Na podlagi 9.

lena Zakona o drutvih je lanski sestanek Slovenskega zdruenja umetnostnih terapevtov

Slovenije na svoji seji dne 3. decembra 2015, sprejel statut drutva, ki se glasi

SLOVENSKO ZDRUENJE UMETNOSTNIH TERAPEVTOV

S TATU T
I.

TEMELJNA NAELA

1. len
Slovensko zdruenje umetnostnih terapevtov Slovenije (v nadaljnjem besedilu zdruenje) je prostovoljno,
samostojno in nepridobitno zdruenje umetnostnih terapevtov, specialistov pomoi z umetnostjo - umetnostne
terapije, tudentov podiplomskega tudija pomoi z umetnostjo - umetnostne terapije in drugih strokovnih delavcev
s podroja umetnostne terapije, ki delujejo na podrojih sociale, zdravstva, vzgoje in izobraevanja ter kulture in s
tem prispevajo k bogatenju socialno - kulturnega ivljenja v svojem ojem in irem okolju.

2. len
Zdruenje je pravna oseba zasebnega prava Zastopa ga predsednik zdruenja, v njegovi odsotnosti pa tajnik
zdruenja.
Ime zdruenja je Slovensko zdruenje umetnostnih terapevtov, kratica: SZUT. Za nastopanje v tujini, se uporablja
prevod v anglekem jeziku: The Slovene Association of Arts Therapists.
Sede in naslov sedea zdruenja je v Ljubljani, Karunova ulica 14.

3. len
Zdruenje ima svoj znak in tampiljko. Znak zdruenja je simbol, ki ponazarja roki in kroglo v sredini. Roki
simbolizirata odnos med terapevtom in klientom, krogla pa je simbol problema ali reitve.
tampiljka je okrogle oblike, z napisom imena zdruenja na obodu in znakom zdruenja v sredini v slovenskem in
anglekem jeziku.

4. len
Obmoje delovanja zdruenje je Slovenija, sodeluje in povezuje se tudi z drugimi drutvi in zdruenji v Sloveniji in
zvezami mednarodnih drutev v tujini.
Zdruenje se lahko vlani samo v zvezo drutev v RS oziroma v zvezo mednarodnih drutev v tujini.

5. len
Delo zdruenja in njegovih organov je javno, za kar je odgovoren predsednik zdruenja, ki je hkrati pooblaen, da
daje informacije v zvezi z delom zdruenja.
Javnost dela zagotavlja zdruenje:
- s pravico sodelovanja lanov na sestankih zdruenja, posameznih sekcij zdruenja in sestankih delovnih
teles zdruenja;
- s pravico vpogleda lanov v zapisnike organov zdruenja;
- preko sredstev javnega obveanja.

