznikov, druin in skupin prebivalstva. Obsegajo razline oblike socialnih pomoi v naravi. Socialno varstvene storitve so: 1. prva socialna pomo = ugotovitev socialne stiske in monih ukrepov za njeno reitev. Primer: oseba pride na C.s.d. in pove, da umira od lakote, ker nima sredstev za ivljenje. Socialni delavec ugotovi, da je oseba kronini alkoholik, ki vse svoje dohodke zapravi za opijanje z ganimi pijaami. Kot moni ukrep se bo zato doloilo zdravljenje alkoholizma. 2. osebna pomo = redno svetovanje posamezniku, urejanje njegovih zadev pred dravnimi organi in usmerjanje posameznika v koristne dejavnosti, da bi se izboljale njegove socialne monosti. Primer: osebni svetovalci mladoletnikov, ki ivijo na cesti (pri nas tega e nimamo). 3. pomo druini - mona je v 2 oblikah: dejanska pomo v gospodinjstvu; IN pomo pri urejanju medosebnih odnosov v druini. 4. institucionalno varstvo - zagotavlja se v okviru naslednjih ustanov: domovi za starostnike; domovi za invalide; domovi za otroke z motnjami v telesnem in duevnem razvoju (Zavodi Janez Levec); domovi za otroke brez starev; domovi za otroke, katerih starem je bila odvzeta roditeljska pravica; domovi za vedenjsko motene otroke. 5. vodenje in varstvo zaposlitve pod posebnimi pogoji: gre za varstvo in zaposlovanje invalidov in odraslih; 6. pomo delavcem v podjetjih in zavodih - e jim preneha zaposlitev, jim C.s.d. pomaga pri izpolnjevanju raznih obrazcev. Izvajalci: - center za socialno delo
1

javni zavodi zasebniki in zasebni zavodi nevladne organizacije (neprofitne) dobrodelne organizacije

1.2 IZBIRA DRUINSKEGA POMONIKA Pravico do izbire druinskega pomonika ima polnoletna oseba s teko motnjo v duevnem razvoju ali polnoletna teko gibalno ovirana oseba, ki potrebuje pomo pri opravljanju vseh osnovnih ivljenjskih potreb (v nadaljnjem besedilu: invalidna oseba). Invalidna oseba v primeru izbire druinskega pomonika obdri pravico do dodatka za tujo nego in pomo oziroma dodatka za pomo in postrebo (v nadaljnjem besedilu: dodatek za pomo in postrebo), ki ga prejema po drugih predpisih Invalidna oseba in njeni zavezanci za preivljanje (v nadaljnjem besedilu: zavezanci) so dolni obini, ki financira pravice druinskega pomonika, redno za tekoi mesec povrniti sredstva oziroma del sredstev, ki jih obina namenja za pravice druinskega pomonika. Invalidna oseba to zagotovi tako, da s pisno izjavo dovoli izplaevalcu dodatka za pomo in postrebo, da le-tega, vendar najve v viini zneska, doloenega na podlagi prvega odstavka 18.i lena tega zakona, izplauje obini, ki je pristojna za financiranje pravic druinskega pomonika po tem zakonu. Pravice druinskega pomonika se dodatno financirajo s sredstvi invalidne osebe do viine njene plailne sposobnosti