Vabljeni na Martinovanje v Obino Videm, v soboto, 3. novembra, ob 15. uri pri Vidovi kleti.

Stran 2

Humanitarna medicinska odprava v Malavi

Skupina estih tudentov medicine Univerze v Mariboru se prihodnje leto julija odpravlja na trimeseno humanitarno medicinsko odpravo v revno afriko dravo Malavi, kjer bodo v mestu Kasungo in okolikih vaseh, ki so del misijona p. Stanka Rozmana, nudili svojo strokovno medicinsko pomo. Odpravo organizirajo pod okriljem Drutva tudentov medicine Maribor. Ker pa je taken projekt povezan z visokimi stroki, raunajo na podporo in pomo vseh ljudi dobrega srca. Eden izmed udeleencev odprave je tudi Matej Pal, doma iz Barislovcev, ki se skupaj s petimi tudenti zakljunega letnika medicine na Univerzi v Mariboru Barbaro Furman, Blanko Punik, Uro Luovec, Metinom Omeroviem in pelo Gerjevi odpravlja na to humanitarno delo. Pojasnil nam je razloge, zakaj so se odloili ravno za Malavi: Gre za eno najrevnejih drav na svetu, priakovana ivljenjska doba ob rojstvu znaa le 44 let za moke in 51 let za enske, to so podatki iz leta 2009, najbolj pa so ogroene predvsem nosenice in otroci. Kar slaba polovica otrok je podhranjenih, etrtina pa jih umre pred petim letom starosti. Velik problem predstavljajo predvsem okube z virusom HIV in malarija, tevilni

Skupina mariborskih tudentov zakljunega letnika medicine, ki se prihodnje leto odpravlja na humanitarno odpravo v daljni Malavi. Foto: osebni arhiv M. Pala

ljudje pa sploh ne poiejo zdravstvene oskrbe. Dodaten razlog za izbiro te afrike drave pa je bilo tudi dejstvo, da je tam e slovenska misijonska baza, kar nam bo seveda olajalo vse organizacijske postopke.

TEJE VSAKO DOBRO DEJANJE

Cilj odprave je zdravstvena oskrba v vaseh, ki so pod okriljem slovenskega misijona, najprej pa bomo pomagali v dravni bolninici, ki jo pesti hudo pomanjkanje zdravnikov. Prav tako bomo v tem asu tamkajnje prebivalce

izobraevali o pomenu nalezljivih bolezni, prepreevanju le-teh, opozarjali na pomen higiene, pravilnega prehranjevanja, dojenja in na splono o osnovni skrbi za zdravje, pa je na kratko strnil namen in cilje projekta. Mladi humanitarci se bodo tako pri delu sreevali z malarijo, tuberkulozo, revesnimi in konimi okubami, podhranjenostjo, zlomi, ranami, opeklinami in mnogimi drugimi boleznimi. Prepriani pa so, da teje vsako dobro dejanje in da so tudi majhni koraki pot k spremembam na bolje.

POMAGATE LAHKO TUDI VI

Organizacija in izvedba taknega projekta je velik finanni zalogaj, ki ga nadobudni tudenti ne morejo pokriti iz lastnih virov, zato zbirajo donatorska sredstva. Svoje morebitne prispevke lahko nakaete na Drutvo tudentov medicine Maribor, Slomkov trg 15, 2000 Maribor, TRR: SI56 0451 5000 1186 915 (NKBM, d. d.), namen: Odprava Malavi 2013 (sklic 42). Prav tako pa lahko poljete SMS-sporoilo z vsebino MALAWI2013 na 1919 in tako donirate 1 EUR. Ve informacij o odpravi lahko najdete tudi na njihovi spletni strani www.malawi2013.si. Odprimo srca, pomagajmo skupaj! Petra Krajnc

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 3

Jesen je lepa, lahko je tudi humana

Lepote jeseni pa ni mogoe spregledati. Oara nas v vseh pogledih. Je bogata, obilna, arobna v barvah, tako nena in za trenutek tudi humana. V mislih imam seveda tisto humanost, ki stopi v ospredje v mesecu varstva pred poari. Oktober je e dolgo mesec, ko se prostovoljno gasilstvo predstavi iri javnosti, ko se veliko govori o pomenu humanega prostovoljnega dela, o vrednotah, ki imajo neprecenljivo vrednost tudi v vrstah slovenskih gasilcev. A velikokrat mnogi to kar radi spregledajo in dajejo ocene vsepovprek. Tistim, ki so predani delu in to ponejo z vsem srcem ter vso zagnanostjo, to morda le ni dobra spodbuda. Vendar ne bi smelo biti ovir, so le svetle poti naprej v razvoju, v bogatenju znanja in medlovekih odnosih. Lokalne skupnosti lahko pri tem veliko pomagajo in zares pomagajo, zato so tudi pogledi v prihodnost na podroju prostovoljnega gasilstva obetajoi. e dobra misel in namen, da lahko v primeru nesre in katastrof vedno raunamo na pomo prostovoljnih gasilcev in gasilk iz domaega kraja, iz vasi, mest, je dovolj. Naj nas prostovoljstvo v gasilskih vrstah naredi e moneje, naj vsak gasilec s svojimi plemenitimi dejanji in prostovoljnostjo dokazuje, da lahko danes za soloveka naredimo nekaj tudi brezplano. Naj ne bo samo oktober dober mesec za nekaj tiso prostovoljcev v modrem, naj bodo dobri in pozitivni prav vsi meseci v letu. Gasilstvo kot humana oblika dela pa naj nam bo v ponos in dober zgled mladim rodovom. elim vam varno, humano, sonno in bogato jesen. Tatjana Mohorko

Glasilo izdaja obina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pota: info@videm.si. Uredniki odbor: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Andreja Zemljak, Maja Ratajc, Andrejka Gojkoek, Milena Traper, Urka Hercog, Marija ernila. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado krjanec, s. p., Ul. Lackove ete 3, Ptuj, 041 684 910. Na osnovi mnenja Urada vlade za informiranje RS t.: 23/90-541/96-12 se za glasilo plauje 8,5-odstoten davek. Glasilo NA GLAS je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad vlade RS za informiranje, pod zaporedno tevilko 1332, in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno tevilko 356. Glasilo je brezplano in ga prejmejo gospodinjstva v obini Videm. Naklada 1900 kosov.
NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 4

Intervju z upanom Friderikom Braiem

Postorili smo tisto, kar nam je bilo omogoeno
Poletje se je poslovilo. Vstopili smo v jesen, polno arov, ki pa prinaa tudi zanimive novice za obanke in obane obine Videm. Poletje za vodstvo obine nikakor ni bilo as brezdelja, kajti dogajalo se je na podroju investicij, do oktobra pa so nekateri projekti na podroju cestne infrastrukture e uspeno zakljueni. Veliko se je dogajalo po vsej obini, za nami so tevilne prireditve in tradicionalni dogodki, teh pa zagotovo ne bo manjkalo niti v jesenskem asu, ko bo v ospredju martinovanje v Halozah. O tej in drugih aktualnih temah s podroja investicij smo se v prvih dneh oktobra pogovarjali z upanom Friderikom Braiem, ki je o poletnem dogajanju v obini Videm povedal: Veliko se je dogajalo v tem obdobju, imeli smo kar natrpan program tako na podroju investicij kot tudi pri prireditvah. V tem asu smo postorili tisto, kar nam je bilo omogoeno, izpeljali smo vse nartovane prireditve po programu, manj pa je lo na podroju tistih investicij, ki so bile nartovane iz razpisnih sredstev, v najveji meri so bila planirana iz regionalnih razvojnih spodbud za obrtno cono in kanalizacijo Videm, tudi za razvoj in ureditev vakega jedra Leskovec. Prav tako e ni bil objavljen razpis za Juno mejo, kjer se bo morda na tem podroju do konca leta e kaj zgodilo, imamo upanje. To so razpisi in posledino nanje vezani projekti, ki so pomembni za na proraun in investicije, ki smo jih nartovali. Seveda jih moramo zdaj prestaviti v leto 2013, da bomo lahko v tej smeri nartovali tudi proraun za prihodnje leto. Klub temu pa smo kar nekaj postorili, v najveji meri, kar je bilo sofinancirano iz 21. lena. Sredstva smo dobili za ureditev dveh cest: Ljubstava in Vildon, obe investiciji pa smo e pripeljali do zakljuka. Omeniti moram e ureditev vsaj desetih cestnih odsekov v obini in skupno bomo cestni program letos uresniili v dolini 8 kilometrov. To pa je acija v nai dravi, podobna situacija je neposredno tudi v obinskih proraunih. akamo seveda na novo finanno perspektivo 20142020 in seveda upamo, da bo imela podobne finanne monosti kot prejnja, ki je e za nami. e bo el razvoj v tako smer kot doslej, potem lahko reem, da smo v nai obini dejansko postorili tisto, kar smo eleli modernizirati cestno infrastrukturo s preostalimi komunalnimi projekti, s tem pa naim obanom omogoiti im ve dobrega v razvoju, da bo obina im bolj razvojno naravnana in da tudi s tem nekaj prispevamo k boljim pogojem za ivljenje v nai skupnosti. Morda bomo s takim pristopom razvoja v nao obino pritegnili e ve novih prebivalcev, esar si seveda zelo elimo.
upan Friderik Brai: akamo na novo finanno perspektivo 20142020 in seveda upamo, da bo imela podobne finanne monosti kot prejnja, ki je e za nami.

kar nekaj, kljub teavam in krizi, ki nas pestijo v dravi. Po poletju nas akajo e nekatera nartovana dela v cestni infrastrukturi. Nartujemo izgradnjo kroia pri pokopaliu v Vidmu. Lahko napovem, da bo tam v prihodnosti moderno kroie s plonikom do Vrbanove kapele, s tem pa bomo izboljali varnost na tem obmoju in ob zelo prometni cesti. S tem kroiem si obetamo vejo varnost za vse udeleence v prometu, investicijo pa bomo lahko izvedli v letu 2013. Gospod upan, vendarle pa se letonja jesen za obino Videm in obine na irem Ptujskem ni zaela ni spodbudno. Zavrnjeni so bili vsi prijavljeni projekti. Kaken je va komentar k temu in kaj to pomeni za nadaljnji razvoj obine? Morda korak nazaj? upan Friderik Brai: Narti za leto 2013 morajo ostati in nekoliko se je ta na ritem razvoja, ki je bil v preteklem letu izredno dinamien, upoasnil. Vsi vemo, kakna je dejanska finanna situNA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

eprav se pri obinskih nartih ni vse izlo, kot ste nartovali, verjetno zdaj ne boste ostali kriem rok. Narti, kot smo lahko sliali, obstajajo in se dopolnjujejo upan Friderik Brai: Vsekakor. Mi se v tem asu e posveamo pripravi prorauna za leto 2013. tevilke, ki jih pripravljamo na prihodkovni in odhodkovni strani, so za zdaj dobre in se ni kaj ne zmanjujejo v primerjavi s tistimi od preteklih. Treba je poudariti, da tukaj upotevamo uspenost na razpisih, odvisno tudi od dravnega prorauna. Nartov imamo veliko in verjamem, da jih bomo uspeno izpeljali.

POSODOBITVE TUDI V OLSTVU IN PORTU

Zaelo se je novo olsko in v teh dneh je na vseh treh osnovnih olah zelo ivahno. Ste v obdobju poletnih poitnic na olah in v okolici kaj posodabljali, modernizirali? upan Friderik Brai: Za osnovne ole in vrtec imamo v nai obini kar dobro razdelan program za obnove in dopolnitve, pa tudi seznam elja in potreb. Med poletnimi poitnicami smo precej tega iz programa e uresnii-

Stran 5
imate tudi svoj pogled na to veliko skupino prizadevnih prostovoljcev, ki znajo pomagati v najhujih trenutkih nesree, ki se izobraujejo in skrbijo za velik doprinos h kakovosti ivljenja naih obanov. Gospod upan, kaken je torej va pogled na vse to? upan Friderik Brai: Moje gledanje na gasilstvo je zelo pozitivno in e kako se zavedam, da sem kot upan odgovoren za poarno varnost. V znak te odgovornosti smo veliko vlagali v to podroje, pomagali pri obnovah gasilskih domov, nakupu opreme in tehnike, izobraevanju gasilskega kadra. V 10-letnem obdobju smo izredno dobro skrbeli za to podroje, veliko smo vlagali v posamezna drutva po vnaprej zastavljenem ciklusu. Zelo pomembno vlogo pri tem igrata Gasilska zveza Videm in njeno dobro vodstvo, ki skrbi za dobro medsebojno povezanost med gasilskimi drutvi. Ta kombinacija ni plod kratkega obdobja, ampak plod dolgoletnega dela, in to se vidi danes, ko lahko nao GZ uvrstimo med najbolje v dravi. Ponos so nai lani in pohvalno je, da jim je uspelo v svoje vrste pritegniti veliko mladih, ki so zautili potrebo po prostovoljstvu, in to je zagotovo dobra popotnica za prihodnje generacije.

Modernizirana je tudi cesta SelaApae.

li, nekaj dela pa nas e aka. V ospredju je ureditev parkiria za delavce O Leskovec in tamkajnjega vrtca, investicija znaa okrog 70 tiso evrov. Naslednja olska naloba je prav tako vezana na Leskovec, in sicer imamo v nartu nakup igral za vrtec Leskovec, prav tako pa bomo v obini za druge igralne povrine dokupili nekaj igral za nae najmlaje. elimo si namre, da bi bile te zunanje igralne povrine im bolj prijetne za otroke, njihove stare in druge obiskovalce. Tudi na podroju porta in rekreacije lahko v tem letu poroamo o novih pridobitvah. Katere so v ospredju in kje? upan Friderik Brai: V obini Videm dajemo veliko poudarka vsem strukturam, ki so vezane na drutveno dejavnost, najsi bo na podroju kulture, porta in preostalih drutev. V Trcu nam je uspelo zgraditi sodoben portni park z modernim nogometnim igriem, v portnem parku Leskovec smo lani dokonali veliko investicijo, tudi v Vidmu ne zaostajamo z razvojem. Igralne povrine dopolnjujemo, moderniziramo, nameamo ograje, v Vidmu pa ob nartovani

izgradnji klubskih prostorov nartujemo e ureditev dodatnih zunanjih povrin, kot je denimo atletska steza, del povrin pa bi namenili tudi naim najmlajim. Na podroju kulture smo bili v preteklem obdobju investicijsko naravnani v Pobreju, kupili smo hio in del zemljia, ki ga bodo za svojo dejavnost uporabljale lanice drutva ensk Pobreje. Odkupili smo pol hektarja zemlje ob Koarjevi domaiji. elim omeniti e podroje gasilstva in nalobo PGD Trec, s katerim je obina e podpisala sofinancersko pogodbo za nakup novega gasilskega vozila v vrednosti 240 tiso evrov. Drutvo mora zbrati sredstva v viini 30 odstotkov, preostalo pa je dele obine. Ta finanni nart smo nastavili za leta 20122014.

Na Koarjevi domaiji v Pobreju je obina dokupila del zemljia in tam se bo v prihodnje dogajalo e veliko zanimivega.

GASILSKA ZVEZA VIDEM DOBRO SKRBI ZA POVEZANOST MED DRUTVI

Oktober je tudi mesec poarne varnosti in gasilci v tem asu poskrbijo za veliko aktivnosti. Kot upan ste odgovorni za poarno varnost v obini, hkrati pa

Obina zgledno skrbi za portne objekte, letos pa je v osredju tudi na novo zgrajen portni park Trec, ki je e v uporabi.

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 6
tudi turistino-gospodarskem podroju. Ustanovili smo razvojni svet za razvoj turizma in s estimi obinami podpisali akt o ustanovitvi. Prav ta organ ima v prihodnje nalogo, da s sosednjo Hrvako in obinami preko meje sodeluje tudi na podroju turizma. Vsak na svoji strani imamo dobre pogoje za razvoj turizma, imamo bogato kulturo dediino in ve bomo lahko naredili na prepoznavnosti. Na tem podroju vidimo veliko monosti za nadaljnje sodelovanje. obini Videm pa se nadejamo tradicionalnega martinovanja. Kako potekajo priprave na ta velik turistini dogodek? upan Friderik Brai: V nai obini in nasploh v Halozah bomo z martinovanjem zaeli v soboto, 3. novembra, in to bo v obini Videm tudi osrednja prireditev Martinovega tedna. Sreanje bo potekalo pred Vidovo kletjo, tudi pod otorom in v Vidovi kleti, kjer nas bodo priakali tudi nai vinarji. elim si, da bi nai obani zautili pomen te prireditve, da bi nanjo povabili znance in prijatelje. Samo tako lahko izkoristimo prilonost in se v najbolji lui predstavimo z vsem naravnim bogastvom in gostoljubnostjo. Besedilo in foto: TM

Zdaj je na vrsti tudi ureditev parkiri za zaposlene v O Leskovec in tamkajnjem vrtcu.

Gospod upan, ko sva ravno pri sodelovanju, velja omeniti e zelo dobro sodelovanje med obino Videm in obino Bednja na Hrvakem. Skupaj vam je uspelo uresniiti e kar nekaj projektov, a v nartu so e nove

ideje. Kako je ta pot zartana v prihodnje? upan Friderik Brai: Pot prihodnosti smo zartali na dosedanjih dobrih temeljih medsosedskega, meddravnega sodelovanja, tako na kulturnem, portnem kot

OSREDNJA MARTINOVA PRIREDITEV BO V SOBOTO, 3. NOVEMBRA

Jesen bo bogata z najrazlinejimi prireditvami, v

S sej obinskega sveta Videm

lani obinskega sveta Obine Videm so na 11., 12. in 13. redni seji sveta, ki jih je v skladu z 21. lenom Poslovnika o delu obinskega sveta sklical upan Friderik Brai, potrdili naslednje: narta za daljnovod 2 x 400 kV CirkovcePince Letno poroilo Osnovne ole Videm Poroilo o doseenih ciljih in rezultatih dela Skupne obinske uprave obin v Spodnjem Podravju v letu 2011 sistematizacijo delovnih mest za olsko leto 2012/2013 za delo 10 oddelkov vrtcev v zavodu Osnovne ole Videm Odlok o ustanovitvi Javnega vzgojno-izobraevalnega zavoda Osnovne ole Videm financiranje dodatnih ur pouka za loeno pouevanje v kombiniranih oddelkih v olskem letu 2012/2013 spremembo Cenika Obine Videm za najem poslovnih prostorov Splone ambulante Videm in Zobne ambulante Videm vanja in razpolaganja z nepreminim premoenjem Realizacijo prorauna Obine Videm od 1. 1. do 30. 6. 2012 Polletno poroilo o doseenih ciljih in rezultatih dela Skupne obinske uprave obin v Spodnjem Podravju za prvo polovico leta 2012 Dopolnitev Pravilnika o kriterijih in postopkih za sprejem otrok v vrtec ter postopku zaposlovanja v vrtcu Sodila za razmejevanje posrednih strokov v Osnovni oli Videm Spremembe Odloka o lokalnih gospodarskih javnih slubah v Obini Videm Spremembe Odloka o kategorizaciji obinskih cest Obinska uprava

11. REDNA SEJA SVETA OBINE VIDEM z dne 3. aprila 2012:

Odlok o nainu opravljanja obvezne gospodarske javne slube ravnanja s komunalnimi odpadki v Obini Videm Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne slube ravnanja s komunalnimi odpadki v Obini Videm negativno mnenje k predlogu Dravnega lokacijskega

12. REDNA SEJA SVETA OBINE VIDEM z dne 26. junija 2012:
Oceno in poroilo o izvajanju obinskega programa varnosti Obine Videm Prometnovarnostni nart Osnovne ole Videm rezervacije v vrtcih v enotah pri Osnovni oli Videm v poletnih mesecih sklep o obraunavanju plaila vrtca v asu otrokove odsotnosti v enotah vrtcev pri Osnovni oli Videm

13. REDNA SEJA SVETA OBINE VIDEM z dne 11. septembra 2012:
Rebalans t. 2 prorauna Obine Videm za leto 2012 z letnim programom pridobi-

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 7
POSLANSKI KOTIEK

Spotovane obanke in obani!

ta trenutek najpomembneje? Proraun drave za leti 2013/2014. Vlada v predlogu prorauna, ki ga daje DZ v obravnavo, predlaga delni dvig DDV, nov davek na finanne storitve, viji davek na motorna vozila, vije okoljske dajatve, na drugi strani predlaga zmanjanje mase za plae javnih uslubencev in za 600 milijonov evrov ve dravnih investicij. Katere investicije bo torej sofinancirala drava obinam? Tiste, ki so vezane na evropska sredstva. Iz navedenega sledi, da se bo upoasnil tempo obinskih investicij, ki niso vezane na evropski denar. Za na del Slovenije je bistvenega pomena nadaljevanje in imprejnje dokonanje AC DraenciGrukovje. Sredstva v proraunu drave so, tako da lahko priakujemo nekatere korake k izdaji gradbenega dovoljenja, ki se morajo zakljuiti spomladi 2013. Pomembna je tudi povezava vzhodnega dela Haloz na hitro cesto PtujMarkovciGorinicaOrmo. Tudi ta povezava, ki se bo iz Zavra nadaljevala preko Drave proti Gorinici, postaja vse bolj realna. Potek hitre ceste se sedaj obravnava po tako imenovani juni in ne ve po severni varianti. Navedel sem le najpomembneje. Ob tem pa lahko povem, da bo nekaj denarja iz drave namenjenega za vzdrevanje dravnih cest, kroie pri pokopaliu v Vidmu postaja realnost, tudi nekaj najbolj kritinih odsekov dravnih cest bo dobilo novo asfaltno prevleko. Gre za kraje odseke, ki predstavljajo pokodbo vozia, kjer je lahko ogroena varnost udeleencev v prometu. Veliko je bilo v zadnjem asu izreenih besed na temo zmanjanja tevila obin in obinskih uradnikov. Za zdaj v predlogu prorauna to ni predvideno. Je pa res, da so nekateri skuali z anketami ustvariti zaskrbljenost zaposlenih na obinah. Takna poetja dodatno vplivajo na slabo voljo zaposlenih, ki sami niso krivi, da so tam. Naj vam ob koncu zaelim lepe jesenske dni, mirno in strpno prenaanje tekih asov, v katerih smo se znali. Verjamem, da se splaa potrpeti in razumeti tiste, ki moramo sprejemati odloitve, ki pomenijo zmanjanje e doseenih standardov, in to zaradi tega, da bo kmalu spet bolje. Branko Marini, poslanec DZ RS

as neusmiljeno bei, kljub temu pa se nekatere stvari spreminjajo e hitreje. Tudi v DZ moramo nekatere zakone sprejemati hitreje, kot bi jih, e bi bili v nekem drugem normalnem asu. al moramo slediti ukrepom EU, skladno s tem pa moramo zmanjati javno porabo. Ne bi elel pisati na nain, da bi bilo lepo sliati, pa tudi pretiravati nima smisla. Nekaj pomembnih vsebin bi vam elel sporoiti preko lokalnega glasila, za katerim ni lastnikov, ki skorajda naroijo ustvarjalcem medijskih vsebin, kako, na kaken nain in o em naj piejo. Lokalni medijski prostor obinskih glasil za zdaj ohranja svojo pristnost. Naj bo tako tudi v prihodnje. Tudi zakonodaja na podroju medijev naj bi v prihodnje dajala veji pomen lokalnim medijem. Kaj je pred poslankami in poslanci DZ

Upravne storitve, ki jih opravljajo krajevni uradi

Krajevni urad je podaljek upravne enote in opravlja doloene naloge iz pristojnosti upravne enote. Med najpogosteje storitve sodita vodenje naslednjih upravnih postopkov in opravljanje upravnih nalog: Uradne ure KU Videm: ponedeljek 8.0012.00 in 13.00 15.00; sreda 8.0012.00 in 13.0016.30; petek 8.0012.00. ureditev prijave ali odjave stalnega ali zaasnega prebivalia izdaja potrdil iz evidence gospodinjstev in registra prebivalstva (potrdilo o stalnem prebivaliu, potrdilo o zaasnem prebivaliu, potrdilo o skupnem gospodinjstvu) potrjevanje dovoljenj zakonitim zastopnikom za potovanje v tujino (samo v Bosno in Hercegovino) mladoletnih
NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

oseb do 15. leta starosti potrjevanje podpor volivcev raznim referendumskim pobudam in kandidaturam

S PODROJA ODJAVNOPRIJAVNE SLUBE:

sprejem vlog za pridobitev osebnega dokumenta, to je osebne izkaznice ali potnega lista, ne glede na kraj stalnega prebivanja postopek v zvezi z vlogo za vpis spremembe naslova v potnem listu postopek v zvezi z naznanitvijo pogreanja osebne izkaznice ali potnega lista

S PODROJA MATINIH ZADEV:

izdaja izpiskov iz matinega registra (kot sploni izpiski, ki vsebujejo vse zaznambe glede osebnega statusa) izdaja izpiskov iz matinega registra o rojstvu, ne glede na kraj rojstva, in izpiskov iz matinega registra o sklenitvi zakonske zveze izdaja izpiskov iz matinega registra o smrti, ne glede na kraj smrti za osebe, ki so umrle po 3. 5. 2005

Stran 8
postopek v zvezi s sestavo smrtovnice za zapuinski postopek sprejem izjave na zapisnik o priznanju oetovstva izdaja potrdil o dravljanstvu posredovanje podatkov iz matinih knjig izdaja potrdil iz matinega registra listine, namenjene za uporabo v upravnih postopkih, za overitev pogodb za promet z nepremininami in vse druge listine, ki se uporabljajo pred pravosodnimi organi, so pristojni notarji. KU Vitomarci, Vitomarci 71, tel. t. 02 757 49 21 KU Trnovska vas, Trnovska vas 42, tel. t. 02 795 22 50 KU Zavr, Goriak 6, tel. t. 02 795 22 60 KU etale, etale 4, tel. t. 02 795 22 65

KJE POSLUJEJO KRAJEVNI URADI

Na obmoju Upravne enote Ptuj je organiziranih petnajst krajevnih uradov, po veini so pisarne krajevnih uradov v obinskih stavbah. KU Videm pri Ptuju, Videm pri Ptuju 54, tel. t. 02 764 11 81 KU Kidrievo, Ul. Borisa Kraigherja 25, tel. t. 02 798 02 40 KU Markovci, Markovci 43, tel. t. 02 795 22 55 KU Gorinica, Gorinica 83a, tel. t. 02 740 80 91 KU Destrnik, Vintarovci 50, tel. t. 02 753 01 11 KU Majperk, Majperk 32a, tel. t. 02 795 22 70 KU Dornava, Dornava 135a, tel. t. 02 755 02 21 KU Podlehnik, Podlehnik 8, tel. t. 02 768 11 51 KU Cirkulane, Cirkulane 43, tel. t. 02 761 00 31 KU Jurinci, Jurinci 3b, tel. t. 02 758 00 61 KU Hajdina, Zg. Hajdina 44a, tel. t. 02 781 10 41

SPREJEM VLOG:
sprejem ponudb za prodajo kmetijskega zemljia sprejem izjav o sprejemu ponudbe za prodajo kmetijskega zemljia sprejem zahteve za uvedbo postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivalia (bodisi pisno ali ustno na zapisnik upravnega organa)

URADNE URE NA KRAJEVNIH URADIH

Uradne ure na krajevnih uradih so doloene z Aktom o delovnem asu v Upravni enoti Ptuj z dne 29. 2. 2008 in s spremembo akta z dne 11. 3. 2009. Posamezni krajevni uradi poslujejo ob razlinih dnevih. Razpored uradnih ur krajevnih uradov se, v skladu s sprejetim aktom, objavlja tedensko in je na voljo na naslednjih naslovih: izobeen na krajevnih uradih dostavljen vsem obinam na obmoju Upravne enote Ptuj v sprejemni pisarni Upravne enote Ptuj (t. 7), tel. t. 02 798 01 55 ali 02 798 01 44 telefonska centrala Upravne enote Ptuj, tel. t. 02 798 01 00 objavljen na internetnem portalu Internet: http://upravneenote.gov.si/ ptuj/ Elektronska pota: ue.ptuj@gov.si Upravna enota Ptuj

IZDAJANJE LISTIN IZ CENTRALNIH ZBIRK PODATKOV:

izdajanje izpiskov iz elektronske zemljike knjige izdajanje potrdil oziroma izpiskov iz zbirk geodetskih podatkov (prikaz parcele, lastninski list, potrdilo o parceli)

UPRAVNE OVERITVE:
overitev prepisa ali kopije dokumenta overitev podpisa za potrebe vseh upravnih postopkov overitev garantnega pisma OPOZORILO: Upravni organ overja le

Brezini internet e do nekaterih uporabnikov

Po dolgih pogovorih in prizadevanjih, da se tudi okrog 400 gospodinjstvom s t. i. sivo liso v obini Videm omogoi dostop do irokopasovnega brezinega interneta, je letos jeseni e mogoe govoriti o dobri novici. Prvi prikljuki so e narejeni, dela na sistemu pa v polnem teku, nam je pred asom zagotovil operater, Danilo Miloi, s. p., lastnik podjetja MDE elektronika. etudi se je v medijih pojavila novica, da naj bi PGD Trec predstavljalo oviro v postopku, pa zdaj tako ena kot druga stran pravi, da je bila novica v javnosti razumljena malo napano. Operaterju Miloiu je namre uspel dober dogovor s trevskimi gasilci, kajti prav pri gasilskem domu v Trcu je konec optine povezave Telemacha in ta prostor omogoa nadaljnjo iritev. Zaplet, ki ga dejansko sploh ni bilo, le nekaj govoric, je zdaj razreen, Miloi pa se eli posebej zahvaliti vodstvu gasilskega drutva in predsedniku Dragu eligi, ki se je v tej zgodbi zelo izkazal. Vendarle pa je treba povedati, da se sistem brezinega interneta ne ureja samo na obmoju videmske obine, temve se iri na obmoje celotnih Haloz, od
NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Zavra do Makol. Interes je zelo velik, potrebe po sodobnih komunikacijah pa seveda nujne. Zato smo se tudi maksimalno potrudili in najprej v videmski obini ponudili prilonost priklopa. Sledila bo e nadgradnja na druge storitve, a v tem trenutku je zelo pomembno, da bodo Haloze v veliki meri pokrite z brezinim internetom, ljudje pa bodo imeli bolji, bolj natanen pogled v svet, je poudaril Danilo Miloi. TM

Stran 9

Vidovi dnevi 2012 v foto objektivu

Otvoritvena slovesnost letonjih Vidovih dnevov 9. junija je bila glasbena, prijeten uvod v nekajdnevno dogajanje pa je pripravil Tamburaki orkester KD Franceta Preerna Videm pod vodstvom Joeta migoca. Sicer pa je obina Videm v Vidove dneve letos vpletla veliko zanimivih dogodkov in prilonostnih sreanj. Do 17. junija, do praznine Vidove nedelje, je bilo v centru obine na obinskem trgu in pod otorom veliko prijetnih kulturno obarvanih druenj, o obini Videm, njeni bogati dediini in njenih ljudeh pa se je v Vidovih junijskih dneh veliko slialo. e otvoritveni dan je bil v znamenju turizma in kulture in ta zgodba se je potem iz dneva v dan samo e bogatila, posebej veselo pa je bilo ob veerih v Vidovi vinski kleti, kjer so se zbirali nastopajoi in obiskovalci, pridruila pa se jim je tudi mariborska vinska kraljica Ksenja Arbaiter, doma iz Haloz. v obini Videm letos potekala prva velika in mala likovna kolonija, posvetili pa so jo naemu slikarju Alojzu Kirbiu. Udeleba na obeh kolonijah je bila zelo dobra, hkrati pa so nastala tudi udovita likovna dela, ki so bila v asu Vidovih dnevov tudi na ogled javnosti.

