Različni Obrazi Depresije

V SKRBI ZA VAE ZDRAVJE
tevilka 21, september 2010, Novo mesto, brezplaen izvod, tiskovina, ISSN 1854-6331
Razlini obrazi depresije
Nai gostji
prof. dr. Marga Kocmur, dr. med.
Depresija ni posledica lovekove
ibkosti
prim. Maja Pavlin Klemenc, dr. med.
Depresija skozi razlina ivljenjska

obdobja
www.septolete.si
Nove Septolete plus

z okusom medu in limete.
Ko boleina v grlu postane moneja.

Delovati zanejo takoj.
Uinkujejo do 3 ure.
Pred uporabo natanno preberite navodilo! O tveganju in neelenih uinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
VSEBINA UVODNIK
Aktualno
Depresija skozi razlina ivljenjska obdobja 4
Naa gostja
prof. dr. Marga Kocmur, dr. med.
Depresija ni posledica lovekove ibkosti 7
Naa gostja
prim. Maja Pavlin Klemenc, dr. med.
Razlini obrazi depresije 10
Poskrbimo zase
Mladostniki in depresija 12
Razlini obrazi
Tudi moki so lahko depresivni 14 depresije
Depresija pri enskah 16 Slikar Vincent van Gogh, politika Winston Churchill
in Otto von Bismarck, glasbenik Kurt Cobain, pevka
Alanis Morissete, igralki Audrey Hepburn in Brooke
Depresija postaja s starostjo pogosteja 19 Shields, astronom Galileo Galilei, filozof Immanuel
Kant, princesa Diana. To je le nekaj imen, ki vam jih
Depresija in koronarna bolezen 21 ponudi internet, ko iete slavne osebe z depresijo.
Depresija namre ne izbira spola niti poklica niti
Uinkoviti naini sproanja 22 izobrazbe niti starosti niti drubenega poloaja.
Prizadene lahko vsakogar.
Nasvet farmacevtke
Farmacevt in zdravljenje depresije 24 Zato smo v tokratni tevilki revije V skrbi za vae
zdravje strokovnjake povpraali o depresiji v razlinih
starostnih obdobjih in pri obeh spolih, posebej smo
Poskrbimo zase
Drutvo DAM 26 pisali tudi o depresiji pri srno-ilnih bolnikih. e
dolgo ni ve skrivnost, da so depresivni lahko celo
Terme Krka mladostniki, pa tudi moki niso imuni, eprav to
neradi priznajo. Depresija je tako pogosta, da se
27
Nad slabo razpoloenje z redno telesno
dejavnostjo z njo ukvarja Evropski parlament. Konec leta 2009
je evropska poslanka Evangelia Tzampazi opozorila,
29
Svetovalni kotiek da je v Evropski uniji storjenih ve samomorov
Naj vai lasje arijo od zdravja zaradi depresije, kot pa je rtev prometnih nesre
na evropskih cestah. Depresijo je poimenovala kar
30
Novice iz Krke
Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni nevidni sovranik.
Depresijo je treba zdraviti, a najprej jo moramo
Svetovni dan duevnega zdravja 30 prepoznati. V reviji zato razloimo, kaj je, zakaj
nastane in kako jo zdravimo. Predlagamo, da si
Nagradna igra 31 revijo preberete, kajti po predvidevanjih naj bi bila
depresija do leta 2020 najpogosteja bolezen
v razvitem svetu. Kljub temu ne gre obupati.
Raje si zapomnimo besede nae bralke, ki nam je
V skrbi za vae zdravje: Razlini obrazi depresije zapisala: Vrnila se mi je volja do ivljenja in zdaj
Izdajatelj: Krka, d. d., Novo mesto, marjeka cesta 6, 8501 Novo mesto
znova lahko uivam v ivljenju.
Glavna urednica: Metka Miklavi. Urednitvo: Lili Vouek, Primo
Koir, Anja Lesar. Lektorica: Marta Anlovar. Urednice 21. tevilke:
Anela Stojanov, Elizabeta Vrhovec Krevelj, Ksenija Koman.
Oblikovanje: Sabina Mejak. Grafina priprava: Helena Albreht.
Ilustracija: Mojca Dolinar. Fotografije: Stanko Gruden, arhiv Term Krka,
iStockPhoto. Tisk: Tiskarna VeK, Koper, 2010. Naklada: 90.000 izvodov.
Metka Miklavi
ISSN 1854-6331. Nosilka vseh avtorskih pravic je Krka, d. d., Novo
mesto. www.krka.si.

AKTUALNO
depresija ne umakne kar tako, simptomi lahko trajajo
tedne, mesece ali celo leta. Najbolj alostno pa je, da
je veina trpljenja zaradi nje nepotrebna.
Depresija je resna, vendar

ozdravljiva bolezen
Depresija spada med najpogosteje duevne motnje.
Zboli lahko kdorkoli, ne glede na starost, spol, raso,
izobrazbo in drubeni poloaj. Depresija ne prizade-
ne samo posameznika, temve tudi njegovo druino,
prijatelje in njegovo delovno okolje.
eprav vzrok depresije e ni popolnoma znan, vemo,

da je bolezen rezultat razlinih dejavnikov, ki se
kopiijo in prepletajo. Glavni dejavniki so dednost
(verjetnost je veja, e je za depresijo trpel kateri od
starev), spol (enske zbolijo dvakrat pogosteje kot
Depresija
moki), starost (najpogosteje se pojavlja med
20. in 40. letom), biokemini dejavniki (neravno-
vesje keminih prenaalcev, ki v moganih prenaajo
sporoila med celicami), psiholoki dejavniki (trav-
skozi razlina matien dogodek v zgodnjem otrotvu ali neurejeno

in nasilno okolje), stres, socialni vzroki (revina,
nezaposlenost, nesoglasja v druini), telesni vzroki
ivljenjska
(moganska kap, bolezni srca, sladkorna bolezen, rak,
demenca, Parkinsonova bolezen, hormonske mot
nje), pomanjkanje svetlobe, zloraba alkohola in
obdobja
drog, nekatera zdravila.
Raziskave kaejo, da ve kot 70 % oseb z depresijo
trpi tudi za anksioznostjo. Ta se kae predvsem kot
tesnoba in obutje negotovosti, priakovanje esa
neugodnega brez stvarnega zunanjega razloga. Vse
Vsakega od nas od asa do asa obiejo to spremljajo tudi telesni pojavi, npr. pospeen srni
alost, maloduje in brezvoljnost. Ta utrip in pospeeno dihanje, potenje, drhtenje. Da sta
obutja navadno trajajo kratek as, le dan, anksioznost in depresija v tesni soodvisnosti, dokazu-
dva, redko dlje. e pa trajajo 2 tedna ali je tudi to, da se anksioznost skoraj praviloma pojavi
ve in hkrati povzroijo izgubo zanimanja pred depresijo.
Simptomi depresije se sicer razlikujejo od posamezni-
ali veselja za obiajne dejavnosti, teave ka do posameznika, vendar jih lahko glede na znailno
s spanjem in koncentracijo, spremembo sliko obravnavamo po starostnih obdobjih (otroci in
apetita, so lahko znak depresije. mladostniki, odrasli, starostniki) in spolu bolnikov.
Depresija pri otrocih in

Depresija ni zgolj alost, ki pride in gre. Ne da se
je kar odmisliti. Vasih zmotno menimo, da lahko mladostnikih
oseba z depresijo svoje negativne misli in obutke Obravnava se ele zadnji dve desetletji, saj je prej
preprosto odmisli, jih zamenja z bolj pozitivnimi, prevladovalo mnenje, da v tem ivljenjskem obdobju
se razvedri z druabnim obiskom, dobrim kosilom ni mona. Ugotovili so, da je pri predolskih otrocih
ali posluanjem priljubljene glasbe. Na alost se res zelo redka, pri mladostnikih pa se je tevilo
4 Razlini obrazi depresije

depresivnih motenj Depresija se pri njih pojavi bolj zgodaj kot pri mokih,
povealo. njihove epizode so obiajno dalje, pogosteje se
Pri otrocih in mladostnikih ponavljajo in postanejo kronine.
je vasih teko loiti med Pri enskah je kar nekaj obdobij, v katerih so poseb-
normalno fazo odraanja no dovzetne za nastop depresije.
in depresivnostjo. Na
depresijo pri otroku Depresija pri mladostnicah
lahko pomislimo, e Dekleta imajo teave pri vzpostavljanju identitete,
opazimo, da je postal do sooanju s spolnostjo, loitvi od starev, pojavljajo se
vsega brezbrien, e je prve pomembneje odloitve ter telesne, hormonske
prej vesel otrok postal in psiholoke spremembe. Medtem ko so pri fantih
jokav, nerazpoloen, e v tem obdobju pogosteje vedenjske teave in
ga niti igra ne zanima ve. Tak otrok pogosto slabo teave zaradi zlorabe alkohola ali drog, dekle-
spi, odklanja hrano, tudi tisto, ki jo ima najraje, in se ta pogosteje postanejo depresivna. Odsotnost
niesar ne veseli. Depresivni otroci toijo o telesnih varovalnih dejavnikov, kot so dobri odnosi v druini,
boleinah in utrujenosti ali pa se brez razloga bojijo odprt in druaben znaaj, zadovoljnost s prijatelji,
razlinih stvari. Malo stareji imajo pogosto teave samospotovanje, dobra samopodoba, ukvarjanje
z uenjem, so odklonilni, odrezavi in se poutijo s portom, in prisotnost dejavnikov tveganja, kot so
nerazumljeni. Depresivni mladostniki so e bolj uporaba psihoaktivnih snovi, pretirano uravnavanje
uporniki, izostajajo iz ole, popuajo pri uenju, telesne tee, spolna in telesna zloraba, pri dekletih
zlorabljajo alkohol in droge, odklanjajo ponujeno mono poveata tveganje za nastanek depresije.
pomo, so lahko agresivni ali razmiljajo o samomoru.
Pod vsem tem se skrivajo globoki obutki alosti, Depresija v predmenstruacijskem obdobju
strahu, nemoi in trpljenja. Do 80 % ensk v rodni dobi poroa o telesnih in
ustvenih simptomih pred menstruacijo. Od 3 do
Depresija pri enskah 8 % ensk ima tako hude simptome, da doseejo
merila za predmenstruacijsko disforino motnjo
Je 2- do 3-krat pogosteja kot pri mokih.
(PMDM). V tem asu so lahko anksiozne ali celo de-
Pogosto je povezana s hormonskimi in biolokimi
presivne, njihovo razpoloenje niha, obutijo tesno-
spremembami v razlinih ivljenjskih obdobjih
bo, nenehno so jezne ali razdraljive. Odkrivanje in
z menstruacijo, nosenostjo, porodom in menopavzo.
zdravljenje PMDM pa nista pomembna samo zaradi
Poleg fiziolokih dejavnikov so tu e psihosocialni
lajanja teav, ampak tudi zato, ker pri enskah
dejavniki, kot so socializacija (trud za to, da je enska
s PMDM obstaja veje tveganje, da bodo zbolele za
sprejeta v drubi, da prevzema vrednote okolice ...),
poporodno depresijo ali depresijo.
spoprijemanje s stresom, spretnost pri reevanju
teav in dejstvo, da se enske vekrat znajdejo
v vlogi rtve. enske naj bi moneje doivljale stres, Depresija v nosenosti in poporodna
imele naj bi slabi obutek za obvladovanje situacije. depresija
Nosenost v nasprotju z ljudskim preprianjem ne
varuje pred depresijo. Enako pogosta je pri nose-
nicah kot pri enskah, ki niso nosee. Priblino 20 %
nosenic navaja depresivne simptome. Tveganje za
nastanek poporodne depresije se pri depresivnih
nosenicah potroji.
Poporodno otonost zazna od 50 do 80 % vseh
porodnic. Za to stanje so znailni blagi depresivni
simptomi, kot so nihanje razpoloenja, jokavost,
anksioznost in nespenost. Veinoma ne trajajo ve
kot 2 tedna in minejo brez zdravljenja.
Poporodna depresija se zane v prvem poporod
nem mesecu in je podobna hudi depresiji. Bolnice
so navadno bolj napete ter zelo zaskrbljene za

otrokovo zdravje in splono stanje. Poporodna de- let. Razlike med spoloma so tudi v pogostosti
presija je motnja, ki jo preslabo prepoznavamo samomora enske pogosteje poskuajo nare-
in zato premalokrat zdravimo. e ni zdravljena, se diti samomor, moki pa ga pogosteje izvrijo.
pogosto vlee vse do otrokovega prvega leta in celo
dlje, to pa lahko pomembno vpliva na otrokov razvoj Depresija pri starostnikih
ter na njegovo duevno in telesno zdravje.
Je pogost, a mnogokrat spregledan pojav, saj se
Depresija v menopavzi vekrat zamenjuje ali povezuje z drugimi teavami,
Menopavza je za ensko obdobje velikih spre- s katerimi se sreujejo. Depresijo pri starostnikih
memb, saj se pomembno spreminja raven spolnih je zmotno obravnavati kot nekaj normalnega ali
hormonov. Zmanjana vsebnost estrogena celo priakovanega. Zato je njeno prepoznavanje
lahko vpliva na nastanek depresije. Pojavijo se in zdravljenje izrednega pomena, saj je depresivna
lahko pretirana zaskrbljenost, utrujenost, obdobja motnja v tem starostnem obdobju pogosteje pove-
joka, spremembe razpoloenja, zmanjana sposob- zana s samomorom in drugim tveganim vedenjem
nost reevanja teav, zmanjana elja po spolnosti kot v mlajih obdobjih.
ali zmanjano uivanje v spolnosti. Na nastanek
depresije v tem obdobju lahko vplivajo tudi druge
spremembe, npr. selitev otrok od doma, izguba bli
njega, osamljenost in kronine zdravstvene teave.
Depresija pri mokih