in s sredstvi v viini prispevka zavezancev. Pristojni center za socialno delo v odlobi o priznanju pravice do izbire druinskega pomonika odloi o prispevku invalidne osebe in zavezanca oziroma obine k plailu sredstev oziroma dela sredstev, ki jih obina namenja za pravice druinskega pomonika. e je invalidna oseba lastnica nepreminine, se ji v odlobi o priznanju pravice do izbire druinskega pomonika lahko prepove odtujiti in obremeniti nepreminino, katere lastnica je, v korist obine, ki financira pravice druinskega pomonika. Pristojni center za socialno delo odloi o izbiri doloene osebe za druinskega pomonika na podlagi mnenja invalidskih komisij Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (invalidska komisija). Pristojni center za socialno delo izda odlobo, s katero ugotovi, da bo invalidni osebi pomo, ki jo potrebuje pri opravljanju vseh osnovnih ivljenjskih potreb, nudil izbrani druinski pomonik, in hkrati odloi o pravici druinskega pomonika do delnega plaila za izgubljeni dohodek. Druinski pomonik ima pravico do delnega plaila za izgubljeni dohodek v viini minimalne plae oziroma sorazmernega dela plaila za izgubljeni dohodek v primeru dela s krajim delovnim asom od polnega. Delno plailo za izgubljeni dohodek se usklajuje z rastjo minimalne plae. Druinski pomonik invalidni osebi nudi pomo v skladu z njenimi potrebami in interesi, zlasti pa: - nastanitev, nego, prehrano in gospodinjska opravila, - zdravstveno oskrbo preko izbranega osebnega zdravnika, - spremstvo in udejstvovanje v razlinih socialnih in drubenih aktivnostih (kulturne, portne, verske, izobraevalne), - omogoati, da zakonit zastopnik, e ga invalidna oseba ima, opravlja svojo funkcijo. e je z odlobo zavrnjena pravica do druinskega pomonika, je mona pritoba. Na drugi stopnji doloa Ministrstvo za delo, druino in socialne zadeve na podlagi mnenja invalidske komisije, ki po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju na drugi stopnji obravnava mnenja invalidske komisije, ki je podala mnenje CSD-ju na prvi stopnji,. lani invalidske komisije, ki na drugi stopnji obravnava mnenja invalidske komisije, ki je podala mnenje CSD-ju na prvi stopnji, ne morejo biti osebe, ki so sodelovale v postopku na prvi stopnji. 2. DENARNA SOCIALNA POMO rtano, sedaj ureja Zakon o socialno varstvenih prejemkih, vendar do 1. 6. 2011 uporabljajo e dolobe ZSV 2.1 SPLONO IN VIINA DENARNE SOCIALNE POMOI Denarna socialna pomo je namenjena posameznikom in druinam, ki nimajo prihodkov iz nobenega drugega zavarovanja niti nimajo premoenja, da bi se jim zagotovila zadovoljitev minimalnih ivljenjskih potreb v viini, ki zagotavlja preivetje. Upravienci so lahko povsem brez dohodkov ali imajo nije dohodke, kot doloa zakon.
2

