USTAVNA UREDITEV, ORGANIZACIJA PRAVOSODJA IN DRAVNE UPRAVE

vpraanja in odgovori USTAVNA NAELA IN LOVEKOVE PRAVICE naelo pravne in socialne drave. katere so PRAVICE po ustavi, ki se veejo na naelo socialne drave? Naelo delitve oblasti? Naelo zakonitosti Kako so urejene lovekove pravice v ustavi? Pravno varstvo v primeru kritve? Kako se uresniujejo P? Kaj pa e ne bi bile zapisane v ustavi? Poznate kakno tako mednarodno pogodbo? Kdaj se kritve P uveljavlja v upravnem sporu? suspenz pravic, katere ne morejo biti suspendirane, pogoji za suspenz Kaj je doloeno v X. lenu Ustave? Kaj varuje ta len? USTAVA Koliko sprememb je doivela naa ustava, katere? Hierarhija pr. aktov. Kaj je vije Ustava ali MEDNARODNA POGODBA? Simboli RS? Katera pesem je himna RS? Ali mora zastava na sodii viseti ves as? SODSTVO IN USTAVNO SODSTVO Sodniki; kdo jih predlaga, voli? Sodni svet; kdo predlaga, voli? Trajni mandat v pravosodnih organih, Mandat ustavnih sodnikov Kdo v Sloveniji izvaja sodno oblast? Kako je organizirano sodstvo v Sloveniji? Koliko je socialnih sodi? Koliko je vijih delovnih sodi? Kdo lahko Ustavnemu sodiu predlaga presojo MEDNARODNE POGODBE? Katera so naela sodstva v ustavi? Ustavna pritoba Ali lahko dr. org. vloi ustavno pritobo? Lahko, e gre za kritev procesnih pravic (nor. 22. len URS) ZAKONODAJA Kdaj se konstituira DZ? Zakonodajni postopek vrste in potek? Kje je urejen ta postopek? Kaj e ureja Poslovnik DZ in je podobno sprejemanju zakona? Kaken volilni sistem imamo za volitve v DZ? Kje je urejen volilni sistem? Kako se voli poslance v DZ? (splona, enaka volilna pravica, svobodne volitve, tajno glasovanje) Kaj je volilna pravica? kakne vrste referendumov poznam? Interpelacija DRAVNI SVET Naloge dravnega sveta. Pravica veta- kaj je s takim zakonom? VLADA IN DRAVNA UPRAVA Vlada RS Katere pravne akte sprejema izvrilna oblast (vlada, uprava)? Kdo izvaja nadzor nad delovanjem uprave? sodno varstvo pred odloitvami upravnih organov = Upravni spor Kdo izvaja izvrilno oblast? Kako? (organi in organizacije v sestavi) Kdo neposredno opravlja naloge uprave? Kaj je upravna enota? Komu je podrejena? (ministrstvu, ki je pristojno za podroje, ki ga ureja) Organizacija upravnih organov Kateri upravni organ odloa na I. in na II. stopnji? Komu disciplinsko odgovarjajo delavci v dravni upravi? Kdo izda disciplinsko odlobo? Kdo pa na II. stopnji? Sklepanje DR v dravni upravi? Kako je z nadzorom zakonitosti? Kdo nadzoruje delo organov lokalne samouprave? Kaj lahko naredi ministrstvo, e opazi, da ne delajo prav?
1

LOKALNA SAMOUPRAVA Naloge in financiranje lokalne samouprave Sploni akti obine Ali lahko obina opravlja dravne naloge? PREDSEDNIK DRAVE Ali ima predsednik drave imuniteto? Kaj pa poslanci? DRAVNO TOILSTVO Ali dravno toilstvo spada v sodno vejo oblasti? Vloga dravnega toilstva Kaj pa dravno toilstvo? Kako je organizirano? Kdo dovoli, da se DT lahko pripre? Kdo imenuje dravne toilce? DRAVNO PRAVOBRANILSTVO Vloga dravnega pravobranilstva Kdo imenuje dravne pravobranilce? NOTARIAT IN ODVETNITVO Kaj je notariat? Kdo imenuje notarje? Notarski zapis razlika med notariatom in odvetnitvom Kdaj dobi pravico opravljati odvetniki poklic? DRUGA VPRAANJA

USTAVNA NAELA IN LOVEKOVE PRAVICE

NAELO PRAVNE IN SOCIALNE DRAVE. KATERE SO PRAVICE PO USTAVI, KI SE VEEJO NA NAELO SOCIALNE DRAVE? Drugi len ustave doloa, da je Slovenija pravna drava. Za pravno teorijo predstavlja pravna drava predvsem vladavino zakona in zagotovitev temeljnih lovekovih pravic in svoboin. V tem smislu izhaja pravo iz materialno formalnega pojmovanja pravne drave, ki eli vzpostaviti optimalno ravnovesje med pravnim sistemom, kot izrazom suverene oblasti, ter posamezniki in drugimi subjekti (npr. gospodarski subjekti, drutva in druga zdruenja dravljanov), ki se jim priznava doloena svoboda oziroma avtonomija. V politini teoriji pomeni pravna drava predvsem vzpostavitev delitve in medsebojne uravnoteenosti posameznih vej dravne oblasti. Tu se poskua razreiti vpraanje, kako zagotoviti demokracijo, pri emer se izrazito izpostavljata predvsem naelo primata zakonodajne veje oblasti nad upravno in sodno ter naelo zagotovitve mehanizmov politinega pluralizma. Z ekonomskega vidika je pravna drava v prvi vrsti organizacijska shema svobodnega trga, ki deluje po sistemu konkurence subjektov, dobrin itd.. Pravna drava je v tem pogledu preteno nevtralni dravni mehanizem, ki omogoa predvidljivost trnega prometa ter zagotavlja druge vrednote, ki so za taken promet bistvenega pomena (avtonomija strank, zasebna lastnina, svoboda podjetnitva, naelo spotovanja pogodb itd.). Vse te vidike je mogoe zdruiti v enotni pojem integralne pravne drave ter s tem pojmom zajeti vse tiste principe, ki predstavljajo v doloenem asu in prostoru skupni imenovalec razlinih pogledov na pravno dravo. Pojem pravne drave je torej v pravu sinonim za sklop pravnih institutcij (nael in pravil), ki zagotavljajo, da je delovanje dravnih organov vezano na pravne predpise ter da je predvidljivo in ga je mogoe nadzirati. Gre torej za dravo, v kateri "vlada pravo" in v kateri dravni organi ne smejo postopati arbitrarno (samovoljno). V formalnem smislu to predvsem pomeni, da drava zagotavlja varstvo ustavnosti in zakonitosti, kar je posebej urejeno v VII. poglavju ustave. Vsebinsko pa to predvsem pomeni, da ustava in drugi pravni akti zagotavljajo lovekove pravice in svoboine ter da so posamezniki in drugi pravni subjekti pravno varovani pred nedopustnimi posegi drave. Pojem pravne drave zajema poleg navedenega e tevilna druga (pod)naela, ki so se v vestoletnem zgodovinskem razvoju uveljavila v zahodni pravni kulturi. Gre za (pod)naela, kot so naelo delitve oblasti, naelo vezanosti izvrilne in sodne veje oblasti na zakon, naelo pravne varnosti, naelo javnosti prava, naelo enakosti pred zakonom, naelo neodvisnosti sodnikov in sodstva, naelo pravinosti, prepoved povratne veljave pravnih predpisov in drugo. Abstraktna ustavna formulacija pravne drave omogoa npr. ustavnemu sodiu, da se pri
2

ocenjevanju ustavnosti zakonov oziroma njihovih posameznih dolob sklicuje neposredno na naelo pravne drave. Pri tem lahko ustavno sodie (seveda pa tudi drugi dravni organi) opre svojo odloitev ali na tista (prej omenjena in druga) naela oziroma dolobe ustave, ki pomenijo neposreden izraz naela pravne drave, ali pa na tista (pod)naela pravne drave, ki sicer niso izrecno zapisana v ustavi, predstavljajo pa splono priznane pravne in civilizacijske standarde demokratinih drav. Tako npr. ustavno sodie pri presojanju ustavnosti zakonskih dolob svoje odloitve vekrat utemeljuje tudi z naeli, ki jih nova ustava izrecno ne navaja, izhajajo pa iz e omenjenih civilizicijskih in modernih pravnih standardov (npr. naelo pravne varnosti, tj. predvidljivosti in zanesljivosti pravnih razmerij, naelo sorazmernosti in naelo zaupanja v pravo). Pravno dravo je mogoe opredeliti tudi na negativen nain. To pomeni, da pravna drava ni in ne more biti takna drava, v kateri je enostrankarski sistem ter v kateri temelji politini sistem na enotnosti in ne na delitvi oblasti, v kateri je pravna negotovost ter prevladuje politina in duhovna netoleranca, v kateri je pravo v slubi tekoe politike, v kateri vlada kakrnakoli oblika diktature, v kateri se ne spotujeta naeli ustavnosti in zakonitosti itd. Pri oceni, ali je doloeno dravo mogoe opredeliti kot pravno dravo, je zato treba upotevati vse navedene in druge pozitivne ter negativne vidike, ter oceniti, kateri od njih prevladujejo. Drugi len ustave opredeljuje Slovenijo tudi kot socialno dravo. Naelo socialne drave pomeni zahtevo po ustrezni skrbi drave za materialno in socialno varnost dravljanov. Gre za ustavno dolobo (naelo), ki je programske narave in iz katere izhaja usmeritev, da mora drava prevzeti dejavno socialnovarstveno vlogo. Slovenska ustava tu sledi modernim dravam, ki se zavedajo, da funkcija drave ni zgolj v golem (prisilnem) izvrevanju oblasti, pa pa mora drava za zagotovitev drubenega blagostanja v doloeni meri tudi intervenirati v gospodarski in sploni socialni sferi, in biti torej tudi t.i. drava blaginje ("welfare state"). Pri tem mora drava oceniti, kako postaviti ustrezno razmejitev med zagotovitvijo avtonomnega (tudi konkurennega) delovanja gospodarstva, kulture in drugih dejavnosti oziroma njihovih posameznih segmentov ter med tistimi drubenimi sferami, kjer mora delno ali v celoti sama zagotoviti varstvo dravljanov in drugih subjektov (npr. podroje izobraevanja, zdravstva, kulture in socialne varnosti). V slednjem primeru gre za podroja, ko drava omogoa dravljanom in drugim subjektom varstvo njihovih in splonih dobrin pod posebnimi (netrnimi) pogoji. Naelo socialne drave je konkretizirano v nekaterih temeljnih socialnih pravicah, ki jih zagotavljajo ustrezne dolobe v okviru II. in III. poglavja (III. poglavje ureja tudi pomembna socialna razmerja). To so predvsem naslednje pravice: svoboda dela (49. len), pravica do socialne varnosti (50. len), pravica do zdravstvenega varstva (51. len), pravice invalidov (52. len), pravice iz naslova varovanja druine (53. len), pravice otrok (56. len), pravice iz naslova varstva dela (66. len), pravice iz naslova socialne funkcije lastnine (67. len), pravica do zdravega ivljenjskega okolja (72. len), itd.

NAELO DELITVE OBLASTI? Na temelju tretjega lena ustave poteka izvrevanje oblasti praviloma v posredni obliki, tj. preko izvoljenih in drugih dravnih organov, ki delujejo po naelu delitve dravne oblasti. V tem pogledu so dravljani praviloma dejavni le obasno in posredno (volitve), seveda pa lahko v doloenih primerih sprejemajo oblastne odloitve tudi neposredno (npr. referendum). Dravna oblast se uresniuje prek razlinih oblastnih funkcij drave, ki jih v sodobni dravi izvajajo razlini dravni organi. V tem okviru je treba kot dravno funkcijo razumeti skupek istovrstnih oblastnih dejavnosti drave. Pojem dravna funkcija se pogosto enai s pojmom dravna oblast, gre pa za to, da se dravna oblast lahko izvaja prek razlinih funkcij drave (zakonodajne, izvrilne in sodne), ki jih izvajajo razlini dravni organi. Zakonodajna funkcija je tista funkcija drave, v okviru katere dravna oblast izdaja zakone kot (poleg ustave) najvije pravne akte v dravi in s tem postavlja tudi okvir in meje izvajanju drugih dravnih funkcij. To funkcijo praviloma izvaja poseben zakonodajni organ. Izvrilnoupravno funkcijo izvajajo izvrilni organi, med katere lahko tejemo dravnega poglavarja, vlado in upravne organe. Vsebina te funkcije je izvrevanje zakonov, ki jih sprejme zakonodajno telo. Zakoni se izvrujejo na razline naine in sicer z izdajanjem izvrilnih predpisov in z uporabo zakonov in drugih splonih aktov na konkretne primere v obliki individualnih pravnih aktov. Sodna funkcija pa se izvaja z avtoritativno ugotovitvijo kritve pravne norme in njene odstranitve in sicer predvsem v primeru spora glede tega. V okviru sodne funkcije se ne izdajajo sploni pravni akti, temve konkretni akti, predvsem v obliki sodb. Na temeljne funkcije dravne oblasti se navezuje tudi organizacija dravne oblasti. V tem okviru je doloen poloaj organov, ki izvajajo temeljne funkcije dravne oblasti, in njihova medsebojna razmerja. Glede tega sta se uveljavili dve temeljni naeli organizacije dravne oblasti in sicer naelo delitve oblasti in naelo enotnosti oblasti. Delitev
3

dravne oblasti pomeni, da je dravna oblast razdeljena na zakonodajno, izvrilno in sodno vejo. Drava sicer e vedno deluje kot organizacijska celota, vendar pa se njene temeljne naloge, tako institucionalno kot tudi funkcionalno, delijo med razline organe. Zakonodajno vejo oblasti predstavljata v Sloveniji dravni zbor kot zakonodajalec in dravni svet, ki z dravnim zborom tesno sodeluje pri zakonodajni dejavnosti (oba organa tvorita parlament Republike Slovenije, v katerem so pristojnosti drugega doma, tj. dravnega sveta, mono omejene). Izvrilno vejo oblasti predstavljata vlada (ki je hkrati tudi vrh upravne oblasti v dravi) in predsednik republike. Sodno vejo oblasti predstavljajo redna in specializirana sodia, na elu katerih je vrhovno sodie. Poseben poloaj v sistemu delitve oblasti ima ustavno sodie, ki je na eni strani pristojno predvsem za odloanje o ustavnosti zakonov, na drugi strani pa odloa tudi o ustavnih pritobah v zvezi s kritvami temeljnih lovekovih pravic. V prvem primeru lahko ustavno sodie tudi razveljavlja zakonske dolobe, ki so v nasprotju z ustavo, zato deluje v tem pogledu kot negativni zakonodajalec (pozitivni zakonodajalec, tj. tisti, ki zakone sprejema, je dravni zbor). V drugem primeru pa lahko ustavno sodie, v okviru varstva temeljnih pravic, razveljavlja tudi vse sodne odlobe, zaradi esar predstavlja v tem in v prejnjem primeru tudi vrh sodne veje oblasti. Delitev dravne oblasti je nadaljnja prvina demokratinega sistema oziroma pravne drave (1. in 2. len ustave), kajti v konkretni izpeljavi tega naela so zagotovljeni tudi mehanizmi zavor in ravnovesij, tj. tisti mehanizmi, ki omogoajo in narekujejo medsebojni nadzor in omejevanje navedenih treh vej dravne oblasti. Ti mehanizmi so e posebej pomembni v razmerju med dravnim zborom in vlado, kjer lahko dravni zbor npr. preko institutov poslanskih vpraanj, interpelacije ali celo nezaupnice vladi nadzira delo vlade oziroma uveljavlja njeno odgovornost za izvevanje zakonov in politike, po drugi strani pa lahko tudi vlada z vpraanjem zaupnice izvaja pritisk na delo parlamenta oziroma zagotavlja kontinuiteto svoje politine usmeritve. Bistvo naela delitve oblasti je v prepreevanju monopola politinega odloanja in s tem tudi najrazlinejih zlorab, ki jih taken monopol prinaa. Vsaka od treh glavnih vej oblasti ima tako odrejen doloen prostor svojega delovanja in ne sme posegati v pristojnosti drugih vej. Izvrilna oblast ne sme dobiti prevladujoega vpliva na sodno in zakonodajno oblast, medtem ko zakonodajna veja oblasti ne sme imeti neposrednega vpliva na sodno in izvrilno vejo, kar pomeni, da isti organ (parlament) ne sme hkrati sprejemati in izvrevati zakonov ter soditi po njih. Za sodno vejo oblasti je v sistemu delitve oblasti kljunega pomena, da je neodvisna od zakonodajne in izvrilne oblasti, oziroma da je vezana zgolj na ustavo in zakon, kajti le tako je lahko institucionalno resnino zagotovljeno varstvo pravic posameznikov. Naelo delitve oblasti je prevladujoe naelo organizacije dravne oblasti v sodobnih dravnih ureditvah, medtem ko je naelo enotnosti oblasti uveljavljeno le izjemoma. Za naelo enotnosti oblasti je znailno, da izhaja iz preprianja, da je dravna oblast lahko samo enotna, saj je izraz suverenosti ljudstva in je zato ni mogoe deliti. Tako pojmovana enotnost oblasti se nanaa na zakonodajno in izvrilno oblast, pri emer je izvrilna oblast podrejena zakonodajni oblasti, ki tudi nadzoruje izvrevanje zakonov. Za naelo delitve oblasti pa je znailno, da so organi, ki opravljajo temeljne funkcije dravne oblasti (zakonodajno, izvrilno in sodno) pri svojem delovanju relativno samostojni in neodvisni od drugih organov tako, da nobeden od njih ne more prevladati nad drugimi. Med njimi je vzpostavljen sistem razmerij, ki se navadno imenuje sistem zavor in ravnovesij (checks and balances). V tem okviru medsebojno sodelujejo in se medsebojno nadzorujejo. Na podlagi naela enotnosti in naela delitve oblasti so se izblikovali tudi razlini modeli organizacije dravne oblasti. Na podlagi naela delitve oblasti sta oblikovana predsedniki in parlamentarni sistem, na podlagi naela enotnosti oblasti pa skupinski oziroma konventski sistem.

NAELO ZAKONITOSTI Vsi podzakonski predpisi in drugi sploni akti morajo biti v skladu z ustavo in z zakonom. Za zakonitost je pomembno tudi naelo, po katerem mora biti v vsakem posaminem aktu navedena zakonska podlaga za njegovo izdajo, da se oban lahko pritoi, e smatra, da pristojni organ ni ravnal zakonito. V okviru naela zakonitosti so pomembna e nekatera druga naela. Eno teh nael je naelo objavljanja predpisov. Zakon in vsak drug predpis se mora prej, preden zane veljati, objaviti. Namen objave predpisa je, da se vsi tisti, na katere se predpis nanaa, seznanijo s predpisom, da bi se lahko po njem ravnali. Noben predpis ne more zaeti veljati, preden je objavljen. Dravni predpisi se objavljajo v dravnem uradnem listu (Uradni list Republike Slovenije), predpisi lokalnih skupnosti pa se objavljajo v uradnem glasilu, ki ga te skupnosti same doloijo (154. len ustave).
4

Za seznanitev s predpisom je potreben doloen as, ki mora pretei od objave do zaetka veljavnosti, kar imenujemo uveljavitveni rok (vacatio legis). Ustava Republike Slovenije doloa kot pravilo petnajstdnevni uveljavitveni rok, e v samem predpisu ni doloeno drugae. V zakonu ali drugem predpisu je torej lahko doloeno, da zane veljati v druganem roku ali pa je doloen natanen datum zaetka njegove veljavnosti. Eno najpomembnejih nael zakonitosti je prepoved povratne veljave pravnih aktov oziroma prepoved retroaktivnosti. Ustava sicer dopua izjemo glede povratne (retroaktivne) veljavnosti predpisa, vendar samo za zakon, ne pa za podzakonske predpise. Pri tem doloa, da imajo lahko povratno veljavo samo posamezne dolobe zakona, in sicer le v primeru, da to zahteva javna korist in e se s tem ne posega v pridobljene pravice. Zaradi naela pravne varnosti ustava varuje pravna razmerja, ki so urejena s pravnomono odlobo dravnega organa. Ta razmerja je mogoe odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, doloenih z zakonom.

KAKO SO UREJENE LOVEKOVE PRAVICE V USTAVI? V petem lenu ustava najprej doloa, da drava na svojem ozemlju - varuje lovekove pravice in temeljne svoboine. Gre za temeljno naelo, ki je vsebinsko izpeljano predvsem v II. poglavju ustave, ki vsebuje tevilne materialnopravne dolobe o posameznih lovekovih pravicah. V ustavnih lenih od 14. do 16. so vsebovane izhodine oziroma splone dolobe glede lovekovih pravic in temeljnih svoboin. V 14. lenu je doloeno, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake lovekove pravice in temeljne svoboine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politino ali drugo preprianje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, drubeni poloaj ali katerokoli drugo osebno okoliino. Posebej je tudi doloeno, da so vsi pravni naslovljenci pred zakonom enaki, s imer je dodatno zagotovljeno naelo enakosti pred zakonom oziroma naelo pravne enakosti. To pomeni predvsem, da je treba z zakoni enake oziroma podobne primere urejati na enak ali podoben nain, ter da je treba na prav taken nain tudi izvrevati zakone (t.i. legalistina enakost). V 15. lenu je doloeno, da se lovekove pravice in temeljne svoboine uresniujejo neposredno na podlagi ustave. Z zakonom je mogoe predpisati le nain njihovega uresnievanja, e tako doloa ustava ali e je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboine. Tu je treba rei, da ustava glede lovekovih pravic e kar v 48 primerih izrecno napotuje na zakonsko ureditev (ustavne dolobe se sklicujejo oziroma napotujejo na podrobnejo zakonsko ureditev), kar pomeni, da je pravno ureditev taknih lovekovih pravic mogoe v celoti razumeti in udejanjati le v povezavi med ustavnimi normami in zakonskimi normami, ki ustavo razlenjujejo in dopolnjujejo. Pri tem je treba tudi poudariti, da so ustavne dolobe o lovekovih pravicah oblikovane preteno kot pravna naela in ne kot pravna pravila. Za pravna naela pa je znailno, da so bolj abstraktno formulirana in bolj intenzivno vrednostno preeta kot pravna pravila, ki imajo predvsem poudarjeno pravno tehnino naravo. Vsekakor pa velja, da je poleg ustave le zakon tisti, ki lahko doloa oziroma opredeljuje temeljne in druge pravice ter dolnosti pravnih subjektov, kajti s podzakonskimi akti takno doloanje ni dopustno. Podzakonski akti lahko zgolj razlenjujejo in izpeljujejo v ustavi in zakonih e opredeljene pravice in dolnosti. lovekove pravice in temeljne svoboine so omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih doloa ustava. Ustava v 15. lenu e tudi naelno doloa, da sta zagotovljeni sodno varstvo lovekovih pravic in temeljnih svoboin ter pravica do odprave posledic njihove kritve. Poleg tega je e doloeno, da nobene lovekove pravice ali temeljne svoboine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je ustava ne priznava ali da jo priznava v manji meri. Z vidika nove slovenske ustave je mogoe razlikovati tudi med tistimi pravicami, ki jim ustava podeljuje absolutno varstvo (to pomeni, da teh pravic v nobenem primeru ni dopustno omejevati ali odvzeti) ter med pravicami, katerih varstvo je v doloenih izrednih okoliinah omejeno. Po dolobi prvega odstavka 16. lena ustave je zaasna razveljavitev ali omejitev lovekovih pravic izjemoma dopustna le: - v vojnem ali izrednem stanju, - le za as trajanja vojnega ali izrednega stanja - le v obsegu, ki ga tako stanje zahteva, - tako, da sprejeti ukrepi ne povzroajo neenakopravnosti, ki bi temeljila le na rasi, narodni pripadnosti, spolu, jeziku, veri, politinem ali drugem preprianju, gmotnem stanju, rojstvu, izobrazbi, drubenem poloaju ali katerikoli drugi osebni okoliini.

Drugi odstavek 16. lena pa doloa, da niti zaasno ni dopustno razveljaviti ali omejiti nekaterih najbolj temeljnih (v tem pogledu torej "absolutnih") lovekovih pravic: - 17. len (nedotakljivost lovekovega ivljenja) - 18. len (prepoved muenja) - 21. len (varstvo lovekove osebnosti in dostojanstva v pravnih postopkih) - 27. len (domneva nedolnosti) - 28. len (naelo zakonitosti v kazenskem postopku) - 29. len (pravna jamstva v kazenskem postopku) - 41. len (svoboda vesti).

lovekove pravice in svoboine lahko razdelimo na 6 sklopov: OSEBNE PRAVICE IN SVOBOINE: nedotakljivost lovekovega ivljenja prepoved muenja svoboda gibanja pravica do zasebne lastnine in dedovanja pravica do osebnega dostojanstva in varnosti varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic nedotakljivost stanovanja varstvo tajnosti pisem in drugih obil varstvo osebnih podatkov svoboda izraanja pravica do popravka in odgovora svoboda vesti pravica do ugovora vesti VARSTVO LOVEKOVIH PRAVIC V KAZENSKEM POSTOPKU IN V DRUGIH POSTOPKIH PRED DRAVNIMI ORGANI : varstvo osebne svobode odreditev in trajanje pripora varstvo lovekove osebnosti in dostojanstva enako varstvo pravic pravica do sodnega varstva javnost sojenja pravica do pravnega sredstva pravica do povraila kode domneva nedolnosti naelo zakonitosti v kazenskem pravu pravna jamstva v kazenskem postopku pravica do rehabilitacije in odkodnine prepoved ponovnega sojenja o isti stvari POLITINE PRAVICE IN SVOBOINE: pravica do zbiranja in zdruevanja volilna pravica sodelovanje pri upravljanju javnih zadev pravica do peticije izroitev pribealie SOCIALNE IN EKONOMSKE PRAVICE IN SVOBOINE Te pravice so z ustavo varovane do takne mere, da je mogoe realno priakovati njihovo uinkovito uresnievanje v praksi (ustavodajalec se je torej tu izognil programskim normam). V skladu z ustavo se meje in ponekod tudi obseg uresnievanja teh pravic podrobneje ureja z zakonom.
6

svoboda dela pravica do socialne varnosti pravica do zdravstvenega varstva pravice invalidov zakonska zveza in druina pravice in dolnosti starev svobodno odloanje o rojstvih otrok pravice otrok

KULTURNE PRAVICE IN PRAVICE, KI IZVIRAJO IZ USTVARJALNIH DEJAVNOSTI Te pravice se uvrajo tudi v krog osebnih pravic (prej so bile predstavljene e ostale osebne pravice, ki jih doloa ustava), ki so preteno vezane za intelektualno in miselno sfero loveka, vendar jih je mogoe glede na sistematiko ustave predstaviti oziroma obravnavati tudi v posebnem sklopu kulturnih pravic in pravic, ki izvirajo iz ustvarjalnih dejavnosti: izobrazba in olanje avtonomnost univerze in drugih visokih ol svoboda znanosti in umetnosti pravice iz ustvarjalnosti izraanje narodne pripadnosti pravica do uporabe svojega jezika in pisave PRAVICE NARODNIH OZIROMA ETNINIH SKUPNOSTI: Posebne pravice avtohtone italijanske in madarske narodne skupnosti v Sloveniji so doloene v 64. lenu, ki ohranja in dograjuje dosedanjo ustavno raven zaite obeh narodnih skupnosti, izpeljavo ustavnih dolob o njunem poloaju in pravicah pa prepua zakonu. Italijanska in madarska narodna skupnost in njuni pripadniki imajo ustavno zagotovljene pravice ne glede na tevilo pripadnikov teh skupnosti. Uveljavljanje teh pravic gmotno in moralno podpira drava. Ustava na koncu poglavja o lovekovih pravicah in temeljnih svoboinah (65. len) doloa e, da poloaj in posebne pravice romske skupnosti, ki ivi v Sloveniji, ureja zakon. Ker zakona, ki bi celovito uredil to podroje, e ni, bo moral zakonodajalec v prihodnje ustrezno opredeliti romsko skupnost v Sloveniji oziroma njene pripadnike ter doloiti njihov poloaj in pravice tako, da bodo v najveji moni meri zadovoljeni tako interesi drave kot tudi interesi te skupnosti, katere ivljenjske znailnosti praviloma ne prenesejo velike mere dravne regulative. Prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter prepoved spodbujanja k nasilju in vojni, kot ju doloa 63. len, sta v prvi vrsti naperjena zoper tovrstno protiustavno delovanje razlinih drubenih skupin (npr. razlinih oblik zdruenj), seveda pa tudi posameznikov. Protiustavno je vsakrno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovratva in nestrpnosti. Prav tako je, kot reeno, protiustavno tudi vsakrno spodbujanje k nasilju in vojni. Doloba iz predzadnje alinee prvega odstavka 160. lena ustave kae, da imajo protiustavna dejanja iz 63. lena ter seveda tudi druga protiustavna dejanja e posebno teo, e jih storijo politine stranke, kajti v taknem primeru je za konkretno odloitev o protiustavnosti pristojno ustavno sodie (torej ne redno sodie ali upravni organ).