Kae se drugae kot pri enskah. Znailni so zmanj-
ana toleranca za stresne dogodke, napadi jeze, po-
veana razdraljivost, obutek izgorelosti, pretirana
telesna dejavnost, nasilnost, zloraba alkohola in drog.
Moki se pogosteje pritoujejo nad utrujenostjo,
razdraljivostjo, izgubo interesa za prijetne stvari in
motnjami spanja, manj pa nad obutki nevrednosti Starostniki z depresivno motnjo zaradi svojega razpo-
in krivde. Namesto da bi prepoznali svoje obutke in loenja redko poiejo strokovno pomo, pogosteje
ukrepali, se nekateri zakopljejo v delo ali pa se vedejo obiejo svojega zdravnika zaradi telesnih znakov
popolnoma neustrezno. Tudi e moki sam opazi, obiajno zaradi glavobolov, trebunih bolein in utru-
da je depresiven, nerad poie pomo, zato sta jenosti. Simptomi so tudi sicer drugani kot pri mlajih.
spodbuda in podpora druine in prijateljev zelo Pride lahko do navideznega upada intelektualnih spo-
pomembni. sobnosti in nepojasnjenih somatskih teav, bolniki ne
Epidemioloke tudije ugotavljajo, da je depresija upotevajo dietnih navodil in opustijo jemanje zdravil.
pri mokih dvakrat redkeja kot pri enskah in da Prepoznavanje in zdravljenje depresije pri starostnikih
se razlika med spoloma pojavi e v zgodnji ado- ter pomo in nasveti njihovim negovalcem pomemb-
lescenci in se nadaljuje vse do sredine petdesetih no izboljajo kakovost ivljenja enih in drugih.
e vas prizadene depresija, je zelo pomembno, da
se o svojih teavah pogovorite z blinjimi. Obiite
zdravnika in mu im podrobneje opiite svoje obut-
ke. Razkrijte mu vse svoje teave, tudi tiste, ki se vam
zdijo nepomembne.
Ker je depresija e vedno pogosto neprepoznana
bolezen, je najpomembneje, da se prepozna in
nato ustrezno zdravi. Brez zdravljenja lahko traja
ve tednov, mesecev ali celo let, kar povzroi veliko
nepotrebnega trpljenja. Depresijo lahko uinkovito
zdravimo z antidepresivi, zdravili proti depresiji.
Nataa Savi

NAA GOSTJA
prof. dr. Marga Kocmur,

dr. med., vija svetnica
Psihiatrija Kocmur Marga,
Ljubljana
Depresija ni posledica
lovekove ibkosti
Kaj je depresija in zakaj morejo prisiliti, da bi se poutili verjetnost, da jo boste imeli tudi
nastane? bolje. Znailno je, da mono vi, veja. To kae, da prirojene
Depresija je duevna motnja, obutijo posamezne znake in lastnosti niso nepomembne.
pri kateri pride do biokeminih in munost depresije, medtem ko eprav je depresija pogosteja
mikrostrukturnih sprememb drugi ljudje pri njih tega skorajda v naslednjih generacijah iste
v moganih. To je bolezen, ki ne opazijo. To velja tudi za druine, se pojavlja tudi pri
zajame celotnega loveka. zdravnika, saj velike veine znakov ljudeh brez take druinske
Vpliva na razpoloenje, poutje, ne more ugotoviti z obiajnimi zgodovine.
miljenje in vedenje. Vpliva na preiskavami. Pomembno vlogo pri nastanku
to, kaj si mislite o sebi in svojem Na nastanek depresije vplivajo depresije imajo lovekove
ivljenju, kako utite in doivljate trije dejavniki: prirojene in osebnostne lastnosti. Bolj ranljivi
svet okrog sebe, vpliva na va pridobljene lastnosti ter so ljudje, ki ne zaupajo vase in
spanec, apetit in razna telesna ivljenjske okoliine. e je e v svoje sposobnosti in ki nase in
dogajanja. Depresivni ljudje se ne kdo v druini imel depresijo, je na svet gledajo pesimistino.

NAA GOSTJA
Ali za depresijo zbolijo samo sestavni del. Enako velja za zdravila povzroajo odvisnost.
ibki ljudje? Parkinsonovo bolezen, za rakava Razlike med antidepresivnimi
Med ljudmi je zelo veliko obolenja, za obolenja itnice in zdravili izkoristimo tako, da izmed
napanih preprianj o vseh e bi lahko natevali. Depresija ni vseh izberemo tisto zdravilo, ki
duevnih motnjah, tudi le lovekova reakcija na telesno je za bolnika glede na znake
o depresiji. Depresija ni prehodna bolezen ali odraz njegove ibkosti depresije, ki pri njem prevladujejo
slaba volja ali beno alostno in nezmonosti, da bi se s telesno najustrezneje. Tako bomo
razpoloenje, ampak je bolezen boleznijo spopadel, eprav je npr. tistemu, ki ne more spati,
s tevilnimi znaki. Prav tako ni seveda lahko tudi to. predpisali zdravilo, po katerem
posledica lovekove ibkosti,
zato je ni mogoe premagati
le z mono eljo in voljo.
Ljudje bi se mnogokrat lahko
izognili trpljenju, ki ga depresija
predstavlja, e bi brez sramu
poiskali pomo in tega ne bi
razumeli kot svojo ibkost.
Kateri dejavniki lahko

sproijo depresijo?
Depresijo lahko sproijo razline
ivljenjske okoliine, kot so
kronina bolezen, denarne
teave, teave v medosebnih
in druinskih odnosih. Sproijo
jo lahko tudi nenadni dogodki,
ki mono spremenijo nao
ivljenjsko utirjenost, npr. Pogosto gre za iste ali zelo bo bolje spal, tistemu, ki zelo
izguba drage osebe, izguba podobne nevrokemine vzroke, ki mono obuti tesnobo, pa bomo
dela, upokojitev. Seveda pa taki botrujejo tako nastanku depresije dali zdravilo, ki je za ta simptom
dogodki ne prizadenejo vseh kot telesne bolezni. Zato naj najustrezneje.
ljudi v enaki meri. Kot e reeno, bo pravilo, da hkrati zdravimo
so bolj ranljivi tisti, ki so dedno telesno bolezen in depresijo, e Koliko asa traja zdravljenje?
obremenjeni, in tisti, ki so do nje pride. as zdravljenja depresije merimo
v ivljenju manj samozavestni in v mesecih ali celo letih, kadar
bolj nagnjeni k rnogledosti. Katera zdravila psihiatri gre za ponavljajoe se epizode.
najpogosteje uporabljate za Bolniku je treba razloiti, da
Kako pogosto je depresija zdravljenje depresije? zdravljenje ni konano takoj,
spremljevalka kroninih Za zdravljenje depresije uporab ko simptomi izginejo ali se
bolezni? ljamo antidepresive. To je zelo pomembno ublaijo. e bi ga
Zelo pogosto. In ne samo to, velika skupina zdravil, ki se med takrat prekinili, bi se simptomi
depresija je pogosto sestavni del seboj sicer pomembno razlikujejo, v nekaj dneh ali tednih vrnili
kakne druge telesne bolezni, ne imajo pa tudi mnoge skupne zna- v enaki ali celo huji obliki.
le njena spremljevalka. ilnosti. Antidepresivna zdravila,
ki jih uporabljamo v zadnjih letih, Ali zadostuje, da bolniki
In katere so kronine so varna, imajo malo neelenih jemljejo zdravila? Kaj lahko
bolezni, s katerimi je uinkov in e ti so praviloma naredijo sami in kaj njihovi
povezana depresija? kratkotrajni. Najpomembneje pa svojci?
e pred leti so ugotovili, da je, da ne povzroajo odvisnosti. To Pomembno je, da bolniki in nji-
srno-ilne bolezni pogosto poudarjam prav zaradi pogostih hovi svojci depresijo prepoznajo
spremlja depresija oz. je njihov dvomov med ljudmi, e da ta kot bolezen in je ne pripiejo le

zaasni alosti. Obutke utruje- vse velike ivljenjske odloitve, pa ne obtoujejo, da ni tako bolan,
nosti, izrpanosti, odvenosti, naj gre za menjavo slube, loitev, kot pripoveduje, da nima trdne
nevrednosti, obupa in nemoi, poroko ... volje, da se ne more spraviti
ki so del bolezenske slike, mora- Zelo pomembno je tudi, da skupaj. Do njega naj ne bodo
mo kot take tudi prepoznati. Ti o svojih teavah govorimo. Zato nestrpni, ampak naj spodbujajo
obutki bodo bledeli in izginjali,
ko bo zdravljenje postalo uinko- Depresija ni prehodna slaba volja ali beno alostno
vito. To je mogoe pospeiti, e si
ne postavljamo teko dosegljivih
razpoloenje, ampak je bolezen s tevilnimi znaki. Prav
ciljev in si ne nalagamo preveli- tako ni posledica lovekove ibkosti, zato je ni mogoe
kih odgovornosti, e od sebe ne premagati le z mono eljo in voljo.
priakujemo preve, e se ude-
leujemo dejavnosti, ki nas lahko naj svojci prisluhnejo depresiv- preprianje, da je depresija
razvedrijo, e skrbimo za svoje nemu loveku in naj mu verja sicer huda, vendar le zaasna
telesno poutje in kondicijo ... mejo, da se v resnici pouti tako bolezenska motnja, ki se bo
Pomembno je tudi, da odloimo slabo, kot pripoveduje. Naj ga z zdravljenjem izboljala.
Kako se mi je
povrnilo veselje
do ivljenja
K. ., 45 let, iz Ljubljane.
ivljenje sem vedno zajemala

z veliko lico. Dokler nisem izgu-
bila oeta, sem mislila, da sem
nepremagljiva. Po njegovi smrti
sem velikokrat jokala, najhuje pa
mi je bilo, ker nisem mogla spati.
Zbujala sem se zelo zgodaj zjutraj
in nisem mogla ve zaspati. Dolgo
asa sem bila razdraljiva, vse mi
je lo na ivce. Mislila sem, da je
vse to le del alovanja, vendar po
nekaj mesecih ni bilo ni bolje.
Izgubila sem voljo do ivljenja, ni Pri psihiatru sem izvedela vse razmiljanja in napredek. Veliko
me ni ve veselilo, niti sluba ne. o depresiji. Zame je bilo najpo asa sem preivela v naravi, spet
Vmes sem doivela tudi infarkt. membneje spoznanje, da je to sem se zaela ukvarjati s kolesar-
No, vsaj mislila sem, da sem ga, bolezen kot vsaka druga in da se jenjem in pohodnitvom. Vrnila
saj me je v prsih mono stiskalo. lahko uspeno zdravi s psihotera- se mi je volja do ivljenja in zdaj
Opravila sem nekaj pregledov pijo in z zdravili antidepresivi. znova lahko uivam v ivljenju.
infarkta niso potrdili, stanje pa se Po nekaj mesecih jemanja Danes vem, da se mi ni treba
ni spremenilo. Nato sem la e na antidepresivov sem se poutila sramovati svoje bolezni. Zato tudi
druge preglede in posumili so, veliko bolje. Ni ve nisem bila piem svojo zgodbo. elim si, da
da gre za depresijo z anksiozno- tako razdraljiva, napadov joka je bi se v njej prepoznali tudi drugi
stjo. Zato mi je osebna zdravnica bilo vedno manj. V veliko pomo bolniki s podobnimi teavami in
svetovala posvet pri psihiatru mi je bil dnevnik, v katerega da bi spoznali, kako pomembno
psihoterapevtu. sem vpisovala svoje obutke, je zdravljenje.

