Slovenske Pravljice PDF

SLOVENSKE PRAVLJICE BESeDA BESeDA
E L E K T R O N S K A K N J I G A
Slovenske
pravljice
O M N I B U S 1
BESeDA
SLOVENSKE PRAVLJICE BESeDA
SLOVENSKE PRAVLJICE
To izdajo pripravil
Franko Luin
franko@omnibus.se
ISBN 91-7301-045-6
beseda@omnibus.se
www.omnibus.se/beseda
2
Bela kaãa
B ela kaãa je mati in kraljica vseh drugih kaã. ·ele v

visoki starosti postane bela. Glava ji je debela in
podobna maãji. Vrh glave pa nosi krono in v njej drago-
ceni kamen demant, ki se v temi tako sveti, da ‰ivajo
‰tirje krojaãi pri njem brez druge sveãave. Kdor dobi
tedaj demant iz njene krone, je sreãen za vse Ïivljenje,
toliko je vreden. Zato so jo pa Ïe od nekdaj zelo zalezo-
vali. Ali ta kamen je teÏko dobiti, ker je bela kaãa silno
huda in poveljnica vseh drugih kaã; ne stanuje nikoli
sama, ampak v veãjih kaãjih gnezdih, iz katerih pride
malokdaj na dan.
Bil je kaãji lovec, ki je gadom mast pobiral. Na‰el je v
velikem skalovju med bukovjem veliko kaãje gnezdo in
je hotel tudi tukaj poloviti gade, da bi po svojem opra-
vilu dobil masti. Vzame s seboj tovari‰a, da bi mu poma-
gal, ker se mu je dozdevalo, da bo kaã veã kakor drugod.
Ko pride na skalovje, izbere primeren kraj, odlomi le-
skovo ‰ibico, ki je zrasla v enem letu, naãrta s ‰ibico ris,
se ustopi v sredo, pripravi svoje orodje in vzame pi‰ãal
v roke, da bi kaãe sklical. Tovari‰ pa se je bal bele kaãe
in si ni upal pri risu ostati. Zleze torej na deveto bukev
3
od risa, in ko je oni v risu jel na svoj o pi‰ãalko piskati,

je videl, kako so lezle kaãe od vseh strani: rjave, pisane,
grebenaste in druge proti risu. Vsaka je poloÏila glavo v
ris. Naenkrat pride bela kaãa, poloÏi glavo na ris, udari
z repom po tleh in v trenutku puhnejo vse kaãe na lov-
ca v risu in ga opikajo, da je pri priãi umrl. Ko bi njegov
tovari‰ ne bil na deveti bukvi, bi se bila tudi njemu sla-
ba godila.
II
B ila je kmetica in je imela majhne otroke. Hodila je

v polje delat in pu‰ãala je otroke doma ter jim v
skledo dajala mleka, da medtem niso bili laãni. Vselej so
vse pojedli, zato jih je mati hvalila, da so pridni. Otroci
pa pravijo: »Saj ne jemo sami, k nam hodi tudi lep pti-
ãek jest.«
Mati si misli, da prihaja kak‰na maãka in je z otroki.
Vendar se ji ãudno zdi, ker otroci pripovedujejo o lepem
belem ptiãku. Prepriãati se hoãe, kaj je. Skrije se tedaj v
hi‰o in postavi otrokom mleko v veÏo kakor po navadi.
Kmalu se privije izpod mize bela kaãa z lepo krono na
glavi ter se zvije najmlaj‰emu v naroãje. Mati je bila vsa
trda od strahu. Otroci pa so boÏali in gladili lepega ptiã-
ka. Ko se kaãa naje, strese lepo kronico z glave in se spet
zgubi v luknjo. BrÏ ko je kaãa zginila, je mati skoãila v
4
veÏo in spravila otroke na varno; seveda ni pozabila po-

brati tudi krone. Dala jo je v skrinjo, kjer so imeli prejo.
Ded je pozimi prejo vil. Vso zimo je vil, pa je ni mogel
poviti. Îena si misli: — Kaj neki more to biti? Morda ima
krona tako moã? — Zato denejo krono proã in kmalu je
bila preja povita. Nato denejo krono v Ïito, merili in me-
rili so Ïito, pa ni nikdar po‰lo. Tako so devali kronico
tudi k drugim reãem in v kratkem ãasu si je hi‰a tako
opomogla, da je bila najpremoÏnej‰a v vasi.
Imeli so kronico tako dolgo, dokler je bil pri hi‰i tisti
rod, ki je z belo kaão tako prijazno in lepo ravnal.
5
Boter petelin in njegova zgodba
B ilo je proti jutru in petelin je ‰e spal pod streho,

kar mu pade na glavo slamnato steblo, ki ga je iz-
drl veter. Petelin se zbudi hudo prestra‰en, srepo zaki-
6
pridruÏil. Tako so ‰li dalje; sreãali in pobrali so gredé

osla potem vola in ‰e nekaj drobne Ïivine.
Potem so ‰li in ‰li. Îe so bili zelo laãni, ker so ves dan
beÏali, in noã se je bliÏala. ·li so skozi velik gozd vedno
dalje, dokler ni postala Ïe ãrna tema. Tedaj niso mogli
veã dalje, ustavili so se laãni, trudni in obupani. Petelin
sfrfoli na visoko drevo in zagleda daleã majhno luãko.
Ko je povedal tovari‰em o luãi, so se vsi razveselili in se
vsi skupaj odpravili proti tistemu kraju. Tako so pri‰li k
samotni hi‰i.
Petelin, ki je bil poglavar vse druÏbe, je rekel oslu:
»Postavi se k zidu pod okno in pes naj ti stopi na hrbet,
da lepo pogleda, kaj in kako je v hi‰i.«
Osel se je prislonil k zidu, pes mu je skoãil na hrbet,
in ko je pogledal skozi okno, je videl, da so bili ravnokar
zvrnili polento ter se pripravljali k veãerji. Polna hi‰a jih
je bila in bili so razbojniki. Ko petelin to sli‰i, veselo po-
skoãi in reãe: »Dobro, dobro! âakajte, vse bo na‰e! Îi-
veli mi! Îivela na‰a koÏa! Ne poginemo ‰e za lakoto! Po-
slu‰ajte me zdaj: Jaz zletim na tole smreko, da vidim, kaj
se bo godilo v hi‰i, vi pa se poskrijte tu in tam okoli hi‰e.
Kadar bo pravi ãas, zakikirikam na vse grlo, in ko me
boste sli‰ali, naj se vsak oglasi kar najbolj gromko in sre-
po.«
Tako so storili. Petelin je zletel na smreko, ostale Ïivali
pa vsaka na svoj ogel.
7
Medtem so se razvrstili razbojniki okoli velike mize in

zaãeli veãerjati. Tedaj je pa petelin tako zakikirikal, da bi
se mu bilo skoraj grlo razpoãilo. Ko so ga zasli‰ale dru-
ge Ïivali, se je vsaka napela, da da svoj glas: osel zariga,
vol zamuka, raca zagogota, maãka srepo zamijavka, pes
zagrãi in zalaja in vsaka druga stvar se oglasi po svoje.
Tako nastane tako grozovit hrup okoli hi‰e, da se raz-
bojniki silno prestra‰ijo, popuste veãerjo, zbeÏe iz hi‰e
in se poskrijejo daleã po gozdu.
Taãas so pa Ïivali stopile v hi‰o, se najedle vsega do-
brega in se lepo okrepãale. Potem so ‰le poãivat. Petelin
je zletel v dimnik, maãka je poãepnila na ognji‰ãe, pes se
je raztegnil pod mizo, raca se je spravila v ãebriã, ki je bil
napolnjen z vodo, osel se je zavalil na tla pri vratih, vol
je polegnil nedaleã ob steni in vsaka Ïival si je izbrala
svoj kotiãek.
Ko so Ïe vse pozaspale in se jim je Ïe lepo sanjalo, se
je pritihotapil eden razbojnikov k hi‰i in pokukal skozi
okno, da vidi, kaj in kako je notri in ãe je ‰e mogoãe po-
veãerjati. Ker je bilo vse temno in tiho, rahlo odpre vrata
in stopi naravnost k ognji‰ãu, da zaneti ogenj. Ko se pri-
bliÏa, zagleda kakor dva tleãa oglja in zaãne hitro pihati
vanju. Pa so bile le maãje oãi. Maãka jezno skoãi na noge
in ga opraska. Hudo ga je zabolelo in nehote je vzdignil
oãi proti dimniku. Prav ta trenutek pa spusti petelin na-
vzdol koko‰jak, ki mu oblati oãi. Zato pohiti razbojnik k
8
ãebriãu, da bi se umil. Kar se zbudi raca, silno vztrepeãe

v vodi s perutmi in ga vsega o‰kropi. Popade za brisaão,
da bi se obrisal, pa ga ose, ki so se bile skrile poãivat
med gube brisaãe, jezno napadejo in opikajo. Odskoãi
od brisaãe k mizi in stopi psu na rep. Pes — ne bodi len
— ga hitro popade za nogo in ga okolje. Prestra‰en se
vrÏe k vratom, pa se zaleti v osla, ki ga tako krepko brc-
ne, da pade volu na glavo. Vol, razsrjen, ga kar z rogmi
vrÏe skozi vrata. Tako obleÏi nesreãni razbojnik ves po-
bit pred hi‰o. Spravi se poãasi na noge in odide proti
tovari‰em, ki so se tudi Ïe vraãali.
Videã ga tako prestra‰enega in zdelanega, so se mu
zaãeli smejati in rogati. On jim je rekel: »O, ne smejte se,
prijatelji! Po meni je! Grozno sem kaznovan in tudi vam
se bo tako godilo, ãe se vrnete v hi‰o. Vse hudo je nad
nami, ker smo Ïe toliko zlega storili. — Ko sem stopil v
hi‰o, sem najprej hotel zanetiti ogenj in zaãel pihati v
Ïerjavico, pa mi neka spaka obliãje razpraska; vzdignem
kvi‰ku oãi, pa mi jih neki zlomek zalije z malto; hitim se
umivat, pa me ‰krat, ki je ãepel v ãebriãu, vsega o‰kropi;
grem k brisaãi, da se obri‰em, pa je bila vsa pretkana z
iglami; skoãim k mizi, pa me satan s kle‰ãami popade za
nogo; vrÏem se k vratom, pa me neka hudoba tako hudo
brcne, da priletim samemu vragu na roge; ta me pa kar
skozi vrata zabrusi! In zdaj sami vidite, kak‰en sem. Po
9
nas je, vam pravim, po nas! BeÏimo, da se nam ne zgo-

di ‰e kaj huj‰ega!«
Na te besede so se razbojniki vsi prestra‰eni obrnili,
zbeÏali in se razpr‰ili na vse kraje, da o njih ni bilo nikoli
veã sli‰ati v na‰i deÏeli. Vse to pa zaradi botra petelina,
bog mu daj zdravje!
10
Brat in ljubi
M oÏ je imel s svojo Ïeno dvoje otrok: sina in hãer.