Ustava pa doloene lovekove pravice zagotavlja samo dravljanom. Tako je za dravljane praviloma pridrana volilna pravica (43. len ustave), izkljuno dravljani imajo pravico do vlaganja peticij in do drugih pobud splonega pomena (45. len), zgolj dravljani imajo pravico do socialne varnosti (50. len) itd. Tudi v teh primerih gre za lovekove pravice, tj. takne pravice, ki varujejo najvije lovekove dobrine in jih je treba zagotavljati vsem ljudem, pri emer pa so navedene pravice takne narave, da jih mora vsaka drava zagotoviti svojim dravljanom. Povsem nerealno bi bilo namre priakovati, da bi posamezne drave takne pravice, ki so ali izrazito politine narave ali pa so socialne narave in terjajo zato gmotno pomo drave, urejale tudi za tujce.

PRAVNO VARSTVO V PRIMERU KRITVE? 1.) Sodno varstvo PIS - Z uveljavitvijo trajnosti sodnike funkcije (129. len ustave) se dejansko krepi neodvisnost sodstva (125. len), kar pomeni predvsem tudi odlonejo sodno zaito posameznika pred morebitnimi nedopustnimi oblastnimi posegi. V tem okviru prispeva k varstvu lovekovih pravic tudi to, da ustava prepoveduje ustanavljanje izrednih, v mirnem asu pa tudi vojakih sodi (2. odstavek 126. lena), kajti takna
7

sodia delujejo v izrednih oziroma izjemnih razmerah, ki pogosto omogoajo nesankcionirane pravne nepravilnosti ali zlorabe. Veliko teo sodnemu varstvu lovekovih pravic dajejo tiste dolobe nove ustave, ki zagotavljajo varstvo teh pravic v kazenskem postopku in v drugih postopkih pred dravnimi organi. Te dolobe, ki so podrobneje predstavljene v nadaljevanju, predvsem na splono terjajo spotovanje lovekovega dostojanstva in varstvo njegove osebnosti v navedenih postopkih. Hkrati doloajo tudi tevilne procesne garancije, ki jih imajo posamezniki zagotovljene v teh postopkih ter omogoajo v vseh primerih pravico do pritobe ali drugega pravnega sredstva proti odlobam dravnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odloajo o njihovih pravicah, dolnostih ali pravnih interesih. Sodia oziroma sodniki so tako najpomembneji varuh lovekovih pravic v konkretnih pravnih razmerjih, zaradi esar je njihov neodvisen poloaj, ki ga mora v praksi spremljati tudi visoka strokovnost in pokonna moralna dra, odloilen za uveljavljanje varstva posameznika pred nedopustnimi posegi drave ter drugih posameznikov oziroma pravnih subjektov. 2.) Ustavno sodie je pristojno za odloanje o ustavni pritobi zaradi kritev lovekovih pravic. To pomeni, da ustavno sodie obravnava tudi posamine akte, ki (domnevno) krijo lovekove pravice, e je poprej izrpano drugo (predvsem sodno) pravno varstvo. Takno varstvo s strani ustavnega sodia predstavlja dodatno jamstvo za varstvo posameznikovih pravic, eprav velja poudariti, da gre tu za izjemno monost taknega varstva, saj je le-to v demokratini oziroma pravni dravi zagotovljeno v glavnem e z delovanjem rednega (vestopenjskega) sodstva. Posameznik lahko vloi ustavno pritobo, e meni, da mu je s posaminim aktom dravnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil krena njegova lovekova pravica ali temeljna svoboina (torej ne katerakoli druga pravica). Postopek z ustavno pritobo na temelju ustave podrobneje ureja Zakon o ustavnem sodiu (Ur. l. RS, t. 15/94). Kot reeno se lahko ustavna pritoba vloi ele, ko so izrpana vsa pravna sredstva. Vendar pa navedeni zakon dopua, da se vloi pritoba tudi prej, pri emer ustavno sodie o takni pritobi izjemoma odloi e pred izrpanjem pravnih sredstev, e je zatrjevana kritev lovekove pravice oitna in e bi z izvritvijo posaminega akta nastale za pritonika nepopravljive posledice. V primeru, da ustavno sodie ustavno pritobo sprejme v obravnavo (zakon doloa podrobneje pogoje in naine preizkusa ustavne pritobe), lahko tudi zadri izvritev posaminega akta, ki se z ustavno pritobo izpodbija, e bi z izvritvijo lahko nastale teko popravljive kodljive posledice. Ustavno sodie lahko med drugim zadri tudi izvajanje zakona ali drugega predpisa oziroma splonega akta, izdanega za izvrevanje javnih pooblastil, na podlagi katerega je bil sprejet posamini akt, ki se izpodbija z ustavno pritobo. Vse to kae, da ima ustavno sodie v primeru uveljavljanja ustavne pritobe na voljo veliko monosti, da zavaruje lovekove pravice posameznikov, zaradi esar je mogoe institut ustavne pritobe oceniti kot pomembno in pozitivno novost novega ustavnega sistema. 3.) Na temelju ustave (159. len) je z zakonom ustanovljen Varuh lovekovih pravic, ki kot poseben organ opozarja na kritve lovekovih pravic (varuh torej ni pristojen za varstvo drugih pravic, tj. tistih, ki nimajo statusa temeljnih lovekovih pravic). Ustava in zakon mu sicer ne podeljujeta pomembnejih formalnih pristojnosti, vendar pa lahko varuh s svojim javnim delovanjem bistveno pripomore k pravni varnosti posameznikov. Varuh, ki ga izvoli dravni zbor na predlog predsednika republike, je pri svojem delu neodvisen in samostojen. Dravni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo varuhu na njegovo zahtevo zagotoviti vse podatke in informacije iz njihove pristojnosti ne glede na stopnjo zaupnosti in mu omogoiti izvedbo preiskave. Varuh lahko naslavlja na dravne organe razline predloge, mnenja, kritike ali priporoila, ki so jih ti organi dolni obravnavati in nanje odgovoriti v roku, ki ga doloi varuh. Postopek pri varuhu je zaupen, s imer se varujejo posamezniki, ki so se nanj obrnili. O svojih ugotovitvah in ukrepih varuh obvea dravni zbor, kateremu tudi poroa o svojem delu z rednimi letnimi ali posebnimi poroili. Varuh sicer nima pristojnosti (oblastnega) odloanja o posameznih zadevah, vendar pa lahko v konkretnih primerih kljub temu v znatni meri pripomore k varstvu lovekovih pravic, saj lahko npr. vpliva na zaetek obravnavanja doloenih zadev ter na pospeitev postopkov, v katerih se obravnavajo lovekove pravice, poleg tega pa lahko kot posrednik pomaga tudi pri odpravljanju razlinih nesporazumov, ki se pojavljajo v razmerjih med posamezniki in oblastnimi organi. Na splono pa varuh prispeva k varstvu lovekovih pravic predvsem preko obveanja dravnih organov in predstavnikov javnih obil oziroma javnosti o splonem stanju varstva teh pravic v dravi. Zato je e posebej pomembno, da je varuh (enako velja tudi za njegove namestnike) oseba z visoko moralno avtoriteto in javnim zaupanjem. 4.) Posebno jamstvo za varstvo lovekovih pravic predstavlja navsezadnje tudi doloba o neposredni uporabi ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb (8. len), ki iri podroje tovrstnega pravnega varstva, saj zavezuje Slovenijo tudi z vidika spotovanja mednarodnega prava lovekovih pravic. To je z vidika lovekovih pravic e posebej pomembno zato, ker je Slovenija podpisnica vseh najpomembnejih mednarodnih konvencij o lovekovih pravicah, pri emer ima najveji pomen prav leta 1994 ratificirana Evropska konvencija o lovekovih pravicah z ve dopolnilnimi protokoli. Dolobe te konvencije se tako uporabljajo v Sloveniji neposredno, kar se je npr. e odrazilo tudi v praksi slovenskega ustavnega in vrhovnega sodia. Poleg tega omogoa konvencija
8

posameznikom, ki so izrpali monosti pravnega varstva svojih temeljnih lovekovih pravic v Sloveniji, da se pritoijo na Evropsko komisijo za varstvo lovekovih pravic (v letu 1998 bo vlogo te komisije prevzelo Evropsko sodie za varstvo lovekovih pravic, ki tudi e sedaj na zadnji instanci odloa o tej problematiki).

KAKO SE URESNIUJEJO P? KAJ PA E NE BI BILE ZAPISANE V USTAVI? POZNATE KAKNO TAKO MEDNARODNO POGODBO? lovekove pravice in svoboine se uresniujejo neposredno na podlagi ustave (15. l. URS). Z zakonom je mogoe predpisati le nain njihovega uresnievanja, e tako doloa ustava ali e je to nujno zaradi same narave posamezne pravice ali svoboine. Poleg ustave je le zakon tisti, ki lahko doloa oziroma opredeljuje temeljne in druge pravice ter dolnosti pravnih subjektov, kajti s podzakonskimi akti takno doloanje ni dopustno. Podzakonski akti lahko zgolj razlenjujejo in izpeljujejo v ustavi in zakonih e opredeljene pravice in dolnosti. e gre za kakno pravico iz ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, se lahko te uporabijo neposredno na podlagi 8. lena URS. Ta len zavezuje Slovenijo tudi z vidika spotovanja mednarodnega prava lovekovih pravic. To je z vidika lovekovih pravic e posebej pomembno zato, ker je Slovenija podpisnica vseh najpomembnejih mednarodnih konvencij o lovekovih pravicah, pri emer ima najveji pomen prav leta 1994 ratificirana Evropska konvencija o lovekovih pravicah z ve dopolnilnimi protokoli. Dolobe te konvencije se tako uporabljajo v Sloveniji neposredno, kar se je npr. e odrazilo tudi v praksi slovenskega ustavnega in vrhovnega sodia. Poleg tega omogoa konvencija posameznikom, ki so izrpali monosti pravnega varstva svojih temeljnih lovekovih pravic v Sloveniji, da se pritoijo na Evropsko sodie za varstvo lovekovih pravic.

KDAJ SE KRITVE P UVELJAVLJA V UPRAVNEM SPORU? Vedno, kadar jih kri dravni organ s svojo odlobo. Izjemoma gre lahko neposredno na ustavno sodie (doloba iz predzadnje alinee prvega odstavka 160. lena ustave kae, da imajo protiustavna dejanja iz 63. lena ter seveda tudi druga protiustavna dejanja e posebno teo, e jih storijo politine stranke, kajti v taknem primeru je za konkretno odloitev o protiustavnosti pristojno ustavno sodie (torej ne redno sodie ali upravni organ). )

SUSPENZ PRAVIC, KATERE NE MOREJO BITI SUSPENDIRANE, POGOJI ZA SUSPENZ Z vidika nove slovenske ustave je mogoe razlikovati tudi med tistimi pravicami, ki jim ustava podeljuje absolutno varstvo (to pomeni, da teh pravic v nobenem primeru ni dopustno omejevati ali odvzeti) ter med pravicami, katerih varstvo je v doloenih izrednih okoliinah omejeno. Po dolobi prvega odstavka 16. lena ustave je zaasna razveljavitev ali omejitev lovekovih pravic izjemoma dopustna le: v vojnem ali izrednem stanju, le za as trajanja vojnega ali izrednega stanja le v obsegu, ki ga tako stanje zahteva, tako, da sprejeti ukrepi ne povzroajo neenakopravnosti, ki bi temeljila le na rasi, narodni pripadnosti, spolu, jeziku, veri, politinem ali drugem preprianju, gmotnem stanju, rojstvu, izobrazbi, drubenem poloaju ali katerikoli drugi osebni okoliini. Drugi odstavek 16. lena pa doloa, da niti zaasno ni dopustno razveljaviti ali omejiti nekaterih najbolj temeljnih (v tem pogledu torej "absolutnih") lovekovih pravic: 17. len (nedotakljivost lovekovega ivljenja) 18. len (prepoved muenja) 21. len (varstvo lovekove osebnosti in dostojanstva v pravnih postopkih) 27. len (domneva nedolnosti) 28. len (naelo zakonitosti v kazenskem postopku) 29. len (pravna jamstva v kazenskem postopku) 41. len (svoboda vesti).

KAJ JE DOLOENO V X. LENU USTAVE? KAJ VARUJE TA LEN? po lenih nisem vedela in potem je povedala, da je to zasebna lastnina
9

33. len zagotavlja vsakomur pravico do zasebne lastnine in dedovanja (slednja je na nek nain nadaljevanje in potrditev lastninske pravice), pri emer pa takna lastninska pravica ni neomejena, temve je pogojena s svojo socialno, gospodarsko in (kar je pomembna novost v naem ustavnem sistemu) ekoloko funkcijo (glej 67. len). Zakon doloa nain in pogoje dedovanja (67. len).

USTAVA
KOLIKO SPREMEMB JE DOIVELA NAA USTAVA, KATERE? 23. DECEMBER 1991 sprejeta in razglaena ustava, 1997 Ustavni zakon o spremembi 68. lena ustave RS (lastninska pravica tujcev), 2000 - Ustavni zakon o dopolnitvi 80. lena ustave RS (volilni sistem), 2003 - trije ustavni zakoni o spremembi ustave RS: 3.a len, 47. len, 68. len, 2004 - trije ustavni zakoni o spremembi ustave RS: 14. len, 43. len, 50. len. 2006 Ustavni zakon o spremembah 120, 140 in 143. l.

Najviji pravni akt drave, ki ga je Skupina Republike Slovenije sprejela 23. decembra 1991, pa je bil doslej spremenjen s sedmimi ustavnimi zakoni. Najprej je bil leta 1997 spremenjen 68. len ustave (t.i. panski kompromis glede lastninske pravice tujcev). Nato leta 2000 dopolnjen 80. len ustave s spremenjenim proporcionalnim volilnim sistemom s tiriodstotnim volilnim pragom. Leta 2003 je bil v ustavi pred vstopom v EU in k zvezi Nato dodan nov 3.a len. V povezavi s tem sta bila spremenjena 47. len (izroitev dravljana Slovenije) ter e enkrat spremenjen 68. len (lastninska pravica tujcev). Leta 2004 je DZ s tremi ustavnimi zakoni spremenil 14., 43. in 50. len ustave. Gre za ustavne spremembe s podroja enakopravnosti ensk in mokih pri kandidiranju na volitvah, enakosti lovekovih pravic ne glede na invalidnost ter pravice do pokojnine kot ustavne pravice. Leta 2006 pa so poslanci sprejeli e spremembe 121., 140. in 143. lena ustave, ki omogoajo ustanovitev pokrajin. 1.) Ustavni zakon o spremembi 68. lena Ustave Republike Slovenije: Tujci lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremininah pod pogoji, ki jih doloa zakon ali e tako doloa mednarodna pogodba, ki jo ratificira dravni zbor, ob pogoju vzajemnosti. Zakon in mednarodno pogodbo sprejme Dravni zbor z dvotretjinsko veino glasov vseh poslancev. Glede lastninske pravice tujcev je bila po daljih razpravah sprejeta reitev, ki jo je do nedavnega vseboval 68. len ustave. Ta len je doloal, da tujci lahko pridobivajo lastninsko pravico na nepremininah pod pogoji, ki jih doloa zakon. Vendar pa je hkrati doloal, da na zemljiih tujci ne morejo pridobiti lastninske pravice, razen z dedovanjem ob pogoju vzajemnosti. Takna ustavna ureditev glede pridobivanja lastnine na nepremininah v Sloveniji je bila torej restriktivna oziroma, kar zadeva zemljia, skoraj povsem izkljuujoa. Ustavodajalca je pri pisanju teh dolob vodil razmislek o relativno majhnem slovenskem ozemlju, ki bi ga lahko, npr. v primeru prevlade razlinih ozkih (ekonomskih in drugih) interesov, relativno hitro v veji meri pokupile tuje fizine in predvsem pravne osebe. V prvi polovici leta 1997 pa je Slovenija ratificirala t.i. pridruitveni sporazum z Evropsko unijo, na podlagi katerega je naa drava vstopila v krog drav, ki kandidirajo za lanstvo v Evropski uniji. Dotedanja doloba 68. lena ustave se je v lui tega sporazuma izkazala za neustrezno oziroma pretirano omejevalno glede ureditve pridobivanja lastninske pravice na zemljiih s strani tujcev, zaradi esar se je dravni zbor odloil spremeniti to ustavno materijo. Tako je e pred ratifikacijo navedenega pridruitvenega sporazuma sprejel Ustavni zakon o spremembi 68. lena ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, t. 42/97), s katerim je celotno besedilo 68. lena nadomestil z novim besedilom, ki je doloil, da lahko tujci pridobijo lastninsko pravico na nepremininah pod pogoji, ki jih doloa zakon ali e tako doloa mednarodna pogodba, ki jo ratificira dravni zbor, ob pogoju vzajemnosti. Zakon in mednarodno pogodbo iz prejnjega stavka je lahko sprejel dravni zbor z dvetretjinsko veino glasov vseh poslancev. S takno reitvijo je dravni zbor na ustavni ravni naelno sicer v celoti, tj. tudi za tujce, liberaliziral promet z nepremininami, vendar pa je podrobneje reitve prenesel na bodoo zakonsko oziroma morebitno konvencijsko ureditev. 2.) Ustavni zakon o dopolnitvi 80. lena Ustave Republike Slovenije (2000) Poslanci, razen poslancev narodnih skupnosti, volijo po naelu sorazmernega predstavnitva ob tiriodstotnem volilnem pragu za vstop v dravni zbor, pri emer imajo volivci odloilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom 3.) Ustavni zakon o spremembah I. poglavja ter 47. in 68. lena Ustave Republike Slovenije: (2003)
10

Zaradi zagotovitve ustavnopravne podlage za vkljuitev Republike Slovenije v EU je dravni zbor 27. februarja 2003 sprejel Ustavni zakon o spremembah I. poglavja ter 47. in 68. lena Ustave Republike Slovenije - UZ3a, 47, 68, Ur.l.RS, t.24/2003, ki je bil razglaen in s tem uveljavljen 7. marca 2003. 47. len: Prvotno ustavno besedilo iz leta 1991 je v 47. lenu ustave absolutno prepovedovalo izroitev slovenskega dravljana tuji dravi, izroitev tujca pa je dopualo le v primerih, predvidenih z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. S spremembo 47. lena ustave, ki je bila uveljavljena z e omenjenim Ustavnim zakon o spremembah I. poglavja ter 47. in 68. lena Ustave Republike Slovenije, z dne 7. 3. 2003, pa je bila doloba 47. lena bistveno spremenjena. Sedanji 47. len namre odpravlja absolutno prepoved izroanja dravljanov Slovenije tuji dravi, poleg tega pa odpravlja dolobo, ki zadeva izroanje tujcev, saj v slednjem primeru ne gre za ustavno materijo, pa pa se ta materija praviloma ureja na temelju mednarodnih pogodb in v skladu s predpisi. Ustavodajalec je tu izhajal iz ugotovitve, da vkljuitev v nekatere mednarodne organizacije zahteva monost izroanja dravljanov ob predhodni izpolnitvi doloenih pogojev, pri emer pa osnovni namen nove dolobe 47. lena nikakor ni znievanje splone ravni varstva dravljanov pred izroanjem tujim dravam. Novo besedilo 47. lena ustave doloa, da dravljana Slovenije ni dovoljeno izroiti ali predati, razen e obveznost izroitve ali predaje izhaja iz mednarodne pogodbe, s katero Slovenija v skladu z dolobo 3.a lena ustave prenaa izvrevanje dela suverenih pravic na mednarodno organizacijo. Zaenkrat je mogoe ugotoviti, da je takna organizacija npr. Mednarodno kazensko sodie, v prihodnje pa bo to predvsem EU. Pri besedilu novega 47. lena je upotevano, da je pravo EU uvedlo pojem predaje (surrender), ki pomeni izroitev med dravami lanicami. Prav tako se izraz predaja e sedaj uporablja pri izroitvah osumljencev Mednarodnemu kazenskemu sodiu, zato takno besedilo odpravlja nejasnosti oziroma dvome, ki jih je povzroala dosedanja formulacija, ki je prepovedovala le izroitev tuji dravi. 3.a len: omogoa Sloveniji prenos izvrevanja dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, v prvi vrsti na EU, ter s tem ustavi vsaj deloma odreka tisto mo, ki ji je bila v klasinem dravnopravnem duhu pripisana ob njenem sprejetju leta 1991. Ustavi so bili od takrat dalje, kot najvijemu pravnemu aktu, v Sloveniji podrejeni vsi drugi pravni akti. S sprejemom novega 3.a lena URS, ki omogoa omenjeni prenos suverenosti na mednarodne organizacije, pa se Slovenija v perspektivi prihodnosti vsaj deloma odreka taknemu pojmovanju ustave, kajti z navedenim lenom je ustavnopravno opredeljena monost vkljuevanja v EU in v morebitne druge mednarodne organizacije, katerih pravna ureditev bo imela v Sloveniji v razlinih vidikih tudi nadustavno veljavo. Seveda pa to hkrati pomeni uresniitev dolgo nartovanega vstopa Slovenije v evropsko skupnost demokratinih drav, s katerimi eli Slovenija v prihodnje zdrueno sodelovati, usmerjati razvoj in deliti usodo. Dravni zbor (ustavodajalec) se je odloil, da sprejme abstraktni pristop, pri emer je hkrati sprejel tudi odloitev, da naj novi 3.a len ustave izrecno uredi tudi monost vstopa Slovenije v obrambno zvezo z drugimi dravami. Drugi odstavek 3.a lena ustave ureja referendum o vstopu v mednarodne organizacije in obrambne zveze iz prvega odstavka istega lena. Omenjena doloba drugega odstavka vnaa v ustavo dodatno, tj. novo in posebno vrsto referenduma (referendum sui generis), pri emer je ta referendum po svoji naravi fakultativen dravnemu zboru je torej dana monost, da se po lastni presoji odloi za razpis taknega referenduma. Za ta referendum je doloena pravna obveznost njegovega izida, nedopustnost njegove ponovitve v zvezi z zakonom o ratifikaciji mednarodne pogodbe ter pravilo, da se pri ugotavljanju njegovega izida upotevajo zgolj veljavni glasovi tistih, ki so glasovali. Po svoji naravi je ta referendum predhoden, kajti dravni zbor ga lahko razpie le pred ratifikacijo mednarodne pogodbe, kar lahko torej stori e pred podpisom takne pogodbe, lahko pa tudi kasneje, vendar v vsakem primeru pred sprejetjem zakona o ratifikaciji mednarodne pogodbe v dravnem zboru. Doloba tretjega odstavka 3.a lena doloa, da se pravni akti in odloitve, sprejeti v okviru mednarodnih organizacij, na katere Slovenija prenese izvrevanje dela suverenih pravic, v Sloveniji uporabljajo v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij. Ta doloba bistveno presega ureditev iz 8. lena ustave, ki zahteva skladnost zakonov in drugih predpisov s splono veljavnimi naeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo, saj za primere vkljuenosti Slovenije v mednarodne organizacije iz prvega odstavka 3.a lena (seveda je tu miljena v prvi vrsti EU) predpisuje podrejenost celotne slovenske pravne ureditve pravnim aktom in odloitvam teh mednarodnih organizacij. To pomeni, da ima tako primarna kot sekundarna zakonodaja EU, vkljuno z odloitvami Evropskega sodia, v Sloveniji vrhovno, tj. celo nadustavno veljavo. etrti odstavek 3.a lena doloa, da mora vlada v postopkih sprejemanja pravnih aktov in odloitev v navedenih mednarodnih organizacijah sproti obveati dravni zbor o predlogih takih aktov in odloitev ter o svoji dejavnosti. Nadalje je doloeno, da lahko dravni zbor o tem sprejema stalia, vlada pa jih upoteva pri svojem delovanju, pri emer se podrobneja ureditev teh razmerij prenaa na zakon, ki ga bo dravni zbor sprejel z dvotretjinsko veino glasov navzoih poslancev. Razmerje med parlamentom in vlado se bo namre v okviru EU v nekaterih pogledih bistveno spremenilo, kajti zakonodajno funkcijo bo preko svojega predstavnika v Svetu EU prevzela vlada, dravni zbor pa bo iz neposrednega zakonodajnega odloanja v EU izkljuen, eprav se bo verjetno lahko v omejeni meri oziroma posredno vkljueval v delo evropskega parlamenta. 68. len: doloba 68. lena je bila ponovno spremenjena in sicer v smeri nadaljnje liberalizacije slovenskega trga nepreminin. Sedaj veljavna doloba 68. lena odpravlja dva dosedanja pogoja, ki sta veljala za pridobivanje
11

lastninske pravice na nepremininah s strani tujcev, tj. pogoj vzajemnosti in pogoj dvotretjinske veine pri sprejemanju zakona in mednarodne pogodbe, s katerima so doloajo pogoji za navedeno pridobivanje lastninske pravice. V 68. lenu je sedaj doloeno, da lahko tujci pridobijo lastninsko pravico na nepremininah pod pogoji, ki jih doloa zakon ali mednarodna pogodba, ki jo ratificira dravni zbor. Pri odloitvi za takno spremembo ustave je bila odloilna predhodna politina obljuba s strani Slovenije, da se bo v tem pogledu e dodatno uskladila s standardi lanic EU, pri emer je pri preuevanju te materije ustavodajalec prvenstveno upoteval tudi primerjalni pogled, ki je pokazal, da v okviru EU na tem podroju, razen zelo redkih in omejenih izjem, ni uveljavljeno naelo vzajemnosti. Pravna naslova, ki tujcem na podlagi novega 68. lena ustave omogoata pridobitev lastninske pravice na nepremininah, ostajata e naprej zakon (zakoni bodo tudi sicer urejali splona vpraanja v zvezi z nepremininami) in mednarodna pogodba. To pomeni, da pridobivanje lastninske pravice tujcev iz drav lanic EU zaenkrat v Sloveniji e ni neposredno sproeno, v skladu z reimom prometa nepreminin v EU, marve je z ustavno spremembo takno pridobivanje lastninske pravice ele ustavnopravno omogoeno. Slovenija ima tudi po tej spremembi e nadalje iste monosti doloanja omejevanja in prepovedi prometa oziroma pridobivanja nepreminin s strani tujcev, kot veljajo za njene dravljane. Nova doloba 68. lena ustave je (bila) nujna predvsem glede obravnavanja tujcev (e jih eli Slovenija omejevati v njihovih pravicah glede nepreminin), ki niso dravljani drav lanic EU oziroma mednarodne organizacije, na katero Slovenija prenese izvrevanje dela suverenih pravic in se zato neposredno podreja njenemu pravnemu redu. Na splono pa seveda ostaja naloga drave, da izdela in uveljavi zakonske in podzakonske predpise ter oblikuje in izvaja politike, s katerimi bo na pregleden nain urejeno podroje lastninske pravice vseh oseb, vkljuno s tujci, ter da na splono (ne le pred tujci) zavaruje dobrine, pri katerih to terjata njihova posebna narava in pomen. 4.) Ustavni zakon o spremembi 50. lena Ustave Republike Slovenije (2004) Dravljani imajo pod pogoji, doloenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti, vkljuno s pravico do pokojnine. 5.) Ustavni zakon o spremembi 43. lena Ustave Republike Slovenije: (2004) 4. odst.: Zakon doloi ukrepe za spodbujanje enakih monosti mokih in ensk pri kandidiranju na volitvah v dravne organe in organe lokalnih skupnosti. 6.) Ustavni zakon o spremembi 14. lena Ustave Republike Slovenije: (2004) V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake lovekove pravice in temeljne svoboine, ne glede na narodnost, raso spol, jezik, vero, politino ali drugo preprianje, invalidnost, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, drubeni poloaj ali katerokoli drugo osebno okoliino. 7.) Ustavni zakon o spremembah 121., 140. in 143. lena Ustave Republike Slovenije (2006) 121: Z zakonom ali na njegovi podlagi lahko pravne ali fizine osebe dobijo javno pooblastilo za opravljanje doloenih nalog dravne uprave. 140(2): Drava lahko z zakonom prenese na obine opravljanje posameznih nalog iz dravne pristojnosti, e za to zagotovi tudi potrebna sredstva. 143: Pokrajina je samoupravna lokalna skupnost, ki opravlja lokalne zadeve irega pomena in z zakonom doloene zadeve regionalnega pomena. Pokrajine se ustanovijo z zakonom, s katerim se doloi tudi njihovo obmoje, sede in ime. Zakon sprejme dravni zbor z dvotretjinsko veino glasov navzoih poslancev. V postopku za sprejem zakona mora biti zagotovljeno sodelovanje obin. Drava z zakonom prenese na pokrajine opravljanje posameznih nalog iz dravne pristojnosti, mora pa jim za to zagotoviti potrebna sredstva.