NAA GOSTJA
prim. Maja Pavlin Klemenc,

dr. med., spec. spl. med.
Ambulanta splone in
druinske medicine
prim. Maja Pavlin Klemenc,
Nova Gorica

Kako pogosto se v svoji Kako prepoznate bolnike misli, nemir, razdraljivost. Lahko
ambulanti sreujete z depresijo? se pojavljajo tudi povsem telesni
z bolniki, ki imajo depresijo? Depresijo prepoznavamo klinino, znaki, kot so glavobol, boleine
Bolniki z razlinimi simptomi, ki so vasih uporabljamo posebej za ta v prsnem kou, teave z elod-
del depresije, so v moji ambulanti namen pripravljene vpraalnike. cem, boleine v kriu.
pogosti. Diagnozo postavimo, ko se vsaj
Primerjalni podatki kaejo, da 5 simptomov pojavlja vsaj Ali bolniki pridejo k vam
ima depresijo od 8 do 12 % ljudi. 2 tedna. To so alost, izguba sami in povedo, da so
V lanskem letu je bilo v moji zanimanja in zadovoljstva, motnje depresivni? Ali pa se
ambulanti 164 prvih obiskov hranjenja in spremembe telesne morda vekrat vraajo
zaradi depresije in anksioznosti tee, motnje spanja (zgodnje k vam zaradi telesne
(od tega 130 ensk in 34 mokih). jutranje prebujanje, nespenost), simptomatike?
Kot primerjavo naj navedem, motnje pri psihomotorinih aktiv- Bolniki pogosto pridejo sami in
da je bilo v istem letu 246 nostih, agitacija ali upoasnitev, povedo, da so depresivni. Neredko
prvih obiskov zaradi arterijske utrujenost, izguba energije, obu- se tudi zgodi, da pride ena in
hipertenzije (od tega 148 ensk tek nevrednosti, teave s spomi- prosi za nasvet, ker je mo hudo
in 98 mokih). nom in koncentracijo, ponavljajo- depresiven. Vasih moa tako le
e se misli na smrt, samomorilne napove, preden se sam oglasi

na pogovor. Bolniki s telesno Glede na dananji ivljenjski privzema serotonina. Med zdravili
simptomatiko se pogosto vraajo, ritem se pri svojih bolnikih iz te skupine je nekaj razlik,
posebno tisti, ki ne morejo sprejeti verjetno sreujete tudi predvsem v interakcijah z drugimi
dejstva, da njihove teave niso z anksioznostjo. zdravili in vplivu na anksioznost.
telesnega izvora. Anksioznost in depresija se pogo- Neeleni uinki so moni,
sto prepletata. Ve kot 70 % bolni- obiajno pa izginejo v nekaj
kov ima tudi znake anksioznosti. tednih. Zdravila zato pogosto
Depresija lahko prizadene Ko postane stalna ivna nape- uvajamo postopoma, prilagojeno
vsakogar, ne glede na sta- tost pogosta spremljevalka, bist- posamezniku. Prvi uinki se pri
rost, spol, poklic, izobrazbo veno vpliva na kakovost ivljenja, vseh takih zdravilih pokaejo
ali drubeni poloaj. ne nazadnje tudi na delovno ele po nekaj tednih. Tudi po
uspenost. Pojavijo se lahko izboljanju je treba zdravljenje
panina motnja, socialna fobija nadaljevati e ve mesecev.
Koga depresija najpogosteje in specifine fobije (strah pred
prizadene? viino, letenjem, nastopanjem, Kaj svetujete svojim
Depresija lahko prizadene vsako- zaprtimi prostori). bolnikom?
gar, ne glede na starost, spol, po- Bolnikom dajem ustveno
klic, izobrazbo ali drubeni poloaj. Kaj svetujete svojim podporo in jim pokaem
enske pogosteje iejo pomo bolnikom z depresijo in razumevanje, priporoam jim
kot moki. Tudi statistini podatki anksioznostjo? im ve telesne dejavnosti in
kaejo, da je v zahodnem delu sve- Obiajno jim svetujem zdravljenje uenje im bolj pozitivnega
ta depresija dvakrat pogosteje di- z antidepresivi. Zaradi hitre odnosa do ivljenja. Pomembno
agnosticirana pri enskah. Mono odvisnosti od anksiolitikov se za je pravilno zdravljenje, dovolj
pa je, da jo pri mokih mnogokrat zdravljenje z njimi odloim le za dolgo jemanje antidepresivov
spregledamo, saj o svojih ustve- kratko, prehodno obdobje. (vsaj 6 mesecev po prenehanju
nih teavah teje govorijo.
Pretirano izraanje ustev in jok, ki
sta pogosta pri depresiji, sta bolj
povezana z enskostjo. Mokost
je povezana s sposobnostjo in
uspehom, depresijo pa spremljajo
obutki nemoi in izgube nadzora.
V naem kulturnem prostoru se
od mokih zahteva, da so moni,
polni zaupanja, depresija pa naj
bi pomenila priznanje ibkosti in
ranljivosti.
Ali je depresija pogosteja

pri mlajih in aktivnejih ali
pri starejih?
Depresija je eden od vodilnih
vzrokov onesposobljenosti (to je
nezmonosti za delo, invalidnosti)
v svetovnem merilu. V starostni Kako poteka zdravljenje simptomov, e je depresija
skupini od 15 do 44 let je celo z antidepresivi? Katere diagnosticirana prvi), jemanje
na drugem mestu, in to pri najpogosteje predpisujete anksiolitikov pa le za kratko,
obeh spolih. V moji ambulanti v ambulanti splone prehodno obdobje. Glede
pogosteje iejo pomo aktivni medicine? na posameznikove potrebe
odrasli, morda tudi zaradi potrebe Najpogosteje predpisujem predlagam tudi vkljuitev
po staleu. selektivne zaviralce ponovnega svojcev.

POSKRBIMO ZASE
tevilne hormonske spremembe in dozorevanje
ivevja, kar se kae z znailnimi nihanji razpoloenja
in ustvenimi izbruhi. Hkrati poteka tudi zahteven
psihini razvoj, proces osamosvajanja, iskanja lastne
identitete, ko se mladostniki spraujejo, kdo so,
kakni so, kaj elijo postati. Zanejo iskati svoje mesto
med vrstniki, med katerimi se uijo komunikacije,
asertivnosti, postavljanja zase, novih vlog v ivljenju.
Vse to je pogosto povezano s tesnobo, alostjo in
potrtostjo, kar so lahko tudi znaki depresivnosti. Zato
je vasih teko loiti med depresijo in normalnimi
nihanji razpoloenja v adolescenci.
Poleg tega se depresija v tem obdobju ne kae
z enakimi znaki kot pozneje. Pri mladostniku se
lahko kae z razdraljivostjo, izbruhi jeze ali celo
agresivnostjo. Razdraljivost je lahko celo vodilni
znak depresije pri mladostniku. Predvsem pri
mladostniku, ki prej ni imel teav z obvlado
vanjem jeze in ki ni bil razdraljiv, moramo ob
pojavljanju teh znakov pomisliti, da gre lahko
za depresijo.
Znak depresije pri mladostniku so lahko tudi razline
boleine, npr. glavoboli ali boleine v elodcu, za
katere ne odkrijemo telesnih vzrokov. Depresivni
Mladostniki
mladostniki so lahko preplavljeni z obutkom
nivrednosti, zaradi esar so izjemno ranljivi pri vsaki
kritiki ali zavrnitvi. Pogoste so motnje koncentracije,
in depresija
pomanjkanje energije in pretirana utrujenost, kar se
lahko kae s padcem olskega uspeha. Stvari, ki so
jih prej veselile, jih ne veselijo ve, niso motivirani za
aktivnosti, zanejo se umikati v osamo.
Irma Kuhar, dr. med.,
spec. psih. Pogosti znaki depresivnosti
Psihiatrina ambulanta pri mladostnikih
alost, obutek brezupa
dr. Kuhar Irma, Vrhnika razdraljivost, jeza
jokavost
umik od prijateljev, druine
Vasih je veljalo, da se depresija pojavlja le nezainteresiranost za aktivnosti, ki so jih prej
pri odraslih. Danes pa vemo, da so lahko veselile
tudi otroci in mladostniki depresivni, le da spremembe v vzorcih hranjenja in spanja
depresijo pri njih pogosto spregledamo, nemir
obutek nivrednosti, krivde
saj so njeni znaki drugani kot pri odraslih, izguba veselja, motivacije
nekatere znake pa lahko zamenjamo utrujenost, pomanjkanje energije
z obiajnim vedenjem mladostnika. teave s koncentracijo
razmiljanje o smrti ali samomoru
Mladostnitvo (adolescenca) je razvojno obdobje med Na te znake moramo biti pozorni, predvsem e
otrotvom in odraslostjo, ki se zane s puberteto in trajajo dlje asa.
hitrim telesnim razvojem. Za to obdobje so znailne

Pomembno je, da ob spremembah, kot so
razdraljivost, nenaden padec olskega
uspeha, socialni umik, zlasti e trajajo
dlje asa, pomislimo tudi na monost, da
je mladostnik depresiven, in poiemo
strokovno pomo.
trpljenje. Vendar zloraba substanc le poslaba depre-

sijo. Nekateri pa se zatekajo v raunalnike igrice ali
na internet, kar e povea njihovo socialno izolacijo,
osamljenost pa poslaba depresijo.
Depresija ima lahko za mladostnika hude in dolgo- Neprepoznana in nezdravljena depresija lahko
trajne posledice, zato je zelo pomembno, da jo im pripelje do motenj hranjenja, neredko pa tudi do
prej prepoznamo in zdravimo. Nezdravljena depresija samopokodovalnega vedenja in do drugih oblik
lahko zaradi pomanjkanja energije, hitre utrujenosti rizinega vedenja, kot so neprilagojena hitrost
in motenj koncentracije pripelje do teav v oli, zaradi vonje, nenadzorovano pitje ali nevarni spolni
esar bo depresiven mladostnik lahko dosegel slabo odnosi. Ne nazadnje lahko mladostniki, ki so hudo
izobrazbo, kot bi jo sicer. Zaradi umika iz svojega dru- depresivni, zanejo razmiljati tudi o samomoru.
benega okolja izgubi prilonost, da bi se uveljavil med Zato je pomembno, da ob spremembah, kot so
sovrstniki, se nauil komunikacije, sodelovanja, zato bo razdraljivost, nenaden padec olskega uspeha,
lahko imel teave tudi kasneje v ivljenju. Depresivni socialni umik, zlasti e trajajo dlje asa, pomislimo
mladostniki se pogosto zatekajo v zlorabo alkohola tudi na monost, da je mladostnik depresiven, in
ali drugih substanc, saj si s tem skuajo olajati svoje poiemo strokovno pomo.
V skrbi za vae zdravje

Depresija spada med najpogosteje duevne motnje, saj
zaradi nje trpi kar ena izmed estih oseb.
Ve o depresiji najdete v knjiicah iz zbirke V skrbi za vae zdravje, ki jih dobite
pri specialistu splone/druinske medicine ali specialistu psihiatru. Objavljene
so tudi na www.krka.si.