iro javnost obvea zdruenje o svojem delu tako, da so seje organov zdruenja javne, da organizira okrogle
mize, tiskovne konference, na svoje sestanke vabi predstavnike zainteresiranih dravnih organov, organov lokalne
skupnosti, klubov mladih, ustanov, zavodov, organizacij, sredstev javnega obveanja.
II. NAMEN, CILJI, NALOGE OZIROMA OSNOVNA DEJAVNOST
6. len
Osnovni namen in cilji zdruenja so razvijati, opravljati in vzpodbujati pomo z umetnostjo - umetnostno terapijo na
podrojih sociale, zdravstva, vzgoje in izobraevanja ter kulture. Strokovni namen in cilji zdruenja: je v
povezovanju, sodelovanju, in nadaljnjem razvoju vseh znanstveno utemeljenih umetnostno terapevtskih dejavnosti
v Sloveniji, evropske drave in drave ostalih kontinentov.
Naloge zdruenja so:
- da razvija strokovno prakso in pospei znanstveno raziskovalno dejavnost na podroju pomoi z
umetnostjo - umetnostne terapije,
- da sodeluje z evropskimi drutvi in zdruenji umetnostne terapije,
- da vzdruje in razvija izobraevalne standarde znanstveno priznanih umetnostno terapevtskih pristopov in
prouuje nove standarde na tem podroju,
- da zastopa in predstavlja interese umetnostne terapije v odnosu do institucij drave,
- da organizira in izvaja strokovne sestanke, posvetovanja, simpozije, konference, kongrese, delavnice za
svoje lane in za vse zainteresirane, z namenom informiranja o razvoju in delovanju umetnostne terapije pri
nas in v svetu,
- da objavlja in izdaja strokovne publikacije zdruenja s podroja umetnostne terapije,
- da sodeluje s strokovnimi drutvi, zdruenji in organizacijami sorodnih strok za uresnievanje skupnih
nalog zdruenja,
- da skrbi za sodelovanje z mednarodnimi drutvi in zdruenji v tujini,
- da skrbi za obveanje javnosti o svojem delu, o dosekih umetnostne terapije ter o njenih problemih in
poloaju v drubi,
- da si prizadeva, da delovne naloge na podroju umetnostne terapije opravljajo le osebe z ustrezno
strokovno predizobrazbo in usposobljenostjo, zato se zavzema za organizirano strokovno sodelovanje svojih
lanov in si prizadeva za strokovno izpopolnjevanje in permanentno izobraevanje lanov zdruenja,
- da podpira strokovno pomo - supervizijo in evalvacijo strokovne javnosti s podroja umetnostne terapije,
- da verificira v Sloveniji poklic specialista pomoi z umetnostjo - umetnostnega terapevta v sodelovanju s
Pedagoko fakulteto Univerze v Ljubljani v skladu z evropskim statusom umetnostnega terapevta in ga na
Slovenskem skupaj z nazivom - pravno zaiti,
- da izvaja strokovno delo - raziskave pomoi z umetnostjo - umetnostno terapijo na podroju sociale,
zdravstva, vzgoje in izobraevanja ter kulture za vse generacije,
- da oblikuje in zapie etina pravila za izvajanje strokovnega dela na podroju pomoi z umetnostjo umetnostne terapije,
- da organizira umetnostno terapevtske delavnice,
- da organizira predstavitev umetnostno terapevtske dejavnosti skozi predavanja, teaje, delavnice,
strokovne ekskurzije,
- da izvaja svetovanje na podroju psihosocialne pomoi.

Drutvo v skladu v skladu s predpisi opravlja pridobitno dejavnost:

- 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, sreanj
- 85.590 Drugje nerazvreno izobraevanje, izpopolnjevanje in usposabljanje
- 85.600 Pomone dejavnosti za izobraevanje