HIERARHIJA PR. AKTOV. KAJ JE VIJE USTAVA ALI MEDNARODNA POGODBA? 1. Ustava 2. Mednarodne pogodbe, ratificirane v DZ 3. Zakon 4. Podzakonski akti Ustava doloa, da morajo biti zakoni, podzakonski predpisi in drugi sploni akti v skladu z ustavo (naelo ustavnosti). Ustava doloa tudi, da morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splono veljavnimi naeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Slovenijo. Vsi podzakonski predpisi in drugi sploni akti morajo biti v skladu z ustavo in z zakonom (naelo zakonitosti).
12

V osmem lenu ustave je doloeno, da morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splono veljavnimi naeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Nadalje je doloeno, da se ratificirane in objavljene pogodbe uporabljajo neposredno. Ob tem ostajajo seveda ustavna doloila vrh dravnega pravnega sistema. Splono veljavna naela mednarodnega prava ter s strani Slovenije ratificirane pogodbe je mogoe na podlagi tega lena teti za nae notranje (dravno) pravo. e pred sprejemom ustave je bilo v razlinih dokumentih in politinih izjavah poudarjeno, da naj nova drava postane polnopravna in enakopravna lanica mednarodne skupnosti in mednarodnih integracij. Navedeno ustavno naelo, s katerim se Slovenija zavezuje spotovati mednarodno pravo v navedenem obsegu, je zato seveda pogoj in garant za vkljuevanje Slovenije v razline mednarodne politine in pravne integracije, pri emer pa, kot je bilo e pojasnjeno (glej t. 4.10), je slovenska vkljuitev v EU poseben primer, ki ga je ustavodajalec moral posebej urediti v 3.a lenu ustave. Ustava podeljuje torej v hierarhiji pravnih aktov pomembno mesto naelom mednarodnega prava in ratificiranim mednarodnim pogodbam. Pri tem pa razlikuje med tistimi mednarodnimi pogodbami, ki jih ratificira dravni zbor (z njimi morajo biti v skladu zakoni), in tistimi, ki jih ratificira vlada (z njimi morajo biti v skladu tudi podzakonski predpisi in drugi sploni akti) - glej drugi odstavek 153. lena ustave. Glede neposredne uporabe mednarodnih pogodb v Sloveniji je potrebno konno e rei, da takna neposredna uporaba zaradi narave konvencijskih dolob pogosto ni v celoti mogoa (npr. ker je konvencijska doloba preve vsebinsko splona oziroma abstraktna ali pa ker ne doloa sankcij za primere kritev), zato je v taknih primerih potrebno poakati na notranjo zakonsko ali drugano (izvedeno) ureditev. V 3.a lenu je doloeno, da lahko Slovenija z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira dravni zbor z dvotretjinsko veino glasov vseh poslancev, prenese izvrevanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na spotovanju lovekovih pravic in temeljnih svoboin, demokracije in nael pravne drave ter vstopi le v takne obrambne zveze, ki temeljijo na spotovanju teh vrednot. S tem se torej doloa ustavnopravna monost, da Slovenija na navedeni nain prenaa del suverenosti oziroma vstopa v obrambne zveze, pri emer se kot pogoj za to postavljajo vrednote, ki so poloene e tudi v temelje nae ustavne ureditve. Te vrednote imajo naravo nekaknih varovalk, na katere bi se lahko Slovenija konkretno sklicevala predvsem v primeru, ko bi mednarodna organizacija ali obrambna zveza iz prvega odstavka 3.a lena v svojih temeljih odstopila od navedenih vrednot, pri emer bi lahko takrat nai najviji dravni organi (v konni instanci predvsem ustavno sodie) tudi zavrnili uporabo doloenih pravnih aktov oziroma odloitev taknih integracij, v skrajnem primeru pa bi lahko zaradi taknih odstopanj Slovenija sprejela celo odloitev o izstopu iz mednarodne integracije. Seveda pa navedena varovalka nima takne intenzitete oziroma moi, da bi bilo npr. mogoe na njeni podlagi zavraati uporabo posameznih aktov ali dolob primarne ali sekundarne zakonodaje EU, ki bi bila v nasprotju z nao ustavo, kajti vse dokler bo EU ali druga mednarodna organizacija, na katero bo Slovenija prenesla del suverenosti, kot celota preteno oziroma v bistvenem delu temeljila na zgoraj navedenih vrednotah, bodo slovenski dravni organi in drugi subjekti v Sloveniji morali dosledno spotovati pravni red takne organizacije. Doloba tretjega odstavka 3.a lena doloa, da se pravni akti in odloitve, sprejeti v okviru mednarodnih organizacij, na katere Slovenija prenese izvrevanje dela suverenih pravic, v Sloveniji uporabljajo v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij. Ta doloba bistveno presega ureditev iz 8. lena ustave, ki zahteva skladnost zakonov in drugih predpisov s splono veljavnimi naeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo, saj za primere vkljuenosti Slovenije v mednarodne organizacije iz prvega odstavka 3.a lena (seveda je tu miljena v prvi vrsti EU) predpisuje podrejenost celotne slovenske pravne ureditve pravnim aktom in odloitvam teh mednarodnih organizacij. To pomeni, da ima tako primarna kot sekundarna zakonodaja EU, vkljuno z odloitvami Evropskega sodia, v Sloveniji vrhovno, tj. celo nadustavno veljavo. V zvezi s 3.a lenom je treba tudi rei, da je bil sprejem njegovih nosilnih dolob (predvsem dolobi prvega in tretjega odstavka) e pred vstopom Slovenije v EU vsekakor nujen. Glavna razloga za takno oceno sta dva. Prvi, s tem lenom se, kot je bilo pojasnjeno, v prvem odstavku vzpostavlja ustavna podlaga za monost prenosa izvrevanja dela suverenih pravic na mednarodne organizacije kot je EU. Ker je ob Temeljni ustavni listini prav Ustava Republike Slovenije pravni in politini temelj slovenske dravne suverenosti, kakrenkoli prenos suverenosti ne more biti dopusten brez izrecnega ustavnega pooblastila. e bi takno pooblastilo vsebovala npr. le mednarodna pogodba o vkljuitvi Slovenije v EU, ki bi jo na podlagi 8. lena ustave ratificiral dravni zbor (glej t.4.16), bi bila takna pogodba, ki je po nai ustavi hierarhino podrejena ustavi, v nasprotju z ustavo. Drugi, e bi tretji odstavek 3.a lena ne vseboval pooblastila, po katerem se pravni akti in odloitve, sprejeti v okviru mednarodnih organizacij, na katere Slovenija prenese del suverenosti, uporabljajo v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij, bi od trenutka nae vkljuitve v EU dalje ne imeli ustrezne oziroma jasne ustavne podlage za reevanje kolizij med pravom EU in naim domaim pravom. Tako bi npr. na eni strani moralo slovensko ustavno sodie razglasiti tisto primarno in sekundarno zakonodajo EU, ki bi nasprotovala nai ustavi, za neustavno in se zato ta zakonodaja v Sloveniji ne bi smela uporabljati, kar pa bi bila hkrati kritev prava EU, ki za takne primere
13

predvideva svoj izkljuni primat, kar bi seveda v zadnji instanci moralo ugotoviti Evropsko sodie. e zaradi vsega tega, pa tudi zaradi kljunega dravotvornega in simbolnega pomena, ki je zajet v pojmu dravne suverenosti, je bilo torej vsaj pred vstopom v EU na navedeni nain nujno treba spremeniti oziroma dopolniti slovensko ustavo in tako v omenjenih pogledih vzpostaviti jasno (transparentno) ustavnopravno ureditev. e gre za kakno pravico iz ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, se lahko te uporabijo neposredno na podlagi 8. lena URS. Ta len zavezuje Slovenijo tudi z vidika spotovanja mednarodnega prava lovekovih pravic. To je z vidika lovekovih pravic e posebej pomembno zato, ker je Slovenija podpisnica vseh najpomembnejih mednarodnih konvencij o lovekovih pravicah, pri emer ima najveji pomen prav leta 1994 ratificirana Evropska konvencija o lovekovih pravicah z ve dopolnilnimi protokoli. Dolobe te konvencije se tako uporabljajo v Sloveniji neposredno, kar se je npr. e odrazilo tudi v praksi slovenskega ustavnega in vrhovnega sodia. Poleg tega omogoa konvencija posameznikom, ki so izrpali monosti pravnega varstva svojih temeljnih lovekovih pravic v Sloveniji, da se pritoijo na Evropsko sodie za varstvo lovekovih pravic.

SIMBOLI RS? KATERA PESEM JE HIMNA RS? ALI MORA ZASTAVA NA SODII VISETI VES AS? esti len ustave doloa slovenske dravne in narodne simbole. Glede dravnega grba in zastave je sprejeta reitev, ki je identina z vsebino amandmaja C (100) k ustavi iz leta 1974 (prim. Ur. l. RS, t. 1/91, z dne 25.junija 1991). Glede zastave je doloeno, da ima Slovenija zgodovinsko belo-modro-rdeo tribarvnico kot narodno zastavo, dravna zastava pa je narodna zastava z grbom Slovenije. Razmerje med irino in dolino zastave je ena proti dve. Vsaka barva zavzema po irini tretjino prostora zastave. Grb je v levem gornjem delu zastave tako, da sega z eno polovico v belo polje, z drugo pa v modro. Grb Slovenije ima obliko ita. V sredini ita je na modri podlagi lik Triglava v beli barvi, pod njim sta dve valoviti modri rti, ki ponazarjata morje in reke, nad njim pa so v obliki navzdol obrnjenega trikotnika razporejene tri zlate esterokrake zvezde. it je ob stranicah rdee obrobljen. Grb se oblikuje po doloenem geometrijskem in barvnem pravilu. Himna Slovenije je sedma kitica pesmi Franceta Preerna "Zdravljica", na melodijo iz zborovske istoimenske skladbe skladatelja Stanka Premrla. Uporabo grba, zastave in himne ureja poseben zakon. Zastava je stalno izobeena: 1. na poslopjih, v katerih je sede predsednika republike, sede dravnega zbora, sede dravnega sveta in sede vlade; 2. na obmoju mejnih prehodov; 3. na poslopju predstavnitva Republike Slovenije v tujini in na prevoznih sredstvih, ki jih vodja predstavnitva uporablja pri opravljanju uradne dolnosti, v skladu z mednarodnimi predpisi in obiaji drave, v kateri je predstavnitvo, oziroma v skladu s pravili in prakso mednarodne organizacije, pri kateri je predstavnitvo; 4. na ladjah in na drugih plovilih; z zastavo so oznaena tudi letala in druga javna prevozna sredstva, ob pogojih in na nain, ki jih doloajo predpisi. Zastava se izobesi: 1. ob praznikih Republike Slovenije, in sicer: na dan 8. februarja, Preernov dan, slovenski kulturni praznik, na dan 27. aprila, dan upora proti okupatorju, na dan 1. in 2. maja, praznik dela, na dan 25. junija, dan dravnosti, na dan 26. decembra, dan samostojnosti. Zastava se v primerih iz te toke izobesi na poslopjih, v katerih so uradni prostori dravnih organov, organov lokalnih skupnosti, lahko pa tudi na drugih javnih objektih, na stanovanjskih hiah ter na drugih primernih krajih; zastava je izobeena ves as praznikov; 2. ob uradnem slovesu od predsednika republike, predsednika dravnega zbora oziroma predsednika dravnega sveta kadar odhaja iz Republike Slovenije na obisk v tujo dravo, in ob njegovem sprejemu, ko se vrne v Republiko Slovenijo; 3. ob uradnem prihodu voditelja tuje drave ali pooblaenega predstavnika mednarodne organizacije v Republiko Slovenijo oziroma, ob slovesu pri njegovem odhodu iz Republike Slovenije; 4. na dan alovanja, ki ga doloi Vlada Republike Slovenije, in to spueno na pol droga; 5. v drugih primerih ob pogojih in na nain, ki jih doloi zakon. V primerih iz 1., 4. in 5. toke prejnjega odstavka tega lena, je poleg zastave lahko izobeena tudi slovenska narodna zastava; na obmojih, kjer ivita italijanska in madarska narodna skupnost, je izobeena tudi zastava narodne skupnosti.
14

Zastava je lahko izobeena: 1. ob mednarodnih sreanjih, portnih, kulturnih in drugih tekmovanjih, humanitarnih, vojakih in drugih prireditvah ter javnih shodih, na katerih se Republika Slovenija predstavlja oziroma katerih se udeleuje, v skladu s pravili in obiaji taknih shodov; 2. ob praznikih lokalnih skupnosti; 3. pri javnih manifestacijah, ki so pomembne za Republiko Slovenijo, in jih doloi Vlada Republike Slovenije; 4. v drugih primerih, e uporaba zastave ni v nasprotju s tem zakonom. Zastava je lahko izobeena za oznaevanje poslopij, v katerih so sedei ministrstev ali drugih dravnih organov in organov lokalne skupnosti. V primerih iz 2., 3. in 4. toke prvega odstavka tega lena, se poleg zastave lahko izobesi tudi slovenska narodna zastava; na obmojih, kjer ivita italijanska oziroma madarska narodna skupnost, je izobeena tudi zastava narodne skupnosti.

SODSTVO IN USTAVNO SODSTVO

SODNIKI; KDO JIH PREDLAGA, VOLI? Za sodnika je lahko izvoljen, kdor izpolnjuje splone pogoje za izvolitev in posebne pogoje za izvolitev oziroma imenovanje na sodniko mesto, ki jih doloa ta zakon. Za sodnika je lahko izvoljen, kdor izpolnjuje naslednje splone pogoje: 1. da je dravljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik, 2. da je poslovno sposoben in ima splono zdravstveno zmonost, 3. da je dopolnil 30 let starosti, 4. da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali je konal enakovredno izobraevanje v tujini, priznano v skladu z Zakonom o priznavanju in vrednotenju izobraevanja, 5. da je opravil pravniki dravni izpit, 6. da je osebnostno primeren za opravljanje sodnike funkcije. Ni osebnostno primeren za opravljanje sodnike funkcije tisti: - za katerega je na podlagi dosedanjega dela, ravnanja ali obnaanja utemeljeno sklepati, da: - sodnike funkcije ne bo opravljal strokovno, poteno ali vestno ali - kot sodnik ne bo varoval sodnikega ugleda, nepristranskosti in neodvisnosti sojenja ali - je bil obsojen za KD, zaradi katerega je podan razlog za razreitev sodnika (drugi odstavek 78. lena). Sodniki, ki so sodili ali odloali v preiskovalnih in sodnih postopkih, v katerih so bile s sodbo krene temeljne PIS, po izteku svojega mandata ne izpolnjujejo pogojev za izvolitev v sodniko funkcijo. Oseba, ki izpolnjuje splone pogoje, je lahko izvoljena na sodniko mesto na: okrajnem sodiu (okrajni sodnik), e ima najmanj 3 leta delovnih izkuenj na pravnikih delih po opravljenem PDI. okronem sodiu (okroni sodnik), e je uspeno opravljala sodniko funkcijo v trajanju najmanj 3 let ali ima najmanj 6 let delovnih izkuenj na pravnikih delih po opravljenem PDI. vijem sodiu (viji sodnik), e: o je uspeno opravljala sodniko funkcijo v trajanju najmanj 6 let ali ima najmanj 9 let delovnih izkuenj na pravnikih delih po opravljenem PDI. o je univerzitetni uitelj prava, ki je izvoljen najmanj v naziv docenta. vrhovnem sodiu (vrhovni sodnik), e: o je uspeno opravljala sodniko funkcijo v trajanju najmanj 15 let ali ima najmanj 20 let delovnih izkuenj na pravnikih delih po opravljenem PDI. o je univerzitetni uitelj prava, ki je izvoljen najmanj v naziv izrednega profesorja. S sodniko funkcijo je glede delovnih izkuenj izenaeno opravljanje funkcije dravnega toilca, sodnika za prekrke in dravnega pravobranilca ter poklic odvetnika in notarja. Sodnike voli dravni zbor na predlog sodnega sveta (130 URS). Neodvisnost sodstva je v sedanji zakonodajni ureditvi zagotovljena tudi s tem, da o predlogih za izvolitev v sodniko funkcijo, o napredovanju sodnikov ter o
15

njihovi disciplinski odgovornosti odloajo posebni organi. Pri tem ima najpomembnejo vlogo sodni svet, ki je v ustavi (131. len) opredeljen kot organ, ki ga sestavlja enajst lanov. Pet lanov sodnega sveta izvoli dravni zbor na predlog predsednika republike, est lanov pa izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniko funkcijo. Ustavna funkcija sodnega sveta je, da predlaga dravnemu zboru kandidate za izvolitev v sodniko funkcijo (130. len ustave) ter da v primeru, e sodnik pri opravljanju sodnike funkcije kri ustavo ali huje kri zakon, dravnemu zboru predlaga razreitev sodnika (2. odstavek 132. lena ustave). Postopek: Prosta sodnika mesta razpie ministrstvo za pravosodje v 7 dneh od prejema predloga predsednika sodia. Razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Razpisni rok za prijave ne sme biti kraji od petnajst dni. Ministrstvo za pravosodje, polje najpozneje v petih dneh od prejema popolnih prijav predsedniku sodia, pri katerem je razpisano prosto sodniko mesto, vse prijave, ki jih ni zavrglo. Predsednik sodia najpozneje v 20 dneh od dneva oblikuje obrazloeno mnenje o ustreznosti vsakega kandidata. Mnenje vroi kandidatu, ta pa lahko da nanj obrazloene pripombe v osmih dneh od prejema mnenja. Najpozneje v osmih dneh po prejemu pripomb predsednik sodia oblikuje dokonno mnenje, ki ga z razpisnim gradivom in morebitnimi pripombami kandidata polje sodnemu svetu. Predsednik sodia lahko posebej navede, katere kandidate teje za najbolj ustrezne za zasedbo prostega mesta in to obrazloi. Sodni svet opravi izbiro v 30 dneh od prejema gradiva. e sodni svet izbere kandidata, ki e ni izvoljen v sodniko funkcijo, ga je dolan v skladu z dolobami tega zakona predlagati dravnemu zboru v izvolitev. e sodni svet izbere na sodniko mesto kandidata, ki je e izvoljen v sodniko funkcijo, ga imenuje na razpisano sodniko mesto in premesti na sodie, pri katerem je to mesto razpisano. O imenovanju kandidata na mesto vrhovnega sodnika in njegovi premestitvi odloa dravni zbor na predlog sodnega sveta. Imenovanje na sodniko mesto se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Premestitev se opravi 30. dan po pravnomonosti odlobe o imenovanju. Ta rok lahko sodni svet na predlog sodnika ali predsednika sodia iz posebej utemeljenih razlogov skraja.

SODNI SVET; KDO PREDLAGA, VOLI? Sodni svet je v ustavi (131. len) opredeljen kot organ, ki ga sestavlja enajst lanov. Pet lanov sodnega sveta izvoli dravni zbor na predlog predsednika republike, est lanov pa izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniko funkcijo. Ustavna funkcija sodnega sveta je, da predlaga dravnemu zboru kandidate za izvolitev v sodniko funkcijo (130. len ustave) ter da v primeru, e sodnik pri opravljanju sodnike funkcije kri ustavo ali huje kri zakon, dravnemu zboru predlaga razreitev sodnika (2. odstavek 132. lena ustave). Poleg teh ustavnih funkcij ima sodni svet tevilne funkcije, ki so doloene v Zakonu o sodiih ter v Zakonu o sodniki slubi.

TRAJNI MANDAT V PRAVOSODNIH ORGANIH, MANDAT USTAVNIH SODNIKOV Sodie lahko odloa neodvisno le, e je nosilcem funkcij, to je sodnikom, zagotovljen tak poloaj, v katerem lahko odloajo brez strahu zaradi posledic svoje odloitve. Ta poloaj sodnikom zagotavlja med drugim naelo trajnosti sodnike funkcije (129. len ustave), po katerem je funkcija sodnika trajna. Zakon doloa starostno mejo in druge pogoje za izvolitev ter starostno mejo, pri kateri se sodnik upokoji. Trajni mandat sodniku zagotavlja izvajanje funkcije brez asovne omejitve, kar pomeni, da se mu pri odloanju ni treba ozirati na interese katerekoli osebe ali organa, ki bi v primeru asovno omejenega mandata lahko sodeloval pri odloanju o tem, ali naj bo sodnik ponovno izvoljen ali ne. Ustavno sodie je sestavljeno iz devetih sodnikov, ki jih na predlog predsednika republike izvoli dravni zbor za dobo devetih let in ni dopuena ponovna izvolitev. Za sodnika ustavnega sodia je lahko izvoljen dravljan Republike Slovenije, ki je pravni strokovnjak in je star najmanj 40 let. Presednika ustavnega sodia izvolijo sodniki izmed sebe za dobo treh let.

KDO V SLOVENIJI IZVAJA SODNO OBLAST? Sodia. Ustavno sodie je v zakonu o ustavnem sodiu opredeljeno kot najviji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter lovekovih pravic in temeljnih svoboin. V razmerju do drugih dravnih organov je ustavno
16

sodie po tem zakonu (in tudi e po sami ustavi) opredeljeno kot samostojen in neodvisen dravni organ. Kot organ sodne oblasti bi torej ustavno sodie vsekakor sodilo med organe pravosodja, saj smo zgoraj ugotovili, da so poglavitni organi pravosodja prav sodia. Vendar se poloaj ustavnega sodia e po ustavi v mnogo em razlikuje od poloaja sodi. Tudi po vsebini pristojnosti se ustavno sodie mono razlikuje od ostalih sodi. Ustavno sodie je torej organ s posebnim ustavnim poloajem, katerega delovanje pa po vsebini predstavlja izvajanje sodne oblasti. Vendar zaradi njegovega posebnega ustavnega poloaja in njegovih funkcij, ki niso povsem identine s funkcijami klasinih sodi, ustavnega sodia tukaj ne vkljuujemo v okvir sodstva oziroma pravosodnih organov V sistem pravosodja ne sodijo raunsko sodie, policija, drubeni pravobranilec in varuh lovekovih pravic. KAKO JE ORGANIZIRANO SODSTVO V SLOVENIJI? Ustava v 126. lenu doloa, da ureditev in pristojnosti sodi doloa zakon. To pomeni, da v organizacijo in pristojnosti sodi lahko posega le zakonodajna veja oblasti (dravni zbor), ne more pa v ta vpraanja posegati noben organ izvrilne veje oblasti, torej niti vlada niti ministrstva. V Republiki Sloveniji ureditev sodi na splono doloa Zakon o sodiih (Uradni list RS, t. 19/94, 45/95, 26/99 ZPP, 38/99, 28/2000 in 26/2001 PZ) v svojem prvem delu. Organizacijo in pristojnosti posameznih vrst sodi pa doloajo trije zakoni, in sicer Zakon o sodiih organizacijo sodi splone pristojnosti, Zakon o delovnih in socialnih sodiih organizacijo in pristojnosti delovnih in socialnih sodi, Zakon o upravnem sporu pa organizacijo in pristojnost Upravnega sodia Republike Slovenije. Sodia loimo na - sodia splone pristojnosti in - specializirana sodia (delovna in socialna sodia) Gre za funkcionalno ureditev izvrevanja sodne veje oblasti v dveh razlinih vrstah sodi, kar je utemeljeno le s tem, da reevanje doloenih vrst sporov zahteva posebnosti v postopkih in visoko specializacijo v poznavanju materialnega prava, ki je podlaga sodnih odloitev. Organiziranost sodi poiva zlasti tudi na naelu instannosti (vestopenjskosti) sodnega odloanja kot organizacijski posledici ustavne pravice do pravnega sredstva (25. len ustave). To pomeni, da sodia praviloma odloajo na ve stopnjah. Zaradi tega pa tudi sodna organizacija pozna sodia razlinih stopenj. Na prvi stopnji odloajo po nai pravni ureditvi okrajna in okrona sodia ter delovna sodia oziroma socialno sodie, od 1. 1. 1998 pa tudi upravno sodie. Na drugi stopnji odloajo vija sodia, na tretji stopnji (ki je v sodnih postopkih izjema) ter o izrednih pravnih sredstvih pa praviloma odloa Vrhovno sodie Republike Slovenije. Z Zakonom o sodiih je bilo ustanovljenih 44 okrajnih sodi in 11 okronih sodi. Obstojea 4 vija sodia splone pristojnosti (Vije sodie v Celju, v Ljubljani, v Mariboru in v Kopru) ter vrhovno sodie pa so bila ustanovljena e s prejnjo zakonodajo in po zakonu o sodiih nadaljujejo z delom v okviru pristojnosti, ki jih doloa zakon oziroma ustava. KOLIKO JE SOCIALNIH SODI? KOLIKO JE VIJIH DELOVNIH SODI? Delovna in socialna sodia so ustanovljena kot sodia prve stopnje in kot sodie druge stopnje. Posebnost v njihovi organizaciji je v tem, da so kot delovna sodia prve stopnje ustanovljena tiri sodia (v Ljubljani, v Mariboru, v Celju in v Kopru), kot socialno sodie pa samo eno sodie prve stopnje (to je Delovno in socialno sodie v Ljubljani). To sodie je glede sporov s podroja socialne varnosti na prvi stopnji pristojno za obmoje celotne drave, na podroju delovnih sporov pa samo za obmoje sodnih okroij Kranj, Krko in Ljubljana. Za organizacijo prvostopenjskih delovnih sodi je znailno tudi to, da del svojih funkcij opravljajo na zunanjih oddelkih, to je na organizacijskih enotah, ki imajo sedee v krajih, doloenih z zakonom in na katerih sodie odloa v zadevah z ojega obmoja, ki je prav tako doloeno z zakonom (8. len Zakona o delovnih in socialnih sodiih). Tako ima Delovno sodie v Kopru zunanji oddelek v Novi Gorici in Postojni; Delovno in socialno sodie v Ljubljani zunanji oddelek v Breicah, Kranju in Novem mestu, Delovno sodie v Mariboru pa v Murski Soboti in na Ptuju. Na ta nain je zagotovljena ustrezna dostopnost teh sodi strankam v sporu, kljub temu da je tevilo prvostopenjskih delovnih in socialnih sodi v primerjavi s tevilom prejnjih sodi zdruenega dela (10 splonih in 1 posebno sodie zdruenega dela prve stopnje) bistveno skreno. Za organizacijo delovnih in socialnih sodi prve stopnje (ki imajo po 2. odstavku 98. lena Zakona o sodiih poloaj okronega sodia) je v primerjavi z organizacijo okronih sodi (splone pristojnosti) znailno tudi to, da pri sojenju na teh sodiih sodelujejo sodniki porotniki, ki jih imenuje dravni zbor (in ne predsednik vijega sodia, ki imenuje sodnike porotnike, ki sodelujejo pri sojenju na okronih sodiih), in da ti sodniki porotniki vedno sodelujejo pri sojenju po partitetnem naelu (to je enako tevilo sodnikov porotnikov, ki so predstavniki delodajalcev, in enako tevilo sodnikov porotnikov, ki so predstavniki delavcev oziroma delojemalcev).
17

O pritobah zoper odlobe delovnih sodi in socialnega sodia prve stopnje kot sodie druge stopnje vedno odloa Vije delovno in socialno sodie v Ljubljani. Le-to odloa v senatu, ki ga sestavljajo poklicni sodniki. Za odloanje o izrednih pravnih sredstvih (razen o predlogu za obnovo postopka), vloenih zoper pravnomone odlobe delovnih in socialnih sodi, pa je pristojno Vrhovno sodie Republike Slovenije. Ker Zakon o delovnih in socialnih sodiih ne doloa, da so za izvrevanje odlob delovnih in socialnih sodi pristojna ta sodia, je za izvrbo odlob teh sodi v individualnih delovnih sporih in socialnih sporih pristojno okrajno sodie. KDO LAHKO USTAVNEMU SODIU PREDLAGA PRESOJO MEDNARODNE POGODBE? Ustavno sodie lahko zakon, glede katerega oceni, da ni v skladu z ustavo ali z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in splonimi naeli mednarodnega prava, razveljavi v celoti ali delno. Razveljavitev zane uinkovati naslednji dan po objavi odlobe ustavnega sodia ali pa poteku roka, ki ga je sodie posebej doloilo. Protiustavne ali nezakonite podzakonske predpise ali splone akte, izdane za izvrevanje javnih pooblastil, pa ustavno sodie odpravi ali razveljavi. Razlika med razveljavitvijo in odpravo je v tem, da odprava uinkuje za nazaj (ex tunc), torej od sprejema predpisa in pomeni ninost predpisa, razveljavitev pa uinkuje za naprej (ex nunc) in se predpis razveljavi samo za naprej. Ustavno sodie protiustavni ali nezakoniti podzakonski predpis ali sploni akt odpravi, kadar ugotovi, da je potrebno odpraviti kodljive posledice, ki so nastale zaradi protiustavnosti ali nezakonitosti. V vseh drugih primerih pa ustavno sodie protistavne ali nezakonite podzakonske predpise ali splone akte razveljavi. Vsakdo, ki so mu na podlagi odpravljenega podzakonskega predpisa ali splonega akta, izdanega za izvrevanje javnih pooblastil, nastale kodljive posledice, lahko zahteva njihovo odpravo. Za ustavnosodno kontrolo je najznailneji in najpomembneji postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti, zato se imenuje tudi sploni postopek pred ustavnim sodiem. Poleg tega pa vodi ustavno sodie v skladu s svojimi pristojnostmi tudi vrsto drugih postopkov. Ustavno sodie ne more zaeti postopka na lastno iniciativo, temve le na predlog oziroma zahtevo upravienega predlagatelja. Pa pa ustavno sodie lahko sklene, da se zane postopek na pobudo zainteresiranega pobudnika. Zahtevo za postopek ocene ustavnosti ali zakonitosti lahko sproijo: - dravni zbor; - najmanj tretjina poslancev dravnega zbora; - dravni svet; - vlada; - sodie, dravni toilec, Banka Slovenije, raunsko sodie, e nastane vpraanje ustavnosti in zakonitosti v zvezi s postopki, ki jih vodijo; - varuh lovekovih pravic v zvezi s posamino zadevo, ki jo obravnava; - predstavniki organi lokalnih skupnosti, e so ogroene pravice lokalnih skupnosti; - reprezentativni sindikati za obmoje drave, e so ogroene pravice delavcev. Predlagatelj ne more sproiti postopka za oceno predpisov, ki jih je sam sprejel. Pobudo za zaetek postopka lahko da vsakdo, ki izkae svoj pravni interes, to pa pomeni, e napadeni predpis posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni poloaj. Razlika med zahtevo in pobudo je v tem, da se na podlagi zahteve upravienega predlagatelja postopek obvezno sproi, postopek na podlagi pobude pa zane ustavno sodie po lastni odloitvi, e oceni, da je pobudnik izkazal svoj pravni interes. Posebni postopki se nanaajo na: - odloanje v sporih glede pristojnosti, - ugotavljanje odgovornosti predsednika republike, predsednika vlade ali ministrov, - odloanje o protiustavnosti aktov in delovanja politinih strank, - odloanje o potrditvi poslanskih mandatov in - odloanje o ustavni pritobi.