POSKRBIMO ZASE
Najoitneja je razlika v pogostosti. Moki namre
dva- do trikrat redkeje zbolijo za depresijo kot enske.
Za to razliko vemo e dolgo in je bila potrjena
v tevilnih raziskavah, njen vzrok pa ni znan. Pojasniti
so jo skuali z biolokimi, psiholokimi in sociolokimi
razlagami.
Ena od biolokih razlag upoteva razlino hormonsko
stanje, saj je znano, da hormonske spremembe lahko
vplivajo na razpoloenje. Druga upoteva nosenost,
porod, dojenje in menopavzo. Vse to je, vsaj za zdaj,
povezano izkljuno z enskami, prinaa pa veje
tveganje za pojav depresije.
Med sociolokimi razlagami je najpogosteje ome-
njena tista, ki upoteva podrejeno vlogo enske
v tradicionalnih patriarhalnih drubah. Depresivno
reagiranje razloi kot odziv na razline psihine
obremenitve.
Mono je, da k razlini pogostosti pojavljanja
depresije pri obeh spolih prispeva vse to in e drugi
razlogi, ki jih tu ne omenjam.
Prepoznavanje depresije je pri

mokih pogosto zahtevneje
Tudi moki tevilni strokovnjaki menijo, da je pogostost

depresije pri mokih manja le navidezno. tevilo
samomorov je namre pri mokih veje kot pri
so lahko
enskah, samomor pa je z depresijo tesno povezan.
Zdi se torej mono, da depresija pri mokih
ni redkeja, ampak je le redkeje prepoznana.
depresivni
Ugotavljanje depresije namre ne temelji na
laboratorijskih ali slikovnih preiskavah, ampak zgolj
na prisotnosti nekaterih simptomov: pomembno
je torej, kaj bolnik pove in kako je videti. Ker pa se
prim. Andrej mitek, Moki pogosto skuajo teave reevati

dr. med., spec. psih. sami, vasih tudi na manj primerne naine.
Psihiatrina bolninica moki in enske nekoliko razlikujemo v ustvovanju

in vedenju e, ko smo zdravi, si lahko predstavljamo,
Begunje da se simptomi depresije (ki so zlasti ustveni in
vedenjski) med spoloma razlikujejo in so morda pri
mokih manj znailni. Moki o ustvenih teavah tudi
Poudarjanje razlik med mokimi in enskami teje govorijo kot enske. Poleg tega enske zaradi
v sodobni civilizaciji ni priljubljeno. Kljub temu bolezenskih teav prej poiejo zdravstveno pomo.
pa se spola med seboj razlikujeta po biolokih Moki pa pogosto skuajo teave reevati sami,
posebnostih organizma, psiholokih znailnostih vasih tudi na manj primerne naine. Ker alkohol
in vlogi v drubi. Depresija seveda prizadene utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi, se zdi
tako moke kot enske, zaradi omenjenih razlik primeren za lajanje trpljenja. Dolgorono seveda ne
med spoloma pa so njene znailnosti pri mokih rei situacije, ampak jo celo poslaba. Poleg depresije
nekoliko drugane kot pri enskah. se lahko pojavi e odvisnost od alkohola in bolnik

Kako pa se depresija kae pri
mokih?
Opozoriti je treba, da imajo moki lahko povsem
obiajne simptome depresije. Nekateri podatki kaejo,
da se pri njih pogosteje pojavljajo manj znailni
simptomi, ki jih sicer sreamo tudi pri enskah,
a redkeje. Ti simptomi so zlasti poveana razburljivost
in nagnjenost k agresivnemu vedenju, obutek prazni-
ne in nezadovoljstva, neodlonost in neprestana utru-
jenost ter e omenjeno pitje alkohola ali jemanje drog.
Navedene znailnosti so simptomi le takrat, ko pome-
nijo spremembo obiajnega stanja (nekateri ljudje so
stalno razburljivi, zato to ni simptom depresije). e ima
zdravnik dovolj znanja in asa, pa bo kadar gre za
ima dve teavi namesto ene; slikovit angleki izraz za depresijo poleg manj znailnih simptomov veinoma
tako stanje je double trouble. Odvisnost od alkohola nael tudi znailneje, npr. upad volje, motnje spanja in
ali drog, ki je pri mokih pogosteja, morda depresijo apetita, misli o smrti, teave s koncentracijo.
zakrije, zato ostane neprepoznana.
To razmiljanje potrjujejo raziskave, narejene na ame Depresijo pri mokih je mono uspeno zdraviti
riki etnini skupini Amiev, ki so potomci nemko- tako kot pri enskah. Seveda pa se je navodil treba
-vicarskih priseljencev. ivijo po zelo strogih naelih dosledno drati. Tu pa sreamo e eno razliko:
in praktino ne poznajo odvisnosti od alkohola. Pri njih enske pri zdravljenju v povpreju bolje sodelujejo
ni razlik v pogostosti depresije med mokimi in en- kot moki.
skami, je pa depresija pri njih pogosteja kot obiajno.
V skrbi za vae zdravje

Knjiica Moj sopotnik k izboljanju poutja iz zbirke
V skrbi za vae zdravje je napisana v obliki dnevnika, ki
bolniku z depresijo in njegovemu zdravniku pomaga pri
spremljanju izboljanja bolnikovega poutja.
Dobite jo pri specialistu splone/druinske medicine ali specialistu psihiatru,
objavljena pa je tudi na www.krka.si.

POSKRBIMO ZASE
enske obolevajo za depresijo dvakrat pogosteje
kot moki, na kar poleg dednih dejavnikov vplivajo
e enski spolni hormoni, vrsta stresa in naini, kako
se enske s stresnimi situacijami spopadajo. Tudi
simptomi depresije so pri enskah lahko drugani.
Razlike med depresijo pri mokih

in enskah
eprav je depresija pri mokih in enskah podobna,
se pri enskah pogosteje pojavlja sezonska oblika
depresije, npr. depresija pozimi, ko je manj sonca in
dnevne svetlobe. Pogosteje so tudi atipine oblike
Vsaka etrta enska lahko priakuje, da

bo enkrat v ivljenju zbolela za depresijo.
depresije, kar pomeni, da motnja poteka drugae,

kot si jo obiajno predstavljamo. Pojavi se lahko
kot pretirana potreba po spanju, povean apetit in
porast telesne tee, razdraljivost in napetost. Tudi
obutki krivde so pogosteji pri enskah. Obolevajo
Depresija
bolj zgodaj kot moki, kar lahko negativno vpliva na
uspeh v oli ali pri zaposlitvi. Veja je tudi nevarnost,
da so pridruene e druge duevne motnje, npr.
anksiozne motnje in motnje hranjenja. Pri enskah se
pri enskah
depresiji pogosteje pridruijo telesne boleine, zlasti
glavobol, boleine v kriu, miicah in sklepih.
Najpogosteji vzroki za nastanek depresije

Metoda Vidmar Vengust, pri enskah
Obstaja ve teorij, ki skuajo razloiti, zakaj enske
dr. med., spec. psih. obolevajo pogosteje kot moki, vse pa kae, da
k temu prispeva ve dejavnikov: genetski, hormonski,
Zasebna psihiatrina psiholoki in socialni ...
e so v druini depresivne motnje, je veja verjetnost
ambulanta, Celje za nastanek bolezni. Sodobne preiskave moganov
so pokazale, da so mogani pri depresivnih ljudeh
spremenjeni, zlasti tisti deli, ki uravnavajo razpoloenje,
Vsak obasno obuti alost ali otonost, miljenje, apetit in spanje. Znanstveniki prouujejo
vendar ti obutki navadno minejo tudi vpliv enskih spolnih hormonov, katerih raven se
spreminja v razlinih starostnih obdobjih. Poleg tega
v nekaj dneh. Depresija pa je lahko resna enske opravljajo razline vloge so mame, ene,
motnja in negativno vpliva na bolnikovo zaposlene delavke. e imajo pri tem premalo pomoi,
ivljenje na poutje, medosebne so obutljiveje za nastanek depresije.
odnose, delovne sposobnosti in Niji socialno-ekonomski status in revina sta prav
tako dejavnika tveganja za nastanek depresije.
samovrednotenje. eprav jo je mono V zadnjih desetletjih so enske vedno bolj obremenje
uinkovito zdraviti, e vedno premalo ne tudi z zunanjimi socialnimi atributi, na katere imajo
obolelih poie pomo. samo omejen vpliv: z mladostjo, lepoto, vitko postavo.

Pogosto imajo nauen vedenjski vzorec nemoi, pa- varuje pred nastankom depresije in da se nevarnost
sivnosti in akanja, da bo kdo drug reil njihove teave. za nastanek depresije mono povea ele po poro-
Pogosteje iejo krivdo pri sebi. Pri enskah se v istih du, ko pride do hitre hormonske spremembe. Danes
stresnih okoliinah hitreje razvije depresija kot pri pa je znano, da tudi hormonska sprememba v prvem
mokih, ker se izloi ve stresnega hormona, podaljan trimeseju nosenosti lahko porui mogansko rav-
pa je tudi odziv na stres. Zato naj bi moneje in dlje novesje in vodi v nastanek depresije in anksioznosti.
doivljale stres. Tudi spopadanje s stresom je razlino. Pri depresivnih nosenicah je veja nevarnost, da bo
Depresivne enske si skuajo pomagati s premiljeva- med nosenostjo in pri porodu prilo do zapletov,
njem in premlevanjem o teavah, moki pa skuajo depresija pa se po porodu lahko e poglobi.
pozornost preusmerjati drugam in so tako bolj aktivni.
Poporodna depresija
Predmenstruacijski sindrom in Depresija po rojstvu otroka se imenuje poporodna
depresija. Sproijo jo lahko hitre hormonske spre-
predmenstruacijska disforina membe, pa tudi utrujenost po porodu, pomanjkanje
motnja spanja, dvomi o sposobnosti biti dobra mama, preti-
Mnoge enske pred menstruacijo obutijo razline ran perfekcionizem v odnosu do otroka, stres zaradi
oblike nelagodja (razdraljivost, potrtost, obutljive sprememb, ki jih povzroi prihod novega druinske-
prsi), vendar je to e normalno. Pri predmenstruacij- ga lana. Po rojstvu se spremeni tudi samopodoba,
skem sindromu (PMS) so znaki e izraziteji in lahko manj je prostega asa ...
ovirajo vsakdanje ivljenje. Pri eni od desetih ensk
pa so simptomi e posebno izraziti in takrat govori- Kakna je razlika med blajo motnjo
mo o predmenstruacijski disforini motnji (PMDM), razpoloenja po porodu in depresijo?
za katero so znailni predvsem duevni znaki: globlja tevilne enske nekaj dni po porodu doivijo blajo
depresija, napetost, razdraljivost in druge ustve- obliko razpoloenjskih motenj, ki jih z anglekim
ne motnje. Simptomi se pojavijo 10 do 14 dni pred izrazom imenujemo tudi baby blues. Gre za nekaj
redno meseno periodo in minejo v nekaj dneh po dni trajajo obutek alosti, tesnobnosti ali jokavosti.
njej. Vzrokov, zakaj imajo nekatere enske teave, Pojavijo se lahko motnje apetita ali spanja. Ta motnja
druge pa ne, e ne poznamo, obstaja pa ve teorij, ki v nekaj dneh izgine in zdravljenje ni potrebno.
motnjo povezujejo z delovanjem spolnih hormonov.
Simptomatika je povezana e s ustvenimi teava-
mi, nainom ivljenja, stresom in ima tudi druinske
znailnosti (npr. mama je imela PMS).
Pri premagovanju PMS si lahko enske pomagajo na
ve nainov. Priporoa se uporaba jeglievega olja in
entjanevke. Koristna je redna vsakodnevna telovad-
ba, vsaj 8 ur spanja na dan, tudi sprememba prehrane
in navad, npr. manj slana hrana, izogibanje kavi in
alkoholu, ve balastne hrane in zelenjave. Svetujejo
se dodatki, npr. vitaminov B6 in E, kalcija in magnezija.
Tudi sprostitvene tehnike lahko zmanjajo intenzi-
teto simptomov. Od zdravil se priporoajo peroralni
hormonski kontraceptivi in antidepresivi (selektivni
zaviralci ponovnega prevzema serotonina, SSRI).
Depresija v nosenosti in
poporodna depresija
Nosenost se navadno prikazuje kot obdobje veselja
in priakovanja, vendar ni vedno tako. Najmanj ena
od desetih nosenic ima teave zaradi depresije.
Vrsto let je veljalo preprianje, da nosenost ensko

