Tehnina mineralogija..............................................................................................................3 Definicija:.........................................................................................................................3 Razdelitev keramike glede na uporabo: ..............................................................................4 Kremenove kamnine.................................................................................................................5 Kremenov pesek...................................................................................................................5 Steklarski pesek................................................................................................................

5 Kremenovo steklo............................................................................................................6 Steklena vlakna................................................................................................................6 Livarski pesek..................................................................................................................6 Industrija keramike...........................................................................................................7 Silikatne opeke.................................................................................................................7 Trdne kremenove kamnine..............................................................................................8 Ferosilicij..........................................................................................................................8 Proizvodnja karbida ali karborunda.................................................................................8 Diatomejske zemlje..........................................................................................................8 Stekla in emalji.....................................................................................................................9 Definicija..........................................................................................................................9 Lastnosti stekla v trdnem stanju.......................................................................................9 Oksidi, ki sestavljajo steklo.............................................................................................9 Surovine nosilci mreotvornih oksidov......................................................................10 Surovine nosilke oksidov intermediantov..................................................................10 Surovine nosilke oksidov modifikatorjev...................................................................10 Sredstva za barvanje.......................................................................................................10 Izdelovanje ravnega stekla.............................................................................................11 Embalano steklo...........................................................................................................11 Vodno steklo..................................................................................................................11 Emajli loi......................................................................................................................12 Definicija........................................................................................................................12 Gline in njihovi proizvodi..................................................................................................12 Opekarske gline in izdelki.............................................................................................12 Glinopor.........................................................................................................................14 Drenane cevi.................................................................................................................14 Kanalizacijske cevi.........................................................................................................14 Klinker ...........................................................................................................................15 Okrasne ali arhitektonske opeke, streniki....................................................................15 Ognjevarne gline................................................................................................................15 Keramini izdelki...............................................................................................................15 Porcelan..........................................................................................................................15 Kamnina (Steingut)........................................................................................................16 Ognjestalni minerali...........................................................................................................17 Definicija........................................................................................................................17 Mikrostruktura in tekstura ognjestalnih gradiv.............................................................18 Toplotno fizikalne in elektro lastnosti ..........................................................................18 Surovine za izdelavo ognjestalnih gradiv......................................................................19 Tehnologija izdelave ognjestalnih gradiv......................................................................19 Sistematika ognjevarnih gradiv..........................................................................................20

Silika in dinas - Q...............................................................................................................20 Proizvodnja silika opeke................................................................................................20 Vpliv neisto na taljenje SiO2.....................................................................................21 amotna ognjevarna gradiva..............................................................................................21 Mullit..............................................................................................................................21 Sistem SiO2 Al2O3.....................................................................................................21 Bazina ognjevarna gradiva - magneziti............................................................................22 Izdelava magnezitnih opek............................................................................................22 Dolomitni sinter..................................................................................................................22 Forsteritna opeka................................................................................................................22 Ognjestalna gradiva iz SiC ali karborunda........................................................................22 Izolacijska ognjestalna gradiva..........................................................................................22 Abrazivi brusila...............................................................................................................23 Cement....................................................................................................................................23 Allit / C3S.......................................................................................................................25 Belit / C2S......................................................................................................................25 Brownmillerit / C4AF....................................................................................................25 Trikalcijev aluminat / C3A............................................................................................25 Apno / CaO.....................................................................................................................25 Visokoaluminatni cement...................................................................................................26 Vodoneprepustni cement....................................................................................................26 Maltit..................................................................................................................................26 Cementi za naftne vrtine....................................................................................................27 Ekspanzijski cement...........................................................................................................27 Dodatki cementa / nadomestki klinkerja.......................................................................27 lindra............................................................................................................................27 Pucolani..........................................................................................................................27 Elektrofilterski pepel......................................................................................................27 Mikrosilika / amorfna kremenica...................................................................................27 Produkti hidratacije................................................................................................................28 Definicija hidratacije .....................................................................................................28 Hidratizirani kalcijevi silikati........................................................................................28 Xonotlit...........................................................................................................................29 11 A tobermorit..............................................................................................................29 14 A tobermorit .............................................................................................................29 C S H I......................................................................................................................29 Hidratacija cementa............................................................................................................30 Hidratacija kalcijevih silikatov......................................................................................30 Hidratacija belita............................................................................................................30 Hidratacija Ca - aluminatov...........................................................................................31 Hidratizacija brownmillerita..........................................................................................31 Sadra...............................................................................................................................31

Tehnina mineralogija

Definicija:
Tehnina mineralogija se ukvarja z: - Preuevanjem sestave in lastnosti mineralnih surovin in sicer s posebnim ozirom na lastnosti, ki doloajo njihovo uporabnost (kovinske ali nekovinske). - Ukvarja s sekundarnimi surovinami, ki so vzporedni produkt doloenih tehnolokih procesov (lidnre, pepli, peleti....) - Problemi osnaevanja okolja (kodljivi delci v zraku), bolezni... - Nekovinskimi industrijskimi izdelki 1. industrija nekovin uporablja mineralne surovine, ki jih je treba priskati in po monosti tudi obogatiti 2. nekovinski izdelki so : umetne kamnine iz mineralov V industrijskih izdelkih nastajajo minerali: ki jih v naravi ni so v naravi redki jih e niso nali v naravi Med naravnimi kamninami in nekovinskimi izdelki obsataja podobnost: - magmatske kamina metalruke lidre, taljeni cement, steklo, elektro korund

metamorfne kamnine arovzdrna gradiva (amotni, silikatni, bazini porcelani) sedimentne kamnine cementi

Umetni izdelki nastajajo pri znatno vejih temperaturah kot naravni materiali. Zato v umetnih izdelkih nastopa SiO2 nastopa kot tridimit in kristobalit. Njihova mineraloka sestava ne zavisi samo od njihovega kemizma ampak tudi od temperature nastanka in ostalih pogojev tehnolokega procesa. Vsi umetni izdelki nastajajo pri noramlnih tlakih zato hlapljive snovi nimajo tako vidne vloge kot pri normalnih kamninah, ki nastajajo pri povianih tlakih in onemogoajo hlapljivim snovem izhod iz kamnine. V nekivinskih izdelkih zato ne nastopajo kamnine, ki bi vsebovale vodo. Za preiskave se uporablja iste metode kot pri drugim mineralokih vedah (AAS, optini mikroskop, elektronski mikroskop...). Lastnosti umetnih izdelkov zavisijo predvsem od mineralne sestave in od mikrostrukture. Nekovinske mineralne surovine predstavljajo enega najvejih podroij preuevanja v tehnini mineralogji KERAMIKA.

Keramika : Je izdelek, ki ga dobimo, ko ogenj deluje na zemljast material. To so izdelki, narejeni iz gline in podobnih plastinih mas, ki jih po blikovanju in suenju gemo, da doseemo s poviano temperaturo eljene mehanske lastnosti. Majolika italjanska keramika (ime po Mallorci) Fajansa nain izdelovanja v Franciji (ime po Faenza, Italija)

Razdelitev keramike glede na uporabo:

izdelki za iroko potronjo : posode, porcelani... gradbena keramika : opeke, ploice.... ognjestalni izdelki : silika in dinas opek, amotna, magnezitna, karborundna, korundna tehnini izdelki : trdi porcelan, steatitni in kordieritni izdelki, izdelki iz taljene glinice, tehnino steklo... abrazivni keramini izdelki : iz karborunda in korunda emalji cementi in ostala veziva oksidna keramika ali visokoognjestalna oksidna keramika visokoognejstalna neoksidna keramika (karbidi, nitridi, boridi, silicidi) jedrska keramika magnetna keramika piezo keramika monokristali

metalokeramika pirokeramika brezsilikatno steklo molekularna sita

Kremenove kamnine
Kremenov pesek, roenec, peenjak, ilni kremen, kremenov skrilavec. Kremenov konglomerat, diatomit. Uporabna podroja kremenovih kamnin : - optina industrija - industrija stekla in steklenih vlaken - livarstvo - proizvodnja fero slilicija - sredstva za filtracijo - industrija arovzdrnih materialov - industrija gradbenih materialov - ind. izolacijskih materialov - proizvodnja kremenovega stekla - ostalo (brusila, barvila......)

Kremenov pesek
Splono Se najve uporablja v livarstvu in steklarstvu. Peski so sipke usedline z velikosti zrn od 0,063mm 2mm Kakovost peska je odvisna od : - koliine kremena - koliine kodljivih primesi - od porazdeljenosti velikosti kremenovih zrn, oblike zrn, povrine kremenovih zrn V Q peskih prevladujejo zrna ki predstavljajo odlomke Q monokristalov, drobce roenca, kvarcita, sljude, glinenci in teki minerali, ki pa so navadno obarvani. Te so ponavadi ilmenit, hematit, barit, pirit, limonit, rutil, granati, cirkon, turmalin, kasiterit, stavrolit, disten... Pomembno je opraviti tudi analizo zrnatosti, poleg mineralokih preiskav. Uporaba Steklarstvo, livarstvo, keramina industrija za porcelan, kamnino, lo, v industriji kislih v ognju obstojnih mas, industrija silikatnih opek, izolacijski material, kot brusilo, za filtriranje pitne vode, v gradbenitvu....

