USTANOVNA LISTINA ZDRUENIH NARODOV MI, LJUDSTVA ZDRUENIH NARODOV, KI SMO ODLOENI, da obvarujemo bodoe rodove pred strahotami

vojne, ki je dvakrat v ivljenju naega rodu prizadejala lovetvu nepopisno trpljenje, in da znova potrdimo vero v temeljne lovekove pravice, v dostojanstvo in vrednost loveke osebnosti, v enakopravnost mokih in ensk, kakor tudi v enakopravnost narodov, velikih in malih, in da ustvarimo pogoje, v katerih bosta lahko obveljali pravinost in spotovanje obveznosti, izvirajoih iz pogodb in iz drugih virov mednarodnega prava, in da pripomoremo k socialnemu napredku in k boljim ivljenjskim pogojem v veji svobodi, IN KI MORAMO V TE NAMENE biti strpni in iveti skupaj v miru drug z drugim kakor dobri sosedi, in zdruiti svoje moi, da ohranimo mednarodni mir in varnost, in sprejeti naela in doloiti naine, ki bi zagotovili, da se oboroena sila ne bo uporabljala, razen e je to v splonem interesu, in uporabiti mednarodne ustanove za pospeevanje ekonomskega in socialnega napredka vseh ljudstev, SMO SKLENILI ZDRUITI SVOJE NAPORE, DA URESNIIMO TE NAMENE V skladu s tem so se nae vlade po svojih predstavnikih, ki so se zbrali v mestu San Franciscu in so predloili svoja pooblastila, pripoznana, da so sestavljena v pravilni in predpisani obliki, sporazumele o tejle Ustanovni listini Zdruenih narodov in s tem ustanavljajo meddravno organizacijo, ki se bo imenovala Zdrueni narodi. I. POGLAVJE CILJI IN NAELA 1. len Cilji Zdruenih narodov so: 1. varovati mednarodni mir in varnost ter v ta namen: izvajati uinkovite kolektivne ukrepe, da se prepreijo in odvrnejo gronje miru in da se zatrejo agresivna dejanja ali druge kritve miru, in si prizadevati, da se mednarodni spori ali pa situacije, ki bi utegnile privesti do kritve miru, zgladijo ali uredijo z mirnimi sredstvi in v skladu z naeli pravinosti in mednarodnega prava, 2. razvijati med narodi prijateljske odnose, slonee na spotovanju naela enakopravnosti ljudstev in njihove samoodlobe, ter izvajati tudi ukrepe za utrditev svetovnega miru, 3. uresnievati mednarodno sodelovanje s tem, da se reujejo mednarodni problemi ekonomske, socialne, kulturne ali lovekoljubne narave, kakor tudi s tem, da se razvija in spodbuja spotovanje lovekovih pravic in temeljnih svoboin za vse ljudi, ne glede na raso, spol, jezik ali vero, in 4. biti sredie, kjer naj se usklaja dejavnost narodov za doseganje teh skupnih ciljev. 2. len Organizacija in njeni lani morajo zato, da se doseejo cilji, navedeni v 1. lenu, delati v skladu s temile naeli:

1. Organizacija temelji na naelu suverene enakosti vseh svojih lanov. 2. Vsi lani naj vestno in poteno spolnjujejo obveznosti, ki so jih prevzeli v skladu s to Ustanovno listino, da s tem zagotovijo vsakemu izmed njih pravice in koristi, ki izvirajo iz lanstva. 3. Vsi lani naj reujejo svoje mednarodne spore z mirnimi sredstvi na tak nain, da se mednarodni mir in varnost in pa pravinost ne spravijo v nevarnost. 4. Vsi lani naj se v svojih mednarodnih odnosih vzdrujejo gronje s silo ali uporabe sile, ki bi bila naperjena proti teritorialni nedotakljivosti ali politini neodvisnosti katerekoli drave, ali pa ki bi bila kako drugae nezdruljiva s cilji Zdruenih narodov. 5. Vsi lani naj v polni meri pomagajo Zdruenim narodom v sleherni akciji, ki bi jo ti izvajali v skladu s to Ustanovno listino, in naj se vzdrujejo dajanja pomoi katerikoli dravi, proti kateri bi Zdrueni narodi izvajali preventivno ali prisilno akcijo. 6. Organizacija naj zagotovi, da bodo drave, ki niso lanice Zdruenih narodov, delale v skladu s temi naeli, kolikor bi to bilo potrebno za ohranitev mednarodnega miru in varnosti. 7. Nobena doloba te Ustanovne listine ne daje pravice Zdruenim narodom, da bi se vmeavali v zadeve, ki po svojem bistvu sodijo v notranjo pristojnost drave, in tudi ne nalaga lanom dolnosti, da bi take zadeve izroali v reevanje po tej Ustanovni listini, vendar to naelo nikakor ne izkljuuje uporabe prisilnih ukrepov po VII. poglavju. II. POGLAVJE LANSTVO 3. len Prvotne lanice Zdruenih narodov so drave, ki so se udeleile konference Zdruenih narodov za meddravno organizacijo v San Franciscu ali pa so e poprej podpisale Deklaracijo Zdruenih narodov z dne 1. januarja 1942 in ki podpiejo to Ustanovno listino in jo ratificirajo v skladu s 110. lenom. 4. len 1. Lahko postanejo lanice Zdruenih narodov vse druge miroljubne drave, ki prevzamejo obveznosti, vsebovane v tej Ustanovni listini, in ki so po presoji Organizacije sposobne in voljne spolnjevati te obveznosti. 2. Vsaka takna drava se sprejme za lanico Zdruenih narodov z odlobo Generalne skupine na priporoilo Varnostnega sveta. 5. len lanu Zdruenih narodov, zoper katerega je Varnostni svet ukrenil preventivno ali prisilno akcijo, sme Generalna skupina na priporoilo Varnostnega sveta ustaviti uivanje lanskih pravic in privilegijev. Uivanje teh pravic in privilegijev sme vzpostaviti Varnostni svet. 6. len lana Zdruenih narodov, ki trdovratno kri naela, vsebovana v tej Ustanovni listini, sme Generalna skupina na priporoilo Varnostnega sveta izkljuiti iz Organizacije.

III. POGLAVJE ORGANI 7. len 1. Kot poglavitni organi Zdruenih narodov se ustanavljajo: Generalna skupina, Varnostni svet, Ekonomski in socialni svet, Skrbniki svet, Meddravno sodie in Sekretariat. 2. V skladu s to Ustanovno listino se lahko ustanovijo taki pomoni organi, za katere bi se izkazalo, da so potrebni. 8. len Zdrueni narodi ne bodo v niemer omejevali dostopa mokih in ensk ob enakih pogojih na vse poloaje v svojih poglavitnih in pomonih organih. IV. POGLAVJE GENERALNA SKUPINA Sestava 9. len 1. Generalna skupina je sestavljena iz vseh lanov Zdruenih narodov. 2. Vsak lan ima v Generalni skupini najve pet predstavnikov. Naloge in pravice 10. len Generalna skupina sme razpravljati o vseh vpraanjih ali vseh zadevah, ki sodijo v okvir te Ustanovne listine ali ki se nanaajo na pravice in naloge kateregakoli izmed organov, doloenih v tej Ustanovni listini, in sme z izjemo, ki je predpisana v 12. lenu, glede vseh takih vpraanj ali zadev dajati priporoila lanom Zdruenih narodov ali Varnostnemu svetu ali pa obojim. 11. len 1. Generalna skupina sme preuevati splona naela sodelovanja za ohranitev mednarodnega miru in varnosti, med drugim tudi naela, ki se nanaajo na razoroitev in na reguliranje oboroevanja, in sme glede takih nael dajati priporoila lanom Zdruenih narodov ali Varnostnemu svetu ali pa obojim. 2. Generalna skupina sme razpravljati o vseh vpraanjih, ki se nanaajo na ohranitev mednarodnega miru in varnosti in ki jih postavi pred njo katerakoli lanica Zdruenih narodov ali Varnostni svet ali pa v skladu z 2. odstavkom 35. lena drava, ki ni lanica Zdruenih narodov, in sme z izjemo, ki je predpisana v 12. lenu, glede vseh takih vpraanj dajati priporoila prizadeti dravi ali prizadetim dravam ali Varnostnemu svetu ali pa dravam in

Varnostnemu svetu. Vsako tako vpraanje, glede katerega je potrebna akcija, naj Generalna skupina napoti na Varnostni svet ali pred razpravljanjem ali po njem. 3. Generalna skupina sme opozoriti Varnostni svet na situacije, ki bi utegnile ogroati mednarodni mir in varnost. 4. Pravice Generalne skupine, navedene v tem lenu, ne omejujejo splonega smisla 10. lena. 12. len 1. Dokler Varnostni svet glede kateregakoli spora ali katerekoli situacije opravlja naloge, ki mu jih daje ta Ustanovna listina, mu Generalna skupina ne sme dajati nobenega priporoila glede tega spora ali te situacije, razen e Varnostni svet to zahteva. 2. Generalni sekretar s privoljenjem Varnostnega sveta obvesti Generalno skupino ob vsakem njenem zasedanju o vseh zadevah, ki se nanaajo na ohranitev mednarodnega miru in varnosti in s katerimi se ukvarja Varnostni svet, in prav tako obvesti Generalno skupino ali, e Generalna skupina ne zaseda, lane Zdruenih narodov, br ko se varnostni svet neha ukvarjati s takimi zadevami. 13. len 1. Generalna skupina pripravlja preuevanja in daje priporoila z namenom: a) da se razvija mednarodno sodelovanje na politinem podroju in da se spodbujata progresivni razvoj mednarodnega prava in kodifikacija tega prava, b) da se razvija mednarodno sodelovanje na ekonomskem, socialnem, kulturnem, prosvetnem in zdravstvenem podroju ter da se pomagajo uveljavljati lovekove pravice in temeljne svoboine za vse ljudi, ne glede na raso, spol, jezik ali vero. 2. Druge dolnosti, naloge in pravice Generalne skupine glede zadev, omenjenih v prejnjem odstavku 1b), so navede v IX. In X. poglavju. 14. len S pridrkom dolob 12. lena sme Generalna skupina priporoiti ukrepe za miroljubno zgladitev katerekoli situacije, ne glede na izvor, ki bi po njenem mnenju lahko kodovala blaginji ali prijateljskim odnosom med narodi; to velja tudi glede situacij, ki bi nastale zaradi kritve dolob te Ustanovne listine, v katerih se navajajo cilji in naela Zdruenih narodov. 15. len 1. Generalna skupina sprejema in pretresa letna in posebna poroila Varnostnega sveta; v ta poroila naj se vkljuijo podatki o ukrepih, ki jih je Varnostni svet sklenil izvajati ali izvajal, da bi ohranil mednarodni mir in varnost. 2. Generalna skupina sprejema in pretresa poroila drugih organov Zdruenih narodov. 16. len Generalna skupina opravlja glede mednarodnega sistema skrbnitva tiste naloge, ki so ji dodeljene v XII. In XIII. poglavju; med drugim tudi odobrava skrbnike dogovore glede obmoij, ki niso oznaena za strateka. 17. len

