.

: :

: : . - 20105/05

, 2006

Socioloka imaginacija

I. Socioloskata imagincija nam ni ovozmo`uva da ja svatime istorijata i `ivotot na poedincite, kkako i nivnite zaemni odnosi, i uslovite na edeinkata vo toa dru{tvo. Toa e nesumnivo nejzinata cel i kon nea se naso~uvaat site nejzini perspektivi. Za onoj koj e sposoben da ja razbere i uvide va`nosta na taa cel i zjnacweto na taa perspektiva mo`eme da re~eme deka go krasat odlikite na odloikite na klasi~nite socijalni analiti~ari. Ovie odliki bez somnevawe gi krasat sofisticiraniot i sistemeti~en Herbert Spenser, zaedlivite, skrupolozni E.A.Ross, Avgus Komt i Emil Dirkem, kompleksniot i pronokliv Karl Manhaim. Ni za edna nauka koja se navraka na problemite na `ivotot na poedincite, nejzinata da se taka izrazime, biografijata ,problemite vo nejzinata istirija, kako i nejzinite problemi vo vo zaemniot vbpe~atok vo ramkite na dru{tvata, ne moze da se re~e deka go zavr{ila celoiot svoj intelektualen pat. Bez obzir na koi problemi se okupiraat klasi~nite analiti~ari na dru{tvoto, bez ogled kolku se ograni~eni ili kolku karakteristi~ni dru{tevenite stvarnosti koi se razgleduvaat, Onie koi svoite `elbi gi sogleduvaat perku perspektivite na svojata rabota,tie neumorno si gi postavuvaat ovie tri kategorii na pra{awa: 1. Kakava e strukturata na ova posebno prou~uvano dru[tvo zemeno vo celina?Koi se nivnite bitni komponenti i kakvi se vrskite medno megiu drugi?Pa sto se toa drustvo razlikuva od drugite razli~ni dru{tva? 2. Kakov e odnosot na drugite dru{tva sprema ~ove~kata istorija? Koi principi vliajat na toa dru{tvo da se menuva?Kade e negovoto mesto vo krugot na razvojot na ~ove{tvoto kako celina? Kako sekoja psebna dru{tvena manifestacija koja ja razgleduvame vliae na istoriskiot period vo koj se slu~uva, i kako istoriskiot period vliae na nego. {to se odnesuva na istoriskiot razvoj koi se negovite bitni odliki?Vo sto se toj razvoj razlikuva od drugite
3

periodi ? Na koj karakteristi~en na~in toj vliae vo tekot na istorijata. 3. Kakov vid na ma`i i `eni sega dominiraat vo toa drustvo i vo toj period i kakov vid vo idnina ke dominira. Na koj na~in tie grupi odbiraat i formiraat, osloboduvaat i vra{at pritisok , kako stanuvaat osetloivi na nastani a kako ramnodu{ni? Bez ogled na toa dali predmeto na interesirawe e golema dr`ava, golema sila ili nekoj mal literaturen kru`ok, semejstvo ili religija, kako {to se onie gore nabroeni toa se prasawa nabroeno od najdobrite analiti~ari na dru{tvata. Tie pra{awa pretstavuvaat intelektualen sto`er na klasi~nite studii na ~ovekot kako dru{tveno su{testvo . Toa se pra{awa koi neizbe`no sekoj si goi postavuva koj ima sociolo{ki idealii imaginacii. Taa imaginacija vsu{nost preorientirana od edna perspektiva na druga:od politi~ka n psiholo{ka so prou~uvawe na samo edno semejstvo vo odnos na dr`avata, buxetot na celiot svet; so prouu~uvawe na teolo{kite seminari na prou~uvaweto na voenite seminari. Sociolo{kata imaginacija e sposobnost na mobilnost od najrazli~ni i najbezli~ni transforamacii na ~ove~kata priroda do najintimnite karakteristiki na ~ove~kite edinki, a zaedno so toa i sposobnost na voo~uvawe na odnosot eden sprema drug. Vo osnova na sociolo{kata imaginacija sekoga{ le`i za razbirawe na dru{tvenata i istoriskata smisla, statusot na poedinecot ,kako vo dru{tvoto taka i vo istoriskiot period vo koj poedinecot dobiva svoi kvaliteti i svoj privaten `ivot. Toa e nakratko objasnuvawe zo{to lugeto denes se nadevaaat so pomo{ na sociolo{kata imaginacija i da svatat {to vsu{nost se slu~uva so niv, i vo niv vo nivniot `ivot,sreka i vkrstuvawe so istorijata i so toa vo krugot na dru{tvata .Samosvesnoto gledawe na ~ovekot na samiot sebe si, a ne kako na trajno tugo bitie, barem kako na sebe nekoj blizok , voglavno se bazira na dlaboka asimilirana svest za socijalnata relativnost i za perobrazuvawe na mo}ta na istorijata .Potpirajki se na mokta na sociolo{kata imaginacija , lige ~ij intelekt se potpira samo na ograni~en broj pra{awa mnogu ~esto se ose}aat kako d se iznenadno probudeni vo sredina za koja