18

KATERA SO NAELA SODSTVA V USTAVI? Naela sodstva v Ustavi so: - naelo pravne drave

naelo delitve oblasti varstvo P v postopkih izrednih sodi ni dovoljeno ustanavljati, v mirnem asu pa tudi vojakih sodi ne. vrhovno sodie je najvije sodie v dravi. sodnike voli dravni zbor na predlog sodnega sveta. sodni svet sestavlja enajst lanov. Pet lanov izvoli na predlog predsednika republike dravni zbor izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov, est lanov pa izmed sebe izvolijo sodniki, ki trajno opravljajo sodniko funkcijo. Predsednika izberejo lani sveta izmed sebe. neodvisnost sodnikov - sodniki so pri opravljanju sodnike funkcije neodvisni. Vezani so na ustavo in zakon. trajnost sodnike funkcije nezdruljivost sodnike funkcije imuniteta sodnika - nikogar, ki sodeluje pri sojenju, ni mogoe klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odloanju v sodiu. Sodnik ne sme biti priprt, niti ne sme biti brez dovoljenja dravnega zbora zoper njega zaet kazenski postopek, e je osumljen kaznivega dejanja pri opravljanju sodnike funkcije.

USTAVNA PRITOBA glavne stvari glede nje, pomembno pa je, da izpostavi, da se zahteva tudi t.i. materialna izrpanost pravnih sredstev Ustavno pritobo je mogoe vloiti na ustavno sodie zoper posamien akt dravnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, s katerim so krene lovekove pravice in temeljne svoboine. Vendar pa ustavne pritobe ni mogoe neposredno nasloviti na ustavno sodie po izdaji posaminega akta (sodbe, upravne odlobe), ampak je pogoj, da pritonik prej praviloma izrpa vsa pravna sredstva, se pravi vse pravne poti, vkljuno s sodno potjo. Skladno s prvim odstavkom 51. lena ZUstS mora biti pravno sredstvo izrpano tako formalno (se pravi, da mora biti vloeno) kot materialno (se pravi, da se kritev lovekovih pravic vsebinsko uveljavlja). Ustavno sodie lahko zavrne ustavno pritobo, e oitno ne gre za kritev lovekovih pravic ali svoboin in e od odloitve ni priakovati reitve pomembnega pravnega vpraanja in e kritev lovekove pravice ali temeljne svoboine ni imela pomembnejih posledic za pritonika. Pri konnem odloanju o ustavni pritobi jo ustavno sodie zavrne ali pa ji ugodi in v tem primeru posamien akt v celoti ali deloma odpravi ali razveljavi in zadevo vrne organu, ki je pristojen za odloanje. Kot reeno se lahko ustavna pritoba vloi ele, ko so izrpana vsa pravna sredstva. Vendar pa navedeni zakon dopua, da se vloi pritoba tudi prej, pri emer ustavno sodie o takni pritobi izjemoma odloi e pred izrpanjem pravnih sredstev, e je zatrjevana kritev lovekove pravice oitna in e bi z izvritvijo posaminega akta nastale za pritonika nepopravljive posledice. V primeru, da ustavno sodie ustavno pritobo sprejme v obravnavo (zakon doloa podrobneje pogoje in naine preizkusa ustavne pritobe), lahko tudi zadri izvritev posaminega akta, ki se z ustavno pritobo izpodbija, e bi z izvritvijo lahko nastale teko popravljive kodljive posledice. Ustavno sodie lahko med drugim zadri tudi izvajanje zakona ali drugega predpisa oziroma splonega akta, izdanega za izvrevanje javnih pooblastil, na podlagi katerega je bil sprejet posamini akt, ki se izpodbija z ustavno pritobo. Vse to kae, da ima ustavno sodie v primeru uveljavljanja ustavne pritobe na voljo veliko monosti, da zavaruje lovekove pravice posameznikov, zaradi esar je mogoe institut ustavne pritobe oceniti kot pomembno in pozitivno novost novega ustavnega sistema

ALI LAHKO DR. ORG. VLOI USTAVNO PRITOBO? LAHKO, E GRE ZA KRITEV PROCESNIH PRAVIC (NOR. 22. LEN URS)
19

Ustavna pritoba je eno najpomembnejih sredstev za varstvo ustavnih pravic in temeljnih svoboin. V primerjavi s pristojnostmi ustavnega sodia po prejnji ureditvi pomeni ravno ustavna pritoba najvejo novost, ki je bila povzeta po nemki ureditvi. Ustavno pritobo je mogoe vloiti na ustavno sodie zoper posamien akt dravnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, s katerim so krene lovekove pravice in temeljne svoboine. Vendar pa ustavne pritobe ni mogoe neposredno nasloviti na ustavno sodie po izdaji posaminega akta (sodbe, upravne odlobe), ampak je pogoj, da pritonik prej praviloma izrpa vsa pravna sredstva, se pravi vse pravne poti, vkljuno s sodno potjo. Ustavno sodie lahko zavrne ustavno pritobo, e oitno ne gre za kritev lovekovih pravic ali svoboin in e od odloitve ni priakovati reitve pomembnega pravnega vpraanja in e kritev lovekove pravice ali temeljne svoboine ni imela pomembnejih posledic za pritonika. Pri konnem odloanju o ustavni pritobi jo ustavno sodie zavrne ali pa ji ugodi in v tem primeru posamien akt v celoti ali deloma odpravi ali razveljavi in zadevo vrne organu, ki je pristojen za odloanje. 53. l. Zakona o ustavnem sodiu: Ustavna pritoba mora vsebovati navedbe o: - posaminem aktu, ki se izpodbija, z navedbo organa, ki ga je izdal, z njegovo opravilno tevilko in z datumom izdaje, - domnevno krenih lovekovih pravicah ali temeljnih svoboinah, - razlogih, s katerimi se utemeljujejo kritve, - datumu, ko je bil pritoniku vroen posamini akt, ki ga izpodbija, - polnem osebnem imenu pritonika in naslovu stalnega ali zaasnega prebivalia, e gre za fizino osebo, oziroma imenu ter sedeu, e gre za pravno osebo, dravni organ, nosilca javnega pooblastila ali drug pravni subjekt, ter o osebnem imenu, nazivu ali funkciji njegovega zastopnika, - drugih podatkih, ki jih doloa poslovnik ustavnega sodia. Varuh lovekovih pravic lahko ob pogojih, ki jih doloa ta zakon, vloi ustavno pritobo v zvezi s posamino zadevo, ki jo obravnava, s soglasjem tistega, katerega lovekove pravice ali temeljne svoboine v posamini zadevi varuje.

ZAKONODAJA
KDAJ SE KONSTITUIRA DZ? Potem, ko so razdeljeni mandati med liste kandidatov oziroma med politine stranke, se ugotovi, kateri kandidati so dobili tako razdeljene mandate. Po zakonu so z liste kandidatov izvoljeni kandidati po vrstnem redu dobljenih deleev glasov v volilnem okraju oziroma v dveh volilnih okrajih v volilni enoti, v katero je razporejen mandat in v kateri je nastopal tudi kandidat. Izid volitev na dravni ravni ugotovi republika volilna komisija in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Republika volilna komisija tudi izda izvoljenim poslancem potrdila o izvolitvi. Mandatna doba celotnega dravnega zbora in tudi poslancev kot njegovih lanov je tiri leta kot je bila tudi mandatna doba republike skupine po prejnji ustavni ureditvi. Lahko je kraja, e pride do razpusta dravnega zbora e pred potekom tiriletne mandatne dobe in do predasnih volitev, dalja pa le v primeru vojne ali izrednega stanja. Mandatna doba na novo izvoljenega dravnega zbora ne zane tei niti z izvolitvijo poslancev niti z verifikacijo poslanskih mandatov, temve ele s prvo sejo zbora, ko se kona tudi mandatna doba prejnjega dravnega zbora. tevilo poslancev: 90.

ZAKONODAJNI POSTOPEK VRSTE IN POTEK? KJE JE UREJEN TA POSTOPEK? V zakonodajnem postopku se sprejemajo zakoni. Urejen je v Poslovniku DZ Zakon lahko predlaga: - vlada, - vsak poslanec in - najmanj pet tiso volilcev. Sprejem zakonov pa lahko predlaga dravnemu zboru tudi dravni svet.
20

Vsak predlog zakona mora vsebovati naslov zakona, uvod, besedilo lenov in obrazloitev. 1. Redni postopek: Po poslovniku dravnega zbora se zakonodajni postopek deli na tri faze in sicer na prvo, drugo in tretjo obravnavo zakona. a) Prva obravnava se opravi le izjemoma, e jo izrecno zahteva najmanj deset poslancev, sicer pa poslovnik doloa, da je prva obravnava opravljena s posredovanjem predloga zakona poslancem. V prvi obravnavi se e ne obravnavajo posamezne zakonske reitve po posameznih lenih, temve se opravi samo splona razprava o predlogu zakona: o razlogih, ki zahtevajo sprejem zakona ter o naelih, ciljih in poglavitnih reitvah predloga zakona. Prva obravnava se lahko kona na dva naina - bodisi s sklepom dravnega zbora, naj se postopek nadaljuje, bodisi s sklepom, da se zakon sploh ne sprejme, s imer je postopek konan. b) Druga obravnava predloga zakona se opravi najprej v matinem delovnem telesu in nato na podlagi poroila matinega delovnega telesa na seji dravnega zbora. V tej fazi se o zakonu ne razpravlja na splono. Zato v tej fazi v razpravi ni ve mogoe dajati splonih pripomb in predlogov, temve se lahko besedilo predloga zakona dopolnjuje in spreminja le z amandmaji, se pravi s predlogi za dopolnitev ali spremembo besedila posameznega lena zakona. Vendar pa lahko predstavnik vsake poslanske skupine, e se o zakonu ni opravila splona razprava, v drugi obravnavi kratko predstavi stalie poslanske skupine do predloga zakona. Novi poslovnik prenaa teie razprave o zakonu na matino delovno telo, ki obravnava in glasuje o amandmajih k zakonu. Amandmaje lahko vlagajo poslanci in matino delovno telo, vlada pa le v primeru, e ni predlagatelj zakona. Predlagatelj zakona pa lahko vloi amandmaje k vloenim amandmajem. Po konani obravnavi amandmajev in lenov na matinem delovnem telesu se pripravi dopolnjen predlog zakona, in sicer tako, da se v predlog zakona za drugo obravnavo vkljui vse na matinem delovnem telesu sprejete amandmaje. Dravni zbor opravi razpravo in glasovanje o dopolnjenem predlogu zakona in le o tistih lenih zakona, h katerim so bili vloeni amandmaji. K dopolnjenemu predlogu lahko vlagajo amandmaje poslanska skupina, 10 poslancev in vlada, kadar ni predlagateljica zakona. Predlagatelj zakona pa lahko, enako kot v postopku pred matinim delovnim telesom, vloi amandmaje k vloenim amandmajem. e so bili v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k manj kot 1/10 lenov dopolnjenega predloga zakona, lahko predlagatelj na isti seji opravi tudi tretjo obravnavo zakona. e k zakonu ni bi sprejet noben amandma, pa dravni zbor na isti seji preide na glasovanje o zakonu. Zakonodajni postopek se v drugi obravnavi lahko tudi kona. Do tega pride v primeru, e matino delovno telo sklene, da zakon ni primeren za nadaljnjo obravnavo. V tem primeru dravni zbor o predlogu zakona ne razpravlja, ampak zgolj glasuje o tem sklepu e ga potrdi, je zakonodajni postopek konan, sicer pa se zakon vrne v obravnavo matinemu delovnemu telesu. c) V tretji obravnavi, ki se praviloma opravi na prvi seji dravnega zbora, ki sledi drugi obravnavi zakona, razpravlja dravni zbor o predlogu kot celoti in le izjemoma o posameznih lenih zakona in sicer le o tistih lenih, h katerim so bili v drugi obravnavi dani amandmaji. Amandmaje lahko vloijo predlagatelj zakona, vlada, tudi kadar ni predlagateljica zakona in poslanska skupina, ne pa ve posamezni poslanci, niti deset poslancev. e se ugotovi, da so s sprejetimi amandmaji posamezne dolobe predloga zakona medsebojno neusklajene ali neusklajene z drugimi zakoni, predlagatelj, v doloenih primerih pa matino delovno telo, pripravi uskladitveni amandma. e uskladitveni amandma ni sprejet, je zakonodajni postopek konan. Po konani razpravi v tretji obravnavi zakona, oziroma po sprejemu uskladitvenih amandmajev se glasuje o predlogu zakona kot celoti. Zakon je sprejet, e je tevilo glasov, oddanih za, veje od tevila glasov, oddanih proti, torej je zakon sprejet z veino opredeljenih glasov, razen seveda, kadar je za sprejemanje posameznega zakona predpisana zahtevneja veina. 2. Nujni postopek Naj bi se uporabljal le izjemoma in sicer v primeru, kadar je sprejem zakona nujen: - zaradi interesov varnosti ali obrambe drave, - zaradi odprave posledic naravnih nesre ali - zato, da se prepreijo teko popravljive posledice za delovanje drave.
21

V skrajanem postopku v prvi obravnavi ni mogoa splona razprava, druga in tretja obravnava predloga zakona se opravita na isti seji, poleg tega pa ne veljajo pa roki, ki so doloeni za posamezna opravila v rednem zakonodajnem postopku. Po dolobah, ki veljajo za njuni postopek se opravi tudi zakon o ratifikaciji mednarodne pogodbe. Skrajani postopek Uporablja se za manj pomembne spremembe zakona, razveljavitev zakona ali njegovih posameznih dolob, manj zahtevne uskladitve zakona z drugimi zakoni ali s pravom Evropske unije ali za spremembe in dopolnitve zakona v zvezi s postopkom pred ustavnim sodiem oziroma z odlobo ustavnega sodia. V skrajanem postopku v prvi obravnavi ni mogoa splona razprava, druga in tretja obravnava predloga zakona pa se opravita na isti seji. Posebni postopek za ponovno odloanje o zakonu Pride v potev le, e je dravni svet vloil zoper e sprejet zakon suspenzivni veto, torej zahteval, da dravni zbor o zakonu ponovno odloa. V tem postopku se opravi razprava o zahtevi dravnega sveta. Pred razpravo lahko predstavnik dravnega sveta obrazloi zahtevo dravnega sveta, poroevalec matinega delovnega telesa predstavi mnenje delovnega telesa, predstavnik predlagatelja pa lahko obrazloi mnenje predlagatelja. O zakonu se ponovno ne odloa ve z navadno relativno, temve z navadno absolutno veino, razen seveda, e je e za sprejem zakona v rednem postopku predpisana zahtevneja veina.

KAJ E UREJA POSLOVNIK DZ IN JE PODOBNO SPREJEMANJU ZAKONA? Ustava ne doloa drugih aktov, ki jih poleg zakona sprejema dravni zbor, temve doloa te akte in njihovo vsebino poslovnik dravnega zbora. Nekateri od teh aktov se nanaajo na vse pravne subjekte, drugi pa urejajo zgolj poslovanje in organizacijo dela samega dravnega zbora. Podobno kot zakoni se sprejemajo tudi drugi akti dravnega zbora, vendar pa praviloma po krajem in enostavnejem postopku. - postopek za sprejem poslovnika DZ - postopek za sprejem dravnega prorauna - postopek za sprejem rebalansa in sprememb dravnega prorauna - postopek za sprejem zakljunega rauna dravnega prorauna - postopek za avtentino razlago zakona (prva dva sta najbolj podobna, drugi in tretji sta enofazna)

KAKEN VOLILNI SISTEM IMAMO ZA VOLITVE V DZ? Volilni sistem v ojem smislu pojmujemo kot sistem razdelitve mandatov oziroma poslanskih sedeev v parlamentu. Naa ustava v 80. lenu doloa, da se poslanci volijo po proporcionalnem volilnem sistemu s tiriodstotnim volilnim pragom za vstop v dravni zbor, razen dveh poslancev narodnosti, ki jih predstavniki manjin volijo po veinskem volilnem sistemu. Razdelitev mandatov po veljavnem volilnem sistemu je, zaradi razmeroma nizkega volilnega praga, v visoki stopnji proporcionalna. Volilni prag isti proporcionalni sistem razdeli vse glasove med vse politine stranke, ki nastopajo na volitvah. To pomeni, da bi stranka, ki je osvojila 14 % glasov na volitvah, morala dobiti tudi toliko odstotkov mandatov, kar pa realno skoraj ni mogoe, saj imajo parlamenti zelo redko zaokroeno tevilo poslanskih sedeev (npr. 100 ali 200). Vse stranke tudi ne morejo v parlament, saj je to za zakonodajno telo nepraktina in neizvedljiva reitev. Veliko teav bi bilo namre z uvrstitvijo strank, ki so na volitvah dosegle manj kot odstotek vseh glasov. Pri vseh dravah, kjer uporabljajo proporcionalni volilni sistem, se je uveljavil t. i. popravljeni proporcionalni volilni sistem. Ta sistem vsebuje popravke iz veinskega volilnega sistema. Znailnost popravljenega proporcionalnega volilnega sistema je volilni prag, saj tega isti proporcionalni volilni sistem ne pozna. To pomeni, da mora stranka na volitvah dobiti doloen odstotek glasov, da lahko vstopi v drubo parlamentarnih strank. V Sloveniji je prag 4%. e te odstotke spremenimo v poslanske sedee, ugotovimo, da ima stranka lahko v slovenskem parlamentu najmanj 4 poslance, ki pa e tvorijo poslansko skupino. V volilnih enotah se torej neposredni mandati razdelijo samo tistim kandidatnim listam, ki doseejo 4% volilni prag. Naini proporcionalne delitve glasov
22

Pri proporcionalnem sistemu poznamo tri bistvene naine delitve glasov v volilnih okrajih in enotah. To so Harejev, Droopov in d'Hondtov sistem. V Sloveniji sta v uporabi drugi in tretji sistem. a) Harejev sistem je najbolj proporcionalen Harejev sistem je bil v Sloveniji za doloevanje poslanskih mandatov strankam v uporabi na prvih dveh volitvah v dravni zbor (1992 in 1996). Imenuje se tudi sistem Harejeve kvote ali sistem enostavne kvote. To kvoto dobimo tako, da tevilo vseh glasov, ki so bili oddani v volilni enoti, delimo s tevilom kandidatov, ki naj bi bili izvoljeni v tej enoti. Zatem tevilo glasov, ki jih je sprejela stranka, delimo s to kvoto.Tolikokrat, ko gre kvota v tevilo glasov, toliko mandatov dobi stranka. b) Droopov sistem v uporabi v Sloveniji Drugi je Droopov sistem, ki je v Sloveniji zamenjal Harejevega, ko se je s spremembo ustave spremenil volilni sistem.Uvajanje Droopovega sistema je bistveni veinski popravek slovenskega proporcionalnega sistema. Je zelo podoben Harejevemu sistemu, le da tu vsoto vseh glasov delimo s tevilom vseh poslanskih mandatov, ki naj bili v doloeni enoti izvoljeni, plus ena. S tem dodatkom pri imenovalcu se samodejno zmanja proporcionalnost, saj imajo manje stranke manj monosti zaradi vejega kolinika. e dodamo plus dva mandata, se sistem imenuje Imperiali, ki je e dodatno nastrojen proti proporcionalnosti. c) D'Hondtov sistem najbolj neproporcionalen med proporcionalnimi Seveda pa pri vsaki delitvi na koncu ostane nekaj nerazporejenih glasov, ker se deljenje s koliniki po prejnjih dveh sistemih ponavadi lepo ne izide. To teavo se ponavadi uredi tako, da se sistem delitve dopolni e z nekim drugim sistemom. V Sloveniji je kot dopolnilo v uporabi d'Hondtov sistem ali sistem d'Hondtovega kolinika. Ko se uporablja le d'Hondtov sistem, se najprej izrauna absolutno tevilo glasov, ki jih je dobila lista v vsej Sloveniji. Narejen bo namre izraun, koliko mandatov bi dobila stranka, e bi bila celotna drava ena sama volilna enota. Kandidatne liste nato poravnamo v stolpce in te glasove delimo z ena. Lista z najvejim povprejem dobi poslanski mandat. Nato absolutne glasove list delimo z dva, tri ... dokler niso razdeljeni vsi mandati. Razlika med neposredno dobljenimi mandati v volilnih enotah in tevilom mandatov, ki bi stranki pripadli v vsej dravi, bo tako strankam naknadno razdeljena v drugem krogu delitve mandatov. d) D'Hondtov dodatek k Droopovem sistemu Pred spremembo volilnega sistema se je upoteval le ostanek glasov, ki se je delil na nacionalnih listah. S spremembo pa se so se zaeli pri delitvi ostankov upotevati vsi glasovi posamezne liste. Te so dobile toliko mandatov, kolikor znaa razlika med tevilom mandatov, ki bi ga posamezne liste dobile na podlagi izrauna mandatov po d'Hondtovem sistemu, in tevilom mandatov, ki so jih dobile po veljavnem nainu delitve na ravni volilnih enot. Mandati so se dodelili tistim listam v posamezni volilni enoti, ki so imele najveje ostanke tevila glasov v razmerju do kolinika v posamezni volilni enoti. e pa so bili v njej mandati e razdeljeni, se je mandat dodelil tisti listi v volilni enoti, v kateri je imela lista naslednji najveji ostanek glasov. Manjine volijo drugae Za izvolitev poslanca italijanske in madarske narodne skupnosti sta oblikovani dve posebni volilni enoti, za vsako manjino po ena, ki ju sestavljajo samo pripadniki narodne manjine. Izvoljen je kandidat ali kandidatka, ki dobi najveje tevilo glasov. Postopek delitve mandatov je sestavljen iz ve faz: 1.) V prvi fazi ugotovi izid glasovanja volilni odbor, ki ugotovi volilni izid samo na voliu, na katerem je vodil glasovanje. Volilni odbor mora pri tem pregledati vse oddane glasovnice, oceniti njihovo veljavnost in ugotoviti pri vsaki od njih voljo volilcev. 2.) V drugi fazi ugotavljanja volilnega izida okrajna volilna komisija ugotovi volilni izid za obmoje celotnega volilnega okraja. Gre pravzaprav za enako proceduro in za enake podatke, kot pri ugotavljanju volilnega izida na voliu, le da se vse nanaa na ves volilni okraj, ne pa za posamezno volie. 3.) V tretji fazi ugotavljanja volilnega izida mora volilna komisija volilne enote: - ugotoviti volilni izid v vsej volilni enoti in ga sporoiti republiki volilni komisiji, ki ugotovi, katere liste kandidatov so v celi dravi dobile vsaj tiri odstotke glasov. Liste, ki praga niso dosegle, se pri delitvi mandatov ne upotevajo. Listam, ki so prag dosegle, pa se mandati delijo na dveh ravneh, v volilni enoti ter na ravni celotne drave. - Na podlagi ugotovitve volilnega izida v volilni enoti in ugotovitve o tem, katere liste kandidatov pridejo v potev za delitev mandatov se e razdelijo mandati na ravni volilne enote in sicer na podlagi Droopovega volilnega kolinika (prva delitev mandatov), ki se izrauna tako, da se skupno tevilo glasov, oddanih za vse liste
23

kandidatov v volilni enoti, deli s tevilom poslancev, ki se volijo v volilni enoti, poveanim za tevilo ena. Ker se v vsaki volilni enoti izvoli 11 poslancev, se torej skupno tevilo glasov, oddanih za vse liste kandidatov v volilni enoti, deli s tevilom 12. tevilo mandatov, ki pripada listi, pa se izrauna tako, da se z omenjenim kolinikom deli tevilo glasov za listo, in ugotovi, kolikokrat je kolinik vsebovan v tevilu glasov za listo. Na ta nain je po volilnih enotah razdeljenih toliko mandatov, kolikorkrat so liste kandidatov dosegle volilni kolinik. Posamezni listi pripada toliko mandatov, kolikokrat je kolinik vsebovan v tevilu glasov za listo. Z liste kandidatov pa je izvoljenih toliko kandidatov, kolikor mandatov je dobila lista. Nato komisija ugotovi, kateri kandidati na posameznih listah kandidatov so dobili poslanske mandate, ki so pripadli posamezni listi kandidatov. Z liste kandidatov so izvoljeni kandidati po vrstnem redu dobljenega delea glasov v skupnem tevilu glasov v volilnem okraju. Pri tem lahko liste dobijo enega ali ve mandatov, ker so tolikokrat dosegle volilni kolinik, preostali glasovi pa ostanejo neporabljeni. Neporabljeni so tudi glasovi list, ki sploh niso dosegle volilnega kolinika. Vsi ti glasovi tvorijo ostanke glasov, in se upotevajo pri delitvi mandatov na dravni ravni. 4) Mandati, ki niso bili razdeljeni e v volilnih enotah, se razdelijo na ravni drave - druga delitev mandatov (etrta faza ugotavljanja volilnega izida). Ta se po zakonu opravi samo za tiste liste kandidatov, ki so bile vloene v dveh ali ve volilnih enotah. Pri delitvi na ravni celotne drave se mandati delijo na podlagi d'Hondtovega sistema: Setevki glasov, ki so jih dobile istoimenske liste v vseh volilnih enotah, se delijo z vsemi tevili od 1 do 88. Mandati se dodelijo istoimenskim listam z najvijimi koliniki po vrstnem redu najvijih kolinikov, tako, da se istoimenskim listam dodeli toliko mandatov, kolikor znaa razlika med tevilom mandatov, ki bi jim pripadli na podlagi setevkov glasov na ravni drave, in tevilom mandatov, ki so jih dobile v volilnih enotah. Ko je na tak nain ugotovljeno, katere liste oziroma stranke sodelujejo pri drugi delitvi mandatov, se ti dokonno razdelijo. Pripadajoi mandati se dodelijo listam v tistih volilnih enotah, v katerih so imele liste najveje ostanke glasov v razmerju do volilnega kolinika v volilni enoti, torej sorazmerno najvejo volilno podporo. e bi se zgodilo, da bi bili v volilni enoti e razdeljeni vsi mandati, pa se mandat dodeli listi v volilni enoti, v kateri ima lista naslednji najveji ostanek glasov v razmerju do kolinika v volilni enoti. Potem, ko so razdeljeni mandati med liste kandidatov oziroma med politine stranke, se ugotovi, kateri kandidati so dobili tako razdeljene mandate. Po zakonu so z liste kandidatov izvoljeni kandidati po vrstnem redu dobljenih deleev glasov v volilnem okraju oziroma v dveh volilnih okrajih v volilni enoti, v katero je razporejen mandat in v kateri je nastopal tudi kandidat. Izid volitev na dravni ravni ugotovi republika volilna komisija in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Republika volilna komisija tudi izda izvoljenim poslancem potrdila o izvolitvi.