Îena mu umrje, otroka nimata veã matere. Oãe
se vdrugiã oÏeni; otroka sta dobila hudobno maãeho —
pisano mater, ki ni mogla videti otrok prej‰nje Ïene. Za-
to reãe nekoã svojemu moÏu: »Odpravi mi svoje rajnce
Ïene oba otroka od hi‰e, jaz ju ne morem videti.« MoÏ
je bil Ïalosten, ali svoji Ïeni se ni upal upirati. Reãe babi:
»Napravi ÏiveÏa, jutri pojdem s fantom in dekletom v
hosto in tam ju pustim.« Pisana mati napravi torbo Ïi-
veÏa, kruha in sadja, moÏ drugo jutro torbo oprta in
reãe svojima otrokoma: »Pojdita z menoj, v hosto gremo
rdeãe jagode brat, ogenj kurit in drva sekat.« Fant in
deklica se primeta oãeta in sta prav vesela, da smeta iti
jagode brat, ogenj kurit in drva sekat.
·li so noter v hosto od jutra pa dokler je sonce viso-
ko stalo. Oãe je nesel nekaj ãasa enega, potlej drugega,
ker sta bila Ïe trudna, in solze je brisal ob rokav. Ko so
Ïe daleã pri‰li, se ustavijo in zakurijo ogenj. MoÏ da
otrokoma iz torbe jesti, suhih drv jima nanese in reãe:
»Pri ognju ostanita, kurita, jaz pridem nazaj, kadar bom
11
za mater nasekal drv.« Potlej odide v go‰ãavo in ne pri-

de veã nazaj.
Sedita dolgo dolgo pri ognju. Ko se pa stori mrak in
ãrna noã, zaãneta klicati oãeta, ker je bilo obeh strah
volkov, ki so tulili okoli po hosti. Ali oãeta ni nazaj.
Ogenj jima pogasne. Vstaneta in gresta iskat oãeta. Ni-
koli nikjer ga ni bilo in oglasil se ni. »Volk jih je vzel,«
reãe deklica in oba jokata. Fant pa reãe: »Jaz splezam na
tole visoko drevo in kjer ugledam luã, tam je na‰a hi‰a.«
Spleza na visoko drevo in vidi na levi luã. Na levo vrÏe
z drevesa vejo in na tisto stran gresta potlej oba, daleã,
naprej in naprej.
Pri‰la sta do velike hi‰e, ki je stala na samoti sredi
gozda, a ni bila domaãa hi‰a. Vrata so bila na steÏaj od-
prta in sta ‰la kar noter. Nobenega ãloveka ni bilo nik-
jer, na mizi pa je bilo napravljenih gosposkih jedi za dva
stara ãloveka. »To nama je naklonila usoda,« reãeta, pri-
sedeta in pojesta, kar je bilo. Ko se najesta, pogleda fant
po hi‰i in najde pri peãi velik meã. Bralo se je pa na tem
meãu tako: »Kogar bo‰ hotel posekati, tega poseka‰.« —
»To je dobro,« pravi, »ta bo za volkove in za razbojnike.
Oãeta nikoli veã ne bo, zdaj bom jaz gospodar, ti bo‰
gospodinja.« Ko tako govorita, pride stara Ïena v hi‰o.
Hudo se ustra‰i. »Kaj sta pri‰la in kam, otroka boÏja?«
zavpije. — »Izgubila sva se in k vam sva pri‰la; oãeta je
vzel volk in domov ne veva,« reãeta babi. »Jaz pa vaju ne
12
morem imeti ãez noã,« reãe baba, »sem zahaja sedem

ajdovskih razbojnikov — pasjeglavcev.« — »Skrijte naju
v kak‰en kot, jutri pojdeva proti domu.«
Tako dolgo sta prosila, da se ju je stara baba usmilila
in ju skrila za peã pod desko. Fant pa je vzel tisti meã s
seboj, na katerem se je bralo: »Kogar bo‰ hotel posekati,
tistega poseka‰.«
Ura je odbila enajst in pri‰lo je v hi‰o sedem ajdovskih
razbojnikov. Prinesli so veliko ubitih ljudi, veliko zlata in
so sedli okoli mize. Najstarej‰i, ki je bil haramba‰a, po-
kliãe staro babo in ji reãe: »Baba, ti si v na‰i hi‰i skrila
dva ãloveka; ãe ju ne da‰ in ne pokaÏe‰, ti vzamemo Ïiv-
ljenje in glavo.« Baba je rekla: »Tam za peãjo za desko
sem ju skrila, smilita se mi, oba sta mlada.« Razbojniki
odsekajo babi glavo.
Potem pa izvleãejo fanta in dekleta izza deske izpod
peãi in reko: »Obadva morata umreti.« Fant in dekle
zaãneta prositi, a niã ne pomaga. Toliko da jima puste,
naj se na smrt pripravita. Zdaj pa fant potegne skrivaj
svoj meã izza deske ter poseka haramba‰o in vse razboj-
nike. Kogar zadene, se ne more veã ganiti. Ko so bili aj-
dovski razbojniki vsi pobiti, zavleãe jih v temno kamro
noter pod zemljo, kamor so razbojniki nosili glave in
trupla tistih, ki so jih pobili. Vrata trikrat zaklene in kljuã
spravi na svoje telo, na golo, da bi ga Ïiv ãlovek ne do-
bil v roke.
13
Vsak dan hodi s svojim meãem po gozdu in nosi do-

mov, kar dobi. On je gospodar, sestra pa gospodinja in
dobro se jima je godilo.
Eden tistih razbojnikov, ki jih je bil zavlekel v temno
kamro, pa ni bil dobro zadet. Zdrami se in nekoã, ko
brata ni bilo doma, govori s sestro skozi lino, prosi jo
obvezila za svojo rano, vode in jedil in naj hudemu bra-
tu ne pove, da je ‰e Ïiv. Ta razbojnik je bil tako lep in
mlad, da se je sestri smilil. Dala mu je obvezila, nosila
mu je na lino jedi in pijaãe in kadar brata ni bilo doma,
je hodila govorit z njim, tako da ga je zaãela raj‰i imeti
kot svojega brata. Mladi razbojnik je zmerom prosil, naj
mu odpre, da bi pri‰el iz svoje jeãe, njo vzel s seboj in da
bo lepo na svetu zanj in zanjo. »Kako bi ti odprla, ker
nosi moj hudi brat kljuã na svojem telesu in mi ga nikoli
ne da v roke?«
Mladi razbojnik ji reãe: »Lezi in reci svojemu bratu:
Bratec, jaz sem na smrt bolna in vem, da bom zdrava
samo, ãe mi kdo prinese gorkega mleka izpod divje vol-
ãice. V dolini so volãji brlogi in volkovi ga raztrgajo,
kadar pojde mlest volãico. Ti ga potlej poi‰ãe‰ in mrtve-
mu kljuã vzame‰.« Dekle leÏe v posteljo in reãe bratu,
kakor jo je bil mIadi razbojnik nauãil. Brat opa‰e svoj
meã in gre precej v dolino sestri iskat zdravje. Tam je
imela volãica mladiãe v brlogu. Mladiãa poseka, starko
samo z meãem pretepe in niã mu ni mogla, lahko jo je
14
pomolzel in peljal domov. Sestra mleka ni pila, ampak

ga je zlila za posteljo in rekla, da je zdrava. Volãica je
ostala pri hi‰i, v kotu leÏala in je bratu privajena bila
kakor pes.
Ko brata zopet ni bilo doma, pove sestra mlademu
razbojniku, da ni dobila kljuãa. »Moj brat je tak, da ga
nobena divja zver ne prime. Kljuãa pa od sebe ne dene.«
Razbojnik ji reãe: »Lepa moja mlada, lezi vdrugiã v po-
steljo in reci: Bratec, jaz sem ‰e bolj bolna in vem, da
bom zdrava samo, ãe bi mi kdo prinesel prav gorkega
medvedjega mleka. Tvoj brat pojde, medvedko domov
priÏene — in reci mu, da jo bo doma molzel. Taãas svoje
oblaãilo sleãe in kljuã dene od sebe; ti pa njegov meã
skrij in kljuã hitro vzemi in priteci meni odpret.« Sestra
tako stori, kakor jo je razbojnik nauãil. Brat pripelje
medvedko, a oblaãila od sebe ne dene, temveã medved-
ko obleãen pomolze. Medvedka se hi‰i privadi in leÏe v
drugi kot.
»Spet nisem dobila kljuãa,« pravi deklica mlademu
razbojniku. On pa ji reãe: »·e v tretje lezi, ves dan leÏi
in reci bratu: Bratec, jaz sem tako bolna, da ne morem
ni sebi ni tebi kuhati. Skuhaj mi ti rmanovega cveta, da
me ozdravi. In kadar bo tvoj brat pred peãjo stal, taãas
se sleãe, in ti meã skrij in kljuã vzemi pa meni priteci od-
pret.«
In zares bratu tako reãe. Ko je brat pred peãjo stal in
15
za svojo sestro kuhal rmanov cvet, se je zares slekel.