PRAZNOVANJE VIDOVEGA OBOGATILI Z LIKOVNO RAZSTAVO

Na temo haloka pokrajina je

Pred vhodom v Vidovo klet, na proelju zgradbe, so upan obine Videm Friderik Brai, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormo Ale Arih in p. Joe Petek iz upnije sv. Vida v drubi rimskega vojaka Marcusa Antoniusa Primusa in njegovega spremstva odkrili odlitek rimskega spomenika Petronijevega nagrobnika, ki je bil vzidan v juno steno videmske cerkve v prvem stoletju naega tetja. S tem so umetnino vrnili na kraj, od koder izvira in kjer je bila najdena. Odlitek rimskega spomenika je delo akademskega kiparja restavratorja Viktorja Gojkovia. Pobudo za to dejanje je dal upan obine Videm, izpeljal pa jo je v dobrem sodelova-

PRI VIDOVI KLETI ODKRILI ODLITEK RIMSKEGA SPOMENIKA PETRONIJE- nju z muzealci Pokrajin- segano, pepel poslan v njeVEGA NAGROBNIKA skim muzejem Ptuj - Ormo. gov rodni kraj, spomenik pa VIDEM IMA ZELO BOGATO ZGODOVINSKO IN UMETNIKO TRADICIJO
V Vidmu je kar nekaj pomembnih najdb iz preteklosti, Petronijev spomenik pa je gotovo najpomembneji med njimi; gre za eno vrhunskih kamnosekih del. Vzidan je bil v juno steno videmske cerkve, na njem pa je vpisano, da je bil pokojni Mark Petronij Klassik po rodu Maruccinec, umrl pa je kot stotnik osme Avgustove legije, ki je bila v prvi polovici prvega stoletja nameena v takratni Petovioni. Njegovo truplo je bilo pri Petovioni

mu je dal postaviti brat Pubij. Na nagrobniku je v reliefu predstavljena tudi celotna bojna oprema legijskega stotnika. Prvi odlitek originala tega izjemnega spomenika je spravljen v lapidariju ptujskega muzeja, tukaj pa bomo odkrili drugi odlitek te dragocene najdbe, ki dokazuje, da ima Videm zelo bogato zgodovinsko in umetniko tradicijo, je na slovesnosti na kratko umetnino predstavil Ale Arih.

VEER LJUDSKEGA PETJA, GLASBE IN FOLKLORE

Skupaj z vnetimi kulturnimi ustvarjalci so v prvih Vidovih dneh pripravili Veer ljud-

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 10
vo karikatur Aljane Primoi in veer aforizmov z Milanom Fridauerjem - Fredijem. Klepet z ustvarjalcema je na aljiv nain izpeljala Manja Vinko iz KD Videm, Aljana in Fredi pa sta v prijetnem pogovoru izdala veliko drobnih skrivnosti iz njunega skupnega ivljenja in ustvarjanja. In kot velikokrat sliimo o njiju, ivita, kot on pie in ona rie. Glasbeni utrinek je tokrat dodal Edi Klasinc na harmoniki. ja, na praznik upnije, je bil prav poseben dan za upljane Vidove fare. Pri osrednji mani daritvi so namre predstavili pismo o pobratenju med upnijo sv. Vida in upnijo Bednja na Hrvakem, potem ko sta obini in oli podobni listini e podpisali. Krog prijateljstva in skupnega sodelovanja je tako zdaj sklenjen, prihodnost prebivalcev v videmski in bednjanski obini pa je lahko s prijateljevanjem in sode-

skega petja. Tudi v letonjem programu smo se lahko s skupinami ljudskih pevk, pevcev in godcev sprehodili po krajih obine Videm, kjer ohranjajo bogato kulturno dediino, spoznavali ljudsko glasbo in petje. Domaim pevkam, pevcem in muzikantom so se na nastopu pridruile tudi pevke vokalne skupine Sraka iz KUD tudent Maribor in folkloristi iz Slovake, iz vasi Draovce, ki so nastopili e v veeru folklore. Skupino sestavljajo vaani, ki jih drui veselje do ohranjanja ljudskega izroila, ki ga predstavljajo v pesmi, obiajih in v zvenu ljudskih instrumentov. Skupina iz Slovake je v videmsko obino pripotovala na povabilo obine in FD Lancova vas, s katerim ima e dobre prijateljske vezi. Veer ljudskega petja so s petjem in igranjem

obogatili e domai nastopajoi: muzikanti FD Lancova vas, ljudski pevci FD Pobreje, ljudski godci KD Videm, ljudske pevke KD Sela, ljudski pevci DU Videm, pevci Vinogradniki KD Videm, pevke ljudskih pesmi FD Lancova vas in Jurovski fantje. V veeru folklore so se ob gostih odlinih Kavalirih iz Bednje na Hrvakem in folklorno skupino KD Rogoznica predstavili e domai folkloristi iz Pobreja in Lancove vasi.

ALJANINE KARIKATURE VPETE V DUHOVIT VEER S FREDIJEVIMI AFORIZMI

V Vidovem tednu najrazlinejih kulturnih in druabnih dogodkov je KD Videm v Drvarnici pripravilo razsta-

LISTINO O POBRATENJU PODPISALI E UPNIJI VIDEM IN BEDNJA, Z VIDOVIM EGNANJEM TUDI ZAKLJUEK PRAZNOVANJA
Na Vidovo nedeljo, 17. juni-

lovanjem v skupnih meddravnih projektih e lepa in bolja. TM Fotografije: Brane Kolednik, Tatjana Mohorko

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 11

Dnevi vinogradnikov v Vidovi kleti

Vidova klet, prodajno-promocijski center vinogradnikov iz Haloz, je bila e posebej aktualna v asu Vidovih dni, saj je bila odprta ves as dogajanja. Od 9. do 17. junija so se vsak dan ob razlinih prireditvah v njej predstavljali vinogradniki halokega obmoja od etal pa vse do Zavra: Kmetija AS Arnei, Kmetija Pintarjevi, Silva Gregorec, Vinogradnitvo Marjan Kramer, Vinogradnitvo Plajnek, Turistina kmetija in vinogradnitvo Pungrai, Anton Skaza, Vinogradnitvo in vinarstvo Turan, Marija Vauhnik, Vina Zavec ter Milan in Antonija umbar. Vsak veer so gostje lahko pokusili vina vinogradnika, ki se je tisti dan predstavljal. Klet je obiskalo veliko tevilo obiskovalcev, okrog tiso, ki so spoznavali vrhunska vina in bili preseneeni nad tem, kako izvrstna vina lahko ponudijo Haloze ob pravi negi. Najbolj so eleli pokusiti predikatna vina, od izborov, jagodnih izborov do ledenih trgatev. Ta vina predstavljajo vinogradnikom e

V Vidovi kleti je vse dni vladalo izjemno vzduje, uivali pa so tudi gostje iz Slovake.

Za dobro postrebo sta v Vidovi kleti skrbeli Ksenja Arbaiter, mariborska vinska kraljica, in Lea Cafuta Koussa. Odlina vina iz Haloz sta ponudila tudi vinarja Silva in Stanko Gregorec iz Majskega Vrha, skupaj z vinarko Marijo Vauhnik in njenim moem pa je bila ponudba izbranih vin e bolj pestra in bogata.

Z vinarji je z veseljem nazdravil tudi videmski upan Friderik Brai.

poseben ponos. Prodajne police v Vidovi kleti ponujajo raznolikost halokih vin, saj najdemo na njih vina, kot so: laki rizling, renski rizling, ardone, sovinjon, ipon, rumeni mukat, traminec, modri pinot itn. Prav ta raznovrstnost vin je pritegnila ljudi, saj so nekateri eleli okusiti razlike med istimi sortami vin razlinih vinogradnikov. Vidova klet s svojo zgodovinsko pomembnostjo in aktualno sedanjostjo privablja vedno ve turistov, obiskovalcev in domainov, ki imajo monost vodene degustacije

vin, nakupa vina in ogleda filmov, ki so vezani na haloko obmoje. Lea Cafuta Koussa Foto: Tatjana Mohorko

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 12

Ob vidovem tudi gasilska vaja

V dneh Vidovih prireditev so gasilci PGD Videm in PGD Trec skupaj organizirali gasilsko taktino vajo na zgradbi O Videm. V vaji je sodelovalo 24 gasilcev, porabili so pet tiso litrov vode, izvedli pa so klasini notranji napad s pomojo lestve. Za udelebo in

Gasilci, zbrani po vaji, ko je sledila e kratka analiza in ocena opravljenega dela.

S pomojo lestve so prikazali klasini notranji napad in posredovali v zgradbi O Videm.

uspeno izpeljano vajo jim je estital tudi videmski podupan Marjan Selinek. Sicer pa je bil junijski gasilski dogodek tudi nekaken uvod v priprave na 90-letni-

co PGD Videm, je poudaril predsednik Sreko Primoi ter dodal, da ima drutvo trenutno 52 lanov, od tega 24 operativcev. Besedilo in foto: TM

Namiznotenisa Luka Krui portnik leta v obini

Drugo leto zapored so v obini Videm, ki mimogrede velja za zelo portno obino in se ponaa z nekaj zelo pomembnimi portniki svetovnega formata, proglasili najuspeneje portnice in portnike za leto 2011. Sveani dogodek je bil del tradicionalnih Vidovih dnevov in turnirja v malem nogometu. Uvodni nagovor je imel upan Friderik Brai, ki je izpostavil portne aktivnosti in uspene portnike v obini Videm, ob tem

Zmagovalci nogometnega turnirja

Luka Krui, naj portnik obine Videm, v drubi Vladimirja Sitarja, predsednika Z Videm, in Braneta Kolednika, predsednika odbora za drubene dejavnosti (Foto: TM)

pa vsem estital za odline doseke. Priznanje za najuspenejo ekipo minulega leta sta upan Friderik Brai in ravnateljica O Videm Helena egula podelila ekipi O Videm in podrunice Leskovec v odbojki na mivki, ki so jo

sestavljali: Joica Fonari, Urka Franc, Barbara Fridl, Monika Merc, pela Nahberger, Anja Orla, Tjaa Slati in Lucija Vindi. Trener ekipe je bil Joe otar. Ekipa je med drugim dosegla naslednje izstopajoe uvrstitve: 1. mesto na medobin-

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 13
2. mesto. Priznanje v kategoriji zasluni portni delavci pa je letos prejela Marija Petrovi, prizadevna in dolgoletna lanica D Videm pri Ptuju.

LUKA KRUI POSTAL NAJ PORTNIK OBINE ZA LETO 2011

Priznanje Naj portnik obine Videm je prejel namiznotenisa Luka Krui, doma v Trcu, sicer pa lan NTK Ptuj. Njegovi rezultati v minuli sezoni so bili izjemni: 1. mesto na dravnem prvenstvu lanov do 21 let, 4. mesto ekipno dravno prvenstvo NTK Ptuj, 6. mesto ekipa NTK Ptuj 1. slovenska liga, Luka pa je bil tudi vekratni osvajalec prvih mest na mednarodnih odprtih turnirjih (Varadin, Zagreb, Alpe Adria ...). estitka vsem dobitnikom priznanj na podroju porta v obini Videm. TM

Naj ekipa za minulo leto je ekipa v odbojki na mivki O Videm in podrunice Leskovec. Pri estitki se je ekipi pridruil tudi upan Brai.

skem prvenstvu, 1. mesto na podronem prvenstvu in 4. mesto v dravnem etrtfinalu. Ekipa lanov NK Videm je

prejela priznanje za najuspenejo ekipo, saj je lani v jesenskem delu prvenstva v 1. ligi MNZ Ptuj dosegla odlino

Evropski dan parkov

Vse od leta 1999 v maju obeleujemo dan parkov. Evropski dan parkov poteka pod okriljem evropske organizacije Europarc, ki zdruuje 430 naravnih parkov in drugih institucij iz kar 35 drav Evrope. Namen je prikazati in predstaviti pomen naravnih zaitenih obmoij na planetu Zemlja. Letonji evropski dan parkov je potekal pod geslom Uzri nebo, dotakni se drevesa, uti zrak, poii samega sebe. Parki so zavarovana obmoja, ki na prav poseben nain ohranjajo prvinskost ive narave in nudijo pogoje za ohranjanje biotske pestrosti ivljenja. Velikost in tevilo naravnih parkov v neki dravi izkazuje odnos oz. zavedanje prebivalcev do naravne dediine. nja. Slovenija se ponaa z enim narodnim parkom, s tremi regijskimi parki, s 44 krajinskimi parki in s 55 naravnimi rezervati. Skupno imamo zavarovanih 12,6 % povrine Slovenija oziroma 256.315 ha. Prav posebej smo lahko ponosni na zavarovana obmoja po kriterijih Nature 2000, tako je pod posebnim varstvenim reimom 35,5 % povrine Slovenije. V Sloveniji ivi okrog 26.000 razlinih vrstnih zdrub, kar nas postavlja na mesto ene izmed biotsko najbolj raznovrstnih drav Evrope.

KRAJINSKI PARK TURMOVCI

Ob nekdanji turmovski loki/reti, ki sta jo sooblikovali reki Drava in Dravinja s pritoki, je po drastinih gradbenih posegih v porejih in agromelioracijah v minulem stoletju ostal le del prvotne loke, ki lei med sotojem rek in halokim robom, v izmeri 125 ha. To obmoje je od leta 1979 zavarovano kot Krajinski park turmovci. Krajinski park
NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

ALI JE SLOVENIJA LAHKO EVROPSKI BIOTSKI PARK?

Obiskovalci nae deele na prvo mesto postavljajo bogastvo ive narave, zlasti jih oara raznolikost in pestrost ivlje-

turmovci skupaj s Ptujskim jezerom sooblikuje naravni park z izjemno bioloko pestrostjo rastlinskih in ivalskih vrst, tudi tistih s seznama posebej varovanih vrst. V preteklosti smo znali promovirati to izredno naravno bogastvo, ali bomo zmogli skupaj z drugimi naravnimi danostmi tega kulturnega prostora le-to ponovno unoviti kot del perspektivne gospodarske dejavnosti? Velja se potruditi! Mag. Ivan Boiko

Stran 14

Povezovanje halokih obin kljunega pomena

Vloga Razvojnega sveta za razvoj turizma na obmoju Haloz
Kaj ljudje pomislimo ob besedi Haloze, ki predstavljajo iroko geografsko obmoje vzhodne Slovenije? Ne dolgo nazaj bi odgovor predstavljal nerazvitost, odrezanost od sveta, slabo infrastrukturo, nepovezanost, nijo izobrazbeno raven prebivalstva, zaostalost. al nekateri tako mislijo e danes. Zakaj je tako? S prstom kazati na nekoga, bi bilo krivino. Odgovornost je na vseh nas, ki smo del halokega roba. Se bomo znali povezati med seboj, bomo znali pribliati Haloze ljudem, turistom? Bomo naredili korak naprej, bomo pustili za seboj politina preprianja in zaeli delovati v dobro te preudovite, z vinogradi posajene pokrajine? e sedaj nekatere prakse potrjujejo, da lahko. Da lahko turizem zaivi, ker trenutno zgolj ivi, moramo zabrisati meje obin, znebiti se moramo tipinega slovenskega znaaja bog ne daj, da bi sosed imel ve od soseda in se povezati med seboj. Povezovanje daje ve idej, ve sredstev, veji prenos informacij in posledino bomo le s taknim pristopom lahko uspeneji. V zaetku julija se je ustanovil Razvojni svet (v nadaljevanju RS) za razvoj turizma na obmoju Haloz na pobudo videmskega upana Friderika Braia. RS ima vlogo povezovanja obin med seboj, pospeevati turizem in drugo gospodarstvo, povezati med seboj drutva, ljudi in dogodke. RS se povezuje tudi z Regionalno destinacijsko organizacijo (RDO) Ptuj, Jeruzalem Ormo, Haloze in Slovenske gorice. V sklopu tega se povezujemo z dogodki na Ptuju, sejmih v Ljubljani, oglaevanju. RS si eli ve turistov v Halozah, vejo promocijo Haloz in kar je najpomembneje, vkljuevanje lokalnega prebivalstva v nartovanje in snovanje turistine ponudbe. K sodelovanju so bile povabljene vse haloke obine, od katerih se Cirkulane in Poljane nista odloili za sodelovanje. lani RS so: predsednik Friderik Brai in Aleksander Zavec iz obine Videm, Cveto Pepelnik in dr. Darinka Fakin iz obine Majperk, Anton Butolen in Darko Medved iz obine etale, Sebastian Toplak in Milan Vidovi iz obine Podlehnik, Alojz Gorenko in Ivan Skledar iz obine Makole, Janko Lorbek in Lidija Domjan iz obine Zavr, Jernej Golc kot strokovni sodelavec iz PRJ Halo in tajnica RS Lea Cafuta Koussa. Trenutno oblikujemo skupni koledar prireditev, iz katerega smo izluili tiste tradicionalnega pomena, ukvarjamo se z vsebinami, poveznimi z Vinsko-turistino cesto Haloze VTC 11, z razvojem turistine ponudbe in projektov, s trenjem produktov iz Haloz, oblikujemo turistine pakete, pripravljamo nov zemljevid, kjer bodo vpisani vsi ponudniki storitev, in kar je trenutno najaktualneje, zbiramo podatke za Martinovanje 2012. Zbrali smo e kar zajetno tevilo prireditev, e jih zbiramo, nato pa bomo na podlagi zbranega gradiva oblikovali skupno zloenko Martinovanje 2012 za obmoje celotnih Haloz. Znan je tudi e asovni okvir prireditev, in sicer od 3. do 18. novembra. RS je torej organ, ki bo po svojih zmonostih naredil najve, kar lahko, da bodo Haloze bolje zastopane v lokalnem in irem obmoju. Smo na zaetku, vendar lahko s skupnim pristopom doseemo ve. Dragi bralci, vaa znanja, ideje, predlogi so ve kot dobrodoli, zato nas kontaktirajte in s tem prispevajte k trajnostnemu razvoju Haloz, k emur vsi stremimo. Lea Cafuta Koussa

MARTINOVANJE V HALOZAH OD 3. DO 18. NOVEMBRA

Na Selih druabno in slovesno ob 15. krajevnem prazniku

Zadnji teden julija je bil druaben in vesel tudi v KS Sela, ki je letos obeleila e 15 let aktivnega delovanja. V poastitev krajevnega praznika so pripravili tevilne prireditve sreanje starejih krajanov, vake igre in nogometni turnir med vasmi KS Sela, k temu pa dodali e krajo slovesnost ob odprtju modernizirane ceste na odseku kroie SelaApae. Osrednja prireditev je bila zadnjo julijsko nedeljo, ko je na Selih e tradicionalno Aninsko egnanje, ki je bilo tudi letos dobro obiskano. Praznovanje e 15. krajevnega praznika so letos na Selih prieli s sreanjem starejih selskih krajanov, najprej je bila sveta maa v cerkvi sv. Druine, nato pa e druabni del v kulturni dvorani. D Selan pa je tudi letos organiziralo tradicionalne vake igre zabavno-portnega znaaja. Na igrah se pomerijo vse tiri vasi Sela, Barislovci, Trnovec in Zg. Pristava najve znanja in spretnosti v
NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

sedmih igrah pa je letos pokazala ekipa Barislovanov. Tudi prehodni pokal nogometnega turnirja med vasmi je letos preel v roke Barislovanov.

ANINSKA NEDELJA TUDI LETOS DOBRO OBISKANA

Osrednja prireditev je bila letos v nedeljo, 29. julija, ko je na Selih potekalo tradicionalno Aninsko egnanje. Sveto mao je daroval p. Andrej egula, nato pa se je dogajanje preselilo na prostor

Stran 15

Predsednik Stanko Orovi je zahvali KS Sela letos podelil aktivu ena Sela, sprejela ga je Mira Krajnc (levo), in ljudskim pevkam, v njihovem imenu je zahvalo sprejela vodja pevk Antonija Kauevi (desno). Foto: PK

Kulturno-druabno prireditev ob 15. prazniku KS Sela so obogatile tudi selske ljudske pevke. Foto: PK

pred cerkvijo. Zbrane je najprej pozdravil predsednik KS Sela Stanko Orovi in v svojem nagovoru spomnil na aktivna drutva v njihovi KS. Ob tem je izpostavil prizadevno delo lanov PGD Sela, mladih portnikov D Selan in sekcij KD Sela aktiva ena in ljudskih pevk, pohvalil pa je tudi selske upokojence, ki organizirajo veliko skupnih druenj. Ob tem je Orovi dodal, da se v KS trudijo, da bi bili im bolj aktivni, tudi letos so se tako udeleili vseslovenskega sreanja Selanov, odmevna in dobro

obiskana je bila istilna akcija, posebno zadovoljstvo pa je izrazil ob novi pridobitvi na investicijskem podroju modernizirano cesto na odseku kroieApae. estitke ob prazniku je Selanom izrekel tudi videmski upan Friderik Brai, selske farane pa je z velikim veseljem pozdravil tudi p. Joe Petek in se jim ob tej prilonosti zahvalil za odlino sodelovanje.

ZAHVALI ZA SELSKE LJUDSKE PEVKE IN AKTIV ENA

Predsednik Stanko Orovi je

na osrednji prireditvi podelil tudi zahvali, ki sta jih letos prejeli dve sekciji Kulturnega drutva Sela. V imenu ljudskih pevk je njihova vodja Antonija Kauevi prejela zahvalo za sodelovanje in popestritev prireditev v KS Sela, Mira Krajnc pa za selski aktiv ena, in sicer za pripravo dobrot in vsestransko pomo pri prireditvah v KS Sela. Dejan Tramek, predsednik D Selan, pa je podelil e prehodna pokala, ki sta si

jih na vakih igrah in nogometnem turnirju prisluili najbolji ekipi. Kulturno-druabno prireditev so obogatili selske ljudske pevke, mlada harmonikarja iz Pobreja, ob koncu pa e meani cerkveni pevski zbor. Druenje se je nato v lepem sonnem vremenu ob dobrotah aktiva ena in sreelovu nadaljevalo pozno v nedeljski popoldan. PK

Aninskega egnanja na Selih sta se udeleila tudi videmski upan Friderik Brai in podupan Marjan Selinek s soprogama. Foto: PK

e tradicionalno se na zabavno-portnih igrah med seboj pomerijo ekipe vseh vasi selske krajevne skupnosti. Foto: arhiv D Selan

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 16

Od selskega kroia do Apa poslej po modernizirani cesti

Na Selih so letos v sklopu prireditev ob e 15. prazniku KS Sela pripravili tudi krajo slovesnost ob odprtju modernizirane ceste na odseku kroie SelaApae. Kulturni utrinek so dodale ljudske pevke KD Sela, novo pridobitev pa je blagoslovil pater Joe Petek. Pri edinem kroiu v obini Videm, na Selih, je konec julija potekala kraja slovesnost, na kateri so v uporabo predali moderniziran cestni odsek v dolini 1.350 metrov, ki povezuje Sela z Apaami in s sosednjo obino Kidrievo. Slovesnost so s pesmijo priele ljudske pevke KD Sela, nato pa je zbrane na kratko pozdravil in nagovoril prvi mo KS Sela Stanko Orovi in ob tem izrazil zadovoljstvo nad novo pridobitvijo. Dogodka se je udeleil tudi videmski upan Friderik Brai in med drugim povedal, da je bila ta investicija med

S simbolinim prerezom traku so (z leve) predsednik KS Sela Stanko Orovi, upan Friderik Brai in svetnik Igor Gali modernizirani cestni odsek predali v uporabo.