1. Generalna skupina pretresa in odobrava proraun Organizacije. 2. Stroke Organizacije nosijo lani tako, kakor jih porazdeli Generalna skupina. 3. Generalna skupina pretresa in odobrava vse finanne in proraunske dogovore s specializiranimi ustanovami, omenjenimi v 57. lenu, in pregleduje upravne proraune takih specializiranih ustanov z namenom, da daje priporoila ustreznim ustanovam. Glasovanje 18. len 1. Vsak lan Generalne skupine ima po en glas. 2. Sklepi Generalne skupine o pomembnih vpraanjih se sprejemajo z dvetretjinsko veino lanov, ki so navzoi in ki glasujejo. Med pomembna vpraanja sodijo: priporoila glede ohranitve mednarodnega miru in varnosti, volitev nestalnih lanov Varnostnega sveta, volitev lanov Ekonomskega in socialnega sveta, volitev lanov Skrbnikega sveta v skladu z odstavkom 1c) 86. lena, sprejemanje novih lanov v Zdruene narode, ustavitev uivanja lanskih pravic in privilegijev, izkljuitev lanov, vpraanja, ki se nanaajo na delovanje skrbnikega sistema, in proraunska vpraanja. 3. Sklepi o drugih vpraanjih, vkljuno o doloitvi dodatnih vrst vpraanj, o katerih je treba odloati z dvetretjinsko veino, se sprejemajo z veino lanov, ki so navzoi in ki glasujejo. 19. len lan Zdruenih narodov, ki je v zaostanku s plaevanjem svojih finannih prispevkov Organizaciji, nima pravice glasovanja v Generalni skupini, e je znesek njegovih zaostankov enak znesku prispevkov, ki bi jih moral plaati za pretekli polni dve leti, ali veji od njega. Generalna skupina pa sme kljub temu dovoliti takemu lanu, da glasuje, e se prepria, da je ostal dolan zaradi okoliin, ki so nastale neodvisno od njegove volje. Postopek 20. len Generalna skupina se sestaja na redna letna zasedanja in na taka posebna zasedanja, ki bi jih zahtevale okoliine. Posebna zasedanja sklicuje generalni sekretar na zahtevo Varnostnega sveta ali veine lanov Zdruenih narodov. 21. len Generalna skupina si doloa lastni poslovnik. Voli si predsednika za vsako zasedanje. 22. len Generalna skupina sme ustanoviti pomone organe, ki se ji zdijo potrebni za opravljanje njenih funkcij. V. POGLAVJE

VARNOSTNI SVET Sestava 23. len 1. Varnostni svet je sestavljen iz petnajstih lanov zdruenih narodov. 1 Republika Kitajska, Francija, Zveza sovjetskih socialistinih republik, Zdrueno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske ter Zdruene drave Amerike so stalni lani Varnostnega sveta. Generalna skupina izvoli deset drugih lanov Zdruenih narodov za nestalne lane Varnostnega sveta, pri emer naj posebno upoteva predvsem prispevek lanov Zdruenih narodov k ohranitvi mednarodnega miru in varnosti ter k drugim ciljem Organizacije, kakor tudi pravino geografsko porazdelitev. 2. Nestalni lani varnostnega sveta se izvolijo za dobo dveh let. Pri prvih volitvah nestalnih lanov, opravljenih potem, ko je tevilo Varnostnega sveta bilo poveano od enajst na petnajst, se dva od tirih dodatnih lanov izvolita za dobo enega leta. lan, ki mu je doba potekla, ne sme biti takoj znova izvoljen. 3. Vsak lan Varnostnega sveta ima po enega predstavnika. Naloge in pravice 24. len 1. Da bi se zagotovila takojnja in uinkovita akcija Organizacije zdruenih narodov, nalagajo njeni lani Varnostnemu svetu prvenstveno odgovornost za ohranitev mednarodnega miru in varnosti in so soglasni s tem, da Varnostni svet pri opravljanju svojih dolnosti na temelju te odgovornosti dela v njihovem imenu. 2. Pri opravljanju teh dolnosti dela Varnostni svet v skladu s cilji in naeli Zdruenih narodov. Posebne pravice, ki so Varnostnemu svetu podeljene za opravljanje teh dolnosti, so navedene v VI., VII., VIII. in XII. poglavju. 3. Varnostni svet poilja Generalni skupini v pretres letna poroila in, e je potrebno, posebna poroila. 25. len lani Zdruenih narodov soglaajo v tem, da sprejemajo in izvrijo odlobe Varnostnega sveta v skladu s to Ustanovno listino. 26. len Da bi se ustvaritev in ohranitev mednarodnega miru in varnosti pospeevali tako, da bi se loveke sile in ekonomski viri sveta im manj razsipavali za oboroevanje, je Varnostni svet odgovoren, da s pomojo Odbora vojakega taba, omenjenega v 47. lenu, izdela narte, ki jih je treba predloiti lanom Zdruenih narodov z namenom, da se ustvari sistem za reguliranje oboroevanja. Glasovanje
1

Prvo spremembo UL je GS sprejela dne 17. 12. 1963 (veljavnost 31. 8. 1965), ko je poveala tevilo lanov VS od 11 na 15.

27. len 1. Vsak lan Varnostnega sveta ima po en glas. 2. Sklepi Varnostnega sveta o vpraanjih postopka se tejejo za sprejete, kadar glasuje zanje devet lanov.2 3. Sklepi Varnostnega sveta o vseh drugih vpraanjih se tejejo za sprejete, kadar glasuje zanje devet lanov,Error: Reference source not found med katerimi pa morajo biti glasovi stalnih lanov, vendar s pridrkom, da se stranka v sporu mora vzdrati glasovanja pri sprejemanju odlob po VI. poglavju in 3. odstavku 52. lena. Postopek 28. len 1. Varnostni svet se organizira tako, da bo mogel poslovati nepretrgoma. V ta namen je vsak lan Varnostnega sveta dolan ves as imeti svojega predstavnika na sedeu Organizacije. 2. Varnostni svet ima obasne sestanke, na katerih sme vsakega izmed njegovih lanov, e to eli, zastopati lan vlade ali kak drug posebej za to doloen predstavnik. 3. Varnostni svet ima lahko sestanke tudi v takih krajih izven sedea Organizacije, ki bi po njegovi presoji najbolj olajali njegovo delo. 29. len Varnostni svet sme ustanoviti pomone organe, ki se mu zdijo potrebni za opravljanje njegovih nalog. 30. len Varnostni svet si doloa lastni poslovnik in v njem tudi nain, kako si izvoli predsednika. 31. len Vsak lan Zdruenih narodov, ki ni lan Varnostnega sveta, se sme brez pravice glasovanja udeleiti razpravljanja o vsakem vpraanju, predloenem Varnostnemu svetu, kadarkoli slednji meni, da so interesi tega lana posebno prizadeti. 32. len e je katerakoli lanica Zdruenih narodov, ki ni lanica Varnostnega sveta, ali pa katerakoli drava, ki ni lanice Zdruenih narodov, stranka v sporu, ki ga obravnava Varnostni svet, se povabi, da se brez pravice glasovanja udelei razpravljanja, ki se nanaa na ta spor. Varnostni svet naj doloi take pogoje, ki se mu zdijo pravini za udelebo drave, ki ni lanica Zdruenih narodov. VI. POGLAVJE

Prvo spremembo UL je GS sprejela dne 17. 12. 1963 (veljavnost 31. 8. 1965), ko je poveala tevilo glasov od 7 na 9.

MIRNO REEVANJE SPOROV 33. len 1. Stranke v vsakem sporu, katerega nadaljevanje bi utegnilo ogroati ohranitev mednarodnega miru in varnosti, si morajo predvsem prizadevati, da se spor rei s pogajanjem, z anketo, s posredovanje, s spravo, z razsodnitvom, s sodno reitvijo, z obraanjem na regionalne ustanove ali regionalne dogovore, ali pa z drugimi mirnimi sredstvi po njihovi lastni izbiri. 2. Varnostni svet bo v primeru, kadar se mu bo to zdelo potrebno, pozval stranke, naj reujejo svoj spor s takimi sredstvi. 34. len Varnostni svet sme raziskovati vsak spor ali pa vsako situacijo, ki bi utegnila pripeljati do mednarodnega trenja ali izzvati spor, da ugotovi, ali bi nadaljevanje tega spora ali te situacije utegnilo ogroati ohranitev mednarodnega miru in varnosti. 35. len 1. Sleherni lan Zdruenih narodov sme opozoriti Varnostni svet ali Generalno skupino na katerikoli spor ali pa na katerokoli situacijo, katerih narava je navedena v 34. lenu. 2. Drava, ki ni lanica Zdruenih narodov, sme opozoriti Varnostni svet ali Generalno skupino na vsak spor, v katerem je sama ena izmed strank, e glede tega spora vnaprej prevzame obveznosti o mirnem reevanju, kakor jih doloa ta Ustanovna listina. 3. Pri postopku Generalne skupine v zadevah, na katere je bila ta opozorjena po tem lenu, se uporabljajo dolobe 11. in 12. lena. 36. len 1. Varnostni svet sme v kateremkoli stadiju spora, ki je takne narave, kakor je navedeno v 33. lenu, ali pa situacije podobne narave, priporoiti primerne postopke ali naine zgladitve. 2. Varnostni svet se mora ozirati na vse postopke za reevanje spora, ki so jih stranke e sprejele. 3. Pri dajanju priporoil po tem lenu je Varnostni svet dolan tudi upotevati, da naj bi stranke praviloma izroale pravne spore Meddravnemu sodiu v skladu z dolobami Statuta tega Sodia. 37. len 1. e stranke v sporu, ki je take narave, kakor je navedeno v 33. lenu, ne uspejo reiti ga s sredstvi, navedenimi v omenjenem lenu, ga predloijo Varnostnemu svetu. 2. e je Varnostni svet mnenja, da bi nadaljevanje kakega spora dejansko utegnilo ogroati ohranitev mednarodnega miru in varnosti, odloi, ali je treba ukrepati po 36. lenu ali pa priporoiti take pogoje reevanja, ki se mu zde primerni. 38. len