Sestra je ‰la, meã skrila, kljuã vzela in mlademu razboj-
niku odprla vrata. Ko je brat svoji sestri pijaão dajal, pal
je mladi razbojnik nanj z velikim noÏem, da bi ga zaklal.
Taãas bi bil brat umorjen, ker je bil njega meã skrit, ali
volãica, ki je bila v enem kotu, skoãi in vrÏe razbojnika
na tla. Sestra se za svojega mladega razbojnika in zase
zboji ter se zaleti z drugim noÏem v brata. Ali medved-
ka plane iz drugega kota ter sestro vrÏe na tla.
Brat reãe: »Trgajte, divje zveri! Maãeha me je zapodi-
la, oãe me je v hosti pustil in sestra ima razbojnika raj‰i
kot lastnega brata.« Volãica raztrga razbojnika, med-
vedka sestro, brat pa je po svetu ‰el s svojim meãem in
se ni bal dvanajstih razbojnikov.
16
Cesar in kmetje
N eki cesar je rekel kmetom:

»Kdor mi bo kaj zelo bistrega povedal, tistemu
bom davek odpustil.«
Pri‰el je kmet in povedal cesarju:
»Rodil sem se v tistem letu, ko se je pisalo tako naprej
kot nazaj.«
Kako bi le to moglo biti, si je mislil cesar in rekel, naj
mu pove, katerega leta se je rodil in potem mu ne bo
treba davkov plaãevati.
»Rodil sem se leta 1691,« mu je rekel kmet. »Pa obra-
ãaj leto ‰e tako, zmeraj bo leto ostalo isto.«
Cesar se je temu zaãudil in mu rekel:
»Nikomur ne sme‰ tega povedati prej, dokler ne bo‰
videl trideset cesarjev.«
Nato je ‰el cesar domov in rekel svojim ministrom,
naj mu povedo, katero leto se je pisalo tako naprej kot
nazaj. Le-to da mu je neki kmet povedal tam in tam.
Cesar je hotel ministre preizkusiti, ãe kaj vedo, ker mu
ni bilo v‰eã, da kmet veã ve kot ministri. Ministri so raz-
mi‰ljali in razmi‰ljali, katero leto naj bi to bilo, pa se niso
mogli niãesar domisliti. Eden izmed ministrov pa je ‰el
17
skrivaj k tistemu kmetu, tako da cesar ni vedel in je

vpra‰al kmeta, katero je tisto leto. Kmet mu je rekel:
»Jaz ti tega ne smem povedati, kajti cesar mi je pre-
povedal, da tega ne smem nikomur povedati, dokler ne
bom videl trideset cesarjev.«
Minister mu da osemindvajset tolarjev in pravi:
»Tu ima‰ osemindvajset tolarjev, pa mi povej, katero
je to leto. Glej, na vsakem tolarju je po en cesar, enkrat
si ga Ïe videl, to je Ïe devetindvajseti, ko te bo predse
poklical, bo‰ pa tridesetega videl.«
Nato je kmet ministru povedal leto. Minister je od‰el
domov in je cesarju rekel:
»Jaz sem se Ïe domislil, katero leto je to.«
In je povedal cesarju leto. 1691. Cesar se je temu za-
ãudil in dejal:
»Nihãe drug ti tega ni mogel povedati kot tisti kmet.«
Nato je kmeta poklical predse in mu rekel:
»Zakaj si se ti pregre‰il zoper mojo zapoved? Saj ‰e
nisi videl tridesetih cesarjev!«
Kmet je odgovoril cesarju:
»Jaz sem Ïe videl trideset cesarjev. Tukaj imam osem-
indvajset tolarjev, na vsakem je cesar. Ko si bil ti, cesar,
pri meni, sem te tudi videl, to je Ïe devetindvajseti cesar
in sedajle te tudi vidim, to je trideset cesarjev.«
Na to mu cesar ni mogel niãesar odgovoriti in mu je
odpisal davke.
18
âudno drevo
N ekoã je Ïivel kralj, ki je imel v svojem kraljestvu

tako visoko drevo, da vrha ni bilo videti. Kralj pa
bi rad vedel, kako je drevo visoko in kak‰en sad rodi.
Zato je dal po vsem kraljestvu naznaniti tole: »Kdor pri-
de na vrh drevesa in prinese sad, dobi kraljevo hãer za
Ïeno in ‰e kraljestvo po kraljevi smrti.« — Mnogo ljudi
je pri‰lo, da bi poizkusili svojo sreão, ali nikomur se ni
posreãilo, paã pa se jih je mnogo ponesreãilo, ker so z
drevesa padli in se ubili.
Pa se napoti tudi gospod, iz daljnih krajev doma, da
bi poizkusil svojo sreão. Ko gre skozi velik gozd, zagle-
da pastirja in ga vpra‰a, ãe gre po pravi poti. Na pastir-
jevih nogah pa zapazi neko Ïelezno napravo, ki je bila
krempljem podobna. Vpra‰a ga, zakaj to vlaãi s seboj.
Pastir mu pove, da rabi to, da hitro spleza na drevo in se
re‰i, ãe bi pri‰la zver. Lepo obleãeni gospod ga poprosi,
da bi menjala obleko in one Ïelezne kremplje. Pastir se
mu je spoãetka smejal, ker mu nikakor ni ‰lo v glavo,
kako bi mogel gospod menjati svojo lepo obleko za raz-
trgano pastirsko. Ko pa vidi, da misli gospod resno,
19
menjata obleko; za nameãek mu da gospod ‰e lepo da-

rilo v denarju.
Ko pride gospod v bliÏnje mesto, se preobleãe; samo
Ïelezne kremplje obdrÏi. Potem stopi h kralju, se mu po-
niÏno prikloni in pove svojo Ïeljo. Kralj mu dovoli, da
sme tudi on poizkusiti plezati na drevo. S seboj je vzel
poleg tistih Ïeleznih krempljev ‰e za sedem dni ÏiveÏa.
Vse ga je gledalo in obãudovalo, ko je tako spretno ple-
zal. Tri dni in tri noãi je Ïe plezal samo navzgor, pa niti
ene veje ‰e ni videl. ·ele ãetrti dan zapazi neko gruão
visoko na drevesu, do nje pa dospe sedmi dan. Toda to
ni bilo vejevje, temveã grad. Ko pripleza do gradu, po-
trka na Ïelezna vrata. Kmalu zasli‰i v gradu korake. Pre-
krasna deklica mu pride odpret, povabi ga v grad, pelje
v dvorano, ki je bila s samim ãistim srebrom okra‰ena,
in ga pogosti z jedjo in pijaão. V tem gradu so Ïivele tri
zaklete deklice. âez noã je ostal pri njih, kajti sedem dni
in sedem noãi ni niã spal.
Drugo jutro ga deklice zbude in mu narede dober zaj-
trk. Po zajtrku mu reãe najlep‰a deklica: »âe hoãe‰ pri-
ti na vrh tega drevesa, pride‰ ‰e v dva gradova. Do prve-
ga gradu bo‰ plezal ‰tirinajst dni in v tem gradu najde‰
‰est deklic. One ti povedo, kako se mora‰ dalje ravnati.
Tu ima‰ ko‰ãek kruha. Kadar bo‰ laãen, Ïejen ali truden,
ga samo oblizni in ne bo‰ ãutil ne gladu ne Ïeje in ne
utrujenosti.« — Deset dni je plezal noã in dan, a ni niãe-
20
sar ‰e zapazil. Enajsti dan se mu je ‰ele nekaj zable‰ãalo

v vi‰avi; ‰tirinajsti dan pa potrka na vrata gradu, ki je bil
iz ãistega zlata. Tu ga deklice prav tako prijazno sprej-
mejo kakor one v prvem gradu, ga pogoste, prenoãe in
mu reko: »·e v en grad pride‰. Do tja bo‰ potreboval tri
tedne. Tam stanuje devet deklic in one ti povedo, kako
se ti je treba ravnati, da pride‰ na vrh drevesa.« Dajo mu
tudi kruha, ki ga je bilo treba samo oblizniti, pa nisi ãutil
ne gladu ne Ïeje in ne utrujenosti. Ko dospe v tretji grad,
ki je bil iz samih dragih kamnov in prelepih biserov, ga
prav prijazno sprejmejo, pogoste in prenoãe. Tu je bilo
devet deklic, ena pa je imela zlate lase. Ta mu pove, da
bo moral plezati ‰e cel mesec, da dospe na vrh drevesa.
Potem pa ‰e pristavi: »Tam je pet zlatih sadeÏev: trije na
desni in dva na levi. One tri na desni strani mora‰ s temi
‰karjami odstriãi. Gorje pa nam, ãe odstriÏe‰ tiste na levi
strani: me v vseh treh gradovih smo pogubljene, ker nas
ima vrag v oblasti. Drevo bi tako moãno potresel, da bi
se z gradovi vred pogreznile. Ko pa svoje delo dobro
konãa‰, se vrni na zemljo. Tam te priãakuje mnogo‰te-
vilna mnoÏica, radovedna, kaj prinese‰ in kaj pove‰. Ti
pa ne sme‰ nikomur povedati, kaj si videl in sli‰al; tudi
samemu kralju mora‰ vse zamolãati. Drugo jutro, ko
pride‰ na zemljo, nas priãakuj na glavni cesti, ki pelje
poleg mesta. Me se pripeljemo na vozu iz samih deman-
tov z zlatimi konji. Na‰ voz se pomika hitreje kakor pti-
21
ce pod nebom. âe se ga samo dotakne‰, bomo me re‰e-

