PRIMERI: FINANNO PRAVO!!!!

Dva ustanovitelja delnike drube Alfa vpieta vsak po 400 delnic z nominalnim zneskom 1000 EUR. Ustanovitelj A v gotovini plaa 500.000 EUR, ustanovitelj B pa drubi izroi (1) poslovni prostor,katerega ocenjena vrednost je 150.000 EUR, (2) 5 delnic drube Gama d.d., katerih skupna nominalna vrednost je 100.000 EUR, borzna cena pa 150.000 EUR, ter (3) vplaa 200.000 EUR v gotovini na transakcijski raun drube pri poslovni banki. Po vpisu drube v sodni register uprava izvede naslednje poslovne aktivnosti:- kupi tri (3) stroje za termino obdelavo kovine, za vsakega plaa 20.000 EUR, - kupi 5 ton elezove rude, za katero plaa 10.000 EUR,- surovino predela v kovake izdelke, ki jih proda ter zanje prejme kupnino v viini 15.000 EUR,- izplaa plae in prispevke zaposlenim, v skupni viini 500 EUR,- med letom druba od delniarja najame brezobrestno posojilo v viini 5000 EUR;- lanom uprave zagotovi brezobrestno posojilo v skupni viini 300 EUR. Hkrati pa delniarja A in B ugotovita, da je glede na obseg poslovanja drube njen lastni kapital previsok. Zato sprejmeta 2 sklepa:- sklep o nominalnem poveanju osnovnega kapitala, pri emer kot vir poveanja uporabita celotne kapitalske rezerve, ter - sklep o rednem zmanjanju osnovnega kapitala tako, da ta po vpisu v sodni register znaa 700.000 EUR. Ta primer je bil vekrat na izpitu in se mi zdi, da e ga zna reit, potem tudi razume, kako se reuje bilanca 1. Vedno mora imeti v glavi, da je AKTIVA = PASIVA. Zato je pomembno, da kadarkoli nekaj doda v aktivo ali odteje od aktive mora takoj najti ustrezno postavko v pasivi in tam potem doda ali odteje, da se izenai z aktivo. Enako velja obratno, takoj ko nekaj dopie na pasivi mora spremeniti aktivo, da bo izenaena s pasivo. 2. Narii si bilanco (aktiva levo, pasiva desno). Aktive ni treba posebej delit, je pa nekako na vajah bila stalnica, da se denar pie na vrhu, stvari nekje na sredini in pravice na dnu aktive. Pasivo razdeli s rtami na 3 dele (tako, da so zgoraj rezerve, v sredini OK, na dnu pa obveznosti). To si verjetno e predstavlja, ampak sem vseeno pojasnil, za vsak primer 3. Na zaetku vedno takoj vpie viino OK (je naveden v nalogi). V naem primeru sta 2 ustanovitelja, ki vpieta po 400 delnic, kar skupaj znese 800 delnic. Nominalni znesek delnice je1000. OK = t. delnic x nominalni znesek delnice, torej je OK = 800.000. To vpie na pasivi. 4. Ko to stori je pasiva veja od aktive, ne? To se ne sme zgodit, zato mora aktivo izenait.Vpraanje je samo kako? Odvisno, kako so bile delnice vplaane, a ne? To pa pie v nalogi. A je dal500.000 eur in to napie v aktivi pod "denar". B je dal poslovni prostor vreden 150.000 in tovrednost vpie pod stvari. B je dal e 5 delnic drube Gama, borzna vrednost je 150.000 (ta vrednost je relevantna, ker e bi druba prodala bi dobila 150.000 in ne nominalno vrednost).150.000 vpie pod pravice. B je dal e 200.000 v denarju in to vpie pod tistih 500.000 od Aja. 5. Zdaj je problem ta, da so vplaila veja od pasive (aktiva je 1 mio, pasiva pa 800.000) Torej je treba nekje dodati 200.000 na pasivi, da bo izenaeno. Vedno, kadar so vplaila za delnice veja od nominalne vrednoti delnice se ta preseek