S pridrkom tega, kar je doloeno v 33. do 37. lenu, sme Varnostni svet, e vse stranke v kateremkoli sporu tako zahtevajo, dati strankam priporoilo za miroljubno reevanje tega spora. VII. POGLAVJE AKCIJA V PRIMERU OGROANJA MIRU, KRITVE MIRU IN AGRESIVNIH DEJANJ 39. len Varnostni svet ugotavlja, ali obstoji kakno ogroanje miru, kritev miru ali agresivno dejanje, in daje priporoila ali pa odloi, kaj je treba ukreniti v skladu z 41. in 42. lenom, da se ohranita ali vzpostavita mednarodni mir in varnost. 40. len Da bi se prepreilo poslabanje situacije, sme Varnostni svet, e preden da priporoila ali odloi glede ukrepov, predvidenih v 39. lenu, pozvati prizadete stranke, naj se podredijo takim zaasnim ukrepom, kakrni se mu zdijo potrebni ali zaeleni. Taki zaasni ukrepi ne smejo biti v kodo pravicam, zahtevkom ali poloaju prizadetih strank. Varnostni svet naj gleda, kakor je treba, na to, e se taki zaasni ukrepi ne bi izvrevali. 41. len Varnostni svet sme odloiti, katere ukrepe, ki ne vkljuujejo uporabe oboroene sile, je treba izvajati, zato da bi se izvrile njegove odlobe, in sme pozvati lane Zdruenih narodov, naj izvedejo te ukrepe. Med te ukrepe lahko sodijo popolna ali delna prekinitev ekonomskih odnosov in eleznikih, pomorskih, zranih, potnih, telegrafskih, radijskih in drugih komunikacijskih sredstev ter pretrganje diplomatskih odnosov. 42. len e bi Varnostni svet menil, da ukrepi, doloeni v 41. lenu, ne bi ustrezali, ali da so se pokazali neustrezni, sme z zranimi, pomorskimi ali kopenskimi silami izvesti tako akcijo, kakrna bi se mu zdela potrebna za ohranitev ali vzpostavitev mednarodnega miru in varnosti. Taka akcija lahko vkljuuje demonstracije, blokado in druge operacije, ki se izvedejo z zranimi, pomorskimi ali kopenskimi silami lanov Zdruenih narodov. 43. len 1. Da bi pripomogli k ohranitvi mednarodnega miru in varnosti, se vsi lani Zdruenih narodov zaveejo, da bodo Varnostnemu svetu na njegov poziv v skladu s posebnim dogovorom ali s posebnimi dogovori dali na razpolago za ohranitev mednarodnega miru in varnosti potrebne oboroene sile, pomo in olajave, vtevi pravico do prehoda. 2. Tak dogovor ali taki dogovori doloijo tevilno stanje in vrsto sil, njihovo stopnjo pripravljenosti in splono razvrstitev, kakor tudi naravo olajav in pomoi, ki jih je treba dati. 3. O dogovoru ali dogovorih se bodo br ko mogoe pogajali na pobudo Varnostnega sveta. Dogovori se sklenejo med Varnostnim svetom in lani Zdruenih narodov ali pa med

Varnostnim svetom in skupinami lanov Zdruenih narodov ter je treba, da jih drave podpisnice ratificirajo v skladu s svojimi ustavnimi dolobami. 44. len Kadar je varnostni svet odloil uporabiti silo, mora prej, preden pozove lana Zdruenih narodov, ki ni zastopan v njem, naj d na razpolago oboroene sile za izpolnitev obveznosti, prevzetih po 43. lenu, povabiti tega lana, naj sodeluje, e to eli, pri odloanju Varnostnega sveta o uporabi oddelkov oboroenih sil tega lana Zdruenih narodov. 45. len Da bi Organizacijo zdruenih narodov usposobili za izvajanje nujnih vojakih ukrepov, naj njeni lani vzdrujejo lastne oddelke zranih sil, ki bi se mogle takoj uporabiti za izvritev zdruene meddravne prisilne akcije. Mo in stopnjo pripravljenosti teh oddelkov ter narte za njihovo zdrueno akcijo doloi Varnostni svet s pomojo Odbora vojakega taba v mejah, doloenih s posebnim dogovorom ali s posebnimi dogovori, omenjenimi v 43. lenu. 46. len Narte za uporabo oboroene sile izdela Varnostni svet s pomojo Odbora vojakega taba. 47. len 1. Ustanavlja se Odbor vojakega taba z nalogo, da svetuje in pomaga Varnostnemu svetu v vseh vpraanjih, ki se nanaajo na vojake potrebe Varnostnega sveta za ohranitev mednarodnega miru in varnosti, na uporabo sil, ki so mu dane na razpolago, in na poveljevanje tem silam, na reguliranje oboroevanja in na morebitno razoroitev. 2. Odbor vojakega taba sestavljajo naelniki tabov stalnih lanov Varnostnega sveta ali njihovi zastopniki. Odbor povabi slehernega lana Zdruenih narodov, ki ni v njem stalno zastopan, naj se mu pridrui, br ko uinkovito spolnjevanje Odborovih nalog terja sodelovanje tega lana pri delu Odbora. 3. Odbor vojakega taba je podrejen Varnostnemu svetu in odgovoren za strateko vodstvo vseh oboroenih sil, danih na razpolago Varnostnemu svetu. Vpraanja glede poveljevanja takim silam se uredijo kasneje. 4. Odbor vojakega taba sme z dovoljenjem Varnostnega sveta in po posvetu z ustreznimi regionalnimi ustanovami ustanoviti regionalne pododbore. 48. len 1. Ukrepe, potrebne za izvritev odlob Varnostnega sveta za ohranitev mednarodnega miru in varnosti, izvajajo vsi lani Zdruenih narodov ali pa nekateri izmed njih, kakor to doloi Varnostni svet. 2. lani Zdruenih narodov izvrijo take odlobe neposredno in s svojo dejavnostjo v ustreznih mednarodnih ustanovah, katerih lani so. 49. len

10

lani Zdruenih narodov se zdruujejo, da si vzajemno pomagajo pri izvritvi ukrepov, o katerih je odloil Varnostni svet. 50. len e Varnostni svet izvaja preventivne ali prisilne ukrepe zoper kako dravo, ima vsaka druga drava, bodisi da je lanica Zdruenih narodov ali pa ne, v primeru, e so zaradi kritve teh ukrepov za nje nastale posebne ekonomske teave, pravico, posvetovati se z Varnostnim svetom o reevanju teh teav. 51. len Nobena doloba te Ustanovne listine ne krati naravne pravice do individualne ali kolektivne samoobrambe v primeru oboroenega napada na lana Zdruenih narodov, dokler Varnostni svet ne ukrene, kar je potrebno za ohranitev mednarodnega miru in varnosti. Ukrepi, ki so se jih lani Zdruenih narodov lotili, izvrujo to pravico do samoobrambe, naj se takoj sporoijo Varnostnemu svetu in ne smejo v niemer posegati v pravico in dolnost Varnostnega sveta, da na temelju te Ustanovne listine vsak as ukrene, kar se mu zdi potrebno za ohranitev ali vzpostavitev mednarodnega miru in varnosti. VIII. POGLAVJE REGIONALNI DOGOVORI 52. len 1. Nobena doloba te Ustanovne listine ne izkljuuje obstoja regionalnih dogovorov ali ustanov, namenjenih reevanju takih zadev, ki se nanaajo na ohranitev mednarodnega miru in varnosti, a ki so primerni za regionalno akcijo, pod pogojem, da so takni dogovori ali ustanove in njihova dejavnost zdruljivi s cilji in naeli Zdruenih narodov. 2. lani Zdruenih narodov, ki sklenejo take dogovore ali ustanovijo take ustanove, naj napno vse sile, da se dosee mirno reevanje lokalnih sporov s pomojo teh regionalnih dogovorov ali teh regionalnih ustanov, preden jih predloijo Varnostnemu svetu. 3. Varnostni svet naj spodbuja razvoj mirnega reevanja lokalnih sporov s pomojo takih regionalnih dogovorov ali takih regionalnih ustanov, bodisi na pobudo zainteresiranih drav, ali pa po napotilu Varnostnega sveta. 4. Ta len v niemer ne ovira uporabe 34. in 35. lena. 53. len 1. Varnostni svet uporablja, kjer je to primerno, take regionalne dogovore ali ustanove, da bi izvedel prisilno akcijo pod svojim vodstvom. Toda brez pooblastila Varnostnega sveta se ne sme izvesti nobena prisilna akcija na temelju regionalnih dogovorov ali z regionalnimi ustanovami, razen ukrepov zoper katerokoli sovrano dravo, kakor opredeljena v 2. odstavku tega lena, ki so doloeni na temelju 107. lena ali v regionalnih dogovorih, naperjenih zoper obnovitev agresivne politike katerekoli takne drave, in sicer vse do tedaj, ko bo na pronjo prizadetih vlad Organizacija mogla prevzeti odgovornost, da preprei nadaljnjo agresijo take drave.

11

2. Izraz sovrana drava, kot se uporablja v 1. odstavku tega lena, se nanaa na vsako dravo, ki je bila med drugo svetovno vojno sovranica katerekoli od drav, ki so podpisale to Ustanovno listino. 54. len Varnostni svet mora biti vsak as popolnoma obveen o dejavnostih, ki so se za ohranitev mednarodnega miru in varnosti zaele ali pa se pripravljajo na temelju regionalnih dogovorov ali z regionalnimi ustanovami. IX. POGLAVJE MEDNARODNO EKONOMSKO IN SOCIALNO SODELOVANJE 55. len Da bi se ustvarili pogoji za stalnost in blaginjo, ki sta potrebni za mirne in prijateljske odnose med narodi, slonee na spotovanju naela enakopravnosti ljudstev in njihove samoodlobe, naj se Zdrueni narodi zavzamejo za: a) zvianje ivljenjske ravni, polno zaposlitev ter pogoje za ekonomski in socialni napredek in razvoj, b) urejanje mednarodnih ekonomskih, socialnih, zdravstvenih in sorodnih problemov ter mednarodno sodelovanje na kulturnem in prosvetnem podroju, in c) splono in dejansko spotovanje lovekovih pravic in temeljnih svoboin za vse ljudi, ne glede na raso, spol, jezik ali vero. 56. len Vsi lani Organizacije se zaveejo, delati skupaj in posamezno v sodelovanju z Organizacijo, da se doseejo cilji, navedeni v 55. lenu. 57. len 1. Razne specializirane ustanove, ki so bile ustvarjene z medvladnimi dogovori in ki imajo iroke mednarodne naloge na ekonomskem, socialnem, kulturnem, prosvetnem, zdravstvenem in sorodnem podroju, kakor je doloeno v njihovih temeljnih listinah, se poveejo z Zdruenimi narodi v skladu z dolobami 63. lena. 2. Takne ustanove, ki se na ta nain poveejo z Zdruenimi narodi, se v nadaljnjem besedilu oznaujejo kot specializirane ustanove. 58. len Organizacija daje priporoila z namenom, da se usklajata politika in dejavnost specializiranih ustanov. 59. len Kadar je primerno, daje Organizacija pobudo za pogajanja med zainteresiranimi dravami, da se ustvarijo kakrnekoli nove specializirane ustanove, potrebne za dosego ciljev, navedenih v 55. lenu.