se dodatno mislele deka im e bliska i poznata koj ne e takva.Tie sega vsu{nost usvojuvaat nov na~in na mislewe, do`ivuvaat nova ocena za vrednostite , so eden zbor patem razmisluvaat i niz sposobnost za vospriemawe tie stanuvaat svesni za kulturnoto zna~ewe na dru{tvenite nauki

II. Mo`ebi najplodna distinkcija so koja operira i slu`i sociolo{kata imaginacija Se deli na poveke na~ini i toa: li~ni ,privatni problemi, potiknati od sredinata vo koja se `ivee ,ili na javni dru{tveni problemi koi proizleguvaat od socijalnite stukturi .Taa distinkcija pretstavuva odli~no oru`ja na sociolo{kata imaginacija koi vo su{tina se i site klasi~ni dela od oblasta na dru{tvenite nauki. Li`nite problemi se kategorija koja doaga do izraz preku karakterot na ~ove~kite edinki i vo krugot na nejziniotneposreden odnos sprema drugite edinki. Tie te{kotii se relevantni za edinkata kako li~nost i za ona podra~je za op{testveniot `ivot so koj poedinecot ima neposreden kontakta. Sprema toa, ekspozicija i razre{uvawe na tie te{kotii le`at ,kako i {to se o~ekuva ,vo poedinecot kako biografska celina i vo granicite na negovata neposredna sreina , koja e vo izvesna mera podlo`ena na aktivnosti motivirani od negovata volja.Tie problemi se li~ni ,privatni problemi ,odnosno, poedinecot nasetuva deka negovite vrednosti , na koj toj pridava va`nost se zagrozeni . Javnite problemi se odnosi na nesto {to preovladuva vo taa lokalna zaednica na poedinecot i vo krugot na negoviot `ivot vo nea. Tie se odnesuvaat na organiziranosta na mnogu takvi sredini i istitucija na edno istorisko dru{tvo zemeno vo celina , se odnesuva na na~ini na koi raznite sredini vleguvaat edna vo druga ,dopolnuvajki i obrazuvajki ,pri sto {irat struktura na op{testven i istoriski `ivot. Tie problemi se potoa od dru{tvena zna~ajnost:javnosta nasetuva deka sekoja vrednost na koja i se pridava zna~ewe e zagrozena .Mnogu ~esto se diskutira za toa kakva e taa vrednost i {to nea vsu{nost nea ja zagrozuva. Ovaa