S tem se vzpostavlja varovalna mrea, v katero naj bi se "ujeli" vsi tisti, ki nimajo zadostnih sredstev za ivljenje. Pogoj za uveljavitev pravice do denarne socialne pomoi je, da ima oseba slovensko dravljanstvo in da prebiva v Sloveniji (zadostuje prebivanje, stalno prebivalie ni potrebno). Pravico do pomoi ima tudi tuj dravljan ali oseba brez dravljanstva, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji. Viina denarne socialne pomoi za upravienca, ki nima lastnih dohodkov po Zakonu o socialnem varstvu, se doloi v viini minimalnega dohodka. Osnovni znesek minimalnega dohodka, doloen v zakonu, se usklajuje dvakrat letno, in sicer v juliju z rastjo cen ivljenjskih potrebin v obdobju januar-junij tekoega in v januarju z rastjo cen ivljenjskih potrebin v obdobju julij-december preteklega leta po podatkih Statistinega Urada Republike Slovenije. Viina denarne socialne pomoi za druge upravience se doloi kot razlika med minimalnim dohodkom, ki pripada upraviencu, in njegovimi dohodki, ugotovljenimi na nain, ki ga doloa zakon. Viina denarne socialne pomoi za druino se doloi kot razlika med setevkom minimalnih dohodkov, ki pripadajo posameznim upraviencem oziroma druinskim lanom, in dohodki vseh druinskih lanov. Viina minimalnega dohodka za posameznega druinskega lana je v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka doloena po naslednjih merilih: prva odrasla samska oseba v druini: 1 vsaka naslednja odrasla oseba v druini: 0,7 otrok do 18 let in polnoletni otrok, ki so ga stari dolni preivljati zaradi rednega olanja: 0,3. Viina minimalnega dohodka za enostarevsko druino se povea za 30 % osnovnega zneska minimalnega dohodka. V primeru skupnega varstva in vzgoje otroka se viina minimalnega dohodka za otroka v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka in dodatek za enostarevsko druino iz prejnjega odstavka doloita v polovini viini. Tako minimalni dohodek, do katerega je mogoe pridobiti denarno socialno pomo, od 1. julija 2010 znaa: za samsko osebo in prvo odraslo osebo v druini: 229,52 EUR za vsako naslednjo odraslo osebo v druini: 160,67 EUR za otroka: 68,85 EUR povianje za enostarevsko druino: 68,85 EUR. Denarne socialne pomoi se ne dodeli samski osebi oziroma druini, ki ima prihranke oziroma premoenje, ki dosega ali presega viino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Pogodba o aktivnem reevanju socialne problematike (32. len ZSV) - lahko se jo sklene z upraviencem - upravienec je dolan dati protidajatev (npr. zdravljenje alkoholizma, odvajanje od drog, izobraevanje) 2.2 IZPLAILA DENARNE SOCIALNE POMOI Zakon o socialnem varstvu v 34. lenu doloa, da denarna socialna pomo upraviencu pripada od prvega dne naslednjega meseca po vloitvi vloge. Denarna socialna pomo se v primerih, ko to zahtevajo okoliine, izplaa takoj. Zakon ne doloa roka, v katerem bi moralo biti izvedeno izplailo. Terminski plan izplail doloa dve meseni izplaili. Izplailo pomoi ni odvisno od dneva izdaje odlobe, temve od dneva vnosa vroitve v informacijski sistem centrov za socialno delo (ISCSD). 2.3 IZREDNA DENARNA SOCIALNA POMO Izredna denarna socialna pomo se lahko dodeli v izrednih okoliinah. To pomo se lahko dodeli tudi v primerih, ko upravienec sicer presega "cenzus" za dodelitev denarne socialne pomoi, a se je iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, znael v poloaju materialne ogroenosti. V vlogi mora vlagatelj natanno navesti, za kaken namen potrebuje pomo in natanno opredeliti viino sredstev, ki jih potrebuje, upravienec pa je dolan prejeto pomo porabiti za namen, za katerega mu je bila le-ta dodeljena. Upravienec je dolan v roku 15 dni po prejetju pomoi predloiti pristojnemu centru za socialno delo dokazila o porabi sredstev. e tega ne stori ali pa se iz dokazila ugotovi, da pomo ni bila namensko porabljena, ni upravien do enkratne izredne pomoi oziroma izredne pomoi 18 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoi. Poznamo dve kategoriji izredne denarne socialne pomoi: za obdobje - dodeli se za obdobje, torej za materialno ogroenost, ki bo trajala ve kot dva meseca enkratna - podeli se v enkratnem znesku, ker gre za trenutno materialno ogroenost. 2.4 KRIVDNI RAZLOGI Ne glede na pomanjkanje sredstev za preivljanje oseba ni upraviena do denarne socialne pomoi, e se ugotovi, da je brez teh sredstev po svoji krivdi.
3