Steklarski pesek
Vsi Q peski, ki so zaradi istosti uporabni v industriji stekla. Pomebna je vsebnost SiO2 in odsotnost kodljivih snovi, kot so: Fe, Ti, Cr, Cu, Co, Ni, ker ti steklo obarvajo.

Surovine za UV steklo morajo biti najbolj iste (najmanj kodljivih primesi). Pomebna je tudi zrnatost : - 0,1 0,6mm za pridobivanje stekla v loncih - do 1mm za pridobivanje stekla v kadnih peeh

Kremenovo steklo
Dobimo ga iz hitro hlajene taline Q. Potrebno je zta materiale, ki so obstojni pri visokih pritiskih, dinaminih obremenitvah, naglem segrevanju in ohlajanju, odporni proti agresivnem delovanju, obstojni pri vesoljskih in jedrskih pogojih. Q steklo je izredno prepustno za UV arke, vidne in IR arke (prepua 90% vidne svetlobe), ima zelo nizek linearni razteznostni koeficient (dalj asa na 1000 in manj asa na 3000 C, prepua radijske valove, neprepustno za pline(razen H in He), kemino dobro odporno (HF). Kremenovo steklo vrhunske kakovosti se ne proizvaja iz naravne surovine ampak iz SiCl4. To je tekoina, ki v plamenu pokalnega plina disociira, pri emer nastaja SiO2. Uporaba V vesoljski in svetlobni tehniki, tehnologija polprevodnikov, radijski, elektro industriji, medicini, optiki...

Steklena vlakna
Pomebna si kot toplotni izolator. Loimo jih na ve vrst, glede na obliko, sestavo, debelino. Glede na debelino : - vlakna, ki se ne dajo tkati 15-30m - vlakna za tkanje 3-12m - izjemno tanka vlakna <6,5m Glede na sestavo : - vlakna iz navadnega stekla - vlakna iz stekla za elektro uporabo - vlakna iz kemino obstojnega stekla Iz steklenih vlaken izdelujejo dve vrsti izdelkov: - iz tkanih steklene tkanine, preite blazine... - iz netkanih steklena volna, ploe iz steklenih vlaken Vlakna iz kremenovega stekla: 99,5% SiO2 ne prevajajo toplote, se uporabljajo kot izolacija Pri preiskavi moramo biti pozorni na vsebnost primesi. Ker te barvajo (Cr, Ni, Fe, Cu, Co, ...)

Livarski pesek
Je drugi najveji porabnik Q peska. Rabi se pri proizvodnji jeder in kalupov.

Pesek mora imeti > 96% SiO2, velikost zrn, dobro prepustni za pline, zadostno trdnost, sposobnost oblikovanja(plastien), odporen proti visokim T. Prepustnost za pline zelo pomebna. Glede na prepustnost plinov se livarske peske deli na: - slabo prepustne do 5cm3/min/cm3 - srednje dobro prepustne 5-12cm3/min/cm3 - dobro prepustne 12-25cm3/min/cm3 - prav dobro prepustne 25-50cm3/min/cm3 - odlino prepustne >50cm3/min/cm3 Potrebna je tudi visoka trdnost, da se model pri prenaanju in vlivanju ne pokuduje. Delitev glede na talno trdnost: - slaba do 300g/cm2 - odlina nad 1200g/cm2 Pesek mora biti tudi dobro T obstojen, da pri visokih T ne pride do sintranja. Pod 1200 C je slab, nad 1450 C je odlien. T sintranja ne sme biti nija od 1350 C. Odpornost proti sintranju zniujejo kodljive primesi, kot so: CaO, MgO, Na2O, K2O, Fe2O3... Za kakovost livarskega peska je zelo pomebna tudi velikost Q zrn, ki naj ne bi bila veja od 0,75mm, normalno med 0,06mm in 0,75mm(velikost zrna uravnava prepustnost za pline). Vsa zrna, ki so manja od 20m se obravnava kot glina. Ta slui, kot vezivo, ki vee Q zrna med seboj. ist Q pesek se uporablja za izdelavo jeder. Pustim Q peskom dodajajo nekaj vezivne snovi (montmirollonitne, kaolitne, illitne gline...). Najmoneje jih vee motmorillonitna glina. Nahajalia v Sloveniji: Vrhe pri torah, Morave, Dolenjska, Globoko, Puconci.

Industrija keramike
Potreben je drobnozrnat Q pesek, SiO2 >>90%, CaO, MgO, Na2O, K2O minimalno. Uporabljajo se tudi porcelani, ki vsebujejo karbonate. Vsebnost Al2O3 ni pomembna a je bolje e ne presee 2%. Zelo nezaeljena je sljuda, ker povzroa probleme pri taljenju in trdnosti.

Silikatne opeke
Gradbeni material. Izolatorji. Poleg Q peska e apno. Na Q pesek odpade do 90%. K2O in Na2O sta nezaeljena <1%. Glinenih mineralov je lahko do 10%, vano je samo kako so razporejeni(veje kepe kodljive). Primes glin je zelo kodljiva, e nastopa kot prevleka na Q zrnih(prepreuje reakcijo med Q zrni in apnom). Organskih snovi ne sme vsebovati(zlasti huminov). Pri visokokakovostnih izdelkih so tudi zahteve v zrnavosti.

Trdne kremenove kamnine

Za izdelavo Q arovzdrnih gradiv : silike ali dinas arovzdrnega gradiva.

Ferosilicij
Kvarcit mora odgovarjati II. kakovoestnem razredu. kodljivi so Al2O3, CaO, MgO, predvsem pa P2O5. Ima pomembno vlogo v metalurgiji. Fero zlitine sluijo kot vaen pomoni dodatek pri proizvodnji Fe in jekla. Dodajati jih je treba zaradi dezoksidacije Fe, ali za plemenitenje jekla. SiO2 Q kamnina Fe3O4 Fe opilki Si + 2C Si + koks ali premog + + 4C 3Fe Fe FeSi + + 2CO 4CO ~ 1320 C

Pomembna je reaktivna sposobnost Q, ki je odvisna od urejenosti njegove prostorske mree.

Proizvodnja karbida ali karborunda

Q kamnina mora vsebovati 99% SiO2, R2O3 najve 0,7%, ostalih neisto sme imeti le nekaj desetink odstotka. ~2000 C SiO2 + 2C SiC + 2CO Velikost kosov se giblje med 20 in 30mm, odvisno od tipa pei. Trdota po Mohsu je med 9,5 do 9,7. Uporaben je kot brusilo in za proizvodnjo visokoognjestalnih materialov do 3000 C.

Diatomejske zemlje
Spadajo med silicide. So sedimentne kamnine hidrotermalnega nastanka, podobne kredi (jezera, morja). Sestoji se iz drobnih lupinic kremenovih alg kemino oborejene amorfne kremenice. Vedno vsebuje tudi nekaj primesi gline, organskih snovi, ki odloajo o njeni kakovosti. Gostota je od 0,4 0,9g/cm3. Slabo prevaja zrak, in elektro tok, je arovzdrna in odporna proti kislinam.

Stekla in emalji
Definicija
Steklo je amorfno, obiajno prozorno ali prosojno, iz zmesi silikatov, boratov, fosfatov itd. V resnici je lahko steklo eno ali vekomponentno. Ni popolnoma amorfno, v njem obstajajo podroja, kjer so atomi razporejeni po nekih zakonitostih, kot v kristalih. Preiskujemo jih z IR spektroskopijo. Normalno je steklo prozorno, lahko pa je tudi motno (noter zameani delci, ki se ne stopijo in povzroijo motnost). Glazure in emajli so prav tako popolnoma steklasti a jih ne uvramo med stekla.