rasprava e mo{ne ~esto mnogu rasplamtena .Javnite problemi ~esto imliciraat krizi na instuticionalizirani {emi ,a ~esto vmetnuvaat impliciraat ona sto Marks go narekuva protivre~nosti ili sprotivnosti. Da razmislime na primer niz prizmata na problemot so vrabotuvaweto.Koga vo eden grad od sto iljadi `iteli e samo eden e nevraboten toa e negova li~na nevolja i problem , i nie so pravo o~ekuvame da se vo karakterot na ~ovekot, negovata stru~nost i negovite neposredni mo`nosti za vrabotuvawe da najdat lek za negovata nevrabotenost. Megutoa koga vo edna dr`ava od pedest miloni rabotnici i slu`benici, od niv petnaest milioni se bez rabota ,toga{ toa e javna opasnost ,dru{tven problem, i ne mo`eme da se nadevame da najdeme re{enie na toj problem vo krugot na mo`nosta za vrabotuvawe koi im se pru`aat bilo na koj od niv, zemeni poedine~no.Samata struktura na tie mo`nosti se do`iveale celosen pad i to~noto postavuvawe na problemot baraat od nas da ja razgledame ekonomskata i politi~kata stabilnost na dr`avata, a ne samo li~na situacija i karakter ,gledajki od eden do drug poedinec. Da go razgledame sega i pra{aweto za vojnata .Koga doaga do vojna, toga{ vo vrska so nea mo`e da se pojavi kako pra{awe koj se odnesuva na poedinec:kako da se izvle~e na brezbedno mesto vo voeniot aparat ili kako da se doprinese vojnata da zavr{i. Na kratko preku svoite merila na vrednosta ,da ja najde sredinata, da ja napravi svojata smrt da ima smisl;a i cel. Megutoa za razlika od ovoj, da se izrazime od li~en aspekt na vojnata, vojnata gledana kako striukturalen poim, nametnuva razmisluvawe za vojnata koi se pri~ini se dovele do nea . Daa go razgledame sega bratot .Ma`ot i `enata mo`at vo brakot da do`iveat li~no razo~aruvawe, ama koga se na sekoi iljada sklopeni brakovi ima dvesta i pedeset razvodi vo yek od ~etiri godini, toga{ toa uka`uva na postoewe na op{ti strukturalni te{kotii vo koja zapadnala brakot kako ustanova i semejstvo , a i drugite ustanovi povrzani so niv.

Da razmislime za golemite milionski gradovi koi se grozni,a voedno i prekrasni, ne~isti a veli~enstveni,izgradeni na golemo proistranstvo . Mnogu od lugeto od gornite klasi vo dru{tvata li~no go re{ile problemot povrzan so stambenoto pra{awe vo golemite gradovi , so toa {to se stanale sopstvenici na stanovi so privatna gara`a pod stanot ,stan koj e smesten vo centarot na gradot,a ne nekolku desetina kilometri od gradot se sopstvenici na nekoja pak golema vila .So dve takvi sopstvenosti da ja dodademe i najpotrbnata posluga vo sekoj od niv i privatnite helikopterski vrski ,mnogu od lugeto bi bile vo sostojba da gi re{at svoite li~ni nezgodi predizvikani od gradskata aglomeracija. Megutoa , seto ova {to go do`ivuvame vo ne~istite i specifo~ni dru{tveni sredini se posledica na strikturnite promeni . Sprema toa za da bi gi rabrale promenite do koi doaga vo mnogu od sredinite vo koi `iveat lu|eto, neophodno e preku tie promeni da razgledsame nadvor od krugot vo koj `iveeme bidejki stanuvaat obostrano kompleksno povrzani. Za da poseduvame svest za idei na dru{tveni strukturi i za da so nea se razumno slu`ime {to zna~i sposobnost vostanovena od takvite vrski izme|u mnogu raznorodni ambienti, {to bi zna~elo da bide{ vo mo`nost da ja posvedo~i i taa sociolo{ka imaginacija.