12

60. len Odgovornost za izpolnjevanje nalog Organizacije, navedenih v tem poglavju, nosita Generalna skupina in pod njenim vodstvom Ekonomski in socialni svet, ki ima v ta namen pooblastila, ki so doloena v X. poglavju. X. POGLAVJE EKONOMSKI IN SOCIALNI SVET Sestava 61. len 1. Ekonomski in socialni svet je sestavljen iz tiriinpetdesetih lanov Zdruenih narodov, ki jih izvoli Generalna skupina.3 2. S pridrkom dolob 3. odstavka se vsako leto izvoli osemnajst lanov Ekonomskega in socialnega sveta za dobo treh let. lan, ki mu je doba potekla, sme biti takoj znova izvoljen. 3. Pri prvih volitvah, opravljenih potem, ko je tevilo lanov Ekonomskega in socialnega sveta bilo poveano od sedemindvajset na tiriinpetdeset, se poleg tistih lanov, ki se izvolijo namesto devetih lanov, katerih poslovna doba potee ob koncu tistega leta, izvoli sedemindvajset dodatnih lanov. Poslovna doba devetim od teh sedemindvajsetih dodatnih lanov potee ob koncu enega leta in devetim ob koncu dveh let, kakor to doloi Generalna skupina. 4. Vsak lan Ekonomskega in socialnega sveta ima po enega predstavnika. Naloge in pravice 62. len 1. Ekonomski in socialni svet sme mednarodne ekonomske, socialne, kulturne, prosvetne, zdravstvene in sorodne zadeve preuevati ali dajati pobude za njihovo preuevanje in sestavljati o njih poroila ter sme glede vseh takih zadev dajati priporoila Generalni skupini, lanom Zdruenih narodov in zainteresiranim specializiranim ustanovam. 2. Svet sme dajati priporoila z namenom, da se zagotovi dejansko spotovanje lovekovih pravic in temeljnih svoboin za vse ljudi. 3. Svet sme o zadevah, spadajoih v njegovo pristojnost, pripravljati narte konvencij, da jih predloi Generalni skupini. 4. Svet sme v skladu s pravili, ki jih predpiejo Zdrueni narodi, sklicevati mednarodne konference o zadevah, spadajoih v njegovo pristojnost. 63. len 1. Ekonomski in socialni svet sme s katerokoli izmed ustanov, omenjenih v 57. lenu, sklepati dogovore, s katerimi se doloijo pogoji, po katerih bo ta ustanova povezana z Zdruenimi narodi. Taki dogovori se predloijo v potrditev Generalni skupini.
3

Prvo spremembo UL je GS sprejela dne 17. 12. 1963 (veljavnost 31. 8. 1965), ko je poveala tevilo lanov od 18 na 27. Drugo spremembo je sprejela dne 20. 12. 1971 (veljavnost 24. 9. 1973), ko je poveala tevilo lanov od 27 na 54.

13

2. Svet sme usklajati dejavnost specializiranih ustanov s tem, da jih konzultira in jim daje priporoila, kakor tudi s tem, da daje priporoila Generalni skupini in lanom Zdruenih narodov. 64. len 1. Ekonomski in socialni svet sme ukreniti vse, kar je primerno, da dobi redna poroila od specializiranih ustanov. Sme se dogovoriti s lani Zdruenih narodov in s specializiranimi ustanovami, da bi dobil poroila o ukrepih, ki so jih izvedli v izpolnitev tako njegovih lastnih priporoil kakor tudi priporoil, ki jih je o zadevah, spadajoih v njegovo pristojnost, dala Generalna skupina. 2. Svet sme Generalni skupini sporoiti svoje pripombe k tem priporoilom. 65. len Ekonomski in socialni svet sme dajati obvestila Varnostnemu svetu in mu mora pomagati, kadar ta to zahteva. 66. len 1. Ekonomski in socialni svet opravlja vse tiste funkcije, ki spadajo v njegovo pristojnost v zvezi z izvritvijo priporoil Generalne skupine. 2. Svet sme z odobritvijo Generalne skupine opravljati usluge po zaprosilu lanov Zdruenih narodov in po zaprosilu specializiranih ustanov. 3. Svet opravlja druge funkcije, ki so doloene kjerkoli v tej Ustanovni listini ali ki mu jih lahko dodeli Generalna skupina. Glasovanje 67. len 1. Vsak lan Ekonomskega in socialnega sveta ima po en glas. 2. Odlobe Ekonomskega in socialnega sveta se sprejemajo z veino tistih lanov, ki so navzoi in ki glasujejo. Postopek 68. len Ekonomski in socialni svet postavlja komisije na ekonomskem in socialnem podroju in za pospeevanje lovekovih pravic, kakor tudi druge take komisije, ki bi bile potrebne za opravljanje njegovih funkcij. 69. len Ekonomski in socialni svet povabi vsakega lana Zdruenih narodov, da se brez pravice glasovanja udeleuje njegovih razpravljanj o vsaki zadevi, ki se posebno tie tega lana. 70. len

14

Ekonomski in socialni svet sme ukreniti, kar je potrebno, da bi se predstavniki specializiranih ustanov brez pravice glasovanja udeleevali njegovih razpravljanj, kakor tudi razpravljanj komisij, ki jih je ustanovil, in da bi se njegovi lastni predstavniki udeleevali razpravljanj specializiranih ustanov. 71. len Ekonomski in socialni svet sme ukreniti vse, kar je primerno za posvetovanje z nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z zadevami, spadajoimi v njegovo pristojnost. Takni ukrepi se lahko uporabljajo glede meddravnih organizacij in, kadar bi bilo primerno in po posvetu s prizadetim lanom Zdruenih narodov, tudi glede organizacij v posameznih dravah. 72. len 1. Ekonomski in socialni svet si doloa lastni poslovnik in v njem tudi nain, kako si izvoli predsednika. 2. Ekonomski in socialni svet se sestaja po potrebi v skladu s svojim poslovnikom, v katerem mora biti tudi doloba o sklicanju sej po zahtevi veine njegovih lanov. XI. POGLAVJE DEKLARACIJA GLEDE NESAMOUPRAVNIH OZEMELJ 73. len lani Zdruenih narodov, ki so odgovorni ali pa prevzemajo odgovornost za upravljanje ozemelj, katerih ljudstva e niso dosegla polne stopnje samouprave, pripoznavajo naelo, da so dolni gledati v prvi vrsti na koristi prebivalcev teh ozemelj, in sprejemajo kot sveto dolnost obveznost, da bodo v okviru sistema mednarodnega miru in varnosti, postavljenega s to Ustanovno listino, kar najve mogoe skrbeli za blaginjo prebivalcev teh ozemelj, in da bodo v ta namen: a) zagotovili primerno spotovanje kulture teh ljudstev, njihov politini, ekonomski, socialni in prosvetni napredek, pravino ravnanje z njimi in njihovo varstvo pred zlorabami, b) razvijali njihovo sposobnost za samoupravo, primerno upotevali politine tenje ljudstev in jim pomagali pri progresivnem razvoju njihovih svobodnih politinih ustanov v skladu s posebnimi okoliinami vsakega ozemlja in njegovih ljudstev in z razlinimi stopnjami njihovega napredka, c) utrjevali mednarodni mir in varnost, d) se zavzemali za konstruktivne ukrepe za razvoj, spodbujali raziskovalna dela, sodelovali med seboj in, kadar in kjer je primerno, s specializiranimi mednarodnimi organizacijami, zato da bi se v praksi dosegli socialni, ekonomski in znanstveni cilji, ki so navedeni v tem lenu, in e) redno poiljali z upotevanjem omejitev, ki bi jih utegnili narekovati varnost in ustavni oziri, generalnemu sekretarju v vednost statistine in druge tehnine podatke o ekonomskih, socialnih in prosvetnih razmerah na ozemljih, za katera so odgovorni, ki pa ne spadajo k ozemljem, za katera se uporabljata XII. in XIII. poglavje. 74. len

15

lani Zdruenih narodov soglaajo tudi v tem, da mora njihova politika glede ozemelj, za katera se uporablja to poglavje, ni manj kakor glede njihovih matinih ozemelj, temeljiti na splonem naelu dobrega sosedstva; pri tem je treba primerno upotevati koristi in blaginjo ostalega sveta v socialnih, ekonomskih in trgovinskih zadevah. XII. POGLAVJE MEDNARODNI SKRBNIKI SISTEM 75. len Zdrueni narodi ustanavljajo pod svojim vodstvom mednarodni skrbniki sistem za upravo in nadzorstvo nad tistimi ozemlji, ki se morejo postaviti pod ta sistem s kasnejimi posebnimi dogovori. Ta ozemlja se v nadaljnjem besedilu te Ustanovne listine oznaujejo kot skrbnika ozemlja. 76. len Temeljne naloge skrbnikega sistema so v skladu s cilji Zdruenih narodov, navedenimi v 1. lenu te Ustanovne listine, tele: a) utrjevati mednarodni mir in varnost, b) pospeevati politini, ekonomski, socialni in prosvetni napredek prebivalcev skrbnikih ozemelj ter njihov progresivni razvoj k samoupravi ali neodvisnosti, kakor bi to pa najbolje ustrezalo posebnim razmeram vsakega ozemlja in njegovih ljudstev ter svobodno izraenim eljam teh ljudstev in kakor bi bilo doloeno v vsakem posameznem skrbnikem dogovoru, c) spodbujati spotovanje lovekovih pravic in temeljnih svoboin za vse ljudi, ne glede na raso, spol, jezik ali vero, in gojiti zavest medsebojne odvisnosti ljudstev vsega svet, in d) zagotoviti v socialnih, ekonomskih in trgovinskih zadevah enako ravnanje z vsemi lani Zdruenih narodov in njihovimi dravljani in tudi enako ravnanje s temi dravljani v pravosodju, vendar tako, da to ne bi bilo v kodo uresnievanja zgoraj navedenih nalog in da bi se upotevale dolobe 80. lena. 77. len 1. Skrbniki sistem se uporablja za tista ozemlja spodaj natetih vrst, ki se lahko postavijo pod ta sistem s skrbnikimi dogovori: a) ozemlja, ki so zdaj pod mandatom, b) ozemlja, ki bi se odvzela sovranim dravam kot posledica druge svetovne vojne, in c) ozemlja, ki jih drave, odgovorne za njih upravo, postavijo pod ta sistem prostovoljno. 2. Katera ozemlja zgoraj natetih vrst bodo postavljena pod skrbniki sistem in pod kaknimi pogoji, bo doloeno s kasnejim dogovorom. 78. len Skrbniki sistem se ne uporablja za deele, ki so postale lanice Zdruenih narodov, katerih medsebojni odnosi morajo temeljiti na spotovanju naela suverene enakosti. 79. len

16

Pogoji skrbnitva za vsako ozemlje, ki ga je treba postaviti pod skrbniki sistem, kakor tudi vse spremembe ali dopolnitve se doloajo z dogovorom med neposredno prizadetimi dravami, h katerim spada tudi drava mandatarka, kadar gre za ozemlja, ki so pod mandatom kakega lana Zdruenih narodov, in se potrjujejo po dolobah 83. in 85. lena. 80. len 1. e izvzamemo vse, o emer bi se mogli sporazumevati v posameznih skrbnikih dogovorih, ki bi jih sklenili v skladu s 77., 79. in 81. lenom in s katerimi bi postavili vsako posamezno ozemlje pod skrbniki sistem, in vse dotlej, dokler takih dogovorov ne bi sklenili, se ni v tem poglavju ne sme razlagati tako, da neposredno ali posredno kakorkoli spreminja kakrnekoli pravice katerihkoli drav ali katerihkoli ljudstev ali pa dolobe veljavnih meddravnih sporazumov, pri katerih bi posamezne lanice Zdruenih narodov bile pogodbene stranke. 2. Prvi odstavek tega lena se ne sme razlagati tako, da daje razloge za zavlaevanje ali odlaganje pogajanj in sklenitve dogovorov, s katerimi bi se ozemlja pod mandatom in druga ozemlja postavila pod skrbniki sistem, kakor je doloeno v 77. lenu. 81. len Skrbniki dogovor naj v vsakem primeru vsebuje pogoje, pod katerimi se bo skrbniko ozemlje upravljalo, in doloa oblast, ki bo upravljala skrbniko ozemlje. Takna oblast, ki se v nadaljnjem besedilu te Ustanovne listine imenuje upravljajoa oblast, je lahko ena sama drava ali ve drav ali pa sama Organizacija zdruenih narodov. 82. len V vsakem skrbnikem dogovoru se sme doloiti eno ali ve stratekih obmoij, ki lahko obsegajo del skrbnikega ozemlja ali pa celotno skrbniko ozemlje, za katero se dogovor uporablja, ne da bi bilo to v kodo kakrnemukoli posebnemu dogovoru ali posebnim dogovorom, sklenjenim po 43. lenu. 83. len 1. Vse naloge, ki jih imajo Zdrueni narodi glede stratekih obmoij, opravlja Varnostni svet, vtevi potrditev pogojev skrbnikih dogovorov, kakor tudi njihovih sprememb ali dopolnitev. 2. Temeljne naloge, navedene v 76. lenu, veljajo tudi za ljudstvo stratekega obmoja. 3. Dre se dolob skrbnikih dogovorov in ne da bi bilo to v kodo varnostnim razlogom, se bo Varnostni svet opiral na pomo Skrbnikega sveta pri opravljanju tistih nalog Zdruenih narodov po skrbnikem sistemu, ki se nanaajo na politine, ekonomske, socialne in prosvetne zadeve v stratekih obmojih. 84. len Upravljajoa oblast je dolna zagotoviti, da skrbniko ozemlje prispeva svoj dele k ohranitvi mednarodnega miru in varnosti. V ta namen sme upravljajoa oblast uporabljati prostovoljske oddelke, olajave in pomo skrbnikega ozemlja, da izpolni obveznosti, ki jih je v tem pogledu prevzela nasproti Varnostnemu svetu, kakor tudi, da zagotovi krajevno obrambo in ohranitev zakonitosti in reda na skrbnikem ozemlju.