Lastnosti stekla v trdnem stanju

1. kemijska obstojnost odvisna od vrste stekla in vrste snovi, ki koordinira dano steklo. SiO2 v steklu izboljuje, alkalije pa zmanjujejo kemijsko obstojnost stekla. 2. gostota se giblje med 2 6g/cm3. Najpogosteja so Pb stekla. Vija T, manja je gostota. 3. elastinost E (modul elastinosti) se giblje v odvisnosti od srstave med 4800 8300kp/mm2. Q steklo ima E 7140kp/mm2. E poveujejo CaO, B2O3, zniujejo pa alkalijski oksidi. 4. tlana trdnost med 50 200kp/mm2. 5. trdota med 5 7 po Mohsu. Najtra so Q stekla, alkalijski oksidi mehajo stekla. 6. specifina toplota 7. koeficient linearnega raztezanja je pogoj, ki predstavlja kompatibilnost stekla s keramino ali kovinsko osnovo (pomembno pri emaljih). 8. toplotna prevodnost se malo spreminja, je odvisna od kemine sestave stekla. Najvejo prevodnost imajo Q steklo. 9. obstojnost na T spremebme 10. lom svetlobe se spreminja s spremembo T(naraa z T). 11. odboj svetlobe 12. barvanje stekla Fe oksidi barvajo steklo zeleno (FeO 10x bolj kot Fe2O3) 13. dvolom do njega v steklu pride e na steklo delujejo kakne sile. 14. hlajenje in kaljenje mehansko obstojneje steklo 15. elektro prevodnost stekla odvisno od kemijske sestave, alkalije poveujejo, zmanjuje PbO in BaO. 16. dielektrina konstanta naraa s T in vsebnostjo alkalijskih oksidov in oksidov tekih kovin.

Oksidi, ki sestavljajo steklo - steklotvorni ali mreotvorni oksidi oksidi kationov : P5+, B3+, As3+, Si4+, Ge4+, Sb5+

oksidi, ki so lahko mreotvorni lahko so tudi modifikatorji mree. Mreotvorni so e nastopajo v 4+ obliki, ker tako lahko zamenjujejo Si4+ v mrei. Loimo : o preteno mreotvorni : Al3+, Ti4+, Sn4+, Zr4+ o mreotvorni in hkrati modifikatorji : Fe3+, Be2+, Mg2+, Ni2+, Zn2+ o preteni modifikatorji : Pb2+ modifikatorji mree sami ne morejo tvoriti mree, spreminjajo pa lastnosti stekla : Ca2+, Ba2+, Li2+, Na2+, K+, Rb+, Cs+.

Surovine nosilci mreotvornih oksidov

SiO2 je najvaneja sestavina tehninega stekla. V naravi se pojavlja SiO2 v kristalinini (kremen, kristobalit, tridimit) obliki v surovinah : Q pesek, kvarcit, primesi glin, in v amorfni obliki kot opal in diatomit. Razlago obnaanja Q pri povianih T podaja Fennerjev diagram(do 573 C je kremen stabilen, potem preide v visokotempereturni Q. Hitra irreverzibilna premena. Velika sprememba V. Ta Q je stabilen do 870 C, ko poasi preide v tridimit. Ta pri ohlajanju preide v nizkotemperaturni tridimit stabilen v naravi. Visokotemperaturni Q je stabilen do 1470 C, ko preide v visokotemperaturni kristobalit, ta pa se stali pri 1713 C. Kristobalit je v naravi stabilen kot nizkotemperaturni razliek, vanj preide pri ~230 C). Peski, ki vsebujejo ve kot 10% Al2O3 niso uporabni za kvalitetna stekla. Borov trioksid B2O3. e Na2O ali K2O delno nadomestimo z B2O3, se steklu mono zmanja in zbolja toplotna odpornost. e B2O3 delno zamenja SiO2 se steklu znia talie, povea bistrejne.

Surovine nosilke oksidov intermediantov

Glinica Al2O3

Surovine nosilke oksidov modifikatorjev

Soda Na2CO3 Natrijev sulfat Na2SO4 Kalijev karbonat K2CO3 (laje pihanje, bruenje, manji ) Apnenec CaCO3 (poveuje mehansko odpornost) Dolomit Mg(CaCO3)2 (zniuje T taljenja) Soli Ba moan sijaj ZnO zniuje Pb za laje bruenje, veja gostota in lomni kolinik.

Sredstva za barvanje
MnO2 vijolino CoO modro NiO rdee vijolino Cr2O3 zeleno

FeO modro zeleno Fe2O3 rumeno rjavo Se rdee TiO2 rumeno V2O3 zeleno

Izdelovanje ravnega stekla

Talino stekla pri 1000 C spuamo skozi amotno obo, kjer se ohladi in valjih pelje na rezrez. Kemina sestava ravnega stekla : - 70% SiO2 - 2% Al2O3 - 8% CaO - 3% MgO - 15% Na2O

Embalano steklo
Predstavlja steklenice z ozkim ali irokim grlom. Priprava surovine, ki velja za vse vrste stekla : drobljenje, suenje, mletje, sejanje.

Vodno steklo
Vodna stekla predstavljajo v vodi topne alkalijske silikate. Njihova sestava se zelo spreminja. Vodno steklo je definirano z molskim razmerjem SiO2/Na2O in gostoto. Lastnosti vodnih stekel : - polimerizacisjka stopnja - kemijska reaktivnost - topnost - viskoznost Vse te lastnosti so odvisne od molskega razmerja, ki je pri komercialnih steklih okoli 4. S spreminjanjem tega razmerja se spreminja tudi pH (11 13). Staranje vodnega stekla vodna stekla z visokim molskim razmerjem se med staranjem razgradijo. Izloa se amorfno SiO2, v raztopini pa ostane silikat z najnijim molskim razmerjem. Oksidi Fe, Al, Ca, Mg v silikatih natrija zmanjajo zmonost raztaplanja taline v vodi. Uporaba : papirna industrija, plavljenje gline in kaolina.

Emajli loi
Definicija
Emajl je steklasta masa, ki jo dobimo s taljenjem ali fritanjem (delno taljenje) oksidne sestave, ki jo v eni ali ve plasteh nataljujemo na kovinsko povrino. Emajl predstavlja zaito povrine kovine pred korozijo. Emajliranje je tehnoloko zahtevno vendar ima zelo dobre lastnosti ki jih nimajo drugi organski iti : - T obstojnost - Trdota - Kemijska in mehanska odpornost Peenje emajla potee pri T od 800 C do 900 C in traja nekaj minut. Surovino za emajle predstavlja FRITA (stekleni prah, zmleto steklo), temu pa dodajamo razne okside za modificiranje lastnosti emajla trdni pranati del. To dvoje zmeamo z vodo in dobimo suspenzijo ki jo nanaamo na podlago. Dodatki friti : - borova kislina laje sprijema na povrino - Co, Cu, Mn oksidi manje mehurjenje emalja - Oksidi ki vpivajo na raztezek, trdoto, modul elastinosti in povrinsko napetost emajla Kositer bela barva!

Gline in njihovi proizvodi

Najpomebneje je podroje keramike. Po nastanku delimo gline na : - prvotne - drugotne - po prevladujoem mineralu Po uporabnosti pa : - opekarske 1000C - keramine 1200C - arovzdrne 1400C Keramine izdelke delimo po razlinih kriterijih : - po velikosti zrn : grobo in fino - po uporabi : gradbena, tehnina in gospodinjska dela

Opekarske gline in izdelki

Najmanj kakovostna glina opekarska glina, ki je po mineralni sestavi illitna, montmorillonitna. Ima veliko debelozrnatih mineralov : kremen, glinenci, sljude. Barvajoi minerali so Fe in Mn minerali.

Glineni minerali dajejo plastinost, sposobnost oblikovanja minerala Debelozrnati minerali imajo visoko trdoto, zato glino teko zmeljemo. Ti minerali zviujejo T talia in zmanjujejo plastinost. So pustila. Barvajoi minerali obarvajo repinjo in predstavljajo talilo zmanjujejo T talia. Karbonati v glini niso zaeljeni, e pa so je pomebno da so v im manji frakciji in razpreni. Karbonat pri ganju disociira in e je kos prevelik delec ne more reagirati s Fe in Si. V repinji ostajajo mesta z nereagiranim CaO. 1.) Ko je v zidak vgrajen CaO reagira z vodo in CaO prehaja v CaOH, ki ima veji volumen, zato v repinji lahko pride do pokanja. 2.) CaO reagira z SO2 (iz okolice ali z S, ki nastaja pri ganju pirita, ki lahko nastopa v v glini). Tak sulfat je topen v vodi. CaSO2 se pod vplivom vode izluuje in obarja na povrini zidaka bel oprh omet odpada. 3.) CaO oi interval sintranja. To pomeni, da ko izdelek gemo prine nastajati talina. Zaeljeno je da je faza sintranja im dalja. Pirit je kodliv, ker pri ganju (450 500 C), disociira v Fe2O3 in SO2. Posledice: 1.) SO2 je kisel plin in pri normalni T z zrano vlago tvori veplovo kislino, ki korodira kovinske dele maine. 2.) e je delec pirita prevelik ni dovolj kisika in ne nastaja Fe2O3. Dobimo pa lahko magnetit in samorodno veplo. S tem se nia talie in okoli delca pirita dobimo rno talino RNO JEDRO Lastnosti glin : - zmrzlinska odpornost - velikost delcev - plastinost Suenje Opekarske gline so srednje plastine. Koliina vlage se giblje od 17 25%. Surove oblikovance je treba suiti in gati. Suenje je ena od najvanjeih faz tehnolokega procesa. Obsega izparevanje vode na povrini in gibanje vode iz notranjosti oblikovanca na povrino. Surovi oblikovanci, ki vsebujejo illitne ali kaolinitne minerale glin, se laje suijo od tistih, ki vsebujejo montmorillonitne minerale, ker illitni in kaolitni minerali pri seuenju ne pokajo montmorillonitni pa. Z odhodom vode iz oblikovanca se njegova V zmanja, delci se med seboj bolj pribliajo, oblikovanec se kri. Potrebno je ugotoviti do kaknega krenja lahko pride in to predvideti. Suenje se vri pri T do 110 C. Hitrost suenja je odvisna od plastinosti gline(veliko krenje pri zelo plastinih glinah vodi do popaenja oblikovanca). Delitev glede na plastinost : - zelo plastina pri suenju skri za 10% - srednje plastina 6 10% - slabo plastina oz. pusta <6% Glina za opeko sme imeti pri suenju skrek najve do 10%, za strenike pa 8%. Sueni izdelki morajo imeti tudi dovolj visoko tlano trdnost.