III. Da se zapre{ame sega koi se tie krupni dru{tveni problemi i koi se kli~nite te{kotii, odnosno, problemi na poedincite od na{eto vreme?Za da bideme vo mo`nost / [to poblisku da gi odredime tie dru{tveni i javni problemi i tie privatni, i li~ni te{kotii nepohodno e da se zapra{ame koi se tie vrednosti i tendencii {to gi izdigaaat i smiruvaat. Kako i vo sli~ajot na zagrozuvawe taka i so slu~ajot na izdigawe na tie vrednosti dol`ni sme da se zapra{ame dali tuka dejstvuvaat va`ni protivre~nosti i koi se tie. Koga lu|eto neguvaat nekoja grupa vrednosti i imaat oset deka tie vrednosti ne se zagrozeni od niedna strana tiee se osekaat nezadovolno .Koga neguvaat vrednosti ama imaat nedvosmisleno mislewe deka tie se zagrozeni todas tie do`ivuvaat kriza.Ako e verojatno da site nivni vrednosti se zagrozeni toga{ gi zafa{}a ose}awe na potpolna panika,. Da pretpostavime deka nekoi lu|e imaat ose}awe da nekoi vrednosti baraat, nitu do`ivuvaat oset deka im se vrednosti, dokolku se ose}aat deka se zagrozeni. Toga{ kaj niv vladee oset na ramnodu{nost koja dokolku im se pri~ini deka toa gi zafa}a site noivni vrednosti i nastanuva apatija. Na{eto vreme go karakteriziraat ose}awe na nelagodnost i ramnodu{nost , no toa e takvo da seu{te ne e blizu odredeno na takov na~in da bi ovozmo`ile da razberat deka delata i osetot doagaat do potpoln izraz.Naesto li~ni i privatni te{kotii-izrazeni preku poimot vrednosti i nivnata zagrozenost.Mnogu ~esto se javuva beda na nekoi neodredeni nelagodnosti namesto jasno ispolneto opiti, javni problemi se sre}ava samo nekoe neodredeno ose}awe deka ne e se kako {to treba.Na zagrozenite vrednossti i na ona {o tie gi zagrozuvaat ne se ispolnile da doprinese deka seto toa izgleda urgentno. U{te pomalku bi uspeale vo takov stadium da se formiraata kako proglemi na dru{tvenata nauka. Vo triesetite godini od na{iot vek imalo somnevawe osven kaj nekoi rabotni krugovi deka postoi nekoja

opasnost dru{tveniot privreden problem na koj se nadovrzuvaat mnogu li~ni problemi.Vo raspravata za krizata na kapitalizmot Marksovata formulacija na negovite dela verojatno pretstavuvaat najuspe{no gledawe na ovoj problem taka da za nekoi niz niv uspeale podobro da gi sogledat i razberat svoite problemi .Toga{ bilo isto taka lesno da se voo~at zagrozenite vrednosti koi bile op{to primeni kako i smite strukturni protivre~nosti koi gi zagrozuvale tie vrednosti biklo lesno da se sogledaat i izdvojat. I vrednostite i ona {to gi zagrozuvalo gi pe`iveale mnogu luge i toa mnogu dlaboko.Toa bilo vreme za koe mo`eme da re~eme deka bilo vsu{nost politi~ki period za koj zaklu~ok ne mo`e da se somnevame deka ke pogre{eme.Vo vremeto posle Vtorata svetska vojna se slu~uvaat ovi dve raboti :~esto mnogu luge na koi nivnite li~ni vrednosti im se zagrozeni no toa ne go zabele`uvaat. Za mnogu luge koi gi prifa}aat takvite vrednosti kako sto se razumot i slobodata i samite li~ni te{kotii se vsu{nost ne{to {to pretstavuva dru{tven problem. Samata ramnodu{nost i nezaainteresiranost za li~nite problemi pretstavuva od javno i dru{tveno zna~ewe. A samo taa polo`ba na nelagodnost , li~na nezadovolnost kako i sostojba na ramnodu{nost na problemite pretstavuva karakteristika na periodot vo koj `iveeme. Site takvi pojavi neobi~ni da go posmatrame po~esto mo`eme da gi nare~eme promeni na samata priroda na problemot koi treba da se prou~i i formulira. Mnogu ~esto slu{ame deka problemite na na{eto desetoletie pa i krizat na na{eto vreme ne e fenomen na nadvore{niot ekonomski svet, pa i da dse sega ekonomski koi i da imaat vrska so kvalitetot na `ivotot na poedinecot od problemot dali seu{te mo`e dolgo da postoi ne{to sto ke mo`eme sop pravo da go nare~eme `ivot na poedinecot.Vo centarot na vnimanie veke ne se naogaaat problemi kako:na primer problemot so fizi~kata rabpta na maloletnici veke problem i na humoristi~nata literatura na siroma{tijata,tuku veke problem na bezdelni~eweto na narodot i negovata nezainteresiranost za rabota,odnosno mrzlivost. Mnogu krupni op{to javni problemi nevolji na poedinecot sega se prika`uvaat kako prsihijatriska