KJE JE UREJEN VOLILNI SISTEM? KAKO SE VOLI POSLANCE V DZ? (SPLONA, ENAKA VOLILNA PRAVICA, SVOBODNE VOLITVE, TAJNO GLASOVANJE) URS, Zakon o volitvah v DZ in Ustavni zakon o dopolnitvi 80. lena Ustave RS Ustava v 80. lenu poudarja, da se poslanci Dravnega zbora volijo s splonim (enakim, neposrednim in tajnim) glasovanjem. Zakon o volitvah v Dravni zbor e posebej poudarja, da mora biti volivcu pri glasovanju zagotovljena svoboda glasovanja. Ustavni zakon o dopolnitvi 80. l. URS doloa, da se poslanci, razen poslancev narodnih skupnosti, volijo po naelu sorazmernega predstavnitva ob tiriodstotnem volilnem pragu za vstop v dravni zbor, pri emer imajo volivci odloilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom. Ta vpliv se delno zagotavlja s tem, da so z liste kandidatov (glede na dobljene mandate) izvoljeni tisti kandidati, ki so imeli najveji dele glasov v skupnem tevilu glasov v volilnih okrajih, v katerih so nastopili.Volivci se lahko odloijo le za tistega kandidata z liste, ki nastopa v njihovem volilnem okraju. 1.) Naelo enake volilne pravice je posebej poudarjeno pri volitvah v Dravni zbor. Enaka volilna pravica se nanaa na aktivno volilno pravico in pomeni, da ima vsak glas vsakega volivca enako vrednost, da ima pri volitvah v isto predstavniko telo vsak volivec samo en glas in da njegov glas nima nobene prednosti pred drugimi. Izjema od tega naela enake volilne pravice je samo volilna pravica pripadnikov italijanske in madarske narodne skupnosti, ki imata v Dravnem zboru vsaka po enega poslanca, volivci teh skupnosti pa glasujejo tudi o drugih poslancih Dravnega zbora.
24

2.) Dravni zbor se na podlagi ustave voli neposredno - volivci sami brez posrednika glasujejo za lane predstavnikega telesa. 3.) Svobodna volilna pravica pomeni, da volivci lahko resnino svobodno izbirajo med razlinimi kandidati oziroma politinimi strankami na volitvah. Svoboda volitev obsega tudi pravico vsakega volivca, da uveljavi svojo volilno pravico ali pa ne. Naelo svobodne volilne pravice je posebej poudarjeno tudi v ustavi pri volitvah v Dravni zbor, vendar je treba glede na naravo ustavne ureditve to naelo upotevati kot splono naelo, ki velja za vse volitve. 4.) Naelo svobodne volilne pravice je tesno povezano z naelom tajnosti glasovanja, ki omogoa volilcu dejansko svobodno izbiro. Tajnost glasovanja je v naem volilnem sistemu doloena e v ustavi, natanneje pa razlenjena v volilni zakonodaji. Glasovanje na voliu mora biti organizirano tako, da omogoa uresnievanje tega naela tudi v praksi. 5.) Naelo osebnega glasovanja - Volivci lahko glasujejo samo osebno, kar pomeni, da nihe ne more glasovati po pooblaencu. Le v primeru, da volilec ne more sam glasovati, ker ima kakno telesno hibo ali pa je nepismen, mu lahko pri glasovanju pomaga nekdo drug. Osebi, ki je vpisana v volilni imenik, se ne sme odvzeti glasovalne pravice in tudi ne prepreiti glasovanja. Postopek glasovanja vodijo volilni odbori in poteka na posebej za to doloenih voliih. Volivec lahko glasuje samo za enega kandidata in sicer tako, da na glasovnici obkroi zaporedno tevilko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega glasuje. Drugaen je nain glasovanja pri volitvah poslanca narodne skupnosti.

KAJ JE VOLILNA PRAVICA? Volilno pravico (politina P) ureja 43. len, ki doloa, da je ta pravica splona in enaka, pri emer ima vsak dravljan, ki je dopolnil 18 let, pravico voliti in biti voljen (aktivna in pasivna volilna pravica). Zakon lahko doloi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci. Primer zakonske ureditve volilne pravice tujcev najdemo v Zakonu o dravnem svetu, kjer je doloeno, da imajo pravico voliti predstavnike funkcionalnih interesov v dravni svet (tj. predstavnike delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov, samostojnih poklicev oziroma predstavnike negospodarskih dejavnosti) poleg dravljanov tudi tujci, ki v Sloveniji opravljajo ustrezno dejavnost ali so v delovnem razmerju. Tujci imajo v teh primerih samo aktivno volilno pravico, nimajo pa pasivne volilne pravice. 1.) Naelo enake volilne pravice je posebej poudarjeno pri volitvah v Dravni zbor. Enaka volilna pravica se nanaa na aktivno volilno pravico in pomeni, da ima vsak glas vsakega volivca enako vrednost, da ima pri volitvah v isto predstavniko telo vsak volivec samo en glas in da njegov glas nima nobene prednosti pred drugimi. Izjema od tega naela enake volilne pravice je samo volilna pravica pripadnikov italijanske in madarske narodne skupnosti, ki imata v Dravnem zboru vsaka po enega poslanca, volivci teh skupnosti pa glasujejo tudi o drugih poslancih Dravnega zbora. 2.) Dravni zbor se na podlagi ustave voli neposredno - volivci sami brez posrednika glasujejo za lane predstavnikega telesa. 3.) Svobodna volilna pravica pomeni, da volivci lahko resnino svobodno izbirajo med razlinimi kandidati oziroma politinimi strankami na volitvah. Svoboda volitev obsega tudi pravico vsakega volivca, da uveljavi svojo volilno pravico ali pa ne. Naelo svobodne volilne pravice je posebej poudarjeno tudi v ustavi pri volitvah v Dravni zbor, vendar je treba glede na naravo ustavne ureditve to naelo upotevati kot splono naelo, ki velja za vse volitve. 4.) Naelo svobodne volilne pravice je tesno povezano z naelom tajnosti glasovanja, ki omogoa volilcu dejansko svobodno izbiro. Tajnost glasovanja je v naem volilnem sistemu doloena e v ustavi, natanneje pa razlenjena v volilni zakonodaji. Glasovanje na voliu mora biti organizirano tako, da omogoa uresnievanje tega naela tudi v praksi. 5.) Naelo osebnega glasovanja - Volivci lahko glasujejo samo osebno, kar pomeni, da nihe ne more glasovati po pooblaencu. Le v primeru, da volilec ne more sam glasovati, ker ima kakno telesno hibo ali pa je nepismen, mu lahko pri glasovanju pomaga nekdo drug. Osebi, ki je vpisana v volilni imenik, se ne
25

sme odvzeti glasovalne pravice in tudi ne prepreiti glasovanja. Postopek glasovanja vodijo volilni odbori in poteka na posebej za to doloenih voliih. Volivec lahko glasuje samo za enega kandidata in sicer tako, da na glasovnici obkroi zaporedno tevilko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega glasuje. Drugaen je nain glasovanja pri volitvah poslanca narodne skupnosti.

KAKNE VRSTE REFERENDUMOV POZNAM? 1. Glede na obmoje je lahko referendum sploni (kadar se razpie za obmoje celotne drave) ali lokalni (za obmoje lokalne skupnosti). 2. Glede na vsebino razlikujemo med ustavnorevizijskim in zakonodajnim referendumom ter referendumom o drugih vpraanjih. 3. Glede na obveznost uporabe pa loimo obligatorni in fakultativni referendum, s tem da je obligatorni referendum lahko absolutno ali pa relativno obvezen. 4. Glede na as uporabe razlikujemo med predhodnim, naknadnim in razveljavitvenim referendumom 5. Glede na pravno mo pa razlikujemo med referendumom z obvezno pravno mojo in posvetovalnim referendumom. Za razliko od ostalih vrst referenduma mnenje volilcev na posvetovalnem referendumu pravno ne zavezuje predstavnikega telesa, ampak le politino. Z ustavnorevizijskim oziroma ustavnim referendumom oznaujemo obliko neposrednega opredeljevanja volilcev o spremembi ustave ali o novi ustavi. Ta referendum je lahko obligatoren ali fakultativen. Praviloma je naknadni in le izjemoma predhodni; z njim torej dravljani potrjujejo ali zavraajo e sprejeto ustavo oziroma njeno spremembo. Z zakonodajnim referendumom oznaujemo neposredno odloanje volilcev pri sprejemanju in spreminjanju zakona, za katerega je sicer pristojno predstavniko telo. Zakonodajni referendum je praviloma fakultativen in le izjemoma obligatoren, lahko je predhoden ali naknaden. V veini drav, ki poznajo referendum, se uporablja naknadni, le v manjem tevilu predhodni referendum. Ustava Republike Slovenije iz leta 1991 je uvedla tako ustavnorevizijski referendum (170. len), kot tudi zakonodajni referendum (90. len) in posebej referendum za ustanovitev obine (tretji odstavek 139. lena). Ustava ureja referendum zgolj naelno, nain uresnievanja referenduma, zlasti pa postopek za njegovo izvedbo, pa urejata zakon o referendumu in o ljudski iniciativi in zakon o referendumu za ustanovitev obine. Razen teh vrst referenduma pozna naa pravna ureditev tudi referendum v lokalni skupnosti in posvetovalni referendum. Ustava doloa, da mora dravni zbor predlagano spremembo ustave predloiti v sprejem volilcem na referendumu, e to zahteva najmanj 30 poslancev. Sprememba ustave je na referendumu sprejeta, e zanjo glasuje veina volilcev, ki so glasovali, pod pogojem, da se glasovanja udelei veina vseh volilcev. Referendum je torej lahko le naknadni ter fakultativni, ker ga je mogoe uporabiti le na zahtevo z ustavo pooblaenih subjektov. Po zakonu je dravni zbor vezan na izid referenduma o spremembi ustave in dve leti po izvedbi referenduma ne more sprejeti akta o spremembi ustave, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma. Tako kot ustavnorevizijski je tudi zakonodajni referendum predviden le fakultativno, kajti dravni zbor ga lahko razpie na svojo pobudo, mora pa ga razpisati, e to zahteva najmanj tretjina poslancev, dravni svet ali 40.000 volilcev. Zakonodajni referendum je lahko predhoden ali naknaden. Volilci se torej bodisi vnaprej izjavljajo o vpraanjih, ki se urejajo z zakonom ali potrdijo zakon, ki ga je dravni zbor e sprejel. V zahtevi za razpis referenduma, ki se predloi dravnemu zboru, mora biti jasno izraeno vpraanje, ki naj bo predmet referenduma, zahteva pa mora biti tudi obrazloena. e dravni zbor meni, da je vsebina zahteve za razpis referenduma v nasprotju z ustavo, o tem odloi ustavno sodie. Glasovalna pravica na zakonodajnem je enaka kot na ustavnorevizijskem referendumu; z njo razpolagajo vsi dravljani, ki imajo pravico voliti v dravni zbor. Za razliko od ustavnorevizijskega za odloitev na zakonodajnem referendumu zadoa navadna relativna veina, torej veina volilcev, ki so glasovali. Eno leto po izvedbi referenduma dravni zbor ne more sprejeti zakona, ki bi bil v nasprotju z izidom referenduma, niti ponoviti referenduma o istem vpraanju. Posvetovalni referendum je po naravi stvari lahko le fakultativen, razpie pa ga lahko dravni zbor, pobudo zanj pa lahko da vsak poslanec dravnega zbora. Na izid posvetovalnega referenduma seveda dravni zbor ni vezan.

26

Tudi referenduma v lokalni skupnosti ustava izrecno ne predvideva, temve ga ureja zakon o lokalni samoupravi. Zakon predvideva tri vrste referenduma: referendum o aktu ali drugi odloitvi obinskega sveta, posvetovalni referendum in referendum o teritorialnem preoblikovanju enot lokalne samouprave. Po doloilih ZLS (46. len) lahko obani na referendumu odloajo o vpraanjih, ki so vsebina splonih aktov obine, razen o proraunu in zakljunem raunu obine ter o splonih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo obinski davki in druge dajatve. Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem obani potrdijo ali zavrnejo sprejeti sploni akt obine ali njegove posamezne dolobe. Obinski svet razpie referendum na predlog upana ali lana obinskega sveta, mora pa ga razpisati, e to zahteva najmanj 5 % volivcev v obini in e tako doloa zakon ali statut obine. Odloitev volivcev na referendumu zavezuje obinski svet do konca njegovega mandata. Obinski svet lahko pred odloanjem o posameznih vpraanjih iz svoje pristojnosti razpie svetovalni referendum, da ugotovi voljo obanov. Svetovalni referendum se razpie za vso obino ali za njen del. V tem primeru odloitev volivcev ne zavezuje obinskih organov. Pobudo volivcem za vloitev zahteve za razpis referenduma da lahko vsak volivec, politina stranka v obini, svet ojega dela obine. Novost iz novele ZLS 2005 je doloba, ki pravi, da e obinski svet presodi, da je vsebina zahteve za referendum v nasprotju z ustavo in zakonom, lahko zahteva, da o tem odloi ustavno sodie (47.a len ZLS). Drugi odstavek 3.a lena ustave ureja referendum o vstopu v mednarodne organizacije in obrambne zveze iz prvega odstavka istega lena. Omenjena doloba drugega odstavka vnaa v ustavo dodatno, tj. novo in posebno vrsto referenduma (referendum sui generis), pri emer je ta referendum po svoji naravi fakultativen dravnemu zboru je torej dana monost, da se po lastni presoji odloi za razpis taknega referenduma. Za ta referendum je doloena pravna obveznost njegovega izida, nedopustnost njegove ponovitve v zvezi z zakonom o ratifikaciji mednarodne pogodbe ter pravilo, da se pri ugotavljanju njegovega izida upotevajo zgolj veljavni glasovi tistih, ki so glasovali. Po svoji naravi je ta referendum predhoden, kajti dravni zbor ga lahko razpie le pred ratifikacijo mednarodne pogodbe, kar lahko torej stori e pred podpisom takne pogodbe, lahko pa tudi kasneje, vendar v vsakem primeru pred sprejetjem zakona o ratifikaciji mednarodne pogodbe v dravnem zboru.

INTERPELACIJA Interpelacija je po svoji vlogi podobna poslanskim vpraanjem, vendar pa pomeni moneje sredstvo nadzora nad delovanjem vlade in posaminega ministra in ima vejo teo in pomen. Interpelacijo namre lahko postavi najmanj deset in ne kar posamezen poslanec in sicer o delu celotne vlade ali posaminega ministra. Razprava o interpelaciji se lahko kona s sklepom, s katerim se oceni delo vlade ali posameznega ministra, lahko pa se nadaljuje z glasovanjem o nezaupnici vladi kot celoti ali posameznemu ministru. Vendar pa je mogoe nezaupnico vladi izrei samo, e se hkrati izvoli nov predsednik vlade. Lahko pa se posebej glasuje o nezaupnici posameznemu ministru. e mu je izglasovana nezaupnica, se teje, da je s tem tudi razreen. Interpelacija je parlamentaren izraz za z ustavo doloen institut parlamentarne kontrole nad delovanjem vlade ali posameznega ministra. S tem institutom parlament vpliva na nain dela izvrilne oblasti. V interpelaciji namre parlament lahko zastavi formalna vpraanja (po navadi na posebnih sejah o interpelaciji), vlada ali posamezni minister pa mora na vpraanja odgovoriti in s tem opraviiti svojo politiko. Dravni zbor lahko nato poda usmeritve za nadaljnje delo v obliki posebej sprejetih sklepov. Po konani razpravi o interpelaciji se lahko vloi tudi predlog za glasovanje o nezaupnici vladi oz. ministru.

DRAVNI SVET
NALOGE DRAVNEGA SVETA. PRAVICA VETA- KAJ JE S TAKIM ZAKONOM? Pristojnosti dravnega sveta so izrpno natete v 97. lenu ustave. Dravni svet ima pravico: predlagati dravnemu zboru sprejem zakonov, dati dravnemu zboru mnenje o vseh zadevah iz njegove pristojnosti, zahtevati, da dravni zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem e enkrat odloa, zahtevati razpis zakonodajnega referenduma,
27

zahtevati preiskavo o zadevah javnega pomena (parlamentarno preiskavo).

Dolnost dravnega sveta pa je, da na zahtevo dravnega sveta izree mnenje o posamezni zadevi. Najveji vpliv na odloitve dravnega zbora ima dravni svet prek pravice do odloilnega veta, saj lahko zahteva, da dravni zbor e enkrat odloa o zakonu, ki ga je sicer e sprejel, pri emer dravni zbor lahko zakon ponovno sprejme le z veino glasov vseh poslancev.

VLADA IN DRAVNA UPRAVA

VLADA RS Vlada je hkrati vrh izvrilne funkcije in najviji organ dravne uprave. V prvem pogledu je vlada obrnjena nasproti parlamentu, v drugem pa nasproti dravni upravi. Kot kolegijsko telo je vlada sestavljena iz ministrov, ki imajo dvojno vlogo - na eni strani so lani vlade kot kolegijskega organa, na drugi strani pa so predstojniki ministrstev. Ministri vodijo posamezne upravne organe, lahko pa so v vladi tudi ministri, ki nimajo upravnega resorja (t.i. ministri brez listnice) in so navadno zadoleni za splona politina vpraanja. Po nai ustavni ureditvi sestavljajo vlado predsednik vlade in ministri, ki vodijo posamezne resorje (ministrstva). Poleg ministrov, ki vodijo posamezne upravne resorje, ima lahko vlada enega ali dva ministra brez resorja. Vsak minister v skladu s sprejeto politiko vodi in predstavlja ministrstvo, izdaja predpise in druge akte iz pristojnosti ministrstva in organov v njegovi sestavi ter opravlja druge naloge, ki jih doloa zakon ali drug predpis. Kot reeno, je funkcija vlade dvojna: na eni strani opravlja politino izvrilno funkcijo na drugi strani pa tudi upravno funkcijo. V okviru prve funkcije predlaga parlamentu politiko, predlaga v sprejem zakone in druge akte (iniciativna funkcija) ter skrbi za njihovo uresnievanje. V okviru druge funkcije deluje kot vrh dravne uprave, pri emer usmerja (koordinativna funkcija) in nadzoruje (nadzorstvena funkcija) delovanje upravnih organov. Prek ministrov kot lanov vlade pa tudi neposredno vodi posamezne upravne organe. Funkcije vlade v nai ustavi niso opredeljene, pa pa jih je doloil zakon. Po zakonu je vlada organ izvrilne oblasti in najviji organ dravne uprave Republike Slovenije. Njene funkcije po zakonu so predvsem izvajanje politike, ki jo doloi dravni zbor, ter izvajanje zakonov in drugih aktov dravnega zbora. V okviru prve funkcije vodi, usmerja in usklajuje izvajanje politike drave, ki jo doloa dravni zbor. V okviru druge funkcije pa bodisi sama sprejema ali pa predlaga dravnemu zboru sprejem politinih, pravnih, ekonomskih, finannih, organizacijskih in drugih ukrepov, ki so potrebni za izvajanje nalog iz dravne pristojnosti na posameznih podrojih. Vse svoje funkcije mora vlada izvrevati v okviru ustave in v skladu z zakonom. Pravica vlade, da predlaga zakone v sprejem predstavnikemu telesu, ki je znailna za vlado v parlamentarnem sistemu, je doloena e v ustavi (88. len) pa tudi v zakonu, po katerem lahko vlada predlaga dravnemu zboru v sprejem zakone, druge predpise in splone akte ter doloitev politike za posamezna drubena podroja. Vlada je po zakonu pooblaena tudi sama izdajati splone kot tudi posamine pravne akte. Sploni akt vlade, ki ga izda za izvrevanje zakona, je uredba. Z uredbo vlada podrobneje ureja in razlenjuje razmerja, ki so sicer doloena z zakonom, pri emer je pri ureditvi posameznega vpraanja vezana na namen zakonske ureditve in merila, doloena z zakonom. Za take uredbe vlada po zakonu ne potrebuje posebnega pooblastila. Pa pa ga potrebuje za izdajo uredbe, s katero ureja nain uresnievanja pravic in obveznosti dravljanov ter drugih oseb. Vlada lahko sprejema tudi odloke, s katerimi ureja posamezna vpraanja ali sprejema posamezne ukrepe, ki imajo sploen pomen. Vlada vodi in usmerja dravno upravo prek ministrov. Pri tem nadzoruje delo ministrstev, jim daje politine usmeritve za izvajanje politike in izvrevanje zakonov, drugih predpisov in splonih aktov in skrbi, da ministrstva usklajeno izvrujejo svoje funkcije. V okviru nadzorstva nad delom ministrstev ima vlada kot celota ali njen predsednik pravico zadrati izvritev predpisa, ki ga izda minister. Vlada pa odloa tudi o kompetennih sporih med posameznimi ministrstvi. Strokovne in druge naloge za vlado opravljajo urad predsednika vlade in druge vladne slube (Sluba vlade za zakonodajo, Sluba vlade za reformo lokalne samouprave in druge slube). V nai ureditvi se vlada oblikuje tako, da predsednika vlade voli dravni zbor in sicer na predlog predsednika republike, ki se mora pred tem posvetovati z vodji poslanskih skupin v dravnem zboru. Predsednik vlade je
28

praviloma izvoljen z veino glasov vseh poslancev in sicer s tajnim glasovanjem. Ministre imenuje Dravni zbor na predlog predsednika vlade. Vlada je za svoje delo odgovorna dravnemu zboru. Dravni zbor namre lahko izree vladi nezaupnico, zaradi esar vladi preneha funkcija. Vendar se nezaupnica lahko izree le tako, da se izvoli nov predsednik vlade (konstruktivna nezaupnica), ki mora seveda predloiti dravnemu zboru v imenovanje tudi nove ministre. Do nezaupnice lahko pride ne samo na podlagi predloga, da se izvoli nov predsednik vlade, temve tudi na podlagi interpelacije (razprave o delu vlade), vendar tudi v tem primeru z izvolitvijo novega predsednika vlade. Vlada dela na sejah. Redna seja vlade je sklepna, e je na seji navzoa veina lanov vlade ter s tako veino sprejema tudi odloitve. Odloitve torej sprejema z veino vseh lanov vlade. V primeru sodega tevila lanov vlade je ob polovici prisotnih lanov vlade ta sklepna, e je prisoten tudi predsednik vlade in tudi odloitev je sprejeta, e je zanjo glasovala polovica vseh lanov vlade, zanjo pa je glasoval tudi predsednik (16. l. zakona o vladi). Glas vsakega ministra ima enako mo. Na seji vlade sodelujejo predsednik vlade, ministri, generalna sekretarka vlade, vodja kabineta predsednika vlade, direktorica slube vlade za zakonodajo in vabljeni. Na predlog ministra in s soglasjem predsednika vlade lahko sodelujejo e nekatere druge osebe (npr. dravni sekretar), vendar le pri toki, kjer je sodelovanje potrebno.e se minister seje ne more udeleiti iz upravienih razlogov, se lahko seje udelei pooblaenec, ki pa nima pravice glasovati, kar izrecno doloa 21. l. poslovnika vlade. Obiajno se seje v primeru zadranosti ministra udelei dravni sekretar.

KATERE PRAVNE AKTE SPREJEMA IZVRILNA OBLAST (VLADA, UPRAVA)? Izvrilna oblast, torej niti vlada niti uprava ne moreta sprejemati zakonov. To je v pristojnosti zakonodajne oblasti. Uprava zato lahko izdaja le t. i. podzakonske akte oziroma upravne predpise, s katerimi pa ureja le izvrevanje zakonov. Vlada in uprava lahko izdajata splone (abstraktne) in posamine (konkretne) pravne akte. Slednji (to so predvsem upravne odlobe) predstavljajo neposredno upravno odloanje po zakonu o splonem upravnem postopku in drugih procesnih in materialnih normah o konkretnih pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank (posameznikov in organizacij), sploni (abstraktni) pravni akti pa se nanaajo na nedoloeno tevilo oseb, za katere se predpisuje neko abstraktno pravilo za nedoloeno tevilo primerov. Za izvrilno in upravno delovanje znailni sploni upravni akti, ki jih izdajata vlada in uprava so predvsem uredbe, pravilniki, odloki. Ti akti morajo biti v skladu z ustavo in zakoni kot to zahteva e tretji odstavek 153. l. ustave. Sploni (abstraktni) akti vlade morajo biti objavljeni v Uradnem listu RS. To pravilo vkljuuje tudi akte ministra (npr. pravilnik). Katere akte vse je treba objaviti, doloa uredba o objavljanju v Uradnem listu Republike Slovenije. VLADA: Pravne akte vlade ureja 21. l. zakona o vladi. V okviru teh zakon navaja uredbo, odlok, poslovnik, sklep in odlobo. Uredba je sploni upravni akt (predpis), s katerim vlada podrobneje ureja in razlenjuje z zakonom ali drugim aktom Dravnega zbora doloena razmerja v skladu z namenom in kriteriji iz zakona oziroma drugega predpisa. Na podlagi pooblastila iz zakona lahko vlada z uredbo ureja tudi uresnievanje pravic in obveznosti dravljanov ter drugih oseb. Nikakor pa ne more vlada (pa tudi ne ministri) s svojimi akti doloati pravic in obveznosti dravljanov in drugih oseb, saj je to e na podlagi 87. l. ustave mono le z zakonom. Primeri uredb v praksi so npr.: uredba o pogojih za elektronsko poslovanje in elektronsko podpisovanje, uredba o vpisu drub in drugih pravnih oseb v sodni register, uredba o viini posebne takse za igralne avtomate, uredba o izdaji, razdelitvi in uporabi lastnikih certifikatov, uredba o upravnem poslovanju. Odlok je akt, s katerim vlada ureja posamezna vpraanja ali sprejema posamezne ukrepe, ki imajo sploen pomen ter sprejema z njim druge odloitve, za katere je z zakonom ali z uredbo doloeno, da jih ureja vlada z odlokom. Primer odloka je odlok o dravnem nartu razdelitve emisijskih kuponov za obdobje 2005 do 2007. Poslovnik je akt, s katerim vlada ureja svojo notranjo organizacijo in delo. Izrecno velja omeniti, da ima poslovnik vlade zelo pomembne dolobe, saj ureja organizacijo dela vlade, seje vlade in njihovo sklicevanje, odloanje ipd., delo delovnih teles vlade, postopek obravnave gradiva na vladi, sodelovanje vlade z Dravnim zborom in drugimi organi in organizacijami ter javnost dela vlade.
29

S sklepi vlada prav tako ureja notranjo organizacijo in delo (npr. ustanavlja vladne slube, ustanavlja delovne komisije ipd.). S sklepom pa vlada odloi tudi v vseh drugih primerih, ko ne odloi z drugim aktom. Primeri sklepov v praksi sklep o ustanovitvi javnega zavoda Muzej noveje zgodovine Slovenije. Odlobo kot konkretni upravni akt pa izdaja vlada o imenovanjih in razreitvah ter v upravnih zadevah iz svoje pristojnosti, prav tako pa tudi v drugih posaminih zadevah iz svoje pristojnosti. UPRAVA: Predpise uprave ureja 74. l. ZDU. Zakon doloa, da ministri za izvrevanje zakonov, drugih predpisov in aktov Dravnega zbora izdajajo pravilnike. Poseben zakon pa lahko doloi e posebne predpise, ki jih izdaja minister. Nov ZDU torej ve ne doloa e drugih vrst aktov (odredbe, navodila, sklep, odloba) kot prejnji zakon o upravi. Pravilnik se izda, e zakon tako doloa ali uredba ali e minister oceni, da je izdaja pravilnika potrebna za namen iz prvega odstavka tega lena. V praksi so to npr. pravilniki o tipendiranju, pravilnik o vozilih s prednostjo in vozilih s spremstvom, pravilnik o prirejanju posebnih iger na sreo v igralnih salonih, pravilnik o subvencioniranju bivanja tudentov. Pravilnike pa lahko izdajajo tudi nosilci javnih pooblastil, e tako doloa zakon.