ganje Pri segrevanju do 110 C oblikovanec izgubi fizikalno vezano vodo, pri segrevanju do 200 C se ne zgodi ni. Nad 200 C zane izhajati kemino vezana voda iz mineralov glin (najve med 450 500 C). Organske snovi zniujejo T glina, zato je treba poasi segrevati, da ogljik oksidira in da ne pride do nastajanja rnih jeder ali napihovanja. Pri 900 C oddidejo zadnji ostanki kemino vezane vode. Glina gana nad 900 C je e odporna proti kislinam in bazam. Pri T 900 C se tvori Si-Al pinel in iz njega naprej mullit, ki sta oba kemino obstojna. Opeka sme vpijati 8 20% vode. e je vodovpojnost manja od 8%, se opeka ne more vezati z malto, obenem pa je zelo toplotno prevodna. e pa ima opeka ve kot 20% vode pa ta ni odporna proti zmrzali. Opeka sestoji iz mullita, kristobalita, Q, Fe oksida in veliko amorfne snovi. Zrna so tako majhna, da preiskave z optinim mikroskopom skoraj niso mogoe. Glini doloamo: - mineralno sestavo (koliino, razporeditev) - makroskopski pregled - kemino sestavo - doloimo zrnavost - plastinost - doloimo skrke - obmoje sintranja

Glinopor
Gline za ekpsandirane materiale morajo vsebovati delce apnenca, pirita, sadre, glinencev, limonita in organskih snovi, da pri hitrem segrevanju preidejo v mono porozen in lahek material. Temperaturo peenja se doloa glede na sestavo opekarske gline v glini se razvijajo plini, istoasno pa pride tudi do nastanka trdne lupine, zaradi esar dobimo v izdelku veliko tevilo drobnih zaprtih por glinopor (keramit). Proizvodnja Glino potiskamo skozi stiskalnico z ustjem doloenega premera. Tam jo reemo na primerno velike koke. Ti padajo v poseben boben, kjer se zaradi obraanja bobna oblikujejo v kroglice. Le te suimo. V rotacijski ali jakasti pei se hitro segrejejo (speejo) na 1100 C 1300 C.

Drenane cevi
Sluijo za zbiranje vode. Za njihovo proizvodnjo se uporablja opekarska glina, ki ne sme vsebovati karbonatnih mineralov (vodoprepustni). Iz surovine se v stiskalnicah oblikujejo cevi, ki se nato suijo pri T 900 C 1000 C.

Kanalizacijske cevi
Namenjene zbiranju in odplakovanju odpadnih voda in drugih neisto, zato morajo biti cevi popolnoma neprepustna za vodo. Glina za izdelavo takih cevi ne sme vsebovati karbonatnih mineralov. Dodaja se ji glinenec, Q pesek in amotko (e pregana glina na konno

temperaturo, da se ve ne kri, ki je zmleta). Po osuitvi se te cevi loijo/glazirajo, da prepreimo odhajanje vode in da itijo cev pred delovanjem kislin in baz.

Klinker
Za proizvodnjo klikerja se uporablja dobro plastina glina z dodatki glinenca, kremena in pogosto tudi amotke. Po monem stiskanju se oblikovanci gejo pri precej viji T kot pa se ge opeka za zidanje (1200 C 1300C ). Surova meanica mora biti taka, da obstoja med T sintranja in T taljenja zadostna temperaturna razlika najmanj 100 C. Samo taki izdelki se lahko dobro prepeejo, da ne pride kasneje do deformacij. Surovi oblikovanci se pripravljajo s im manj vode in s stiskanjem pri visokem pritisku, da so dobro zbiti. Po suenju se oblikovanec ge do temperature taljenja (zanejo se taliti lahko taljive sestavine glinenci). Ker so zelo odporni proti obrabi, jih uporablajjo za gradnjo poti, plonikov, trgov, dvori, tal.....

Okrasne ali arhitektonske opeke, streniki

Surovina vsebuje malo mineralov glin in veliko koliino primesi : Q, Fe hidroksidi, karbonati... Zato je peen izdelek zelo porozen in razlinih barv. Za vse opeke se zahteva, da so gosteje, kompaktneje, da imajo vejo trdnost, obstojnost, zlasti pa da so enakomerno enovite obarvane. Zaradi tega so okrasne opeke na vidni strani loene ali engobirane. Engobiranje predstavlja premazovanje e nepeenih a osuenih keraminih proizvodov s tanko plastjo meanice gline in prahu oksidov Mn, Cr, Co. Po premazovanju in suenju naneene plasti se proizvodi gejo. e elimo dobiti gladke in svetlee povrine, ki so nepropustne za vodo in zelo odporne proti zunanjim vplivom, tedaj opeke loimo. Lo je meanica Q peska, kaolina in lahko taljivih oksidov.

Ognjevarne gline
Se uporabljajo za proizvodnjo ognjevarnih amotnih goriv.

Keramini izdelki
Porcelan
Spada v fino keramiko, kar pomeni, da so zrna neplastinih surovin manja od 100m. Znailno je da ima belo, gosto prosojno repinjo in poroznost manjo od 1%. Lo ni tipien znak za porcelan. Porcelan ima visoko izolacijsko sposobnost, veliko prebojno trdnost, odpornost proti vlagi, visoki T in veini kemikalij. Za izdelavo so potrebni : kaolin najvije kakovosti, kalijev glinenec in Q.

Kaolin vsebuje poleg kaolinita vedno e nekaj Q in nerazpadlega glinenca. Kaolinit vsebuje okoli 14% masnih procentov vode, vendar arilna izguba, kaolinita predstavlja tudi CO2, ki je lahko v obliki karbonata prisoten v kaolinu in pri arenju do 1000 C odide iz vzorca. Ortoklaz je eden pomebnejih mineralov za izdelavo porcelana. Je pogost tudi pri drugih vrstah keramike. V T intervalu 1160 C do 1290 C se inkongruento tali v levcit in talino. Loimo dve vrsti porcelana : - mehki bogat z glinenci (posoda in umetnost) - trdi laboratorijska posoda, elektro,...) ganje surovin
kaolin 550 600 C metakaolin 1000 C mullit 1:1 >1200 C mullit 3:2 + amSiO2 + + amSiO2 amSiO2 TALINA glinenec 800 900 C sanidin 1200 C + levcit kremen 573 C vt kremen 1200 1250 C

mullit 2 : 1

steklo

kristobalit

Kremen se tali hitreje, kot se pretvarja v kristobalit, zato veina kristobalita nastaja iz taline. Surovine je treba zelo natanno pregledati in upotevati zahtevke za porcelan. V potev pride optina mikroskopija, e bolj pa rtg difrakcija. Pomembna je tudi preiskava gotovega izdelka : sestava in mikrostruktura. Za to pride v potev predvsem elektronska mikroskopija (velikost zrn, oblike, medsebojna razporejenost, usmerjenost mullitnih kristalov, poroznost). Ker kremen zaradi modifikacijskih sprememb razpoka so ga naodmestili z korundom, glinence pa z Mg, Ba karbonati, saj le te ne prenaajo elektro toka.

Kamnina (Steingut)
Je poleg porcelana tudi zelo razirjena. Predstavlja svetlo in porozno repinjo. Iz nje se proizvaja gospodinjska in sanitarna keramika. Surovine zanj so : - glina - kremen 40% - 50% - talila >10% Glin, ki se go belo je razmeroma malo, zato se uporablja gline ki imajo veliko organskih snovi (temne), te snovi pri ganju zgorijo in ostane bela izdelek.