kategorija, a taka izgleda ~esto pateti~no da e nastoi i da se zaobikolat krupnite pra{awa i problemi na sovremenoto dru{tvo. Ovakvoto priogawe na problemite ~esto se ~ini kako da po~iva na provincijalskoto osoznavawe, interesirwesamo na dru{tvataa od zapadot ili pak samo na SAD so {to se ignorira dve tretini od ~ove{tvoto,a isto taka toa zna~i i dobro separirawe na `ivotot na poedoincite od onie krupno i instuticionalni kategoriii vo krugot vo koj se `ivee i vo koj izvesni situacii vpe~atlivo uka`uvaat na formirawe na ~ovekovata priroda {to na nea uka`uvaat presnite vpe~atosi od detstvoto na koi se "psihijatriskite" razgleduvawe nesrazmerno zadr`uvaat. To~no e kako {to psihoanaliti~arite sekoga{ podvlekuvaat deka lu|eto "~esto se pove}e se ose}aat kako motivirani od nivnite vnatre{ni mra~ni sili koi {to tie ne se mo}ni da go odredat". Ne e megutoa to~no onaa {to go tvrdi Edvard Xouns deka ~ovekoviot glaven neprijatel i negovata najgolema opasnot e negovata sopstvena nepokorna proroda kako i onie mra~ni silo koi go demnat nego.Naprotiv ~ovekovata najgolema opasnost e nepokornata snaga na dene{niot svet , vklu~uvajki gi i proizvodnite metodi na sovremenoto dru{tvo kio go otu|uvaat ~ovekot od ~ovek,sistematskite metodi na politi~kata dominacija na sovremenite dru{tva, negovata vnatre{na anarhija- so eden zbor negovite seopfatni na~ini na transformacija na ~ovekovata priroda .Kako uslov za `ivotot i ispolnuvawe na negovite `ivotni celi.

10

IV. Vo sekoj intelektualen period vo nekopja druga oblast proizleguva tendencija na razmisluvawe da stane vode~ki zaedni~ki imenitel na celiot kulturen `ivot.Vo na{eto vreme do du{a se slu~uva da mnogu intelektualni pravci ili podobro da se re~e intelektualna moda gi zavladeuva `elbite na ~ovekot ama ne za poveke od dve ili tri goidini za da bidat zameneti so drugi. Od odu{vaweto od tie novi pravci mo`e da go napravi kulturniot `ivot po`iv i zanimliv, ama vsu{nost ne ostava nikakov samo mal nekakov beleg. Ova ne e slu~aj so intelektualnite pravci kako {to se Wutnovata fizika i Darvinovata biologija. Obete intelektualni pravci se izvr{ile i seu{te imaat vlianie koj daleku gi pominuvaat poedinite specifi~ni sferi na idei i intelektualni ideali. Slu`ejki se so eleementite na tie pravci ili so elementite izvedeni od niv, malkute poznati ili nepoznati nau~nici i rabotnici kako komentatorite vo modata, sekoga{ gi proveruvaat svoite zabele{ki i pak od novo gi formnuliraat idei i celi, Vo sovremenoto vreme vo zapadnite dru{tva od fizi~kite i bioolo{kit nauki pretstavuvaat grupen zaedni~ki imenitel vo sverata na ozbilnite razmisluvawa i populartnata metafizika. Laboratoriskata tehnika pretstavuva prifaten metod za postapuvawe i izvor na osetot na intelektualnata sigurnost. Dominacijata na zaedni~ki imenitel sigurno ne zna~i deka ne postoi i drug na~in na mislewe odnosno drugi vidivi na senzibilnosti.No, megutoa sekako zna~i deka op{tite intelektualni integrirawa iaat tendencija da ja pominat i taa svera da bidat taka precizni i formulirani i koga ke bidat taka formulirani, i da potoa ako nekako ne