KDO IZVAJA NADZOR NAD DELOVANJEM UPRAVE? Ministrstvo za javno upravo, opravlja poseben, t. i. upravni nadzor. To ureja e 307. do 317. l. zakona o splonem upravnem postopku. V okviru tega nadzora se opravlja nadzor nad izvajanjem zakona o splonem upravnem postopku in posebnimi upravnimi postopki. Nadzira se reevanje zadev v predpisanih rokih, izpolnjevanje pogojev glede strokovne izobrazbe, predpisov o strokih v upravnem postopku, predpisov o pisarnikem poslovanju ipd. V skladu s 73. l. ZDU pa ministrstvo, pristojno za upravo, nadzoruje tudi izvajanje predpisov o notranji organizaciji, poslovnem asu, uradnih urah, poslovanju z dokumentarnim gradivom, kakovosti poslovanja in poslovanju s strankami. Nadzorstvo opravljajo upravni inpektorji. To vrsto nadzora opravljajo v upravnih organih in nosilcih javnih pooblastil. V okviru tega nadzora se torej ne odloa o pravnih sredstvih. Najveji del nadzora pa obsega inpekcijski nadzor. Inpekcijsko nadzorstvo je posebna vrsta upravnega nadzora, v okviru katerega upravni organi nadzorujejo pravne osebe oziroma druge organizacije in posameznike glede spotovanja oziroma izvrevanja zakonov in drugih predpisov. Inpekcijsko nadzorstvo je urejeno z novim zakonom o inpekcijskem nadzoru, posebne vrste nadzora pa urejajo e posebni zakoni. Inpekcijski nadzor opravljajo neposredno inpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. Zakon o inpekcijskem nadzoru za inpektorje predpisuje posebne pogoje glede strokovne izobrazbe (univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba), najmanj pet let delovnih izkuenj in strokovni izpit za inpektorja. Inpektor samostojno opravlja zadeve inpekcijskega nadzorstva, izdaja odlobe in sklepe v upravnem postopku in odreja druge ukrepe, za katere je pooblaen. Inpektor ima tudi slubeno izkaznico. Zakon natanno doloa pooblastila inpektorjev (vstop v prostore, pravico pregledati prostore, objekte, naprave, predmete, blago ter poslovanje, zasliati stranke in prie, brezplano vzeti vzorce blaga, fotografirati ipd). Nadzor je tudi odloanje o pritobi, o katerih smo e govorili. Praviloma torej na prvi stopnji odloa upravna enota, o pritobi odloa resorno ministrstvo, v primeru organa v sestavi pa slednji. Posebej pa je urejen nadzor dravne uprave nad lokalnimi skupnostmi, kar je predstavljeno v t. 5.4.

SODNO VARSTVO PRED ODLOITVAMI UPRAVNIH ORGANOV = UPRAVNI SPOR O zakonitosti dokonnih posaminih aktov, s katerimi dravni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil odloajo o pravicah ali o obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij, odloa v upravnem sporu pristojno sodie, e za doloeno zadevo ni z zakonom predvideno drugo sodno varstvo. e ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, odloa v upravnem sporu pristojno sodie tudi o zakonitosti posaminih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika.

30

KDO IZVAJA IZVRILNO OBLAST? KAKO? (ORGANI IN ORGANIZACIJE V SESTAVI) V parlamentarnem sistemu sicer izvajata izvrilno oblast skupaj predsednik drave in vlada, upravni del izvrilne oblasti pa upravni organi, vendar je temeljni nosilec izvrilne oblasti vlada kot kolegijski organ. Vlada je hkrati vrh izvrilne funkcije in najviji organ dravne uprave. V prvem pogledu je vlada obrnjena nasproti parlamentu, v drugem pa nasproti dravni upravi. Vlada vodi in usmerja dravno upravo prek ministrov. Pri tem nadzoruje delo ministrstev, jim daje politine usmeritve za izvajanje politike in izvrevanje zakonov, drugih predpisov in splonih aktov in skrbi, da ministrstva usklajeno izvrujejo svoje funkcije. V okviru nadzorstva nad delom ministrstev ima vlada kot celota ali njen predsednik pravico zadrati izvritev predpisa, ki ga izda minister. Vlada pa odloa tudi o kompetennih sporih med posameznimi ministrstvi. Predsednik vlade skrbi za enotnost politine in upravne usmeritve vlade ter usklajuje delo ministrov, predstavlja vlado ter sklicuje in vodi njene seje. Pri tem ima predsednik vlade pravico dajati ministrom tudi obvezujoe napotke za njihovo delo. Predsedniku vlade pomaga pri delu podpredsednik vlade, ki ga doloi sam predsednik vlade izmed ministrov. Vlada kot kolegijsko telo praviloma deluje na sejah, ki jih sklicuje predsednik vlade in jim tudi predseduje. Strokovne in druge naloge za vlado opravljajo urad predsednika vlade in druge vladne slube (Sluba vlade za zakonodajo, Sluba vlade za reformo lokalne samouprave in druge slube). Zakon o Vladi Republike Slovenije 1. l. opredeljuje vlado kot organ izvrilne oblasti in najviji organ dravne uprave RS. Zakon o dravni upravi pa v 1. l. opredeljuje upravo kot del izvrilne oblasti v Republiki Sloveniji, ki izvruje upravne naloge. Vlada vodi in usmerja dravno upravo prek ministrstev. Izvrilno funkcijo oblasti tako izvaja vlada kot zgornji, politini del, spodnji, strokovni del pa je uprava. KDO NEPOSREDNO OPRAVLJA NALOGE UPRAVE? Na podlagi dolobe 121. l. ustave opravljajo naloge (dravne) uprave neposredno ministrstva. Ustava v istem lenu omogoa tudi prenos opravljanja nekaterih funkcij uprave z javnim pooblastilom drugim pravnim osebam oziroma posameznikom izven sistema dravne uprave. V zvezi s tem je nejasen status t. i. vladnih slub, ki so ustanovljene pri vladi in ki sicer spadajo v sistem dravne uprave, vendar ne morejo izvajati neposredno nalog uprave, saj je to doloeno le za ministrstva. Vladne slube izvajajo strokovne naloge. Vendar pa je doloitev njihovih nalog odvisna tudi od same opredelitve pojma "uprava" v smislu 121. l. ustave. Poleg ministrstev pa ZDU doloa, da se lahko za izvajanje doloenih nalog na posameznih podrojih organizirajo tudi upravni organi v sestavi ministrstva. Upravni organi v sestavi spadajo v notranjo organizacijo ministrstva v irem pomenu, vendar imajo status upravnega organa. Ustanovijo se za opravljanje specializiranih strokovnih nalog, izvrilnih in razvojnih upravnih nalog, nalog inpekcijskega in drugega nadzora in nalog na podroju javnih slub. Z ustanovitvijo se mora zagotoviti veja uinkovitost in kakovost pri opravljanju nalog ali pa veja stopnja samostojnosti pri opravljanju nalog. e na prvi stopnji odloa organ v sestavi, potem o pravnih sredstvih zoper te upravne akte na drugi stopnji odloa resorno ministrstvo. Kateri bodo konkretni organi v sestavi in kako se bodo imenovali, je stvar doloitve v uredbi. e zakon o inpekcijskem nadzoru (ZIN) iz leta 2002 pa doloa, da imajo inpektorati status organa v sestavi. KAJ JE UPRAVNA ENOTA? KOMU JE PODREJENA? (MINISTRSTVU, KI JE PRISTOJNO ZA PODROJE, KI GA UREJA) Funkcije dravne uprave se na lokalni ravni pri nas praviloma opravljajo v t. i. splonih teritorialnih upravnih enotah. Upravne enote opravljajo upravne naloge, ki jih je zaradi njihove narave treba organizirati teritorialno. Ustanovljene so za dekoncentrirano opravljanje nalog praviloma za vsa ministrstva oziroma za vse upravne naloge, razen za tiste, ki so izrecno izkljuene. Vsako ministrstvo torej ne doloi svoje posebne teritorialne organiziranosti. Izjeme, ki so danes uveljavljene v posebnih zakonih, so npr. podroja obrambe in zaite ter geodetske slube. Na slednjih podrojih ministrstva sama doloijo na podlagi zakona svojo teritorialno organiziranost glede na svoje potrebe in naloge. Taka reitev, da posamezno ministrstvo doloi svojo organiziranost, je mona le pri zadevah, kjer ni potrebna koordinacija z drugimi upravnimi podroji. To so v teoriji imenovane funkcionalne upravne enote, ki so ustanovljene glede na posebne potrebe, posebnosti opravljanja nalog, posebno koncentracijo nalog (npr. ob meji ipd.). Tako npr. 101. l. zakona o obrambi doloa, da upravne in strokovne zadeve na podroju obrambe na doloenih urbano in geografsko povezanih obmojih drave opravljajo uprave Ministrstva za obrambo, ki imajo tudi svoje izpostave za obmoje ene ali ve lokalnih skupnosti. Uprave za obrambo in njihove izpostave doloi minister. Tudi te uprave odloajo na prvi stopnji, na drugi stopnji pa minister oziroma predstojnik pristojnega organa v
31

sestavi. Vendar je imenovanje predstojnikov teh uprav drugano kot pri t. i. splonih upravnih enotah, saj gre za notranjo organizacijo posameznega ministrstva. Upravne enote odloajo na prvi stopnji v upravnih stvareh iz dravne pristojnosti, e z zakonom za posamezne upravne stvari ni doloeno drugae. Upravne enote opravljajo tudi druge upravne naloge iz dravne pristojnosti, doloene z zakoni, ki urejajo posamezna podroja. Upravne enote imajo sicer svoje vodstvo, pri izvajanju svojih nalog pa so odvisne od ministrstev, ki opravljajo tudi nadzor nad njimi. Sicer pa imajo ministrstva, v katerih delovno podroje sodijo zadeve (resorno ministrstvo), ki jih opravlja upravna enota, naslednje pristojnosti, da: dajejo upravnim enotam usmeritve, strokovne napotke in drugo strokovno pomo za izvrevanje nalog iz svoje pristojnosti, dajejo upravnim enotam obvezna navodila za izvrevanje nalog s svojih upravnih podroij, spremljajo organizacijo dela v upravni enoti oziroma v ustrezni notranji organizacijski enoti, usposobljenost uslubencev za opravljanje nalog in uinkovitost dela pri reevanju upravnih stvari, nadzorujejo izvrevanje upravnih nalog v upravni enoti, lahko naloijo upravni enoti, da v mejah svojih pristojnosti opravi doloene naloge ali sprejme doloene ukrepe ter o tem poroa. Ministrstvo, v katerega delovno podroje spadajo zadeve, ki jih opravlja upravna enota, opravlja s svojega delovnega podroja nadzorstvo nad izvrevanjem nalog upravne enote. V skladu z 52. l. ZDU ministrstvo, pristojno za doloeno upravno podroje (npr. notranje zadeve, kmetijstvo, varstvo okolja), odloa o pritobi zoper odlobo ali drug posamini akt, ki ga je v upravnih stvareh na prvi stopnji izdala upravna enota. Nekatere pristojnosti v zvezi z upravno enoto ima tudi ministrstvo, pristojno za upravo (53. l. ZDU). Tako omenjeno ministrstvo nadzoruje organizacijo dela in uinkovitost dravne uprave, daje upravni enoti usmeritve in navodila za izboljanje organizacije, uinkovitosti in kakovosti dela, usklajuje reevanje kadrovskih, finannih, prostorskih in drugih podobnih vpraanj v zvezi z delom upravnih enot. Prav tako pa spremlja usposobljenost delavcev na delovnih mestih, kjer se ne opravljajo upravne naloge iz delovnih podroij drugih ministrstev. e upravna enota ne izpolnjuje nalog iz pristojnosti ministrstva oziroma jih ne izpolnjuje pravilno ali pravoasno, mora pristojno ministrstvo opozoriti naelnika upravne enote in mu naloiti, da zagotovi izvrevanje nalog oziroma da odpravi ugotovljene nepravilnosti v doloenem roku. e naelnik ne ravna v skladu z opozorilom ministrstva, ZDU v 51. l. doloa dve vrsti monih aktivnosti pristojnega ministrstva, odvisno od posledic neizvajanja nalog. Ministrstvo lahko samo neposredno opravi nalogo. V primeru, ko pa bi utegnile nastati kodljive posledice za ivljenje ali zdravje ljudi, za naravno oziroma ivljenjsko okolje ali premoenje, pa pristojno ministrstvo mora neposredno opraviti posamezno nalogo. ORGANIZACIJA UPRAVNIH ORGANOV Vlada je hkrati vrh izvrilne funkcije in najviji organ dravne uprave. V prvem pogledu je vlada obrnjena nasproti parlamentu, v drugem pa nasproti dravni upravi. Kot kolegijsko telo je vlada sestavljena iz ministrov, ki imajo dvojno vlogo - na eni strani so lani vlade kot kolegijskega organa, na drugi strani pa so predstojniki ministrstev. Ministri vodijo posamezne upravne organe, lahko pa so v vladi tudi ministri, ki nimajo upravnega resorja (t.i. ministri brez listnice) in so navadno zadoleni za splona politina vpraanja. Na podlagi dolobe 121. l. ustave opravljajo naloge (dravne) uprave neposredno ministrstva. Upravne naloge opravljajo ministrstva in upravni organi na delovnih podrojih, ki jih doloa ZDU. V zvezi z dravno upravo pa obstajajo tudi nekatere splone in skupne zadeve, ki zadevajo celotno dravno upravo (npr. zaposlovanje, sistem javnih uslubencev, usposabljanje, izpopolnjevanje in izobraevanje, organizacija, informacijska podpora), ki jih ureja ministrstvo, pristojno za javno upravo. Za take splone zadeve dravne uprave je na podlagi 31. l. ZDU pristojno Ministrstvo za javno upravo, ki opravlja naloge na podrojih javne uprave, sistema javnih uslubencev in planega sistema v javnem sektorju. Funkcije dravne uprave se na lokalni ravni pri nas praviloma opravljajo v t. i. splonih teritorialnih upravnih enotah. Upravne enote opravljajo upravne naloge, ki jih je zaradi njihove narave treba organizirati teritorialno. Ustanovljene so za dekoncentrirano opravljanje nalog praviloma za vsa ministrstva oziroma za vse upravne naloge, razen za tiste, ki so izrecno izkljuene. Vsako ministrstvo torej ne doloi svoje posebne teritorialne organiziranosti. Izjeme, ki so danes uveljavljene v posebnih zakonih, so npr. podroja obrambe in zaite ter geodetske slube. Na slednjih podrojih ministrstva sama doloijo na podlagi zakona svojo teritorialno organiziranost glede na svoje potrebe in naloge. Taka reitev, da posamezno ministrstvo doloi svojo organiziranost, je mona le pri zadevah, kjer ni potrebna koordinacija z drugimi upravnimi podroji. To so v teoriji imenovane funkcionalne upravne enote, ki so
32

ustanovljene glede na posebne potrebe, posebnosti opravljanja nalog, posebno koncentracijo nalog (npr. ob meji ipd.). Upravne enote notranje niso enovite, ampak so glede na opravljanje nalog na razlinih podrojih (npr. notranje zadeve, okolje in prostor, kmetijstvo) notranje razdeljena na notranje organizacijske enote. Upravno enoto vodi naelnik, ki izdaja odlobe v upravnem postopku na prvi stopnji. Naelnik nadalje predstavlja upravno enoto, koordinira delo notranjih organizacijskih enot, zagotavlja opravljanje strokovnih in drugih nalog, ki so skupne vsem notranjim organizacijskim enotam, skrbi za sodelovanje z lokalnimi skupnostmi z obmoja upravne enote in opravlja druge naloge v zvezi z delovanjem upravne enote. KATERI UPRAVNI ORGAN ODLOA NA I. IN NA II. STOPNJI? Upravne enote odloajo na prvi stopnji v upravnih stvareh iz dravne pristojnosti, e z zakonom za posamezne upravne stvari ni doloeno drugae. V doloenih primerih zakon doloa, da na I. st. odloajo ministrstva. Upravne enote opravljajo tudi druge upravne naloge iz dravne pristojnosti, doloene z zakoni, ki urejajo posamezna podroja. Upravno enoto vodi naelnik,ki izdaja odlobe v upravnem postopku na prvi stopnji. Na II. stopnji odloajo pristojna ministrstva, v primeru organov v sestavi pa slednji, odloajo o pritobi zoper odlobe UE ali drug posamini akt (52. l. ZDU). KOMU DISCIPLINSKO ODGOVARJAJO DELAVCI V DRAVNI UPRAVI? KDO IZDA DISCIPLINSKO ODLOBO? KDO PA NA II. STOPNJI? V skladu z dolobo 85. l. ZJU-B, se v postopkih ugotavljanja disciplinske odgovornosti do sklenitve kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti uporabljajo dolobe Zakona o javnih uslubencih (Uradni list RS, t. 35/05 - uradno preieno besedilo) razen dolob o odvzemu poloaja oziroma razreitve s poloaja, razreitve naziva in imenovanja v eno stopnjo niji naziv in odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sprejet je bil le tarifni del Kolektivne pogodbe za javni sektor, zato e vedno veljajo dolobe starega ZJU o disciplinski odgovornosti. Tako po ZDR kot po (starem) ZJU so delavci oziroma javni uslubenci disciplinsko odgovorni, vendar pa obstaja na tem podroju med zakonoma bistvena razlika. Stari ZJU ohranja stara naela disciplinske odgovornosti in louje disciplinske kritve na laje in teje. Javni uslubenec je odgovoren za disciplinske kritve obveznosti iz delovnega razmerja, ki jih je storil z naklepom ali iz malomarnosti. Laje disciplinske kritve so: 1. kritve delovnih obveznosti, doloenih s predpisi, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi ter splonimi in posaminimi akti organa; 2. nedostojno vedenje do strank ali sodelavcev pri opravljanju dela; 3. obnaanje, ki je v nasprotju s kodeksom etike javnih uslubencev, sprejetim v skladu s tem zakonom. Teje disciplinske kritve so: 1. dejanje na delu ali v zvezi z delom, ki ima znake kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolnosti; 2. nezakonito ravnanje pri opravljanju dela; 3. nezakonito ali nenamensko razpolaganje z javnimi sredstvi; 4. prekoraitev, opustitev ali drugana zloraba pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja; 5. kritev naela nepristranskosti in politine nevtralnosti; 6. kritev pravic javnih uslubencev; 7. kritev naela varovanja tajnosti; 8. kritev dolnosti in omejitev v zvezi s sprejemanjem daril; 9. hudo nedostojno, nasilno ali aljivo obnaanje do strank ali sodelavcev pri opravljanju dela; 10.ponavljanje lajih disciplinskih kritev, ugotovljenih z dokonnim sklepom; 11.kritev delovnih obveznosti, doloenih s predpisi, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, ki ima teje posledice za stranke ali za poslovanje organa; 12.kritev prepovedi iz tretjega, petega in estega odstavka 100. lena tega zakona v zvezi z omejitvijo opravljanja drugih dejavnosti oziroma funkcije in kritev dolnosti obveanja o konfliktu interesov po sedmem odstavku 100. lena tega zakona. Obstoj dejanja iz 1. toke prejnjega odstavka se lahko ugotavlja kot predhodno vpraanje v disciplinskem postopku.
33

Disciplinski ukrepi: a) za laje disciplinske kritve: 1. opomin; 2. denarna kazen, ki se sme izrei v viini najve 15% plae za polni delovni as, izplaane za mesec, v katerem je bila storjena laja kritev. b) za teje disciplinske kritve: 1. denarna kazen, ki se sme izrei v viini 20 - 30% plae za polni delovni as, izplaane za mesec, v katerem je bila storjena teja kritev; 2. odvzem poloaja oziroma razreitev s poloaja - se lahko izree uradniku na poloaju, razen poloajev iz drugega odstavka 82. lena ZJU (generalni direktor, generalni sekretar ipd.); glede posledic se smiselno uporabljajo dolobe 142.(ugotovljena nesposobnost) in 146.(nemonos premesttve) lena ZJU. Disciplinski ukrep razreitve s poloaja se izree uradniku na poloaju iz drugega odstavka 82. lena tega zakona; o razreitvi odloa z upravno odlobo tisti, ki je uradnika imenoval na poloaj, na predlog tistega, ki odloa o disciplinski odgovornosti. 3. razreitev naziva in imenovanje v eno stopnjo niji naziv - V primeru disciplinskega ukrepa razreitve naziva uradnik nadaljuje z delom na istem delovnem mestu tudi v primeru, ko se delo na tem delovnem mestu ne more opravljati v nijem nazivu. 4. odpoved pogodbe o zaposlitvi - se lahko izree le v primeru, da je bila kritev storjena naklepno ali iz hude malomarnosti. Pri izbiri disciplinskega ukrepa se upoteva: - stopnja odgovornosti javnega uslubenca, stopnja njegove krivde, - tea nastalih posledic, - subjektivne in objektivne okoliine, v katerih je bila disciplinska kritev storjena; - ali je bila javnemu uslubencu e prej izreena kakna disciplinska kritev, kakna je bila ta kritev in kaken ukrep je bil izreen; pri tem se upotevajo samo ukrepi, ki niso izbrisani. Dokonen disciplinski ukrep se vpie v kadrovsko evidenco. Javnemu uslubencu, ki v enem letu od dneva pravnomonosti izreka disciplinskega ukrepa za lajo kritev oziroma v dveh letih od dneva pravnomonosti izreka disciplinskega ukrepa za tejo kritev ne stori nobene disciplinske kritve, se disciplinski ukrep izbrie iz kadrovske evidence in se teje, da ni bil disciplinsko kaznovan. Zastaranje: Uvedba disciplinskega postopka za lajo disciplinsko kritev zastara: - v 1 mesecu od dneva, ko se je izvedelo za lajo disciplinsko kritev in storilca, oz. v 2 mesecih od dneva, ko je bila disciplinska kritev storjena. - v 3 mesecih od dneva, ko se je izvedelo za tejo disciplinsko kritev in storilca, oziroma v 6 mesecih od dneva, ko je bila disciplinska kritev storjena. - v primeru iz 10. toke drugega odstavka 123. lena ZJU v 6 mesecih od dneva, ko je zadnji disciplinski sklep postal dokonen. Izvritev disciplinskega ukrepa za disciplinske kritve zastara v dveh mesecih od dneva dokonnosti sklepa. Zastaranje ne tee v asu, ko disciplinskega postopka ni mogoe uvesti oziroma voditi. Vodenje disciplinskega postopka zastara v vsakem primeru, ko potee trikrat toliko asa, kot ga zahteva zakon za zastaranje uvedbe disciplinskega postopka, v vsakem primeru pa v enem letu od dneva, ko se je izvedelo za disciplinsko kritev. e ima disciplinska kritev znake kaznivega dejanja, se za absolutne zastaralne roke smiselno uporabljajo dolobe kazenskega zakonika. Disciplinski postopek: Predstojnik: 1. uvede postopek: o na lastno pobudo ali na predlog osebe, ki je javnemu uslubencu nadrejena, inpektorja ali reprezentativnega sindikata v organu, o e meni, da obstaja utemeljen sum, da je prilo do disciplinske kritve. o s pisnim sklepom, ki se vroi javnemu uslubencu. O uvedbi disciplinskega postopka se obvesti reprezentativni sindikat v organu. Zoper sklep ni dovoljena posebna pritoba. 2. vodi in odloa o disciplinski odgovornosti - za oboje lahko imenuje disciplinsko komisijo 3. izvruje disciplinske ukrepe. V disciplinskem postopku ni mogoe ugotavljati odgovornosti za disciplinsko kritev, ki ni vsebovana v sklepu o uvedbi postopka. V disciplinskem postopku se opravi obravnava, na kateri ima javni uslubenec pravico do zagovora. Javni uslubenec se lahko zagovarja sam, po odvetniku, drugem pooblaencu ali predstavniku reprezentativnega
34

sindikata v organu, lahko pa se tudi obravnave ne udelei in polje pisen zagovor. Za vabljenje, vroanje, izvedbo obravnave in zapisnik se v disciplinskem postopku smiselno uporabljajo dolobe zakona o pravdnem postopku. Javni uslubenec je prost odkodninske in disciplinske odgovornosti, e je storil disciplinsko kritev oziroma povzroil kodo z izvritvijo pisne odredbe oziroma navodila nadrejenega, ali z izvritvijo ustne odredbe, e nadrejeni kljub njegovi pisni zahtevi ni izdal pisne odredbe oziroma navodila. e se v disciplinskem postopku ugotovi, da so podani razlogi za sum, da je javni uslubenec storil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolnosti, mora oseba, ki odloa o disciplinski odgovornosti, nemudoma podati ovadbo pristojnemu dravnemu toilcu. Zaasna odstranitev od dela Javni uslubenec, zoper katerega je uveden disciplinski postopek za tejo kritev, se zaasno odstrani od opravljanja dela do konca disciplinskega postopka, e bi njegova prisotnost kodovala interesom slube ali ovirala potek disciplinskega postopka. Zaasna odstranitev od opravljanja dela se izvede tako, da se: 1. javnemu uslubencu omejijo ali odvzamejo pooblastila, 2. javnega uslubenca zaasno premesti na drugo delovno mesto ali 3. javnemu uslubencu prepove opravljanje dela - v tem asu se javnemu uslubencu izplauje 60% plae za polni delovni as, izplaane v preteklem mesecu, vendar ne manj od minimalne plae. Javnemu uslubencu se vrne zadrani del plae z zakonitimi zamudnimi obrestmi, e: - je z dokonnim sklepom ustavljen disciplinski postopek oziroma je postopek zastaral ali - je z dokonnim sklepom v disciplinskem postopku ugotovljeno, da ni storil oitane disciplinske kritve, zaradi katere mu je bil izreen ukrep zaasne odstranitve. Izmed ukrepov se izbere tisti, s katerim se odvrne nevarnost. O zaasni odstranitvi od opravljanja dela odloi tisti, ki je pristojen za odloanje o disciplinski odgovornosti. Zoper sklep o zaasni odstranitvi od opravljanja dela ima javni uslubenec pravico pritobe v roku petih dni od vroitve sklepa. Pritoba ne zadri izvritve. Komisija za pritobe odloi o pritobi v petih dneh. Sklep o zaasni odstranitvi od opravljanja dela se lahko preklie. ZDR disciplinsko odgovornost obravnava drugae (izkljuno kot krenje reda in discipline); vse po vsebini teje kritve pa pomenijo krenje pogodbenih obveznosti in so kot take razlog za odpoved pogodbe. Glede na to je edina sankcija, ki jo pozna ZDR, opomin, s kolektivnimi pogodbami na ravni dejavnosti pa se lahko sankcije razirijo npr. na denarno kazen, odvzem bonitet, ipd.. SKLEPANJE DR V DRAVNI UPRAVI? 18 let, nekaznovanost, pogoji iz sistemizacije KAKO JE Z NADZOROM ZAKONITOSTI? KDO NADZORUJE DELO ORGANOV LOKALNE SAMOUPRAVE? KAJ LAHKO NAREDI MINISTRSTVO, E OPAZI, DA NE DELAJO PRAV? Dolobe o razmerju med vlado in ministri oziroma ministrstvi so zajete zlasti v zakonu o vladi in ZDU. Zakon o vladi v 5. l. tako doloa, da vlada nadzoruje delo ministrstev, jim daje usmeritve za izvajanje politike in izvrevanje zakonov, drugih predpisov in splonih aktov ter skrbi, da ministrstva usklajeno izvrujejo svoje naloge. Razmerja med upravo in organi lokalnimi skupnostmi je pomembno zlasti glede nadzora. To je urejeno v 64. do 71. l. ZDU. Nadzor je razmejen v dve vrsti: v prvem primeru gre za izvirne pristojnosti lokalnih skupnosti, v drugem primeru za preneene dravne pristojnosti na lokalne skupnosti. V primeru izvirnih pristojnosti lokalnih skupnosti lahko pristojno ministrstvo izvaja le nadzor nad zakonitostjo dela organov lokalnih skupnosti tako, da nadzorujejo zakonitost splonih in posaminih aktov, ki jih izdajo organi lokalnih skupnosti. Sploni akt: Pristojno ministrstvo pa mora opozoriti organ lokalne skupnosti, ki je izdal akt, ki ni v skladu z ustavo in zakonom in mu ponuditi reitve. e organ lokalne skupnosti predpisa ne uskladi, lahko pristojno ministrstvo predlaga vladi zaetek postopka pred ustavnim sodiem za oceno skladnosti predpisa lokalne skupnosti z ustavo ali zakonom. Ministrstvo torej ne more samo neposredno posei v predpis. Konkretni akt: pristojnost ministrstva se kona e pri opozorilu, saj lokalna skupnost sama presoja znotraj lokalne skupnosti.