imenuje "agio" Ta preseek 200.000 se potem vpie na pasivi zgoraj pod rezerve ("agio" je prva od kapitalskih rezerv). TO JE OTVORITVENA BILANCA!Aktiva in pasiva sta 1 mio. 6. Zdaj pa logika: druba kupi 3 stroje. Kaj se zgodi? A se povea aktiva? Predstavljaj si, da dobi plao 1000 eur in gre v trgovino in kupi raunalnik za 500 eur. A se tvoje premoenje povea? Se zmanja? Ne, niti eno niti drugo se ne zgodi. e vedno ima premoenje v vrednoti 1000 eur, s tem da ima v denarju samo e 500, v stvareh pa preostalih 500 Zato mora v naem primeru odteti od

denarja drube 60.000 (kolikor je vrednost strojev) in ne pozabit (:!:) teh 60.000 dopisat pod stvari. Takole naj bi zgledala aktiva trenutno: Denar:500.000 200.000 -60.000 Stvari: 150.000 60.000 Pravice: 150.000 S tem se aktiva ni poveala niti zmanjala, zato na pasivi ni ne spreminjamo Mimogrede, ena majhna vaja za tebe: druba najame posojilo, ali se aktiva zmanja? Se mogoe povea? Kaj pa e druba da posojilo? Ti bom takoj razloil, da ne bo panike. e druba najame posojilo dobi denar,s tem se aktiva povea. Na pasivi pa pod obveznosti na dnu napie vrednost posojila. Preprosto. V primeru, da druba da posojilo, se pa aktiva ne povea. V tem primeru samo odbije znesek posojila od denarja in ga napie pod pravice, kjer druba pridobi terjatev Najbolje je, e si predstavlja svoje premoenje in kaj se zgodi ko recimo nekomu posodi denar. e majhen bonus: kaj e druba posodi denar z obrestmi? Kam se vpiejo obresti? Odgovor: pod rezerve iz dobika v pasivi V nalogi ponavadi pie, da druba dobi posojilo nazaj in potem dobi ve denarja ker dobi e obresti zraven,zato je to dobiek in se s tem pasiva izenai. V primeru, da najame posojilo in ob vrailu plaa e obresti gre pa za izgubo in je samo obraten postopek 7. Ponovo logika:- kupi 5 ton elezove rude, za katero plaa 10.000 EUR,surovino predela v kovake izdelke, ki jih proda ter zanje prejme kupnino v viini 15.000 EUR,- izplaa plae in prispevke zaposlenim, v skupni viini 500 EUR Vse to bi se teoretino lahko reevalo po zgornjem postopku, ampak ni smiselno, ker e dobro prebere, vidi, da je vse povezano. Kupi surovine, iz njih nekaj naredi in izdelek proda,delavcem pa da plae za opravljeno delo -> dobi konni rezultat: dobiek. Torej: -10.000 + 15.000- 500 = 4.500. To vpie na aktivi pod denar in na pasivi pripie pod rezerve (dobiek). Zapomni si e to: kadar gre za potroni material je to izguba. Npr. druba kupi pisarniki material. Ta material ni enako kot poslovni prostor in ni enako kot surovine, ker se porabi, izgine,ga ni in se ne pie pod stvari. To je stroek, zato v takem primeru na aktivi odteje vrednost materiala od denarja in na pasivi to vrednost odteje od drugih rezerv iz dobika (ker gre za izgubo). 8. Druba najame brezobrestno posojilo. To sem ti e razloil zgoraj Torej na aktivi dopie 5.000 pod denar in na pasivi pod obveznosti in je spet aktiva enaka pasivi 9. Druba zagotovi brezobrestno posojilo, torej ga da. Odteje 300 od denarja in dopie 300 pod pravice, ker kadar da posojilo dobi terjatev zahtevat nazaj, torej je premoenje isto, les truktkura se spremeni. e si la skozi vse te korake in sproti oznaevala bi morala imeti trenutno nekaj takega: AKTIVA denar: 500.000 200.000