Blagoslov nove pridobitve je opravil pater Joe Petek.

prvimi vejimi v letonjem letu v videmski obini. Dela je opravilo Cestno podjetje Ptuj, svoj dele je dodala tudi obina Videm, investicija pa je znaala 140 tiso evrov. upan Brai je ob koncu vsem zaelel, da bi to bila cesta varnosti, prijateljstva in povezovanja. Sledil je blagoslov nove pridobitve, ki ga je opravil

domai upnik p. Joe Petek. Nato pa so predsednik KS Sela Stanko Orovi, upan Brai in svetnik Igor Gali opravili e prerez traku ter tako na simbolien nain novo pridobitev predali v uporabo. Skupno druenje so nato zakljuili v kulturni dvorani na Selih. Besedilo in foto: PK

Letonji kmeki praznik v Leskovcu posveen zimskim opravilom neko

Turistino drutvo Klopotec iz Leskovca je tudi letos izvedlo e 17. kmeki praznik. Prireditev, ki je potekala 11. avgusta pod otorom ob leskovkem nogometnem igriu, se je priela s kulturnim programom, nato so bile na sporedu tradicionalne aljive kmeke igre, sledila pa je podelitev priznanj za najlepe urejene domove in priznanj vinskega ocenjevanja. 17. kmeki praznik v Leskovcu so s pesmijo prieli orgliarji Halonga, nato pa je zbrane nagovorila predsednica TD Klopotec Leskovec Ida Vindi Belak. Povedala je, da so za rdeo nit letonjega praznika izbrali opravila in ege, ki so se jih lotili neko na vasi v zimskih veerih. To so bila predvsem tista opravila, za katera je ez leto na kmetiji zmanjkalo asa, dolgi zimski veeri so bili kot nala primerni npr. za luenje fiola, ajanje perja in vrsto drugih opravil. aljiv nain skozi pesem in besedo predstavili lani drutva rc. e preden je namre zima pokazala zobe, so se dobivali in nosili drva ter si tako zagotovili kurjavo za zimo. Sledilo je luenje fiola, bunic, prebiranje fiola, trenje orehov in luenje koruze. Vsa ta opravila so poeli rono, opravljali pa so jih v veliki kmeki hii, ob toplo zakurjeni kmeki pei. Pomagali so tudi otroci. V dolgih zimskih veerih so tudi ajali perje. Iz lepega in mehkega perja so nato naredili "pojtre", morali pa so tudi

ZIMSKI VEERI NEKO

Delek te bogate dediine so nato na
NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 17

lani skupine rc so z igranjem na ljudska glasbila in z besedo na aljiv nain prikazali znailna opravila in ege na vasi v zimskem asu. Foto: PK

Nekateri izmed dobitnikov letonjih priznanj v drubi Terezije Meko (skrajno levo), predsednice komisije najlepe urejenih domov, in upana Friderika Braia (desno). Foto: Stanko Bedra

predelati kouje za "strooke". V tem asu je prilo na vrsto tudi ivanje ter krpanje oblail in obutve. Gospodinje so ob dobri volji in pesmi spletale nogavice, rokavice in druga oblaila za zimski as. Vsa ta zimska opravila je spremljala dobra volja, petje, pozabili pa niso na druabne igre, smo lahko sliali v opisu zimskih veerov neko. Zbrane na kmekem prazniku je pozdravil in nagovoril tudi videmski upan Friderik Brai, ki je TD pohvalil za tradicijo ohranjanja eg in navad, vsem prizadevnim lanom pa zaelel e mnogo uspenega dela v prihodnje.

PODELITEV PRIZNANJ
Praznika v Leskovcu pa ni brez e tradicionalnih portno-zabavnih kmekih iger, ki vsako leto poskrbijo za veliko smeha in dobre volje, tako tekmovalcev kot gledalcev. Letonje trilanske ekipe so se pomerile v petih aljivih igrah. TD Leskovec pa je tudi letos v sodelovanju z obino Videm in KGZ Ptuj, Kmetijsko svetovalno slubo, izvedlo tekmovanje za najlepe urejene domove, na kmekem prazniku pa vsako leto podelijo priznanja. Priznanje za najlepe urejen dom je letos prejela druina Vidovi iz Sovi 14 a, drugo mesto je osvoji-

ALJIVE IGRE IN

la druina Orla iz Repi 4 a, tretje pa druina Trafela iz Ljubstave 34 b. Za najlepe urejen poslovni objekt je bil razglaen gasilski dom in dom kulture Sela, priznanje za najlepe urejeno kmetijo je prejela kmetija druine Glaar, Dolena 52. V kategoriji najlepe urejena poitnika hia je priznanje prejela druina eruga z Dravinjskega Vrha 48 a, za ohranjanje arhitekturne dediine druina Bratuek iz Skorinjaka 35, priznanje za najlepe urejen sakralni objekt pa je prejela upnija sv. Andraa v Halozah za obnovljeni cerkvici sv. Magdalene in sv. Avgutina z upniem. Prav tako so v organizaciji TD Leskovec e v marcu izvedli ocenjevanje vin domaih vinogradni-

upan Friderik Brai se je TD Leskovec zahvalil za tradicijo ohranjanja eg in kmekih opravil na vasi. Foto: PK

kov in ob tej prilonosti tako podelili 23 zlatih in 19 srebrnih priznanj. Kmeki praznik v Leskovcu se je nato zakljuil s pravo veselico, kot se za takno prilonost spodobi. PK

Kmekega praznika v Leskovcu ni brez tradicionalnih aljivih iger. Foto: Stanko Bedra

Leskovki praznik so obogatili tudi orgliarji Halonga.

Foto: PK

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 18

Mlaj tudi pri vakem domu v Majskem Vrhu

Maj je mesec, kjer v vsaki vasi vaani postavijo mlaj. Tako je bilo tudi v Majskem Vrhu, kjer se je zbrala druina domainov in z mlajem polepala dvorie vakega doma. Preden je prilo do tega sveanega dogodka, je bila zelo zahtevna pot, saj je bilo treba postoriti vse od zaetka, ki pa se zane s podiranjem, prevozom, lupljenjem in spletanjem venca, ele takrat je na vrsti zadnje dejanje postavljanje. Vse to so postorile spretne roke halokih mo. Drevo je podaril domain, vintov Pepi. Vse zbrane so v uvodu pozdravili predsednica KS Videm pri Ptuju Alojzija Tuek, svetnik KS Rudi Potr in upan obine Videm Friderik Brai. Po konani postavitvi je sledilo druenje ob dobri malici in kapljici iz domae kleti. Danica Trafela

V spomin na prijetno druenje v Majskem Vrhu pa e skupna fotografija Foto: Joef Selinek

Dogodki iz Ljubstave
KOSEC Z NABRUENO OSTRO KOSO
Roice ree in trav'co mlado, kosi le kosi, oj kosec ti mlad, sredi halokih trat se je konala prirejena pesem veselih koscev po halokih griih, ki so v zaetku junija zavihteli kose po strmini Trafelovega in Vaherovega brega. Druina prijateljev razlinih starosti, v kateri sta izstopala brata Tonek in Lojzek Merc, je v zaetku natanno pregledala kose, si nastavila kosie in druge pripomoke, ki jih kosec potrebuje pri konji. Posebno melodijo je bilo sliati ob bruenju in pri sami konji, saj bi marsikoga spominjalo na kanon v pevskem zboru. Skupina koscev je bila v dobri kondicijski pripravljenosti, ki je za Haloze zelo pomembna. e bi ocenjevali rez in plasti, bi teko izbrali najboljega, saj so bili vsi odlini. Da kosa dobro ree in da se obdri rek Kak se koscu stree, tak mu kosa ree, je poskrbel enski del drube, ki je z domao malico postregel kar sredi travnika na prtu tako kot neko. Med vsemi dobrotami sta bili tudi znamenita haloka gerpa in hladna haloka kapljica. Besedilo in foto: Danica Trafela

NEDELJSKI IZLET V STRAJNO

Junijska predpraznina nedelja je bila kot nala za izlet, eprav zelo vroa, a ravno prava za klepet, opazovanje in prepoznavanje grmikov, dreves in cvetoih rastlin.

Spretni kosci so znova zavihteli kose

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 19
Znani smo po tem, da e nam as dopua, iemo skrite lepote halokih kotikov, ob katerih smo vedno navdueni nad bogastvom, ki jih daje haloka zemlja. A brez pridnih rok, ki jo obdelujejo, tega bogastva ne bi bilo. al so nekateri tudi obupali in prepustili naravi, da je poskrbela za urejenost po svoje. Obupal pa ni na prijatelj Stanko, ki na krasnem hribku v Strajni nadaljuje urejanje svoje okolice, kjer preivlja prosti as. Z veseljem in navduenjem nam je pripovedoval, kako so potekala razna dela, da je danes tako, kot je. Naa gostitelja sta nam izkazala kraja. Pridne roke Zofke in Blaa so nabrale zimzelene dobrodolico in nas razvajala z dobrotami, ki sta jih sama pripravila. Danica Trafela

SPLETANJE TRAKOV ZA VIDEMSKO NEDELJO

Videmska nedelja je e od nekdaj nekaj posebnega. Obisk sv. mae, klepet s prijatelji, lectovo srce ali medenjaki za svoje domae. Vedno pa je bila lepo urejena tudi notranjost cerkve sv. Vida. Letos smo k tej urejenosti pripomogli e mi, saj smo se odzvali na dogovor med p. Tarzicijem Kolenkom in Blaem Topolovcem, ki je lan upnijskega sveta iz naega

rastline brljana in pupana. Pridruili smo se drugim in sodelovali pri pletenju in spenjanju trakov za okrasitev. Ponosni smo bili na svoj prispevek ob tem prazniku. Ob delu pa smo obujali spomine na razlina druenja neko in danes. Po konanem delu sta nas gostitelja poastila z veerjo in skupaj smo nazdravili s kozarkom dobre kapljice. Foto: Anja Krajnc

ajali lipovec in postavili klopotec

V Dravcih pri etnografskem muzeju so sredi poletja uspeno izpeljali e etrto prireditev Od zrna do kruha, e po tradiciji pa so postavili velikana med klopotci in prikazali enega od skoraj e pozabljenih kmekih obiajev. Letos so ajali lipovec ali, bolje reeno, prikazali so, kako se je neko pripravljalo vezivo iz lipovca za vezanje trte. Danes je to e skoraj pozabljen obiaj v Halozah.

tefka, Veronika, Marija in Janez so z lipovcem povezali trto na kolih.

Tako so neko ajali lipovec.

Prireditev se je zaela s pesmijo Mejaev iz Repi in s har-

monikami Veselih Joekov, nadaljevala s pozdravnimi

nagovori gospodarja in predsednika Drutva za ohranjanje dediine Haloz Zvonka Korpia, predsednika KTD Sovie - Dravci Janija Alta in predsednika KS Sovie Vareja - Dravci Bojana Merca, zbrane pa je posebej pozdravil tudi videmski upan

Friderik Brai, ki je med drugim poudaril, da je tovrstno ohranjanje snovne in nesnovne dediine izjemnega pomena. To je bogastvo, ki ga moramo znati obdrati, hkrati pa tudi vgraditi v vrednote prihodnjih rodov. Lipovec kot drevo izjemno

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 20
lepo dii po medu, njegovo cvetje pa se lahko uporablja kot zdravilni aj, sicer pa je lipovec grm, ki spada med vrsto lip in ki so ga vasih zasadili ob gorici prav za ta namen. Grmu lipovca so spomladi obrezali veje, ki so jih nato posuili v suhem, zranem prostoru, praviloma na kaknem podstreju. Ko je priel as za vezanje trte, so suhe vejice, zvezane v ope, najprej natolkli, potem namoili v vodo, nato pa so enske ta lipovec "sajale"; to pomeni, da so te vejice lipovca natrgale na dolge tanke trakove, ki so izjemno trpeni. Te trakove so potem uporabili za vezanje trte, je navzoim v Dravcih povedal Zvonko Korpi, hkrati pa obljubil, da bodo poslej na domaiji, v manjem vinogradu, za vezanje trte vedno uporabljali le lipovec in tako ohranjali stari obiaj. Besedilo in foto: TM

Pod klopotcem velikanom se je sliala tudi pesem, na harmonike pa so zaigrali Veseli Joeki. Domaini so poskrbeli e za vinsko kapljico in izbrane haloke dobrote, med katerimi pa ni manjkala haloka gibanica.

Postavni moje Zvonko Korpi, Stanko Vegan, Franc Vindi, Jani Alt, Zvonko Vidovi in Duan Marini so se organizirano lotili postavljanja klopotca in ga tudi uspeno pognali.

Poletje so lani KTD Sovie - Dravci izkoristili tudi za skupno druenje. Podali so se v Prekmurje in tam doiveli veliko zanimivega. (Foto: arhiv KTD)

Stare sorte dale dober pridelek

Pri etnografskem muzeju na Korpievi domaiji v Dravcih, kjer je posajena vnukinja potomke najstareje trte na svetu, so se v dneh veselih trgatev sreali tudi prizadevni lani in prijatelji KTD Sovie - Dravci in Drutva za ohranjanje dediine Haloz. Druno so potrgali grozdje z avtohtonih sort, ki so tudi letos vse po vrsti dale dober pridelek. Veselo je bilo v vinogradu in tudi v prei, kjer so izkueni vinarji e dali prve ocene ter napovedali nov letnik Sovianov in Dravanov. TM, Foto: Korpi

Veliko truda je bilo vloenega tudi v preanje, kjer so na plan prihajale prve ocene novega letnika.

Veselo je bilo v mini halokem vinogradu.

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 21

Nai vinarji na sejemskem dogodku v prestolnici

Halo, d. o. o., s poslovnima enotama Zlati grozd, vinoteka in izdelki s podeelja na Ptuju in Vidova klet iz Vidma pri Ptuju smo se v petek, 28. septembra, predstavili na 10. sejmu Kamping & Karavaning v Ljubljani na Gospodarskem razstaviu. Z nami sta bila vinogradnika Konrad Janekovi Vinarstvo Turan in Aleksander Zavec Vina Zavec. Predstavili smo se na prostoru Regionalne turistine organizacije Ptuj-Ormo-Slovenske gorice-Haloze v marmorni dvorani Gospodarskega razstavia. Obiskovalcem smo predstaviti novosti v nai turistini ponudbi z obmoja Haloz, predvsem pa program Martinovanje Haloze 2012, ki je namenjen tako za posamezne goste kot tudi za organizirane manje in veje skupine. V sklopu predstavitve so gostje lahko pokusili vrhunska vina z zaitenim geografskim poreklom Haloze, in sicer: Anton Skaza, Vina Zavec, Kmetija AS Arnei, Vinarstvo Turan Janekovi, Vinogradnitvo Marije Vauhnik in Vinogradnitvo Franci Plajnek. Lea Cafuta Koussa

Za dobro promocijo Haloz in Vidove kleti so zdruili moi in se predstavili na prostoru RDO. V drubi Jerneja Golca in Lee Cafuta Koussa je Matija Brodnjak, destinacijski manager iz RDO (na desni). Foto: Brodnjak

Letni koncert tamburakega orkestra Videm

Videmski tamburaki orkester bo naslednje leto praznoval devetdeset let. Na obletnico nas je spomnil predsednik Danilo Svenek, ki je na koncertu izrazil upanje, da bodo takrat imeli vsaj devetdeset poslualcev. Pa saj jih letos ni bilo veliko manj. koda, da si za tako dober koncert ne vzame asa ve ljudi. Dobrodoli, Haloka pravljica, Pridi, Gorenjc, Slovenskim mladenkam, krjanek in tri tiice, Na mostu in in in in je bil prvi del koncerta naih tamburaev pod vodstvom Joeta migoca. Skladbe so obogatili solisti pela Turk (violina), Milena Gabrovec (petje) in Joe eruga (harmonika).

MOAN APLAVZ JE POVEDAL VSE

Manja je za nadaljevanje koncerta napovedala mlado pevsko skupino Glasniki. V njej Utrinek z letonjega letnega koncerta p r e p e v a j o s a m i videmskega tamburakega orkestra, ki bo dobri mladi pevci: naslednje leto praznoval e devetdeset let. Joe Krsnik, Jernej Muzek, Jernej Simuni, odlino predstavljenih. Med Jernej irovnik, vodja Sandi njimi so bile skladbe Falile se Potonik in pater Janez Fer- Katelanke, Vela Luka, Ruo le, ki je dal tudi pobudo za crvena, Ne dirajte mi ravniustanovitev skupine. Najprej cu, Da te mogu pismom zvaso zapeli pet pesmi razline- ti. ga anra, solist je bil Jernej Sledile so zahvale in udovitega koncerta je bilo konec. Muzek. V tretjem delu koncerta so Utihnili so Glasniki, tambuse zdruili tamburai in Gla- rai, solist in Manja. Za eno sniki. Pomagali so tudi solisti leto, do devetdesetletnice. Milenka Gabrovec, Metka Vsi vljudno vabljeni e sedaj, Ostroko, pela Turk in sam da nas bo dvakrat devetdeset. dirigent Joe migoc. NajMarija ernila prej Ajnzerica, nato pa elezni repertoar dalmatinskih pesmi dobro pripravljenih,

Videmski tamburaki orkester na obinskem trgu v drubi dirigenta Joeta migoca in solistov, ki se jim velikokrat pridruijo na nastopih. Foto: Jaki Vaupoti

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 22

10. tradicionalni pohod Svet na Kajarju

V nedeljo, 23. septembra, smo se podali na e deseti tradicionalni pohod po kulturniki poti Svet na Kajarju, ki je nastala po istoimenskem filmu, ki so ga posneli pred estdesetimi leti. Naj spomnim, da so v filmu kot statisti nastopili tevilni domaini, najopazneji vlogi pa sta imeli takrat e deklici Ivanka in Julka. Pred obinsko stavbo v Vidmu smo se zbrali v sonnem in toplem nedeljskem popoldnevu, ki je privabil lepo tevilo pohodnikov iz blinje in daljne okolice. Iz Vidma smo se podali proti Dravinjskemu Vrhu in naprej proti Ljubstavi, kjer so nas prijazni domaini tradicionalno pogostili z dobro domao kapljico. Hvaleno smo se poslovili in pot nadaljevali do vakega doma v Majskem Vrhu, kjer nas je e malo utrujene priakala malica. Po daljem poitku in druenju smo se odpravili nazaj proti Vidmu, kjer smo pohod zakljuili. Prijetno druenje, ki nas na teh pohodih povezuje in bogati, je pravi razlog, da se nam naslednji pridruite tudi vi.
e deseti po kulturniki poti Svet na Kajarju Foto: MV

Marko Vinko

Veseli Joeki s harmonikami v veselo jesen

Poletni meseci so bili za skupino harmonikarjev Veseli Joeki KD Videm zelo delavni in ustvarjalni. Vse od pomladi so veliko nastopali in irili dobro voljo, podali pa so se tudi na skupna druenja z enami iz Lancove vasi in Vidma, pomagali postaviti klopotec pri Korpievih v Dravcih ter veliko sodelovali s olo in vrtcem v Vidmu. A e zmeraj je iv spomin na letonjo uspelo prireditev Veselo na joefovo, ki bo novo nadaljevanje dobila e spomladi prihodnje leto. Na letonji so Joeki zbrali tudi del sredstev, ki so jih eleli podariti starejemu krajanu turmovcev, a je ivljenje ubralo drugano pot. e preden jim je uspelo izpeljati ta zadnji del humanitarne zgodbe in pomagati pri obnovi hike, so se poslovili od spotovanega turmovana. Zdaj nanj ostaja le lep in dober spomin, sredstva, ki so ostala, pa so e predali upniji sv. Vida, ki se je odloila, da pokojnemu misijonarju patru Mihi Drevenku v Vidmu postavi tudi doprsni kip. Vodja Veselih Joekov Joe Hrga je preprian, da je Miha Drevenek tisti, ki si to zaslui, saj je bil lovek svetovnega kova, izjemen humanitarec, sren in dober lovek, pa tudi glasbenik po dui. Tudi po tej plati si ga bodo mnogi zapomnili. Vesele Joeke zdaj aka vese-

Veseli Joeki so bili dobro sprejeti tudi v Dravcih pri Korpievih, pri etnografskem muzeju, kjer so sredi poletja postavljali klopotec.

la jesen, polna dogodkov in nastopov vsepovsod, in vabila se kar vrstijo. V skupini si elijo e kaknega novega lana, predvsem pa so ponosni na vse tiste, ki so resni in tudi

redno prihajajo na vaje. Glasba jih zdruuje, tudi generacijsko, in to je v skupini vedno bolj opaziti. Besedilo in foto: TM

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 23

Iz upnije sv. Vida

SPOZNAJMO SVOJ KRAJ IN LJUDI
Vsak lovek je individuum oseba, skrivnost. Vsakdo prinaa svoje sporoilo. Tudi vsak kraj ima svojo znailnost in posebnost. Kraj zaznamujejo naravne znailnosti in posebnosti. Na Videm je poseben po tem, da so vse kulturne, verske, upravne in prosvetne institucije v srediu s premerom cca 300 m. e v ta krog e dodamo Tri lipe, je podoba obinskega in upnijskega sredia zaokroena. Poleg krajevnih in naravnih danosti so tudi ljudje, ki zaznamujejo svoj kraj. Kdo bi vedel za majhno vasico Vrbo, e je ne bi zaznamoval najveji slovenski pesnik Preeren. Kdo bi v Rimu, na Dunaju, v Zambiji vedel za neko upnijo Videm in za vas Pobreje, e ne bi bilo imievega Franeka in Anke, ki sta nai upniji dala najbolj znamenitega misijonarja p. Miha Drevenka. Njegov zeleni klobuk je poznala cela Zambija. Zambija je znana po zelenem poldragem kamnu malahitu in velikih rudnikih bakra, ki tudi pozeleni. Ti rudniki so bili neko v lasti anglekih kolonialistov, ki so odli. Sedaj pa so prili huji, Kitajci, ki e bolj izkoriajo uboge Zambijce. Tudi zaradi teh sodobnih izkorievalcev je p. Miha v svojih medijih, na radiu in v asopisih pozelenel. Na alost malo naih ljudi, tudi Pobreanov, ve, kakna duhovna in misijonska sila je bil na Miha. Upamo, da bo izla knjiga o njegovem misijonskem delu. To, kar je na rojak Pedro Opeka na rdeem otoku Madagaskarju, je bil p. Miha v zeleni Zambiji. Veliko je bilo njegovo misijonsko delo v misijonskem srediu pri sv. Joefu v Kalulushi, kjer je bilo treba vsak dan nahraniti okrog 60 postulantov, ki so se pripravljali na noviciat. Vsak gojenec se je moral vkljuiti v dejavnosti na vrtu, pri ivini, v delavnicah, v kuhinji itn., da se je nauil delati in si pripraviti vsakdanji kruh. Praktino je uresnieval rek: Ne daj reveu ribe, ampak ga naui, kako jo bo ulovil. Ko je zgradil gimnazijo sredi bua, je bilo treba zgraditi e toliko stanovanj za uitelje, ki bodo tu iveli, ne pa nekje dale v mestu. Mesta so prenatrpana, zato toliko revine, ljudje naj tu ivijo. Idejo so podprli tudi evropski finanniki, ki so pomagali pri taknih dobrih projektih. Preprostim ljudem je treba posredovati verske resnice in jim povedati, da se uprejo prevelikim socialnim krivicam. Zato se je p. Miha podal na novo podroje tiska in je bil kar nekaj let direktor Mission Pressa, misijonske tiskarne, kjer so tiskali Sveto pismo, asopise in knjige za ole. Toda mnogi ne znajo brati, posluati pa znajo in zmorejo. Zato je nastal nov medijski projekt Icengelo, po nae bi rekli Ognjie. Resnico je treba oznanjati in jo tudi povedati, etudi boli. Zato je bil zeleni klobuk v nevarnosti, da ga odnese, ker si je veliko upal. Brez dlake na jeziku je vedno itil malega loveka in ibal celo oblastnike ter jim kazal krivice, ki so jih delali. Na mrketelj, tako smo

Pater Miha Drevenek je vedno brez dlake na jeziku itil malega loveka in ibal celo oblastnike ter jim kazal krivice, ki so jih delali.

ga klicali v gimnaziji, je bil tako odloen in vztrajen, da je vedno dosegel, kar si je zabil v glavo. Taken je ostal do konca. Sam je pripovedoval, kako je v kavbojkah in skoraj bos v japonkah priel pred finannega ministra na Dunaju. Predstavil mu je svoj novi projekt. Ko je ministru vse razloil, mu je ta rekel: V vas verjamem, da boste projekt izpeljali, ali bodo za vami to nadaljevali? Spontano in v zadregi je Miha odgovoril: Ne verjamem. In minister mu je odvrnil: Odobrim va projekt, ker ste tako iskreni. To je bil na p. Miha.

Miha Drevenka.

NOVA NALOGA FASADA UPNIJSKEGA DOMA

Ob 1. novembru bo prva obletnica smrti p. Miha. Do takrat bi radi dokonali fasado in postavili doprsni bronasti kip na fasado. Seveda bo to kar velik zalogaj, saj smo komaj izplavali iz rdeih tevilk. Upamo, da bodo za kip poskrbeli vaani, Pobreani in dobrotniki, vsi drugi pa bomo zbirali za fasado. S tem bo tudi obina Videm pridobila urejen prostor okrog Vidove kleti. Pozneje pa bomo nadaljevali ureditev notranjosti prostora, kjer bi bil venamenski prostor za nae upnijske skupine, za farno kavo in prilonostna obasna galerija. Zaupamo in vemo, da se poasi dale pride, posebej v slogi in s sodelovanjem. p. Tarzicij Kolenko Foto: Izidor ek

NAI VELIKI LJUDJE

Pater Miha je bil velik rodoljub. Vedno se je rad vraal v svoj domai kraj. Ko je hodil po svojih poslovnih poteh po Evropi, je rad naredil ovinek, da je vsaj za kratek as priel domov. Zdaj komaj vemo, da je bil na veliki Pobrean. Naa upnija in obina Videm se mu morata oddoliti za veliko promocijo naega kraja. Zato smo na seji PS sklenili, da se bo upnijski dom in bodoi venamenski prostor imenoval Dom p.

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 24

Podpis prijateljske listine e v Bednji na Hrvakem

Potem ko sta obini Videm in Bednja na Hrvakem lani podpisali listino o pobratenju in imata prijateljske vezi tudi oli Videm in Bednja, so se za podpis posebne listine o pobratenju odloili e v upniji sv. Vida Videm pri Ptuju. Na vidovo, junija letos, je bil podpis listine opravljen v Vidovi farni cerkvi, v sredo, 15. avgusta, na praznik Marijinega vnebovzetja, pa je bil podpis sklenjen e na hrvaki strani z upnijo Marijinega vnebovzetja v Bednji. Na praznini dan je tja poromalo nekaj videmskih upljanov s patri, pridruil pa se jim je tudi videmski upan Friderik Brai s soprogo. Podpis pobratenja sta pri osrednji praznini mai v upnijski cerkvi v Bednji opravila videmski upnik p. Tarzicij Kolenko in upnik v fari Bednja Zorislav afran. Pri podpisu sta sodelovala tudi videmski upan Friderik Brai in upan Bednje Mirko Bristovi, sveanega dogodka pa sta se udeleila e patra Joe Petek in Janez Ferle iz upnije sv. Vida. Kul-

Pri slovesni mai, na praznik Marijinega vnebovzetja, je v upnijski cerkvi v Bednji potekal sveani podpis listine o pobratenju. Listino sta podpisala videmski upnik p. Tarzicij Kolenko in upnik v fari Bednja Zorislav afran.

e estitka Mirka Bristovia in poklon za videmsko upnijo, s katero zdaj e bolj tesno sodelujeta tako obina kot upnija Bednja.

Slovesnemu dogodku sta bila pria tudi videmski upan Friderik Brai in upan Bednje Mirko Bristovi, ob njima pa e tevilni upljani iz Vidma in Bednje.