35

V zvezi s preneenimi dravnimi pristojnostmi, ko torej lokalne skupnosti odloajo v zadevah iz dravne pristojnosti, pa lahko pristojna ministrstva, vsako na svojem podroju, opravljajo nadzorstvo nad zakonitostjo posaminih upravnih aktov organov lokalnih skupnosti, kadar ti odloajo v upravnih stvareh iz dravne pristojnosti. O pritobi odloa ministrstvo, pristojno za ustrezno podroje. V tem primeru je razmerje med ministrstvom in lokalno skupnostjo smiselno enako kot med ministrstvom in upravno enoto, e bi izvajala omenjene naloge. Pristojna ministrstva pa v primeru preneenih dravnih pristojnosti opravljajo tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo dela. V tem okviru lahko pristojno ministrstvo da obvezno navodilo za organizacijo slub in sistemizacijo delovnih mest za opravljanje nalog iz dravne pristojnosti ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz dravne pristojnosti. Prav tako lahko pristojno ministrstvo glede preneenih nalog zahteva poroila, obvestila, mnenje in podatke ter njihovo obvezno sodelovanje. V primerih, ko organi lokalne skupnosti ne izvrujejo nalog iz dravne pristojnosti, mora ministrstvo organ na to opozoriti in mu z odlobo naloiti, da zagotovi izvrevanje nalog v doloenem roku. V primerih, ko pa organi lokalne skupnosti ne opravljajo preneenih nalog pravoasno in pravilno, mora pristojno ministrstvo opozoriti organ na nepravilnosti ter mu doloiti rok in nain za odpravo. e organ lokalne skupnosti kljub opozorilu ne izvruje oziroma nepravoasno izvruje naloge, lahko ministrstvo na stroke lokalne skupnosti samo opravi nalogo. Ministrstvo pa mora opraviti tako nalogo, e bi zaradi opustitve naloge utegnile nastati kodljive posledice za ivljenje ali zdravje ljudi, za naravno oziroma ivljenjsko okolje ali premoenje. V skrajnem primeru lahko pride do odvzema preneenih nalog in njihovega prenosa na upravno enoto. Predlog za odvzem posreduje vladi pristojno ministrstvo. Upravna enota pa mora opozoriti ministrstvo, e ugotovi, da organi lokalnih skupnosti pri izvajanju izvirnih ali prenesenih nalog ravnajo nezakonito.

LOKALNA SAMOUPRAVA
NALOGE IN FINANCIRANJE LOKALNE SAMOUPRAVE Pomembno je, da omeni nadomestilo za stavbna zemljia... Tretje poglavje ZLS se nanaa na naloge obine. Obina v skladu z zakoni poseduje, pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoenja, ustanavlja in vodi javna podjetja ter v okviru sistema javnih financ doloa svoj proraun. Naloge obine so opredeljene kot izvirne naloge in prenesene naloge. V okvir izvirnih pristojnosti obin sodijo naloge, ki si jih obine same doloijo s statutom in drugimi akti in predstavljajo tipino vsebino lokalne samouprave (komunala, lokalne javne slube itd.) in lokalne zadeve javnega pomena, ki jih obinam doloi podrona zakonodaja (npr. zakon o varnosti v cestnem prometu in drugi). Prenesene naloge pa so tiste, ki jih drava s soglasjem obine prenese v izvajanje obini. Obina te naloge opravlja za dravo. Za izvajanje teh nalog mora drava zagotoviti finanna sredstva, velja pa tudi stroji reim nadzora. Obina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), ki jih doloi s splonim aktom obine ali so doloene z zakonom. Za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev obina zlasti: upravlja obinsko premoenje, omogoa pogoje za gospodarski razvoj obine in v skladu z zakonom opravlja naloge s podroja gostinstva, turizma in kmetijstva, ustvarja pogoje za: - gradnjo stanovanj in skrbi za poveanje najemnega socialnega sklada stanovanj,

- izobraevanje odraslih, ki je pomembno za razvoj obine in za kvaliteto ivljenja njenih prebivalcev,

ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne slube v okviru svojih pristojnosti; nartuje prostorski razvoj, v skladu z zakonom opravlja naloge na podroju posegov v prostor in graditve objektov ter zagotavlja javno slubo gospodarjenja s stavbnimi zemljii, pospeuje: - slube socialnega skrbstva, za predolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in druine, za socialno ogroene, invalide in ostarele, - vzgojno, izobraevalno, informacijsko dokumentacijsko, drutveno in drugo dejavnost na svojem obmoju,

razvoj porta in rekreacije,

kulturno-umetniko ustvarjalnost, omogoa dostopnost do kulturnih programov, zagotavlja splonoizobraevalno, knjinino dejavnost ter v skladu z zakonom skrbi za kulturno dediino na svojem obmoju; skrbi za:
36

varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja, - poarno varnost in organizira reevalno pomo, gradi, vzdruje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne povrine v skladu z zakonom ureja promet v obini ter opravlja naloge obinskega redarstva, ureja in vzdruje vodovodne in energetske komunalne objekte, opravlja nadzor nad krajevnimi prireditvami, organizira - komunalno - redarstveno slubo in skrbi za red v obini,

pomo in reevanje za primere elementarnih in drugih nesre, opravljanje pokopalike in pogrebne slube,

obinsko upravo, doloa prekrke in denarne kazni za prekrke, s katerimi se krijo predpisi obine, opravlja inpekcijski nadzor nad izvajanjem obinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, e ni z zakonom drugae doloeno, sprejema statut obine in druge splone akte, ureja druge lokalne zadeve javnega pomena (21. len ZLS). S predhodnim soglasjem obine lahko drava z zakonom prenese na obino opravljanje posameznih nalog iz dravne pristojnosti (prenesene naloge). Za predhodno soglasje se teje, e je obina pri dravnem zboru vloila pobudo za opravljanje posameznih nalog iz dravne pristojnosti. Merilo oziroma razlogi za prenos so racionalneje in uinkoviteje izvajanje nalog v obini, e zlasti na podrojih: urejanja javnega primestnega prometa, obratovalnega asa gostinskih lokalov, izvajanja nalog na podroju posegov v prostor in graditve objektov ter geodetske slube, zagotavljanja javne mree gimnazij, srednjih in poklicnih ol, javne zdravstvene slube na sekundarni ravni. Zakon o lokalni samoupravi doloa, da mora obina s premoenjem gospodariti kot dober gospodar. Po ZLS (51. len) premoenje obine sestavljajo nepremine in premine stvari v lasti obine, denarna sredstva in pravice. Odsvojitev delov premoenja je dopustna proti plailu, ki postane del premoenja obine, razen e se del premoenja podari za humanitarne, znanstvenoraziskovalne, izobraevalne ali druge tovrstne zadeve. O odsvojitvi delov premoenja odloa obinski svet. Za odloanje o pridobitvi in odtujitvi preminega premoenja ter za pridobitev nepreminega premoenja se lahko s statutom obine ali z odlokom obinskega sveta pooblasti upana. Vrednost premoenja izkazuje obina v premoenjski bilanci v skladu z zakonom. V skladu z 52. lenom ZLS lokalne zadeve javnega pomena obina financira iz lastnih virov, sredstev drave in zadolitve. Lastni viri obine Lastni viri obine so davki in druge dajatve ter dohodki od premoenja obine. Za financiranje lokalnih zadev javnega pomena obini pripadajo naslednji prihodki: davek od premoenja, davek na dediine in darila, davek na dobitke od iger na sreo, davek na promet nepreminin, drugi davki, doloeni z zakonom. Obina lahko predpisuje davke pod pogoji, ki jih doloa zakon. Za financiranje lokalnih zadev javnega pomena pripadajo obini tudi prihodki iz dohodnine. Dohodki od premoenja obine so predvsem: dohodki od zakupnin in najemnin za zemljia in objekte, ki so obinska lastnina, dohodki od vlaganj kapitala, dohodki od vrednostnih papirjev in drugih pravic, ki jih je obina kupila, dohodki od rent, dobika javnih podjetij in koncesij.
37

Sredstva drave Zakon o lokalni samoupravi doloa (52. len), da drava zagotavlja dodatna sredstva obinam, ki ne morejo financirati lokalnih zadev javnega pomena v primerni viini iz lastnih virov. V skladu s 56. lenom ZLS je drava dolna zagotoviti obini dodatna sredstva za: opravljanje nujnih nalog obine; financiranje nalog, ki jih prenese v opravljanje obini; sofinanciranje lokalnih zadev javnega pomena, ko ima poseben interes za njen razvoj; izravnavo z investicijskim vlokom v skladu s programom v obinah z najnijim komunalnim standardom. Zakon o lokalni samoupravi v 55. lenu doloa, da se obina lahko zadoli pod pogoji, doloenimi z zakonom. Septembra 2005 so bile sprejete spremembe in dopolnitve zakona o financiranju obin, s katerimi je med drugim spremenjen tudi nain zadolevanja obin. Po novem se obine lahko zadolujejo v obsegu, ki ob stanju dolgov ne presega 20 % realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov prejnjega proraunskega leta. Zakon doloa tudi izjeme od tega pravila. Z novelo bodo obinam zagotovljena tudi dodatna sredstva za sofinanciranje investicij na podroju regionalnih razvojnih programov, izvajanja strukturne, kohezijske politike na lokalni ravni itn. Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe obine morajo biti zajeti v proraunu obine (57. len ZLS). Dravni zbor je 24. 10. 2001 sprejel Zakon o samoprispevku (Uradni list RS, t. 87/01), po katerem obina lahko uvede samoprispevek za izgradnjo ali rekonstrukcijo javne komunalne infrastrukture, javne prometne infrastrukture, javne infrastrukture na podroju otrokega varstva, osnovnega olstva, zdravstvenega varstva, kulture, porta in druge javne infrastrukture, ki jo zagotavlja obina. Samoprispevek se uvede po prej opravljenem referendumu. Samoprispevek je namenski prihodek obine in se lahko uvede za najve pet let in sicer za celotno obmoje obine ali za del naselja, naselje ali ve naselij.

SPLONI AKTI OBINE Osmo poglavje ZLS govori o splonih in posaminih aktih obine. Obina sprejme statut obine, ki doloa: temeljna naela za organizacijo in delovanje obine, oblikovanje in pristojnosti obinskih organov razen glede organov obinske uprave, nain sodelovanja obanov pri sprejemanju odloitev v obini, druga vpraanja skupnega pomena, ki jih doloa zakon (64. len). Zadeve iz svoje pristojnosti ureja obina z odloki, odredbami, pravilniki in navodili, zadeve iz prenesene pristojnosti pa z odloki in drugimi predpisi, doloenimi z zakonom (65. len). Statut in drugi obinski predpisi morajo biti objavljeni v uradnem glasilu. Veljati zanejo petnajsti dan po objavi, e ni v njih drugae doloeno (66. len ZLS) V nadaljevanju (67. len) ZLS doloa, da obina odloa s posaminimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in prenesene dravne pristojnosti. O upravnih stvareh iz obinske pristojnosti odloa na prvi stopnji obinska uprava, na drugi stopnji pa upan, e zakon ne doloa drugae. O pritobah zoper odlobe organa skupne obinske uprave odloa upan obine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, e zakon ne doloa drugae. upan lahko zadri objavo splonega akta obine, e meni, da je ta neustaven ali nezakonit in obinskemu svetu predlaga, naj o njem ponovno odloi na prvi naslednji seji. Pri tem mora navesti razloge za zadranje. e obinski svet vztraja pri svoji odloitvi, se sploni akt objavi, upan pa lahko vloi zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom pri Ustavnem sodiu. Po doloilih ZLS (46. len) lahko obani na referendumu odloajo o vpraanjih, ki so vsebina splonih aktov obine, razen o proraunu in zakljunem raunu obine ter o splonih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo obinski davki in druge dajatve. Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem obani potrdijo ali zavrnejo sprejeti sploni akt obine ali njegove posamezne dolobe.

38

Najmanj pet odstotkov volivcev v obini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splonega akta ali druge odloitve iz pristojnosti obinskega sveta oziroma drugih obinskih organov.

ALI LAHKO OBINA OPRAVLJA DRAVNE NALOGE? Lokalne skupnosti v izvirni pristojnosti nimajo dravnih nalog, vendar je moen prenos dravnih nalog po posebnem postopku in pogojih na lokalne skupnosti. V takem primeru lokalna skupnost izvaja t. i. preneene naloge, zato veljajo tudi nekatere posebnosti glede opravljanja nadzora. Monosti prenosa posameznih nalog iz dravne pristojnosti na lokalne skupnosti doloa e 140. l. URs, ki doloa tri pogoje za tak prenos nalog: potrebno je soglasje lokalne samoupravne skupnosti; drava mora zagotoviti sredstva; prenos je treba izvriti z zakonom. Ustava v 141. l., kjer ureja status mestne obine izrecno doloa, da mestna obina opravlja kot svoje tudi z zakonom doloene naloge iz dravne pristojnosti, ki se nanaajo na razvoj mest. Posebna doloba ustave (143. l.) pa je predvidena e za prenos zadev iz dravne pristojnosti v izvirno pristojnost irih lokalnih skupnosti, tudi pokrajin. Ta prenos je moen ob sporazumu ter ob naelih in merilih za prenos pristojnosti, ki jih bo doloil zakon. Nekatere dolobe so e zajete v zakonu o lokalni samoupravi, ki v 77. l. opredeljuje zadeve iz dravne pristojnosti, ki jih je mono z zakonom prenesti v izvirno pristojnost pokrajine oziroma v 80. l. dopua, da se pokrajini z zakonom poveri izvrevanje posameznih zadev iz dravne pristojnosti. Prenos posameznih nalog iz dravne pristojnosti na lokalne skupnosti bo torej treba urediti z zakoni. ele v primeru prenosa nalog iz dravne pristojnosti na obine oziroma na druge skupnosti bi prilo do realizacije naela decentralizacije. Z novo organizacijo dravne uprave in lokalne samouprave je bilo izvedeno le naelo dekoncentracije oziroma teritorializacije, ne pa tudi naelo decentralizacije. Dekoncentracija (teritorializacija) je le organizacijsko tehnini ukrep. Organizacija ostaja na centralni ravni, dravna uprava se sicer izvaja na "enotah" (pri nas v upravnih enotah) na lokalni ravni, vendar le kot del centralne dravne uprave. Decentralizacija pa pomeni, da je dravna uprava organizirana na centralni dravni ravni, prav tako pa tudi na lokalni, kamor je na manje teritorialne enote oziroma pri nas na lokalne samoupravne skupnosti (obino, pokrajino) prenesen del pristojnosti. Te enote imajo v razmerju do centralnih organov sorazmerno samostojen poloaj s posebej doloenimi posebnostmi glede nadzora.

PREDSEDNIK DRAVE
ALI IMA PREDSEDNIK DRAVE IMUNITETO? KAJ PA POSLANCI? Najbolj znana je poslanska imuniteta, vendar pa uivajo imuniteto tudi nekateri drugi nosilci javnih funkcij (ustavni sodniki, sodniki itd). Poslansko imuniteto obiajno opredeljujemo kot pravno neodgovornost in pravno nedotakljivost lanov predstavnikega telesa za doloena kazniva dejanja. Namen imunitete je v tem, da se parlamentu, ki predstavlja najvije predstavniko telo v dravi, omogoi neodvisno in nemoteno delo ter zagotovi pogoje za polno in svobodno delovanje njegovih lanov pri opravljanju funkcije, v katero so bili izvoljeni. Poslansko imuniteto je mogoe razvrstiti na materialno in procesno, poklicno in nepoklicno ter na absolutno in relativno. Materialna imuniteta izkljuuje kazensko odgovornost poslanca, procesna pa monost uvedbe ali nadaljevanja e zaetega kazenskega postopka zoper poslanca. Poklicna imuniteta pomeni, da poslanec ni kazensko odgovoren za dejanja, ki jih stori pri opravljanju svoje poslanske funkcije, nepoklicna pa, da je poslancu priznana imuniteta tudi glede kaznivih dejanj, ki jih je storil zunaj opravljanja svoje funkcije. Poklicna imuniteta je praviloma tudi materialna, nepoklicna pa procesna. Absolutna imuniteta varuje poslanca trajno, torej tudi po izteku njegovega poslanskega mandata, relativna pa le v asu trajanja njegovega mandata, e mu jo prizna parlament. Poklicna imuniteta (imuniteta neodgovornosti, materialna imuniteta, tudi indemniteta) izkljuuje kazensko odgovornost. Poslancu omogoa, da lahko svobodno in neovirano nastopa v parlamentu, govori, kritizira delo vlade in drugih dravnih organov, izraa svoja mnenja in glasuje, ne da bi bil za to poklican na odgovornost, priprt ali kaznovan. Nepoklicna imuniteta pa varuje poslanca pred odvzemom svobode in kazenskim postopkom za kazniva
39

dejanja, storjena zunaj parlamenta. Ta imuniteta pomeni jamstvo za poslanca, da mu brez dovoljenja predstavnikega telesa, katerega lan je, praviloma ne more biti odvzeta svoboda, niti zoper njega sproen kazenski postopek. Iz tega so obiajno izvzeta le huja kazniva dejanja. Tako kot v prejnji ustavni ureditvi tudi nova ustava doloa obe obliki poslanske imunitete, poklicno in nepoklicno, natanneja ureditev poslanske (nepoklicne) imunitete pa je vsebovana v poslovniku dravnega zbora. Po ustavi poslanec dravnega zbora ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah dravnega zbora ali njegovih delovnih teles (poklicna imuniteta). Poslanec je te imunitete deleen samo, e stori eno izmed prej opisanih dejanj v parlamentu, torej na njegovih sejah ali sejah njegovih delovnih teles. Ustava doloa tudi, da poslanec ne sme biti priprt niti se zoper njega, e se sklicuje na imuniteto, ne sme zaeti kazenski postopek brez dovoljenja dravnega zbora, razen e je bil zaloten pri kaznivem dejanju, za katero je predpisana kazen zapora nad pet let. Dravni zbor lahko prizna imuniteto tudi poslancu, ki se nanjo ni skliceval ali ki je bil zaloten pri kaznivem dejanju iz prejnjega odstavka (nepoklicna imuniteta). Razen poslanske imunitete ureja ustava Republike Slovenije tudi imuniteto lanov dravnega sveta, sodnikov ustavnega sodia in sodnikov. Po izrecni ustavni dolobi uivajo lani dravnega sveta enako imuniteto kakor poslanci. O njihovi imuniteti odloa dravni svet. Tudi za sodnike ustavnega sodia je ureditev imunitete identina imuniteti poslancev dravnega zbora, le da o njihovi imuniteti odloa dravni zbor. Ustava pa ne priznava imunitete predsedniku republike, predsedniku vlade ter ministrom. Posebej je urejena tudi imuniteta sodnikov. Nikogar, ki sodeluje pri sojenju, ni mogoe klicati na odgovornost za mnenje, ki ga je dal pri odloanju v sodiu. Sodnik ne sme biti priprt, niti se ne sme brez dovoljenja dravnega zbora zoper njega zaeti kazenski postopek, e je osumljen kaznivega dejanja pri opravljanju sodnike funkcije. Imuniteta sodnikov je torej zgolj poklicna, s tem da je ta v prvem odstavku materialna in absolutna ter priznana vsakomur, ki sodeluje pri sojenju, v drugem odstavku pa procesna in relativna ter priznana le sodnikom. Zakon o varuhu lovekovih pravic je priznal imuniteto tudi varuhu lovekovih pravic. Za razliko od sodnikov pa procesna imuniteta varuha lovekovih pravic velja le za pripor, ne pa tudi za kazenski postopek.

DRAVNO TOILSTVO
ALI DRAVNO TOILSTVO SPADA V SODNO VEJO OBLASTI? Dravno toilstvo ne spada v sodno vejo oblasti. Gre za sui generis organ. Toilstvo je nekje med izvrno vejo oblasti in sodno vejo oblasti. Na nek nain so samostojni, na nek nain so pa podrejeni izvrni veji oblasti. Sodna veja oblasti je pa popolnoma samostojna. Tako dravne toilce kot pomonike dravnega toilca na predlog ministra za pravosodje, ki mora prej dobiti mnenje dravno-toilskega sveta, ta teje sedem lanov, imenuje Vlada Republike Slovenije. Funkcija je tajna. Samo generalnega dravnega toilca Republike Slovenije, to je vodjo Vrhovnega dravnega toilstva Republike Slovenije, zaradi njegovih posebnih zakonskih pristojnosti imenuje dravni zbor na predlog vlade za dobo estih let z monostjo ponovnega imenovanja.

VLOGA DRAVNEGA TOILSTVA Kot pa je bilo e, navedeno, so dravna toilstva stranka v kazenskem postopku. Njihova funkcija je, da v kazenskem postopku pred sodiem zastopajo interese drave, ki je v primerih kaznivih dejanj v tem, da se storilci kaznivih dejanj odkrijejo, ugotovi njihova kazenska odgovornost in proti njim uporabijo kazenske sankcije, ki jih doloa kazenski zakonik ter Zakon o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja. Ta interes drave toilci varujejo s tem, da pri pristojnih sodiih zahtevajo uvedbo kazenske preiskave (ali izvedbo posameznih preiskovalnih dejanj), vlagajo obtone predloge (v primeru lajih kaznivih dejanj) ali obtonice (v primeru tejih kaznivih dejanj), v kasnejih fazah kazenskih postopkov pa tudi pritobe oziroma druga pravna sredstva, e se ne strinjajo z izdanimi sodnimi odlobami. Vendar pa funkcija toilstev ni izrpana e z njihovim delovanjem na kazenskopravnem podroju (torej z izvrevanjem funkcije pregona), kajti funkcija dravnih toilstev je tudi skrb za zakonitost delovanja sodi na civilnopravnem in upravnopravnem podroju. Toilstvo to funkcijo izvruje z vlaganjem zahtev za varstvo
40

zakonitosti zoper sodne odlobe v primerih, ko je sodni postopek v posamezni zadevi e pravnomono konan. Enako funkcijo in pravno sredstvo ima toilstvo tudi na podroju prekrkov. Funkcija toilstev pa ni samo v tem, da nastopajo kot stranka v sodnih postopkih, ampak v zvezi s kazenskimi ovadbami glede kaznivih dejanj lahko tudi samostojno odloajo kot dravni organ. e namre toilstvo meni, da ni razlogov za sum, da je storjeno kaznivo dejanje, ki je predmet ovadbe, ali da niso podani pogoji za kazenski pregon, kazensko ovadbo zavre. Ta njegova odloitev pa v postopku praviloma ni dokonna, kajti okodovanec ima monost, da v doloenem roku sama prevzame kazenski pregon (okodovanec kot toilec ali t.i. subsidiarni toilec). Pripomniti pa je treba, da na podroju kazenskega pregona funkcija toilcev ni vseobsena, ker je omejena le na kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolnosti. Doloena kazniva dejanja se namre po odloitvi zakonodajalca preganjajo na zasebno tobo, torej na podlagi procesnega akta, ki ga vloi okodovanec sam (kot zasebni toilec). V pogledu teh kaznivih dejanj imajo dravna toilstva le funkcijo varstva zakonitosti.

KAJ PA DRAVNO TOILSTVO? KAKO JE ORGANIZIRANO? Na kazenskopravnem podroju imajo dravna toilstva nalogo, da skrbijo za uresnievanje interesa drave do pregona storilcev kaznivih dejanj oziroma soodgovornih pravnih oseb. To svojo nalogo uresniujejo dravna toilstva v kazenskih sodnih postopkih, zato je bila njihova organizacijska shema prilagojena organizacijski shemi sodi, ki v teh zadevah odloajo. Dravna toilstva so bila enako kot sodia organizirana na treh ravneh: kot okrona dravna toilstva, vija dravna toilstva in Dravno toilstvo Republike Slovenije. S spremembami Zakona o dravnem toilstvu pa je bila njihova organiziranost s 1.7.2003 spremenjena tako, da so vija dravna toilstva ukinjena. Okrona dravna toilstva izvrujejo svoje funkcije pred okrajnimi in okronimi sodii (torej pred kazenskimi sodii prve stopnje), Vrhovno dravno toilstvo Republike Slovenije pa pred Vrhovnim sodiem Republike Slovenije in pred vijimi sodii. Upravne in nadzorstvene pristojnosti v zvezi z delovanjem dravnega toilstva ima vodja dravnega toilstva. Vodja Vrhovnega dravnega toilstva je generalni dravni toilec. Dravni toilci, imenovani pri Vrhovnem dravnem toilstvu, imajo naziv vrhovni dravni toilec oziroma viji dravni toilec. Dravni toilci, imenovani pri okronem dravnem toilstvu, imajo naziv okroni dravni toilec. Svoje funkcije pred okrajnimi sodii izvaja okrono dravno toilstvo s sedea okronega dravnega toilstva ali z zunanjega oddelka. Zunanji oddelek je organizacijska enota dravnega toilstva, ki opravlja funkcije okronega dravnega toilstva pred okrajnimi sodii. V upravnem in nadzornem pogledu je zunanji oddelek neposredno podrejen vodji okronega dravnega toilstva. V organizacijskem pogledu je za dravna toilstva v primerjavi s sodii znailno to, da med dravnimi toilstvi razlinih rangov obstaja doloeno razmerje nadrejenosti in podrejenosti, esar pri sodiih, kot smo opisali zgoraj, ni. To razmerje izhaja iz dejstva, da brez ukrepanja pristojnega dravnega toilca sodie ne more zaeti kazenskega postopka (e gre za kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolnosti). Naelo legalitete kazenskega pregona, ki je temeljno naelo kazenskega postopka, ter ustavna pravica do enakosti pred zakonom (14. len ustave) zahtevata, da vsa toilstva v dravi preganjajo storilce kaznivih dejanj po enakih kriterijih, torej da zakon v istovrstnih primerih uporabljajo enako. Navedeno razmerje se v Zakonu o dravnem toilstvu odraa v dolobah, po katerih zakon pooblaa nadrejenega dravnega toilca ali dravnega toilca z vijim poloajem, da sme prevzeti v reevanje posamezno zadevo ali opravilo iz pristojnosti nijega dravnega toilca (naelo evokacije, 66. len), oziroma po katerih generalni dravni toilec Republike Slovenije daje splona navodila za ravnanje dravnih toilstev, ki se nanaajo na enotno uporabo zakona pri dravnih toilstvih in na izenaevanje politike kazenskega pregona (1. odstavek 64. lena), vodja okronega dravnega toilstva pa lahko v zadevah iz svoje pristojnosti daje obvezna splona navodila za ravnanje dravnih toilstev oziroma dravnih toilcev (2. odstavek 64. lena). Podrejeni dravni toilec na takno navodilo sicer ni absolutno vezan, saj pod pogoji, doloenimi v zakonu, lahko celo zahteva, naj ga nadrejeni dravni toilec odvee dolnosti nadaljnjega dela na posamezni zadevi. V takem primeru nadrejeni dravni toilec sam odloi o zadevi ali pa jo dodeli drugemu dravnemu toilcu, e se ta s tem strinja (3. odstavek 65. lena Zakona o dravnem toilstvu). Organizacijska posebnost pri dravnih toilstvih je tudi v tem, da se za pregon storilcev kaznivih dejanj s podroja organiziranja kriminala pri Vrhovnem dravnem toilstvu Republike Slovenije ustanovi skupina dravnih toilcev za posebne zadeve. Pri dravnih toilstvih z vejim obsegom istovrstnih zadev se lahko oblikujejo oddelki kot notranje organizacijske enote, namenjene specializaciji in bolji uinkovitosti delovanja dravnega toilstva na posameznem ojem
41

podroju njegovih pristojnosti. Delo oddelka vodi namestnik vodje dravnega toilstva ali drug dravni toilec, ki ga z razporedom dela doloi vodja dravnega toilstva. Zadeve iz pristojnosti dravnega toilstva razporeja med dravne toilce vodja dravnega toilstva, vodja oddelka, vodja zunanjega oddelka ali drug dravni toilec, ki ga vodja za to pooblasti. Delo mora biti razporejeno tako, da so dravni toilci im enakomerneje obremenjeni. Dravnemu toilcu lahko pred okrajnimi sodii, v doloenih zadevah pa tudi pred okronimi sodii, pomaga pomonik dravnega toilca, ki pa ni nosilec funkcije, kot je dravni toilec. Pomonik dravnega toilca deluje po navodilih in po pooblastilu dravnega toilca, medtem ko dravni toilec deluje neposredno na podlagi pooblastil, ki mu jih daje zakon. KDO DOVOLI, DA SE DT LAHKO PRIPRE? Senat treh sodnikov vijega sodia, za generalnega DT pa vlada KDO IMENUJE DRAVNE TOILCE? 1. dravne toilce in pomonike ter vodjo okronega DT: - predlog ministra za pravosodje, po predhodnem mnenju dravnotoilskega sveta (pri vodji okronega DT pa tudi mnenju GDT) - imenuje Vlada - funkcija je trajna. 2. Generalnega DT RS, to je vodjo Vrhovnega DT RS, zaradi njegovih posebnih zakonskih pristojnosti: - predlog Vlade - imenuje DZ - za dobo 6 let z monostjo ponovnega imenovanja. Akti o imenovanjih se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.