2.5 ODLOANJE O DODELITVI DENARNE SOCIALNE POMOI Vlogo za denarno socialno pomo je treba vloiti pri pristojnem centru za socialno delo na posebnem obrazcu, priloiti pa je treba dokazila, ki so navedena na koncu obrazca. Med prejemanjem denarne socialne pomoi je upravienec v osmih dneh dolan sporoiti vse spremembe, ki vplivajo na prejemanje te pomoi (spremembe glede druinskih lanov, dohodkov, ipd.). O upravienosti do denarne socialne pomoi izda pristojni center za socialno delo odlobo, zoper katero se upravienec lahko pritoi na Ministrstvo za delo, druino in socialne zadeve. Sodno varstvo je zagotovljeno pred delovnimi in socialnimi sodii, Vijim delovnim in socialnim sodiem ter Vrhovnim sodiem. Zakon doloa monost, da CSD odloi po prostem preudarku, da: 1. ne dodeli pomoi; 2. dodeli pomo v nijem znesku, kot bi sicer pripadal upraviencu; 3. dodeli pomo v naravi. Razlogi za to so: ugotovljeni prihranki (takna doloba je nesmiselna, ker socialno ogroene terja v to, da zapravijo vse prihranke, saj drugae lahko ne dobijo socialne pomoi); ugotovitev, da upravienec ivi v druini ali skupaj z drugimi osebami, ki mu pomagajo pri preivljanju (s tem se hoe prepreiti, da bi za socialno pomo zaprosili mladi ljudje, ki ne dobijo zaposlitve, vendar ivijo v bogatih druinah); ugotovitev, da upravienec vsaj 30 dni/mesec prebiva v bolninici, kjer ima brezplano oskrbo (npr. psihiatrini bolniki, ki so na zdravljenju ve let). Pomo v naravi se dodeli, e za to obstajajo utemeljeni razlogi (npr. alkoholizem). 2.6 TRAJANJE PRAVICE prvi se dodeli najve za 3 mesece ponovno se lahko dodeli najve za 6 mesecev (odvisno od okoliin; presodi jih uradna oseba na centru za socialno delo), ko ni mogoe priakovati izboljanja socialnega poloaja upravienca (starost nad 60 let, bolezen ali invalidnost), se lahko dodeli najve za obdobje 1 leta upraviencu nad 60 let in tistemu, ki je trajno nezmoen za delo in je brez vsakrnih dohodkov oziroma prejemkov ter brez premoenja in nima nikogar, ki bi ga bil dolan in sposoben preivljati, in ivi doma, se dodeli trajna denarna socialna pomo. 2.7 POVEANJE DENARNE SOCIALNE POMOI za dodatek za pomo in postrebo, e je upraviencu za opravljanje osnovnih ivljenjskih potreb nujna pomo druge osebe in te pomoi ne prejema iz drugega naslova 2.8 FINANCIRANJE DENARNIH SOCIALNIH POMOI Denarne socialne pomoi financira dravni proraun Republike Slovenije. Iz prorauna se financirajo tudi socialne preventivne dejavnosti, socialne storitve, pomoi druinam na domu, izvrevanje javnih pooblastil C.s.d. in institucionalno varstvo za ljudi, ki ga ne morejo plaati, ter tudi vse investicije v socialno-varstvene zavode (domovi za prizadete dravljane, domovi za starostnike). Obine financirajo doloene socialne storitve in pomo pri najemninah socialnih stanovanj. 2.9 DRUGE DENARNE DAJATVE SOCIALNE NARAVE dodatek za pomo in postrebo (glej Pokojninsko in invalidsko zavarovanje); izredna denarna socialna pomo (glej zgoraj); drubena pomo invalidom - doloena je s posebnim zakonom in namenjena invalidom, ki nimajo pravic iz ZPIZ-1. To so invalidi, ki so prizadeti od rojstva ali so to postali pred vstopom v sistem invalidskega zavarovanja. dajatve za vojake in civilne rtve vojne - njihovo tevilo je zanemarljivo. 3. OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA - pravne in fizine osebe, e izpolnjujejo z zakonom doloene pogoje - storitve v okviru mree javne slube - javni socialno varstveni zavodi (koncesija na javnem razpisu), lahko tudi javni zdravstveni zavodi (celodnevno institucionalno varstvo) - storitve izven okvira mree javne slube - pravne in fizine osebe, ki pridobijo dovoljenje ministrstva za delo, druino in socialne zadeve Zakon nadalje doloa:
4