Zadnji videmski skupni posnetek je nastal pred upnijsko cerkvijo v Lepoglavi.

turni utrinek k slavju v bednjanski cerkvi in farnemu egnanju so dodali p. Janez Ferle kot solist in domaini odlini glasbeniki Kavaliri. Praznino vzduje s farnim egnanjem se je po slovesni mai nadaljevalo na osrednjem obinskem trgu. upljani Vidove fare so obisk Bednje in okolice izkoristili e za ogled kulturnozgodovin-

skih spomenikov, med drugim so si ogledali tudi upnijsko cerkev v Lepoglavi. Prijateljstvo in dobro sodelovanje s sosedi na Hrvakem se torej bogatita, v zadovoljstvo in na veselje mnogih. Besedilo in foto: Tatjana Mohorko

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 25

Iz nae osnovne ole in vrtca

Uenci O Videm radi literarno ustvarjajo
Prababice se spominjam z nasmehom na ustih in solzami v oeh. Vem, da me je imela rada, kot sem jo imela jaz. Prinaala sem ji radost, kajti z mano je bila vedno vesela, polna mladosti in preernih spominov. Meni je prinesla veliko modrosti. Danes razumem slogan Jaz tebi radost, ti meni modrost. Zelo pomembna je ta vez. Midve s prababico sva iveli v tem soitju. Nina Kmetec Nai uenci zelo radi literarno ustvarjajo branje in posluanje literarnih besedil doivljajo kot nekaj lepega, prijetnega; se poigravajo z ustvarjalnimi besedami, jih spreminjajo, si izmiljajo nove domiljijske svetove, se potepajo med pravljinimi temami in jih postavljajo na glavo In ravno v tem gre iskati razloge za nastanek odlinih, izvirnih besedil bodisi besedil, kjer padejo meje med resninostjo in domiljijo, bodisi besedil, ki se dotikajo stvarnega, resninega sveta zgodbe iz njihovega ivljenja. Uitelji pa smo tisti, ki pri urah knjievne vzgoje to ustvarjalnost spodbujamo, vzbujamo v uencih eljo po poglabljanju literarnoestetskega doivetja ob recepciji umetnostnih besedil; kdaj obrnemo kakno zgodbo na glavo, saj otroci/uenci take zgodbe radi posluajo, e raje pa sami ustvarjajo nove domiljijske svetove. Tako smo sodelovali na ve razlinih literarnih nateajih in na nekaterih osvojili izjemen uspeh. Nina Kmetec je bila za spis Jaz tebi radost ti meni modrost (Prababica in jaz) nagrajena na nateaju Evropa v oli (Podravska regija) in se je udeleila dravne proslave v Ljubljani (mentorica Tanja Potonik); spis Naravne nesree v mojem kraju Tamare Plohl pa je bil nagrajen na dravnem nivoju literarnega razpisa Naravne in druge nesree (mentorica Ana Koritnik) in tako se je uenka udeleila dravne prireditve na Igu. Besedila sodelujoih uencev: Eve Miloi, Anje Horvat, Jakoba Mesaria in Lucije Vaupoti na literarnem nateaju Z domiljijo na potep 2011/12 so zbrana v Veliki skupni knjigi; sedmoolci Bla Glogovan, Nua trafela, Lucija Vaupoti, Anja Horvat, Nina Osenjak, Jakob Mesari, Sebastjan Vinko, Luka Dominc in Katja Bedra pa so avtorji isto prave knjige Basni, postavljene na glavo zbirke desetih besedil, ki je nastala kot izbor preverjanj pred pisno nalogo in nato same pisne naloge. Vendar je to ostala skrivnost in smo mladim avtorjem predstavili knjigo ele mesec dni po izidu, ob svetovnem dnevu knjige. Ko so ob diaprojekciji zagledali naslovnico svoje knjige, so bili prijetno preseneeni. 31. maja pa so se nai literarni ustvarjalci ponosno s svojo isto pravo knjigo predstavili v pravljini sobi Knjinice Ivana Potra Ptuj, kjer so bili lepo sprejeti za njih so se zelo potrudili in tako v mladih ustvarjalcih vzbudili prijetne in nepozabne obutke. Ana Koritnik
NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Leskovki kuharji na Celjskem sejmu

Uenci gospodinjskega kroka Janja Merc, Anja Brusar, Doroteja Fridl, Katja Kozel, David Fonari in Sao Potr so sodelovali na predstavitvi projekta obujanja slovenske kulinarine dediine Domaa kuhna pa to, ki je bila na 45. jubilejnem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju, v petek, 14. septembra, ob 11. uri. Kuhali so krhlenko z rdeim mesom in haloko gobnco. Mentorica Marjana Notersberg

V petek, 14. septembra, smo li na Celjski sejem, kjer smo kuhali krhlenko in haloko gobnco. Ob pripravi jedi smo obiskovalcem pripovedovali o starih jedeh, ki so znailne za na kraj, ponujali haloko grozdje in delili recepte. Sao je s seboj prinesel harmoniko, s katero je popestril nao predstavitev. Najveja gnea pa je bila takrat, ko smo te jedi ponujali obiskovalcem. Bilo nam je zelo ve in smo uivali. Doroteja Fridl, 6. e

Stran 26

Slovo devetoolcev na O Leskovec

Radi si pomagamo, radi se imamo Sodelovanje med uenci kombiniranega oddelka 1./2. e in devetoolci v olskem letu 2011/2012 se je v O Leskovec zakljuilo z zakljuno prireditvijo, ki je bila 22. junija. Tega dne smo skupaj nastopali, si delili malico, izmenjali spominska darila in v imenu starev naih najmlajih olarjev poklonili varuhom devetoolcem popotne palice, ki naj jih spremljajo v ivljenju. Petje nas je vse leto povezovalo, s petjem smo zakljuili tudi nae druenje. Devetoolci, hvala za skrb, naklonjenost in za zgledno sodelovanje. Razredniarki

olski zvonec glasno klie se e spomnite te pesmice?

Tudi nas, uence in delavce ole Leskovec, je poklical. Tretjega septembra je olski prag leskovke ole prestopilo 87 uencev, ki obiskujejo pouk v petih samostojnih in dveh kombiniranih oddelkih. Nao sto let staro olo, ki je seveda prav lepa gospa, pa pomlajujeta e dva oddelka otrok vrtca Mavrica. Vsi zaposleni si elimo, da bo tudi to olsko leto uspeno in prijetno za vse otroke in stare. Verjamemo, da nam bo s kakovostnim delom zaposlenih, z znanja eljnimi uenci in s sodelovanjem starev to tudi uspelo. Skupaj zmoremo in znamo. Marjana Srdinek, vodja ole Leskovec

Amadeja Potonik, 5.e

ola Leskovec praznuje stoletje.

Foto: Langerholc

Mavrine novike iz vrtca Leskovec

Poletje je za nami. Krepko smo zakorakali v novo olsko leto, ki je prineslo spremembe tudi za nae najmlaje. Za ene je september pomenil konec brezskrbnih poitnic, drugi pa so vrata vrtca prestopili prvi. Malki so kljub zaetnim solzicam spremembo okolja hitro in dobro sprejeli. Vrtec Mavrica ima tudi letos dve skupini, v obeh skupaj je 33 otrok. Delo v obeh skupinah je zanimivo, pestro, predvsem pa v nas vzbuja zadovoljstvo, saj se otroci z veseljem in zanimanjem lotijo vsake dejavnosti. Z obiskom tetke Jeseni, ki nam je prinesla jesenske pridelke, smo praznovali prihod jeseni. Za nami je e teden otroka, v
NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

sklopu katerega so se izvajale razline ustvarjalne aktivnosti, izvedli smo dan odprtih vrat in z veseljem medse sprejeli vsakega obiskovalca. Teden smo zakljuili z druenjem otrok in starev na kostanjevem pikniku. Skozi vse leto se vsi trudimo, da otrokom nudimo mirno, prijetno okolje, v katerem lahko rastejo, se razvijajo, skozi igro odkrivajo spretnosti in veine ter se predvsem poutijo varno. Strokovne delavke vrtca Mavrica

Malke v vrtcu Mavrica je obiskala tetka Jesen.

Stran 27

Simon Murko devetoolec O Videm osvojil tri zlata priznanja

Devetoolec Simon Murko je skozi olsko leto preverjal svoje sposobnosti in znanja na razlinih podrojih in tako na tekmovanjih nizal uspeh za uspehom. Poleg ve bronastih in srebrnih priznanj je dosegel naslednje izjemne doseke: zlato priznanje iz znanja fizike za Stefanovo priznanje, zlato priznanje iz znanja kemije za Preglovo priznanje, prav tako zlato priznanje iz robotike, kjer je na dravnem tekmovanju osvojil drugo mesto. Veseli smo njegovih uspehov in smo nanj zelo ponosni. Mentorja: Robert Murko in Darja Petek

Ob zaetku olskega leta na podrunici Sela

Po poitnicah smo e nestrpno priakovali zaetek olskega leta. Na prvi olski dan smo se ponovno sreali z uenci, ki so v asu poitnic zelo zrasli. Z navduenjem so pripovedovali o dogodkih s poitnic in, verjeli ali ne, mnogi so olo pogreali. Sreali pa smo se tudi z devetimi novimi uenjaki, ki so isto zares postali pravi olarji. Nai prvoolci so zdaj e pogumni uenci, ki so se bolj ali manj navadili na ivljenje v oli. Zdaj smo e poteno zakorakali v delo in uenje. Uenci so se ponovno sreali s olskimi pravili in navodili, vendar le tako pridobivajo une navade, to pa je pot k uspehu. Sami zagotovo ne zmorejo. Na tem popotovanju jim moramo stati ob strani, tako uitelji kot tudi stari. Z roko v roki bomo uspeli. Ob zaetku olskega leta elim uencem, da so uspeni, radovedni, veseli, vedoeljni, pridni, vestni, iznajdljivi, polni idej in tudi prijetno nagajivi. Naj pazijo na svojo varnost in varnost drugih. Claudia B. Miheli, vodja ole

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 28

Novo olsko leto

3. septembra smo zaeli s olskim letom 2012/2013, danes pa se nam zdi, kot da so poitnice e dale za nami. Uenci se e pridno uijo, otroci v vrtcu so se e privadili na bivanje v njem in razlini projekti so e v polnem teku. V tem olskem letu je v vrtcu 36 otrok ve kot lani, v oli v Vidmu al 10 uencev manj in v Leskovcu 6 uencev manj, na Selih pa, ne boste verjeli, 6 uencev ve kot lansko olsko leto. Skupaj je v oli 377 uencev in 180 otrok v vrtcu. Prvi je v olske klopi sedlo 27 prvoolcev v Vidmu, 6 v Leskovcu in 9 na Selih. Skok v olo, kot smo poimenovali prvi dan, so jim olajali devetoolci njihovi varuhi, ki so jih pospremili v olo in jim tudi sedaj pomagajo pri razlinih dejavnostih.

Letonjih 27 prvoolcev na O Videm z uitelji, vzgojitelji in varuhi, ki so jih pospremili v olo ter jim tudi sedaj pomagajo pri razlinih dejavnostih. Foto: arhiv O Videm

Prvi olski dan je bil za prvoolce e posebej zanimiv. Foto: arhiv O Videm

S tekom v novo olsko leto

Prvi olski dan, 3. september, se je zael s Tekom svetovne harmonije, v katerega smo se z veseljem vkljuili uenci in zaposleni na oli. Za nekaj trenutkov smo postali del 140 drav sveta in nekaj milijonov posameznikov vseh starosti, ki s tekom prenaajo sporoilo, da ima prav vsak od nas pomembno vlogo pri ustvarjanju prijaznega in mirnega sveta. Prireditev se je nadaljevala z veselim skokom prvoolkov ez olski prag v spremstvu varuhov devetoolcev. Po dveh mesecih brezskrbnih poitnic so se uenci polni dogodivin ponovno sreali s soolci in razredniki. Naj bo veselo do konca olskega leta. T. Potonik

In kaj je najpomembneje v oli v tem olskem letu? Prednost namenjamo izboljanju pismenosti, bralnemu razumevanju in govoru. Prvoolcem smo e ob prvem sreanju v juniju podarili slikanico, s katero smo eleli spodbuditi otroke in stare, da skupaj prebirajo knjige. Pri uresnievanju prednostnih nalog se povezujemo tudi z vrtcem. Na vzgojnem podroju letos posebno pozornost namenjamo lepi in spotljivi komunikaciji ter skrbi za isto okolje. Sodelujemo tudi v razlinih projektih. Omenila jih bom le nekaj, saj upam, da bomo o njih ve lahko spregovorili v naslednjih tevilkah tega asopisa. Popestrimo olo je projekt, ki je financiran iz evropskih socialnih skladov. Na nai oli se bomo v okviru tega projekta ukvarjali z gledalikimi, pevskimi, glasbenimi, plesnimi, anglekimi, literarnimi, likovnimi, fotografskimi, poitnikimi delavnicami in delavnicami za razvijanje socialnih vein. Sodelovali bomo tudi v projektu Jean Monnet na temo Evropske unije, s olo iz Poljske. Skupaj z obino Videm in kulturnim drutvom Franceta Preerna Videm bomo razmiljali o pridobivanju socialnih kompetenc skozi umetnost. V oli Leskovec bomo obeleili 100-letnico zgradbe, razredne babice nam bodo povedale, kako je bilo v oli neko. V vrtcu bodo nadaljevali projekt Igraj se z mano, e vedno pa se bomo gibali v okviru Zdravega ivljenjskega sloga. Pred nami je e veji del olskega leta 2012/2013. akajo nas nove izkunje in nova doivetja. Vsi, tako uitelji, vzgojitelji kot otroci in stari, bomo imeli veliko dela in potrebovali bomo veliko energije, toda e si bomo znali prisluhniti in pomagati, se bomo lahko skupaj veselili uspehov. Naj bo olsko leto 2012/2013 posebno. Naj nam prinese veselje, izkunje in znanje za ivljenje ter veliko lepih trenutkov. Helena egula, ravnateljica O Videm

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 29

Gledalika skupina O Videm

V lanskem olskem letu je bil v okviru izbirnih predmetov na O Videm izbran tudi gledaliki klub, znotraj katerega so se uenke poblije sreale z gledaliko igro. Na zaetku leta smo obiskali gledalie in si ogledali gledaliko predstavo v Mestnem gledaliu Ptuj. Skozi olsko leto smo usvajali razline gledalike veine: improvizirali na izbrane teme, igrali razline igre vlog, pantomime, recitirali, deklamirali, se uili pravilnega dihanja, izvajali vaje za izreko in govor Po vsem usvojenem znanju je nastopil as za nao gledaliko predstavo. Zaelo se je iskanje besedila. Med ve predelanimi besedili smo se odloile izbrati igro z naslovom Revolucija v kraljestvu bombonov. Najprej smo se lotile dela z besedilom. Razdelili smo vloge, vadili, predelovali, izboljevali in vnaali novosti, ki bi igro popestrili in jo naredili zabavnejo. Potrebnih je bilo ogromno vaj tudi izven olskega urnika, ki so jih dekleta zelo rada obiskovala. Po usvojeni igri (nauenem besedilu) smo izbrale glasbo in nastopile so plesne vaje pod vodstvom uiteljice Aneje Cafuta. Z glasbenimi in plesnimi vloki smo premore v igri zapolnile in tako igro popestrile. Pomemben del odrske igre sta vsekakor kostumografija in scenografija. Pri kreiranju in izdelavi kostumov nam je pomagala moja mama Silva Kamenek. Odrsko sceno pa so pripravili uenci O Videm in O Leskovec pod mentorstvom Aleksandre Vidovi in Marka Kunnika. V zaodrju sta nam pomagali e uiteljica Mateja Gabrovec, v vlogi epetalke, za glas-

bo in lui med predstavo pa je poskrbela uiteljica Biserka Selak. Vse to je nao igro obogatilo in v gledalcih pustilo nepozabne vtise in obutja. Za vabila na gledaliko predstavo je poskrbel Roman Repi, za gledaliki list Robi Kamenek. Konen produkt vsega je bila predstava, s katero smo se predstavili oli in javnosti. S

predstavo smo gostovale tudi na podrunici O Leskovec. Veselimo se ponovitev predstave tudi v prihodnje. Prav vsi sodelujoi so pripomogli, da je igra odlino uspela, na kar smo ponosni. Uenke in mentorica upamo, da bomo lahko z gledaliko dejavnostjo nadaljevali tudi v prihodnjem olskem letu. Mentorica: Mojca Kamenek

Odprta zabavna ola nogometa v Vidmu

Uenci zavoda O Videm so tudi v asu poitnic aktivni. Sto uencev je pet brezskrbnih poitnikih dni tudi letos, e peti, preivelo ob drubi enakega tevila otrok iz kraja Bednja v sosednji dravi, Republiki Hrvaki. Druenje je potekalo na nogometnem igriu v okviru pro-

Tudi osveitev se je prilegla.

Tik pred prietkom dela

jekta Odprta zabavna ola nogometa (Open fun football schools), projekta, ki otroke na igriv in brezskrben nain vpelje v zabaven svet nogoNA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

metnih mojstrovin. Projekt Odprta zabavna ola nogometa je nastal pod okriljem organizacije Cross cul-

Stran 30
lovanju povabili e policiste, ki so z veseljem prikazali del njihovega napornega dela ter najmlajim pokazali tudi njihove motorje in avtomobile. Seveda pa tudi letos ni lo brez prijetne ohladitve, kropljenja z vodo iz steklenik, za zabavo in hlajenje na igriu sta skrbela tudi mali in veliki empar, pa tudi gasilci so nas obiskali ter ohladili s curkom vode. Zmagovalci v odigranem bombon pokalu pa si bodo to olo zapomnili e bolj od drugih. Vsem sodelujoim so v spomin zraven novih prijateljev in prijetnih trenutkov ostale e diplome. Ob zakljuku projekta smo spoznali, da je smiselno podobne projekte izvajati v im vejem tevilu ter raznih oblikah. Nasmehi sodelujoih otrok, spoznavanje novih prijateljev in prijazne besede sodelujoih so nekaj neprecenljivega, nekaj, kar lahko v sodobnem asu materializma dosee tudi s prostovoljnostjo, dobro voljo ter nasmekom na licih. Ob zakljuku smo ugotovili tudi, da smo se kljub vroim poletnim poitnikim dnem imeli lepo, razposajeno, prijateljsko, uenci so zautili, da so vendarle e igrivi otroci, ki se lahko, ne glede na razlike med njimi, zabavajo z vrstniki, se druijo, spletajo navsezadnje tudi nove, ljubezenske vezi. Ob vsakoletnem navduenju nad projektom verjetno ni odve, e strnem misli veine v eno samo besedo: neprecenljivo. Projekt je koristen tudi v irem smislu, saj je pripomogel h krepitvi sicer e tako monih in prijateljskih vezi med pobratenima obinama Videm in Bednja. Projekta pa nam ne bi uspelo izvesti samo s prostovoljnostjo, zato gre zahvala tudi upanu obine Videm Frideriku Braiu ter ostalim organom obine in drugim, ki so projekt z veseljem podprli in pripomogli k njegovi uspeni izvedbi. Iztok Rokar

Ob zakljuku malce izmueni, a vseeno preerne volje.

tures, ki ima sede na Danskem. Ideja se je porodila ob koncu vojne na ozemlju nekdanje drave Jugoslavije. Skupina mednarodnih opazovalcev je zautila, da si otroci ob koncu nepotrebne morije zasluijo lepo prihodnost, ki jo lahko uresniijo skozi port, predvsem skozi najbolj razirjeno igro nogomet. Tako se je pred leti rodil projekt Odprta zabavna ola nogometa, katerega cilj je otroke skozi igro, zabavo, druenje z vrstniki ne glede na razlinosti popeljati v svetlo prihodnost. Ko so nas k sodelovanju povabili nai e dolgoletni prijatelji, uitelji na oli Cvetlin iz sosednje Hrvake, smo se vabilu seveda odzvali. V projekt, ki je letos potekal med 15. in 21. avgustom, je

bilo vkljuenih 200 otrok, po 100 iz zavoda O Videm in O Bednja. Za nemoten potek smo skrbeli uitelji in drugi zaposleni na obeh olah, ki smo s prostovoljnim delom omogoili otrokom pester in varen nain preivljanja poitnikih dni. Posebnost projekta je v tem, da se druijo vrstniki iz sosednjih drav, se skupaj igrajo, pletejo prijateljske in druge vezi; skratka bistvo projekta je v zabavi. Sodelujoi so razdeljeni v 12 skupin, ki na 12 postajah (nogometne tehnike, tafetne igre, igra z obroi, vaje za ravnoteje, sporazumevanje in sodelovanje ), razporejenih po igriu, spoznavajo lepote nogometa, igranja, skratka porta kot zdravega naina ivljenja nasploh. Letos smo k sode-

Matev Junger, 5. e

Brez njih projekta ne bi bilo.

Foto: Aleksandra Vidovi

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

[tevilka 3 - letnik 17 - oktober 2012

URADNE OBJAVE

Glasilo ob~ine Videm

1.
Javni sklad Republike Slovenija za kulturne dejavnosti, obmona izpostava Ptuj objavlja

RAZPIS
za podelitev priznanj sveta obmone izpostave JSKD Ptuj za leto 2012
Obmona izpostava JSKD Ptuj v skladu z 2. poglavjem Poslovnika OI JSKD Ptuj razpisuje priznanja Sveta Obmone izpostave za podroje ljubiteljske kulture za leto 2012: PRIZNANJE SVETA OBMONE IZPOSTAVE JSKD v obliki listine, JUBILEJNA PRIZNANJA OBMONE IZPOSTAVE JSKD v obliki listine. Predlog mora biti zapisan na priloenem obrazcu in mora vsebovati: 1. podatke o predlagatelju naziv in potni naslov drutva predlagatelja, matina tevilka drutva predlagatelja; ime in priimek odgovorne osebe predlagatelja; telefon, faks, elektronska pota;

2. podatke o kandidatih ime in priimek oz. naziv kandidata, potni naslov; za katero priznanje je kandidat predlagan; katera priznanja je e prejel; 3. priloge kratek ivljenjepis za posameznike s poudarkom na dosekih na kulturnem podroju oz. kratek povzetek o delu drutva; utemeljitev, ki mora dovolj obirno navesti razloge, ki upraviujejo podelitev predlaganega priznanja.

sodelovanja z drugimi drutvi in zvezami drutev; za publicistino delo; za doseke pri ohranjanju nacionalne kulturne dediine. Podelitev jubilejnega priznanja Sveta Obmone izpostave JSKD Ptuj upraviuje dolgoletno delovanje posameznika (najmanj 20 let), drutva ali zveze (najmanj 30 let), ki je vplivalo na razmah ljubiteljske kulturne dejavnosti.

priznanja je treba oddati najmanj mesec dni pred prireditvijo, na kateri naj bo podeljeno. Rok za oddajo predlogov za priznanja Sveta Obmone izpostave JSKD je 12. november 2012. Popolne vloge poljite na naslov: Obmona izpostava JSKD Ptuj, Jadranska 13, Ptuj s pripisom Za priznanja. Predlagatelji bodo o izbiri obveeni do 21. novembra 2012. Svet Obmone izpostave bo obravnaval le popolne in pravoasno prispele predloge! Razpis se posreduje vsem predsednikom kulturnih drutev, osnovnim in srednjim olam na obmoju obmone izpostave in objavi v glasilih obin, za katere dela obmona izpostava. Ptuj, september 2012 Predsednica Sveta OI JSKD Ptuj Zlatka Lampret

Podeljevanje priznanj
Priznanja Sveta Obmone izpostave JSKD Ptuj se podelijo enkrat letno na proslavi v organizaciji OI JSKD Ptuj. Podeli jih vodja obmone izpostave ali predsednik/ca Sveta. O izbiri kandidatov odloa Svet Obmone izpostave JSKD Ptuj. Jubilejna priznanja obmone izpostave se podeljujejo na letnih oz. jubilejnih prireditvah drutev. O podelitvi odloa Svet Obmone izpostave JSKD Ptuj, podeljuje pa jih vodja obmone izpostave ali predsednik/-ca Sveta. Podelitev jubilejnih priznanj ni omejeno z datumom. Predloge za jubilejna

Merila za podelitev priznanj

Podelitev priznanja Sveta Obmone izpostave JSKD Ptuj upraviujejo predvsem pomembni doseki ustvarjalnega in poustvarjalnega dela posameznika ali drutva na podroju kulture. Priznanje se podeli: za izjemne doseke pri organizacijskem delu; za razvijanje novih oblik in vsebin dela; za podroje kulturne vzgoje in izobraevanja; za raziskovalno delo; za strokovno svetovalno in mentorsko delo; za razvijanje kulturnega

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 2

URADNE OBJAVE OB^INE VIDEM

1. Podatki o predlagatelju: Naziv predlagatelja

Potni naslov

Matina t.

Ime in priimek odgovorne osebe

Telefonska t.

Naslov elektronske pote

2. Podatki o kandidatu: Ime in priimek kandidata

Potni naslov

Seznam do sedaj prejetih priznanj

Za katero priznanje je predlagan

3. ivljenjepis kandidata (s poudarkom na dosekih na kulturnem podroju oz. kratek povzetek o 3. Obrazloitev za predstavitev (izpostavite poudarke) do pol strani A4 delu drutva) do 1 A4-stran

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

URADNE OBJAVE OB^INE VIDEM

4. Obrazloitev (razlogi, ki upraviujejo podelitev predlaganega priznanja) do 1 A4-stran

Stran 3

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 4

URADNE OBJAVE OB^INE VIDEM

5. ivljenjepis kandidata (s poudarkom na dosekih na kulturnem podroju oz. kratek povzetek o delu drutva) do 1 A4-stran

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 35

V Vidmu otroka portna ola ogica nogica

Otroka portna ola ogica nogica je ustanovljena z namenom, da otrokom preko igre in zabave ponudi iroko paleto razlinih portnih znanj. Cilj otroke portne ole nista vrhunska vadba posamezne portne panoge ter doseganje tekmovalnih rezultatov, temve v otroku vzbuditi veselje do gibanja in mu ponuditi monost, da uspeno razvija svoje motorine in gibalne sposobnosti, hkrati pa zadovoljiti njegove potrebe po gibanju, igri in druenju. V portni oli ogica nogica elimo otrokom pribliati zdrav in aktiven nain preivljanja prostega asa, jih osvoboditi odvene energije ter jih spoznati z razlinimi portnimi vsebinami. ola je namenjena otrokom od 4. do 8. leta starosti, ki bodo razdeljeni v skupino predolskih otrok in olskih otrok. pravila in znailnosti portnih iger ter se pri tem zabavali s svojimi vrstniki. Preko gibalne abecede in elementarnih iger bomo preli na gimnastiko (osnovna akrobatika, trampolin) in atletiko (atletska abeceda, skok v daljino, tek ez ovire), se poigrali s tafetnimi in elementarnimi igrami ter spoznali igre z ogo (nogomet, koarka, odbojka). Aktivnosti bodo temeljile na igri in dobrem poutju otrok v elji, da bi vsak otrok nael port, ki ga e posebej veseli. Vadba bo potekala dvakrat tedensko po 60 minut. Programa bosta strokovno vodena, prilagojena posamezni starostni stopnji, predznanju in koliini vadbe. Lokacija: Program se bo odvijal v telovadnici in na zunanjih portnih objektih O Videm. Redno vadbo bomo zaeli v prvem tednu oktobra. Kontakt: Beno Repi, vodja tel. t.: 031 829 159 e-mail: sola.zogicanogica@gmail.com Vabljeni vsi otroci, ki si elijo gibanja, igre in zabave, da se nam pridruijo. Beno Repi, vodja

PROGRAM ZA PREDOLSKE OTROKE (45 LET)

Otroci bodo preko celega olskega leta spoznali razline portne zvrsti, s katerimi bodo razvijali osnovne motorine sposobnosti (koordinacija, gibljivost, natannost ). Naprej se bomo na zabaven nain poigrali z razlinimi naini gibanja (plazenje, lazenje, skakanje,

valjanje ) in se sreali z elementarnimi in tafetnimi igrami. Nato bomo spoznali gimnastino in atletsko abecedo ter nekaj ur namenili tudi plezanju in plesu. Tudi na porte z ogo ne bomo pozabili. Vadba bo potekala enkrat tedensko po 45 minut. K temu dodamo e 15 minut pred zaetkom in na koncu, da se z otroki preobleemo in pripravimo na vadbo.