ne; ãe se ga pa ne dotakne‰, nas popelje vrag v tak grad,
ki nima ne oken in ne vrat.«
Ko se je vrnil na zemljo, ga je tam priãakovala mnoÏi-
ca ljudi. Vse je bilo radovedno, kaj je videl in delal tako
dolgo na drevesu. A niti samemu kralju ni hotel niãesar
povedati niti pokazati sadeÏev. Drugo jutro vstane, ‰e
preden zazori dan, in gre priãakovat voz. Ko Ïe sonce
prisine, zagleda v daljavi majhno meglico, ki se vedno
bliÏe vali. Kmalu spozna priãakovani voz in v nekaj tre-
nutkih je Ïe zdrdral mimo njega, da se ga ni mogel do-
takniti.
Stra‰na obupanost se ga poloti. Od same Ïalosti in
potrtosti ni vedel, kaj bi zaãel. Ko se je malo potolaÏil, je
stopil do kralja in mu vse povedal. Pokazal in dal mu je
tudi tri zlate sadeÏe in rekel, da gre po svetu iskat grad
brez oken in vrat.
Îe cela dva meseca blodi po svetu, a o gradu brez
oken in vrat ni ne duha ne sluha.
Proti koncu tretjega meseca je v temnem gozdu za‰el
ter iskal prave poti, a je ni mogel najti. Proti jutru se je
na majhnem hribãku nekaj zasvetilo. Brez obotavljanja
se napoti tja. Pa kam pride? Tu je stala Ïe na pol podrta
koãa. To je bil Lunin dom. Pogumno potrka na trhla vra-
ta. Zarjaveli zapah za‰kriplje in vrata se odpro. Za korak
se umakne, ko mu pogleda v oãi Ïena z goreão tresko.
22
Bila je stara kot svet, velika kot hrast, ãrna kot oÏgano
poleno, oãi je imela velike, kakor tolarji Marije Terezi-
je, lase ko Ïima in suha je bila kot kost. Ta starka je bila
Lunina mati. Jezno ga je pogledala in vpra‰ala, kaj i‰ãe
tod. On ji je povedal, da je zgre‰il pot, medtem ko je is-
kal grad brez oken in vrat. Prosil jo je tudi, ali ona mor-
da ve, kje bi bil tak grad. Ona pa mu odgovori: »Îe to-
liko in toliko tisoã let je preteklo, odkar nisem bila samo
uro daleã od hi‰e. Kako naj bi vedela za tak grad? Go-
tovo pa ve zanj moja hãi Luna, ki obhodi vsak dan ves
svet. Ona pa te ne sme dobiti tu; raztrgala bi te na drob-
ne kosce, ko bi te na‰la tu. Pobegni, ker se kmalu vrne
domov!« Nesreãnik jo je prav milo prosil, naj ga skrije
v kak‰en kot in naj ona vpra‰a po gradu brez oken in
vrat, da mu potem pove, ko gre Luna z doma. Starka se
ga usmili in skrije pod stopnice. Ko pride njena hãi Luna
domov, jo je takoj priãela spra‰evati, ali morda nima
ãloveka v hi‰i. Mati je tajila, ko pa je priãela Luna raz-
sajati, ji je mati vse povedala in jo prosila, naj se nesreã-
nika usmili in naj mu pove za tak grad, ki nima ne oken
ne vrat, ãe ve zanj. Ko se je nesreãnik prikazal izpod
stopnic, se ga je Luna usmilila in mu rekla: »Rada bi ti
povedala, ko bi vedela; vedi pa, da jaz nisem ‰e nikoli
obsvetila vse zemlje. Zato je mogoãe, da je grad, ki nima
ne oken ne vrat, kje v kak‰ni pu‰ãavi, ki je moje oko ‰e
23
ni videlo. Moj brat Sonce bo morda vedel. On obsije veã

sveta kakor jaz. Pojdi k njemu!«
Dolgo je hodil po gozdu, kjer je bil Sonãev grad. Ko ga
najde, stopi vanj. Doma je bila samo Sonãeva mati, ki pa
je bila ‰e mnogo starej‰a in stra‰nej‰a od Lunine mate-
re. Naposled ga tudi ona prikrije. Ko pride zveãer Son-
ce domov, se priãne togotiti in razsajati, ker je mati skri-
la ãloveka v hi‰i. Ko nesreãnik to sli‰i, se sam prikaÏe na
dan in prosi Sonce tako milo, da se ga konãno le usmi-
li. Sonce mu reãe: »Tudi jaz ne vem za tak grad, ki nima
ne oken in ne vrat, kajti jaz nisem nikoli obsijalo vseh
kotov na zemlji. Mogoãe je torej, da je tak grad v resni-
ci kje na zemlji. âe je, bo gotovo vedel zanj Veter, ki pre-
takne vse luknjice. Pojdi njega vpra‰at!«
Tri tedne je iskal Vetrov dom. Ko ga najde, stopi vanj
in na sreão dobi doma ravno glavarja Vetrov. PotoÏi mu
svojo nesreão in ga prosi, naj mu pomaga. Veter ga je
mirno poslu‰al. Ko je gospod vse povedal, vzame glavar
vetrov pi‰ãalko in zaÏviÏga nanjo tako moãno, da so ga
sli‰ali vsi vetrovi sveta. Hitro so pridrveli domov, pa nih-
ãe ni vedel za grad, ki nima ne oken in ne vrat. Le ene-
ga od vseh vetrov ‰e ni bilo, ker ga je bolela noga in je
imel najdalj‰o pot. ·ele uro pozneje je ta prikrevsal in
povedal tudi o gradu brez oken in vrat. Da bi se glavar
prepriãal, ãe grad res nima ne oken in ne vrat, gre celo
sam pogledat. Hodil je samo ãetrt ure. Ker se mu je ne-
24
sreãnik smilil, je ukazal narediti zanj veliko skrinjo, v ka-

tero ga je spravil, da ga je ponesel tja, ker ãloveka same-
ga ni mogel nesti. Do gradu bi pa ãlovek hodil veã let. Ko
je bila skrinja narejena, je zlezel gospod vanjo in glavar
vetrov jo je odnesel ter poloÏil pred grad. Zdaj je Veter
zaãel pregledovati, ali bi mogel zaslediti pot vanj. Le vrh
gradu je bila majhna luknjica.
Skozi to luknjico se je zrinil Veter v grad in tako silo-
vito razsajal po njem, da se je ‰ibilo zidovje. V gradu sta
bila poleg osemnajstih deklet ‰e vrag in njegova mati.
Veter je zgrabil vraga s tako moãjo, da ga je potisnil sko-
zi tisto majhno luknjico na vrhu in v zraku je vsega
zmlel, da ‰e prahu ni bilo veã o njem. Vse deklice, razen
Zlatolaske, so bile mrtve. Zlatolaskaje bila namreã ob-
sojena, da bo umorjena zadnja in bo morala gledati, ka-
ko bodo druge umirale, ker se je najbolj pregre‰ila.
Zdajci zgrabi Veter ‰e vragovo mater in jo strese tako
silovito, da so ji pokale vse kosti. Nato jo je vpra‰al, kako
so bile deklice umorjene. Starka se je seveda izgovarja-
la, da tega ne ve, ker jih je moril sam njen sin. Veter pa
ji je zaÏugal, da jo prav tako zmelje kakor vraga, ãe tega.
ne pove. Konãno je starka povedala, ker se je bala, da bi
je Veter ne utegnil zmleti kakor sina. Povedati mu je
morala tudi, kako jih je mogoãe oÏiviti. V omari visi
namreã ‰kropilnica, s katero naj jih po‰kropi in deklice
takoj oÏive. Veter vzame ‰kropilnico, po‰kropi eno od
25
deklic in ta oÏivi. Potem je zgrabil starko, jo tre‰ãil sko-

zi luknjo na vrhu, da se je ‰e bolj poveãala kot prviã, in
jo zmlel kakor vraga. Po vrsti je oÏivil vse deklice in
ozdravil tudi Zlatolasko, ki je bila Ïe na pol mrtva. Po-
lagoma je znosil vse v skrinjo, grad pa poru‰il.
Vse deklice z gospodom vred je Veter sreãno prene-
sel pred kraljevo palaão. Toda gospod se ni poroãil s
kraljevo hãerjo, temveã z Zlatolasko, s katero je Ïivel ‰e
dolgo dolgo sreãno in zadovoljno.
26
Deklica in pasjeglavci
T aãas, ko so bili ‰e pasjeglavci po teh krajih, je plela