- koncesije za opravljanje storitev javne slube (na podlagi mnenja socialne zbornice podeli Ministrstvo; javni
razpis; trilanska strokovna komisija za koncesije; odpiranje ponudb; odloba, s katero se podeli koncesija; moen upravni spor; pogodba o koncesiji; register podeljenih koncesij; prenehanje ali odvzem koncesije; v primeru steaja preneha koncesijsko razmerje) javni socialno varstveni zavodi o center za socialno delo o dom za stareje o posebni socialno varstveni zavodi za odrasle (duevno in telesno prizadete) o varstveni delovni center (vodenje, varstvo in zaposlitev duevno in telesno prizadete odrasle osebe o dom za otroke (ki so prikrajani za normalno druinsko ivljenje) o socialo varstveni zavod za usposabljanje (otrok z zmerno, tejo ali teko motnjo v duevnem razvoju) ureditev organov zavoda (svet - predstavniki ustanovitelja, delavcev, lokalne skupnosti, invalidskih organizacij, starev oz. zakonitih zastopnikov, direktor, strokovni svet) drugi socialno varstveni zavodi dobrodelne organizacije, organizacije za samopomo in invalidske organizacije zasebno delo (zasebniki) skupnost socialno varstvenih zavodov

4. SOCIALNA ZBORNICA 5. POSTOPKI - krajevna pristojnost - odloanje v izvrevanju javnih pooblastil (uporaba ZUP!; e odloajo o koristi otroka, pridobiti mnenje strokovne komisije, ki jo imenuje strokovni svet CSD; o pritobah MDDSZ) - postopki pri uveljavljanju in izvajanju storitev (na zahtevo, lahko tudi po UD; ugovor zoper delo strokovnega delavca - odloa Socialna zbornica) 6. FINANCIRANJE - iz prorauna RS delovanje in razvoj sistema socialnega varstva; socialna preventiva; prva socialna pomo; pomo druini na domu; institucionalno varstvo (pomoi v zavodu, v drugi druini ali drugi organizirani obliki, s katerimi se upraviencem nadomeajo ali dopolnjujejo funkcije doma in lastne druine, zlasti pa bivanje, organizirana prehrana in varstvo ter zdravstveno varstvo); delovanje socialne zbornice, - iz prorauna obin druinski pomonik, pomo druini na domu; pomo pri najemnini stanovanja; stroki v zavodih za odrasle, e je posameznik oproen - plailo storitev plaati vse storitve po tem zakonu, razen socialne preventive, prve socialne pomoi, institucionalnega varstva v socialno varstvenih zavodih za usposabljanje. CSD lahko na zahtevo odloi o delni ali celotni oprostitvi storitev; obina lahko doloi dodatne oprostitve pri plailu strokov za pomo na domu in plailu storitev v zavodih za odrasle 7. NADZOR Socialna inpekcija; inpektorji za socialne zadeve

II. ZAKON O SOCIALNO VARSTVENIH PREJEMKIH (ZSVarPre)

Datum sprejema: Datum objave: Datum zaetka veljavnosti: Datum zaetka uporabe: Ureja: denarno socialno pomo varstveni dodatek 1.2 VIINA DENARNE SOCIALNE POMOI 13. 7. 2010 26. 7. 2010 10. 8. 2010 1. 6. 2011

- lastni dohodek samske osebe, ki je podlaga za doloitev viine denarne socialne pomoi, se upotevajo povpreni meseni dohodki in prejemki, ugotovljeni za samsko osebo, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vloitve vloge. kot lastni dohodek druine, ki je podlaga za doloitev viine denarne socialne pomoi, se upotevajo povpreni meseni dohodki in prejemki, ugotovljeni za druino, v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vloitve vloge.
5