-60.000 4.500 5.000 -300 649.200 stvari: 150.00060.000 210.000 pravice: 150.000 300 150.300 PASIVA kapitalske rezerve: -agio: 200.000 rezerve iz dobika: - druge rezerve: 4.500 OK: 800.000 obveznosti: 5.000 AKTIVA: 1.009.500 PASIVA: 1.009.500 (Lastne delnice sem namerno izpustil iz primera. e pa bi druba recimo pridobila 10 delnic, bi zanje plaala 10.000 (10x 1.000), to bi odtela od denarja in bi bilo 639.200, potem pa bi odtela e od drugih rezerv iz dobika na pasivi. Nato bi oblikovala rezerve za lastne delnice v viini 10.000 in dopisala e -10.000 kot odbitno postavko. S tem se ti dve postavki izniita in zgleda kot odveno pisanje, ampak tako pa je. Je treba to oznait 10. Sklep o nominalnem poveanju OK: kaj je nominalno poveanje OK? Gre za poveanje, pri katerem gre samo pa bilanciranje na pasivi. V nalogi se OK povea s kapitalskimi rezervami, torej za 200.000 Zbrie agio 200.000 in povea OK z 800.000 na 1.000.000. Simple 11. Sklep o rednem zmanjanju OK: to je realno zmanjanje OK, torej se bo zmanjala tudi aktiva. Kaj stori. OK zmanja z 1.000.000 na 700.000 in aktivo zmanja za 300.000 (odteje pri denarju).S tem dobi ZAKLJUNO BILANCO "A in B ustanovita drubo Gama d.d. Vsak vplaa 500 kosovnih delnic s pripadajoim zneskom 5000eur. Po vpisu drube v sodni register kupita dva stroja, vsak v vrednosti 25000 eur, nato kupita material v vrednosti 15000 eur. Iz materiala izdelata izdelke, ki jih prodata za 17000 eur. Gama d.d. ustanovi herinsko drubo Omega d.d.-osnovni vloek je 20000 eur. Po dveh mesecih se Omega d.d. pripoji Gami d.d. Napiite zakljuno bilanco stanja drube."

1. Imamo 1000 kosovnih delnic, zato OK = 1.000 x 5.000 = 5.000.000. Aktiva mora biti enaka pasivi, zato na aktivi napie 2 x 2.500.000. Predpostavlja, da so bile vplaane v denarju in vpie pod denar. 2. Kupita dva stroja, torej na aktivi odteje 50.000 od denarja in napie pod stvari. 3. Nato kupita material, iz njega izdelata izdelke in ustvarita dobiek (-15.000 + 17.000). 2.000 pritejemo v aktivi, v pasivi pritejemo 2.000 k rezervam iz dobika. Aktiva: 5.002.000 eur Pasiva: 5.002.000 eur 4. Gama d.d. ustanovi herinsko drubo Omega d.d. in vplaa osnovni vloek 20.000. Ta znesek odteje od denarja in ga vpie pod pravice !!! ker Gama d.d. z vplailom vloka v Omego d.d. pridobi delnice in s tem korporacijske pravice. Postane (edini) drubenik Omege d.d. Tako je premoenje Game d.d. enako veliko (5.002.000). Samo informativno: Kakna je bilanca Omege d.d.? Aktiva = 20.000 (denar), Pasiva = 20.000 (OK) 5. Sledi pripojitev, ampak kakna? Gre za UP-STREAM MERGER (hera se pripoji materi), zanj pa velja, da ob zdruitvi druba mati ne sme izdati novih delnic ker bi jih izdala sama sebi (to ima napisano v eni opombi v knjigi, pri zdruitvah). Torej, edino kar stori je, da na aktivi zbrie 20.000, ki si jih vpisala pod pravice (ker Omega d.d. s pripojitvijo preneha obstajati in zato prenehajo tudi vse pravice, ki jih je imela Gama d.d. v njej) in teh 20.000 vpie nazaj pod denar(ker s pripojitvijo gre vse premoenje oz. vsa aktiva Omege d.d. na Gamo d.d.). To je to Zakljuna bilanca Game d.d. je torej: AKTIVA: Denar: 4.952.000 Stvari: 50.000 5.002.000 