neki dan lepa deklica sama na njivi. Kar zagleda,
da jih gre veliko krdelo mimo. Ker je vedela, da so hudi
in zavoljo svojih pasjih in kosmatih glav stra‰ni, je zbe-
Ïala s polja.
Pasjeglavci vidijo, da je mlada, in pravijo: »Dajmo jo
ujeti!« BrÏ se vse krdelo spusti za njo v dir. Deklica je
vedela, da ne uide urnim petam, zato spleza na gosto
smreko in se skrije med vejami. Pasjeglavci pa imajo
pasjo glavo in oãi obrnjene v tla, zato ne morejo pogle-
dati navzgor. Tako niso mogli videti, na kateri smreki
ãepi skrita deklica.
Bodli so torej s svojimi dolgimi sulicami ob deblih od
smreke do smreke tako dolgo, da je po skorji nekega
drevesa pritekla rdeãa kri. Obstopili so tisto smreko in
jo izruvali; tako jim je pri‰la deklica v pest.
Zaprli so jo potlej v visok grad, ki ni imel niã vrat. Tam
notri ni videla Ïive du‰e in le vãasih pasjeglavce, ki so na
noã zahajali domov, podnevi pa zaklenili njo in eno
maãko; samo lino so ji odprto pustili, da je sonce sijalo
skoznjo. Tam notri je venomer jokala in boga prosila, da
27
bi ‰e kdaj pri‰la k oãetu domov. Veãkrat je mislila skozi

odprto lino zlesti na streho in s strehe skoãiti na tla. Pa
vselej, ko nogo vzdigne, skoãi maãka na lino in zaãne
tako jezno renãati in brusiti kremplje, da je bilo deklico
strah. Nekoã posebno moãno joka in boga prosi. Kar za-
gleda starega dedca pred seboj.
»Kaj ti je, mlada?« jo nagovori dedec.
»K oãetu bi ‰la rada,« pravi deklica.
»Kako bo‰ ‰la, ali ne ve‰, da pasjeglavski grad nima
vrat?« reãe dedec.
»Vem, ali jaz bi ‰la skozi lino, pa me ta maãja Ïival ne
pusti,« pravi ona.
»Zato te ne pusti, ker ima maãka v repu devet peklen-
skih vragov, ki so vsi s pasjeglavci zmenjeni. Daj maãki
kos mesa, in kadar ga bo pobirala, odreÏi ji rep, vrzi ga
ãez glavo devet komolcev daleã skozi lino in niã veã ti ne
bo branila.«
Tako je moÏ dejal in je izginil, da deklica ni vedela ne
kdaj ne kam. Storila je po njegovem svetu: dala je maãki
mesa, ji v hipu odrezala rep, ga vrgla devet komolcev
daleã ãez glavo in huda Ïival se je tiho potuhnila v kot.
Deklica spleza precej v mraku skozi lino na streho, in ko
ni vedela ne kam ne kod doli po zidu, vidi kosorepo
maãko poãasi in klavrno lesti po vrhu slemena na dru-
gi konec poslopja. Leze za njo in pride do drevesa, ki se
28
je z vr‰iãkom dotikalo strehe, in videã maãko po drevesu

priti do tal, pleza ‰e ona in sreãno uteãe.
Noã se je bila storila; pasjeglavci pridejo domov in
zagledajo kosorepo krvavo maãko. BrÏ uganejo, kaj je
to, in dvanajst jih poi‰ãe sled in teãe za ubeÏno deklico.
Medtem je bila ona pritekla Ïe blizu do oãetovega do-
ma. Oãe njen je imel kovaãnico, pri vodi zidano. Tisto
noã ga ni bilo doma, ker je bil ‰el iskat izgubljeno hãer.
Zato povodno kolo, ki je sicer kova‰ki meh gonilo, ni
klopotalo, ampak je bilo vse tiho. Vrata so bila zaprta,
okno z Ïelezno mreÏo prepredeno, zato ni mogla noter.
Dolgo je klicala ter klicala, pa oãeta ni bilo in Ïe je misli-
la pred kovaãnico na klopi zaspati. Kar ji na misel pride:
»Morda bi me zasledili pasjeglavci in ‰e huje bi mi bilo.«
Zato premi‰lja, kako bi pri‰la noter. Nazadnje ji v glavo
pride, da lahko povodno kolo sname in pride pri luknji
v kovaãnico. In res tako stori. Komaj si notri oddahne in
luã naredi, kar zasli‰i zunaj govoriti pasjeglavce. Po sle-
du so bili za njo pri‰li. BrÏ podpre vrata ‰e bolj z Ïele-
zom, zasloni okno, v roke pa vzame ‰iroko sekiro, ki jo
je bil oãe ravno prej‰nji dan nasadil, in pristopi k luknji,
skozi katero je bila sama noter pri‰la. Kmalu izvohajo
pasjeglavci to luknjo in eden prikaÏe pasjo glavo v ko-
vaãnico. Deklica mahne in mu jo odbije. Potem ga po-
tegne popolnoma noter. Drugi so menili, da je sam zle-
29
zel, in pokazal se je ‰e eden in spet eden skozi luknjo, pa

je vsakemu tako primerila kakor prvemu.
Ko je drugo jutro oãe kovaã pri‰el Ïalosten domov, je
na‰el hãer in na klopi v kovaãnici dvanajst pasjeglavcev,
ki jih je hãi pobila.
30
Deklica veka
D eklica je pometala in na‰la krajcar. Za ta krajcar

je kupila piskrc in je ‰la jagode nabirat. Tam jo je
zajela noã. Deklica je prekucnila piskrãek in zlezla vanj,
da bi prenoãevala. Kmalu je prifrãala muha in prosila,
ali sme pod streho.
Deklica pravi: »Kar sem notri pojdi, zate bo Ïe ‰e kaj
kraja.« Komaj je muha noter, prileze Ïabica, potrka in
vpra‰a:
»Kdo je tam notri?«
Deklica pravi: »Jaz, sirota deklica in muha pobrculja.«
Tudi Ïabica prosi za streho, deklica pa jo povabi: »No,
pa pridi ‰e ti sem noter, se bomo Ïe stisnile!«
Potem priskaãe ‰e zajãek, potrka in vpra‰a: »Kdo je
tam notri?«
»Jaz, sirota deklica, muha pobrculja in Ïabica pokrcu-
lja!« Zajec prosi: »Ali daste ‰e meni malo prostora?«
»Kar skoãi sem noter, bo nam pa topleje!«
Pozneje pride ‰e lisica: »Kdo je tam notri?«
»Jaz, sirota deklica, muha pobrculja, Ïabica pokrculja
in zajec — novi hlapec!«
31
»Bo pa ‰e zame kak kotiãek,« pravi lisica in se zmuz-

ne noter.
Ponoãi pricota ‰e medved in vpra‰a: »Kdo je tam no-
tri?«
»Jaz, sirota deklica, muha pobrculja, Ïabica pokrculja,
zajec — novi hlapec in lisica pridna deklica!«
Medved pa niã ne prosi, marveã se kar ba‰e noter.
Toda piskrãek poãi, deklica pa veka.
32
Dolgouhec in medved
B ili so hudi ãasi. Obleka se je podraÏila, mnogo

otrok je bilo nagih. Kmet je posekal gozd, drevje
prodal prekupãevalcu, grmiãje poÏgal in posejal na po-
gori‰ãu oves.
Oves je lepo zorel, kar sta opazila tudi zajec in med-
ved ter mnogokrat hodila v goste. Nekega veãera sta se
sreãala v ovsu. Medved je zarenãal nad dolgouhim pa-
glavcem:
»Poberi se od tod, oves je moj!«
Zajec je pomigal z u‰esi in odvrnil:
»Oves je tvoj, prav, pozobljem pa ga jaz; taka hrana
mi tekne!«
Tako oblastno besediãenje je debeluhu zaprlo sapo,
zajec pa je nadaljeval:
»Buãa, meni‰, da mora‰ vse ti poÏreti, ker si veãji od
mene. Za oves se ‰e stepeva, da ti bodo ÏviÏgale pete.
Kar poskusiva se! Pa ne, da bi kateri pri tem izgubil Ïiv-
ljenje! Stisniva najprej kamen; kateri ga bo tako stisnil,
da bo pritekla voda iz njega, tistega bodi oves!«
Medved je zdrobil kamen v prah. Izpod krempljev so
mu ‰vigale iskre, a voda le ni pritekla iz njega. Zajec je
33
udaril po kamnu, ga prej skrivaj omoãil in ga ponudil

zaãudenemu medvedu pod nos:
»Vidi‰, buãa, ti si slabiã! âe se te samo dotaknem, bo
po tebi in leÏal bo‰ za tisto go‰ão!«
»O-joj, o-joj, majhna Ïaba, pa mi je mojster. Naj ve-
lja, kar hoãe, zbeÏati bo treba,« je vzdihnil medved. Za-
jec je strigel z u‰esi in vse sli‰al. Debeluhu je svetoval:
»Utrujena sva, pojdiva na tisti hribãek k plotu in se
spoãijva!«
Kakor sta rekla, sta tudi naredila.
Medved je smrãal, zajec tudi. Zajec je res spal, med-
ved pa ne. Îe je medved mislil, da se mu nudi ugodna
priloÏnost, da bi zbeÏal. Pogledal je zajca in videl, da ima
odprte oãi. âakal je ‰e dolgo, zajãeve oãi pa so vedno
bolj buljile. V skrajni sili se je medved opogumil in zbe-
Ïal, da so pete ÏviÏgale in mu je dlaka stala pokonci ka-
kor petelinu perje.
Ustavil ga je ‰ele volk:
»Hej, pobratim, kam tako naglo, saj vendar ne gori
voda!«
Kosmatinec je v sramu priznal:
»Ljubi brat, skoraj bi bilo po meni, majhna Ïaba mi je
mojster!«
»Dvema pa gotovo ne bo,« je menil volk. ·la sta pod
klanec gledat junaka zajãka. Medved seje postavil na
34
zadnje noge in videl zajca, volk pa ne, ker se ni znal po-