III. LANSTVO
7. len
lan zdruenja lahko postane vsak, ki ima zakljueno izobrazbo iz ene ali ve smeri umetnostne terapije in se
strokovno ukvarja z umetnostno terapijo, smeri likovne, glasbene, plesne in dramske terapije ali je kako drugae pri
svojem delu povezan s podrojem umetnostne terapije. lanstvo v zdruenju je prostovoljno.
Kdor eli postati lan zdruenja mora izvrnemu odboru predloiti pristopno izjavo, v kateri izrazi eljo postati lan
zdruenja in se zavee, da bo deloval v skladu s statutom zdruenja in bo plaal lanarino.
lan zdruenja lahko postane pod enakimi pogoji tudi tuj dravljan z enakimi pravicami in dolnostmi.
Zdruenje ima redne in astne lane.
Redne lane sprejema izvrni odbor na svoji prvi seji po predloitvi pristopne izjave, ko ugotovi, da oseba, ki eli
postati lan drutva, izpolnjuje pogoje, doloene v prvem in drugem odstavku tega lena.
Naziv astnega lana zdruenja lahko pridobi lan zdruenja, ki ima posebne zasluge za razvoj in uspeno delo
zdruenja. Naziv astnega lana zdruenja lahko podeli zdruenje tudi nelanu, ki ima velike zasluge na podroju
dejavnosti zdruenja. Naziv astnega lana zdruenja podeljuje obni zbor na predlog predsednika zdruenja.
astnim lanom ostanejo enake pravice in dolnosti iz osmega lena tega statuta, razen e ta ni lan zdruenja,
nelani nimajo pravice odloanja in nimajo volilne pravice.
8. len
Pravice lanov so:
- da uresniujejo sklepe obnega zbora, tajnika in predsednika,
- da sooblikujejo in uresniujejo program zdruenja,
- da volijo in so izvoljeni v organe zdruenja in za funkcionarje,
- da soodloajo na obnem zboru zdruenja,
- da na podroju dejavnosti zdruenja uresniujejo svoje osebne interese in si prostovoljno izberejo podroje oz.
sekcijo delovanja, da so seznanjeni s programom in poslovanjem zdruenja ter njegovim finanno materialnim
poslovanjem,
- da si prizadevajo za pridobitev finannih in materialnih sredstev za delo zdruenja,
- da predlagajo in sprejemajo nagrade in priznanja zdruenja.
Dolnosti lanov so:
- da spotujejo statut zdruenja,
- da spotujejo odloitve organov zdruenja,
- da redno plaujejo lanarino.
9. len
lanstvo v zdruenju preneha:
- s prostovoljnim izstopom (pisno izjavo se poda izvrnemu odboru),
- e lan ne plaa lanarine in je ne plaa tudi ob opominu, rtanje opravi izvrni odbor,
- z izkljuitvijo, e lan ne deluje v skladu s statutom drutva, e kri etini kodeks umetnostnih terapevtov, e s
svojim ravnanjem koduje delu in ugledu drutva,
- s smrtjo.

lan prostovoljno izstopi iz zdruenja, e tajniku zdruenja polje pisno izjavo o izstopu. O izkljuitvi lana odloa
predsednik drutva, na predlog razsodia. Zoper odloitev se lan lahko pritoi obnemu zboru drutva.

IV.

NAIN UPRAVLJANJA ZDRUENJA

10. len

Najvija oblika upravljanja zdruenja je obni zbor.

Organi drutva so:

Obni zbor
Izvrni odbor
Nadzorni odbor
astno razsodie

Vodilni funkcionarji zdruenja so:

predsednik zdruenja,
tajnik zdruenja,
blagajnik zdruenja
predsedniki sekcij.

11. len
Obni zbor
Obni zbor (v nadaljnjem besedilu: OZ) je najvija oblika upravljanja zdruenja, ki ga sestavljajo vsi njegovi lani.
OZ je lahko reden, izreden ali volilni. Volilni OZ se sklicuje na tri leta. Redni OZ sklie predsednik enkrat letno ali
najvekrat trikrat letno. Izredni OZ sklie predsednik zdruenja na lastno pobudo, sklicati pa ga mora na zahtevo
tajnika, blagajnika, nadzornega odbora ali na zahtevo 1/3 lanov zdruenja. Predsednik je dolan sklicati izredni
OZ v roku 30 dni od prejema zahteve za sklic. e predsednik ne sklie izrednega OZ v predpisanem roku, ga
sklie predlagatelj, ki mora predloiti tudi dnevni red z ustreznimi gradivi. Izredni OZ sklepa le o zadevi, za katero je
bil sklican.
12. len
O sklicu OZ s predloenim dnevnim redom morajo biti lani zdruenja seznanjeni najmanj 8 dni pred sklicem.,
pisno z navadno poto ali po elektronski poti.
OZ je sklepen, e je prisotnih ve kot polovica lanov. e OZ ni sklepen, se zasedanje odloi za 30 minut. Po
preteku tega asa je OZ sklepen, e je prisotnih najmanj 7 lanov. OZ vodi predsednik zdruenja, zapisnik
pie tajnik zdruenja, volilni ali izredni OZ vodi trilansko delovno predsedstvo, imenuje se zapisnikar in dva
overitelja zapisnika.
Glasovanje je praviloma javno, lahko pa se lani na samem zasedanju odloijo za tajni nain glasovanja.
Volitve vodilnih funkcionarjev so praviloma tajne.
13. len
Pristojnosti OZ:

sklepa o dnevnem redu,

sprejema, spreminja statut in akte zdruenja,
sprejema program dela zdruenja,
sprejema finanni nart in zakljuni raun,
voli in razreuje vodilne funkcionarje zdruenja,
voli in razreuje organe zdruenja,
imenuje astne lane zdruenja,
odloa o viini lanarine,
odloa o pritobah zoper sklepe organov in vodilnih funkcionarjev zdruenja,
odloa o vkljuevanju in sodelovanju z drugimi sorodnimi organizacijami - o spojitvi, o pripojitvi,
dokonno odloa o izkljuitvi lanov iz zdruenja,
odloa o strokovnih zadevah zdruenja, ki jih predlagajo vodilni funkcionarji in lani zdruenja,
sklepa o nakupu in prodaji nepreminin zdruenja,
sklepa o prenehanju zdruenja,
ustanavlja in ukinja sekcije,
odloa o vlanitvi v zvezo drutev.

Posamezni predlogi za razpravo na sestanku zdruenja morajo biti v pisni obliki poslani predsedniku ali tajniku
zdruenja najmanj 10 dni pred sklicem sestanka.
O delu OZ se vodi zapisnik, ki ga podpiejo predsedujoi, zapisnikar in dva overitelja.

Izvrni odbor

Izvrni odbor (v nadaljnjem besedilu IO) je izvrilni organ upravljanja drutva, je stalno delovno telo zdruenja, ki
izvaja program zdruenja in sklepe OZ. IO teje najmanj 3 lane in najve toliko lanov, kot ima drutvo sekcij.
IO sestavljajo vodilni funkcionarji zdruenja in predsedniki posameznih sekcij. Mandatna doba lanov IO je tri
leta.
IO je sklepen, e je prisotna veina lanov IO. Sklep je veljaven, e zanj glasuje veina prisotnih lanov.
Glasovanje lanov IO je javno. Na zahtevo vsaj enega lana IO je glasovanje tajno. IO se sestaja po potrebi,
praviloma pa vsaj trikrat letno.
Naloge IO so naslednje:

vodi in izvaja dejavnost drutva v asu med dvema rednima obnima zboroma,
nadzoruje delo sekcij,
podaja ugotovitve o ustanovitvi in prenehanju obstajanja sekcij,
odloa o sprejemu in rtanju iz lanstva drutva,
upravlja s premoenjem zdruenja,
vsako leto poda pisno poroilo o svojem delu na obnem zboru drutva,
predlaga program dela, finanni nart in zakljuni raun drutva,
odloa o lastnini drutva,
razpravlja in odloa o predlogih, vlogah in pritobah lanov,
opravlja tudi druge naloge, ki po svoji naravi spadajo v njegovo pristojnost ali mu jih poveri obni zbor.

Seje IO sklicuje in vodi predsednik drutva. Sejo sklie na lastno pobudo, zahtevo ene tretjine lanov IO ali na
zahtevo nadzornega odbora.
lan IO je za opravljanje svojih nalog odgovoren lanom drutva. O staliih in sklepih, ki so se oblikovali na
sejah, mora lan IO obveati lane drutva.
IO je za svoje delo odgovoren OZ.

Predsednik zdruenja
14. len
Predsednik je za svoje delo odgovoren OZ zdruenja.

15. len
Naloge predsednika so:

sklicuje OZ,
skrbi za realizacijo programa zdruenja,
pripravlja predloge aktov zdruenja,
pripravi predlog finannega narta in zakljunega rauna,
vodi posle, ki zadevajo evidenco lanov,
skrbi za finanno in materialno poslovanje zdruenja,
uresniujejo strokovne naloge zdruenja, ki smiselno izhajajo iz aktov zdruenja in naloge, za katere
ga OZ dodatno zadoli.