eur PASIVA: Dobiek: 2.000 OK: 5.000.000 5.002.000 eur e sluajno ne razume najbolje ti bom e tole napisal: pri navadnih zdruitvah (ko se ne pripaja hera, ampak neka druga druba) mora prevzemna druba delniarjem prenosne drube izdati nove delnice v zameno za delnice, ki so jih izgubili, ker je prenosna druba prenehala obstajati. Pri up-stream mergerju pa je prevzemna druba sama (edini) drubenik v prenosni (herinski) drubi ker jo je ustanovila s svojim vlokom !!! e bi torej pri pripojitvi izdala delnice drubeniku prenosne drube bi jih torej izdala sama sebi. To pa ne sme storit, ker bi s tem originarno pridobila lastne delnice, kar pa je absolutno prepovedano! Obstaja samo 8 izjem za pridobivanje lastnih delnic, pa e teh osem izjem se nanaa na derivativno pridobitev (torej od drugega drubenika).Torej, paziti mora ali se pripaja hera ali ne, ker kadar gre za navadno pripojitev mora prevzemna druba izdati nove delnice in jih ponuditi drubenikom prenosne drube, ki s pripojitvijo preneha (t.i. zunanji delniarji). Zaradi izdaje novih delnic se povea OK prevzemne drube za viino OK prenosne drube Da si bo laje zapomnila: pri navadni pripojitvi samo

seteje aktivi in pasivi obeh drub. e gre za SIDE STREAM MERGER (zdruitev oz. pripojitev sestrskih drub), se lahko izdajo nove delnice, ampak prevzemna druba ni dolna zagotoviti novih delnic. e dobi to na izpitu (na primer druba mati A ustanovi dve drubi heri B in C in se ti potem spojita), ima torej dejansko dve monosti (da se izdajo nove delnice ali pa ne), ampak da se ne matra, si zapomni, da je najlaje,e bilanci sestrskih drub B in C samo seteje kot pri navadni zdruitvi. DRUGI PRIMER: "A in B sta ustanovila Gama d.d. Vsak je vplaal 500 kosovnih delnic s s pripadajoim zneskom 1000.B je vplaal delnice z 10% premijo. Nato sta kupila 3 stroje, vsakega po 20.000, kupila surovine za 10.000, jih predelala v nek izdelek ter ga prodala za 15.000. Druba Gama d.d. je nato ustanovila herinsko drubo Beta d.o.o. Vloek game d.d. je 50.000. Nato se je Gama d.d. pripojila herinski drubi Beta d.o.o." 1. OK = 1.000.000. A je dal 500.000, B pa je dal 550.000. 10% premija namre pomeni agio. Premija je drugi izraz za agio. B je dal torej 10% ve kot bi moral, torej 10% od 500.000 (500 x 1000) je 50.000. Zato moramo na pasivi oznaiti e agio, ki znaa 50.000. S tem je bilanca izenaena na obeh straneh 2. Spet imamo stroje, ki stanejo 60.000. To odteje od denarja in priteje pod stvari. Pasiva ostane nedotaknjena. 3. Sledi nakup surovin, te se predelajo v nek izdelek, ki se proda. Ustvarjen je dobiek 5.000. Taznesek vpie pod denar na aktivi in pod rezerve iz dobika na pasivi. 4. Gama d.d. ustanovi herinsko drubo Beta d.o.o. z vlokom 50.000. Torej, od denarja odteje 50.000 in vpie 50.000 pod pravice. Pasiva ostane nedotaknjena. Bilanca Game d.d. je: aktiva = 1.055.000 (1.005.000 denar, 50.000 pravice), pasiva = 1.055.000(50.000 agio, 5.000 dobiek, 1.000.000 OK).Bilanca Bete d.o.o. je: aktiva = 50.000 (denar), pasiva = 50.000 (OK). 