17

85. len 1. Generalna skupina opravlja naloge Zdruenih narodov, ki se nanaajo na skrbnike dogovore za vsa obmoja, ki niso oznaena kot strateka obmoja, vtevi potrditev pogojev skrbnikih dogovorov, kakor tudi njihovih sprememb ali dopolnitev. 2. Skrbniki svet, ki deluje pod vodstvom Generalne skupine, pomaga Generalni skupini pri opravljanju teh funkcij. XIII. POGLAVJE SKRBNIKI SVET Sestava 86. len 1. Skrbniki svet je sestavljen iz tehle lanov Zdruenih narodov: a) iz tistih lanov, ki upravljajo skrbnika ozemlja, b) iz takih izmed lanov, imenoma navedenih v 23. lenu, ki ne upravljajo skrbnikih ozemelj, in c) iz toliko drugih lanov, ki jih izvoli Generalna skupina za dobo treh let, kolikor je treba, da bi skupno tevilo lanov Skrbnikega sveta bilo enako porazdeljeno med tiste lane Zdruenih narodov, ki upravljajo skrbnika ozemlja, in tiste, ki jih ne upravljajo. 2. Vsak lan Skrbnikega sveta doloi posebno usposobljeno osebo, da ga predstavlja v njem. Naloge in pravice 87. len Generalna skupina in pod njenim vodstvom Skrbniki svet smeta pri opravljanju svojih nalog: a) preuevati poroila, ki jih predloi upravljajoa oblast, b) sprejemati peticije in jih pretresati v posvetovanju z upravljajoo oblastjo, c) skrbeti, da se opravljajo obasni obiski v skrbnikih ozemljih v asu, dogovorjenem z upravljajoo oblastjo, in d) opravljati te in druge dejavnosti v skladu s pogoji skrbnikih dogovorov. 88. len Skrbniki svet sestavlja vpraalnike o politinem, ekonomskem, socialnem in prosvetnem napredku prebivalcev vsakega skrbnikega ozemlja; upravljajoa oblast pa na podlagi takih vpraalnikov poilja letna poroila Generalni skupini za vsako skrbniko ozemlje, za katero je pristojna Generalna skupina. Glasovanje 89. len

18

1. Vsak lan Skrbnikega sveta ima po en glas. 2. Sklepi Skrbnikega sveta se sprejemajo z veino tistih lanov, ki so navzoi in ki glasujejo. Postopek 90. len 1. Skrbniki svet si doloa lastni poslovnik in v njem tudi nain, kako si izvoli predsednika. 2. Skrbniki svet se sestaja po potrebi v skladu s svojim poslovnikom, v katerem mora biti tudi doloba o sklicevanju sej po zahtevi veine njegovih lanov. 91. len Skrbniki svet bo uporabil, kadar je to smotrno, pomo Ekonomskega in socialnega sveta ter ustreznih specializiranih ustanov glede zadev, ki spadajo v njihovo pristojnost. XIV. POGLAVJE MEDDRAVNO SODIE 92. len Meddravno sodie je poglavitni sodni organ Zdruenih narodov. Posluje v skladu s priloenim Statutom, ki je bil izdelan na podlagi Statuta Stalnega meddravanega sodia in je sestavni del te Ustanovne listine. 93. len 1. Vse lanice Zdruenih narodov so ipso facto pogodbene stranke Statuta Meddravnega sodia. 2. Drava, ki ni lanica Zdruenih narodov, lahko postane pogodbena stranka Statuta Meddravnega sodia pod pogoji, ki jih v vsakem posameznem primeru doloi Generalna skupina po priporoilu Varnostnega sveta. 94. len 1. Vsak lan Zdruenih narodov se zavee, da se bo podredil odlobi Meddravnega sodia v vsakem sporu, v katerem bi bil pravdna stranka. 2. e katera stranka v sporu ne spolni obveznosti, ki ji jih nalaga sodba, ki jo je izreklo Meddravno sodie, se sme druga stranka obrniti na Varnostni svet, ki lahko, e se mu to zdi potrebno, da priporoila ali pa odloi o ukrepih, ki jih je treba storiti, da se sodba izvri. 95. len Nobena doloba te Ustanovne listine ne brani lanom Zdruenih narodov, da ne bi reevanja sporov poverili drugim sodiem na temelju dogovorov, ki e obstoje ali pa bi se sklenili v prihodnje.

19

96. len 1. Generalna skupina ali Varnostni svet smeta zaprositi Meddravno sodie, da jima da svetovalno mnenje o vsakem pravnem vpraanju. 2. Drugi organi Zdruenih narodov in specializirane ustanove, ki jih Generalna skupina lahko vsak as za to pooblasti, smejo tudi zaprositi Meddravno sodie za svetovalno mnenje o pravnih vpraanjih, ki bi nastala v okviru njihove dejavnosti. XV. POGLAVJE SEKRETARIAT 97. len Sekretariat je sestavljen iz generalnega sekretarja in takega osebja, ki ga Organizacija potrebuje. Generalnega sekretarja imenuje Generalna skupina po priporoilu Varnostnega sveta. On je najviji upravni uslubenec Organizacije. 98. len Generalni sekretar deluje v tej lastnosti na vseh sestankih Generalne skupine, Varnostnega sveta, Ekonomskega in socialnega sveta in Skrbnikega sveta ter opravlja tudi vse druge naloge, ki mu jih zaupajo ti organi. Generalni sekretar daje Generalni skupini letno poroilo o delu Organizacije. 99. len Generalni sekretar sme opozoriti Varnostni svet na katerokoli zadevo, ki bi po njegovem mnenju utegnila ogroati ohranitev mednarodnega miru in varnosti. 100. len 1. Pri spolnjevanju svojih dolnosti generalni sekretar in osebje ne smejo ne zahtevati navodil in jih tudi ne sprejemati od nobene vlade ali katerekoli druge oblasti zunaj Organizacije. Vzdrati se morajo slehernega dejanja, ki ne bi bilo zdruljivo z njihovim poloajem mednarodnih uslubencev, odgovornih edinole Organizaciji. 2. Vsak lan Zdruenih narodov se zavee, da bo spotoval izkljuno mednarodni znaaj dolnosti generalnega sekretarja in osebja ter da ne bo skual vplivati nanje pri spolnjevanju njihovih dolnosti. 101. len 1. Osebje imenuje generalni sekretar po pravilih, ki jih doloa Generalna skupina. 2. Ustrezno posebno osebje se za stalno dodeli Ekonomskemu in socialnemu svetu, Skrbnikemu svet in, e je potrebno, drugim organom Zdruenih narodov. To osebje je v sestavu Sekretariata. 3. Pri sprejemanju osebja v slubo in pri doloanju pogojev za slubo naj se predvsem upoteva potreba, da se zagotovi najvija stopnja delovne sposobnosti, strokovnosti in potenosti. Pri tem naj se primerno gleda na pomembnost, da se osebje izbira na kolikor mogoe iroki geografski podlagi.

20

XVI. POGLAVJE RAZNE DOLOBE 102. len 1. Vsaka pogodba in vsak meddravni dogovor, ki jih sklene katerikoli lan Zdruenih narodov potem, ko ta Ustanovna listina zane veljati, naj se br ko mogoe registrirajo v Sekretariatu in naj jih Sekretariat objavi. 2. Nobena stranka katerekoli take pogodbe ali meddravnega dogovora, ki ne bi bili registrirani v skladu z dolobami 1. odstavka tega lena, se ne more sklicevati na to pogodbo ali dogovor pred nobenim organom Zdruenih narodov. 103. len e je navzkrije med obveznostmi lanov Zdruenih narodov po tej Ustanovni listini in med njihovimi obveznostmi po kateremkoli drugem meddravnem dogovoru, prevladujejo njihove obveznosti po tej Ustanovni listini. 104. len Organizacija uiva na ozemlju vsakega od svojih lanov tako pravno sposobnost, kakrna ji je potrebna, da lahko opravlja svoje naloge in dosee svoje cilje. 105. len 1. Organizacija uiva na ozemlju vsakega od svojih lanov take privilegije in imunitete, kakrne so ji potrebne, da dosee svoje cilje. 2. Predstavniki lanov Zdruenih narodov in uslubenci Organizacije prav tako uivajo take privilegije in imunitete, kakrne so jim potrebne, da lahko neodvisno opravljajo svoje naloge v zvezi z Organizacijo. 3. Generalna skupina sme dajati priporoila z namenom, da se doloijo podrobnosti za uporabo 1. in 2. odstavka tega lena, ali pa sme lanom Zdruenih narodov predlagati dogovore v ta namen. XVII. POGLAVJE PREHODNE DOLOBE GLEDE VARNOSTI 106. len Dokler ne zano veljati takni posebni dogovori, omenjeni v 43. lenu, ki bi dali Varnostnemu svetu po njegovem mnenju monost, da prine spolnjevati svoje dolnosti po 42. lenu, se bodo pogodbene stranke Deklaracije tirih drav, podpisane v Moskvi 30. oktobra 1943, in Francija, po dolobah 5. odstavka te Deklaracije, posvetovale med seboj in, kadar je treba, z drugimi lani Zdruenih narodov z namenom, da v imenu Organizacije izvedejo tako skupno akcijo, kakrna bi mogla biti potrebna za ohranitev mednarodnega miru in varnosti.