OZ po potrebi programa in na pobudo 5 lanov drutva ustanovi sekcije, ki so metoda dela zdruenja,
organizirane po interesnem principu lanov zdruenja. Sekcije niso pravne osebe in morajo delati skladno s
statutom zdruenja. Sekcije nimajo svojega transakcijskega rauna niti podkonta niti svoje tampiljke. Predsednika
posamezne sekcije doloijo lani sekcije, potrdi pa jih OZ. Predsednik sekcije je lan izvrnega odbora.
Za svoje delo so sekcije odgovorne predsedniku zdruenja in OZ.

16. len

Naloge, tevilo lanov in predsednike sekcij zdruenja potrdi OZ na predlog lanov sekcije zdruenja. lani sekcij
in drugih delovnih teles so lahko le lani zdruenja. Za svoje delo so sekcije in druga delovna telesa zdruenja
odgovorna predsedniku in OZ. Izjemoma lahko zdruenje povabi k sodelovanju pri delu sekcij tudi zunanje
sodelavce po pogodbi v skladu z delovno pravno zakonodajo, vendar pa taka oseba ne more biti predsednik
sekcije niti ne more soodloati v sekciji.

17. len

Predsednik zdruenja je zakoniti zastopnik zdruenja.

Predsednika zdruenja voli OZ zdruenja za obdobje treh let in je po preteku mandata lahko ponovno izvoljen.
Predsednik zdruenja predstavlja in zastopa zdruenje pred dravnimi organi in organi lokalne skupnosti ter
vladnimi organizacijami v dravi in v tujini.
Predsednik je odgovoren za delovanje zdruenja v skladu s statutom in pravnim redom R Slovenije. Za svoje delo
je odgovoren lanom zdruenja in OZ. Sklicuje seje zdruenja, komunicira z drugimi drutvi, zdruenji in
institucijami in podpisuje vse akte zdruenja ter nadzira materialno finanno stanje zdruenja.

18. len
Tajnik zdruenja
Za opravljanje strokovno tehninega in administrativnega dela ter za koordinacijo med sestanki zdruenja skrbi
tajnik zdruenja, ki ga voli OZ za dobo treh let in je po preteku te dobe lahko ponovno izvoljen.
Prav tako sodeluje pri pripravi finannega narta in zakljunega rauna.
Za svoje delo je odgovoren predsedniku in OZ.
Blagajnik zdruenja
Za opravljanje finanno raunovodskih del zdruenja skrbi blagajnik zdruenja, ki ga voli OZ za dobo treh let in je
po preteku te dobe lahko ponovno izvoljen. Vodi evidenco lanarine lanov zdruenja, pripravlja finanne dopise,
sodeluje pri izdelavi letnega finannega poroila ter sodeluje pri finannem nartu in zakljunem raunu.
Naloga blagajnika je tudi, da na obdobje treh mesecev prikae finanno materialno poroilo. Za svoje delo je
odgovoren predsedniku in OZ.
Tajnik in blagajnik sta pooblaenca zastopnika zdruenja.

19. len
Nadzorni odbor
Nadzorni odbor je sestavljen iz treh lanov zdruenja, kijih izvoli OZ za dobo treh let.
Naloga nadzornega odbora je, da spremlja delo zdruenja in opravlja nadzor nad finannim materialnim
poslovanjem zdruenja.
Nadzorni odbor je odgovoren zboru zdruenja in mu mora pisno poroati enkrat v koledarskem letu.
Sklepi so sprejeti, e so prisotni vsi lani in e za sklepe glasuje veina.

20. len
Vloga astnega razsojanja
Predsednik zdruenja na pripravljeni predlog uvedbe disciplinskega postopka vodi in izreka kazni v disciplinskih
zadevah zoper lane zdruenja. Predlog oblikuje tajnik zdruenja na podlagi pisnih zahtev lanov zdruenja.
Predsednik zdruenja lahko pooblasti za vodenje tega postopka tajnika zdruenja, ali imenuje obasne lane
astnega senata za pripravo, vodenje disciplinskega postopka in izreka disciplinske kazni na prvi stopnji.
Disciplinski postopek zoper predsednika zdruenja vodi nadzorni odbor.