DRAVNO PRAVOBRANILSTVO
VLOGA DRAVNEGA PRAVOBRANILSTVA Dravno pravobranilstvo moramo razlikovati od drubenega pravobranilca, ki ni organ pravosodja. Naloge dravnega pravobranilstva opravljajo generalni dravni pravobranilec in dravni pravobranilci ter pomoniki dravnega pravobranilca. Za dravne pravobranilce se glede posameznih pravic in dolnosti smiselno uporabljajo dolobe zakona, ki ureja pravice in dolnosti sodnikov, e ta zakon ne doloa drugae. 1. Najpomembneja pristojnost dravnega pravobranilstva je zastopanje drave, njenih organov in upravnih organizacij v sestavi, ki so pravne osebe, pred sodii (gre za razline sodne postopke pravdne, nepravdne, upravni spori, delovni in socialni spori). Te subjekte zastopa pravobranilstvo pred sodii po samem zakonu kot samostojni dravni organ. Dravno pravobranilstvo pa je dolno te subjekte zastopati tudi pred upravnimi organi, toda le, kadar ga kateri od navedenih subjektov za to pooblasti. Zakonska zahteva, da se mora dravni pravobranilec pri zastopanju v upravnih postopkih izkazati s pooblastilom, je novost, na katero bodo morale osebe, ki vodijo postopek, e posebej paziti, saj takne ureditve prejnja zakonodaja ni poznala. Dravno pravobranilstvo zastopa Republiko Slovenijo tudi pred tujimi in mednarodnimi sodii. 2. Poleg pristojnosti zastopanja ima pravobranilstvo tudi pristojnost, da navedenim subjektom na njihovo zahtevo pravno svetuje pri sklepanju pogodb, s katerimi za te subjekte nastajajo premoenjske pravice ali obveznosti, oziroma s katerimi nastajajo, se spreminjajo ali ukinjajo stvarne pravice (npr. lastninska pravica) na nepremininah, ter pri reevanju drugih premoenjskih vpraanj. 3. Dravno pravobranilstvo v upravnih sporih nastopa kot zastopnik javnega interesa, kot posebne stranke. V tej vlogi lahko vloi tobo, nasprotno tobo ali pa prijavi udelebo v postopku. 4. izvajanje postopkov po 32. poglavju Zakona o kazenskem postopku (postopek za povrnitev kode, rehabilitacijo in uveljavitev drugih pravic oseb, ki so bile neupravieno obsojene ali jim je bila neutemeljeno odvzeta prostost);
42

5. izvajanje postopkov po 14. poglavju Zakona o prekrkih (povrnitev kode, rehabilitacija in druge pravice oseb, ki so jim bile neupravieno izreene sankcije ali jim je bila neutemeljeno odvzeta prostost); 6. vlaganje zahtevkov v postopkih za revizijo postopkov javnega naroanja. Dravno pravobranilstvo opravlja naloge iz svoje pristojnosti na sedeu in na zunanjih oddelkih, Sede dravnega pravobranilstva je v Ljubljani. Zunanji oddelki so organizacijske enote dravnega pravobranilstva, ki opravljajo naloge iz pristojnosti dravnega pravobranilstva, e s tem zakonom ni drugae doloeno. KDO IMENUJE DRAVNE PRAVOBRANILCE? 1. dravne pravobranilce in pomonike: - predlog ministra za pravosodje, ki mora prej pridobiti mnenje generalnega dravnega pravobranilca - imenuje Vlada - za osem let z monostjo ponovnega imenovanja. 2. Generalnega dravnega pravobranilca: - predlog Vlade - imenuje DZ - za 6 let z monostjo ponovnega imenovanja. Akt o imenovanju se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

NOTARIAT IN ODVETNITVO
KAJ JE NOTARIAT? Notariat nudi subjektom, ki se nanj obrnejo, doloeno pravno strokovno pomo. Razlika med funkcijo notariata in funkcijo odvetnitva je zlasti v tem, da notariat praviloma ne sodeluje neposredno v sodnih oziroma drugih uradnih postopkih, ampak da svojo vlogo praviloma odigra e pred uvedbo postopka. To svojo vlogo pa odigra na nain, ki omogoa im laje in hitreje razreevanje sporov, kolikor do njih pride oziroma im enostavneje ugotavljanje doloenih pravno pomembnih dejstev. Za notariat je namre znailno, da je njegovo delovanje vezano na zelo podrobna formalna pravila, zaradi katerih je listine, ki jih sestavljajo notarji, po zakonu treba teti za javne listine, in zaradi katerih so takne listine praviloma dostopne strankam ali pa sodiem e dolgo po tistem, ko so bile sestavljene. Poleg sestavljanja javnih listin in potrjevanja doloenih pravno pomembnih dejstev je namre poglavitna funkcija notariata tudi hramba doloenih vrst notarskih listin. Hramba notarskih listin traja brez asovnih omejitev. V okviru pooblastil, ki jih ima notariat kot javna sluba, doloa Zakon o notariatu notarjem tri vrste pristojnosti: 1. Sestavljanje javnih listin o pravnih poslih, o izjavah volje ali o dejstvih, iz katerih izvirajo pravice. O vrstah javnih listin, ki jih sestavljajo notarji, ter o njihovem pomenu smo govorili e v toki 9.1. (notarski zapisi, notarski zapisniki in notarska potrdila). 2. Hramba listin - gre predvsem za hrambo listin, ki jih je sestavil notar v obliki notarskih zapisov, torej listin o sklenjenih pravnih poslih (npr. kupnih ali darilnih pogodbah glede nepreminin, pogodbah o ustanovitvi gospodarskih drub itd.) ali o enostranskih izjavah volje (npr. oporokah, izjavljenih pred notarjem). Hramba taknih listin pri notarju je pod pogoji, ki jih doloa zakon, obvezna. Poleg navedenih vrst listin pa notarji na zahtevo strank prevzemajo v hrambo tudi druge listine. Od strank prevzemajo po njihovem pooblastilu tudi denar in vrednostne papirje zaradi izroitve tretjim osegbam ali dravnim organom. 3. Opravljanje doloenih zadev po nalogu sodi (npr. delno ali celotno vodenje zapuinskih postopkov ipd.), e zakon sodia pooblaa, da notarjem take zadeve lahko odstopijo. Takna pooblastila so v zakonodaji Republike Slovenije e zelo ozka. Zasebna pooblastila: Poleg navedenih zadev, ki jih torej notar opravlja v okviru javnih pooblastil notariata, pa sme notar na zahtevo strank: 1) sestavljati zasebne listine; 2) zastopati strank kot pooblaenec v nepravdnih zadevah pred sodii in v nespornih stvareh pred drugimi dravnimi organi, e so zadeve v neposredni zvezi s kakno notarsko listino, sestavljeno pri njem. V teh primerih ima notar pravice in dolnosti ter odgovarja kot odvetnik. Te zadeve torej notar lahko opravlja le, e so
43

na doloen nain povezane z opravljanjem notariata, ne pa od tega neodvisno. Gre torej za neke vrste akcesorno dejavnost notarja, ne pa za del njegovih notarskih pristojnosti. Glede nekaterih vrst pravnih poslov, o katerih notar sestavlja javne listine, ter glede nekaterih drugih notarskih opravil zakon doloa obvezno pristojnost notarja . Gre predvsem za pravne posle, ki zaradi daljnosenosti njihovih posledic na premoenjskopravne razmere strank zahtevajo sodelovanje doloene pravne intitucije. Kolikor so navedene dolobe zakona krene, torej kolikor pravni posli niso sklenjeni v obliki notarskega zapisa, takni pravni posli niso veljavni. Pristojnost notarjev je v teh primerih torej sankcionirana posredno preko pravne (ne) veljavnosti taknih poslov. Tudi v drugih primerih notarjeve pristojnosti je ta sankcionirana posredno, npr. glede pristojnosti za overitve podpisov na zasebnih listinah (kupnih pogodbah glede avtomobilov, nepreminin ipd.). Zakon namre glede nekaterih vrst pravnih poslov doloa, da morajo biti sklenjeni v pisni obliki in da mora biti podpis ene od pogodbenih (vasih pa obeh) strank overjen. Pravnega posla brez potrebne overitve podpisa ni mogoe do konca realizirati na podlagi posebnih predpisov, torej je tudi v tem primeru pristojnost notarjev sankcionirana posredno. Med obvezne pristojnosti notarjev spada tudi potrjevanje dejstev in izjav. Eno od takih dejstev oziroma izjav je menini protest, to je posebno dejanje, ki ga mora menini upravienec storiti v primeru, ko menina obveznost ni izpolnjena na dan zapadlosti, e hoe ohraniti meninopravno varstvo. Za menine proteste so bila do uvedbe notariata pristojna sodia, sedaj pa je zanje pristojen notar. Enako velja tudi za proteste ekov. Notarske zapise sme sestavljati samo notar. Druge posle notarja pa sme namesto notarja, pri katerem je zaposlen, opravljati tudi notarski kandidat.

KDO IMENUJE NOTARJE? Imenovanje notarja: - imenuje ga minister za pravosodje, ki predhodno pridobi mnenje Notarske zbornice - razpis prostega notarskega mesta - trajno Le prvih trideset notarjev je po prehodni dolobi Zakona o notariatu imenoval dravni zbor. Imenovanje za notarja asovno ni omejeno in notar sme opravljati notariat, dokler ni razreen. Ne more pa opravljati notariata notar, ki je izvoljen ali imenovan v poklicno dravno funkcijo, in sicer za as, ko opravlja takno funkcijo (mirovanje poslovanja). Prav tako ne more opravljati notariata notar, ki mu je bila izreena kazen zapora v trajanju do 6 mesecev, ali notar, ki mu je bila izreena zaasna prepoved opravljati notariat zaradi uvedbe disciplinskega postopka. Notarski kandidat je diplomirani pravnik, ki izpolnjuje z zakonom doloene pogoje in ki se zaradi pridobitve pogojev za samostojno opravljanje notariata usposablja pri notarju. Notarski kandidat lahko zane opravljati prakso v notariatu ele, ko je na predlog notarja vpisan v imenik notarskih kandidatov, ki ga vodi Notarska zbornica Slovenije. Tudi lastnost notarskega kandidata ni asovno omejena. Kolikor ne preneha po lastni volji notarskega kandidata, lahko preneha bodisi zaradi imenovanja notarskega kandidata za notarja ali pa zaradi izreka disciplinskega ukrepa odvzema pravice opravljanja prakse pri notarju. Tudi notarski kandidat je namre za kritev predpisov pri svojem delovanju disciplinsko enako odgovoren kot notar.

NOTARSKI ZAPIS Bistvena razlika med tem, ali je doloeni pravni posel sklenjen v obliki notarske listine, torej javne listine, ali v obliki zasebne listine (navadne kupne pogodbe, ki jo napieta prodajale in kupec oziroma po njunem naroilu odvetnik), je v dokazni moi ene ali druge vrste listine. Tako v sodnih kot v upravnih postopkih ima javna listina drugano dokazno mo kot zasebna listina. Pri javni listini se namre resninost tistega, kar je v listini zapisano, domneva. Mogoe je sicer tudi dokazovati, da vsebina javne listine ni resnina, vendar je dokazno breme, to je dolnost zatrjevanja dejstev in predloitve dokazil, v takem primeru vedno na strani tiste stranke v postopku, ki resninosti vsebine javne listine ugovarja. Pri zasebni listini pa se resninost tistega, kar je v njej zapisano, ne domneva, in organ resninost dejstev, ki se dokazujejo z zasebno listino, presoja prosto, torej brez slehernih zakonskih domnev. Dokazna mo zasebne listine je torej ibkeja od dokazne moi javne listine. Iz tega izhaja, da je pravna varnost pravic, ustanovljenih z notarsko listino, ali pravna varnost pravnih razmerij, urejenih z notarsko listino, bistveno veja kot pravna varnost pravic oziroma pravnih razmerij, ustanovljenih oziroma urejenih z zasebno listino. Poleg navedene lastnosti notarskih listin ima doloena vrsta notarskih listin, to so notarski zapisi, po zakonu o notariatu lahko tudi lastnost izvrilnega naslova. To pomeni, da je mogoe obveznost, da se nekaj stori ali dopusti, (npr. plaati doloeno terjatev, dopustiti slunost poti itd.), prisilno izvriti v sodnem izvrilnem
44

postopku brez predhodnega pravdanja. S tem se stranke pravnega posla, s katerim je bila ustanovljena takna obveznost, lahko izognejo sodnemu postopku, v katerem bi ele morale dosei izvrilni naslov (sodbo ali morebitno sodno poravnavo), kar je obiajno dolgotrajno in drago. Tudi na ta nain, torej s sestavljanjem listin, ki imajo lastnost izvrilnega naslova, notariat prispeva k utrjevanju pravne varnosti glede pravic, ustanovljenih s pravnimi posli. Pomembna pa je tudi mednarodna pravna veljava notarskih listin. Zakon namre doloa, da ima ob pogoju vzajemnosti notarska listina, izdana v tuji dravi, v Republiki Sloveniji enako pravno veljavo kot notarska listina, izdana po Zakonu o notariatu. Iz tega sledi, da je v primeru, e tuja drava notarski listini, sestavljeni po dolobah naega Zakona o notariatu priznava veljavnost javne listine oziroma veljavnost izvrilnega naslova, v tujini mogoe z njo dosei enake pravne uinke kot v naem pravnem redu. Obratno pa lahko tuja fizina ali pravna oseba z notarsko listino, izdano v tuji dravi, dosee enake pravne uinke tudi v naem pravnem redu, kot bi jih lahko dosegla z notarsko listino, izdano po naem Zakonu o notariatu. To je zlasti pomembno za utrjevanje pravne varnosti gospodarskih razmerij oziroma poslov z inozemskim elementom.

RAZLIKA MED NOTARIATOM IN ODVETNITVOM Notariat je v ustavi (2. odstavek 137. lena) in v Zakonu o notariatu opredeljen kot javna sluba. Javnost te slube je v tem, da: - notarje imenuje in razreuje minister za pravosodje, - imajo listine, ki jih sestavljajo notarji, javnopravni znaaj, - notar ne sme odkloniti poslovanja nobeni stranki, razen v primerih, ko so za to podani razlogi, izrecno doloeni z zakonom. eprav je notariat javna sluba, pa to ne pomeni, da bi ga notarji opravljali v imenu in za raun drave. Notarji namre opravljajo notariat kot svoboden poklic, torej v svojem imenu in za svoj raun. Notarske storitve morajo torej naroniki plaati sami in to po tarifi, ki jo doloa Notarska zbornica Slovenije s soglasjem ministra za pravosodje. Ker je notariat javna sluba, je poslovanje notarjev zakonsko zelo strogo urejeno. Notar torej ni pri opravljanju svojega poklica neodvisen v taknem smislu, kot je neodvisen odvetnik. Notar mora biti pri svojem delovanju sicer nepristranski, zato je z notariatom tudi nezdruljivo opravljanje odvetnitva ali katere koli plaane slube oziroma funkcije, vendar pa to ne pomeni, da bi smel opravljati notariat neodvisno od dolob zakona, ki ureja njegov poloaj in delo. Notar npr. ne sme sestaviti listine o pravnem poslu, pa e bi ga stranke e tako silile k temu ali mu obljubljale e tako bogato plailo, e je taken pravni posel po zakonu nedopusten ali e sumi, da stranke sklepajo pravni posel samo navidezno ali zato, da bi se izognile zakonskim obveznostim ali da bi protipravno okodovale tretjo osebo. Prav tako notar ne sme poslovati z osebami, o katerih ve, da zaradi mladoletnosti ali iz drugega zakonskega razloga ne morejo veljavno sklepati pravnega posla. Svoje naloge mora namre notar opravljati poteno in vestno v skladu s predpisi. V tem pogledu torej ni odvisen samo od volje oziroma dispozicije strank, kot je odvetnik. Bistvena lastnost notariata je namre poleg njegove verodostojnosti tudi pravna pravilnost njegovega delovanja, saj pravni red ne more trpeti nezakonitih javnih listin oziroma nezakonitih izvrilnih naslovov. Po svoji funkciji in vsebini dela je namre za notariat tako kot za odvetnitvo znailno, da nudi subjektom, ki se nanj obrnejo, doloeno pravno strokovno pomo. Razlika med funkcijo notariata in funkcijo odvetnitva je zlasti v tem, da notariat praviloma ne sodeluje neposredno v sodnih oziroma drugih uradnih postopkih, ampak da svojo vlogo praviloma odigra e pred uvedbo postopka. To svojo vlogo pa odigra na nain, ki omogoa im laje in hitreje razreevanje sporov, kolikor do njih pride oziroma im enostavneje ugotavljanje doloenih pravno pomembnih dejstev. Za notariat je namre znailno, da je njegovo delovanje vezano na zelo podrobna formalna pravila, zaradi katerih je listine, ki jih sestavljajo notarji, po zakonu treba teti za javne listine, in zaradi katerih so takne listine praviloma dostopne strankam ali pa sodiem e dolgo po tistem, ko so bile sestavljene. Poleg sestavljanja javnih listin in potrjevanja doloenih pravno pomembnih dejstev je namre poglavitna funkcija notariata tudi hramba doloenih vrst notarskih listin. Hramba notarskih listin traja brez asovnih omejitev. Poleg navedenih zadev, ki jih torej notar opravlja v okviru javnih pooblastil notariata, pa sme notar na zahtevo strank sestavljati tudi zasebne listine; v nepravdnih zadevah pred sodii in v nespornih stvareh pred drugimi dravnimi organi pa sme notar zastopati stranke tudi kot pooblaenec, e so zadeve v neposredni zvezi s kakno notarsko listino, sestavljeno pri njem. V teh primerih ima notar pravice in dolnosti ter odgovarja kot odvetnik. Te zadeve torej notar lahko opravlja le, e so na doloen nain povezane z opravljanjem notariata, ne pa od tega neodvisno. Gre torej za neke vrste akcesorno dejavnost notarja, ne pa za del njegovih notarskih pristojnosti.

45

Enako kot odvetnitvo praviloma lahko opravljajo samo odvetniki, tako sme tudi notariat samostojno opravljati samo osebe, ki je imenovana za notarja. KDAJ DOBI PRAVICO OPRAVLJATI ODVETNIKI POKLIC? Odvetniki: Pravica opravljati odvetniki poklic se pridobi z vpisom v imenik odvetnikov, kamor se vpisujejo tudi odvetnike drube. Odvetnik je lahko, kdor izpolnjuje naslednje pogoje: 1. da je dravljan Republike Slovenije, 2. da je poslovno sposoben, 3. da ima v Republiki Sloveniji pridobljen naslednji strokovni naslov ali je konal enakovredno izobraevanje v tujini, priznano v skladu z zakonom, ki ureja priznavanje in vrednotenje izobraevanja: - strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik, strokovni naslov magister prava na podlagi enovitega magistrskega tudijskega programa, 4. da je opravil pravniki dravni izpit, 5. da ima tiri leta praktinih izkuenj kot univerzitetni diplomirani pravnik, od tega najmanj eno leto po opravljenem pravnikem dravnem izpitu pri odvetniku ali odvetniki drubi, na sodiu, dravnem toilstvu, dravnem pravobranilstvu ali notariatu, v rednem delovnem razmerju, sklenjenim s pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim asom, 6. da aktivno obvlada slovenski jezik, 7. da je vreden zaupanja za opravljanje odvetnikega poklica (Ni vreden zaupanja za opravljanje odvetnikega poklica, kdor je bil obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je moralno nevreden za opravljanje odvetnikega poklica, ali kdor se obnaa tako, da je mogoe na podlagi njegovega ravnanja utemeljeno sklepati, da ne bo poteno in vestno opravljal odvetnikega poklica.) 8. da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje odvetnikega poklica, 9. da je opravil preizkus iz poznavanja zakona, ki ureja odvetnitvo, odvetnike tarife in Kodeksa odvetnike poklicne etike pri Odvetniki zbornici Slovenije. Odvetniki kandidat izpolnjuje vse pogoje za vpis v imenik odvetnikov, razen pogoja najmanj tiriletnih praktinih pravnikih izkuenj, in ima pristanek odvetnika oziroma odvetnike drube, pri kateri bo zaposlen. Zato odvetniki kandidat ne more nadomeati odvetnika pri zastopanju stranke pred Vrhovnim sodiem Republike Slovenije in Ustavnim sodiem Republike Slovenije. Odvetniki kandidat tudi ne sme opravljati odvetnikega poklica v svojem imenu, ampak ga opravlja le v imenu odvetnika, pri katerem je zaposlen. Odvetniki kandidat lahko zane opravljati delo v odvetniki pisarni, ko je vpisan v imenik odvetnikih kandidatov, ki ga vodi zbornica. Vlogi za dovolitev vpisa v imenik odvetnikih kandidatov je treba priloiti izjavo odvetnika oziroma odvetnike drube, da bo odvetniki kandidat delal v odvetniki pisarni. e odvetniki kandidat zamenja odvetniko pisarno, se ne izbrie iz imenika odvetnikih kandidatov. O nadaljevanju dela v drugi odvetniki pisarni mora obvestiti zbornico in obvestilu priloiti izjavo odvetnika oziroma odvetnike drube, pri kateri bo nadaljeval z delom. Odvetniki pripravnik je oseba, ki se pri odvetniku ele usposablja za pridobitev pravice opravljati pravniki dravni izpit na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Zato seveda ne sme samostojno in v svojem imenu opravljati odvetnikega poklica. Odvetniki pripravnik lahko pri zastopanju strank pred dravnimi organi pa tudi sicer nadomea odvetnika le v mejah zakona. To pomeni, da pripravnik lahko nadomea le odvetnika, v katerega pisarni dela, in to le v tistih postopkih, za katere zakon nadomeanje odvetnika po pripravniku izrecno dovoljuje. Odvetniki pripravnik lahko zane opravljati prakso pri odvetniku, ko je vpisan v imenik odvetnikih pripravnikov. Vlogi za dovolitev vpisa v imenik odvetnikih pripravnikov je treba priloiti izjavo odvetnika oziroma odvetnike drube, da bo odvetniki pripravnik zaposlen v odvetniki pisarni. Odvetniko pripravniko prakso zagotavlja zbornica. e si odvetniki pripravnik ne zagotovi sam opravljanja prakse v odvetniki pisarni, mu zbornica najkasneje v treh mesecih od pravnomonosti odlobe o vpisu v imenik odvetnikih pripravnikov zagotovi pripravniko mesto pri odvetniku ali v odvetniki drubi.

strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava,

DRUGA VPRAANJA
46

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51.

Ali lahko posameznik izvruje funkcijo? Miljeno je bilo, ali lahko oseba zasebnega prava izvuje j. funkcijo? Da, z javnim pooblastilom Kdo lahko zahteva presojo mednarodne pogodbe v postopku ratifikacije; kaj e DZ kljub ugotovljeni neustavnosti ratificira mednar. pogodbo? (to je vpraanje za razmiljat) Ali je raunsko sodie del sodne veje NE Ustavna pritoba - kakne so odloitve ustavnega sodia; enako vpraanje pri presoji ustavnosti in zakonitosti splonih aktov S im se doloajo pravice in obveznosti dravljanov? Kdo ustanavlja vrtce? Predpis, s katerim bi v javne ole uvedli obvezen verouk Obina bi sredi leta predpisala neke nove takse, ki bi se morale plaevati e od januarja istega leta (skratka, retroaktivna veljavnost obinskega odloka) Kako se zadeve dodeljujejo sodnikom (pr. do naravnega sodnika, kje je to urejeno) Pridobljene pravice. Pravnomonost odlob. Kaj e kot volilec ugotovi nepravilnosti volilne kampanje? Ustanovitev obine, naloge obine, kdo upravlja obinsko premoenje. Samostojnost in neodvisnost sodia. Kdo imenuje notarje? Kakne veine poznamo 2/3 veina vseh poslancev, kateri zakoni se sprejemajo s takno veino Volitve v dravni svet, kakne so, od kod so? Razlika odvetnitvo in notariat, kdo imenuje notarje. Hrvaki odvetnik bi rad zastopal svojo stranko pri nas, ali je to mogoe? Kako se predpisujejo pravice in svoboine? Reprezentativni - imperativni mandat. Funkcije vlade! Funkcije upr. organov! Kako uinkuje razveljavitev zakona? Kdo lahko vloi obtobo zoper predsednika vlade? Kje se uresniuje lokalna samouprava? Kdo sprejema splone akte, kdo posamine? Kdo izvaja nadzor nad zakonitostjo teh aktov? Slovenija je suverena drava. Kaj se pod tem razume? Kakna suverenost je doloena v ustavi? Ali naa ustava dopua sprejemanje zakonov z referendumom? Ali ustava zagotavlja lastninsko pravico? (ne) Kaj pa zagotavlja? Ali lahko zakon doloi obvezno zdruevanje v pokrajino? len ustave, sprememba Kako se sprejme ustava? Kako se sprejme predlog za spremembo? Volitve v dravni svet, kakne so. Doba za 5 let, kdo se voli zanjo? Zakonska doloba je v nasprotju ustavo, kaj stori ustavno sodie? Zakon ni uredil doloenega vpraanja, ki bi ga moral, kakno odlobo sprejme ust. Sodie? Funkcije dravnega sveta Ali ustava dopua monost sprejemanja zakona z referendum? Predhodni in naknadni referendum. Ali ustava razlikuje med postopkom spremembe in sprejemom nove ustave? Postopek spremembe ustave. Ali lahko poslanci predlagajo referendum v teh primerih? Pravica do neodvisnega, nepristranskega sodstva. Kako se zagotavlja neodvisnost sodnikov? Na kaken nain je zagotovljeno zakonito sodstvo? Kje so doloena ta pravila? Kdaj se postopek pred ustavnim sodiem zane? Pogoji pri pobudi in zahtevi. Kdaj zane razveljavitev zakona uinkovati? Ali lahko sodie tudi odpravi zakon?Posebni postopki pred ustavnim sodiem Ali ima drava pravico izvajati nadzor nad lokalnimi skupnostmi glede izvirnih pristojnosti? 23. l. Ustave tvoja razlaga? DT (Dravni toilec) vloga, imenovanje, mandat? Imenovanje sodnikov? Vrste sodi? Varuh lovekovih pravic? Kaj e je podzakonski akt v neskladju z ustavo? Nadzor sodstva nad izvrilno oblastjo? Ureditev l. pravic in svoboin v nai ustavi? Kako se izvrujejo? Mehanizmi varstva l. pravic?
47

52. 53. 54. 55. 56. 57. 58. 59. 60. 61. 62. 63. 64. 65. 66. 67. 68. 69. 70. 71. 72. 73. 74.

Kdaj se zane postopek pred Ustavnim sodiem RS? Kako uinkuje razveljavitev zakona? Kje se uresniuje lokalna samouprava? Kdo sprejema splone akte in kdo posamine? Kdo izvaja nadzor nad zakonitostjo teh aktov? DS mandat? Organizacija sodi? Po katerih pravilih se vodi disciplinski postopek zoper delavce v upravi, zoper odvetnike, notarje? Pristojnosti Vrhovnega sodia RS? Obna seja vrhovnega sodia? Smisel ustavnega zakona? Za koga veljajo pravice in svoboine v ustavi, katere so namenjene samo dravljanom? Kako je v ustavi urejen pripor? Ali je lokalna samouprava urejena v ustavi? Kaj pomeni pojem ustavnosti in zakonitosti? Kdaj zane veljati zakon? Kdaj je lahko rok kraji od 15 dni ali dalji od 15 dni? Ali lahko zakoni veljajo retroaktivno? Kaj e med uporabo zakona sodie oceni, da ta zakon ni ustaven? Katere kategorije delavcev v upravi poznamo? Disciplinska odgovornost delavcev v upravi? Kaj lahko stori disciplinska komisija pri vladi? Ukrep obveznega prenehanja delovnega razmerja ali ga je nujno izrei? Urejanje gospodarskih in socialnih razmerij v Ustavi? Neposredna demokracija? Razlika interpelacija-poslansko vpraanje? Ali zakon lahko predpie obvezno zdruevanje obin?

48