PROGRAM ZA OLSKE OTROKE (68 LET)

Otroci se bodo podrobneje in aktivneje sreali s programom, ki je prilagojen njihovim trenutnim sposobnostim. Spoznali bodo razline portne zvrsti,

Tetka Jesen na obisku v vrtcu Sonek

V ponedeljek, 24. septembra, nas je v vrtcu obiskala tetka Jesen. Postregla nam je z razlinimi jesenskimi darovi. V program so se vkljuile in nam ga obogatile babice, lanice Drutva kmetic obine Videm, Anica, Slavica, Marija, Dragica, Danica, Marjana in Neka. Prinesle so nam slasten jabolni zavitek. V eni izmed ustvarjalnih delavnic pa smo imeli monost tudi sami ustvarjati s testom in narediti zavitek. Zapeli smo ob igranju harmonike, na katero sta zaigrala Vesela Joeka, Denis in Joek. Pouila sta nas tudi o igranju harmonike in nam instrument predstavila. V veliko pomo sta nam bili mamici Janja in Karin, ki sta nam pomagali pri pripravi trnice in peki jabolk. Peka jabolk nam je bila zelo zanimiva, ker so se jabolka pekla na odprtem ognju in smo to nekateri videli prvi. Jabolka pa so bila slastno zapeena. Na trnici smo prodajali kar sami, kot to pono branjevke, manipulirali smo z denarjem in denarnicami, ki
NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 36
so nam jih zgubale nae vzgojiteljice. Pa na vljudnostne izraze tudi nismo pozabili. Na razpolago smo imeli tudi naravni napitek iz sadja, ki smo ga kupili na trnici. Ob pripravi smo lahko opazovali spreminjanje barve napitka, odvisno od sadja, in doloali napitku okus. Ob zavitku smo se odejali s sadnim ajem. Vseskozi nas je spremljala prijetna glasba. V ponedeljkovem dopoldanskem asu smo zelo uivali. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam te dejavnosti priarali in nam na kakren koli nain priskoili na pomo. Otroci vrtca Sonek s strokovnimi delavkami

Poljska po tudentsko
Zadnji semester podiplomskega tudija je po tudijskem programu namenjen pripravljanju zakljunega dela. Sam sem se odloil preiveti to obdobje nekoliko drugae. Poletni semester sem v sklopu tudentske izmenjave preivel kot Erasmus tudent na Poljskem, v mestu Gdansk. V zaetku februarja sem se poln priakovanj z vlakom odpravil proti elenemu cilju. Pot je bila dolga in z vso prtljago precej naporna. V zraku je bilo polno adrenalina, saj je bilo prvi, da sem se odpravil od doma za toliko asa. Napetost je bila e toliko veja, saj sem vedel, da bom tam edini Slovenec. Veino zaetnih skrbi so nam v asu priprav na izmenjavo pomagali reevati mentorji ESN, ki so bili dodeljeni vsakemu Erasmus tudentu. ESN je tudentska organizacija, ki skrbi za tuje tudente in jo najdete domala v vsaki dravi, v kateri je mona izmenjava Erasmus. Ob prihodu v Gdansk me je tako e akala tudentka, ki mi je pokazala pot do tudentskega doma, kjer sem pozneje prebival, ter mi dala prve napotke. e naslednji dan smo imeli sprejem vseh Erasmus tudentov na sedeu fakultete. V letnem semestru nas je bilo tirideset, in sicer iz Turije, Grije, Portugalske, panije, Francije, Belgije, Nizozemske, Nemije, eke, Latvije in seveda Slovenije. Najtevilneji so bili tudentje panije in Nemije. pance Poljska privlai predvsem zato, ker gre za popolnoma drugano podnebje, prav tako pa je drava zanje cenovno izjemno ugodna. Drugi najtevilneji so bili Nemci, od koder je bilo nekaj tudentov, katerih stari so se preselili iz Poljske v Nemijo in je torej Poljska zanje druga domovina. Tako

Skupinska fotografija s francoskega veera

so seveda ti tudentje tudi tekoe govorili poljsko. tudent iz eke ter jaz sva bila edina, ki sva bila na izmenjavi sama, kar se je seveda pozneje izkazalo za veliko prednost. Seveda pa je bil prvotni namen izmenjave tudij na Poljskem. Veina Erasmus tudentov je bila tudentov ekonomije. Sede te fakul-

tete je v mestu Sopot, ki bi ga na hitro lahko primerjali z naim Portoroem, saj se njegovi prebivalci preivljajo v glavnem s turizmom. Mesto lei na skrajnem severu Poljske, tik ob Baltskem morju. Po glavni ulici se vrstijo tevilni lokali in diskoteke, ob koncu ulice pa e vabi peena plaa. Le nekaj minut hoje od centra mesta

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 37
posebnega, saj so bili tudi gostitelji evropskega nogometnega prvenstva v nogometu. To se je dalo utiti na vsakem koraku, saj so mrzline priprave na ta dogodek potekale po vsej dravi e vse od prihoda in so se iz meseca v mesec samo e stopnjevale. Kdor je bil v zadnjih letih na Poljskem, ve, da se je ta spremenila v eno samo gradbie, vendar je bilo to v zadnjega pol leta e bolj oitno. eprav se nam je tekom potovanj po dravi zdelo, da bo nemogoe, da bi bili vsi arhitekturni projekti konani do junija, jim je v grobem nekako uspelo. Izgradnje cest, ki jim jih ni uspelo v celoti izvesti, pa verjamem, da bodo dokonane v naslednjih letih, saj bo to omogoilo dosti hitreje potovanje v prihodnosti. Nekoliko strahu smo glede Poljske imeli le glede znanja tujih jezikov ljudi, ki so zaposleni pri javnem transportu, saj ti po veini ne govorijo angleko, tako da smo vekrat morali uporabljati svoje znanje poljine, ki smo si ga nabrali v asu naega bivanja, v veliko pomo pa so nam bili tudi poljski prijatelji, s katerimi smo se veliko druili. Za evropsko prvenstvo so se organizatorji domislili dobre reitve: organizirali so mree prostovoljcev, ki so bili na vseh vejih eleznikih postajah ter pomagali navijaem, tako domaim kot tujim. Kot mi je povedal eden izmed njih, so bili na voljo za pomo na dan tekme kot tudi dan pred tekmo in po njej. Nasploh bi organizacijo tekem na Poljskem lahko ocenili kot izredno dobro, vsaj kolikor smo zadevo spremljali v Gdansku. Vlaki SKM, hitri vlaki, ki povezujejo mesta Gdnya, Sopot in Gdansk, so junija vozili pogosteje, prav tako tramvaji. Na cestah in v bliini stadiona je bilo neprimerno ve policistov in drugih varnostnikov. Na dan tekem je policija v Gdansku zaprla priblino pet kilometrov cest v okolici stadiona, da so navijai od eleznike ter tramvajskih postaj lahko varno prili na prizorie tekem. Organizatorji pa so poskrbeli tudi za tiste, ki si niso uspeli zagotoviti karte za stadion, saj so pripravili veliko sredie za navijae, kjer je ve tiso ljudi lahko spremljalo tekme preko velikega ekrana. To se je v Gdansku nahajalo le slab kilometer od glavne eleznike postaje. V tem mesecu dni je bila Poljska resnino prepreena s turisti in navijai iz vse Evrope in tudi od drugod. Tako so se ulice Gdanska, Sopota in Gdinye v asu tekem popolnoma obarvale v rdeo zaradi pancev, v zeleno zaradi Ircev, karirasto zaradi Hrvatov, v barve Nemcev, Grkov in e koga. Po vseh lokalih in terasah so bile televizije in vladalo je resnino navijako vzduje. S prijateljico iz Grije in prijateljem iz Poljske se nam je ponudila odlina prilonost, da si eno tekmo ogledamo tudi v ivo. Tako smo si ogledali zadnjo tekmo, ki je bila odigrana v Gdansku, to je bila tekma med Nemijo in Grijo. Policija in tevilni prostovoljci so skrbeli, da so navijai kar najhitreje prili do stadiona. Kljub mnoici je tudi varnostni pregled potekal dokaj hitro, tako da smo e pravoasno prili na stadion. Vzduje na tekmi je bilo res neverjetno. Navijai

Navijako vzduje na stadionu v Gdansku na evropskem prvenstvu

je mogona stavba fakultete. S samim tudijem sem bil izjemno zadovoljen, saj so vsa predavanja potekala v angleini, predavali pa so nam profesorji z veletnimi, tudi mednarodnimi izkunjami. Posebej ve mi je bilo, da smo imeli predavanja skupaj s poljskimi tudenti. Na tej fakulteti je namre mogoe, da poljski tudentje tudirajo v angleini in so tako v neprestanem stiku s tujimi tudenti ter tako nadgrajujejo znanje tujega jezika in sklepajo nova prijateljstva. Sam sem sicer na Poljskem pripravljal zakljuno delo, vendar sem kljub temu opravil nekaj izpitov, ki so mi dali nekaj ve znanja o Poljski, ki je tudi predmet moje raziskave. Za Poljsko med ljudmi e vedno veljajo nekateri stereotipni pogledi. Sam sem dravo obiskal e vekrat, sicer preteno juni del, vendar moram rei, da se ta kot celota poasi, a vztrajno razvija. Navsezadnje je edina drava, ki v asu finanne in gospodarske krize belei vejo gospodarsko rast, morebiti res zaradi velikih dravnih investicij v izgradnjo cestnih povezav in infrastrukture. Tudi za tudente je na Polj-

skem dobro poskrbljeno. Zagotovljen nam je bil 51-odstotni popust na ves javni prevoz, kar nam je omogoalo izredno poceni izlete po vsej dravi. Vsi Erasmus tudentje pa smo prav tako dobili poljske mobilne tevilke z brezplanim poiljanjem sporoil med Eresmus tudenti, kar nam je prilo zelo prav. Organizirani so bili tevilni izleti, obiskali smo tevilna arhitekturno in drubeno zanimiva mesta, kot so Torun, Poznan, Olsztyn, Malbork. Odpravili smo se tudi na sreanje vseh Erasmus tudentov na Poljskem, ki je bilo v Wrocawu. Tam smo v drubi z drugimi tujimi tudenti spoznavali mesto gostiteljico ter bili na tevilnih zabavah, ki so nam jih pripravili. Da ni bilo preve domotoja, so poskrbeli prijatelji, saj sem bil deleen kar dveh obiskov iz Slovenije. Prinesli so mi nekaj domaih dobrot, s katerimi smo se skupaj pogostili. Svojim slovenskim prijateljem sem razkazal mesti Gdansk in Sopot, nad njunimi lepotami so bili navdueni. Leto 2012 je za Poljsko nekaj

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 38

ola Leskovec praznuje stoletje

Minilo je stoletje, odkar so prvi uenci prestopili olski prag Osnovne ole Leskovec. 5. novembra 1912 je bila namre otvoritev nove olske zgradbe. V asu svojega delovanja je ola v Leskovcu vzgojila in izobrazila tevilne generacije uencev. Lahko reem, da je bila gonilna sila kulturnega ivljenja v kraju. Stoletnica ole je jubilej, ki smo ga eleli tudi primerno obeleiti. Ob tej prilonosti bomo izdali zbornik Ob 100-letnici olske zgradbe v Leskovcu. V celoletnem projektu ola Leskovec skozi as pa smo raziskovali ivljenje in delo nae ole skozi zgodovino. Zakljuek projekta bomo predstavili na prireditvi, ki bo 5. novembra 2012. Veseli bomo, e se nam boste pridruili. olska lepotica izpred 100 let ostaja e vedno lepotica v kraju, toi se ji le po vejem tevilu otrok. Marjana Srdinek, vodja ole Leskovec

Pred ekonomsko fakulteto v Sopotu Foto: osebni arhiv U. Sitarja

so resnino pokazali veliko izvirnosti, saj so bili opravljeni v najrazlineje kostume, da bi kar se da najbolj pokazali podporo svoji favorizirani dravi. S to tekmo je Poljska sklenila svoj organizacijski del tega tekmovanja. e naslednje dni pa so se v sredstvih javnega obveanja spraevali, kaj bodo sedaj naredili s temi objekti, ki so predstavljali izredno velik stroek izgradnje, podobno velik pa bo sedaj stroek njihovega vzdrevanja. Ne glede na vse verjamem, da je bilo izredno dobro, da je Poljska pristopila k organizaciji tega tekmovanja in se tako predstavila kot moderna in v prihodnost zazrta drava. Konec evropskega prvenstva v nogometu pa je sovpadal tudi s koncem letnega semestra na fakultetah. Domov so zaeli odhajati prvi Erasmus tudentje, obogateni z novimi znanji, nepozabnimi dogodivinami in prijateljstvi. Slovo je bilo izredno teko, saj smo postali tako reko prava druina ter se mono navezali drug na drugega. Konec junija smo bili e vsak v svoji dravi. Sedaj nam ostanejo samo e stiki prek spleta. Upam, da bodo prijateljstva ostala, saj smo si obljubili, da se bomo tudi obiskovali. Uro Sitar

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 39

Pater Janez Ferle in nogometni klub Joe Fernandes

e nekaj asa obstaja ekipa malega nogometa Joe Fernandes. Odkar sem priel v Videm, se zraven drugih aktivnosti trudim, da tudi na nogometnem igriu vabim mlade. Zakaj takno ime? Vasih sem imel lepo navado, da sem si izmiljeval razna imena, ki sem jih dodajal h govoru ob kaknih druabnih sreanjih. Tako sem nekaj asa uporabljal pri igri tudi ime Joe Fernandes, kar mi je pomagalo, da smo se med igro tudi malo nasmejali. In ker sem to vekrat uporabil, se me je oprijel vzdevek Joe Fernandes. Tako je tudi naa ekipa privzela to ime, vekrat pa se udeleimo kaknega nogometnega turnirja. Najve uspehov je ekipa doivela, ko sem deloval pri sv. Trojici v Halozah. V Rogaki Slatini smo bili prvi v tretji in drugi zimski ligi. Nekaj pokalov imamo e z raznih turnirjev. Tukaj v Vidmu pa e na najveje uspehe akamo. Kdor aka, doaka.

ORATORIJ 2012
Tudi letos je v nai upniji v Vidmu potekal oratorij z naslovom Grem jaz! z osrednjo junakinjo Marijo Dominiko Mazzarello. Marija Dominika je svoje ivljenje posvetila mladim, predvsem dekletom. Pri tem pa jo zaznamuje zavzetost, preprostost in veselje. Skupaj z Don Boskom je za vzgojo deklet ustanovila redovno drubo hera Marije Pomonice ali, kot jim reemo po domae, salezijanke, ki so danes razirjene po vsem svetu. Bila je zelo ivahna, navihana, vztrajna, vesela, vedno pripravljena pomagati ali poprijeti za katero koli delo v druini, na polju, med vrstnicami, pri sorodnikih, v cerkvi. V vsakem trenutku je iskala odgovor ljubezni do Boga in do blinjega. Zato je njena odloitev grem jaz ni postavljala za zgled le njenim sodobnikom, temve predstavlja izziv mladim in malo manj mladim e danes. Z otroki smo govorili o temah,

Nogometna ekipa

pri katerih nam je Marija Dominika e posebej za vzgled: o druini, dolnostih, prostovoljstvu, preprostosti in poslanstvu. Oratorij je trajal pet dni, in sicer od 2. do 6. julija. Na upnijskem dvoriu se je te dni zbiralo kar 98 otrok in 33 animatorjev. Vsak dan so nam animatorji uprizorili dramsko igro iz ivljenja Marije Dominike, ki je bila glavna tema katehez. Sledile so delavnice, v katerih so otroci pokazali svojo ustvarjalnost. Izdelovali so okvirje

Udeleenci oratorija
NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

za slike, katle spremenili v ivali, izdelali ladjice, zvijali balone v vse mogoe figurice in podobno. Seveda pa smo se na oratoriju tudi igrali. Najbolj 'carske' so bile vodne igre, ki smo se jih letos igrali kar dvakrat. V etrtek smo se z avtobusi odpeljali v Bumbar park, kjer smo na igralih pustili veliko energije in razigranosti. Po vrnitvi v Videm in okusnih evapiih nas je obiskal Pavle Ravnohrib in igrali smo se malih sivih celic. Kasneje, ko je veter nehal straiti, smo za upniem postavili kar 17 otorov, kjer smo po zabavnem veeru sladko zaspali. V petek ob treh so se nam pridruili stari in drugi, katerim smo na hitro pokazali, kaj smo poeli v tem tednu. Razli smo se z navezanimi novimi prijateljstvi, novimi doivetimi dogodivinami, z lepimi spomini na ta teden ter z upanjem, da se naslednje leto spet sreamo na naslednjem oratoriju. Hvala vsem starem, ki ste nam zaupali otroke, dobrotnikom in sponzorjem, ki so kakor koli pomagali pri izvedbi letonjega oratorija. p. Janez Ferle

Stran 40

Lancovski folkloristi peli in plesali na ruskem odru

lani in lanice FD Lancova vas so se v zaetku septembra vrnili z desetdnevnega gostovanja v Rusiji, kjer so v Moskvi in okroju Vladimir obiskovalcem dveh mednarodnih festivalov predstavili bogato kulturno dediino Lancove vasi in njene okolice. Domov so prinesli lepe spomine na nepozabno gostovanje, hkrati pa so veseli, da so lahko tudi sami pripomogli k veji prepoznavnosti Slovenije. Lancovski folkloristi so znani po tem, da ljudsko izroilo domaega kraja predstavljajo tudi na tevilnih gostovanjih po tujini. Letonje pa je bilo zares nekaj posebnega, saj so se v asu od 30. avgusta do 8. septembra mudili v daljni Rusiji. Mateja Verhovek, predsednica FD Lancova vas, in Janko Jerenko, strokovni vodja skupine, sta nam povedala, da je povabilo prilo preko Zveze ljudskih tradicijskih skupin Slovenije (ZLTSS) in lanstva v mednarodni organizaciji CIOFF. Vabilo je prilo dokaj pozno, zato smo imeli zelo malo asa za priprave. Vsekakor so se nam obrestovale redne vaje in celoletni trud; e ne dela ez leto, namre ne more v enem mesecu pripraviti 40-minutnega programa, je o hitrem odzivu na povabilo povedal J. Jerenko.

VELIK ORGANIZACIJSKI ZALOGAJ

Podati se na gostovanje v oddaljeno Moskvo je tudi velik organizacijski pa tudi finanni zalogaj. Na voljo smo imeli le malo asa, da smo uredili vse potrebno, saj zahteva potovanje z letalom veliko dodatnih priprav vizumi, letalske vozovnice, prtljaga. Prav tako pa je bil to as dopustov, ko so bili nekateri nai lani e na poitnicah. Veseli smo, da nam je navkljub vsemu uspelo sestaviti ekipo za to gostovanje, ki je bila pripravljena pokriti tudi del strokov, je povzela potek priprav M. Verhovek.

Skupinski posnetek iz Rusije za drutveno kroniko

ODLINI POGOJI ZA NASTOPANJE

Najprej so se v Moskvi udeleili 7. mednarodnega folklornega festivala, kjer so

nastopili v drubi osmih tujih skupin: iz Italije, Brazilije, Romunije, rilanke, Portugalske, Kitajske, Koreje in Srbije. Oder je bil postavljen malo izven centra Moskve, v parku, pogoji za nastopanje, osvetljava in ozvoenje pa ve kot odlini. ez nekaj dni so se vse skupine preselile v okroje Vladimir, v mesto Suzdal. Lancovski folkloristi so tudi tukaj in po okolikih mestih predstavljali plese, pesmi, ege in navade Lancove vasi in okolice. Ob zaetku in koncu festivala so se z nekajminutnim programom predstavile vse skupine. Rusi so se kot organizatorji zelo potrudili in izkazali spotovanje do gostujoih skupin, saj so se ob nastopu vsake skupine na zaslonu vrtele kulise iz drave, ki se je predstavljala na odru. Tako smo lahko videli na platnu tudi Bled, Ptuj, Ljubljano in Piran. Oba festivala sta bila na visoki organizacijski ravni in takih gostovanj bi si eleli e ve, je sklenil J. Jerenko.

zali, pravzaprav so jih prijetno presenetili, saj so imeli Lancovljani informacije nekaterih prejnjih skupin, ki so se iz Rusije vrnile s slabimi izkunjami. V prostem asu so gostitelji poskrbeli za tevilne oglede kulturnozgodovinskih znamenitosti in animacije, lancovskim folkloristom pa ostaja v spominu predvsem nepozabna vonja z moskovskim metrojem. V Moskvi so se sreali tudi s predstavniki slovenskega konzulata, za en dan pa so jim priskrbeli tudi uradnega prevajalca. Na zakljuku festivala pa so Lancovljani doiveli e eno prijetno preseneenje: pred njihovim nastopom so recitirali nekaj Preernovih verzov v slovenini, ki so jih nato prevedli e v ruino. Prav gotovo ostajajo na Rusijo nepozabni spomini, ki jih bodo zapisali v bogato drutveno kroniko. Ta bo namre prihodnje leto obrnila 30. list delovanja FD Lancova vas. PK Foto: arhiv FD Lancova vas

Pogled na veliastni festivalski oder v Moskvi, kjer so v drubi osmih mednarodnih skupin nastopili tudi lani FD Lancova vas.

RUSI PRESENETILI KOT GOSTITELJI

Rusi so se kot gostitelji izka-

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 41

Romarinovci osvajali Balkan

Folklorno drutvo Romarin iz Dolene, ki ohranja kulturno dediino domaega okolja in Slovenije, se je letonje poletje podalo na tri kratka popotovanja po jugoslovanskih dravah. Poletje nikakor ni bilo namenjeno poitku, ampak spoznavanju novih folklornih prijateljev in seveda festivalov. V juliju nas je pot ponesla med prijazne prijatelje iz Koprivnice na Hrvakem, kjer smo se udeleili 6. mednarodnega folklornega festivala pod naslovom Iz bakine krinje. Slovenijo smo predstavili s plesi iz vzhodne tajerske in Trsta. Z nami so nastopili e plesalci iz Makedonije, Romunije, Slovake in seveda domaini iz KUD Koprivnica. Festival je zelo dobro organiziran in tudi dlani obinstva so se dobro ogrele ob pestrem programu. Zagotovo se bomo s prijatelji iz Koprivnice e druili. V vroih dneh avgusta smo se udeleili tudi V. rimskih iger v Termah Ptuj. Predstavili smo se kot skupina z imenom Rozmarinus. Na tabor je slovel po izdelovanju rimskih priesk in dialo je po domaih zeliih. Naslednje leto se e veselimo VI. rimskih iger, kjer bomo seveda spet v rimskem slogu zastopali nae barve. Takoj za tem nas je e akala pot v Sarajevo na festival Susret prijatelja Ilida 2012. Sarajevani so nas dobro sprejeli. Na to pot smo zdruili moi folkloristi iz FD Romarin Dolena, FS Rogoznica in FS Podgorci ter skupaj sestavili ekipo, ki je zastopala Slovenijo. Festival je gostil e skupine iz Grije, Hrvake in seveda kar nekaj skupin iz BiH. Ogledali smo si znamenito Baarijo, kjer so najbolji evapii, in se popeljali po Sarajevu s tramvajem, ki je znamenitost tega mesta. tajerski plesi, ki smo jih predstavili, so razgreli obinstvo in videlo se je njihovo zadovoljstvo. Takih druenj si elimo e ve, zato e posebej zahvala FS Rogoznica in FS Podgorci za pomo. Zahvala gre tudi upanu obine Videm Frideriku Braiu za donacijo. Jesen se pribliuje in trgatve so v polnem teku, a mi se kar ne damo. Na pobudo nekdanjega princa ptujskega kuren-

S plesi ob jurjevanju se je folklorna skupina predstavila v Koprivnici.

Romarinovci so se udeleili tudi V. rimskih iger v ptujskih Termah.

Skupaj s princem Veganom Turnikim v Makedoniji

tovanja Vegana Turnikega smo se v zaetku septembra podali v Kavadarce v Makedonijo na karneval Tikveki grozdober, kjer smo s plesom spet predstavljali slovenske barve. Karneval je pritegnil nekajtiso glavo mnoico in moramo priznati, da se radi udeleimo taknih prireditev. Tako smo sezono zakljuili s popotovanjem po jugu, kar zagotovo ni bilo slabo, ampak zelo dobro, saj kultura ne pozna meja, kar je najpomembneje. Septembra smo sodelovali tudi na Kimavevih veerih, kjer smo bili vodii tujim

folklornim skupinam. Vodii so bili Mateja Kuhar, Mateja Smiljan, Mitja Vaupoti, Jakob Burg in Bojan Glaser. Pripravili smo kosilo za gostujoe skupine in udeleence sobotne povorke, ki je potekala po mestnih ulicah Ptuja. Piknik smo pripravili na Ptujski Gori, kar smo s pridom lahko zdruili e z ogledom prelepe bazilike Matere Zavetnice s plaem. Naj se na tem mestu posebej zahvalim glavnim akterjem, ki so s prostovoljnim delom pripomogli, da so stvari stekle tako, kot morajo: Aleu in Maji Bedenik, Simonu in

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 42
Jasni Vinkler, Jani in Duanu Potoniku, Mitju Klajnku in Petri Horvat, Sabini Belak, Dejanu Potoniku, Blau Vinklerju, lanicam aktiva ena iz Dolene za domae dobrote, vodji JSKD OI Ptuj Ivi Ferlinc in njenim sodelavcem, Viktorju Kruiu, PGD Breg, PGD Ptujska Gora, D Ptujska Gora in obini Majperk. Veselimo se ponovnega sodelovanja, zato e vsem enkrat hvala. Plesali smo tudi na abrahamu. Imamo pa e kar nekaj povabil na nastope v blinji in daljni okolici. Naj zakljuim s povabilom, da kdor si eli plesa in dobrega druenja, naj se nam pridrui. Vaje imamo vsak petek ob 20. uri. Naj kultura ne zamre, kulturo je treba negovati, da bodo prihodnji rodovi poznali kulturno dediino svojih prednikov.

VELIKO PRIJETNIH OPRAVIL TUDI V AKTIVU ENA

Aktiv ena se ponaa s kar nekajletno tradicijo v drutvu. Pripomorejo, da se dru-

Primorski plesi so razgreli dlani obinstva v Koprivnici.

V Sarajevu so zdruili moi plesalci iz razlinih folklornih skupin.

Folkloristi iz Pobreja so se potepali po Celjskem gradu

tvo predstavlja tudi s kulinarino dediino, kar je zelo pomembno. Letonje poletje je bilo za njih zelo aktivno. V maju so pekle drobno trajno pecivo, ki ga peejo gospodinje ob praznikih ali razlinih prilonostih. Njihov mentor je bil Bojan Glaser, ki je drugae plesalec v folklorni skupini, a je po osnovni izobrazbi slaiar. lanice so bile nadvse navduene, kako lahko z drobnimi triki naredijo pecivo okusno in privlano za oi. Junija so pridne roke lanic pekle pecivo za Vidovo nedeljo, ki je tradicionalno potekala v sklopu obinskega praznika v Vidmu. V juliju so se udeleile okrogle mize na temo vloga gospodinje v sedanjem asu na kmetiji in si ogledale predstavitev

domaega zeliarstva, kar jih je navduilo, saj so se na V. rimskih igrah v Termah Ptuj predstavile z zelii. Gostom so predstavile in ponujale domaa zelia in diavnice. Nekatera izmed njih so uporabljali tudi v starem Rimu. Julija so skupaj s plesalci in drugimi lani folklornega drutva oistile dvorano in njeno okolico v domu krajanov v Doleni. Pomagale so tudi pri pripravi kosila v okviru folklornega festivala Kimavevi veeri. Pekle so pecivo in druge domae dobrote. Jesen je tukaj in spet se bodo redno sestajale, saj jih aka priprava na martinovanje, hkrati pa bodo izboljale in obnovile svoje znanje o ronih delih. Bojan Glaser

Foto: AG

Drobno pecivo se je v maju peklo pod budnim oesom mentorja Bojana.