Maso za ploice se najprej zmelje, iztisne vodo in nato posui. Nato se doda 8 12% vode in vse e enkrat zmelje in vskladii. Ploice se ge pri T od 1100 C 1300 C (1300 C, e vsebujejo ploice kot talilo glinenec, e karbonat 100 C manj). Zatem se ploica loi z loi za kamnino, nato se jih ponovno ge. Neloene ploice vpijajo 10 20% vode, upogibna trdnost pa je 200 300kp/cm2. Za svetlo obarvane talne ploice uporabljamo maso iz svetleje gline in kaolina (loi). Oblikuje se jih s stiskanjem. Tlana trdnost do 5000kp/cm2, na udarce od 400 800kp/cm2. Ne smejo vpijati vode, olja, masti, odporne proti zmrzali, toploti in kemikalijami. Vodopvojnost do 3%. Tri naini oblikovanje glin: 1.) iztiskanje ali ekstruzija 2.) mokro stiskanje model, noter vzored in pritisnemo, masa je vlana(plastina), skrki 3.) suho stiskanje masa mora bit prej granulirana, filosilikati 4.) vroe stiskanje isto kot suho samo da so modeli razgreti, uporaba ko masa ni dovolj plastina, kombiniramo z plastifikatorji

Ognjestalni minerali
Definicija
Ognjestalna gradiva so namejnena predvsem obzidavi toplotno obremenjenih delov proizvodnje linije. Obiajno so pri poviani T v neposrednem stiku s snovjo, ki jo segrevamo. Hkrati s pogojem, da vzdrijo fizikalne in kemine obremenitve med procesom pri visoki T, elimo od teh gradiv da so im bolji toplotni izolator. Pogoji : - morajo biti obstojni pti visokih T - ne sme se jim spreminjati V - ne smejo razpadati zaradi reverzibilnih sprememb - kemino odporni Loimo : - kisla gradiva visokoaluminozni, amotni, nizkoaluminozni, silika, silikatni - alkalna gradiva magnezitni, magnezitno/kromitni, kromitno/magnezitni, kromitnim forsteritni, dolomitni Klasifikacija oblikovanih gradiv glede na nain, kako so sestavni delci gradiva pevezani med seboj : - gradiva, ki so povezana pri nizkih T (<150 C) neprearjena, povezana med seboj z organskimi in anorganskimi vezivi - gradiva, vezana pri srednjih T (150 C 800 C) vezivo je anorgansko (hidravlino) in organsko - vezanje pri visokih T (>800 C) delci so med seboj povezani zaradi sintranja ali taljenja posameznih komponent v gradivu, ki se pri ohlajanju strdijo in veejo.

Klasifikacija neoblikovanih gradiv glede na nain, kako so sestavni delci gradiva povezani med seboj potem, ko smo jih vgradili v proizvodnji proces : - keramina vez peenje - hidravlina vez hidravlino strjevanje pri sobni T - kemina vez kemina reakcija pri sobni T ali poviani T, vendar pod T keramine vezi - organska vez vezanje in strjevanje pri sobni T

Mikrostruktura in tekstura ognjestalnih gradiv

Mikrostrukturo predstavlja vrsta in nain razporeditve mineralnih faz, ki sestavljajo gradivo. Pri tem upotevamo tudi pore. Zato moramo dodati tudi izraz tekstura. Obiajno mikrostrukturo predstavlja veje ali manje tevilo kristalinininih mineralnih faz, steklasta faza in pore. e je poteklo sintranje brez prisotnosti tekoe faze t.i. suho sintranje in konni izdelek ne vsebuje steklaste faze. Q steklo (zelo iskan ognjestalni material) vsebuje samo steklasto fazo. Ognjestalnost gradiva doloajo kristalinine mineralne faze, nain vezanja le teh med sabo in orientacija kristalov. Fizikalne lastnosti gradiva pa doloa tudi koliina, velikost, oblika in razporeditev por. Ognjestalna gradiva definiramo s pomojo naslednjih parametrov : - poroznost, ki se odraa v : o specifini masi gradiva(vse pore) o vpijanje vode (samo odprte) o plinoprepustnost - trdnost loimo : o tlano o upogibno o trdnost pri normalni in poviani T - termine lastnosti : o ognjestalnost doloamo s stoci, najnijo imajo izdelki iz ognjestalne gline (<1500 C), najvijo pa kromitno magnezitni izdelki (>2000 C) o sprememba V pri visokih T o termina obstojnost odpornost gradiva pri hitrih T spremembah. V nekaterih gradivih lahko pride do mikro razpok, te pa na koncu povzroijo razpad gradiva. - kemina sestava gradiva vpliva na odpornost proti razlinim kemijskim delovanjem. Pri visoki T je gradivo v neposrednem stiku z tekoo in plinasto fazo snovi, ki se greje v pei.

Toplotno fizikalne in elektro lastnosti

Sem spadajo : - toplotna prevodnost hitrost irjenja toplote skozi gorivo. Toplotna prevodnost je odvisna od mineralne sestave gradiva. Pri kristalininih snoveh keoficient Q

prevodnosti z naraajoo T pada; odvisna od mineralne sestave, bolj kot je mineral porozen manj je Q prepusten; 1200 1300C pore zanejo sevat vpliv mikrostrukture mineralna, steklasta faza in pore. Vsaka ima razlino Q prevodnost. Veja poroznost, manja Q prevodnost (pri nijih T). Qd = T toplotna kapaciteta sposobnost materiala, da akumulira Q Q cp = m T

Surovine za izdelavo ognjestalnih gradiv

So lahko naravne mineralne surovine (ognjestalne gline, sillimanit, boksit...) ali pa umetne, ki smo jih dobili s predelavo naravnih mineralnih surovin. Elementom kovin (Ti, 1675 C)lahko dvigne T talia, e nastopajo v obliki oksidov (1830 C), e bolj pa e nastopajo v obliki karbidov (TiC, 3140 C) ali nitridov (Ti2N2, 2930 C) drago pridobivanje (vse razen oksidov).

Tehnologija izdelave ognjestalnih gradiv

Pet faz : - priprava vhodnih surovin fizikalna, kemina in mineralna - priprava mase primerne fizikalne lastnosti mase, ki so primerne za stiskanje, lahko vsebujejo do 4% vode, plastine za modeliranje <24%, mase za vlivanje 35 40% vode - oblikovanje izdelka stiskanje polsuhih mas, oblikovanje plastinih mas... - suenje da odstranimo iz polizdelka snovi, ki smo jih dodali v maso zartadi oblikovanja. To so veziva kot so ; voda, organske raztopine, parafini, smole, katran... (novo nastali hidrati povzroajo poveane mase pri peenju) - peenje dobimo mehansko trdno kompaktno telo z doloenimi tehninimi zanilnostmi kot posledica sintranja in keminih reakcijm ki poteejo pri T peenja izdelka. Sintranje Irreverzibilni proces spremembe kompaktiranega disprerznega sistema v trdno telo doloene gostote in mehanske trdnosti. Med sintranjem pride do zmanjanja poroznosti in krenja izdelka. Loimo : - sintranje ob prisotnosti tekoe faze - sintranje brez prisotnosti tekoe faze kodljiv je prevelik odstotek tekoe faze med sintranjem (e ima veliko mineralov v oblikovancu nijo T talia kot je T sinatranja), ker lahko povzroi deformacijo izdelka.

Sistematika ognjevarnih gradiv Silika in dinas - Q

Uporabljajo se za oblogo vodov najrazlinejih pei. Ta gradiva se imenujejo silika ali dinas arovzdrna gradiva. Kot surovina se uporabljajo Q kamnine; kvarcit, Q peenjak, roenec, ilni Q... Te kamnine morajo imeti : - visoko arovzdrnost - veliko gostoto - veliko trdoto - veliko homogenost - dobro modifikacijsko sposobnost Q Silika ognjestalna gradiva sestavlja v veini SiO2. Zato uporabimo tako kamnino, ki ima >95% SiO2 v obliki Q. Silika izdelke proizvajamo iz Q kamnin z ganjem (modifikacija Q). Najugodneje so tiste vrste Q, ki se srednje hitro modificirajo. Modifikacijske spremembe spremlja sprememba prostornine. Zato je pomembno, da pride pri prvem ganju do pretvorbe imveje koliine SiO2, vendar, pa da ta poteka tako poasi, da pri izdelku, ki nastaja, ne pride zaradi poveanja V do razpok. Koliina organskih snovi vpliva na aroizgubo. Organske snovi vplivajo na konno poroznost izdelka. Kamnina mora biti e na videz gosta, drobnozrnata, mono izraena skrilavost ni primerna, raven ali koljkast lom, enakomerne barve....