staviti na zadnje noge.
»Vidim, da ti moram pomagati,« je rekel kosmatinec,
prijel volka, se postavil za njim na zadnje noge, ga dvig-
nil visoko v zrak in vpra‰al:
»No, ali ga vidi‰ tam za plotom?. ..Mrcina, odgovori,
ga vidi‰ ali ne?«
Volk pa ni odgovoril ne sedaj in ne pozneje, ko ga je
medved izpustil iz objema, kajti medved ga je bil pri
dvigu stisnil tako krepko, da je bilo po njem.
Ko je medved videl mrtvega tovari‰a, je izbuljil oãi:
»Sam pogled ga je umoril! Moram biti paã zelo trden,
da ni Ïe po meni, ko sem vendar z zajcem govoril in ‰e
celo poleg njega leÏal!«
Kosmatinec je brÏ pobegnil iz na‰ih krajev, kjer je do-
sti zajcev, in se ‰e danes ni vrnil; tudi volkov ni veã pri
nas, kajti poslednjega je stisnil medved, ko mu je hotel
pokazati zajca.
Nasprotno pa pri nas miga vse polno dolgouhcev v
ovsu, ki jih najde‰ tudi za plotom.
35
Hudobna maãeha in dobra pastorka
H udobna Ïenska primoÏi s svojim revnim moÏem

majhno deklico z imenom Marica. Potem dobi ‰e
eno hãer, ki jo ljubi in goji bolj kot svoje oko. Pastorke
pa, ki je bila dobro in prelepo dete, kar ne more niti s
krajem oãesa videti. Zato jo preganja, muãi in mori; da
bi jo prej ugonobila, ji meãe najslab‰e ostanke jedi in ‰e
to kakor psu. Celo kaãjega repa bi ji dala jesti, ãe bi ga
imela; in namesto v posteljico jo po‰ilja spat v staro ko-
rito.
Ko pisana mati vidi, da je deklica pri vsem tem dobra
in potrpeÏljiva in da lep‰e raste kot njena hãi, misli in
misli, kako bi na‰la vzrok, da bi sirotico spodila od hi‰e,
in si izmisli tole:
Nekega dne po‰lje svojo hãer in pastorko volno prat:
hãeri da bele volne, pastorki pa ãrne in ji ostro zaÏuga:
»âe mi te ãrne volne tako belo ne opere‰, kakor jo bo
moja hãi, mi ne hodi veã domov, sicer te bom iztepla od
hi‰e!« Uboga pastorka milo joãe, prosi in govori, da ji
tega ni mogoãe storiti, ali vse je zaman. Ker vidi, da ni
milosti, oprta volno in gre jokajoã za po pol sestro. Ko
prideta na vodo, razprtita svoja bremena in zaãneta pra-
36
ti. Kar se jima pridruÏi od nekod belo, lepo dekle in ju

pozdravi: »Dobra sreãa, prijateljici! Ali vama je treba kaj
pomagati?« Maãehina hãi reãe posmehljivo: »Meni ni
treba pomoãi, moja volna bo takoj bela, ali tale volna
na‰e pastorke ne bo kmalu.« Nato stopi tuje dekle k Ïa-
lostni Marici, rekoã: »Daj! Bova videli, ãe se bo dala ta
volna belo oprati?« Obe priãneta zdaj mencati in prati
in hipoma se ãrna volna beli kakor mladi sneg. Ko ope-
reta, bela prijateljica spet nekam izgine. Ko maãeha vidi
belo volno, se ãudi in jezi, ker nima vzroka preganjati
pastorke.
Nekoliko ãasa zatem pride huda zima in mraz. Hu-
dobna maãeha ‰e zmeraj misli, kako bi zatirala nesreã-
no pastorko. Zdaj ji zapove: »Vzemi ko‰ek in odpravi se
v goro, tam mi naberi zrelih jagod za novo leto! âe mi
jih ne prinese‰, je bolje zate, da ostane‰ na gori.« Siro-
tica Marica milo joka, prosi in govori: »Kako naj reva
zdaj v tej ostri zimi dobim zrelih jagod?« Ali vse zaman
— vzeti mora ko‰ek in iti.
Ko hodi vsa objokana po gori, jo sreãa dvanajst juna-
kov, ki jih lepo pozdravi. Oni prijazno sprejmejo po-
zdrav in jo vpra‰ajo: »Kam gazi‰, ljuba mala, tako objo-
kana po snegu?«
Deklica jim vse lepo pove.
Junaki ji reko: »Mi ti hoãemo pomagati, ãe nam ve‰
povedati, kateri mesec vsega leta je najbolj‰i?«
37
Marica reãe nato: »Vsi so dobri, toda mesec su‰ec je

najbolj‰i, ker nam prina‰a najveã upanja.«
Junaki so bili z odgovorom zadovoljni in reko: »Le idi
v to prvo dolinico na prisoje, ondi dobi‰ jagod, kolikor
te je volja.« In res prinese maãehi za novo leto poln ko-
‰ek najlep‰ih jagod in pove, da so jih ji pokazali junaki,
ki jih je sreãala na gori.
Nekaj dni pozneje, ko je huda zima odnehala, reãe
mati svoji hãeri: »Idi tudi ti v goro po jagode, morda do-
bi‰ tiste junake, da ti dajo kak‰no sreão, ko so se Ïe na‰i
umazani pastorki izkazali tako ãudovito dobrotljivi.«
Hãi se o‰abno obleãe, vzame ko‰ek in odskaklja vese-
la v goro. Ko pride tja, res sreãa tistih dvanajst junakov,
ki jim napuhnjeno reãe: »PokaÏite mi, kje rasejo jagode,
kakor ste pokazali na‰i pastorki.«
Junaki reko: »Dobro. âe ugane‰, kateri mesec vsega
leta je najbolj‰i?«
Ona hitro odgovori: »Vsi so hudi, mesec su‰ec pa je
najhuj‰i.«
Po teh besedah pa se vsa gora hipoma pooblaãi in vse
nevihte udarijo nanjo, da je komaj prisopihala domov.
Ti junaki so bili dvanajsteri meseci.
Medtem se dobrota in lepota psovane pastorke raz-
glasi daleã po deÏeli in mlad, po‰ten in bogat gospod
sporoãi njeni maãehi, da pride ta in ta dan s svojim
spremstvom pastorko snubit za Ïeno. Maãeha, ki je si-
38
roti zavidna, ji o tem ne zine niti besedice, ampak misli

s to sreão obogatiti svojo hãer.
Ko pride napovedani dan, spodi brezvestna maãeha
svojo pastorko zgodaj v korito spat. Nato oãisti hi‰o, pri-
pravi veãerjo, na‰opiri svojo hãer, kolikor jo najveã mo-
re, in jo posadi za mizo s pletilom v rokah. Nato se pri-
peljejo snubaãi, maãeha jih prijazno sprejme, popelje jih
v hi‰o in jim govori: »Tukajle je moja mila pastorka.« Ali
kaj pomaga, ko so imeli v tej hi‰i petelina, ki priãne na
ves glas in brez prestanka peti:
»Ku-ku-ri-ku, lepa Marica v koritú! Ku-ku-ri-ku, lepa
Marica v koritú!«
Ko snubaãi zasli‰ijo in uganejo petelinovo petje, vele
naj jim privedejo pravo pastorko iz korita. Ko jo zagle-
dajo, se ne morejo dovolj naãuditi njeni lepoti in lju-
beznivosti ter jo ‰e isti veãer odpeljejo s seboj. Hudob-
na maãeha in njena hãi pa sta ostali osramoãeni pred
vsemi ljudmi.
Marica je bila s svojim moÏem in z vso svojo hi‰o
sreãna do visoke starosti in umrla je lahke smrti — ker
ji je bila vila prijateljica in vsi meseci prijatelji.
39
Indija Koromandija
N a planini, kjer je bilo toliko molznic, da vsa deÏe-

la ne bi premogla potrebnih golid, so si bistre
glave znale pomagati takole:
Izkopali so velik, velik bajar. Vanj sicer niso napeljali
vode, zato so pa zgradili od brega do brega visok, obo-
kan most. Nanj so od jutra do veãera gonili krave. Kra-
varice so sedele na mostu in molzle v bajar, ki je bil do
veãera poln mleka. Na bajar, napolnjen z mlekom, so se
pripeljali mo‰ki s ãolniãki, v katerih so imeli sode. Vsak
ãolnar je imel s seboj tudi veliko grebljico. S to je posnel
smetano in jo z lopato skidal v sod. Ko so bili sodi pol-
ni, so jih zabili in zvalili v dolino. Medtem ko so se ko-
talili navzdol, se je v njih smetana zmetla in v dolino se
je prikotalil Ïe sod z maslom. Tam so ãakali na sode lju-
dje in si razdelili maslo po teÏi. Ker tehtnic niso imeli, so
dajali kar dobro vago. Tehtali so z volovskimi garami
takole:
Na oje je sedel debeluh, drugi pa so metali maslo na
zadnji konec gar. Ko se je oje z debeluhom vred dvigni-
lo, je bil na garah po stari dobri vagi ravno cent masla.
Tako so delili maslo dan za dnem.
40
Na tem posestvu je bilo toliko ljudi, da so se pri jedi