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 43

Timi Sitar deseti na svetu

Na svetovnem kadetskem in mladinskem prvenstvu organizacije WAKO v Bratislavi se je naa mlada reprezentanca odrezala nad priakovanji. Na Slovakem je od 9. do 15. septembra sodelovalo okrog 1600 tekmovalcev iz 50 drav z vseh petih celin. Tekmovanje je potekalo v semi, light in full contactu, po pravilih K-1 ter low kicku in glasbenih formah. Slovenci so osvojili 16 kolajn: 1 zlato, 6 srebrnih in 9 bronastih. Na tekmovanje je pod vodstvom predsednika Kikboks zveze Slovenije Vladimirja Sitarja odpotovalo 40 lanic in lanov iz 11 klubov iz vse drave. Iz KBV Ptuj so bili v reprezentanco s strani selektorja Bojana Koroca vpoklicani Luka Vindi, Vito urin, Timi Sitar, Patrik ulek, Simon Kaisersberger in Gaper Mlakar. Za ekipo Ptuja je torej nastopil tudi Timi Sitar, doma iz Vidma. Njegov trener in tudi predsednik Kikboks zveze Slovenije je Vladimir Sitar. Timi Sitar je imel med vsemi Ptujani najve tekmecev v svoji kategoriji in bi moral za preboj v polfinale premagati tri nasprotnike. V kategoriji mlajih kadetov do 42 kg je v estnajstini finala presenetil vse in premagal Rohita Eyyunnija iz ZDA z 11 : 1. V osmini finala je dobil za nasprotnika poznejega finalista Luka Henseya iz Irske in po dobri borbi izgubil. Tako je kljub odlinemu nastopu osvojil 10. mesto.

Timi (levo) v boju z Amerianom (desno)

EKIPNO TEKMOVANJE
V ekipnih borbah je za reprezentanco Slovenije (ena lanica in trije lani) nastopal tudi Timi Sitar v kategoriji mlajih kadetov. V osmini finala je ekipa Slovenije izgubila z ekipo Madarske (pozneji zmagovalci, smola z rebom) in osvojila 9. mesto. Na koncu velja poudariti, da je to velik uspeh za naega mladega tekmovalca, ki hodi po poti svojega oeta, ki je bil v svoji mladosti stalni lan

reprezentance nekdanje skupne drave Jugoslavije, osvojil dvanajst naslovov prvaka Jugoslavije in postal evropski prvak. Vladimir Sitar: S svetovnega prvenstva se vraamo zelo zadovoljni in ponosni, saj smo osvojili 16 kolajn. Predvsem pa smo veseli lani KBV Ptuj in KBV Ormo, saj imamo skupaj pet kolajn. Naj poudarim, da je bilo treba v posameznih kategorijah zmagati kar nekaj borb, da se je osvojila medalja. Tokrat je bila konkurenca res huda,

resnino je bila prisotna vsa svetovna elita in na takih tekmovanjih ni slabih tekmovalcev ali podarjenih borb. Po napornih petih dneh tekmovanja smo Slovenci osvojili kar 16 medalj, kar je po mnenju strokovnega vodstva odlien uspeh. Predvsem je bil na tem prvenstvu opazen velik dvig kakovosti nae reprezentance v disciplini semi kontakt, rahel padec pa smo zaznali v light kontaktu. Besedilo in foto: Franc Slodnjak

Oktober mesec poarne varnosti

Oktober je mesec poarne varnosti, kar predstavlja za gasilce mesec promocije in akcije, za obane pa je to prilonost, da naredijo nekaj ve za svojo varnost. Ker so vsa naa ravnanja povezana s tveganji, naj ne bo odve, da pri tem vedno in povsod ravnamo varno. V mesecu poarne varnosti bodo PGD v GZ Videm okrepila svojo stalno dejavnost na vseh podrojih gasilskega dela, aktivnosti pa se bodo odvijale v okviru skupnega programa GZ Videm in v okviru programov PGD. V skupnem programu GZ Videm bo posebna pozornost namenjena varnemu delu gasilcev na strehi. Ker pa je delo na strehi zelo zahtevno in tvegano, bo prikaz pri PGD Trec, in to z opremo, ki jo imajo gasilci. Pri vsem tem elimo opozoriti, da bi gasilci potrebovali posebna oblaila in posebno opremo, da morajo obani zagotoviti ustrezno varno streho in da so gasilci pri objektih s sonno elektrarno delovno omejeni oziroma je lastnik v primeru poara bolj ogroen. Omenjena odprta vpraanja naj bodo izraz potrebe vsem, ki so za to pristojni,
NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

kajti gasilci morajo najprej poskrbeti za lastno varnost, ele nato sledi operativna akcija. Vsa PGD bodo izvajala propagandno dejavnost s plakati in zloenkami. Namen je ozaveanje obanov, da ne ponejo stvari, ki bi bile preve nevarne, oz. da najprej poskrbijo za ustrezno varnost. Mesec oktober kot tradicionalni mesec poarne varnosti je v letu 2012 namenjen posledicam potresa. Po potresu lahko tudi zagori je slogan letonjega projekta Oktober mesec poarne

Stran 44
Cilj je, da se v tem ogledalu vidijo vsi, tisti, ki pomo in sodelovanje ponujajo, kot tisti, ki to pomo potrebujejo. In prav bi bilo, da v tej ponudbi in povpraevanju reimo im ve, kajti lahko se pojavi, da povpraevanje presee ponudbo. Gasilci se prav radi v tem mesecu tudi pojavijo v olah, saj imamo skupne interese. ole so dolne zagotavljati ustrezni poarni red, evakuacijo in poarni nart, pa tudi usposobiti mladino za ustrezno preventivo, gasilci pa imajo prilonost za trdnejo in dolgoronejo navezavo sodelovanja, kajti gasilski program za mlade je lahko zanimiv celo leto. Drutva tudi pregledujejo hidrante in prav pa bi bilo, da bi vsak oban v svoji okolici poskrbel, da bi bili hidranti brezhibni, saj nikoli ne vemo, kdaj bo napaka zaznamovala tudi nae premoenje. Lastnik hidrantov je obina, upravitelj pa Komunalno podjetje in v sodelovanju obojih je mono zadovoljivo vzdrevati hidrantno omreje. Nekateri priakujejo, da so samo gasilci odgovorni za poarno kot tudi vsako drugo varnost pred nesreami, pa to ni prav. Vsak je odgovoren za svojo varnost in zanjo mora vedno skrbeti, gasilci pa nastopijo takrat, ko so lastni ukrepi izrpani. Na to mislimo in ponimo e danes, da jutri ne bo prepozno. Ne kriviti drugih za nao varnost, e sami premalo ali ni ne naredimo. Mnogo razprave smo gasilci na zadnji seji namenili tistemu delu gasilskega in negasilskega dela, kjer lastniki premalo pazijo na svoje ivali. Del varnosti so tudi varnostni standardi pri ravnanju z ivalmi, kdor jih ima, se mora po teh tudi ravnati. Mesec poarne varnosti je le trenutek, ko je ve promocije poarne in splone varnosti, sama varnost pa je naa stalna naloga. e pa na njo pozabimo, lahko drago plaamo. Gasilci so pripravljeni pomagati pomoi potrebnim, vendar vedno obstaja predpogoj, da je lastnik odgovoren, da za svojo varnost naredi vse. To velja tako za stanje pred nesreo kot tudi v sami nesrei. Mag. Janez Merc

varnosti, ki ga je pripravila Uprava RS za zaito in reevanje v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije in Slovenskim zdruenjem za poarno varstvo. Namen letonjega projekta je opozoriti, da je boj s potresom dobljen ali izgubljen pred potresom in da po potresu obstaja zraven velike kode tudi mnogo tveganj. Na tem mestu lahko koristno uporabite vsebine, posveene letonjemu mesecu poarne varnosti, in dodatne informacije na spletnih straneh www.sos112.si, www.szpv.si in www.gasilec.net.

GASILCI V OKTOBRU VE TUDI NA OLAH

Oktobra je tudi prilonost, da naredijo gasilci osnovne poteze za svojo promocijo in povabijo vse, ki bi se jim eleli prikljuiti, v svoje vrste. e posebej se eli animirati mlade, saj je tu teie gasil-

skega kadrovanja. e pa gasilcem slednje ne uspe, pa ni odve ozaveanje za varno ivljenje, kajti vasih je treba tako malo, pa smo ob vse. Gasilski domovi dobijo v mesecu oktobru posebno podobo, saj lani poskrbijo, da se uredi vse tisto, za kar med letom ni asa. Opravijo se mnoge naloge vzdrevanja in ienja, marsikje se opravijo tudi veji posegi, ki imajo vedno za cilj izboljati delovne pogoje in ambient. Mesec poarne varnosti je tudi as za vzdrevanje in ureditev gasilske tehnike, opreme in vsega, kar sodi k potrebam gasilstva. Urejeni domovi, orodia in oprema pa nudijo prilonost, da se gasilska dejavnost predstavi javnosti, tj. obanom in e posebej mladim. Tokrat gasilci pokaejo prav vse opremo, ki jo imajo, kot na drugi strani potrebe, ki jih muijo.
NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 45

Dan gasilca GZ Videm letos v Podlehniku

23. junija je bil pri PGD Podlehnik dan gasilcev GZ Videm. Gasilsko praznovanje, ki se obelei vsako leto s svojim dnevom, je bilo povezano tudi s 40-letnico PGD Podlehnik. estitke gasilcem sta izrazila domai upan Marko Maui in predsednik Gasilske zveze Videm mag. Janez Merc. Dan gasilcev vedno ponudi prilonost, da gasilci proslavijo doseene rezultate in si postavijo nove cilje. Postavljanje novih ciljev je povezano s prisotnimi predstavgasilcev je tudi praznik krajanov, saj slavijo tisti, ki jim zagotavljajo varnost, to pa je vrednota, ki jo najbolje znajo ceniti tisti, ki jo potrebujejo. Verjeli ali ne, to pa smo vsi, in to vsak trenutek, kajti pozabiti na preventivo pomeni vraanje nazaj ali celo v pogubo. Gasilci iz Podlehnika so predstavili prehojeno pot in si zastavili zelo smele cilje. Ti so povezani z aktivnostmi za lastne prostore in kadrovsko krepitev. Mag. Janez Merc Foto: Domen Golob

niki lokalne skupnosti, saj so naloge, ki jih gasilci izvajajo, temeljne naloge lokalne skupnosti. Velikost praznika pa

je vedno odvisna od vloenega dela gasilcev. Ve, kot nekdo naredi, bolj si slavje zaslui in vejo teo ima. Slavje

Na tekmovanju GZ Videm 22 ekip

V ponedeljek, 25. junija, je bilo pri PGD Podlehnik tekmovanje gasilcev iz Gasilske zveze Videm. V kategoriji pionirjev, mladine, lanov in veteranov se je pomerilo kar 22 ekip. Nastopajoe ekipe so prikazale izredno dobre tekmovalne rezultate, kar pomeni, da je v ekipah pozitivna energija za dobrim gasilskim znanjem. Glede na to, da gasilsko tekmovanje zajame vse generacije in da je gasilska druina precej velika, imamo vedno teave z oblikovanjem koledarja prireditev, saj nikoli ni mogoe ustrei vsem, pa eprav smo z doloitvijo 25. junija kot stalnega termina dosegli najugodneji termin. Cilj tekmovanja je zraven dobrih rezultatov, ki naj bi prispevali k uspeni operativi, predvsem v kadrovski krepitvi drutev. Tako smo tekmovanje prilagodili temu,

da lahko nastopi im ve enot, kar pa pomeni veliko koristnega dela v gasilskih enotah. Tistim, ki tokrat ni uspelo oblikovati ekipe ali zabeleiti dobrega rezultata,

pa velja nasvet, da moramo s pripravami zaeti e danes za naslednje leto in da pravih in zvestih gasilcev ne premami in premaga nihe. Mag. Janez Merc

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 46

Novike iz PD Naveza
Planinci PD Naveza smo bili ez poletje precej aktivni, saj je, kot je znano, poletje najlepi as za obisk gora. Tako smo junija v sklopu Vidovih dnevov organizirali pohod od Borla do Vidma, ki je potekal po naem delu Slovenjegorike planinske poti ter po delu Videmske planinske poti. Pohoda se je udeleilo lepo tevilo pohodnikov, ki so bili zelo zadovoljni z lepotami gmajn ob Dravi in v turmovcih. dalji poitek. Prav tako v avgustu se je nekaj najpogumnejih planincev skupaj s prijatelji iz PD Hakl podalo na zelo zahtevno turo v Dolomite. Preplezali so eno najstranejih, a najodlinejih plezalnih ferat v Dolomitih, Giovani Lipella na Tofano di Rozes, 3225 metrov visoko goro tik za Cortino. estitamo! Predzadnji vikend v avgustu se je devet planincev podalo na na simbol slovenstva

V avgustu je planince PD Naveza pot zapeljala na Malo Mojstrovko. Na vrh so se podali z Vria. (Foto: Marko Vinko)

Predzadnji vikend v avgustu se je devet izkuenih planincev podalo na na simbol slovenstva na Triglav. (Foto: Stanko Simoni)

znanje. Planinsko zanimivi bosta tudi jesen in zima, saj imamo v nartu e nekaj izletov. V oktobru se bomo podali na Raduho, v novembru na Kras in Peco, v decembru pa nas aka nekaj lahkotnejega. Vmes bo tudi kostanjev V juliju nam je zagodlo vreme, zato nas je ele v avgustu pot zapeljala na Malo Mojstrovko. Z Vria, prepolnega s turisti, smo se podali na vrh, veina po lahki poti, tirje najbolj pogumni pa so se podali po zelo zahtevni Hanzovi poti. Izlet smo nato zakljui pri Koi na Gozdu, kjer smo si privoili kosilo in Triglav. Pot smo prieli v dolini Vrata in se po Tominkovi poti povzpeli najprej do Kredarice, nato pa preko Malega Triglava na vrh. Pot je izredno zanimiva, ne najlaja, vendar nam je uspelo. Na vrhu je sledil obvezen krst prvopristopnikov teh je bilo kar pet, vsak je dobil planinsko ime in pisno priNA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

piknik. Vse informacije o izletih lahko najdete na www. pd-naveza.si. PD Naveza eli vsem udeleencev obilo lepih pohodov. Prisrno vabljeni med nas! Marko Vinko, tajnik PD Naveza

Luka irec, 5. e

Stran 47

Sedmo sreanje turmovanov

Letos smo se spet zbrali prvo soboto v juniju na Petrovi domaiji v turmovcih in obeleili praznik vseh nas turmovanov. e sedem let ohranjamo tradicijo tega novonastalega tako imenovanega praznika vseh vaanov in naih prijateljev. Za kulturni glasbeni program so poskrbeli pevci Vinogradniki. turmovanka Nua trafela je prebrala odlomek iz knjige Basni, postavljene na glavo, ki so jo skupaj s e nekaterimi uenci O Videm izdali v letonjem letu. Zbrane je nagovoril tudi poslanec DZ RS Branko Marini, ki je povedal, da se zelo rad udeleuje naih sreanj in da naj taki dogodki povezujejo ljudi med seboj.
Utrinek s prijetnega sreanja turmovanov

Trgatev v turmovcih
Zlata jesen zmeraj postree z obilico dobrot, ki smo jih skozi leto pripravili s pomojo matere narave. Torej ni ni nenavadnega, da se najlepi in najbolj tipini slovenski ljudski prazniki zvrstijo prav v tem letnem asu. Eden izmed najljubih, predvsem tajercem, je zagotovo trgatev. Na sonno septembrsko nedeljo smo vaani na Petrovi domaiji obrali brajda. Prsti so se kar lepili od sladkosti grozdja. Grozdje vsako leto dozori bolj zgodaj, saj sonno vreme pospei zorenje, obenem pa poskrbi, da je grozdje slaje. Po konani trgatvi in preanju se je miza obloila z domaimi dobrotami. Pridne gospodinje so prinesle slastne prigrizke, gerpo in pecivo. Naa glavna kuharica je bila predsednica TD turmaa Sonja Predikaka, ki nam je postregla s pravim domaim 'prolenkom'. Kletar Jakob Krajnc bo imel tudi letos prijetno opravilo, saj nas aka sladka lahtna kapljica. Zato pa se e veselimo prihajajoega martinovanja. Laura Roman

Seveda smo izvedli tudi tekmovanje v zabijanju ebljev, v katerem je ponovno zmagal Duan Hrga, ki je z izjemo lanskega tekmovanja domov odnesel vse lovorike in v tem postaja e skoraj nepremagljiv. Za glasbo in za to, da se je plesalo, je poskrbel na dober prijatelj in stalni gost na naih sreanjih, Joe Topolovec. Tudi druba je bila prijetna, zato se je druenje nadaljevalo e pozno v no. Ko se spomnimo sedem

let nazaj, smo prvo sreanje organizirali na deevno junijsko soboto in zato smo dogodek izpeljali v vakem domu v Pobreju. Sedaj pa smo e nekaj let veseli, da imamo v vasi prostor, Petrovo domaijo, kjer se lahko sreujemo. Ne glede na to, ali na poti proti domu zavijemo v kriiu levo ali desno, ostaja Petrova domaija prostor, kjer se lahko sreamo vsi vaani. Laura Roman

Aerobika za enske
Obina Videm in Center aerobike Ptuj vabita vse enske in dekleta, ki elijo narediti nekaj ve za svoje telo tudi v zimskem asu, na aerobne vadbe (zumba, TNZ, body pump, pilates, gymnastick ...). Vadbe bodo potekale ob etrtkih in sobotah med 18. in 19. uro v telovadnici Osnovne ole Videm. Prvi dve vadbi bosta v etrtek, 25. 10. 2012, in etrtek, 8. 11. 2012, ob 18. uri v telovadnici, kjer se bo Center aerobike s Ptuja s svojimi vaditelji predstavil in skupaj z vami oblikoval program za vas. Uvodni dve vadbi sta brezplani. Vse dodatne informacije dobite na spletni strani obine Videm (obcina.videm.si) in Centra aerobike Ptuj (www.aerobika.net). Pridruite se nam v im vejem tevilu. BK

Po trgatvi so se berai e okrepali in veselo druili.

Foto: MB

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 48

Pobreanke na kolo
V vroem sobotnem popoldnevu, 18. avgusta, so se lanice Drutva ensk Pobreje skupaj s svojimi prijatelji podale na vsakoletno kolesarjenje. Zbrale so se pred vakim domom Pobreje, nato jih je pot vodila mimo pobrekih domaij preko nadvoza proti Puhovem mostu, kjer je bil v senci dreves prvi postanek in osveitev s hladno pijao. Pot so nadaljevale do Rance. Peljale so se po vaki poti in obudovale lepo urejene vrtove in hie v Zabovcih. Naprej so kolesarile ob jezu do Nove vasi, kjer so imele v okrepevalnici Palaska dalji postanek z malico in druenjem. V veernih urah so se skozi turmovce odpeljale proti domu. Besedilo in foto: Milena Traper

S kolesi do Nove vasi v sosednji obini Markovci, pot pa ni bila naporna, prej prijetna.

Malo okrepila, potem pa spet na kolo.

Pobreanke na Korokem
Kljub vsakodnevnim skrbem in delu najdejo lanice Drutva ensk Pobreje as, da se vsako leto odpravijo na ekskurzijo spoznavat skrite kotike nae lepe Slovenije. Ko se je jutro ele prebujalo, so se zadnjo majsko nedeljo odpeljale proti Koroki. Pot jih je vodila mimo Slovenj Gradca do Bistrikega jarka, kjer so si ogledale znamenito ekoloko kapelico, ki je svojevrsten naravni spomenik, zgrajena kot polodprt prostor iz naravnih materialov iz okolice. Domainom slui kot boje varstvo pred preteo katastrofo v primeru popuanja akumulacijskega jezera na drugi strani meje v avstrijski obini Sobote in je dober opomin za posledice poseganja loveka v naravno okolje. Sreale so se z domaim drutvom, kjer je bila prilonost za nova prijateljstva in izmenjavo izkuenj. Okusile so odline domae koroke jedi, si ogledale 150 let staro klet in pokusile vino. Pot jih je vodila tudi na ogled Hrastovega gaja, kjer so jih pozdravili damjaki in mufloni. Ogledale so si kmeko trnico in e veliko drugega. Ker so bile po zanimivem popotovanju e lane, so se okrepale z okusno koroko pojedino, skuhano po starih babiinih receptih. Polne udovitih vtisov in novih spoznanj so se v nonih urah vrnile domov. Besedilo in foto: Milena Traper

Zanimivo si je bilo ogledati znamenito ekoloko kapelico.

Pobreanke so odkrivale lepote Koroke.

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 49

e dvanajsti na pohodu s Pobreankami

Na praznino junijsko jutro, prav na dan dravnosti, so se lanice Drutva ensk Pobreje skupaj s svojimi vaani podale na e 12. tradicionalni pohod. Zbrale so se pred pobrekim vakim domom in se z avtobusom odpeljale do Dobrine v sosednji obini etale, od koder so pot nadaljevale pe. Pot jih je vodila po idilini pokrajini med zelenimi goricami, lepo urejenimi paniki, po ekoloki poti do izletnike kmetije Kodri. Na kmetiji so se pohodniki okrepali z golaem iz divjaine, ki je hina specialiteta, domaim kruhom in sladico ter se odejali z domaim vinom. Po prijetnem postanku so se odpravili nazaj proti Dobrini, kjer jih je akal avtobus. Vkrcali so se vanj, saj so se na nebu zaeli zgrinjati temni oblaki. e pred nalivom so se udeleenci pohoda odpeljali proti domu, zadovoljni, da so na lep nain poastili dan dravnosti. Besedilo in foto: Milena Traper

Na praznini dan ob dnevu dravnosti se Pobreanke s prijatelji e tradicionalno podajo na pohod.

Vesela druba pohodnikov se je ustavila tudi pred lepo obnovljeno haloko zidanico v Dobrini.

Pobreki koranti aktivno skozi poletje

e tradicionalno so lani TD Koranti iz Pobreja organizirali ribolov skupaj s RD Krap v ribniku v Pobreju. Ribolova se je udeleilo 10 tekmovalcev, drubo jim je delala tudi enska udeleenka, zato ne moremo trditi, da je to port samo za moke. Prvo mesto je osvojil Rok Gojkoek z najvejo teo nalovljenih rib, drugo mesto Janko Fegu, tretje Irena Martuk, etrto pa Daniel Nahberger. Uspeno izvedenemu ribolovu je naslednji vikend sledil ribji piknik, kjer smo lahko zauili slastne ribe so za organizacijo in izvedbo bala zadoleni posamezniki, obleeni v enaka oblaila, ki so izstopali na prireditvi in hkrati uspeno pripeljali pujsu novega lastnika.

NA IZLETU V PAKLENICI
lani TD Koranti iz Pobreja so se v moki zasedbi podali na strokovno ekskurzijo na Hrvako, v Paklenico, kjer so si ogledali znamenitosti v blinji okolici in preiveli lep sonen vikend. Zagotovo pa so pripravili tudi zelo smeli nart dela drutva za prihodnje leto in se poslovili od letonjega zelo vroega poletja. Besedilo in foto: AG

Svinjski pastir je bil le ena od posebnosti ribjega piknika.

Na ribolovu

in s tem okrepili vseslovensko kampanjo Jejmo ribe. Zraven pestre ponudbe hrane in pijae so prireditev popestrili domai muzikanti, sreelov in tradicionalni Svinjski bal. Pomembno je poudariti, da
NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 50

Lancovljanke na Bizeljskem in v Jakobskem Dolu

lanice DPD Lancova vas so se konec junija udeleile regijskega Posavskega sreanja kmetic, dan pa izkoristile e za spoznavanje lepot Bizeljskega. Ta dan so se jim pridruili e videmski Veseli Joeki, tako da je bilo e bolj veselo in druabno. V sredini julija so se odpravile e v Jakobski Dol, kjer so se udeleile 4. dravnega tekmovanja lanic drutev kmekih ena Slovenije v kuhanju kisle pe Jakobska khla 2012. Lancovljanke so stike z Breiankami navezale lani novembra, ko so jih le-te obiskale v Lancovi vasi, letos pa so jim vrnile obisk. Na pot so se odpravile 23. junija, s seboj pa vzele e Vesele Joeke, ki so se z veseljem odzvali njihovemu povabilu. Najprej jih je dopoldne na turistini kmetiji Balon Bela gorca priakala topla malica, nato pa so jih gostiteljice popeljale po Bizeljskem. Ogledale so si eno tamkajnjih najlepih "repnic", repnico Najger. Gre pravzaprav za jame, skopane v kremenevem pesku, ki ga je na obmoju Bizeljskega pred milijoni let naplavilo Panonsko morje. Neko so jame uporabljali izkljuno za ter posebno nagrado. Lancovljanke sicer niso osvojile jakobske khle, je pa za njimi zanimiva in prijetna izkunja.

NAPOVED JESENSKIH DOGODKOV

Tudi jesen bo za lanice DPD Lancova vas pestra. V nedeljo, 21. oktobra, se obeta tradicionalni jesenski pohod. Ob 12.45 se bodo zbrale pred vakim domom v Lancovi vasi, se nato z avtomobili zapeljale do Podlehnika, od tam pa pe do vikenda Jerice

Ogled znamenitih "repnic" je na duhovit nain popestrila tamkajnja vodika in poskrbela za veliko smeha. Foto: PK

hrambo poljskih pridelkov, od tod tudi ime, danes pa v njih hranijo predvsem odlina bizeljska sortna vina, ki so jih Lancovljanke lahko tudi degustirale. Sledil je ogled zeliarske kmetije Veronike Fabinc, ki se s to dejavnostjo ukvarja e dvajset let. Lancovljanke so obisk izkoristile e za nakup raznih zelinih krem in napitkov. Pot jih je nato vodila e na ogled lepo urejene ivilsko-poljedelske druinske kmetije nidari.

so zaigrali tudi Veseli Joeki, zbrane pa so nagovorili tudi upan obine Breice Ivan Molan, predstavnik KGZ Breice in Marija Levak, svetovalka za kmeko druino in dopolnilne dejavnosti KSS Breice. Ob izbranih domaih dobrotah in dobri glasbi se je nato druenje okrog 100 ena in deklet nadaljevalo v pozen veer.