POSKRBIMO ZASE
e pa simptomi ne izginejo in se zanejo poglabljati, pa je obdobje, ko se pri enski prekine mesena
govorimo o poporodni depresiji. Ta se lahko pojavi perioda in se lahko pojavijo nekateri znailni
kadarkoli v prvem letu po porodu. Poleg znakov de- telesni znaki, npr. oblivi vroice, nono znojenje,
presije se lahko pojavijo misli o pokodovanju sebe nespenost, razbijanje srca ...
ali otroka. Upadeta tudi interes in skrb za otroka. Hiter padec ravni enskega hormona lahko privede
Poporodna depresija potrebuje zdravljenje. do telesnih in duevnih sprememb: do depresije,
anksioznosti in teav s spominom. Depresivna
Kdaj je treba poiskati zdravniko pomo motnja v tem obdobju se pojavi predvsem pri tistih
e motnje razpoloenja ne minejo v 2 tednih. enskah, ki so e prej imele depresivne epizode,
e se znaki depresije poglabljajo. pri enskah, ki so izpostavljene kroninemu stresu,
e mati ni sposobna poskrbeti zase in za otroka. pri odvisnih od droge in alkohola ter pri kadilkah.
e s teavo opravlja vsakodnevne obveznosti. Veje tveganje je tudi pri tistih, ki so jim operativno
e se pojavijo misli o tem, da bi kodovala sebi ali odstranili jajnike. K nastanku depresije prispevajo
otroku. tudi psiholoki dejavniki, npr. staranje, telesne
Marsikatera enska se pouti kriva in se sramuje bolezni, odhod otrok od doma.
depresije. Depresija pa ne pomeni, da je slaba mati, Ker enske znake depresije pripisujejo menopavzi
ampak kae, da potrebuje strokovno pomo. in je ne zdravijo, prihaja do pojava kroninih oblik
depresije. Blaje oblike depresije v menopavzi se
Ali je med nosenostjo varno jemati zdravijo z nadomestno hormonsko terapijo in po
antidepresive? potrebi s psihoterapijo, globlje oblike depresij pa
e se enska zdravi z antidepresivom in v tem asu s kombinacijo antidepresivov in psihoterapije.
zanosi, se ji depresija lahko ponovi, e prekine zdrav
ljenje. Zato je dobro, da se posvetuje z zdravnikom,
ki bo ocenil razmerje med potrebo po zdravljenju in
Pri blagih oblikah depresije si
tveganjem zaradi jemanja antidepresiva. lahko enska pomaga tudi sama
e je enska postala depresivna med nosenostjo in ivite im bolj zdravo.
gre za blajo obliko depresije, najprej poskusimo s psi Dovolj spite in poivajte ter bodite vsak dan dovolj
hoterapijo. e ni uspena, predpiemo antidepresiv. telesno dejavni.
Jemanje antidepresivov ni popolnoma brez tveganja. Izogibajte se kajenju, jemanju drog ali pitju
eprav nekatere tudije kaejo, da ima izpostavlje- alkohola.
nost antidepresivom iz prej omenjene skupine SSRI e je le mogoe, ne jemljite pomirjeval in zdravil
lahko nekatere neelene posledice za otroka, pa so za lajanje bolein.
posledice navadno blage in prehodne. V vsakem pri- Bodite pozitivno naravnani in negujte pomembne
meru se je treba posvetovati z zdravnikom ter oceniti odnose.
potrebe in morebitno tveganje za mamo in otroka. V obdobju depresije ne sprejemajte velikih
ivljenjskih odloitev (npr. loitev, menjava
Ali je med dojenjem varno jemati slube).
antidepresive? Postavljajte si majhne in dosegljive cilje.
Antidepresivi se v materino mleko izloajo v zelo Pomembno je, da poskrbite zase in se ukvarjate
majhnih koliinah. eprav je malo teav pri dojenih s tistimi dejavnostmi, ki vam veliko pomenijo.
otrocih, katerih matere jemljejo antidepresive iz
skupine SSRI, pa se je treba pred jemanjem zdravil Zdravniko pomo je treba poiskati, e znaki depre-
posvetovati z zdravnikom ter oceniti prednosti in sije ne minejo, e se poglabljajo, e se pojavita huda
tveganja. tesnoba in nespenost, e enska nima ve kontrole
nad razpoloenjem, e ne zmore ve izpolnjevati
Depresija v perimenopavzi in vsakdanjih nalog, e ima teave s koncentracijo in e
se ji pojavljajo samomorilne misli.
menopavzi e se depresivno stanje poglablja, je potrebno anti-
Perimenopavza traja priblino 10 let pred menopav depresivno zdravljenje. Depresija je ozdravljiva, zato
zo, ko se v jajnikih postopoma zmanjuje nastajanje je smiselno pravoasno poiskati ustrezno strokovno
enskega spolnega hormona estrogena. Menopavza pomo.

Zdravljenje je enako kot v drugih ivljenjskih obdobjih,
eprav moramo nujno upotevati nekatere posebno
sti. Dele asa, ki ga bo veina preivela v starosti, bo
vedno veji, zato je pomembno ohranjati vitalnost
in aktivnost ter tako izboljevati kakovost svojega
ivljenja.
Depresija v starosti
Depresija postaja s starostjo pogosteja, podatki
govorijo o petini do tretjini obolelih starostnikov.
Najredkeje se pojavlja v intenzivni domai negi, le pri
devetini. V domovih upokojencev in bolninicah pa
za depresijo oboli skoraj polovica starostnikov. K temu
prispevajo razlini dejavniki.
Starosti danes ne razumemo ve kot bolezenskega
obdobja, ampak kot eno od razvojnih faz pri loveku,
ko so nekateri dogodki in spremembe pogosteji
kot v mlajih ivljenjskih obdobjih. Pogosteje so
izgube ljudi (starev, partnerja, prijateljev, sodelavcev,
sosedov, vrstnikov), kar vpliva tudi na odnos do sebe
Depresija
in na strah pred lastno minljivostjo in umrljivostjo.
Med izgube spadajo tudi izguba zdravja (zaradi
bolezni), zaznavanja s utili (npr. slabi vid in sluh),
postaja
gibljivosti (npr. teave z gibali, nesposobnost za vonjo
avtomobila), sposobnosti (npr. upad miine moi,
blage kognitivne motnje), odnosov (npr. odselitev
s starostjo
otrok, spremembe socialne mree ob preselitvi
v dom) in ne nazadnje tudi finannih zmonosti (npr.
viina sredstev za preivljanje, konec delovne dobe).
pogosteja
Vsem izgubam je skupno alovanje. Ta proces nekateri
doivljajo laje kot drugi. e pa je izgub preve, e
posameznik v alovanju nima zadostne podpore
blinjih in e e po naravi teje odaluje izgubljeno,
lahko to pomeni uvod v depresijo.
Katarina Barbara trukelj,
dr. med., spec. psih. Povean stres negativno vpliva
na zdravje
Enota za gerontopsihiatrijo V starosti poleg e omenjenih izgub stres poveujejo
Psihiatrine klinike Ljubljana tudi nekatere druge spremembe, ki so med mlajimi
redkeje ali pa jih laje sprejemajo. Obvladovanje
vsakodnevnih aktivnosti (nakupovanje, kuhanje,
pospravljanje, branje, gledanje televizije, ukvarjanje
Depresija lahko kadarkoli v ivljenju z raznimi hobiji) pomembno prispeva k dobremu
prizadene skoraj petino sicer zdravih ljudi. poutju in pozitivni samopodobi ter zniuje raven
Proces staranja zaradi razlinih dejavnikov stresa. Aktiven in zadovoljen starostnik bo laje sprejel
e poveuje tveganje za njen nastanek, upad funkcionalnosti, s tem pa bo tudi tveganje za
depresijo manje. Delno naj bi to tveganje poveevali
hkrati pa se pogosteje pojavljajo tudi tudi bioloki dejavniki, zlasti ilne spremembe
druge bolezni, ki jih povezujemo z vejim v moganih, teave s krvnim tlakom, hormonske
tveganjem za depresijo. spremembe, spremembe v delovanju avtoimunskega

POSKRBIMO ZASE
sistema in spremembe v telesu. Zaradi vsega tega teavami je priporoljivo opraviti pregled prostate
starostniki potrebujejo ve tekoine in dovolj kalo in doloiti raven testosterona. Vedno opravimo EKG,
rino in raznoliko prehrano. Po raziskavah je kar ob pretonih motnjah pa tudi ultrazvok vratnih il.
precej starejih dehidriranih in podhranjenih, oboje Starostniki navadno jemljejo kar precej zdravil, zato je
pa poveuje tveganje za pojav razlinih zdravstvenih vekrat potrebna racionalizacija, znanje o medseboj-
teav. nem delovanju zdravil pa je pri delu s starostniki
nujno. Antidepresive uporabljamo po podobnih
Depresija je bolezensko stanje naelih kot pri mlajih zanemo z majhnimi
odmerki in jih poasi poveujemo. Veina smernic
Depresija je v starosti ravno tako bolezensko stanje za depresijo pri starejih kot antidepresiv prve
kot v kateremkoli drugem ivljenjskem obdobju in ne izbire priporoa antidepresiv iz skupine selektivnih
pomeni normalnega staranja, e saj ni udno, da je zaviralcev ponovnega prevzema serotonina (SSRI),
depresiven .... Klinina slika depresije je lahko nekoliko med katerimi pa je treba izbrati ustreznega, saj so
drugana, zato obstaja tveganje, da depresijo spregle- razlini po uinku (sertralin npr. izboljuje kognitivne
damo ali jo zamenjamo z drugimi boleznimi. Namesto funkcije, paroksetin pomirja, escitalopram spodbuja)
depresivnega razpoloenja in bolnikovih subjektivnih in po profilu neelenih uinkov. Sodobno znanje
navedb o alosti so pogosto v ospredju upad intere- o biolokih podtipih depresije bolj priporoa
sov (apatija), volje (hipobulija), zadovoljstva (anhedo- izbiro zdravila glede na profil simptomov, zato pri
nija) in motivacije, kar e samo po sebi pomeni hudo
starejih med antidepresive prve izbire uvramo
zmanjanje sposobnosti za vsakodnevno ivljenje.
tudi dvojno delujoe antidepresive (mirtazapin,
V klinini sliki so pogosti e hipohondrini in telesni
venlafaksin, duloksetin, bupropion) in najnoveji
simptomi (razline navedbe o boleinah in drugih
agomelatin. Neuinkovitost ali slabo prenaanje
spremembah v telesu), poudarjene so poveana
prvega antidepresiva je indikacija za menjavo,
tesnobnost in motnje spomina, ki jih bolniki navajajo
iemo toliko asa, dokler ne najdemo ustreznega
spontano, pogosto kot glavno teavo. Zaradi motenj
antidepresiva ali kombinacije zdravil, da doseemo
spomina je depresijo vasih teko loiti od demence,
pomembno izboljanje ali stanje popolnega zdravja.
najbolj pa nam pri tem pomaga odziv na zdravlje-
Pri starejih je lahko pot do tega cilja nekoliko dalja
nje z antidepresivi. Ob izboljanju depresije izginejo
in povezana z aktivnim uravnavanjem vseh drugih
tudi spominske motnje, kar se pri demenci ne zgodi.
zdravstvenih, psiholokih in socialnih dejavnikov
Simptomi in znaki depresije povzroijo spremembe
v ivljenju obolelega. Pri tem sodelujejo razlini
v bolnikovem odnosu do sebe, preteklosti in priho-
strokovnjaki (negovalno osebje, socialni delavci,
dnosti (vse vidi negativno), drugih (izolira se od dru-
psihologi, delovni terapevti, fizioterapevti, druinski
gih), lastnega zdravja (meni, da nikoli ne bo bolje), ob
zdravniki, zdravniki drugih specialnosti) in vedno
tem pa opua vsakodnevne aktivnosti, tudi tiste, ki
so pomembne za preivetje. Nezdravljena depresija ni tudi svojci ali blinji. Pri zdravljenju uporabljamo
povezana samo s pogostejimi samomori in drugimi razline terapevtske pristope, tudi psihoterapijo,
oblikami samomorilnega vedenja, temve tudi s pove- ki je ustrezno prilagojena ivljenjskemu obdobju,
ano umrljivostjo zaradi drugih bolezni, opuanjem potrebam in zmonostim starostnika z depresijo.
nujnih zdravil in odklonilnim odnosom do razlinih
oblik pomoi. Po drugi strani pa je zdravljenje primer- Depresija je v starosti pogosta
ljivo uinkovito in uspeno kot pri mlajih ljudeh.
bolezen
Njeno prepoznavanje in zdravljenje je nujno, saj je
Zdravljenje depresije v starosti povezana s pomembnim funkcionalnim upadom,
Osnova zdravljenja je racionalna uporaba antidepre z osebno stisko obolelega, poveuje obolevnost
sivov, ki temelji na dokazih, ob tem pa uporabimo e in umrljivost zaradi drugih bolezni ter tveganje za
vse druge terapevtske ukrepe. Ob diagnozi depresije nevarne oblike samomorilnega vedenja. Zdravljenje je
najprej preverimo bolnikove bolezni in vsa zdravila, multidisciplinarno, uporablja razline pristope, temelji
ki jih jemlje. Hkrati vedno opravimo vse osnovne pa na racionalni in pravilni uporabi antidepresivov.
laboratorijske preiskave. e je depresija povezana Takno zdravljenje je uspeno in uinkovito, vraa
s pomembnim hujanjem, preverimo tudi najpo- zdravje in funkcionalnost ter omogoa kakovostno
gosteje tumorske faktorje. Pri mokih z urolokimi ivljenje starostnika.