Osnovni znesek minimalnega dohodka znaa 288,81 eura in se usklajuje po zakonu, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom. Viina minimalnega dohodka za posameznega druinskega lana se v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka iz 8. lena tega zakona doloi po naslednjih merilih: 1. prva odrasla oseba: 1, 2. prva odrasla oseba, ki je delovno aktivna v obsegu od 60 do 128 ur na mesec: 1,28 (vsota osnovnega ponderja 1 in dodatka za delovno aktivnost 0,28), 3. prva odrasla oseba, ki je delovno aktivna v obsegu ve kot 128 ur na mesec: 1,56 (vsota osnovnega ponderja 1 in dodatka za delovno aktivnost 0,56), 4. samska oseba med dopolnjenim 18. in dopolnjenim 26. letom starosti, prijavljena pri pristojnem organu za zaposlovanje v evidenci brezposelnih oseb oziroma v evidenci iskalcev zaposlitve, ki ima prijavljeno stalno prebivalie na istem naslovu kot stari ali dejansko prebiva z njimi: 0,7, 2. VARSTVENI DODATEK Upravienci do varstvenega dodatka: Do varstvenega dodatka so upraviene osebe, ki so trajno nezaposljive ali trajno nezmone za delo ali so stareje od 63 let enske oziroma od 65 let moki in so upraviene do denarne socialne pomoi oziroma bi do nje lahko bile upraviene ali katerih lastni dohodek oziroma lastni dohodek druine, ugotovljen na nain, kot velja za ugotavljanje upravienosti do denarne socialne pomoi po tem zakonu, presega viino njihovega minimalnega dohodka oziroma setevka minimalnih dohodkov posameznih druinskih lanov druine, ugotovljenega na nain, kot velja za ugotavljanje upravienosti do denarne socialne pomoi po tem zakonu, ne presega pa viine njihovega minimalnega dohodka oziroma setevka minimalnih dohodkov posameznih druinskih lanov druine za varstveni dodatek, ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu. 3. SPLONO O ZAKONU O SOCIALNO VARSTVENIH PREJEMKIH Kot glavne znailnosti Zakona o socialno varstvenih prejemkih lahko opredelimo dodatek za aktivnost, katerega viina je odvisna od tega, ali je upravienec delovno aktiven v obsegu od 60 do 128 ur na mesec (0,28 osnovnega zneska minimalnega dohodka) ali v obsegu ve kot 128 ur na mesec (0,56 osnovnega zneska minimalnega dohodka). Prav tako se dviguje osnovni znesek minimalnega dohodka, ki znaa 288,81 . V ZSVarPre najdemo tudi zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepreminine, ki je v lasti prejemnika trajne DSP, dolgotrajnega upravienca do DSP in upravienca do varstvenega dodatka, v korist Republike Slovenije. Predviden je tudi prenos pravice do varstvenega dodatka in do dravne pokojnine s pokojninskega podroja v sistem socialno varstvenih prejemkov v skladu s predlogom zakona ter prenos pravice do nadomestila za invalidnost in dodatka za pomo in postrebo iz ZDVDTP v sistem socialno varstvenih prejemkov v skladu s predlogom zakona. Zakon o socialno varstvenih prejemkih izboljuje sedanjo ureditev instituta denarne socialne pomoi in ga prilagaja zakonskim spremembam na drugih sorodnih podrojih (ZUPJS, ZPIZ, ZDOZDO idr.). Denarno socialno pomo se prilagaja posameznim upraviencem skladno s trajanjem prejemanja, zmonostjo upraviencev za delo, starostjo in delovno aktivnostjo. Hkrati pa zakon viino osnovnega zneska minimalnega dohodka prilagaja novo izraunanim minimalnim ivljenjskim strokom. Zaasni minimalni ivljenjski stroki samske odrasle osebe v skladu z izrauni Intituta za ekonomska raziskovanja znaajo 385,08 evrov, zaradi realno nizke minimalne in povprene plae, motivacije za delo in stimulativnega razmerja med denarno socialno pomojo in najnijimi plaami oziroma med socialnim varstvom in trgom dela pa ZSVP uvaja minimalni dohodek v viini 75 % navedenega zneska, in sicer 288,81 evrov. Gre za dohodek (DSP) namenjen delovno sposobnim odraslim posameznikom, ki so se zaradi okoliin zaasno znali v tekem socialnem poloaju in je za 62,01 evra vija kot do sedaj (226,80 evrov). Posameznikom, ki so se zaradi osebnih okoliin (trajna nezmonost za delo, trajna nezaposljivost, osebe stareje od 65 let) trajno znali v poslabanem socialnem poloaju ob navedenem minimalnem dohodku pripada e varstveni dodatek v viini 161,73 evrov, skupaj bi tako tak posameznik prejel 450,54 evrov. Posameznik lahko za varstveni dodatek zaprosi, tudi e ne prejema DSP in izpolnjuje vse ostale pogoje. V sistem denarne socialne pomoi in novega varstvenega dodatka v skladu z naeli modernizacije pokojninskega sistema prenaamo tudi transferje iz pokojninske blagajne, ki so po naravi socialni prejemki in ne izhajajo iz vplaanih prispevkov, kot sta npr. stari varstveni dodatek in dravna pokojnina.