POSAVSKO SREANJE KMETIC

V JAKOBSKEM DOLU KUHALE KISLO PO

Letonje e 4. dravno tekmovanje v kuhanju kisle pe je potekalo 15. julija, prireditev pa organizirajo lanice Drutva kmekih ena Jakob in Zveza kmetic Slovenije. Letos se je med seboj pomerilo 18 ekip, ki so z delom in urejanjem delovnega prostora zaele e dopoldan. Komisija je ob koncu poleg okusa kisle juhe ocenjevala tudi urejenost tekmovalk in urejenost njihovega delovnega okolja. Vse sodelujoe ekipe pa so prejele priznanje za sodelovanje, najbolja ekipa pa je prejela zlato jakobsko khlo

V Jakobskem Dolu so se Lancovljanke preizkusile v kuhanju kisle pe. Foto: L. irovnik

Popoldan se je nato ob 15. uri na Beli gorci prielo tradicionalno sreanje drutev kmetic in aktivov ena iz Sevnice, Krkega in Breic, slednje so bile letos tudi organizatorice dogodka, Sevnianke pa se sreanja letos al niso mogle udeleiti. Gostiteljice so Na Bizeljsko so se Lancovljanke odpravile poskrbele za zares v drubi Veselih Joekov, ki so poskrbeli za pester kulturni prodobro voljo in poskone melodije. Foto: PK gram, v katerem

unkovi v Sp. Grukovju, kjer bo malica in kostanjev piknik. V soboto, 3. novembra, organizirajo ob 16. uri v vakem domu kuharski teaj Omake in mesne ruladice, ki ga bo vodil priznani kuharski mojster Robert Lukas. Udeleiti se nameravajo tudi Gospodinjskega veera v Zavru tekmovanja v lupljenju jabolk, v decembru pa bo sledil e veseli zakljuek leta v vakem domu. PK

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 51

Pri Vindievih so znova pele kose

Ko je bilo leto naokrog, se je pri Vindievih v Soviah znova zbrala vesela druba koscev. Gospodar Franc Vidi in njegova druina sta bila e po tradiciji odlina gostitelja, kosci pa pripravljeni na delo in druenje. Spet se je po halokem bregu slialo klepanje in bruenje kos, strmi travnik pod Vindievo zidanico pa je bil zelo hitro tudi pokoen. ene in dekleta so travo samo e raztrosile, potem pa koscem postregle z domao malico, v kateri pa ni manjkalo gibanice in gerpe. Koscem so po konanem delu e kako prijali haloki pricarji, med halokimi grii pa se je proti veeru e sliala pesem vesele drube. Ta se bo prihodnje leto v asu konje prav gotovo oglasila pri Vindievih. TM

Kosci z gospodarjem Francem so z veliko izkuenj in dobro voljo strmi travnik pokosili samo v nekaj urah.

Pri koscih se je oglasila tudi domaa postreba. Foto: Vindi

Odlini tretji na ribikem tekmovanju

lani portno ribikega drutva Krap so aktivni skozi vse leto, v sonnem in deevnem vremenu. Zraven rednih tedenskih ribolovov v ribniku v Pobreju se udeleujejo tekmovanj tudi drugod po Sloveniji in aktivno sodelujejo z drugimi drutvi. Tako so se lani RD Krap odzvali povabilu ribikega drutva invalidov Babuka iz Hotinje vasi na ekipno tekmovanje. Sodelovalo je 11 ekip, vsako ekipo so sestavljali trije tekmovalci. Ekipo RD Krap so sestavljali Rado Junger, Zlatko Arbeiter in Peter Nahberger ter osvojili odlino tretje mesto. V septembru so zakljuili z ligo, v sklopu katere je bilo izpeljanih 12 tekem, lige pa se je vedno udeleevalo 14 lanov. Skupno prvo mesto je dosegel Peter Nahberger, drugo mesto je zasedel Boris Ge in tretje mesto Slavko Erla. Besedilo in foto: AG

Tekmovalci s predsednikom drutva in osvojenim pokalom

Peter Nahberger z najve nalovljenimi ribami in zmagovalec lige

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 52

Izsuena reka Polskava

Letonje poletje si bo marsikdo zapomnil po hudi sui, ki ni prizanaala nikomur, ne poljinam na polju ne vodotokom in ivljenju v njem. Konec avgusta je bil tako pogled na reko Polskavo, od mostu pri Marohu navzdol proti Mrinkovi brvi, popolnoma drugaen kot dve leti nazaj, ko je Polskava marsikje prestopila bregove. Letos pa je bila struga na posameznih delih popolnoma izsuena. Najstareji prebivalci Lancove vasi ne pomnijo, da bi se podoben primer, ki smo mu bili letos pria, kdaj zgodil v zadnjih 30 letih. Polskava je na tem delu namre presahnila, le tu in tam je e ostala kakna manja mlaka, v kateri je mrgolelo rib in rakov. Pogled na umirajoe ivljenje je spodbudil nekaj prizadevnih domainov, da so zavihali rokave in poskuali reiti, kar se je pa reiti dalo. Obrnili so se tudi na Ribiko druino Ptuj, ki je zadolena za take primere. Dobili so odgovor, da imajo na voljo le pet ljudi in da ne morejo pokrivati celotnega obmoja. Lancovljani so tako v tistih najhujih dneh poskuali preseliti im ve vodnih ivalskih vrst in jih tako ohraniti pri ivljenju. Vsekakor si za to dejanje zasluijo pohvalo. Besedilo in foto: PK

Prizadevni Lancovljani so kar sami zavihali rokave in poskuali v Polskavi pri ivljenju ohraniti im ve rib, koljk in rakov.

Strojni kroek Posestnik na ekskurziji v Makedoniji

Deela v mnogih ozirih spominja na Slovenijo. Raznolik relief, tevilo prebivalcev, naravne danosti za pridelavo hrane, bogata kulturna dediina, na splono marljivi ljudje, ki se trudijo uspeti vsak na svojem podroju, ter teave s sosednjo dravo okoli poimenovanja so le nekateri delki poti, ki jih je na svoji poti mlade drave morala prehoditi tudi Slovenija. Republika Makedonija (zaradi grkega nasprotovanja v mednarodnih sferah poimenovana tudi FYROM Former Yugoslav Republic of Macedonia), ki meri 25.713 km, je neodvisnost razglasila kmalu po slovenski, 8. 9. 1991. Dobra dva milijona prebivalcev poleg Makedoncev tvorijo e razline narodnostne skupine sosednjih drav (Albanci, Turki, Romi, Srbi in drugi), skupni BDP drave znaa 21 milijard USD (121), na prebivalca pa 10.100 USD, kar pomeni 81. mesto v svetovnem merilu, denarna valuta se imenuje makedonski dnar (MKD). Povrine, primerne za pridelavo hrane, glede na celotno povrino drave (1,01 milijona ha), predstavljajo 39,4 %, od tega je trajnega travinja skoraj polovica. Grievnat in gorski gozdni svet obsega 37 %. Strukturo kmetijskega sektorja v 80 % predstavljajo manje kmetije z do 3 ha zemlji, ki so zelo razdrobljena. Bilanca kmetijskega mednarodnega trgovanja (uvoz/izvoz) za leto 2010 je pozitivna v viini 33,4 milijona EUR (134,6/165 milijonov EUR). Po podatkih evropske komisije za leto 2009 (maj 2011) so v Makedoniji redili 252.500 goved, od tega 128.600 krav molznic (za primerja-

Utrinek s prijetnega druenja lanov SK Posestnik, ki so se e pred poletjem podali v Makedonijo, zelo zanimivo deelo tudi na podroju kmetijstva.

vo s Slovenijo po SURS z dne 1. 12. 2011: 462.000 goved), 850.000 ovc in koz ter 194.000 praiev. Glavne poljine so ita in ri, oljnice, tobak, grozdje, sadje in zelenjava, ki zaradi ugodnega stiia celinske in mediteranske klime dobro uspeva tudi na znanem obmoju Resen. Pridelavo sladkorne

pese so v zadnjem obdobju opustili.

DEELA PESTRIH MONOSTI

Udeleenci tokratne ekskurzije so lahko videli veliko od zgoraj navedene kmetijske dejavnosti. Govedo pogosto redijo v farmskih obratih, proizvodni parametri so niji

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 53
od slovenskih. Na vzhodnem delu drave se svet lepo spusti v rahlo vzvalovano pokrajino, kjer prevladujeta poljedelska proizvodnja in reja ivine, proizvodnja vrtnin, sadja in grozdja pa je nartovana v za oko prijetnih zaokroenih geografskih enotah. V pokrajini Tikve v Kavadarcih obratuje najveja makedonska vinska klet, v katero je bilo do leta 2011 vloenih preko 22 mio. EUR, predvsem v modernizacijo opreme in tehnoloko prestrukturiranje. V kleti, ki meri 1.500 m, leto proizvedejo okoli 20 mio. litrov vina, polnilne linije napolnijo 6.000 steklenic na uro, videti pa je mogoe tudi 450 sodov za proizvodnjo vina po metodi barique. Druba ima v lasti 1.000 ha vinogradov, 2.000 kooperantov pa prideluje grozdje e na nadaljnjih 6.000 hektarjih. lani SK Posestnik so lahko degustirali odlino vino, ki se je prileglo prijetno hladnemu ambientu vinske kleti. Seveda niso izpustili premnogih makedonskih zgodovinskih znamenitosti v Skopju, Ohridu, Bitoli, Kievu, Tetovu, Prilepu in tipu, obudovali so Ohridsko in Prespansko jezero, stara mestna jedra, samostane, znamenito arijo, drugo najvejo v tem delu za sarajevsko. Vpliv mone grke in rimske kulture je npr. v glavnem mestu utiti na domala vsakem koraku, izpostaviti pa velja impozantni kip Aleksandra Makedonskega na konju, katerega postavitev je mono vznemirila sosede Grke. Po Ohridskem jezeru so se popeljali z ladjico in med drugim videli Titovo vilo na teko dostopnem terenu, na drugi strani jezera se je e razprostirala Albanija, kasneje v Bitoli pa so bili od grke meje oddaljeni vsega borih 10 km. Naporna ekspedicija je ponovno dobro uspela, za kar gre velika zahvala tudi predsedniku SK Posestnik Antonu Zemljaku, ki se za to stanovsko in interesno strokovno zdruenje neumorno trudi e vrsto let. Tudi zaradi tega tega je kroek znan in uveljavljen preko meja domae upravne enote. Ne nazadnje pa so take prilonosti pomembne tudi za druenje med lani, ki si izmenjajo veliko strokovnih informacij in izkuenj, strokovni sodelavci pa imamo prilonost izdatno informirati ljudi o predpisih in normativih, strokovnih prijemih in zahtevah, ki jih prinaata podaljana faza dveh let obstojeega plailnega obdobja in novo sedemletno plailno obdobje EU SKP v letih 20142020. Idealna prilonost torej, ko lahko zdruimo strokovno in administrativno s koristnim in prijetnim. Uspenost kmetijske dejavnosti v bodoe je namre od prvih dveh dejavnikov vse bolj izrazito odvisna. Besedilo in foto: Joe Murko, Kmetijska svetovalna sluba Ptuj

Na dedek Jakob Trafela

Prepriana sem, da vsi dobro poznate videmskega dedka Trafelovega Jakeca. Ni veliko krajanov, ki jim ni pomagal pri popravilu kaknega kosa oblaila. Seveda pa je marsikoga oblekel v udovito izdelano obleko, pla ali kostum. Veina ljudi ga klie dedek in je med vaani zelo priljubljen. Letos jih je dopolnil 94, a je e pred dvema letoma popravil hlae, skrajal krilo. Dedek Jakec je o sebi povedal: Rodil sem se 1918. leta v Ljubstavi v Halozah. Imel sem starejo in mlajo sestro. Otroka leta mi je zagrenila smrt starev, saj mi je pri estih letih umrl oe, pri osmih pa e mati. Po smrti starev so za kmetijo in nas tri poskrbeli sorodniki. Po osnovni oli sem se izuil za krojaa v Pobreju, do odhoda k vojakom sem delal doma. Po odsluenju vojakega roka se je zaela druga svetovna vojna in sem bil mobiliziran v nemko vojsko. Najprej sem delal v Avstriji kot kroja dve leti, nato pa so me poslali v Francijo na fronto, kjer sem bil ujet, in se vrnil 1945. leta domov. Takrat je bilo teko dobiti zaposlitev. Dobil sem jo po dolgem asu kot sezonski delavec na agi na Ptuju. Potem pa sem se redno zaposlil v vinarski zadrugi, kasnejih Slovenskih goricah, v kleti, kjer sem leta 1982 doakal upokojitev. Poroil sem se leta 1947 in z eno sva imela est otrok, od tega jih danes ivi pet. Leta 1977 sva se z eno preselila k sinu Slavku v Videm. Leta 2001 mi je umrla ena in takrat sta skrb zame prevzela sin Slavko in njegova ena Katica. V odsotnosti jima

Zbrana druina ob oetovem 94. rojstnem dnevu

Foto: Trafela

priskoita na pomo sin Vlado in njegova ena Danica. Jakeca smo vpraali za recept za lepo in dolgo ivljenje. Povedal je: Delo me je krepilo, eprav nisem nikoli pretiraval. Skromen sem bil tudi pri jedi in pitju. Veliko sem se gibal, kolesaril, saj sem se vsa leta vozil v slubo s kolesom iz Haloz na Ptuj. Nisem se jezil, nisem sovrail ali elel

hudo blinjemu. Rad imam ljudi. Za 94. rojstni dan se je pri sinu Slavku ob dedku zbrala vsa druina. To je bilo zanj najveje darilo. Ob visokem jubileju so mu estitali tudi prijatelji. Veliko zdravja, dedek Jakec, vam elimo tudi videmski upokojenci. Marija ernila

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 54

Zlata poroka zakoncev Mlakar

Franc in Erna Mlakar iz Sp. Leskovca sta v soboto, 14. julija, praznovala zlati poroni jubilej 50 let skupnega ivljenja. V dvorani obine Videm sta potrdila svojo zaobljubo izpred 50 let in bila pri tem delena tevilnih estitk in dobrih elja. Zlati enin Franc se je rodil 12. maja 1939 v Vareji in vse do upokojitve delal v gradbenem podjetju Drava, Erna, rojena 19. avgusta 1944 v Sp. Leskovcu, pa je gospodinjila na kmetiji s petimi hektarji. V zakonu sta se jima rodila sin in hi, danes pa ju razveseljujejo trije vnuki. Zlatoporoenca sta izjemno ilega zdravja in e danes postorita vsa dela na kmetiji; Franc e vedno pridno skrbi za vinograde in za ivino v hlevu, prav tako se loti dela v gozdu in na njivah, Erna pa mu pri vsem pomaga, gospodinji in obdeluje e vrt, e vedno pa iz domae kuhinje velikokrat zadii po domaem kruhu. Oba sta lana drutva upokojencev, za kaj ve pa jima pri vsem delu e zmanjkuje asa. Civilni obred zlate poroke je v obinski dvorani opravil videmski upan Friderik Brai, ki je slavljencema zaelel e veliko zdravih in srenih let ter jima podelil posebno

Zlatoporoenca Mlakar v drubi sina in herke

Foto: SM

priznanje obine in praktino darilo. Cerkveni obred zlate poroke se je nato odvil v cerkvi svetega Andraa v Leskovcu.

Zlatoporoencema naj veljajo nae dobre elje in iskrena estitka! TM

Novike iz DU Videm
Migamo, migamo, migamo z rokami pri delu, z nogami ob naih rekreacijah in z jeziki pri petju, klepetanju in imfanju. Trudimo se, da nam je lepo. Na odbor s predsednikom Joetom in tajnikom Francijem organizira razline aktivnosti, lani pa se jih pridno udeleujemo.

PREDAVANJE O DEMENCI
Organizirali smo dobro obiskano predavanje o demenci, hudi bolezni, ki se loti nas starejih. Predavala nam je medicinska sestra iz Doma upokojencev Ptuj, ki e 30 let dela z dementnimi varovanci.

KAJ JE DEMENCA
Demenca je moganska bolezen, ki prizadene spomin, orientacijo, miljenje, govorno izraanje, presojo, une sposobnosti Vzrok za nastanek bolezni ni znan. Ozdravljenih oblik demence je malo. Demenca je bolezen starosti. Pri rani starosti bolezen napreduje poasneje kot pri starejih ljudeh. Pomembno vlogo ima genetska nagnjenost. Najbolj izrazit znak bolezni je izguba spomina za blinje dogodke, oddaljenih dogodkov se v zaetku bolezni e spominjamo. Prizadeta je starostnikova orientacija. Bolniki se osebnostno spremenijo, telesno opeajo in potrebujejo pri vsakodnevnih aktivnostih pomo. Vsaka izguba spomina ni demenca. e pa opazimo, da se nam zgoraj omenjeni znaki ponavljajo, je prav, da gremo k osebnemu zdravniku. Psihina in fizina aktivnost odloita pojav demence za nekaj asa. Pomembno je, da uivamo uravnoteeno prehrano in se izogibamo alkoholu in kajenju. Zdravnik lahko predpie zdravilo, ki upoasni bolezen. Za bolnika je teko, obremenjujoe skrbeti. Je pa zelo dobro, da ostane im dlje doma. V psihiatrini bolninici Ljubljana je posvetovalnica za svojce bolnikov z demenco (tel. t. 01 52 83 995, dosegljivi so v ponedeljek, sredo in etrtek od 15. do 17. ure).

Ljudski pevci DU Videm v Leskovcu Foto: arhiv DU

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 55
KOPALNI DAN
Z rekreacijo v toplicah smo zaeli lani v Malih Moravcih. Tudi letos smo organizirali kopalni dan. Na kopanje nas je odlo 53. Bili smo zelo zadovoljni. Skupina naih ljudskih pevcev se pridno pripravlja na svojo peto obletnico, ki bo 17. novembra 2012. Letos so imeli e 13 nastopov, pet jih je bilo izven nae obine. Posebno so bili veseli, da so lahko nastopili na Vidovih dnevih, za kar se zahvaljujejo predsedniku Joetu Mercu. Zahvaljujejo se tudi upanu obine Videm Frideriku Braiu za pomo in finanno podporo. 25. marca 2012 so nastopili v Leskovcu na koncertu Mejaev. Takrat so bili e v popolni zasedbi, 26. marca pa je preminil basist Franc Sitar. Vodja skupine Milica Bedra je povedala: Franca imamo v lepem spominu in bo v pesmih ostal vedno z nami. Spominjali se bomo lepih trenutkov skupnega prepevanja in druenja. Marija ernila

PIKADO
Udeleili smo se tekmovanja v pikadu in zasedli enajsto mesto. Tekmovanje je bilo v lovskem domu v Vitomarcih. Ekipo so sestavljali: Slavko Trafela (vodja), Joe Merc, Janko Lainek, Milan Rojc, Anton Lenart in Martin Bedra.

Na kolesarjenju

SREANJE UPOKOJENCEV V MOKANJCIH

17. junija je bilo sreanje upokojencev Spodnjega Podravja v Mokanjcih. Iz naega drutva se je sreanja udeleilo malo lanov, saj je bilo na isti dan veliko drugih prireditev in izletov. Po malem pa smo e siti vedno istih obljub in nagovorov naih najvijih vodilnih.

KOLESARJENJE
Kolesarjenje je v naem DU e dolgo zelo priljubljena rekreacija. V juliju nas je kolesarilo 35. Peljali smo se po nai obini in se vekrat ustavili, nazadnje pa imeli kosilo v Trcu. Na poti so nas pogostili Slavko Kmetec, Marjana Sitar, Franc Turk in Joe Topolovec. Bilo je poceni in lepo. Hvala organizatorjem!

PORTNE IGRE
Bili smo tudi na portnih igrah v Pobreju, ki jih je organiziralo DU Turnie. Sodelovala so e drutva Sela, Majperk in Podlehnik.

SKUPINA LJUDSKIH PEVCEV DU VIDEM

Za zaetek Maribor
lani stranke DeSUS OO Videm so si v poletnih dneh privoili izlet v Maribor. Za prvo svoje potepanje so si zbrali blinje znamenitosti, ki jih Maribor nedvomno ima. Uivali so ob ogledu akvarija, stolne cerkve, stare trte in botaninega vrta. Seveda so si privoili tudi dobro kosilo. Na ekskurziji je bilo zelo lepo, zabavali so se in pozabili na vsakdanje teave z zdravjem, financami, suo. Naemu predsedniku Slavku, tajniku Franciju in drugim lanom odbora je uspelo organizirati lepo in poceni ekskurzijo. Vse se da, e se hoe. Hvala organizatorjem izleta v imenu vseh 92 udeleencev. koda, da se nai najviji politiki noejo uiti od nas preprostih vakih ljudi. Zagotovo bi nam bilo vsem bolje, e bi nas vasih posnemali. Med nami imata e vedno veljavo potenost in skromnost. Marija ernila
lani videmskega DeSUS-a pred stolno cerkvijo v Mariboru Foto: Trafela

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 56

Poklon spominom izpred 68 let

Zveza borcev za vrednote NOB Hajdina, ki jo vodi Terezija Mirkovi, je skupaj s e iveimi borci, njihovimi prijatelji in svojci tudi letos obeleila spominski dan, 27. september 1944, ko so partizanski kurirji, postaje TV-8 S, bli teek boj s premonimi okupatorjevimi vojakimi silami v Rodnem Vrhu v Halozah. Enota je v dolini, pri Dravinji, naletela na mono sovranikovo zasedo, kajti bili so izdani. Slovesnost je bila v domu krajanov v Doleni. Med gosti spominske sveanosti iz hajdinske obine je bil podupan Andrej Tkalec, spominske slovesnosti pa so se udeleili e mnogi Hajdinani in okoliani. Pozdravni nagovor je imel podupan obine Videm Marjan Selinek, ki je med drugim poudaril, da je slovesnost spomin in opomin rodovom, da je svoboda vrednota, ki jo moramo

K spomeniku padlim v Zg. Pristavi so tudi letos prav na dan spomina, 27. septembra, poloili venec in prigali svee.

Kulturni utrinek so dodali ljudski pevci FD Romarin Dolena, ki so zapeli tudi slovensko himno.

hraniti in braniti. Ob tem pa obljubil, da se bodo v obini Videm zavzemali, da ostane spomenik v Zg. Pristavi skrbno urejen. Po nastopu pevcev domaega Folklornega drutva Romarin iz Dolene so nastopili e ljudski pevci in ljudske pevke s Hajdine ter recitatorji in glasbenik O Hajdina z mentorico Silvo Hajek. Nastopili so recitatorji Nua Steiner, Lucija Tement, Monja Gabrovec in Gaper Mlakar,

Alen Gojkoek na harmoniki in Marjeta Horvat na kitari. Spominski slovesnosti v Doleni je sledil e spominski trenutek pri spomeniku v Zg. Pristavi, kamor so venec in sveke odnesli videmski podupan Marjan Selinek, hajdinski podupan Andrej Tklaec in Franc Fridl, podpredsednik ZB za vrednote NOB Hajdina in podpredsednik ZB za vrednote NOB Ptuj. Besedilo in foto: TM

Videmski vikend mladih

V portnem parku Videm se je 30. junija odvijal Videmski vikend mladih, prireditev je bila namenjena druenju, portnemu udejstvovanju in zabavi ob prijetnem vzduju z glasbenimi skupinami. Verjetno se marsikdo od bralcev e spomni asov, ko se je v Vidmu uralo. Mladi vekrat sliimo, da se je pred leti v naih krajih mladina druila in zabavala. V Vidmu naj bi bil celo disko, v katerega so hodili mladi od blizu in dale. Dandanes pa se nam zdi, da v Vidmu ni prostora, kjer bi se mladi lahko druili, ni prireditev, kjer bi se mladi zabavali, in da bi to vsaj za trenutek spremenili, se je skupina mladih odloila, da organizira Videmski vikend mladih. Prireditev je imela zabavnoportni znaaj in je potekala v dveh sklopih. Ob 17. uri se je najprej na koarkarskem igriu odvijal koarkarski turnir trojk, na katerega se je prijavilo sedem ekip. K sodelova-

Napet finale, kjer sta se pomerili ekipi King Quatro in Kluba ptujskih tudentov. Koarkarji so na turnirju prikazali zelo dobro in razburljivo igro.

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 57
nju je pristopila tudi Koarkarska zveza Slovenije, ki je prispevala promocijski material in nagrade za zmagovalni ekipi ter nagrado za najboljega igralca turnirja. Na turnirju so sodelovale naslednje ekipe: Pomoniarji, KP, Tuna, Punus, King Quatro, Bort in Fotri. V zelo izenaenem in napetem finalu sta se pomerili ekipi King Quatro in Kluba ptujskih tudentov, slednja ekipa je tudi zmagala. Najbolji igralec turnirja pa je postal Gregor Sevek iz ekipe King Quatro. Vsi, ki so si turnir ogledali, so vide-

V glasbeni del prireditve nas je popeljala skupina Zasilni vhod.

Vzduje na prireditvi je stopnjevala skupina Zen, za vrhunec veera pa so poskrbeli 500 m, ki so s svojo energijo navduili vse zbrane obiskovalce.

li veno, gledljivo in dobro koarko, pohval pa so bili iz vseh strani deleni tudi organizatorji turnirja. Seveda pa se s tem prireditev ni konala, nadaljevala se je z zabavnim delom, koncertom skupin Zasilni vhod, Zen in 500 m. Gre za manj znane glasbene skupine, ki so obiskovalcem postregle s kvalite-

tno rock glasbo in marsikoga s svojim nastopom presenetile. To je bil prvi Videmski vikend mladih in zagotovo ne zadnji, naslednji bo veji, e bolji, in upamo, da tudi bolj mnoino obiskan. Besedilo in foto: Urka Hercog

Dejan in rde lonek na modri 8

Letonjega julija se je Dejan Rihtari, ki ga drugae bolj poznamo po udejstvovanju na kulturnem podroju, povsem sam s kolesom podal na pot iz Ljubljane do Dubrovnika. S seboj je vzel le najnujnejo prtljago, med katero je bil tudi rdei lonek. V 90 urah in 14 minutah, kolikor je trajala pot do Dubrovnika, je Dejan doivel ogromno nepozabnih trenutkov, sprostilo se je ogromno adrenalina, doloeni deli poti so bili izjemno teavni, ne pozabimo, da je na kolesu s seboj prevaal tudi nekaj prtljage, kar pa vse skupaj na vejih vzponih e utei, vzponov pa na stari jadranski magistrali ni malo. Na poti so se dogajale nepredvidljive stvari, od strgane verige, hude dehidracije, nenadnih napadov strahu do prometne nesree, ki se je k srei konala povsem brez posledic. Seveda pa je bilo bistveno ve tistih lepih trenutkov, ko so ga obdajale lepote te udovite

Prihod v Zadar

pokrajine, ki jih je lahko s kolesa dojel na prav poseben nain, in delek te poti tudi zabeleil z neverjetnimi fotografijami, ki so nastale med potovanjem. Dejan se je na pot seveda tudi zelo dobro pripravil, tako fizino kot tudi organizacijsko. Celotno pot je razdelil na ve delov in vnaprej predvidel, v
NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Tudi prehranjevanje na poti je Dejan skrbno nartoval, saj je le tako lahko pot nemoteno nadaljeval do cilja.

katerih krajih bo naredil dalje postanke. Imel je tudi sreo z vremenom, vendar ez dan v najhuji vroini ni kolesaril, to je bil as za dalji spanec, ki pa

Stran 58
spel v Dubrovnik, kjer je ostal nekaj dni, ter se nato s trajektom peljal do Reke, od koder je ponovno kolesaril do Ljubljane. Dejan je povedal, da je bila to zanj nepozabna in neverjetna izkunja ter da v prihodnje zagotovo nartuje e ve taknih osebnih izzivov v najrazlineje kraje. UH Fotografije: Dejan Rihtari

Kopitarja presenetili tudi v Lancovi vasi

Zmagoslavni prihod v Dubrovnik, kjer je Dejan dosegel svoj zastavljen cilj.

ga je vsega skupaj na celotni poti bilo za 11 ur. Na pot se je podal v ponedeljek, 9. julija, ob 3. uri zjutraj na koncu Trake ceste v Ljubljani, kolesaril preko mejnega prehoda Jelane do Reke in prvi dan prispel do Senja. V noi iz ponedeljka na torek se je boril z Velebitom, ki ga je zelo namuil.

Pot je nadaljeval do Zadra in drugi dan zakljuil v Sukoanu, od koder je ponoi e prikolesaril do ibenika. Zjutraj pa je priel na vrsto zanj najlepi del poti od ibenika do Primotena ter nato do Splita. Tretji dan je zakljuil v Omiu. Zadnji dan pa je opravil najdalji del poti in tako v etrtek ob 21.14 pri-

Zaetek letonjega poletja je bil v Sloveniji v znamenju zelo opevanega slovenskega portnika Aneta Kopitarja, prvega Slovenca, ki je zmagal v ligi NHL. Aneta je ob prihodu v domovino e na Brniku priakala mnoica ljudi, njegovih najzvestejih navijaev, glavni sprejem je nato sledil v domai Hruici, izjemno lepo pa so Aneta presenetili e v nai obini, v Lancovi vasi, od koder je doma njegovo dekle Ines.