po svetu. Gre za trdovratno bolezen, ki se pri 10 do
30 % bolnikov kljub dolgotrajnemu zdravljenju ne
pozdravi v celoti. Poleg tega se rada ponovi; po prvi
epizodi se v 2 letih ponovi pri 40 % bolnikov, po
drugi epizodi v 5 letih pri kar 75 % bolnikov.
Depresija pogosteje prizadene enske, prav tako
se pogosteje pojavlja pri ljudeh, ki e imajo kakno
drugo osnovno bolezen. Pri bolnikih s sladkorno ali
srno boleznijo se pojavlja dvakrat pogosteje kot
v sploni populaciji, po miokardnem (srnem)
infarktu pa kar trikrat pogosteje. Raziskava je
pokazala, da 15 do 20 % bolnikov, sprejetih
v bolninico zaradi srnega infarkta, izpolnjuje
merila za pravo depresijo (velika epizoda depresije),
medtem ko se znaki depresije brez izpolnjenih meril
za veliko epizodo depresije pojavljajo e v vejem
odstotku. Depresija po srnem infarktu vsaj podvoji
tveganje za ponovne srno-ilne dogodke. Hkrati
do trikrat povea tveganje za razvoj koronarnih
dogodkov pri ljudeh, ki nimajo znane koronarne
bolezni. Depresija poslabuje prognozo bolnika, ki
je prebolel srni infarkt, vsaj po dveh mehanizmih,
biolokem in vedenjskem.
Bioloki mehanizem. Depresivne bolnike po
Depresija in
srnem infarktu so primerjali z bolniki, ki po srnem
infarktu niso bili depresivni. Ugotavljali so poveane
koncentracije biomarkerjev v krvi, poveano
koronarna
aktivnost simpatinega ivevja, hormonske motnje,
poveane vrednosti C-reaktivnega proteina, motnje
v relaksaciji ilne stene ...
Vedenjski mehanizem. Depresivni bolniki po
bolezen srnem infarktu vekrat krijo navodila o zdravi

prehrani in zdravem ivljenju, so manj redni pri
jemanju zdravil, teje opustijo kajenje ...
asist. dr. Dragan Kovai, Kako prepoznati bolnika

dr. med., spec. interne z depresijo?
Ob dejstvu, da ima vsak peti bolnik po srnem
medicine infarktu depresijo, se zdi problem v praksi mono
podcenjen in pogosto prepuen nakljuni
Splona bolninica Celje prepoznavi bolezni. Poleg e navedenih meril, zajetih
v definicijo bolezni, imamo danes na razpolago
tevilne protokole in tokovne sisteme. Eden od
Veina definicij depresijo opredeljuje kot stanje pogosto uporabljenih vpraalnikov je prikazan na
poveane utrujenosti, pesimizma, obutka, da nismo koncu prispevka. Prek dveh preprostih vpraanj nas
kos sicer obiajnim nalogam in teavam. privede do diagnoze prave depresije oziroma drugih
V ZDA je raziskava v letih 2001 in 2002 pokazala, da depresivnih motenj z zanesljivostjo, ki jo na podlagi
je pojavnost depresije v asu povprene ivljenjske izkuenj lahko dosegajo le usmerjeni specialisti.
dobe loveka iz splone populacije 16,2-odstotna. Ravno zaradi svoje preprostosti in zanesljivosti je
Zato je ta bolezen precej visoko na lestvici bolezni, eno najbolj uporabljanih orodij, ko diagnosticiramo
ki najbolj obremenjujejo ljudi in zdravstvene sisteme depresijo pri bolnikih z boleznijo koronarnih arterij.

POSKRBIMO ZASE
Kaj storiti, ko pri koronarnem
bolniku ugotovimo depresijo?
Prvi korak je posvet z izbranim zdravnikom, ki mu
sledi zdravljenje, v katerem sodelujejo bolnik, izbrani
zdravnik in po potrebi psihiater. Potrebna je tudi
aktivna vloga svojcev in preostalega bolnikovega
okolja. Pomembno vlogo v takni situaciji
lahko s spodbujanjem telesne vadbe in stalnim
izobraevanjem odigrajo tudi regionalni koronarni
klubi.
Vpraalnik o bolnikovem
zdravju
(Patient Health Questionnaire, PHQ-2)
Ali ste v zadnjih 2 tednih pogosto obutili
Uinkoviti
naslednje teave?
Malo zanimanja ali obutka zadovoljstva pri

aktivnostih
0 = nikoli
1 = nekaj dni
2 = ve kot polovico dni
naini
sproanja
3 = skoraj vsak dan
Obutek pobitosti, utrujenosti in brezupnosti

0 = nikoli
1 = nekaj dni Vas pee zgaga, boli glava, ste stalno
2 = ve kot polovico dni prehlajeni? Tekate od ene obveznosti
3 = skoraj vsak dan
do druge in nimate asa zase, za svojce,
Setevek tok: ___ za prijatelje? Potem je skrajni as, da
zanete ukrepati in se postavite po robu
Interpretacija rezultata
vsakdanjemu stresu.
Setevek Verjetnost Verjetnost

tok prave katerekoli Sproanje je nujno za kakovostno ivljenje. Pri
depresije (%) depresivne sprostitvi ne gre le za uivanje v raznih konjikih.
motnje (%) Sprostitev zmanjuje stres, ki ga prinaajo duevne in
telesne obremenitve vsakdanjega ivljenja. Mono
1 15,4 36,9 ga lahko zmanjate, e se nauite druganih odzivov,
2 21,1 48,3 vedenja in predvsem razmiljanja.
3 38,4 75 Vsak dan naredite vsaj eno stvar, ki vas mono
osreuje.
4 45,5 81,2 Organizirate svoj as. Napiite si seznam stvari,
5 56,4 84,6 ki jih morate storiti v prihodnjih dneh, in se jih
6 78,6 92,9 lotite organizirano in nartovano.
Nauite se akati.

Ne izgubljajte energije za obrobne teave. Poloaj za sproanje
V ivljenju so stvari, za katere je vredno tratiti To je klasien sprostitveni poloaj, ki se izvaja pri
ivce, in stvari, ki jih je najbolje im prej pozabiti. jogi.
Obstajajo pa tudi stvari, ki se jih ne da spremeniti. Poiite si miren prostor, kjer vas ne bo nihe motil.
Ne postavljajte si nerealnih ciljev. Oblecite ohlapno in udobno oblailo, sezujte se in
S prijatelji se pogovorite o stvareh, ki vas skrbijo. odpnite vse tesne pasove in gumbe.
Skrbite za svoj videz. e boste videti dobro, se Sproeno se ulezite na hrbet, z nogami priblino
boste dobro tudi poutili. pol metra narazen. Roke simetrino poloite ob
Smejte se, saj je smeh eno najboljih zdravil proti telo, z dlanmi navzgor in priblino 15 cm od bokov.
stresu. Pustite rokam in nogam, da se sproeno zasuejo
Izklopite telefon, ko se sproate. navzven, zaprite oi in se sprostite tako, da se
Jejte manje obroke ez ves dan. Preskakovanje osredotoite na dihanje (dihanja ne nadzorujte, le
obrokov je ena od najslabih stvari, ki jih lahko spremljajte ga).
naredite svojemu telesu. Kadar ste lani, vam v krvi V tem poloaju lahko izvajate tudi katerokoli od
pade raven sladkorja, kar vpliva na adrenalinske naslednjih vaj ali pa obe, drugo za drugo.
leze in ivevje. Zato se zanejo pojavljati
glavoboli, tesnobnost in utrujenost. Vaja napetosti in sprostitve
Naspite se, saj vae telo med spanjem poiva. Mnogi se ne zavedajo, kako napeto telo imajo,
dokler ne izkusijo in obutijo svojih sproenih
Z razlinimi sprostitvenimi tehnikami lahko svojo miic. Ta vaja vam omogoi, da obutite nasprotje
pozornost usmerite na nekaj, kar vas duevno umirja med napetostjo in popolno sprostitvijo.
in hkrati spodbuja telesno sproanje. Ni pomemb- Namestite se v poloaj za sproanje.
no, katero tehniko izberete, pomembno pa je, da jo Vsak del telesa, od nog navzgor, mono napnite za
redno izvajate. nekaj sekund, nato pa ga popolnoma sprostite
Avtogena sprostitev. V mislih ponavljajte besede stopala, mea, stegna, zadnjico, hrbet, prsni
oz. sugestije, s katerimi se sproate in zmanjujete ko, ramena, roke, dlani, vrat, eljust in ves
napetost v miicah. Zamislite si miren kraj in se obraz. Napnite posamezne dele telesa, kolikor
osredotoite na zadrano, sproeno dihanje, morete, lahko tudi tako, da se dvignete za nekaj
upoasnjen srni utrip. Ob tem postopoma centimetrov od tal, in se nato sprostite tako, da se
sproajte najprej vsako roko in nogo, potem pa spustite.
druge dele telesa.
Progresivno miino sproanje. S to tehniko
Progresivni postopek
spoznavate obnaanje svojega telesa in razliko
V poloaju za sproanje poloite roke na trebuh
med napeto in sproeno miico. Najprej zanite
in globoko, poasi vdihnite, tako da z zrakom
napenjati in sproati miice prstov na nogah
najprej napolnite trebuh, nato prsni ko vse do
in nato nadaljujte do vratu in glave. Napnite
kljunice. Izdihnite v obratnem vrstnem redu, da
miico, zadrite najmanj 5 sekund, sprostite za 30
boste obutili, kako se vsa napetost v vaem telesu
sekund in ponovite. Ta vaja vam bo tudi v stresnih
sproa z dihom.
trenutkih pomagala zavestno zmanjati reakcijo
Pustite, da se dihanje nadaljuje v obiajnem ritmu
telesa na stres in obdrati nadzor nad poloajem.
in globini. Ko izdihujete, sproajte napetost
Vizualizacija. Oblikujte miselne podobe, ki vas
v telesu. Najprej v stopalih, z naslednjim izdihom
popeljejo na vizualno potovanje do mirnega, tihega
v glenjih, nato v meih in tako naprej po telesu
kraja ali situacije. Skuajte uporabiti im ve util. e
navzgor do oi, nosa in ust.
si npr. zamiljate, da poivate ob oceanu, mislite na
Skuajte osredotoiti svoje misli na vsak posamezni
sonno toploto, zvok valov, obutek peenih zrnc,
del telesa in ga popolnoma sprostite, preden
vonj slanega morja. Ob tem lahko zaprete oi.
greste naprej.
Poskusite razline vaje in poiite kombinacijo, ki Lahko vam pomaga, e pri dihanju uporabljate
vam najbolj ustreza. Izvajanje kratke vaje enkrat tudi pozitivne afirmacije. V mislih lahko tiho
ali dvakrat na dan je najbolji nain za sprostitev. ponavljate: Moje noge so popolnoma sproene.
Zapomnite si, da so sprostitvene tehnike veine, In tako naprej pri vsakem delu telesa.
torej se izboljajo z vajo. Zato bodite vztrajni. Anela Stojanov

RUBRIKAFARMACEVTKE
NASVET
Mojca Galea, mag. farm.

Lekarna Straa,
Straa pri Novem mestu
Farmacevt in zdravljenje
depresije
Depresija je bolezen, ki zajame Lekarniki farmacevti lahko aktivno de vsaj enega od glavnih znakov
celotnega loveka njegovo du- sodelujemo pri preventivi, prepoz depresije. Farmacevtova naloga je,
evno in telesno plat. Nespenost navanju in zdravljenju depresije. da bolnika pridobi k sodelovanju,
ali pretirano spanje, izguba apetita Vse pogosteje se sreujemo vzpostavi empatien odnos, ga
ali pretirana jeost, pomanjkanje z bolniki, ki se ne zavedajo, da je opozori na resnost simptomov
energije in utrujenost, dlje asa prav ta bolezen vzrok njihovih te- in neprimernost samozdravljenja
trajajoa alost, potrtost, zaskrblje- av. Prepriani so, da gre za telesne ter ga napoti v obravnavo k nje-
nost, obutek nemoi in krivde, simptome (boleino, utrujenost, govemu izbranemu zdravniku.
pomanjkanje samozaupanja, motnje spanja, nemir, razdralji- Pomembno je namre, da depre
neuspenost, motnje koncentra- vost ...) in da jih bodo uspeno sijo im prej prepoznamo in
cije, samomorilne misli, nemir in pozdravili sami. Zato na depresijo ustrezno zdravimo.
razdraljivost, glavobol, prebavne pomislimo praktino ob vsakem Depresivne motnje zdravimo
motnje, boleine po vsem telesu. bolniku, ki nam v pogovoru o izbiri s psihoterapijo in antidepresivi,
To je klasina slika depresije. zdravila za samozdravljenje nave- ki so zdravila izbora pri zmernih