21

107. len V odnosu do katerekoli drave, ki je med drugo svetovno vojno bila sovranica katerekoli podpisnice te Ustanovne listine, nobena doloba te Ustanovne listine ne ovira in ne prepoveduje akcije, ki bi jo kot posledico te vojne zaele ali dovolile vlade, odgovorne za tako akcijo. XVIII. POGLAVJE SPREMEMBE 108. len Spremembe te Ustanovne listine zano veljati za vse lane Zdruenih narodov, kadar jih sprejme dvetretjinska veina lanov Generalne skupine in kadar jih ratificirata v skladu s svojimi ustavnimi dolobami dve tretjini lanov Zdruenih narodov, vtevi vse stalne lane Varnostnega sveta. 109. len 1. Za revizijo te Ustanovne listine se sme sklicati oba konferenca lanov Zdruenih narodov v asu in v kraju, ki se doloita z dvetretjinsko veino lanov Generalne skupine in z glasovi katerihkoli devetih lanov Varnostnega sveta.4 Vsak lan Zdruenih narodov bo imel na konferenci po en glas. 2. Vsaka sprememba te Ustanovne listine, ki jo konferenca priporoi z dvetretjinsko veino glasov, zane veljati, ko jo ratificirata v skladu s svojimi ustavnimi dolobami dve tretjini lanov Zdruenih narodov, vtevi vse stalne lane Varnostnega sveta. 3. e taksne konference ne bo pred desetim letnim zasedanjem Generalne skupine, teto od tedaj, ko je ta Ustanovna listina zaela veljati, se bo predlog o sklicevanju takne konference postavil na dnevni red tega zasedanja Generalne skupine in konferenca se bo sklicala, e se tako sklene z veino glasov lanov Generalne skupine in z glasovi katerihkoli sedmih lanov Varnostnega sveta. XIX. POGLAVJE RATIFIKACIJA IN PODPIS 110. len 1. Drave podpisnice ratificirajo to Ustanovno listino v skladu s svojimi ustavnimi dolobami. 2. Ratifikacijske listine se morajo deponirati pri vladi Zdruenih drav Amerike, ki o vsakem deponiranju obvesti vse drave podpisnice, kakor tudi generalnega sekretarja Organizacije, br ko bo imenovan. 3. Ta Ustanovna listina zane veljati potem, ko deponirajo svoje ratifikacijske listine Republika Kitajska, Francija, Zveza sovjetskih socialistinih republik, Zdrueno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske in Zdruene drave Amerike ter veina drugih drav
4

Tretjo spremembo UL je GS sprejela dne 20. 12. 1965 (veljavnost 12. 6. 1968), ko je poveala tevilo glasov od 7 na 9.

22

podpisnic. Vlada Zdruenih drav Amerike nato sestavi zapisnik o deponiranju ratifikacijskih listin in ga v prepisu polje vsem dravam podpisnicam. 4. Drave podpisnice te Ustanovne listine, ki jo ratificirajo potem, ko je zaela veljati, postanejo prvotne lanice Zdruenih narodov z dnem, ko deponirajo svoje ratifikacijske listine. 111. len Ta Ustanovna listina, katere kitajsko, francosko, rusko, angleko in pansko besedilo je enako avtentino, ostane shranjena v arhivih vlade Zdruenih drav Amerike. Ta vlada polje pravilno overjene prepise te Ustanovne listine vladam drugih drav podpisnic. V p o t r d i t e v t e g a so predstavniki vlad Zdruenih narodov podpisali to Ustanovno listino. S e s t a v l j e n o v mestu San Franciscu estindvajsetega junija leta tiso devetsto petintiridesetega.

23

STATUT MEDDRAVNEGA SODIA 1. len M e d d r a v n o s o d i e, ustanovljeno z Ustanovno listino Zdruenih narodov kot poglavitni sodni organ Zdruenih narodov, naj se konstituira in naj posluje v skladu z dolobami tega Statuta. I. POGLAVJE ORGANIZACIJA SODIA 2. len Sodie je zbor neodvisnih sodnikov, izvoljenih ne glede na njihovo dravljanstvo izmed oseb z visokim moralnim ugledom, ki izpolnjujejo pogoje, kakrni se v njihovih dravah zahtevajo za opravljanje najvijih sodnih slub, ali pa so pravniki, ki so priznani strokovnjaki v mednarodnem pravu. 3. len 1. Sodie je sestavljeno iz petnajstih lanov, od katerih sme biti samo eden dravljan iste drave. 2. Oseba, ki bi se glede lanstva v Sodiu mogla teti za dravljana ve kakor ene drave, se bo tela za dravljana tiste drave, v kateri redno izvruje svoje dravljanske in politine pravice. 4. len 1. lane Sodia izvolita v skladu z naslednjimi dolobami Generalna skupina in Varnostni svet s seznama oseb, ki jih predlagajo dravne skupine Stalnega razsodia. 2. Kadar gre za lane Zdruenih narodov, ki niso zastopani v Stalnem razsodiu, predlagajo kandidate dravne skupine, ki jih v ta namen doloijo njihove vlade pod istimi pogoji, kakor jih za lane Stalnega razsodia predpisuje 44. len Haakega dogovora iz leta 1907 o mirnem reevanju mednarodnih sporov. 3. Generalna skupina po priporoilu Varnostnega sveta doloi, e ni posebnega dogovora, pogoje, pod katerimi sme sodelovati pri volitvah lanov Sodia drava, ki je pogodbena stranka tega Statuta, a ni lanica Zdruenih narodov. 5. len 1. Najmanj tri mesece pred dnevom volitev se generalni sekretar Zdruenih narodov pismeno obrne na lane Stalnega razsodia, ki pripadajo dravam, ki so pogodbene stranke tega Statuta, kakor tudi na lane dravnih skupin, imenovanih po 2. odstavku 4. lena, s povabilom, naj prek dravnih skupin v predpisanem roku predlagajo osebe, ki bi mogle sprejeti dolnosti lana Sodia. 2. Nobena skupina ne sme predlagati ve kakor tiri osebe, izmed katerih imata najve dve osebi dravljanstvo drave, ki ji pripada skupina. V nobenem primeru ne sme tevilo kandidatov, ki jih predlaga kaka skupina, biti veje kakor dvojno tevilo mest, ki jih je treba zasesti.

24

6. len Priporoa se vsaki skupini, naj se v domai dravi prej, preden predloi kandidate, posvetuje z najvijim sodiem, s pravnimi fakultetami in pravnimi olami, z akademijami in oddelki mednarodnih akademij v domai dravi, ki se ukvarjajo s preuevanjem prava. 7. len 1. Generalni sekretar sestavlja po abecednem redu seznam vseh tako predlaganih oseb. Izvoljene smejo biti samo te osebe, razen v primeru, predpisanem v 2. odstavku 12. lena. 2. Generalni sekretar sporoa ta seznam Generalni skupini in Varnostnemu svetu. 8. len Generalna skupina in Varnostni svet volita lane Sodia neodvisno drug od drugega. 9. len Pri vsakih volitvah naj volivci gledajo ne samo na to, da morajo osebe, ki naj jih izvolijo, vsaka posebej spolnjevati postavljene pogoje, temve tudi na to, da se zagotovi, da bodo v zboru kot celoti zastopane najbolj pomembne oblike civilizacije in poglavitni pravni sistemi sveta. 10. len 1. Za izvoljene se tejejo kandidati, ki dobijo absolutno veino glasov v Generalni skupini in Varnostnem svetu. 2. Vsa glasovanja v Varnostnem svetu, bodisi za izvolitev sodnikov, bodisi za imenovanje lanov komisije, doloene dalje v 12. lenu, se opravijo brez kakrnegakoli razlikovanja med stalnimi in nestalnimi lani Varnostnega sveta. 3. V primeru, da dobi ve kakor en dravljan iste drave absolutno veino glasov v Generalni skupini in Varnostnem svetu, se teje za izvoljenega samo najstareji od njih. 11. len e po prvem volilnem sestanku ostane eno ali ve mest nezasedenih, bo drugi in, e je treba, e tretji volilni sestanek. 12. len 1. e tudi po tretjem volilnem sestanku ostane e nezasedeno eno ali ve mest, se lahko kadarkoli na zahtevo bodisi Generalne skupine ali pa Varnostnega sveta sestavi skupna komisija estih lanov, od katerih tri imenuje Generalna skupina in tri Varnostni svet, z nalogo, da z absolutno veino glasov izbere za vsako e nezasedeno mesto po eno ime, ki naj se predloi Generalni skupini in Varnostnemu svetu, da ga vsak zase sprejmeta. 2. e se skupna komisija soglasno sporazume glede katerekoli osebe, ki spolnjuje postavljene pogoje, lahko njeno ime vpie v svoj seznam, tudi e ga prej ni bilo v seznamu predlaganih oseb, omenjenem v 7. lenu.

25

3. e se skupna komisija prepria, da ji ne bo uspelo zagotoviti izvolitev, tedaj bodo e izvoljeni lani Sodia v roku, ki ga doloi Varnostni svet, popolnili nezasedena mesta na ta nain, da bodo izbrali ostale lane Sodia izmed kandidatov, ki so dobili glasove bodisi v Generalni skupini ali pa v Varnostnem svetu. 4. V primeru, da je tevilo glasov med sodniki enako, odloi glas najstarejega sodnika. 13. len 1. lani Sodia se izvolijo za devet let in smejo biti ponovno izvoljeni; vendar glede sodnikov, izvoljenih pri prvih volitvah, potee slubena doba petim sodnikom ob koncu treh let in drugim petim sodnikom ob koncu estih let. 2. 2. Sodniki, katerih slubena doba potee ob koncu prej omenjenih zaetnih dob treh in estih let, se doloijo z rebanjem, ki ga opravi generalni sekretar takoj po konanih prvih volitvah. 3. lani Sodia opravljajo svoje dolnosti vse dotlej, dokler jih ne nadomestijo drugi. Tudi e so nadomeeni, naj dokonajo vse pravdne zadeve, ki so jih zaeli reevati. 4. e kak lan Sodia odstopi, se izjava o odstopu naslovi na predsednika, da jo ta sporoi generalnemu sekretarju. S tem zadnjim sporoilom postane mesto izpraznjeno. 14. len Izpraznjena mesta se popolnijo po istem postopku, kakor je predpisan za prve volitve, vendar z upotevanjem tele dolobe: generalni sekretar v enem mesecu po izpraznitvi mesta razpolje povabila, predpisana v 5. lenu, Varnostni svet pa doloi dan volitev. 15. len lan Sodia, ki je izvoljen, da nadomesti lana, ki mu slubena doba e ni potekla, opravlja slubo do poteka slubene dobe svojega prednika. 16. len 1. Noben lan Sodia ne sme opravljati nikakrne politine ali upravne funkcije niti ne sme sprejeti nikakrne druge zaposlitve poklicne narave. 2. V primeru dvoma odloi Sodie. 17. len 1. Noben lan Sodia ne sme v nobeni pravdni zadevi nastopati kot zastopnik strank, svetovalec ali odvetnik. 2. Noben lan ne sme sodelovati pri odloanju o nobeni zadevi, v kateri je poprej nastopal kot zastopnik, svetovalec ali odvetnik katere izmed pravdnih strank ali kot lan dravnega ali meddravnega sodia ali kot lan anketne komisije ali v katerikoli drugi lastnosti. 3. V primeru dvoma odloi Sodie. 18. len 1. Noben lan Sodia ne more biti razreen svojih funkcij, razen e je po soglasnem mnenju drugih lanov prenehal spolnjevati postavljene pogoje.