5. Zdaj pa imamo DOWN-STREAM MERGER (mati se pripoji k heri). Druba mati (Gama d.d.)preneha, njeno premoenje preide na Beto d.o.o. S tem Beta d.o.o. derivativno pridobi tudi lastne delnice (delnice Game d.d. v Beti d.o.o. v viini 50.000), ki pa jih mora dati delniarjem Game d.d. Naj ponovim e enkrat: pri pripojitvah je osnovno pravilo, da je treba delniarjem prenosne drube(t.i. zunanjim delniarjem) v zameno za izgubljene delee v prenosni drubi ponuditi delnice prevzemne drube. Pri down-stream mergerju se zunanjim delniarjem zagotovijo delnice drube here, ki jih je v njej imela druba mati kot ustanoviteljica. AMPAK te moram opozoriti, da ta primer e nihe ni reil oz. reitev je nejasna. Tako, da ti to povem zdaj, ker te noem zavajat Treba je namre napisati zakljuno bilanco Bete d.o.o. Aktiva in pasiva sta obe 1.055.000. To je jasno. Prepie aktivo drube matere v aktivo drube here(razen pravic-delnic, ki gredo delniarjem), vpraanje pa je ali prepie tudi pasivo drube matere. Ker kolikor je meni jasno, bi moral biti OK Bete d.o.o. = 50.000, vse kar je ve (1.005.000) pa bi moralo iti v rezerve. Ampak nisem preprian TRETJI PRIMER: "Drubenika A in B ustanovita Gama d.d. in vplaata vsak po 500 delnic v nominalnem znesku 5000eurov. Po vpisu kupita dve pisarni, vsaka stane 30000

eurov, nabavita material v znesku 10000 eurov ki ga nato prodata v obliki izdelka in dobita znesek 15.000 eurov. Gama d.d. ustanovi dve herinski drubi Omega d.o.o. in Delta d.o.o. z vlokom 20000 eurov za vsako. Nato Omega d.o.o. takoj ustanovi herinsko Omega invest d.o.o. z vlokom 20.000. Omega invest d.o.o. se ez pol leta pripoji k Delti d.o.o. Zapiite zakljune bilance za vse drube." 1. Gama d.d. -> OK = 5.000.000. Na aktivi napie denar: 5.000.000. 2. Stroji To verjetno zna e na pamet 60.000 odteje od denarja in pie pod stvari. 3. Ustvarjen je isti dobiek v viini 5.000. To pie pod denar na aktivi in pod rezerve na pasivi. 4. Gama d.d. ustanovi dve herinski drubi (Omega d.o.o. in Delta d.o.o.), za vsako vplaa vloek 20.000, torej odteje 40.000 od denarja in priteje 40.000 pod pravice in s tem dobi zakljuno bilanco Game d.d. Bilanci obeh novih drub pa sta identini: Omega d.o.o aktiva = 20.000 (denar), pasiva = 20.000 (OK). Delta d.o.o. aktiva = 20.000 (denar), pasiva = 20.000 (OK). 5. Omega d.o.o. ustanovi herinsko Omega invest d.o.o. z vlokom 20.000. Odteje 20.000 od denarja v bilanci Omege d.o.o., tako da ni ve denarja Nato pa 20.000 vpie pod pravice v bilanci Omege d.o.o. Zakljuna bilanca Omege d.o.o. je torej: aktiva = 20.000 (pravice), pasiva = 20.000 (OK) Bilanca novoustanovljene Omege invest d.o.o. pa je: aktiva = 20.000 (denar), pasiva = 20.000 (OK) 6. Omega invest d.o.o. se pripoji k Delti d.o.o. Se pravi, da Omega invest d.o.o. preneha in vse njeno premoenje preide na Delto d.o.o. Seteje bilanci teh dveh drub in to je to Torej zakljuna bilanca Delte d.o.o. je: Aktiva: 40.000 (denar obeh drub)Pasiva: 40.000 (OK obeh drub) ETRTI PRIMER:Druba Alfa d.d. je 60% udeleena v drubi Beta d.o.o., druba Gama d.o.o. 30% in druba Delta d.o.o. 10%. Beta se pripoji k Alfi. Ali lahko Alfa povea OK? Za koliko? Komu mora ponudit delnice inv kaknem razmerju? Bistvo je, da se ohranijo razmerja! Zato mora Alfa poveati OK za 40% in nove delnice ponuditi Gami ter Delti, in sicer vsaki v sorazmerju z njuno udelebo (30% oz. 10%).