RUBRIKA
do hudih depresijah in so najpo- nik dosee predbolezensko raven recept opozori na najpogosteje
membneji del zdravljenja. Dosei funkcioniranja) in naj ne preneha neelene uinke: slabost, siljenje
elimo naslednje cilje: z zdravljenjem, ko se pokaejo na bruhanje, suha usta, drisko ali
odpraviti vse simptome prvi znaki izboljanja. Prvi izbruh zaprtje, glavobol, motnje spanja,
depresije, bolezni zdravimo z antidepresivi vrtoglavico, agitacijo, anksioznost,
dosei stanje, kakrno je bilo 9 mesecev, v primeru 2 ali ve poveanje telesne mase, potenje,
pred nastopom bolezni, epizod pa od 15 mesecev do motnje spolnosti, serotoninsko
prepreiti ponovitev bolezni. 5 let. Pri hudi kronini depresiji je toksinost ...
vasih potrebno zdravljenje do
Antidepresivi so skupina zdravil konca ivljenja. Pri zdravljenju z antidepresivi se
z razlino kemijsko strukturo in Farmacevt mora bolnika seznaniti zaradi pojava tevilnih novih zdra-
razlinimi mehanizmi delovanja. z neelenimi uinki zdravila, vil vedno pogosteje sreujemo
Skupno jim je to, da ugodno vpli- njihovim vplivom na psiho- s problemom polifarmacije (jema-
vajo na simptome depresije: -fizine sposobnosti in monim nje ve zdravil hkrati). Za uspeen
na izboljanje razpoloenja, urav- medsebojnim delovanjem z dru- terapevtski odziv je velikokrat
noteenje psihomotorinih funkcij, gimi zdravili, ki jih bolnik prejema potrebna kombinacija zdravil iz
spanja in apetita, zmanjanje na recept ali brez recepta (ne razlinih skupin antidepresivov.
tesnobe in strahu ter odpravljanje primerno je soasno jemanje Pri soasni uporabi ve razlinih
depresivnih misli. Omogoajo antidepresivov in pripravkov zdravil pa se hkrati povea verjet
varno terapijo depresivnih epizod, entjanevke, prepovedano je nost teav, povezanih z zdravili,
katere cilj sta remisija (izboljanje hkratno jemanje antidepresivov predvsem njihovega medsebojne-
simptomov) in odsotnost ponov- in pitje alkohola ali grenivkinega ga delovanja. To lahko spremeni
nih izbruhov bolezni. Niti pri dol- soka). uinek zdravil zdravila imajo
gotrajnem jemanju ne povzroajo
Poleg elenega delovanja, ki se lahko na organizem podobne
odvisnosti.
ob primernih odmerkih pokae uinke (sinergizem, stopnjevanje
Depresivni bolniki potrebujejo ele po priblino 2 do 3 tednih uinka) ali nasprotne uinke (anta-
v lekarni e posebno skrbno zdravljenja, se navadno bolj gonizem).
obravnavo, saj se mnogi sramu- zgodaj v poteku zdravljenja
jejo svoje bolezni. Marsikdaj so pojavljajo e neeleni uinki. Farmacevtova naloga je, da za-
socialno izolirani, saj imata dru- Ti so pomemben dejavnik gotovi odgovorno zdravljenje
ba in delovno okolje do njihove antidepresivne terapije, ker: z zdravili, da bi tako dosegli opti-
bolezni pogosto odklonilen odnos. vplivajo na bolnikovo (ne)sode malne klinine izide zdravljenja
Zato morajo biti deleni individual- lovanje pri zdravljenju z zdravili, in izboljali kakovost ivljenja
ne obravnave, ki mora biti usmer- vplivajo na bolnikovo ivljenj bolnikov. S svojim znanjem
jena k prepoznavanju njihovih sko in delovno sposobnost, o zdravilih lahko svetuje zdravniku,
teav in potreb. lahko vplivajo na potek in zdrav kakno bi bilo optimalno zdravlje-
ljenje morebitnih bolezni, ki nje z zdravili za posameznega bol-
Naloga lekarnikega farmacevta je, spremljajo depresivno motnjo, nika (pregled soasnega zdravlje-
da bolniku predstavi potek zdrav so zanje obutljiveji stareji nja in ugotavljanje monih klinino
ljenja z antidepresivi, mu zagotovi bolniki, pri katerih so depresiv pomembnih interakcij). Predvsem
osnovne informacije o zdravilu ne motnje razpoloenja zelo pa svetuje bolniku in aktivno
(nain delovanja, reim odmer- pogoste, sodeluje pri zdravljenju z antide-
janja, vpliv hrane in alkohola), ga so lahko za bolnike zelo presivi in reevanju teav, poveza-
seznani s pomenom rednega je- neprijetni, nih z zdravili. Bolnika spodbuja
manja zdravil, mu razloi, da lahko vplivajo na razvoj novih k rednemu jemanju antidepresi-
priakuje uinke zdravljenja ele antidepresivov. vov, saj omogoajo varno zdravlje-
po 2 do 4 tednih rednega jemanja Neeleni uinki zdravil so pogosto nje depresivnih epizod, katerega
zdravil, da je zdravljenje uinkovito, razlog za neredno jemanje ali pre- cilj sta remisija bolezni in odsot
vendar dolgotrajno (trajati mora kinitev zdravljenja z zdravili, zato je nost ponovnih izbruhov. Poleg
toliko asa, da je doseena popol- dolnost lekarnikega farmacevta, tega niti pri dolgotrajnem jemanju
na remisija bolezni oziroma da bol- da bolnika ob izdaji zdravila na ne povzroajo odvisnosti.

POSKRBIMO ZASE
Drutvo DAM
v slovenini. Lani smo dobili kar
dve pomembni knjigi, Depresijo
za telebane in Bipolarno motnjo
za telebane, letos pa bo izel
Drutvo DAM (Drutvo za pomo osebam z depresijo e teko priakovani prironik
in anksioznimi motnjami) je prvo slovensko drutvo, Premagovanje anksioznosti za
namenjeno pomoi in podpori ljudem, ki trpijo ali so telebane. Povpraevanje po
tem prironiku je zelo veliko, kar
trpeli za depresijo in anksioznimi motnjami, ter njihovim ni udno, saj se v Sloveniji po
blinjim. Ustanovili smo ga posamezniki, ki smo se tudi nekaterih podatkih kar desetina
sami sreali s katero od teh motenj. ljudi srea s katero od anksioznih
motenj (panini napadi, obsesije,
kompulzije, fobije).
Na spletnem forumu Nebojse.si
e pred estimi leti, ko smo drutvo Hvaleni so nam, saj so z nao
je prijavljenih prek 2600 uporab
ustanovili, je bilo o depresiji in pomojo izvedeli, da niso edini,
nikov, ki vsak dan neumorno
anksioznih motnjah premalo ki trpijo za temi motnjami, in da
ustvarjajo tevilne prispevke in se
informacij za nekoga, ki je iskal lahko kljub motnjam kakovostno
medsebojno podpirajo. Ko zboli,
izhod iz primea tesnobe. e so in dobro ivijo. Dajejo nam
je drugim zelo teko razloiti,
v javnosti govorili o duevnih pogum in voljo za nadaljevanje
kako se pouti. Na forumu pa te
motnjah, so navadno omenjali dela, v katerega prostovoljno
razumejo, saj so podobno tudi
teje oblike duevnih motenj, vlagamo svoj prosti as.
sami doiveli. Zato ni udno, da je
tu in tam depresijo, anksiozne Ustanovili smo tudi prvo skupino
vsak dan v povpreju ve kot
motnje pa e redkeje. Veinoma za samopomo v Ljubljani. Danes
19 tiso ogledov.
smo v hudih stiskah iskali pomo imamo te skupine e v sedmih
Ljudi, ki smo se kdaj sreali z de
pri splonem zdravniku, nato slovenskih mestih: tri v Ljubljani
presijo in anksioznimi motnjami,
pa pri psihiatrih in psihologih. in po eno v Novi Gorici, Mariboru,
je zelo veliko. In skupaj lahko zelo
Literature o depresiji in anksioznih Kopru, Celju, Kranju in Novem
veliko naredimo, zelo si lahko
motnjah je bilo v slovenini mestu. Skupine za samopomo
pomagamo.
zelo malo, tudi s spletom si so brezplane in odprte za vse.
nismo mogli kaj prida pomagati. So eden od nainov, kako se
Cilja Drutva DAM sta bila in
Takrat smo se po spletu nakljuij lahko postavimo na noge, ko
ostajata ozaveanje in irje-
spoznali posamezniki, ki smo nam je najteje mnogi namre
nje koristnih informacij za vse,
imeli podobne izkunje, in odloili ne najdejo dovolj podpore med
ki jih pestijo te motnje. Zato si
smo se, da moramo pomagati e domaimi in prijatelji. V skupini
prizadevamo, da bi dajali pod-
drugim, ki jih doletijo te teave. lahko vzpostavimo novo socialno
poro in da bi ustvarili skupno
Zaeli smo s postavitvijo mreo med ljudmi, ki so izkusili
mesto, kamor se vsakdo lahko
preproste spletne strani. Po podobno in nas ne obsojajo
zatee po nasvet in lepo
amerikem vzoru smo oblikovali zaradi ustev in strahov, s katerimi
besedo kot v majhen varen
tudi spletni forum, namenjen se spopadamo. Skupine vodijo
pristan in ve, da ni sam. Tudi
izmenjavi izkuenj in podpori prostovoljci, ki se za vodenje
takrat, ko je najbolj hudo.
med ljudmi z depresijo in usposabljajo na posebnih teajih.
anksioznimi motnjami. Niti slutili Na spletnem portalu Drutva
nismo, da se nam bo e DAM, ki ga najdete na naslovu
v nekaj letih pridruilo ez tiso www.nebojse.si, redno brez
uporabnikov, ki nas veinoma plano svetujejo dve psihiatrinji,
prosijo za nasvet, na koga naj psihologinja in terapevtka.
se obrnejo za pomo, katero Uporabniki jih radi spraujejo
literaturo naj preberejo, kako je o monostih zdravljenja in o tem,
z zdravili ... Da je nae spletie kako naprej. Na spletni strani je
izredno pomembno, nam tudi seznam terapevtov v Sloveniji Emanuela Malai Kladnik,
dokazujejo z netetimi pismi. ter seznam literature, ki je na voljo lanica drutva

TERME KRKA
v delovanju moganov, zato strokovnjaki depresijo
pojasnjujejo tudi kot skupek kodljivih dejavnikov
stresa.
Gibanje preventiva in zdravilo

Eden boljih nainov obvladovanja vsakdanjega
stresa je redna telesna dejavnost. Gibanje vpliva
na poveanje nastajanja serotonina, ki ima
antidepresivne uinke.
Noveje raziskave kaejo, da je vsakodnevna telesna
dejavnost tudi pomembna preventiva pred depresijo
mokih in ensk v vseh starostnih obdobjih. Izkazalo
se je, da je za izboljanje razpoloenja potrebnih ve
ur vadbe na teden.
Serotonin in endorfin hormona sree

Potrebnega je vsaj pol ure intenzivnega gibanja,
Nad slabo da telo zane izloati snovi, ki delujejo sproujoe

in osreujoe. Strokovnjaki priporoajo predvsem
razpoloenje
aerobne vaje, kot so hoja, aerobika na prostem, tek,
plavanje, kolesarjenje, v zadnjih letih je pomembno
mesto zavzela nordijska hoja.
z redno telesno Nordijska hoja

Nordijska hoja e od 90. let prejnjega stoletja velja
dejavnostjo za enega najbolj zdravih portov z izrazito ugodnim

uinkom na srno-ilni sistem in veliko porabo kalorij.
Hoja s palicami (in z doloenim nainom, kako
jih drimo) je prav poseben nain gibanja. Je za
Kaj in zakaj 46 % uinkoviteja od navadne hoje, saj aktivira
Pomanjkanje ivljenjske radosti, intenzivna alost, ve miinih skupin hkrati in tako spodbuja veje
smiljenje samemu sebi, strah, nemir, obutek izloanje endorfina. Ravno zaradi tega je nordijska
osamljenosti, brezvoljnost, slaba koncentracija in hoja zelo dobra obramba proti stresu in slabemu
motnje spomina, nespenost ali velika potreba po razpoloenju, torej tudi proti depresiji.
spancu, pomanjkanje energije ... To so teki obutki, Priporoa se v preventivi in pri rehabilitaciji kot
ki se lahko pojavijo kot posledica samote, teke terapija za srno-ilne bolezni, depresijo, sladkorno
bolezni, izgube blinje osebe, tekih razmer v iv bolezen, aterosklerozo, debelost, osteoporozo in
ljenju, kot posledica genetike ali premalo gibanja. rakava obolenja.
Strokovnjaki e niso odkrili natannega vzroka za Ni pomembno, koliko ste stari, z nordijsko hojo se
nastanek depresije, ki jo oznaujejo kot pandemijo lahko ukvarjate kadarkoli. Lepo urejen teren, ki ga
21. stoletja, najnoveje teorije pa potrjujejo, da je ponuja na novo urejen sistem pohodnikih poti
pojav te bolezni povezan z zmanjanjem aktivnosti v okolici Term marjeke Toplice, kar sam vabi, da
nekaterih pomembnih ivnih prenaalcev in naredite prvi, najvekrat najteji korak ...
s pomanjkanjem serotonina, noradrenalina in
dopamina, ki so naravni antidepresivi.
Stres
ivljenjski ritem dananjega zaposlenega loveka je
mnogokrat prehiter in prenaporen. Izpostavljenost Informacije in rezervacije: 07 38 43 400
kroninemu stresu in posledino ezmerno booking.smarjeske@terme-krka.si
izloanje stresnih hormonov povzroa spremembe www.terme-krka.si