venomer vrstili. Prvi so prihajali, drugi Ïe sedeli in jed-
li, tretji vstajali od mize, ãetrti si rahljali pasove pri hla-
ãah, da se jim ne bi potrgali, in tako naprej ves ljubi dan.
Dan za dnevom je bilo tako. Ker ni bilo toliko ljudi, da
bi jim stregli, so si naredili od stopni‰ãa navzdol do mize
»riÏo«, prav tako kakor v planinah, da spu‰ãajo po njej
hlode v dolino. Po tej riÏi je priletel ob vsakem zaloga-
ju ‰trukelj. Zaseka za zabelo pa je pritekala po Ïlebu, ki
je bil zbit tik ob riÏi.
V tem kraju je bilo vsem ljudem prav dobro. Le eden
je imel slabe ãase, ker je moral Ïiveti ob svoji hrani. Ta
nesreãneÏ je bil najet samo zato, da je sedel na zapeãku
ob dolgi mizi in nenehno zabaval jedce s tem, da je go-
drnjal zaradi prepiãlo zabeljene hrane. âe bi ta moÏ ne
Ïivel ob svoji hrani, bi seveda ne mogel godrnjati in jed-
ci bi pozabili, da so ‰truklji ‰e vedno prepiãlo zabeljeni.
41
Jug in pastorek
B il je nekdaj fantiã, ki je imel hudo maãeho. Neke-

ga dne mu reãe, naj gre z njo brat gobe. Deãek
vzame ko‰aro in gre z maãeho v gozd. Maãeha ga pelje
daleã v gozd do jame in mu reãe, naj vrÏe kamen vanjo,
da bo sli‰al, kako je globoka. On stori, kakor mu je bilo
ukazano, in da bi bolje sli‰al, kako kamen bobni, se nag-
ne nad globino, a maãeha ga sune za kamnom ter odi-
de grohotaje domov. Doma pove oãetu, da ga je silen
medved raztrgal, ona sama pa da mu je komaj utekla.
Deãek je medtem padal in padal tri dni in tri noãi, a
do dna ‰e ni pri‰el. Slednjiã pade na mehko blazino. Pre-
cej dolgo leÏi kakor mrtev, konãno se zave in zaãuden
gleda okoli sebe. Bil je na drugem svetu. Blazina, na ka-
tero je bil padel, je leÏala na sredi mesta. Lepe in ‰iroke
ulice so se razprostirale na vse strani. Hi‰e ni videl no-
bene, samo prekrasne palaãe je gledalo njegovo zaãude-
no oko. Najveãja in najlep‰a pa je bila tista, pred kate-
ro je padel. Velika ãrna zastava je visela s strehe in no-
ben vetriã je ni vihral. Povsod je kraljevala mrtva‰ka ti-
hota: vse ulice so bile prazne, nobena ptiãica ni Ïvrgo-
lela v zraku. Deãek se radoveden pribliÏa palaãi, s katere
42
je visela zastava. Velika vrata najde na steÏaj odprta in

bojeãe vstopi. Zdaj zagleda tikoma za durmi velikega
moÏa v ãudni opravi, ki je na palico naslonjen nepre-
miãno zrl predse. Deãek se prestra‰i in Ïe misli pobeg-
niti; ker pa se vratar ne gane, se mu poãasi pribliÏa in ga
prime za roko. A kako ostrmi, ko zapazi, da je moÏ oka-
menel.
Nato stopa dalje. Po ‰irokih stopnicah dospe v veliko
dvorano, ki je bila polna raznih sluÏabnikov in sluÏab-
nic.
Pa tudi ti so bili okameneli kakor vratar. Iz te dvora-
ne pride v drugo. V tej najde razno gospodo; gospe so
sedele v ‰irokih naslanjaãih, gospodje so stali v skupi-
nah, kot bi se o ãem vaÏnem pomenkovalj, a tudi v tej
dvorani ni bilo niã Ïivega. Slednjiã pride deãek v pre-
krasno sobano, v kateri se je vse ble‰ãalo od samega zla-
ta, srebra in Ïlahtnega kamenja. Sredi dvorane je sede-
la na zlatem prestolu prekrasna kraljiãna, obdana od
dvanajstih prelepih devic. V sneÏnobelih prsih kraljiãne
je tiãalo ostro bodalce. Deãek se pribliÏa in ji izdere bo-
dalce iz prsi. Zdaj kraljiãna globoko vzdihne in spregle-
da. Zaãudena upre svoje mile oãi v deãka, ki je v krat-
kem ãasu, kar je bil zapustil gornji svet, postal lep mla-
deniã.
»Moj re‰itelj!« pravi kraljiãna, »kako se ti naj zahva-
lim, da si me re‰il iz oblasti hudobnega ãarovnika, ki je
43
mene in ves moj narod spremenil v kamenje? âe te je

volja, ostani tukaj in postani moj moÏ, kraljeval bo‰ ãez
devet deÏel in ãez devet morij!«
Vse device, ki so tudi Ïe oÏivele, mu Ïele sreão in ãe-
stitajo k nenadni slavi in moãi. Nato ga lepa kraljiãna
prime za roko in ga pelje k oknu. Kako velika spremem-
ba se je medtem izvr‰ila v mestu! Ulice so bile polne ve-
selo se sprehajajoãih ljudi in na prostoru pred kraljevo
palaão se je zbrala ne‰tevilna mnoÏica ljudstva, ki je z
glasnim vzklikanjem pozdravljala svojo kraljico in svo-
jega re‰itelja. Prej ãrna zastava je bila zdaj bela in je ve-
selo plapolala v zraku. Kmalu potem so obhajali veselo
Ïenitovanje. Kralj je s svojo prekrasno Ïeno sreãno Ïivel
na drugem svetu mnogo mnogo let.
Nekega dne se spomni kralj zgornjega sveta in polasti
se ga silna Ïelja po domaãem kraju. Kraljica ga vpra‰a,
zakaj je tako otoÏen. On ji odgovori: »Kaj bi ne bil oto-
Ïen, ko imam na onem svetu starega oãeta in bi rad ve-
del, kako se mu godi.«
»âe drugega ni,« odgovori kraljica, »pojdi in pripelji
oãeta semkaj. Vzemi tale prstan, po njem te bom spo-
znala, ko se vrne‰.«
Kralj se odpravi na pot. Hodil je devet dni in devet
noãi po suhem in po morju, dokler ni pri‰el v svoj rojst-
ni kraj. Tu pa je na‰el vse tuje; namesto male hi‰ice, v
kateri je odrastel, je stala velika, lepa hi‰a, a v nji so pre-
44
bivali tuji ljudje, od katerih je zvedel, da je oãe od Ïalo-

sti umrl, ko je zvedel, da mu je sina medved raztrgal.
Zdaj se vrne kralj Ïalosten na drugi svet, a gorje, poza-
bil je pot.
Dolgo ãasa je blodil po gozdovih, dokler ne pride do
nekega pu‰ãavnika. Vpra‰a ga, ali morebiti on ve za pot
na drugi svet. Odgovori mu, da ne, a morebiti ve zanjo
kateri njegovih sluÏabnikov. Nato zaÏviÏga in od vseh
strani priteãejo vse ‰tirinoge Ïivali, toda pota na drugi
svet ne ve nobena. Pu‰ãavnik mu reãe, naj gre ãez devet
hribov in devet dolin in pri‰el bo k drugemu pu‰ãav-
niku, ki gospodari ãez vse ptice. Morebiti ve on za pot
na drugi svet. Kralj ga uboga, a tudi tukaj ne zve, kar bi
rad. Spet mora ãez devet dolin in ãez devet hribov do
tretjega pu‰ãavnika, kije gospodar vetrov. Le-ta pokliãe
vetrove. Pri‰el je Sever, mrzli Zdolec, suhi Gornjek in
konãno prisopiha tudi Jug. Pu‰ãavnik ga vpra‰a, kje se
je tako dolgo mudil. Jug mu odgovori, da je bil na dru-
gem svetu, kjer se ravno kraljica moÏi, ker jo je njen prvi
moÏ zapustil. Prisilili so jo njeni svetovalci, rekoã, da je
kralj gotovo mrtev, sicer bi se bil vrnil. Kralj vpra‰a, ka-
ko daleã je na drugi svet. »Tri dni in tri noãi,« odgovori
Jug. »âez tri dni bo tudi kraljiãina poroka.«
Zdaj prosi kralj Juga, naj ga ponese na drugi svet.
»Zakaj ne, ãe le gospodar dovoli,« pravi Jug. Pu‰ãavnik
mu odgovori: »Pohiti, sinko, da pride‰ ‰e o pravem ãa-
45
su!« Zdaj odideta. Kralj ni videl ne sli‰al, tako hitro sta

letela po zraku. Îe so tretji dan zvonili na drugem sve-
tu v znamenje, da bo poroka kaj kmalu. Naenkrat se
znajde kralj pred svojo palaão. Îe so se vrata odprla in
v krasnem sprevodu so pri‰li svatje iz palaãe. Ko zagle-
da kralj kraljico, poklekne prednjo in ji pokaÏe svoj
prstan. Komaj zagleda kraljica prstan, spozna svojega
moÏa in veselja ni bilo ne konca ne kraja. Novega kra-
lja so takoj spodili. Kralj re‰itelj je potem ‰e mnogo let
kraljeval v sreão in zadovoljnost svojega ljudstva.
46
Kaãja dolina
N a rodovitni ravnini pod gorami je stala vas. V tej