11

se do{lo do re{enie toga{ da bile dadeni na takov na~in koj ke ovozmo`il korisno da se primeni. Sociolo{kata imaginacija se poveke se ~ini kako krupen zaedni~ki imenitel na na{iot kulturen `ivot i negovata sobena karakteristika. Toj kvalitet na duhovite se sre}ava vo dru{tvenite nauki i psihologija ama toj i od daleku gi preminuva krugovite na tie nauki, barem i vo onie nivni smisli za koi nie znaeme. Poedincite i kulturnata zaednica vo celina go dostignuvaat toj kvalitet na duhot sporo i ~esto daleku od sovr{enstvoto. Mnogu sociolozi i kako sami da ne se svesni za negovoto postoewe i zna~ewe. Kako i da ne znaat za {to e korisna taa sociolo{ka imaginacija.Tie nivni ideali e bitno da bi gi postignale najdobro {to bi mo`ele blagodarenie na nea, i bi bilo mo`no da se postigne. Samite tie {to propu{taat da ja razvijat i da se so nea koristat, so onie kulturni nade`i vo koi se pove}e i pove}e polagaat nade`e i kade klasi~nata tendencija na raznite disciplini na dru{tvenite nauki da se napravat opravdani. V. Cel e vo ova delo da izlo`ime svoe gledawe ili smisla na dru{tvenite nauki od gledi{teto nasovremenite kulturni streme`i .Potrebno e od tamu blisku da odredime kolku napori da se ulo`at za da bi se razvila sociolo{kata imaginacija:da uka`eme na vrskata koja postoi izmegu nea i politi~kiot `ivot, i kako da se nadovrzeme dokolku bi trebalo , na koi kvaliteti na duhot sociolo{kata imaginacija treba da se zasnovuva.@elba mi e da na toj na~in ja razjasnime prirodata i primrnata na sovremenite dru{tveni nauki i da dademe, i kolku da e nesoodveten prikaz na sli~uvawata vo koi se naogaat dru{tvata na nauki vo SAD .Vo sekoj konkreten ~as dru{tvenata nauka e onoa {to po propisno da se priznae du{tveniot nau~en trud, ama site koi vo sekoj slu~aj ne go pravat istoto ,vsu{nost tie ne gi rabotat rabotite od ovaa ista vrsta za koi nie zboruvame. Dru{tvenata nauka e isto taka ona {to socialnite nau~nici go napravile vo minatoto, megutoa razli~niot narod se odlu~uva na razli~en na~in na konstrukcija i se prise}aat na site razni disciplini .Koga govorime za disciplinata na dru{tvenite nauki mislam deka e jasno za kakva perspektiva ni zboruvame i vo kakovo svetlo nie ja gledame.