Proizvodnja silika opeke

Kremenove kamnine se zdrobijo in zmeljejo. Pripravijo se razline koliine posameznih frakcij. Dodatek CaO ali mullita predstavlja vezivo (2 5%). Pri proizvodnji silika izdelkov naj bo pretvorba taka, da vsebuje konni izdelek 45% n.t. kristobalita, 15% n.t. tridimita, 30% n.t. kremena in 8,5% stekla. S ponavljajoim se segrevanjem se zamanjuje tudi koliina Q, naraa pa koliina tridimita (neistoe). Obloga iz arovzdrnega gradiva omejuje reakcijski prostor in iti kovinsko oblogo. Eden glavnih zahtevkov je, da ima kamnina veliko sposobnost pretvarjaja v v.t. oblike. Ta sposobnost je odvisna od velikosti zrn, T in urejenosti postorske mree Q. Za presojo sposobnosti prehajanja Q v v.t. obliko so potrebna tri ganja : - 2 uri pri 1350 C 20% zreagira kvarcit 40% Pe - 2 uri pri 1500 C 50% zreagira kvarcit ~100% Pe - 6 ur pri 1500 C 80% zreagira kvarcit 100% Pe Vidimo, da se metamorfni kvarcit teje pretvarja kot Q peenjak. Smatra se, da je kremenova kamnina dobra, e se v njej po 2 urnem ganju pri 1500 C pretvori najmanj 70% Q v v.t. obliko. Najbolj ugodna sta roenec in Q peenjak. Slabi je metamorfni kvarcit, e teje se pretvarja ilni Q, najteje pa kamena strela. Roenec/kalcedon, opal in kremen najbolj ugodni, ker se najhitreje pretvarja v v.t. oblike.

Vpliv neisto na taljenje SiO2

e SiO2 dodamo Al2O3 (5%), talie naglo pade ognjevarnost se mono znia. Pri neznatni koliini CaO se talie zmanja na 1705 C. Vendar SiO2 zelo malokrat vsebuje toliko karbonatov, da bi bili kodljivi. Vpliv MgO pri minimalni koliini se talie znia na 1695 C. FeO znia talie na 1698 C.

amotna ognjevarna gradiva

Ognjevarne gline se uporabljajo za proizvodnjo amotnih goriv, ki vsebujejo kot glavni ognjestalni oksid Al2O3 v razlinih koliinah. Obstoja ve vrst amotnih gradiv, ki imajo doloen namen uporabe, in po katerem se ravna sestava ognjevarne gline. e glino segrevamo oddaja vodo in se kri. V tem primeru je treba proizvesti izdelke, katerih velikost je v predpisanih mejah. Zato se ognjevarno glino predge na T 1300 C, tako da se preneha kriti mrtvo gana glina. Ko to zdrobimo imamo amotko. Dodaja se 30% plastine vezivne gline in iz te meanice se oblikuje surove izdelke, ki se jih pee pri 1400 C. gan izdelek je amotno gradivo. Sestoji se iz mullita, stekla, Q in drugih v.t. modifikacij. Vsebuje tudi pore.

Mullit
je arovzdren in se tali pri 1800 C. Ima majhen lienarni razteznostni koeficient, zato je odporen proti T okom, kemikalijami (HF ga ne topi). Nastaja iz razlinih vrst glinenih mineralov.

Sistem SiO2 Al2O3 Bowen Greig Scahirer V tem sistemu je edina spojina mullit (kristobalit in korund sta v v.t. obliki), Mullit se tali inkongruentno pri 1810 C disociira v talino in korund. isti mullit imamo samo pri sestavi 72%Al2O3 in 28%SiO2.
Toropov Galakov Prouevala sta sistem pri zaprti stalni atmosferi. Ugotovila stam da se mullit tali kongruentno pri T 1910 C. Evtektik ima med kristobalitom in mullitom pri T 1585 C. Zaradi kongruentnega taljenja nastaja e en evtektik med mullitom in korundom pri T 1850 C, ki ustreza sestavi 78% glinice in 22% kremenice. Tromei Obst Konopicky Mullit se tali inkongruentno pri 1825 C. Evtektik med krsitobalitom in mullitom je pri 1545 C pri 5,5% SiO2. Podroje mullita kot trdne raztopine niso doloili. Lahko je bogateji ali revneji z SiO2 trdna raztopina.

Bazina ognjevarna gradiva - magneziti

Osnovna surovina za to vrsto gradiv je magnezit MgCO3, ki pa obiajno nastopa v obliki izomorfnih raztopin z Cu, Mn, Ca, B, Ni. To pomeni da so ti elementi vgrajeni v strukturo magnezita. Magneziti so hidrotemalnega izvora, nastali iz vodnih raztopin v zemljini skorji ali na njeni povrini. Magnezit prine razpadati pri poasnem segrevanjem na MgO in CaO pri 240 C, max disociacije nastopi pri 600 C, kona pa pri 950 C. Do 1000 C nastopa t.i. kaustini periklaz, ki je mono higroskopen in prehaja v brucit Mg(OH)2. e ga segrejemo nad 1300 C prine sintrati. Pri 1500 C 1700 C dobimo stabilen magnezitni sinter. Obiajna sestava takega sintra je 90% periklaza, 10% silikati in pineli.

Izdelava magnezitnih opek Dolomitni sinter drobimo in meljemo, dodamo 4% vlage. Nato stisnemo v eljeno obliko in pazljivo suimo pri nijih T, da periklaz ne hidratizira, nato jo poasi segrevamo- do 1 teden na 1700 C v oksidacijski atmosferi.

Dolomitni sinter
Gradiva iz dolomitnega sintra e danes veliko uporabljamo, eprav predstavlja teave CaO, ki ga je v takem gradivu skoraj polovica ker je tako zelo higroskopen. Zato ga veemo s SiO2 ali pa ga povrinsko zaitimo (npr. katranom).

Forsteritna opeka
Je izdelana iz forsterita 2MgO*SiO2, ki pa ga dobimo iz olivina, serpentina in lojevca. Najbolji je olivin, ki vsebuje im manj Fe. Mletemu olivinu pred peenjem dodamo periklaz, da lahko neistoe preidejo v forsterit. Izdelava opeka poteka enako kot izdelava dolomitne opeke.

Ognjestalna gradiva iz SiC ali karborunda

SiC ima zelo malo toplotno krenje, zelo veliko T obstojnost in trdoto, vendar se na zraku zelo hitro oksidira. Poviana T e pospeuje oksidacijo. SiC dobimo umetno s peenjem Q z antracitom ali koksom, ki je nosilec C.

Izolacijska ognjestalna gradiva

So ognjevarna gradiv, ki imajo nizko Q prevodnost in cp kar sicer ni znailnost ognjevarnih gradiv. Imajo poroznost vejo od 45%. Uporabljamo jih zato, da zmanjajo izgubo toplote peeh. Vgrajujemo jih lahko tako, da so v neposrednem stiku s plamenom ali pa sledijo delovni oblogi. Loimo : - zaprto - odprto izolacijo

Najpogosteji nain izdelave izolacijskih materialov je : - izgorevanje organskih dodatkov pore v materialu dobimo, ko organska snov zgori. V ta namen se uporablja aganje ali koks. Velikost por ne sme biti velika, rabimo majhne in sorazmerno porazdeljene po celem vzorcu. - nastanek plinaste faze v izdelku v fazi izdelave izolacijskega gradiva - izolacijska gradiva, narejena po hidrotermalnem postopku vodno suspenzijo apna in SiO2 segrevamo, da nastanejo Ca silikat hidrati.

Abrazivi brusila
So snovi, ki jih uporabljamo za bruenje, rezanje, poliranje, ienje, za odstranjevanje... Za brusila uporabljamo korund, diamant, kremen, granti, SiC...

Cement
Je vezivo.Uporablja se za povezavo vejih zrn v trdno telo. Cement je fino mleto hidravlino vezivo za malte in betone, ki sestoji v glavnem iz hidratnih spojin CaO in SiO2, glinic in Fe oksidov. Za cement je treba surovino sintrati ali taliti. Veziva delimo v dve skupini: - zrana : o apno, ki se na zraku strdi zaradi tega, ker nastane CaCO3 o gips, ki se z vlago vee v sadro - hidravlina : cementi slilikatno portlandski, ki je nastal s sintranjem in aluminati, ki je lahko taljen ali sintran hidravlina so tista veziva, ki otrdijo v prisotnosti vode zaradi tvorbe kristalininih produktov, ki v vodi niso topni, in zato otrdijo tudi pod vodo. Za portlandski cement je glavna surovina lapor, ki pa mora vsebovati 75 80% kalcita. Ostalo so predvsem minerali glin. Lapor z ustrezno sestavo je najprimerneja surovina zato, ker je zelo drobnozrnat, vsebuje obe bistveni sestavini, ki sta med seboj e naravno enakomerno pomeani. V naravi je to redko. kodljivi nosilci so MgO(dolomit), alkalni glinenci, sljude, minerali glin, SO3 elezovi sulfidi, sadra. Nezaeljen je tudi klor. Oksidi morajo biti med seboj v doloenem razmerju. Ta razmerja doloimo z moduli : - apneni standard LS/KS za izraunavanje najustrezneje koliine CaO, da se pri ganju lahko tvorijo klinkerjevi minerali. Prebitek CaO je lahko do 2%, sicer v stiku z vodo povzroa nabrekanje 100 CaO LS = e imamo v glini tudi dolomit, vnesemo 2,8SiO2 + 1,1Al2O3 + 0,7 Fe2O3 vanjo tudi MgO. Okrog 2% se ga vee v klinkerjeve minerale, kjer nadomesti CaO.