Obasni senat astnega razsodia vodi postopek ob smiselni uporabi Zakona o splonem upravnem postopku,
Zakona o kazenskem postopku in Zakona o delovnih razmerjih.

21. len
Disciplinske kritve, ki se jih obravnava v zdruenju so naslednje:

kritve dolob statuta,

ne-izvrevanje sprejetih zadolitev in funkcij v zdruenju,
ne-izvrevanje sklepov in stali vodilnih funkcionarjev, OZ zdruenja in organov zdruenja,
dejanja, ki kakorkoli kodujejo ugledu zdruenja.

22. len
Disciplinski ukrepi, ki jih po izvedenem postopku v skladu z veljavno zakonodajo, zakonom o kazenskih postopkih,
izree predsednik:

- opomin,
- javni opomin,
- izkljuitev.
Zoper sklep, ki ga izda predsednik, ima prizadeti pravico pritobe na OZ zdruenja, kot drugostopenjski organ.
Odloitev pa je dokonna.

V.

MATERIALNO IN FINANNO POSLOVANJE

23. len
Premoenje zdruenja predstavljajo vse preminine in nepreminine, ki so last zdruenja in so vpisane v
inventarno knjigo zdruenja in zemljiko knjigo pristojnega sodia.
S premoenjem upravlja izvrni odbor.
O nakupu ali odtujitvi nepreminin odloa OZ zdruenja. Zdruenje kot dober gospodar opravlja in gospodari z
lastnino, s katero razpolaga.
24. len
Zdruenje razpolaga s finannimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finannimi plani, ki jih sprejme OZ
zdruenja. Na OZ zdruenja lani vsako leto obravnavajo in sprejmejo zakljuni raun.
25. len
Odredbo-dajalec za upravljanje s sredstvi zdruenja je predsednik zdruenja, v njegovi odsotnosti opravlja to
funkcijo po pooblastilu tajnik zdruenja.

Finanne in materialne listine podpisujejo predsednik, tajnik in blagajnik zdruenja, na posamezni listini morata biti
najmanj dva podpisa od natetih funkcionarjev zdruenja, razen e o tem ne odloi drugae zbor zdruenja.
26. len
Dohodki zdruenja so:
- lanarina,
- dohodek od opravljanja pridobitne dejavnosti,
- sredstva pridobljena z organizacijo drutvenih prireditev in drutvenih izobraevalnih oblik,
- sredstva, pridobljena s kandidiranjem na javnih nateajih in razpisih,
- dotacije dravnih organov in lokalnih skupnosti,
- darila, volila in prispevki posameznikov, sponzorjev in donatorjev,
- dohodki iz osnovne dejavnosti,
- dohodki od pridobitne dejavnosti,
- drugi prihodki.
Zdruenje lahko ima donatorje in sponzorje. Sponzorji in donatorji so po pogodbi lahko pogodbene stranke, fizine
ali pravne osebe, ki zdruenju materialno, moralno ali kako drugae pomagajo. Sponzorji in donatorji, kot fizine
osebe ali predstavniki pravnih oseb, lahko sodelujejo ali razpravljajo na sejah zdruenja, nimajo pa pravice
odloanja. Pravice, dolnosti in obveznosti med zdruenjem in donatorji - sponzorji so doloene v pogodbi.

27. len
Materialno in finanno poslovanje mora biti v skladu z naeli, ki veljajo za zdruenja in z veljavnimi predpisi o
raunovodstvu. S posameznimi donatorji, sponzorji in drugimi financerji lahko predsednik, po pooblastilu
predsednika pa tajnik zdruenja, sklene pogodbo o medsebojnih obveznostih.

28. len
Finanno poslovanje zdruenja se odvija preko transakcijskega rauna. Poslovanje mora zdruenje voditi v skladu
z raunovodskimi standardi za zdruenja.