12

Ba{, sega postoi megu socijalnite nau~nicirasprostraneto ose}awe na nelagodnost, kako na intelektualen taka i na moralen plan, vo pogledot na pravecot vo koj, se izgleda se nivnite izbrani studii naso~eni.Ovaa nelagodnost, kako i onie nesre}ni tendencii koi gi pridonesuvaat tie sozdavawe na ose}awa ,se ~inida izgleda deka se naoga e vo bolen stadium,sovremeniot intelektualniot `ivot.Sepak toa ose}awe na neblagodarnost kaj socijalnite nau~nici mozebi e aktuelno, ako ne za drugo toga{ za {irokite perspektivi koi se motivirani od zna~aen del od porane{nata rabota koja ja rabotele,od negovata oblast, od prirodata na predmedmetot so koj se bavi, kako i onie itni potrebi koi sepak se osekaat za zna~ajnitev raboti. Ne bi bilo to~no da se re~e deka site imaat isto ose}awe na nelagodnodst , veke i samiot sostaven del, taka da zna~aen broj od ose}awata ne gi deli izvori od dale~ni i intenzivni ose}awa na nelagodnost kaj onie koj `ivo reagiraat na perspektivite na naukata, a pak dovolno se iskreni da priznaat deka mnogu gledi{ta od sovremenite nastojuvawa vo taa oblast pretstavuvaat naprosto pretenciozna srednost. Govorejki za ova celosno otvoreno se nadevam deka ova ose}awe na nelagodnost u{te pove}e }e se poptencira i da bidam vo sostojba od blisku gi odredime izvorite na tie ose}awa, vaka }e mi pojde od raka da doprinesam za transformacija za tie ose}awa na nelagodnosti vo eden soecifi~en imperativ za realizacijata na perspektivite, nakratko, cel mi e da uka`am na nekoi nepsredni zada~i kako i na raspolo`livite sredstva za ostvaruvawe na zada~ite koi moraat da se napravat . Onaa koncepcija na dru{tvenata nauka koja ja zastapuvam ne gi e vo posledno vreme pro{irila svoite krugovi na priodi.Mojata koncepcija e vsu{nost sprotivno od ona, na mene nepoznato se}avawe vo koe dru{tvenata nauka gleda mehanizam na birokratitet, tehni~ki koja so svoite metodi upatuva na dru{tvenoto izi~uvawe, koja rabotata na taa nauka ja konkretizira so opskurantski sva}awa , odnosno tie izu~uvawa gi obezvreduvaat tie rabotewa, bavejki se so re[avawe na malku problemi, koi vsu{nost nemaat vrska so oni relativni , krupni,op{ti problemi. Taa sprotivnost vo rabotata , toj opskortunizam, odnosno, toa obevezrednuvawe na rabotata se dovele i

13

odnele do kriza vo dru{tvenoto prou~uvawe bez nikoj na~in da uka`at eventualen izlez od taa kriza. Nekoi nau~ni rabotnici vo oblasta na dru{tvenite nauki uka`uvat potreba na sozdavawe iztra`uva~ki timovi od tehni~ari, dodeka drugite davaat prednost na nau~nite poedinci.Nekoi posvetuvaat mnogu vreme i energija na razrabotuvawe na metodite i tehni~kite dostignuvawa drugi pak smetaat deka nau~nite metodi na stru~nite metodi na stru~nite inteektualci se vo zna~ajna mera zanemareni i deka zaminuvaat da bidat rehabilitirani.Nekoi gi obavuvaat svoite raboti dr`ejki se cvrsto na vostanoveniot sisitem na mehani~ki proceduri, dodeka drugi nastojuvaat da ja razvijat sociolo{kata imaginacija i da se slu`at so nea. Nekoi pak se verni pridru`nici na formalisti~kata teorija , taka {to gi zdru`uvaat i razdru`uvaat koncepciite na nekoj na~in koj na nekoi im izgleda ~uden i neobi~en dodeka ovie poslednite se zasnovuvaat za razrabotka na terminite togas koga e jasno, deka taa razrabotka go pro{iruva krugot na senzibilnosti i unpreduvawe na doma{noto planirawe. Nekoi se ograni~uvaat na edno prou~uvawe na dru{tvenite sredini i se nadevaat deka taka }e izgradat koncepcija priemlivi na poveketo {iroki strukturi, drugi pak ja razgleduvaat socijalnata struktura koja nastojuvaat da lociraat mnogu malku , zaedno so dru{tvenata sredina. Nekoi zanemaruvajki gi op{tite komparativni studii, prou~uvajki samo edna mala zaedni~ka strana naa edno dru{tvo ovo eden daden ~as. Nekoi pak vo potpolna mera na naporden metod rabotata neposredno na pou~uvawe na nacionalni dru{tveni strukturi vi svetot. Nekoi pak svoite egzaktni prou~uvawa go ograni~uvaat na mnogu kratkotrajni sekvenci na ~ovekovoto odnesuvawe. Nekoi pak se bavat so problemi koi se manifestiraat niz tekot na dolgoro~nata istoriska perspektiva. Nekoi veke vr{at secijalizacija na svojata rabota sprema akademskite katedri, drugi pak zanemaruvajki gi problemite na katedrite se su`at so site oblasti specijalizirajki se spored temata i problemot, bez obzir kade spagaat tie sprema akademskata podelba . Nekoi konfrontirajki se so problematikata od gledi{teto na