26

2. Tajnik Sodia to uradno sporoi generalnemu sekretarju. 3. S tem sporoilom postane mesto izpraznjeno. 19. len lani Sodia pri opravljanju svoje sodne slube uivajo diplomatske privilegije in imunitete. 20. len Vsak lan Sodia mora pred nastopom svoje slube na javni seji slovesno izjaviti, da bo opravljal svoje dolnosti nepristransko in vestno. 21. len 1. Sodie si izvoli predsednika in podpredsednika za tri leta; obadva smeta biti ponovno izvoljena. 2. Sodie imenuje svojega tajnika in sme ukreniti, da se namestijo drugi uslubenci, ki bi bili potrebni. 22. len 1. Sede Sodia je v Haagu. Vendar to Sodie ne ovira, da ne bi zasedalo in opravljalo svojih funkcij kjerkoli drugje, kadar bi se mu to zdelo zaelno. 2. Predsednik in tajnik Sodia morata prebivati na sedeu Sodia. 23. len 1. Sodie zaseda stalno razen med sodnimi poitnicami, katerih as in trajanje doloi Sodie. 2. lani Sodia imajo pravico do obasnega dopusta, katerega as in trajanje doloi Sodie, upotevaje razdalje med Haagom in domom vsakega posameznega sodnika. 3. lani Sodia so dolni biti stalno na razpolago Sodiu, razen kadar so na dopustu ali kadar so zadrani zaradi bolezni ali iz drugih resnih razlogov, s katerimi se morajo, kakor je treba, opraviiti predsedniku. 24. len 1. e kaken lan Sodia iz kaknega posebnega razloga meni, da ne bi smel sodelovati pri odloanju o doloeni zadevi, sporoi to predsedniku. 2. e predsednik meni, da kateri od lanov Sodia iz kaknega posebnega razloga ne bi smel sodelovati pri obravnavi doloene zadeve, mu to sporoi. 3. e v taknih primerih lan Sodia in predsednik ne soglaata, odloi Sodie. 25. len 1. Sodie zaseda v polni sestavi, razen kadar ta Statut izrecno predpisuje drugae.

27

2. Poslovnik Sodia lahko doloa, da se v skladu z okoliinami in po vrstnem redu eden ali ve sodnikov oproste sodelovanja pri obravnavi, pod pogojem, da se s tem tevilo sodnikov, razpololjivih za sestavo Sodia, ne zmanja pod enajst. 3. Za sestavo Sodia zadoa kvorum devetih sodnikov. 26. len 1. Sodie sme po svojem sprevidu kadarkoli ustanoviti enega ali ve senatov, sestavljenih iz treh ali ve sodnikov, kakor pa Sodie doloi, za odloanje o doloenih vrstah zadev, na primer o delovnih zadevah in zadevah, ki se nanaajo na tranzit in komunikacije. 2. Sodie sme vsak as ustanoviti senat za odloanje o doloeni zadevi. tevilo sodnikov, ki sestavljajo tak senat, doloi Sodie v sporazumu s strankami. 3. Senati, ki so predvideni v tem lenu, obravnavajo zadeve in odloajo o njih, e pravdne stranke to predlagajo. 27. len Za sodbo, ki jo izree katerikoli izmed senatov, predvidenih v 26. in 29. lenu, velja, kakor da jo je izreklo Sodie. 28. len Senati, predvideni v 26. in 29. lenu, smejo v soglasju s pravdnimi strankami zasedati in opravljati svoje funkcije tudi drugod, ne le v Haagu. 29. len Za hitreje opravljanje zadev Sodie vsako leto sestavi senat petih sodnikov, ki sme po predlogu pravdnih strank obravnavati zadeve in odloati o njih po skrajanem postopku. Razen tega se izbereta dva sodnika, da nadomestita sodnike, ki ne bi mogli sodelovati na zasedanju. 30. len 1. Sodie doloi poslovnik, po katerem opravlja svoje funkcije. Sodie zlasti doloi pravila za svoj postopek. 2. Poslovnik Sodia lahko predvideva prisednike, ki brez pravice glasovanja sodelujejo pri sejah Sodia ali njegovih senatov. 31. len 1. Sodniki, ki imajo isto dravljanstvo kakor katerakoli izmed pravdnih strank, obdrijo pravico, da sodelujejo pri obravnavi o zadevi, ki je pred Sodiem. 2. e ima Sodie v svojem zboru sodnika, ki ima dravljanstvo ene od pravdnih strank, sme vsaka druga pravdna stranka izbrati katerokoli osebo, da sodeluje pri obravnavi kot sodnik. Takna oseba se mora izbrati predvsem izmed tistih, ki so bili predlagani kot kandidati po 4. in 5. lenu.

28

3. e Sodie v svojem zboru nima nobenega sodnika, ki bi imel dravljanstvo kake pravdne stranke, sme sleherna izmed teh izbrati po enega sodnika na nain, ki je doloen v 2. odstavku tega lena. 4. Dolobe tega lena se uporabljajo tudi za primere po 26. in 29. lenu. V taknih primerih bo predsednik naprosil, da eden ali, e je treba, dva izmed lanov Sodia, ki sestavljajo senat, prepustijo svoje mesto lanom Sodia, ki so dravljani prizadetih strank in, e takih ni ali e ne morejo prisostvovati, sodnikom, ki jih pravdne stranke posebej izberejo. 5. e ima ve pravdnih strank isti interes, se glede uporabe prejnjih dolob tejejo samo kot ena pravdna stranka. V primeru dvoma odloi Sodie. 6. Sodniki, ki se izberejo po dolobah 2., 3. in 4. odstavka tega lena, morajo izpolnjevati pogoje, predpisane v 2. lenu, v 2. odstavku 17. lena, v 20. in 24. lenu tega Statuta. Pri odloanju sodelujejo v pogojih popolne enakosti z drugimi lani Sodia. 32. len 1. Vsak lan Sodia dobiva letno plao. 2. Predsednik dobiva poseben letni dodatek. 3. Podpredsednik dobiva poseben dodatek za vsak dan, v katerem nastopa kot predsednik. 4. Sodniki, ki so izbrani po 31. lenu, pa niso lani Sodia, dobivajo povrailo za vsak dan, v katerem opravljajo svoje funkcije. 5. Te plae, dodatke in povraila doloi Generalna skupina. Ne smejo se zmanjevati, dokler sluba traja. 6. Plao tajnika Sodia doloi Generalna skupina po predlogu Sodia. 7. Pravilnik, ki ga sprejme Generalna skupina, doloi pogoje, pod katerimi se lanom Sodia in tajniku Sodia dajejo pokojnine ob prenehanju slube, kakor tudi pogoje, pod katerimi se lanom Sodia in tajniku Sodia povrnejo njihovi potni stroki. 8. Omenjene plae, dodatki in povraila so oproeni vseh davin. 33. len Stroke Sodia krijejo Zdrueni narodi na nain, kakor to doloi Generalna skupina. II. POGLAVJE PRISTOJNOST SODIA 34. len 1. Samo drave smejo biti pravdne stranke v zadevah pred Sodiem. 2. Sodie sme pod pogoji, ki jih predpisuje njegov poslovnik, zahtevati od javnih mednarodnih organizacij informacije v zvezi z zadevami, ki jih obravnava in sme tudi sprejemati informacije, e mu jih take organizacije predloe po svoji lastni pobudi. 3. Kadar gre v zadevi, predloeni Sodiu, za razlago temeljne listine kakne javne mednarodne organizacije ali kaknega meddravnega dogovora, sklenjenega na podlagi omenjene listine, tajnik Sodia to sporoi prizadeti javni mednarodni organizaciji in ji polje prepise vseh spisov pismenega postopka. 35. len

29

1. Sodie je dostopno za vse drave, ki so pogodbene stranke tega Statuta. 2. Pogoje, pod katerimi je Sodie dostopno za druge drave, doloi Varnostni svet, upotevajo posebne dolobe, obseene v veljavnih pogodbah, toda v nobenem primeru ne smejo taki pogoji spravljati pravdnih strank v poloaj neenakosti pred Sodiem. 3. Kadar je drava, ki ni lanica Zdruenih narodov, stranka v kaki pravdni zadevi, doloi Sodie znesek, ki naj ga ta stranka prispeva h kritju strokov Sodia. Ta doloba se ne uporabi, e takna drava e sodeluje pri kritju strokov Sodia. 36. len 1. Pristojnost Sodia se razteza na vse zadeve, ki mu jih stranke predloe, kakor tudi na vse primere, ki so posebej doloeni v Ustanovni listini Zdruenih narodov ali v veljavnih pogodbah in dogovorih. 2. Drave, ki so pogodbene stranke tega Statuta, smejo kadarkoli izjaviti, da v razmerju do vsake druge drave, ki sprejme isto obveznost, pripoznavajo kot obvezno ipso facto in brez posebnega sporazuma pristojnosti Sodia v vseh pravnih sporih, ki se nanaajo na: a) razlago kakne pogodbe, b) katerokoli vpraanje mednarodnega prava, c) obstoj kaknega dejstva, ki bi pomenilo, e se ugotovi, kritev kakne meddravne obveznosti, d) naravo ali obseg odkodnine, ki se mora dati za kritev kakne mednarodne obveznosti. 3. Prej omenjene izjave se lahko dajo brezpogojno ali pod pogojem vzajemnosti med ve dravami ali med doloenimi dravami, ali pa za doloen as. 4. Takne izjave se deponirajo pri generalnem sekretarju Zdruenih narodov, ki polje njih prepise pogodbenim strankam tega Statuta in tajniku Sodia. 5. Izjave, ki so bile dane po 36. lenu Statuta Stalnega meddravnega sodia in so e v veljavi, se med pogodbenimi strankami tega Statuta tejejo, kot da je z njimi bila sprejeta obvezna pristojnost Meddravnega sodia za preostali as njihove veljavnosti v skladu z njihovimi dolobami. 6. e nastane spor o tem, ali je Sodie pristojno, odloi Sodie. 37. len e kakna veljavna pogodba ali kaken veljaven dogovor doloa, da se kakna zadeva predloi sodiu, ki bi ga moralo ustanoviti Drutvo narodov, ali pa Stalnemu meddravnemu sodiu, naj se ta zadeva, kadar gre za pogodbene stranke tega Statuta, predloi Meddravnemu sodiu. 38. len 1. Sodie, katerega naloga je odloati v skladu z mednarodnim pravom v sporih, ki se mu predloijo, naj uporablja: a) meddravne dogovore, bodisi splone bodisi posebne, s katerimi so postavljena pravila, ki jih drave v sporu izreno pripoznavajo, b) mednarodni obiaj kot dokaz obe prakse, ki je sprejeta kot pravo, c) oba pravna naela, ki jih pripoznavajo civilizirani narodi, d) sodne odlobe, s pridrkom dolobe 59. lena, in nauk najbolj kvalificiranih pravnih strokovnjakov razlinih narodov, kot pomono sredstvo za ugotavljanje pravnih pravil.