Kremenini/silikatni modul kae rezmerje me sintranjem in tekoo fazo. SiO2 je med sintranjem prisoten v trdni fazi v mineralu allitu in belitu, Al2O3 + Fe2O3 pa nastopata kot talina in ele pri ohlajanju preideta v trdno snov. SiO2 KM = = 1,8 3 Al2O3 + Fe2O3 Glinini modul (tonnerde modul) oba sta med sintranjem v tekoi fazi. Ralativno poveanje Fe2O3 povea idkost taline. Al O TM = 2 3 Fe2O3

Surovina se drobi in melje v laporno moko, ki mora imeti predpisano zrnatost. Dobro se jo homogenizira. Potem se jo navlai in vodi v pe. Glinene in karbonatne komponente pretrpijo fizikalne in kemijske spremembe. Nastanejo klinkerjevi minerali. Klinker se pee od 1400 C 1450 C. Iz pei pade v hladilnik, kjer se takoj ohladi, ker sicer izgubi nekatere bistvene lastnosti, ki jih dobi pri peenju. Ta klinker se melje. Doda se nekaj % sadre in se pakira v vree. Del klinkerja se lahko nadomesti z lindro. Pe lahko razdelimo v 5 reakcijskih podroij, kjer se odvijajo procesi : 1. izparevanje fizikalno vezane vode pri 100 C 2. sprostitev kemino vezane vode pri 500 600 C (kaolinit najve Q, najmanj illit) 3. disociacija dolomita >600 C CaMg(CO3)2 CaCO3 + MgO + CO2 4. reagiranje z oksidi prisotnimi pri razkroju laporne moke : SiO2, Al2O3, Fe2O3. o pod 800 C : CA, C2F, C2S o 900 1000 C : C2AS o 1100 1200 C : C3A + C4AF + C2S o 1260 C : talita se C3A, C4AF o 1200 1450 : C3S najpomembneja sestavina cementnega klinkerja o 1450 C v trdnem stanju v pei so :C3S, C2S, malo CaO, malo MgO, ostalo je v talini (C3A, C4AF) 5. ko klinker ohlajamo iz taline kristalita C3A in C4AF. Minerali v klinkerju: Glavni - allit C3S - belit C2S - trikalcijev aluminat C3A - brownmillerit C4AF Stranski - apno CaO - periklaz MgO - alkalne spojine (malo) - sulfidi - steklasta faza

Allit / C3S
Najpomebneji mineral klinkerja za portlandski cement, glavni nosilec tlane trdnosti v cementu. Zelo hitro se vee z vodo. Daje zelo velike zaetne in konne trdnosti. Koliina se giblje med 38 70%. Allit ni ist, pa pa predstavlja trdno raztopino Mg, Mn, Al v C3S. Poznamo : - C54S16MA - C156-xMxS52 Je izrazito polimorfna snov. Iz taline najprej kristali alit, ki je trigonalno romboedrien pri T 1050 C. Allit se tali pri T 2070 C inkongruento (najprej kristali CaO in talina). Allit nastopa v idiomorfnih zrnih. Vkljuki v njem so ostanki belita (allit nastane iz belita, ki reagira s CaO). Bela osnova v obrusku sta C3A, ki po jedkanju z alkoholno raztopino amon klorida postane temen in C4AF. Evtektina kristalizacija.

Belit / C2S
Hidratizira poasneje kot alit. Dosega velike konne trdnosti. Klinker za portlandski cement ga vsebuje 15 35%. im ve ima belita, poasneje bo vezal. Je trdna raztopina razlinih oksidov v C2S. Predstavlja polimorfno spojino.

Brownmillerit / C4AF
Je len izomorfne vrste, katere konna lena sta C6A2F in C2F. Koliina se giblje med 4 15%. Zelo poasi hidratizira, k trdnosti ne prispeva, pa pa daje barvilo klinkerju. Ima najvijo odsevno sposobnost.

Trikalcijev aluminat / C3A

V klinkerju ga je 7 15%. Izredno hitro hidratizira in pri tem razvije visoko T, kar je seveda negativno. Kristali kubino in rombino. Je zelo higroskopien, zato se z vodo zelo hitro odjeka in potemni. Po tem ga loimo od brownmillerita. Pri T 1535 C razpade prosto apno in v talino. V velikih koliinah ni zaeljen.

Apno / CaO
Je kubien. V klinkerju nastopa v obliki okroglih zrn. Veinoma ga je v klinkerju manj od 2%. V klinkerju ga najdemo, e : - vsebuje laporna moka prevelik % CaO - laporna moka je bila slabo homogenizirana - pregrobo mleta - nizka T peenja - posledica razpada allita zaradi poasnega ohlajanja klinkerja

Razpad allita zaradi prepoasnega ohlajanja povzroa nastanek prostega apna, ki nato pri hidrataciji takega cementa v betonu povzroa nabrekanje: CaO + voda Ca(OH)2 + poveanje V
portlandit

kodljivo je e sta apno in periklaz v gnezdih. MgO + voda Mg(OH)2 + poveanje volumna
brucit

Zato sme biti v klinkerju samo do 5% MgO. 2,5 3% MgO se vgradi v obliki trdne raztopine v glavne tiri minerale klinkerja, viek pa ostane v prosti obliki. MgO je nevarneji od CaO, ker prehaja v brucit zelo poasi. Zelo velika zrna allita so znak da je bila talina predolgo asa na T sintranja, zato je prilo do zbirne kristalizacije. Velika polja C3A nastajajo le pri poasne ohlajanju. Cementni klinker razvije svoje hidravline lastnosti samo, e je fino mlet. Dodati moramo sadro in anhidrit, ali pa oba. Sadra se doda do 5% odvisno od kloine C3A, da uravnava as vezanja. PC 550 oznaka pomeni trdnost po 28 dneh v N/mm2, po reagiranju z vodo. Uporablja se tudi beli portlandski cement za zapoljnjevanje vrzeli. Zanj se uporablja kaolin in apnenec. Sestoji iz alita, belita in C3A. V klinkerju za portlandski cement je talilo Fe2O3, klinkerju za beli cement pa je kriolit Na3AlF6. Pe ne sme biti kurjena s premogom da ga ne onesnai.

Visokoaluminatni cement
Ko so ugotovili da imajo hidravline lastnosti tudi Ca aluminati in ne samo silikati. Cement delajo iz zmesi, ki vsebuje Ca in Al. To sta apnenec in boksit, ki vsebuje e nekaj Fe in malo Si. Aluminatni klinker se obiajno dela v vertikalni pei s premogom. T peenja je 1500 C 1600 C. Lahko ga peemo tudi v elektrini pei. Pri tem moramo uporabljati ogljikove elektrode. Seveda je tak nain peenja cementnega klinkerja draga. Za peenje se uporablaj tudi rotacijska pe. Aluminatni cement je hitro vezo, razvija visoke trdnsoti po 24 urah. Je sulfatno odporen, uporaben kot vezivo pri visokih T (1600 C).

Vodoneprepustni cement
Je iz portlandskega cementa z dodatkom organskih spojin, ki prepreujejo nastanek por v betonu, po katerih bo se lahko irila voda.

Maltit
Je iz meanice portlandskega cementa in inertnega agregata, ki je dobro zmleta. Ta agregat vnaa v cement zrak. Beton iz takega cementa je paltien, nima napetosti.

Cementi za naftne vrtine

Tak cement mora biti v asu vgradnje inerten, zato da ga lahko vtisnejo v mesto vgradnje, nato pa se mora hitro strditi. Mesto vgradnje je obiajno pri povianem P in T. Poleg tega mora biti sulfatno odporen ne sme vsebovati trikalcijevega aluminata. Ves Al2O3 se vee s Fe2O3 v brownmillerit. Pumpabilnost doseemo z uporabo retardantov. To so razline organske spojine, ki prepreujejo vezanje cementa.

Ekspanzijski cement
Je sestavljen iz meanice portlandskega cementa, stabilizatorja in ekspanzijske komponente (meanica sadre, boksita in apnenca, ki jo peemo, da nastane iz njih brezvodni Ca sulfoaluminat, ki ekspandira v stiku z vodo. Formula Ca sulfoaluminata je 4CaO*3Al2O3+SO3. Uporaben je za prednapete konstrukcije.