Pobuda za ureditev koarkarskega igria v Vidmu

V obini Videm je veliko navduencev koarkarske igre in vedno, ko je ugodno vreme, se jih na igriu v portnem parku Videm zbere lepo tevilo. al pa je igrie slabo urejeno, zato so se videmski ljubitelji koarke, MKD Osti jarej in obinski odbor SD Videm odloili, da bodo na obino Videm vloili pobudo s podpisi, da se ustrezno uredijo igralne povrine za koarko v portnem parku na Vidmu. Podpisi so se zbirali 14. junija v portnem parku Videm in bili naslednji dan skupaj z besedilom pobude izroeni upanu obine Videm Frideriku Braiu. Videmski ljubitelji koarke e vedno upamo, da se bo koarkarsko igrie v blinji prihodnosti prenovilo, pridobilo razsvetljavo in vso potrebno opremo. Prepriani smo, da bi takno igrie k aktivnemu preivljanju prostega asa pritegnilo e ve obanov, e ve mladih od blizu in dale, ki bi se lahko tako brezskrbno druili pod koem. UH

Lancovljana, ki sta zakrivila sprejem za Aneta Kopitarja Danilo Sorak na levi in Stanko Potonik na desni, vmes pa seveda izjemen slovenski hokejist Ane Kopitar.

Anetu so podarili tudi Zbornik obine Videm.

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 59
Stanku Potoniku in Danilu Soraku, najbolj pogumnima organizatorjema, so ob strani stali e nekateri krajani Lancove vasi in skupaj so naredili nepozaben, ne preve odmeven dogodek. Ane, njegova Ines in prijatelji iz ZDA so bili navdueni nad pristnostjo in prijaznostjo vaanov Lancove vasi, kjer pa Ane ni bil prvi. Preseneenja so se kar vrstila in prav vsak, ki se je takole mimogrede zapeljal mimo Potonikovih, je priel Anetu stisnit roko in mu zaelet vse dobro v njegovi portni karieri. Oglasila sta se tudi blinja soseda, Inesin oe in njegova prijateljica, ki jesen ivljenja preivljata prav v Lancovi vasi, kjer pa se Ines in Ane vekrat zadrita. Poletja je konec, tudi praznovanja izjemnega uspeha, in Ane je e vpet v novo hokejsko sezono. Slovenski hokejist in lan Los Angeles Kingsov po izjemni sezoni namre ni odpotoval ez luo, temve bo v asu lockouta svojo kariero nadaljeval na vedskem. Kot je potrdil Kopitar, se bo pridruil vedskemu drugoligau Mori, za katerega igra njegov mlaji brat Gaper. Zaelimo mu sreo. Besedilo in foto: TM

Na skupinski fotografiji zbrana vesela druba v Lancovi vasi, ki je presenetila Aneta in izkoristila prilonost biti v njegovi bliini v dneh, ko je v Sloveniji in svetu e kako odmevala novica o zmagi Los Angeles Kingsov.

NASVET ZA VE ZDRAVJA

Imunski sistem
od loveka do loveka. To se kae v razlini obutljivosti za okube in v razlinem prebolevanju bolezni. Pomembno je, da e od rojstva krepimo svojo odpornost. Pri otrocih je pomembno, da se njihov imunski sistem ustrezno razvije. Koristno je dojenje, ker materina protitelesa prepreijo huje okube v prvem letu starosti. Znaki motenega delovanja imunskega sistema so: pogosteje obolevanje za nalezljivimi boleznimi, podaljan potek bolezni, prikrite bolezni, kronine okube, utrujenost, obdobja moi in nemoi, depresija. Nasveti za krepitev imunskega sistema: jejmo zdravo veliko svee zelenjave in sadja; pijmo dovolj tekoine vode in zelinih ajev; zmanjajmo stres v slubi in doma nauimo se ga obvladovati; spimo sedem do osem ur; gibajmo se vsak dan

Z jesenjo prihaja obdobje prehladov, poviane telesne temperature in slabega poutja. Prehladnim obolenjem se bomo teko izognili, virusne okube se hitro irijo. Od naega imunskega sistema je odvisno, ali bomo ob doloeni okubi zboleli in kako hudo bomo zboleli. Zlasti v prehodu med letnimi asi je imunski sistem e posebej obremenjen. Imunski sistem je obrambni sistem organizma, ki nas iti pred razlinimi boleznimi. Je skupek celic in organov, ki so sposobne prepoznavati tujke v telesu in jih nevtralizirati. Naloga imunskega sistema je prepreevanje vstopa mikrobov v telo in unievanje tistih tujkov, ki v telo vstopijo. Pomembno vlogo pri vzdrevanju imunskega sistema imajo vitamini in druge snovi, ki jih lahko v telo vnesemo s prehranskimi dopolnili. Imunski sistem se razlikuje

vsaj pol ure hoje; smejmo se, ponimo tisto, kar nas veseli; uivanje vitaminsko-mineralnih dodatkov ob poveanih obremenitvah, ob kronini bolezni in med okrevanjem po okubah; izogibajmo se odvisnostim opustimo kajenje, omejimo uivanje alkohola. To so nefarmakoloki ukrepi (ukrepi brez zdravil), ki jih lahko pri oslabljeni imunosti izvajamo sami. Da bi poveali odpornost organizma, si lahko pomaga-

mo s kapljicami ali tabletami, ki vsebujejo ameriki slamnik. Pripravke z amerikim slamnikom uporabljamo preventivno ali kot dopolnilno terapijo pri prehladih in infekcijah respiratornega trakta. Njegovo delovanje se kae kot hitreje okrevanje, lajanje bolezenskih znakov in izognemo se zapletom bolezni. Na voljo so tudi pripravki, ki vsebujejo kolostrum. Priporoamo jih otrokom in odra-

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 60
slim kot preventivo, s katero je treba prieti pravoasno. Imunski sistem lahko okrepimo tudi z jemanjem vitaminsko-mineralnih pripravkov. Ti se priporoajo zlasti pri ljudeh, ki iz hrane ne absorbirajo dovolj teh snovi. V lekarni je na voljo veliko kakovostnih vitaminsko-mineralnih pripravkov s prilagojenim dnevnim odmerkom za otroke, enske, moke. Pri obrambi telesa pred mikroorganizmi igra pomembno vlogo tudi vitamin C. Ker ga organizem ne proizvaja sam, ga moramo zauiti s hrano (sadje, zelenjava) ali s prehranskimi dopolnili. Sadje in zelenjavo je treba uivati sveo, saj je vitamin C zelo obutljiv in pri poviani temperaturi razpade. Dnevno naj bi lovek zauil 6090 mg vitamina C. Poveane potrebe po vitaminu C so v asu nosenosti, pri alkoholikih, kadilcih, infekcijah, ob hujih pokodbah ali operacijah, ob stresu. Skrb za dobro poutje je nujno potrebna za ohranjanje zdravja. Ponavljajoe se okube so znak, da na imunski sistem ni v dobrem stanju. Potek bolezni je huji, e nas okuba zaloti sredi stresa. Pravoasno poskrbite, da bo vae telo pripravljeno in uspeno v boju z virusi in mikroorganizmi, ter brez skrbi zakorakajte v jesenske dni. Tatjana Ules Kozoderc, mag. farm., Lekarna Videm

POLICIJA OPOZARJA IN SVETUJE

Varnost na obmoju obine Videm v prvem polletju 2012

Posebno pozornost smo med obravnavanjem kritev javnega reda namenili druinskemu nasilju. Zaradi ugotovljenih okoliin storitev posameznih prekrkov smo podali 5 (6) poroil Centru za socialno delo, 2 (4) osebama smo izrekli ukrep prepovedi priblievanja. Zaradi kritev doloil Zakona o varstvu javnega reda in miru smo 4 (4) osebam izrekli opozorilo, 2 (4) osebi smo pridrali, ker ni bilo mogoe drugae zagotoviti javnega reda. Od skupnega tevila obravnavanih kritev jih je bilo 13 (10) storjenih v stanovanju, kritev na javnem kraju (cesta, trg) je bilo 16 (11), v gostinskih lokalih 1 (8) in na javnih prireditvah 6 (2). Ugotovljene so bile 4 (2) kritve Zakona o tujcih, 7 (10) kritev Zakona o nadzoru dravne meje, 2 (5) kritvi Zakona o prometu s prepovedanimi drogami, 1 (2) kritev Zakona o prijavi prebivalia in 1 (1) kritev Zakona o zaiti ivali. V prvih estih mesecih leta 2012 smo obravnavali skupaj 11 (14) dogodkov, v katerih nobena oseba ni umrla, v letu 2011 sta umrli 2 osebi. Obravnavali smo 6 poarov, 2 razpisa iskanja oseb, 2 najdena predmeta in 1 dogodek z uporabo prisilnega sredstva. dano na skupno tevilo obravnavanih prometnih nesre in tevilo lahko in hudo telesno pokodovanih ter mrtvih ugodneje kot v letu 2011, kar pa lahko tudi potrdimo za prvih est mesecev v obini Videm. Na obmoju obine Videm se v letu 2012 ni pripetila nobena prometna nesrea s smrtnim izidom, medtem ko smo v prvih estih mesecih 2011 obravnavali 1 prometno nesreo s smrtnim izidom, v kateri je pokodbam podlegel peec. Sicer so prometne nesree v rahlem porastu, saj smo jih obravnavali 21 (18), v njih pa je 1 oseba utrpela hudo telesno pokodbo, 18 oseb je utrpelo lahke telesne pokodbe, 25 oseb pa telesnih pokodb ni utrpelo. Nepravilna stran in smer vonje sta bili najpogosteji vzrok prometnih nesre, in sicer v 6 primerih, sledi neprilagojena hitrost 4 primeri, neupotevanje pravil prednosti 4 primeri. Po dnevih v tednu negativno izstopajo petek, sobota in sreda. Glede na asovni interval se je najve prometnih nesre zgodilo med 16. in 18. uro ter med 20. in 23. uro.

Spotovane obanke in obani, v tem sestavku vas seznanjam z vsemi podroji policijskega dela in kako varno ste iveli v prvem polletju letonjega leta na obmoju obine Videm.

1. PREPREEVANJE, ODKRIVANJE IN PREISKOVANJE KRIMINALITETE

Na podroju kriminalitete v obini Videm ni zaznati bistvenih sprememb v strukturi kaznivih dejanj. Kot zanimivost pa je treba poudariti rahel porast tevila zaznanih kaznivih dejanj. Sicer smo v prvem polletju 2012 obravnavali 53 kaznivih dejanj, v prvem polletju 2011 pa 49. Prevladujejo kazniva dejanja zoper premoenje. Stopnja preiskanosti je v primerjavi s preteklim letom manja, in sicer smo v prvih estih mesecih leta uspeno preiskali 58,49 % kaznivih dejanj, kar je za 30 % slabe kot v preteklem letu.

2. VZDREVANJE JAVNEGA REDA IN ZAGOTAVLJANJE SPLONE VARNOSTI LJUDI IN PREMOENJA

V prvih estih mesecih leta 2012 smo obravnavali skupaj 53 (94) kritev, kar predstavlja velik upad skupnega tevila kritev. Na podroju Zakona o varstvu javnega reda in miru smo obravnavali 36 (30) kritev. Kritev iz drugih predpisov pa smo ugotovili 17 (64).

3. ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI CESTNEGA PROMETA

Prometnovarnostne razmere na obmoju Policijske postaje Podlehnik so gleNA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

4. NADZOR DRAVNE MEJE IN IZVAJANJE PREDPISOV O TUJCIH

Na podroju nadzora dravne meje in izvajanja predpisov o tujcih je stanje na podobnem nivoju kot lani. V rahlem porastu so kritve predpisov o tujcih,

Stran 61
pri varovanju dravne meje pa smo ugotovili 2 (2) tujca, ki sta ilegalno prestopila dravno mejo. Med osebami, ki so nedovoljeno prestopile zunanjo engensko mejo, sta bila dva dravljana Afganistana. Pri varovanju dravne meje smo skupno ugotovili 7 (4) kritev doloil Zakona o tujcih. Skozi vse polletje smo nartno izvajali aktivnosti glede nadzorov nad tujci v notranjosti, vseskozi pa smo nae delo prilagajali tudi pri varovanju dravne meje. *tevilke v oklepajih pomenijo primerjavo z letom 2011 Miran Brumec, vodja policijskega okolia Videm

Varno na poti v olo

Novo olsko leto je e v polnem zamahu. Na cestah spet veliko pogosteje kot med poitnicami sreujemo otroke, med njimi so se mnogi podali v olo prvi, zato bodimo pozorni nanje, dosledno upotevajmo pravila in prilagodimo hitrost vonje razmeram. Naj bosta tako zaetek kot konec olskega leta prijetna in varna. Zagotavljanje varnosti otrok je v prvih septembrskih dneh ena najpomembnejih nalog policije. Policijsko preventivno in represivno delo je usmerjeno predvsem v problematiko otrok in mladoletnikov kot potnikov ter v nadzor nad upotevanjem prometnih predpisov voznikov na obmojih, kjer se otroci najpogosteje zadrujejo. Pred zaetkom olskega leta smo policisti pregledali cestnoprometno signalizacijo v okolici ol in o ugotovitvah obvestili vzdrevalce cest. Policisti smo vodstva ol opozorili na dolnost varovanja otrok na olski poti, skupaj z vodstvom posamezne ole pa smo e pregledali narte varnih poti v olo in predlagali morebitne spremembe prometne ureditve. Policisti smo pridobili tudi informacije o vsakodnevnih organiziranih prevozih otrok v olo in iz ole. V okolici ol smo policisti v prvih olskih dneh izvajali poostren nadzor prometa, e posebej med prihodom uencev v olo in odhodom domov. Ob zaetku olskega leta policisti za stare prvoolkov pripravimo tudi predavanja o prometni varnosti. Uencem je vodja policijskega okolia Miran Brumec predaval o prometni vzgoji in jih spremljal po olskih poteh, jim svetoval in jih uil o pravilni udelebi v prometu, ob tem pa opozarjal na potencialne nevarnosti. Uencem prvih razredov je

VPO razdelil pobarvanke Varno na poti v olo in domov, s katero je spoznavanje prometnih pravil in uenje pravilnega ravnanja v prometu zanimiveje, predvsem pa bolj uinkovito. Otroci so kot prometni udeleenci nepredvidljivi, prometne predpise pogosto spregledajo ali pa si jih razlagajo po svoje (predvsem prometne znake, ki obveajo o varni hoji), prav tako pa ne zmorejo pravilno oceniti hitrosti in oddaljenosti bliajoega se vozila. Zato moramo za njihovo varnost skrbeti predvsem drugi udeleenci v cestnem prometu. Otroci in mladoletniki spadajo v t. i. skupino ibkejih prometnih udeleencev, saj se zelo redko pojavljajo kot povzroitelji prometnih nesre. Vozniki moramo nanje e posebej paziti.

jo, ne le na olski poti, ampak tudi na sprehodu, na kolesu ali v avtomobilu. Pri tem ne pozabite, da z lastnim ravnanjem dajete zgled svojim otrokom. Pri prevozu otroke dosledno zavarujte z varnostnimi pasovi oziroma jih prevaajte zavarovane v ustreznih sedeih. Tudi sami se vedno pripnite in dosledno upotevajte prometne predpise. Vozniki! Kot udeleenci v prometu bodite na otroke in njihovo nepredvidljivost e posebej pozorni. Temu prilagodite tudi nain svoje vonje. e posebej bodite pozorni v bliini vrtcev in ol ter krajev, kjer se morda otroci igrajo (npr. na ulicah, parkiriih ...). Miran Brumec, vodja policijskega okolia

ZA VEJO VARNOST OTROK POLICIJA SVETUJE

Stari! Skozi vse leto im ve asa namenite prometnovarnostni vzgoji otrok. Preverite, kaj vai otroci znajo in zmoreNA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 62

Mirku ernilu v slovo

nekje okrog motorja avtomobila ali traktorja, in teava je bila odpravljena. Kako izvrsten strokovnjak je, dokazuje tudi priznanje iz leta 1972, ko je postal slovenski prvak v odklanjanju napak na avtoelektriki. Svoje znanje je s pridom uporabljal v ptujskem Tehnoservisu, pozneje pa je delal kot samostojni podjetnik. Sredi estdesetih let ga je pot zanesla v kulturno drutvo v Vidmu in tam je spoznal mlado uiteljico Marijo Hafner. Poroila sta se leta 1967 in si ustvarila druino. S sinovoma so najprej iveli v bloku v Vidmu, nato pa so si zgradili hio, v kateri so iveli vse do tega usodnega torka. ivljenje Mirka ernila je poleg njegovega poklica zaznamovalo tudi ljubiteljsko delo v videmskem kulturnem drutvu. Ni bil lovek, ki bi se izpostavljal na odru, temve je svoje veselje do kulture uresnieval v ozadju. Skrbel je za tehnino plat izvedbe mnoice gledalikih predstav, ki so tudi po njegovi zaslugi odmevale v irem okolju. Njegova posebna ljubezen so bile kulturnike poti, ki jih je oblikoval z veliko ljubeznijo in obutkom za povezavo kulture z naravo. Tako bo po njegovi zaslugi zlasti njegovo Pobreje vedno prijeten cilj vseh, ki bi radi spoznali pesniko delo naega rojaka Franceta Forstneria, Mirkovega prijatelja iz otrotva. Spominjali se ga bomo tudi po tem, s kakno zavzetostjo je pomagal urejati sedanje prostore za kulturno drutvo nae Drvarnice. Nikoli se mu nismo znali dovolj zahvaliti za vse to, pa se mu zahvalimo danes. Lani nas je nepriakovano neprijetno presenetil, ko je povedal, da zapua delo v kulturnem drutvu in vodenje pohodnikov po kulturnih poteh delo, ki ga je netetokrat opravljal s taknim veseljem. Spotovali smo njegovo odloitev, eprav je nismo razumeli. In ker Mirko ni elel niesar pustiti nedokonanega, je poskrbel tudi za naslednika pri opravljanju nalog v drutvu. Danes vemo: util je, da mu zmanjkuje energije, slutil je, da ne bo mogel opraviti novih nalog, ki bi jih morda priakovali od njega. Poslavljal se je od nas, pa tega nismo razumeli. Danes razumemo. In nam je hudo, ker takrat nismo nali poguma, da bi ga vpraali, zakaj nas zapua. Pa saj ne bi priznal. Svojih osebnih bolein ni nikdar hotel priznati, ker je menil, da bo s tem prizadel tiste, ki so mu blizu. Tak je pa bil. Mirko ernila je umrl. Toda ni odel od nas, preselil se je v naa srca in nae misli. V misli vseh, ki smo ga cenili, spotovali, imeli radi. Veseli in ponosni smo, da se je naa ivljenjska pot prepletala z njegovo, da smo lahko skupaj zastavili korak k marsikateremu skupnemu cilju, h kateremu nas je Mirko ernila uspeno in z veseljem popeljal. V imenu Kulturnega drutva Videm, Joe migoc

Umrl je Mirko ernila. tiri drobne besede, ki so v torek, 11. septembra, zjutraj udarile med nas in se nas dotaknile. Kako tudi ne, saj nas je zapustil lovek, ki smo ga spotovali. lovek, s katerim smo preiveli marsikatero prijetno uro. lovek, ki je za vsakogar nael prijazno besedo in nasmeh. Ki je znal svetovati, ko nismo vedeli naprej; ki je znal poprijeti za vsako delo, ko se nam je kje kaj zataknilo; ki je nael izhod ob vsaki oviri, ki jo je pred nas postavilo ivljenje. Umrl je Mirko ernila. Spotovan sosed, dober prijatelj, neutruden lan Kulturnega drutva Videm, cenjen avtoelektrikarski strokovnjak. Predvsem pa ljube mo, oe, dedek, brat. Rodil se je 7. aprila 1944 v Pobreju v druini ernila, kjer je otroka leta preivljal v drubi e dveh bratov in sestre. Njegova otroka leta so potekala, kot je bilo v tistih asih obiajno: ola, pomo starem doma in na polju, otroka igra. Potem so prili mladeniki asi, ko se je odloil za poklic avtoelektrikarja. Da je bil rojen za ta poklic, vedo vsi tisti, ki so kdaj potrebovali njegovo pomo, kajti e je lo kaj narobe, je Fric, kot so ga klicali znanci, mimogrede ugotovil, kaj je treba narediti, pobrskal tam

Roku v slovo
pristno predstavljanje kulturne dediine tega etnolokega prostora je bilo spotovano in cenjeno med ljubitelji ljudske kulture. Rok, skupaj smo preivljali in doivljali as tvojega odraanja iz fanta v moa. Krasila te je duhovitost, pripadnost kolektivu in neumorna volja za dosego postavljenih ciljev. Prihajal si v ivljenjsko obdobje, ko bi lahko okusil vse radosti ivljenja mladega moa, toda ivljenjska usoda je hotela drugae Hvala za tvoje prostovoljno delo, ki je na prav poseben nain plemenitilo in sooblikovalo razvoj naega drutva. Rok, naj ti bo lahka slovenska zemlja in naj tvoj prezgodnji grob krasijo cvetlice s halokega roba. SRENO! Mag. Ivan Boiko, predsednik ED Trec

Je dan in je no ivljenje vsakega posameznika je polno, kona pa se lahko v trenutku in v boleini onemimo. Rok, brez slovesa si odel od nas. Tvoje zavedanje o pomenu ohranjanja kulturne dediine tega dela Slovenije te je pripeljalo v nae etnografske vrste. Leta 2008 si prevzel vodenje skupine mladih pokaev, s tem si postal tudi lan upravnega odbora Etnografskega drutva Trec. Tvoje zavzemanje za im bolj

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 63

Sreanje druinskih lanov potomca Joefa Petra

Druinski lani naega skupnega prednika Joefa Petra, rojenega 1850 na domaiji v Pobreju, smo se septembra zbrali na sreanju. Prijetnega druinskega druenja se je udeleilo 81 sorodnikov s svojimi druinami. Druinski lani so naseljeni v rodnem Pobreju, sosednjih krajih in iri Sloveniji. Najstareji udeleenci sreanja so bili iz drugega kolena, in sicer Franc Peter, Katarina Gojkoek in Tone Peter. Najmlaji druinski lan, prisoten na sreanju, pa je bil Jure Peter, ki bo priimek Peter nosil naprej. V sklopu sreanja je nastalo tudi druinsko drevo, tako da lani spoznamo celotno sorodstvo. AG
Na druinskem sreanju Petrovih se je zbralo 81 sorodnikov. Foto: arhiv druine

Predsednik Trk v Halozah med vinarji

V obinah Podlehnik in Videm se je v etrtek, 4. oktobra, mudil predsednik drave dr. Danilo Trk, delovni obisk pa je najprej zael v podlehniki obini in ga nadaljeval v obini Videm. Z ekipo se je najprej ustavil na Dravinjskem Vrhu, v Vinotou Maroh, v Vareji pa mu je vinar Janez Zavec predstavil svoj obnovljeni vinograd. Sproeno druenje s predsednikom Trkom se je zakljuilo na sedeu obine Videm, kjer je bil delovni posvet z gosti, v Vidovi kleti pa so predsedniku pripravili kraji sprejem s pokunjo odlinih vin.

Na vrhu hriba, med vinogradi in pod klopotcem so se s predsednikom drave pogovarjali o problematiki zaraanja in opuanja vinogradov. Predsednik drave si je v Vareji ogledal e obnovljen vinograd, vinogradniku Janezu Zavcu pa ob tem izrazil vso pohvalo za pogum in trud, ki ga vlaga v to panogo.

Videmski upan Friderik Brai je predsednika drave dr. Danila Trka in goste priakal na Vinotou Maroh v Dravinjskem Vrhu.

Predsednika drave so na poti po Halozah poleg dr. Vla-

dimirja Koroca, ravnatelja Biotehnike ole Ptuj, spre-

mljali e upan obine Videm Friderik Brai, podupan Marjan Selinek, podlehniki upan Marko Maui, v Vidmu pa so se jim pridruili e etalski upan Anton Butolen, direktorica obinske uprave Zavr Evelin Makoter Jablonik, direktor podjetja

Halo Jernej Golc, predsednik Drutva vinogradnikov in sadjarjev Haloze Edi Hojnik ter nekateri vinarji in svetniki videmske obine. Posebej prijetno pa je bilo sreanje predsednika drave z vinarji Marjanom Kramerjem, Janezom Zavcem, Fran-

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012

Stran 64
cem Marohom, ki so mu ob tej prilonosti na kratko eleli predstaviti tudi velik problem Haloz zaraanje in opuanje vinogradov. Predsednik Trk jim je obljubil pomo v prizadevanjih, da Haloze dobijo ve veljave v slovenskem prostoru in ohranijo nekdaj lepo obdelane in bogate vinogradnike lege. ka izkorienost potencialov, ki jih ponujajo ti vinorodni grii. V zadnjem obdobju se je za tretjino zmanjalo tevilo prebivalcev, je povedal Koroec in nadaljeval, da je v Halozah danes po zadnjih podatkih le e 834 ha vinogradov, za dobrih 200 ha manj je njivskih povrin, za okrog 300 ha manj vinogradov, ve kot 300 ha pa je v zadnjih desetih letih zaraenih. Ob tem je izrazil bojazen, da se bodo Haloze zarasle, zato bo po njegovem mnenju treba bolj spodbujati kmetijstvo, vinogradnitvo in obuditi sadjarstvo, sodobno vinogradnitvo pa naj bi predstavljalo prihodnost Haloz.

HALOZE SO KRAJINSKI BISER, A DRAVA PREMALO SKRBI ZANJE

Drugi del delovnega obiska predsednika drave v videmski obini je bil v prostorih obine, kjer je bila v ospredju pogovora predstavitev problematike regionalnega razvoja Haloz. Dr. Koroec je predsedniku predstavil dosedanji razvoj Haloz, ki veljajo za pokrajinski biser, ob tem pa predsednika seznanil, da so se pogoji za ivljenje v Halozah v zadnjih letih sicer izboljali, e vedno pa je v teh krajih izredno niz-

Gostoljubna druina Maroh ima na sreanje s predsednikom Trkom lepe spomine, saj jih je predsednik pohvalil za prijaznost, za izbrane domae dobrote in haloko kapljico.

HALOZAM POMO S POSEBNIM ZAKONOM

Haloze naj bi v prihodnje obravnavali kot regionalno celoto, je predlagal predsednik Trk, ki je izrazil zaskrbljenost nad trenutno situa-

cijo v Halozah, kar pa naj bi bila velika skrb drave, ki bi Halozam morala pomagati s posebnim zakonom. Haloze zahtevajo posebno skrb in pomo drave. Prebivalci Haloz boste morali biti tukaj bolj odloni, saj, kot sem seznanjen, so strokovne podlage e narejene, izkoristiti je treba prilonosti. In teh je v Halozah veliko, menim pa, da bi moralo biti vinogradnitvu in turizmu podrejeno

tudi prostorsko nartovanje, ki je velik problem tukaj pri vas. Tri regije v Sloveniji si zasluijo ve pozornosti drave, poleg Haloz e Bela krajina in Koroka. Pripravljen sem vam pomagati in predlagam vam, da zanete razmiljati bolj ambiciozno. Besedilo in foto: Tatjana Mohorko

Na treningu z najmlajimi nogometai

V NK Videm se lahko pohvalijo tudi z najmlajo selekcijo U-8. Mladi nogometai NK Videm v akciji, kar je e posebej lepo videti. Foto: AG

NA GLAS - OBINA VIDEM - OKTOBER 2012