Zakon kot nov dejavnik stimulacije za delo uvaja tudi dodatek za aktivnost, ki za delovno aktivne prejemnike denarne socialne pomoi predlaga viji minimalni dohodek, in sicer za dodatek za aktivnost v viini 161,73 ali 80,865 evrov. Predlagana je tudi nova fleksibilneja ureditev izredne denarne socialne pomoi. Prejemnik le-te bo po novem dokazila o namenski porabi dodeljene pomoi, ki mora biti porabljena v roku 30 dni od prejema, predloil najkasneje ob vloitvi nove vloge za izredno denarno socialno pomo. In ne tako kot do sedaj, ko je bilo to potrebno storiti v roku 15 dni od prejema pomoi. Ob navedenem Zakon o socialno varstvenih prejemkih izboljuje tudi nekatera sedaj pomanjkljiva zakonska doloila na podroju denarne socialne pomoi, s katerimi se zmanjuje monost zlorab in izkorianja sistema. Na novo se tako uvaja zakonska domneva obstoja zunajzakonske skupnosti, nova definicija posredno ugotovljenega dohodka in uvedba novega naina upotevanja premoenja in ugotavljanja dohodka iz dejavnosti. Zaostrile pa se bodo tudi sankcije v primerih zlorab, krivdnih razlogov za neupravienost do DSP in prikazovanja lanih podatkov ali prikrivanja resninega stanja. Zakon o socialno varstvenih prejemkih v prvi vrsti vsebinski zakon, ki na novo doloa viino minimalnega dohodka oziroma denarne socialne pomoi. Je finanno nevtralen in ne zahteva dodatnih proraunskih sredstev. Bo pa znotraj sistema socialnih transferjev prilo do doloenih prerazporeditev v smeri veje pravinosti in prepreevanja kopienja transferjev in zlorab. Ve pomoi bodo torej deleni tisti, ki jo resnino potrebujejo in so dejansko najbolj ogroeni (stareji, invalidi).

III. ZAKON O UVELJAVLJANJU PRAVIC IZ JAVNIHS SREDSTEV (ZUPJS)

Datum sprejema: Datum objave: Datum zaetka veljavnosti: Datum zaetka uporabe: 15. 7. 2010 30. 7. 2010 14. 8. 2010 1. 7. 2011

Pravica iz javnih sredstev se dodeli, kadar dohodek osebe ne dosega meje dohodkov, ki jo za posamezno pravico iz javnih sredstev doloa ta zakon, in kadar so izpolnjeni tudi drugi pogoji, ki jih doloajo predpisi, ki urejajo posamezno pravico. Centri za socialno delo odloajo po tem zakonu o pravici do naslednjih denarnih prejemkov: 1 . otrokega dodatka po zakonu, ki ureja druinske prejemke 2 . denarne socialne pomoi po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke 3 . varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke 4 . dravne tipendije po zakonu, ki ureja tipendiranje Centri za socialno delo odloajo po tem zakonu o pravici do naslednjih subvencij in plail: znianega plaila vrtca subvenciji malice za uence in dijake subvenciji kosila za uence subvenciji prevozov za dijake in tudente oprostitvi plaila socialnovarstvenih storitev prispevku k plailu druinskega pomonika subvenciji najemnine neprofitnega najemnega stanovanja, namenskega najemnega stanovanja, bivalne enote, trnega najemnega in hinikega stanovanja pravici do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev pravici do plaila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje za dravljane RS s stalnim prebivaliem v Republiki Sloveniji, ki niso zavarovanci iz drugega naslova po zakonu, ki ureja zdravstveno zavarovanje Kot glavne znailnosti ZUPJS lahko navedemo omejitve pravice do otrokega dodatka, do katerega so po novem upravieni le e otroci do 18. leta starosti; drugano postavitev sistema dravnih tipendij, v katerega so lahko vkljueni dravljani Republike Slovenije po 18. letu, ki po novi ureditvi ne bodo ve upravieni do otrokega dodatka in ne bodo presegali doloenega spremenjenega dohodkovnega cenzusa (64 % neto povprene plae na druinskega lana). Prav tako se uveljavlja vrstni red uveljavljanja pravic iz javnih sredstev - najprej je vlagatelj v doloenem vrstnem redu dolen uveljavljati denarne prejemke, in sicer si le-ti sledijo v vrstnem redu 1) otroki dodatek 2) denarna socialna pomo 3) varstveni dodatek in 4) dravna tipendija.
7

Pred uveljavljanjem subvencij oziroma plail je vlagatelj dolan uveljaviti pravice do denarnih prejemkov, do katerih je upravien. O vseh socialnih pravicah se bo odloalo na enem mestu(na CSD).