Dodatki cementa / nadomestki klinkerja

lindra Cemetnarne del visokoallitnega klinkerja nadomeajo z neko drugo ceneno snovjo. Eden izmed takih nadomestkov je plavna lindra. Dodaja se je do 30%. Oznaka takega cementa je MNZK. N - %lindre, Z vsebuje lindro, K trdnost takega cementa. Tak cement imenujemo lindrin portlandski cement. lindra je latentno hidravlini material, ki potrebuje nekega spodbujevalvca, da hidravlino trdi. Pucolani Naravne ali umetne snovi, ki same po sebi nimajo hidravlinih lastnosti, vendar pa v prisotnosti vode in CaO tvorijo kristalinine spojine, ki te lastnosti imajo. Podobne so sestavinam, ki nastanejo iz istega klinkerja. Dodajajo se tudi tufi. Cementi s tufi imajo poveano kemijsko obstojnost. Oznaka pucolanskega cementa je PNPK. N koliina pucolana v cementu, P pucolan, K trdnost. Elektrofilterski pepel Predstavlja pravzaprav staljeno steklasto obliko premogove jalovine. Odvisno od pogojev gorenja oz. ohlajanja je v amorfni fazi tudi nekaj kristalininih mineralnih faz in koki bolj ali manj zoglenelega premoga. Zato je kemina sestava pepela predvsem odvisna od kemine sestave jalovine. Tudi mineralna sestava pepela je odvisna od jalovine. Jalovino predstavljata v glavnem dva minerala glin, Q, pirit, dva krabonata kalcija, Fe in magnezija. Mikrosilika / amorfna kremenica Pri proizvodnji ferolegur kot je FeSi, SiMn, FeCrSi, CaSi nastaja tudi mikrosilika. Q pesek, ki predstavlja surovino reagira s kovino in tvori zlitino, del pa se upari in oddide z

dimnimi plini v zrak. Ima hidravline lastnosti. Vsebuje od 86 98% SiO2. Vrsta in koliina neisto v njej je odvisna od tega, katero leguro izdelujemo. Mikroslilika je zaradi svoje velike reaktivnosti uporabna tudi za druge izdelke, ki kot vhodno snov potrebujejo SiO2(izolacijski material).

Produkti hidratacije
Definicija hidratacije
Soli so obiajno popolnoma disociirane : BA B+ + Ae se sol topi v vodi, nastopajo v raztopini naslednji ioni ; B+, A-, H+, OHPri tem pride do reakcije soli z vodo. Reakcijo imenujemo hidroliza. Spojine, ki sestavljajo cementni klinker so brezvodne. V asu hidrolize njihova kristalna struktura razpade, nastanejo nove spojine, hidrati in hidroksidi produkti hidratacije. Produkti hidratacije cementa so spojine z relativno nizko topnostjo. Med njimi so najpomembneji hidratizirani kaclijevi silikati.

Hidratizirani kalcijevi silikati

Lahko nastanejo na ve nainov. Vhodne snovi so : - CaO in SiO2 (nosilke CaO, Q pesek) - Kalcijevi silikati (C2S, C3S) v prisotnosti vode cementi, lindre Reakcije teejo pri poviani T (do 800 C). Pri tako visoki T vodo obdrimo v reakcijskem prostoru samo pod povianim pritiskom hidrotermalni pogoji (avtoklav), geotermalni pogoji (vrtine). Pri tem nastajajo hidratizirani Ca silikati. Na njihov nastanek vplivajo : - vrsta vhodne surovine - T - P - Molsko razmerje CaO / SiO2 - Vsebnost vode - Mnoina in vrsta primesi Pregled hidrotermalno pridobljenih kalcijevih silikatov : Wollastonitna skupina Nekoit Okenit Yonotlit Wollastonit Foshagit hillebrandit C3S6H8 C3S6H6 C6S6H CS C4S3H C2SH V naravi V geotermalne cementu V geotermalne cementu V geotermalne cementu

Tobermoritna skupina 14 A tobermorit 11 A tobermorit 9 A tobermorit C-S-H I Jennitna skupina Jennit Metajennit C-S-H II Gyrolitna skupina gyrolit truscottit

C5S6H9 C5S6H5 C5S4H5 C5S6H C5S4-5HX C9S6H11 C9S6H7 C9S4-6HX

V avtoklavnih pogojih V naravi V naravi V avtoklavnih pogojih

C2S3H2 C7S12H3

Geotermani pogoji Geotermani pogoji

Xonotlit
Je eden najpomembnejih Ca silikat hidratov v proizvodnji T odpornih avtoklaviranih materialov. Nastopa tudi v naravi. Sinteza tee pri T 150 400 C. Strukturno predstavljajo xonotlitne vrvice iz dveh verig wollastonitnega tipa. Defektno strukturo dobimo pri nizki T sinteze. Xonotlit pri 700 800 C prehaja v wollastonit na zraku.

11 A tobermorit
je najpomembneji mineral v gradbenih avtoklaviranih materialih in cementih za naftne vrtine. Nastopa normalni in anormalni tobermorit. Normalnemu se pri segrevanju do 300 C velikost celice zmanja na 9.3 A, anormalnemu pa ne.

14 A tobermorit
dobimo, e podaljujemo reakcijo nastajanja 11 A tonbermoritov pri 60 C.

CSHI
Dobimo kot vmesni produkt pri nastajanju 11 A tobermorita ali pa kot konni produkt v materialih kot so : - avtoklavirani materiali - hidratiziran cement v hidrotermalnih pogojih. C S H I predstavlja vse subkristalinine ali amorfne Ca silikat hidrate, ki so podobni tobermoritom.

Hidratacija cementa
Pri hidrataciji Ca silikatov nastajajo Ca silikat hidrati, pri hidrataciji Ca aluminatov nastajajo Ca aluminat hidrati, pri hidrataciji brownmillerita nastajajo Ca aluminat hidrati z izloenim Fe2O3.

Hidratacija kalcijevih silikatov

Kakna vrsta Ca silikat hidratov bo nastajala je odvisno od pH. To pomeni, da je pomembno, koliko CaO bo nastalo pri toplenju Ca slilikatov. CaO v vodi preide v Ca(OH)2. Pri majhni vsebnosti Ca(OH)2 nastajajo slabo bazini hidrati : CaO*SiO2*xH2O, pri poveani pa 3CaO*2SiO2*xH2O, pri veliko pa mono bazini hidrati : 2CaO*SiO2*xH2O. Popolna hidratacija C3S : 2C3S + 6H C3S2H3 + 3CH
C S H gel Ca-hidroksid

Mehanizem hidratizacije Ko pride C3S v stik z vodo, pride najprej do reakcije, ko Ca2+ in OH- ioni hitro prehajajo v raztopino. Pri tem pride kmalu do nasienja raztopine s Ca(OH) 2. Tako stanje traja nekaj ur (obdobje mirovanja). Ko pride do prenasienja raztopine s Ca(OH)2, se le ta prine izloati v obliki kristalov Ca(OH)2. Koncentracija Ca2+ ionov v raztopini se manja, prine se hidratacija C3S. Pri tem nastaja igliast C S H gel. Nastajanje gela se upoasni, ko ga okrog zrna C3S nastane toliko, da difuzija skozi njega ni ve mogoa.

Hidratacija belita
Z vodo reagira poasneje kot alit. 2C2S + 4H C3S2H3 + CH nekaj najpogostejih Ca silikat hidratov, ki nastajajo pri hidrataciji C3S in C2S v cementu : - C3SH2 igliast - C2SH rombine ploice, iglice, nepravilne oblike... - C3S2H3 iglice, monoklinske prizme - CSH0-5 drobne iglice

Hidratacija Ca - aluminatov
C3A hidratizira v glavnem v C3AH6. Pri T <25 C nastajajo heksagonalne ploice, iglice, pri poviani T pa nastajajo kubine oblike istega hidrata. Pri 150 C v prisotnosti pare nastajajo trapezoedrine oblike kristalov. Hidratizacija tee zelo hitro. 2C3A + 21H C4AH13 + C2AH8 je eksotermnareakcija, pri kateri se izloa veliko Q. T naraste do take mere, da se heksagonalni kristali spremenijo v kubine. C4AH13 + C2AH8 2C3AH6 + 9H
heks heks kub

Hidratizacija brownmillerita
Pri hidratizaciji nastaja iz C4AF C3AH6 heksagonalnih oblik in gel Fe(OH)3. Reakcija tee poasneje kot je to primer pri C3A. Okrog zrn cementa, ki vsebuje brownmillerit in je bolj ali manj hidratiziral, vidimo nepravilno obarvanost z rjasto barvo, ki jo povzroa Fe(OH)3.

Sadra
Ima sposobnost, da se dehitratizira in rehidratizira. Proizvodi iz nje so eden najbolj uporabnih gradbenih materialov v svetu. Lahko je tudi dodatek cementu. Mrtvo gana se uporablja za polnila in pigmente, kalcinirana za modele, za vlivanje keraminih izdelkov... 1 3 1 100 200C CaSO4 2 H 2O 180 CaSO4 H 2O + H 2O CaSO4 + H 2O C 2 2 2