NALA PA SEM E NEKATERE DRUGE VAJE, KI BI JIH MOGOE LAHKO NAREDILI PRI VAJAH, E BO AS. IN SICER: 1.) D.d. ima 100 delnic z nominalnim zneskom 1000, druge rezerve iz dobika 500.000, zakonske rezerve 400.000, ni obveznosti. Druba pridobi 20% delnic po ceni 2000 za delnico. Delnice umakne po postopku poenostavljenega zmanjanja osnovnega kapitala. Napii bilanco stanja po zmanjanju osnovnega kapitala! 2.) A in B sta ustanovila Gama d.d. Vsak je vplaal 500 kosovnih delnic s s pripadajoim zneskom 1000. B je vplaal delnice z 10% premijo. Nato sta kupila 3 stroje, vsakega po 20.000, kupila surovine za 10.000, jih predelala v nek izdelek ter ga prodala za 15.000. Druba Gama d.d. je nato ustanovila herinsko drubo Beta d.o.o. Vloek game d.d. je 50.000. Nato se je Gama d.d. pripojila herinski drubi Beta d.o.o."[/b]. 3.) D.d. ima 100 delnic z nominalnim zneskom 1000, druge rezerve iz dobika 500.000, zakonske rezerve 400.000, ni obveznosti. Druba pridobi 20% delnic po ceni 2000 za delnico. Delnice umakne po postopku poenostavljenega zmanjanja osnovnega kapitala. Napii bilanco stanja po zmanjanju osnovnega kapitala! Kakna bi bila bilanca v primeru, da bi druba isto koliino delnic pridobila po nominali (torej po 1000 za delnico) in pod nominalo (po 500 za delnico)? 4.) Dva drubenika A in B, ustanovita d.d.Osnovni kapital znaa 100. Izdata delnice (vrednost 100). Dogovor o lastnitvu (50-50).Vplaata denar pred registracijo. Zaneta poslovati. A (direktor) kupi poslovni prostor - 2 pisarni (vrednost 1 mio). Banka mu posodi ! mio. Obresti so 10% na leto dni. Plaa posl. prostore s kreditom od banke. Pride do poara, 1 pisarna zgori. Povabita c-ja, da postane solastnik. C postane lastnik polovice, druba izda 100 novih delnic, ki jih dobi C. C zanje plaa 1 mio. A in B s tem kupita novo pisarno (500.000), za 500.000 potroni material. Izdelata raunalniki program, ki ga prodata za 3 mio. Direktor kupi na borzi delnice v vrednosti 1 mio. Na koncu plaajo e obresti za kredit. Naredi bilanco stanja in izkaz poslovnega izida. TA NALOGA ZGLEDA KR ZAKOMPLICIRANO, A BODO TUDI TAKE NALOGE??? 5.) Ustanovitelj delnike drube vpie 1000 delnic z nominalo 1.000 eurov, vplaa pa jih s 5% agiom. Po vpisu drube v sodni register druba kupi 2 stroja, za vsakega plaa 20.000 eur, kamion za katerega plaa 20.000 eur ter slubeni avto za katerega plaa 30.000 eur. Na slubeni poti direktor drube doivi prometno nesreo in avto popolnoma razbije, tako, da mu zavarovalnica prizna totalko, a mu ne plaa. Cene nepreminin se na trgu dvignejo za 10% zato, se druba odloi, da bo prodala pisarno. Napiite otvoritveno in zakljuno bilanco stanja. 6.) A ustanovi X d.d. pri emer vplaa 1000 delnic po 1000 plus 10% agio. potem kupi 2 stroja vsakega po 20.000 , slubeni avto 30.000 poslovni prostor za 30.000, dele v Y d.o.o. za 5.000 . razbije avto in zavarovalnica

oceni totalko (vendar mu ne izplaa). ez 3 leta cena nepreminin zraste za 30% in A se odloi prodati poslovni prostor. zoper Y d.o.o. se uvede steajni postopek, ki ga sodie po ugotovitvi, da steajna masa Y d.o.o. ne zadoa niti za stroke postopka, ustavi.