29. len
Finanno in materialno poslovanje je javno in se vodi v skladu s pravilnikom o raunovodstvu, v katerem zdruenje
doloi nain vodenja in izkazovanja podatkov o finanno materialnem poslovanju zdruenja.

30. len
Vsak lan zdruenja ima pravico vpogleda v finanno in materialno dokumentacijo in poslovanje zdruenja.
Za pomo pri urejanju finanno materialnih zadev zdruenja lahko zdruenje po pogodbi zaposli registriranega
strokovnjaka ali pooblaeno finanno organizacijo. Ta mora ravnati v skladu s podatki o prihodkih in odhodkih
zdruenja v skladu s predpisi o raunovodstvu.

31. len
Zdruenje mora prikazovati resnino stanje o premoenju in poslovanju zdruenja ter mora iti sestavljeno v
skladu s pravili raunovodskega standarda za zdruenja.
Letno poroilo o poslovanju mora zdruenje predloiti organizaciji, pooblaeni za Obdelovanje in objavljanje
podatkov, do zadnjega dne v mesecu marca tekoega leta. Ta ravna s podatki skladno s predpisi o
raunovodstvu.
32. len
Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in uinkovito porabo javnih sredstev, ki jih zdruenje prejme
za izvajanje svoje dejavnosti, opravlja raunsko sodie.

VI. KONNE DOLOBE

33. len
Zdruenje lahko preneha po volji lanov, s spojitvijo z drugimi drutvi, zdruenji, s pripojitvijo k drugemu zdruenju
ali po samem zakonu. O spojitvi oz. pripojitvi zdruenja se ravna v skladu doloil Zakona o spremembah in
dopolnitvah zakona o drutvih.
34. len
Zdruenje lahko sprejme sklep o prenehanju zdruenja. Predlog pripravi predsednik zdruenja, lahko pa zahtevo
za izbris drutva predlagajo lani zdruenja.
Sklep mora vsebovati ime po dejavnosti sorodnega zdruenja, ustanovljenega na podlagi tega zakona, na
katerega se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoenje zdruenja. e takega zdruenja ni, se premoenje
prenese na lokalno skupnost. Proraunska sredstva se vrnejo proraunu lokalne skupnosti ali odgovarjajoemu
dravnemu organu.
O sklepu zdruenja iz prvega odstavka tega lena mora zastopnik zdruenja v 30 dneh obvestiti pristojni organ.
Sklepu mora priloiti poroilo o razpolaganju s sredstvi zdruenja, iz katerega je razviden obseg sredstev, nain
poravnave obveznosti zdruenja, viina javnih sredstev ter njihova vrnitev proraunu ter prenos premoenja na
drugo zdruenje ali lokalno skupnost.
35. len
Po objavi sklepa o prenehanju zdruenja, lahko upniki obvestijo pristojni organ o svojih terjatvah, ki jih imajo do
zdruenja, v roku 30 dni od dneva objave, tem pa se s sklepom [naloi, da pred pristojnim sodiem v roku 30 dni
predlagajo uvedbo postopka o plailu terjatev ter mu o tem predloijo dokazila.
e upniki obvestijo pristojni organ o svojih terjatvah, ta pa nima podatkov o tem, da bi zdruenje imelo premoenje,
morajo v nadaljnjih 30 dneh pristojnemu organu predloiti dokazila. V nasprotnem primeru pristojni organ izda
odlobo o izbrisu zdruenja iz registra drutev.
Drutvo preneha po samem zakonu, e dejansko preneha delovati oziroma e je bilo v razdobju petih let dvakrat

pravnomono kaznovano za prekrek iz 3. toke prvega odstavka 52. lena tega zakona.
36. len
Ta statut zane veljati z dnem, ko ga sprejme OZ.
Uporabljati se zane z dnem, ko pristojni organ za notranje zadeve pisno sporoi, daje statut v skladu z Zakonom
o drutvih in je tako vpisan v register drutev.

Tajnik:

Predsednik zdruenja:

Tamara Sernec

Katja Bucik

Podpis

Podpis