14

istorijata i `ivotot na poedincite, dru{tvata, Drugi pak toa ne go razbiraat . Takvata razlika vo priogaweto na kako i mnogu drugi sli~ni, ne moraat nu`no da pretstavuvaat nu`no re{enija, iako tie vo `estinata mo`at da se nare~at dr`avni prepreki ili vo tromavosta na zavetrenata specijalizacija, ~esto da smenat kao alternativa. Vo ovaa faza na ilagawe najrosto gi davam najgrubite crti:megutoa na niv ke se vratime pred krajot na ova kniga. Se nadevam sigurno deka site moi sopstveni predrasudi jasno ke gi iska`am, bidejki smetam deka ocenite, bilo da se predrasudi ili ne trba da bidat eksplicitni.Jas isto taka nastojuvajki na sopstvenite rasudvawa da gi izlo`am kulturniot i politi~iot smisol na dr{tvenite nauki. Moite predrasudi sekako ni vo pogolemata ni vo pomala mera na prdrasudi, no {to se toa onie koi ke razgleduvaat . Zatoa onoi koi ne se gri`at za moite predrasudi neka se potrudat da gi ignoriraat , i neka se potrudat da napravat svoja sopstvena predrasuda onaka eksplicitno i naglaseno onaka kako {to jas ke se obidam da go napravam moeto. Toga{ moralnite problemstveni nauki kako op{ti problemi, problem na site nam, taka da i destinkcija za toa bi mo`elo da postoi, toga{ vooop{to ke ima pove}e svest za po{irokata problematika {to e sigurno preduslov na objektivnosta na potfatot vo tretiraweto na dru{tvenata nauka vo celost. Nakratko re~eno veruvam deka ona {to bi mo`elo da se nare~e {to klasi~nata specijalna analiza pretstavuva, vsu{nost, za definirawe na poudoben sistem na tradicijata, da nejzinata osnovna kakrakteristika pretstvuva interes za istoriskite i socijalnite srukturi kako i da se nejzinite problemi relevantni za itni i va`no op{ti kako i za onie uporno profatenite, ~ove~ki nevoli.Jas isto taka veruvam deka postojat golemi pre~ki koi pre~at na patot na nstavuvawe na taa tradicija i toa kako i vo krugot na dru{tvenite nauki i vo akademskite i politi~kite krugovi, ama isto taka i da onie kvaliteti na duhot koi se bitni za nejzino opstanuvawe ostanuvaat zaedni~ki imenitel na na{iot kulturen `ivot , taka da se veke ose}aat kako potreba bez obzir na toa kakvi se: neodredeni, konfuzni oblici se javuvaat.

15

 C. Wright Mills: The Sociological Imagination, New York, Ohford University Press, 1959.

16