RUBRIKA
Vaa formula
za gladke in sijoe lase.
FITOVAL Izdelka za
ZA POKODOVANE LASE pokodovane lase:
dermatoloki ampon
Manj pokodovani in suhi lasje, manj razcepljene konice in bolj mehki in kapsule.
lasje so dokazani z dermatoloko raziskavo.*
** testi na aktivnih sestavinah
Aktivne sestavine v izdelkih obnavljajo povrino pokodovanih las in jim

vraajo lesk.
PREJ POTEM
* vir: ocena uinkovitosti dermatolokega ampona, Center za klinina preizkuanja v Franciji
Lecitin in penini proteini naredijo Las je spet bolj gladek in sijo.

na povrini pokodovanega lasu
zaitni film.**
28
Na voljo v lekarnah in specializiranih
Razlini trgovinah.
obrazi depresije
SVETOVALNI KOTIEK
Dermatoloki ampon za
pokodovane lase Fitoval krepi
lase in lasne korenine ter obnavlja
povrino pokodovanih las. Hitro,
e v 7 dneh, obnovi strukturo
las.* Pomaga zapreti dvignjene
in nazobane luske ter zgladiti
povrino povrhnjice. Lase naredi
mehkeje, svilnate na otip in
bolj bleee. Lecitin in proteini
se veejo na pokodovane lase
in jih s tem okrepijo, hkrati pa
jih zaitijo pred kodljivimi
zunanjimi vplivi in premono
izsuitvijo. D-pantenol kot
eden redkih vitaminov, ki skozi
koo prehaja do lasnih korenin,
pospeuje obnavljanje celic in
ohranja vitalnost las. V globljih
plasteh las in lasia ustvarja
Naj vai lasje

arijo od zdravja
Lasje so okras naega obraza. Lepi, sijoi in negovani
so nam v ponos, krhki, lomljivi in razcepljeni pa nam
dostikrat povzroajo skrbi. Dejavnikov, ki negativno zalogo vlage, pomaga pa tudi
vplivajo nanje, je mnogo. Lasje kot ogledalo pokaejo izboljati odpornost las proti
posledice dolgotrajnega stresa, bolezni, jemanja mehanskim obremenitvam.
nekaterih zdravil, hormonskih sprememb, pa tudi Kapsule Fitoval formula
zagotavljajo bioloko prehrano
neuravnoteene prehrane, v kateri primanjkuje pokodovanih in k izpadanju
vitaminov in mineralov. nagnjenih las. Vsebujejo hranilne
snovi, ki so potrebne za rast
in obnavljanje las. Vitamini in
Na lase lahko negativno vplivajo Fitoval najbolji minerali, posebno aminokislina
tudi nekateri okoljski dejavniki. cistin, lase krepijo, izboljujejo
Moni sonni arki, temperaturne prijatelj vaih las njihovo strukturo, pospeujejo
razlike in spremembe zrane Da bi lase okrepili in jim povrnili obnavljanje in zavirajo ezmerno
vlanosti pokodujejo lasno njihov sijaj in zdrav videz, jih izpadanje.
povrhnjico in s tem tudi lasno moramo ustrezno negovati. Izdelke Fitoval poiite v lekarnah
vlakno. UV-arki lahko povzroijo Dermatoloki ampon za in specializiranih trgovinah.
fotooksidacijo beljakovin. Zaradi pokodovane lase Fitoval Branka Cencelj
teh procesov lasje izgubijo sijaj in in kapsule Fitoval formula
* Vir: ocena uinkovitosti dermatolokega
pronost, postanejo izsueni, krhki zagotavljajo uinkovito nego ampona, Center za klinina preizkuanja
in manj vrsti. pokodovanih las. v Franciji

NOVICE IZ KRKE
Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni

Svetovna zdravstvena organizacija je 21. september zdruenj za pomo pri Alzheimerjevi bolezni pozivala
e pred 16 leti razglasila za svetovni dan Alzheimerjeve vladne in nevladne organizacije, naj im prej ukrepajo
bolezni. Za to boleznijo zboli od 5 do 10 % vseh in poveajo zavedanje javnosti o demenci ter izboljajo
starejih od 65 let, storitve za bolnike in njihove skrbnike. Izpostaviti eli
tevilo bolnikov tudi posledice demence za svetovno gospodarstvo, saj
pa strmo naraa gre za resen zdravstveni problem, ki je veliko breme za
tudi zaradi staranja zdravstvo po vsem svetu.
prebivalstva. Po zadnjih
podatkih naj bi bilo Bodite pozorni na znake Alzheimerjeve
v Sloveniji e 30.000 bolezni
bolnikov z Alzheimer Pri zdravljenju je kljunega pomena zgodnje
jevo boleznijo. prepoznavanje znakov bolezni (poslaban kratko
Geslo letonjega roni spomin, oteeno besedno izraanje in uenje
svetovnega dneva novih vsebin, osiromaeno miljenje, kasneje tudi
Alzheimerjeve bolezni duevne motnje in opeanje telesnih moi). Prej ko
je Demenca: as je zanemo z jemanjem zdravil, uspeneje upoasni-
za dejanja! Z njim bo mo napredovanje bolezni in izboljamo kakovost
mednarodna zveza ivljenja.
e ste pri sebi opazili prej natete znake oz. so vas
drugi opozorili, da ste zaeli pozabljati, je najbolje,
da se oglasite pri osebnem zdravniku, ki vas bo po
Novosti na www.ezdravje.com potrebi napotil k ustreznemu specialistu.
Ali ste vedeli, da so bolezni srca in ilja danes

najpogosteji vzrok smrti odraslih?
Novi E-mesenik se zato posvea srno-ilnim Svetovni dan
duevnega zdravja
boleznim in ponuja tevilne informacije
o dejavnikih tveganja za nastanek infarkta
in moganske kapi in o tem, kaj lahko za
zmanjanje tveganja storimo sami. V njem Na pobudo Svetovne federacije za duevno zdravje
boste nali tudi koristne nasvete za pravilno je 10. oktober e osemnajsto leto zapored svetovni
ukrepanje ob srnem zastoju. dan duevnega zdravja v ve kot 100 dravah po
Na www.ezdravje.com preberite svee vsem svetu. Letonje geslo je Duevno zdravje in
novice o izboljanju spomina in koncentracije, dolgotrajne bolezni: potreba po trajni in celostni
saj jesenski meseci od nas zahtevajo veje oskrbi. Organizatorji elijo javnost ozavestiti o tea-
miselne napore in vejo zbranost. vah, povezanih z oskrbo duevnih bolnikov, in vplivu
Ve o spominu in koncentraciji poiite tudi bolezni na kakovost posameznikovega ivljenja, nje-
v stalni rubriki Zdravilne rastline. govega dela in druinskih odnosov. Prepriani so, da
je za bolje sodelovanje med zdravniki in bolniki, za
Bi bili radi o vsem obveeni na svoj e-naslov? zmanjevanje tevila obolelih in za izboljanje kako-
Naroite se na E-mesenik na spletni strani vosti ivljenja tistih, ki trpijo zaradi kroninih bolezni,
www.ezdravje.com. kljunega pomena tudi ustveni in duevni vidik
bolezni, emur bodo letos posvetili ve pozornosti.
Svetovni dan duevnega zdravja vsako leto poteka
pod druganim geslom, cilj pa ostaja vedno enak
da bi ljudje duevne bolezni obravnavali enako kot
druge bolezni in da bi se pogostost razlinih duev-
nih bolezni zmanjala.
Jerca Pavli

NAGRADNA IGRA
Geslo krianke sestavljajo rke v otevilenih poljih. Vpiite ga na priloeni kupon, dopiite svoje podatke in
nam kupon poljite do 15. 11. 2010. Izrebali bomo deset dobitnikov nagrad, ki bodo prejeli praktine nagrade.
Vodoravno Navpino
1. Duevna motnja, ki se lahko pojavlja soasno 1. Kratica prvega slovenskega drutva, ki pomaga
z depresijo, zanjo pa so znailni tesnoba, obutje ljudem z depresijo in anksioznimi motnjami ter
negotovosti, priakovanje esa neugodnega brez njihovim blinjim.
stvarnega zunanjega razloga ... 2. Krkino zdravilo za bolji spomin in vejo mo
2. Skupina zdravil za zdravljenje depresije. koncentracije.
3. Krkina blagovna znamka, katere izdelki so prava 3. Krkin izdelek, ki poskrbi za celosten pristop
reitev pri vnetju in boleini v grlu. k reevanju teav z lasmi in lasiem.
4. Sprostitvena tehnika, pri kateri oblikujemo miselne 4. Najpogosteja duevna motnja, za katero lahko
podobe, ki nas popeljejo na vizualno potovanje do zboli kdorkoli, kae pa se npr. z alostjo, izgubo
mirnega, tihega kraja ali situacije. zanimanja in zadovoljstva, motnjami spanja,
izgubo energije.
5. Mesec, v katerem je izla tokratna tevilka revije
V skrbi za vae zdravje.
Pravilna reitev nagradne igre iz 20. tevilke revije je ZGAGA.

Nagrajenci iz 20. tevilke so: Miha Pezdir, Elizabeta Prelog, Matev Matos, Ivica Drev, Anica erenak, Peter
Omersel, Obrad Rakovi, Slavko Jankovi, Miodrag Jeremi, Martica Fluher.
Nagrajenci bodo nagrade prejeli po poti.

Bilobil. In ni vam
ne uide iz glave!
a giNka
o d m E r E k izvlEk
NajvEji jE
v N E j E z dravljEN
ENosta
Bilobil vsebuje izvleek iz listov ginka.
Novi Bilobil 120 mg preizkusite najvejo

mo za spomin in koncentracijo
Pri pojemanju spomina in intelektualnih sposobnosti.
Pri preobremenjenosti in vejih miselnih naporih.
Odmerjanje samo 2-krat na dan enostavneje jemanje
in bolji rezultati zdravljenja.
Pred uporabo natanno preberite navodilo!

O tveganju in neelenih uinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Različni Obrazi Depresije

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Različni Obrazi Depresije

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

V SKRBI ZA VAE ZDRAVJE

Razlini obrazi depresije

Depresija skozi razlina ivljenjska

Nove Septolete plus

Ko boleina v grlu postane moneja.

Razlini obrazi depresije 3

Depresija je resna, vendar

eprav vzrok depresije e ni popolnoma znan, vemo,

skozi razlina matien dogodek v zgodnjem otrotvu ali neurejeno

Depresija pri otrocih in

4 Razlini obrazi depresije

Razlini obrazi depresije 5

Depresija pri mokih

6 Razlini obrazi depresije

prof. dr. Marga Kocmur,

Razlini obrazi depresije 7

Kateri dejavniki lahko

8 Razlini obrazi depresije

ivljenje sem vedno zajemala

Razlini obrazi depresije 9

prim. Maja Pavlin Klemenc,

Razlini obrazi depresije

10 Razlini obrazi depresije

Ali je depresija pogosteja

Razlini obrazi depresije 11

12 Razlini obrazi depresije

trpljenje. Vendar zloraba substanc le poslaba depre-

V skrbi za vae zdravje

Razlini obrazi depresije 13

Prepoznavanje depresije je pri

Tudi moki tevilni strokovnjaki menijo, da je pogostost

prim. Andrej mitek, Moki pogosto skuajo teave reevati

Psihiatrina bolninica moki in enske nekoliko razlikujemo v ustvovanju

14 Razlini obrazi depresije

V skrbi za vae zdravje

Razlini obrazi depresije 15

Razlike med depresijo pri mokih

Vsaka etrta enska lahko priakuje, da

depresije, kar pomeni, da motnja poteka drugae,

Najpogosteji vzroki za nastanek depresije

16 Razlini obrazi depresije

Razlini obrazi depresije 17

18 Razlini obrazi depresije

Razlini obrazi depresije 19

20 Razlini obrazi depresije

bolezen srnem infarktu vekrat krijo navodila o zdravi

asist. dr. Dragan Kovai, Kako prepoznati bolnika

Razlini obrazi depresije 21

Ali ste v zadnjih 2 tednih pogosto obutili

Malo zanimanja ali obutka zadovoljstva pri

Obutek pobitosti, utrujenosti in brezupnosti

Setevek Verjetnost Verjetnost

22 Razlini obrazi depresije

Razlini obrazi depresije 23

Mojca Galea, mag. farm.

24 Razlini obrazi depresije

Razlini obrazi depresije 25

26 Razlini obrazi depresije

Gibanje preventiva in zdravilo

Serotonin in endorfin hormona sree

Nad slabo da telo zane izloati snovi, ki delujejo sproujoe

z redno telesno Nordijska hoja

dejavnostjo za enega najbolj zdravih portov z izrazito ugodnim