30

2. Ta doloba ne omejuje pravice Sodia, da odloa o zadevi ex aequo et bono, e se pravdne stranke o tem sporazumejo. III. POGLAVJE POSTOPEK 39. len 1. Uradna jezika Sodia sta francoina in angleina. e se stranke sporazumejo, da se ves postopek vodi v francoini, se sodba izree v francoini. e se stranke sporazumejo, da se ves postopek vodi v angleini, se sodba izree v angleini. 2. e ni sporazuma o tem, kateri jezik naj se uporablja, sme vsaka stranka v svojih izvajanjih pred Sodiem uporabljati jezik, ki mu daje prednost; sodba Sodia se izda v francoini in angleini. V tem primeru Sodie hkrati doloi, katero od obeh besedil velja za avtentino. 3. Sodie sme po predlogu katerekoli stranke dovoliti tej stranki, da uporablja kaken drug jezik in ne francoino ali angleino. 40. len 1. Zadeve se predloijo Sodiu, kakor pa narekuje posamezen primer, bodisi s sporoilom posebnega sporazuma o njegovi pristojnosti ali pa s pismeno vlogo, ki sta naslovljena na tajnika Sodia. V obeh primerih je treba navesti predmet spora in pravdne stranke. 2. Tajnik Sodia takoj obvesti o vlogi vse, ki so prizadeti. 3. Tajnik Sodia obvesti o tem tudi lane Zdruenih narodov prek generalnega sekretarja, kakor tudi vse drave, ki imajo pravico nastopati pred Sodiem. 41. len 1. Sodie sme, e meni, da okoliine tako zahtevajo, naznaiti kakrnekoli zaasne ukrepe, ki bi jih bilo treba izvesti, da se zavarujejo pravice sleherne izmed pravdnih strank. 2. Dokler ni dokonne odlobe, se o predlaganih ukrepih takoj obvestijo pravdne stranke in Varnostni svet. 42. len 1. Pravdne stranke predstavljajo njihovi predstojniki. 2. Pravdnim strankam smejo pred Sodiem pomagati svetovalci ali pa odvetniki. 3. Zastopniki, svetovalci in odvetniki strank pred Sodiem uivajo privilegije in imunitete, ki so jim potrebne za neodvisno opravljanje njihovih dolnosti. 43. len 1. Postopek ima dva dela: pismeni in ustni. 2. Pismeni postopek je v tem, da se Sodiu poljejo in pravdnim stranka vroijo vloge, odgovori nanje in po potrebi replike, prav tako pa tudi vsi dokazni spisi in listine. 3. Te vroitve oskrbi tajnik Sodia po vrsti in v rokih, kakor doloi Sodie.

31

4. Vsaka listina, ki jo je predloila ena od pravdnih strank, se mora vroiti drugi pravdni stranki v overjenem prepisu. 5. Ustni postopek je v tem, da Sodie zasliuje prie in izvedence ter poslua zastopnike strank, svetovalce in odvetnike. 44. len 1. Za vroitev vseh sporoil drugim osebam, razen zastopnikom strank, svetovalcem in odvetnikom, se Sodie obraa neposredno na vlado tiste drave, na katere ozemlju je treba sporoilo vroiti. 2. Ista doloba se uporablja, kadar gre za to, da se priskrbijo dokazna sredstva na kraju samem. 45. len Obravnave vodi predsednik ali, e ta ne more predsedovati, podpredsednik; e pa sta oba zadrana, predseduje najstareji izmed navzoih sodnikov. 46. len Obravnave pred Sodiem so javne, razen e Sodie odloi drugae ali pa e obe pravdni stranki zahtevata, naj se obinstvo ne pripusti. 47. len 1. Na vsaki obravnavi se vodi zapisnik, ki ga podpieta tajnik Sodia in predsednik. 2. Sam ta zapisnik je avtentien. 48. len Sodie izdaja odredbe, ki se nanaajo na vodstvo postopka, doloa obliko in roke, v katerih mora vsaka pravdna stranka podati svoje zakljune predloge, in ukrepa vse, kar je v zvezi z izvedbo dokazov. 49. len Sodie sme, cel pred prietkom obravnave, zahtevati od zastopnikov strank, naj predloe kakrnekoli listine ali dajo kakrnakoli pojasnila. Vsaka odklonitev se d na zapisnik. 50. len Sodie sme vsak as poveriti kateremukoli posamezniku, kolegiju, uradu, komisiji ali drugemu organu po svoji izbiri nalogo, da opravi izvedbe ali d izvedensko mnenje. 51. len Med obravnavo je treba priam in izvedencem postavljati vsa potrebna vpraanja pod pogoji, ki jih predpie Sodie v pravilih za postopek, omenjenih v 30. lenu.

32

52. len Ko je Sodie prejelo dokaze in prievanja v rokih, ki jih je doloilo v ta namen, sme zavrniti vse nadaljnje izpovedbe ali dokazne listine, ki bi mu jih ena od pravdnih strank hotela predloiti brez pristanka druge pravdne stranke. 53. len 1. Kadarkoli ena od pravdnih strank ne pride pred Sodie ali opusti obrambo svoje zadeve, sme nasprotna pravdna stranka predlagati Sodiu, naj odloi v korist njenega zahtevka. 2. Preden Sodie tako odloi, se mora prepriati ne samo o tem, da je pristojno po dolobah 36. in 37. lena, temve tudi o tem, da je zahtevek dejansko in pravno utemeljen. 54. len 1. Ko so zastopniki strank, svetovalci in odvetniki pod vodstvom Sodia konali svoja izvajanja o zadevi, predsednik razglasi, da je obravnava konana. 2. Sodie se umakne k posvetovanju. 3. Posvetovanja Sodia so v tajnem zasedanju in ostanejo tajna. 55. len 1. O vseh vpraanjih se odloa z veino glasov navzoih sodnikov. 2. Pri enakem tevilu glasov ima odloilen glas predsednik ali pa sodnik, ki ga nadomea. 56. len 1. Sodba mora biti obrazloena. 2. V sodbi se navedejo imena sodnikov, ki so sodelovali pri odloanju. 57. len e sodba, v celoti ali deloma, ne izraa soglasnega mnenja sodnikov, ima vsak sodnik pravico, dodati ji svoje loeno mnenje. 58. len Sodbo podpieta predsednik in tajnik Sodia. Prebere se na javni seji, potem ko so bili zastopniki strank obveeni, tako kakor je treba. 59. len Odloba Sodia je obvezna sam za pravdne stranke in edinole glede tistega posebnega primera. 60. len

33

Sodba je dokonna in zoper njo ni pritobe. e nastane spor o smislu ali dosegu sodbe, jo Sodie razloi, e katera od pravdnih strank to zahteva. 61. len 1. Predlog za revizijo sodbe se sme vloiti le, e je utemeljen z odkritjem kakega dejstva, ki je take narave, da bi moglo biti odloilno, ki pa pri izrekanju sodbe ni bilo znano Sodiu in tudi ne pravdni stranki, ki predlaga revizijo, vendar vselej pod pogojem, da tako neznanje ni bilo posledica malomarnosti. 2. Postopek za revizijo se zane z odlobo Sodia, v kateri Sodie izreno ugotovi obstoj novega dejstva, prizna temu tak znaaj, da je z njim zadeva godna za revizijo, in izjavlja da je predlog na tej podlagi sprejemljiv. 3. Sodie sme zahtevati, da se sodba prej izvri, preden dovoli prietek postopka za revizijo. 4. Predlog za revizijo je treba vloiti najkasneje v estih mesecih po odkritju novega dejstva. 5. Po preteku desetih let od dneva sodbe se ne more staviti noben predlog za revizijo. 62. len 1. e je kakna drava mnenja, da bi s sodbo v kaknem sporu mogel biti prizadet kak njen interes pravne narave, sme predlagati Sodiu, da ji dovoli intervenirati v postopku. 2. O taknem predlogu odloi Sodie. 63. len 1. Kadarkoli gre za razlago kaknega dogovora, pri katerem so pogodbene stranke tudi druge drave razen pravdnih strank, tajnik Sodia to takoj sporoi vsem tem dravam. 2. Vsaka drava, ki dobi takno sporoilo, ima pravico intervenirati v postopku, toda e uporabi to pravico, je razlaga, izreena v sodbi, enako obvezna tudi zanjo. 64. len e Sodie ne odloi drugae, nosi vsaka pravdna stranka svoje stroke postopka. IV. POGLAVJE SVETOVALNA MNENJA 65. len 1. Sodie sme dati svetovalno mnenje o vsakem pravnem vpraanju po predlogu kateregakoli organa ali ustanove, ki bi bila po Ustanovni listini Zdruenih narodov ali pa v skladu z njenimi dolobami upraviena dati tak predlog. 2. Vpraanja, glede katerih je Sodie zaproeno za svetovalno mnenje, se predloijo Sodiu s pismeno vlogo, v kateri se z vso natannostjo razloi vpraanje, o katerem je Sodie zaproeno za mnenje; tej vlogi se priloijo vse listine, s pomojo katerih bi se vpraanje moglo razjasniti. 66. len

34

1. Tajnik Sodia takoj obvesti o vlogi, s katero se prosi za svetovalno mnenje, vse drave, ki imajo pravico nastopati pred Sodiem. 2. Razen tega polje tajnik Sodia vsaki dravi, ki ima pravico nastopati pred Sodiem, kakor tudi vsaki meddravni organizaciji, o kateri Sodie ali, e to ne zaseda, njegov predsednik meni, da bi mogla dati podatke o vpraanju, posebno in neposredno sporoilo, da je Sodie pripravljeno sprejeti pismena izvajanja v roku, ki ga doloi predsednik, ali pa na javni seji, sklicani v ta namen, posluati ustna izvajanja glede tega vpraanja. 3. e kaka taka drava, ki ima pravico nastopati pred Sodiem, ne bi dobila posebnega sporoila, omenjenega v 2. odstavku tega lena, sme izraziti eljo, da predloi pismena izvajanja ali da jo Sodie zaslii; o tem odloi Sodie. 4. Drave in organizacije, ki so dale pismena ali ustna izvajanja ali pa oboje, smejo dati svoje pripombe k izvajanjem, ki so jih dale druge drave ali organizacije, v obliki, obsegu in rokih, ki jih v vsakem posameznem primeru doloi Sodie ali, e to ne zaseda, njegov predsednik. V ta namen tajnik Sodia o pravem asu sporoi vsa taka pismena izvajanja dravam in organizacijam, ki so same predloile svoja izvajanja. 67. len Sodie razglasi svoja svetovalna mnenja na javni seji, o kateri so bili poprej obveeni generalni sekretar in predstavniki neposredno prizadetih lanov Zdruenih narodov, drugih drav in meddravnih organizacij. 68. len Pri opravljanju svojih svetovalnih funkcij se bo Sodie ravnalo tudi po tistih dolobah tega Statuta, ki se uporabljajo za pravdne zadeve, in to v obsegu, v katerem se po njegovi presoji lahko uporabljajo. V. POGLAVJE SPREMEMBE 69. len Spremembe tega Statuta se sprejemajo po istem postopku, kakor je doloen v Ustanovni listini Zdruenih narodov za spremembe te Ustanovne listine, vendar z upotevanjem vseh dolob, ki bi jih sprejela Generalna skupina po priporoilu Varnostnega sveta glede sodelovanja tistih drav, ki so pogodbene stranke tega Statuta, a niso lanice Zdruenih narodov. 70. len Sodie sme s pismenimi sporoili generalnemu sekretarju predlagati spremembe tega Statuta, ki se mu zdijo potrebne, da bi se preuile v skladu z dolobami 69. lena.

35