vasi je najtrdnej‰i gospodar imel tri sinove. Ker
mu jih je Ïena povila tri leta zapored in vsakega o Trija-
cih, so jih krstili: prvega za Pankraca, drugega za Serva-
ca, tretjega za Bonifaca.
Deãki so rasli kakor konoplje in kar naglo so bili pod
vrhom. Pankrac je bil ves mrtev na polje in konje. Boni-
fac je vrdeval ovce in stregel kravam. Srednji, Servac, je
pa ti‰ãal od doma v svet. Ker le ni odnehal, mu je oãe
od‰tel po‰teno doto. Servac si je navezal culo in se po-
slovil. Od nikoder ga ni bilo veã na spregled.
Ko je gospodarju potrkala smrt na vrata, je izroãil
Pankracu hi‰o in zemljo, Bonifacu pa je velel zapisati
kot, ÏiveÏ, obleko in vsako prvo nedeljo v mesecu tolar
pribolj‰ka. Prepriãan je bil, da Bonifac ne bo nikoli silil
od hi‰e. Ko je oãe vse lepo uredil, je umrl in zagospoda-
ril je Pankrac.
Kar prepriden gospodar je bil. Prvi je vstajal, zadnji
legel. Sosedje so ga pregovarjali, naj si najame hlapca,
ãe‰ da se bo pretegnil z delom. Ni hotel. Poprijela se ga
je ob bogatem posestvu huda skopost. Ljudje so ga ob-
47
sojali: ,Tak skoporitneÏ! Samemu Bogu bi ne privo‰ãil

palice, da bi hudiãa z njo udaril.’
Bonifac pa je bil sama dobrota. Ko je dobil malico
kruha, je ni nikoli sam pojedel. Prav gotovo je odkrhnil
pol kosa in ga stisnil v roko laãnemu bajtarskemu deãku.
In ‰e od svoje polovice je lomil drobljance in jih dajal te-
letkom in jagnjiãkom. Zgodilo se je celo, da je nove hla-
ãe podaril na pol golemu reveÏu, stare si pa zakrpal z
zaplatami in niã ga ni bilo sram. Brat ga je grdo gledal in
o‰teval. Kajkrat mu je prvo nedeljo pozabil odriniti iz-
govorjeni tolar. Bonifac je vse mirno potrpel. Zato je
skopi Pankrac tem veãkrat pozabil, kaj in kako je oãe
zapisal Bonifacu.
Ljudje so vse to videli in vedeli pa so govorili: ,Na du‰i
mu bodo gorele te krivice, skopuhu grdemu.’
V gorah nad tisto vasjo je bila preãudno lepa dolina.
Vanjo se je pri‰lo skozi ozko sotesko. Na vsaki strani je
‰trlela kvi‰ku visoka peãina kakor za vrata v Kaãjo doli-
no. Tako se je reklo tej dolini. Ne krava ne ovca, niti srna
si ni upala vanjo, kaj ‰ele ãlovek. V tej dolini je bilo to-
liko strupenih kaã, da jim nobena Ïiva du‰a ni u‰la. Kdor
koli se je pokazal, so ga napadle in po njem je bilo.
Samogoltnemu Pankracu, ki ni dal plesnive ‰korje
uboÏcu, se je zdelo ãedalje bolj ‰koda kota, kruha in to-
larja za brata. Zato je pletel hudobne misli, kako bi se ga
kar na lepem iznebil.
48
Pa mu reãe nekega dne: »Bonifac, stelja poteka. Sto-

pi, stopi v Kaãjo dolino in nagrabi nekaj ko‰ev listja!«
Bonifac, ki je kakor ura ubogal brata gospodarja, si je
oprtal listnati ko‰ in ‰el.
Pred skalami ob vhodu v Kaãjo dolino zagleda staro
Ïenico, ki je sedela na parobku.
»Kam, Bonifaãek moj?«
Bonifac obstane in se strme ãudi. Nihãe drug ni bila
ta Ïenica kakor njegova rajna babica, ki ga je pestovala,
mu pesmi pela in ga uãila ljubiti ljudi.
»Oj, moja babica!« veselo vzklikne Bonifac in stopi
prednjo. Niã se je ni bal.
»Kam gre‰, Bonifaãek?«
»V Kaãjo dolino po listje. Pankrac mi je ukazal.«
»Postavi ko‰ na tla in naglo skoãi domov. Vzemi si iz
cvetnonedeljske beganice blagoslovljeno ‰ibo in se vrni.
S ‰ibo mahaj pred sabo: ‰‰‰ — ‰‰‰ — in vse kaãe bodo
zbeÏale. To je skrivnost. Nikomur je ne razodeni!«
Babica izgovori in pri priãi izgine.
Bonifac stori, kakor mu je velela. Urno steãe domov in
prinese blagoslovljeno ‰ibo. Kaãe beÏe pred njim, on pa
nagrabi listja zvrhano in potlaãeno mero. Ko je oprtal
ko‰ in se vraãal, je bilo listje tako teÏko, da se je kar krivil
pod bremenom.
Doma je iztresel listje v hlev in vsem kravam nastlal.
Brat Pankrac je stopil na hlevni prag in se zavzel, ker
49
se je brat Ïiv vrnil. Jezno ga je vpra‰al: »Kje si nagrabil

listje?«
»Kjer si ukazal.«
»Ne verjamem.«
»Ne morem ti pomagati.«
Pankrac gospodarsko zakoraãi v hlev. Ko hodi med
kravami — bil je v coklah, z nasekanci nakovanih — za-
sli‰i, kako ob vsakem koraku nekaj zacinglja. Pripogne
se in pobrska po listju. Med listjem je bilo vse polno ce-
kinov. Gospodarju je kar zavrelo od veselja. Na sreão je
Bonifac ‰el na korito po vode. Ko se je vrnil, ga je Pan-
krac ‰e enkrat vpra‰al: »Povej po pravici, kje si nagrabil
to listje.«
»Kamor si me poslal. Kar na prvi lepi planjavi v Kaãji
dolini.«
»Prav. Sedaj razveziva krave in jih Ïeni past. Pred
noãjo ne hodi domov.«
Ko je Bonifac odgnal, je Pankrac iskal in brskal. Vsak
listiã je obrnil, celo po kravjakih je drezal in res nabral
cekinov pol golide. Nato je vzel rovnico, ‰el za hi‰o na
vrt in cekine zakopal.
Preteklo je nekaj dni. Pankrac je hodil gledat zaklad.
âim bolj ga je gledal, tem bolj ga je grizla lakomnost. ·e
ponoãi je vãasih vstal in ‰el bos na vrt. Nazadnje ga je
zmoglo. Oprtal je listnati ko‰ in od‰el, da nihãe ni vedel
ne kdaj ne kam. Tudi Ïena ne.
50
Ko ga ni bilo ne zveãer ne drugi dan od nikoder, je

Ïupan dvignil vso vas in ga velel iskati. Nekateri so pri‰li
tudi do skal pred Kaãjo dolino. Kar blizu vhoda so za-
gledali ko‰. Ob njem je leÏal Pankrac, napihnjen in ote-
kel kakor sod. Nad njim se je vozil v zraku jastreb ple‰ec
in se spu‰ãal vedno niÏe, dokler ni planil nanj in zasadil
kljun v truplo.
»Kaãe so ga!« so kriknili ljudje in zbeÏali. Ker se nihãe
ni upal po truplo, je brat Bonifac od‰el skrivaj ponj.
Mahljal je s ‰ibico. Nobena kaãa mu ni storila niã Ïa-
lega. Ko se je pa pribliÏal truplu, mu niso dale do njega.
*
Pretekel je teden po tej Ïalosti. Vsa vas je govorila samo
o nesreãnem Pankracu in Kaãji dolini.
Nekega dne, ko so sedeli va‰ãani pod lipo, pride v vas
in stopi mednje tuj ãlovek, popotni romar.
»Ljudje boÏji, zakaj ste Ïalostni?«
Povedo mu vse natanãno. Romar poslu‰a in nato se
jim razodene:
»Romar sem, ki prihajam iz Devete deÏele, od deve-
tih boÏjih poti, kjer hranijo svete moãi. Nauãili so me
sveti starãki, da zagovorim vsak prisad in pik, da vse ka-
ãe preÏenem.«
Va‰ãani so ga z odprtimi usti poslu‰ali.
51
»âe ni v Kaãji dolini ta bele kaãe, ki ima demantno

krono na glavi, vam vse kaãe poÏgem.«
MoÏje so hvaleÏno z glavami pritrjevali, Ïenske so
sklepale roke in prosile.
»Torej za belo kaão gre. Ali ste jo kdaj videli?«
»Nikoli!« so odgovorili kakor iz enega grla.
»Ni mi dovolj va‰ odgovor. Tri dni ostanem pri vas.
Vsi poizvedujte, vsi izpra‰ujte stare ljudi, pastirje in
drvarje: Kdo je videl belo kaão z demantno krono na
glavi?«
Tri dni so romarju stregli, tri dni so pozvedovali in
izpra‰evali.
Tretji dan so povedali romarju: »Kakor daleã najsta-
rej‰i pomnijo, nikoli nihãe ni videl bele kaãe, ne o njej
koliãkaj sli‰al.«
Romar je zaukazal:
»Pripravimo se! Nanosite pred Kaãjo dolino tri veli-
kanske grmade. Drugo za drugo. Jaz splezam na hrast,
ki stoji za tretjo grmado. Ko dam znamenje, zaÏgite vse
tri grmade hkrati, vsako na vseh ‰tirih voglih obenem.«
Vsa vas je drla s sekirami proti Kaãji dolini. Naklestili
so vej in draãja, nacepili polen in nasekali trsak ter vse
zloÏili v tri grmade, kakor hi‰a visoke.
Pri‰el je romar in pohvalil:
»Dobro ste naredili. ZaÏgite grmade in se umaknite
na levo in desno.«
52
Ljudje so zaÏgali in se razpostavili po bregovih, romar

je splezal na hrast, edino Bonifac je obstal blizu dreve-
sa.
Romar na hrastu je zabrlizgal na ãarovno pi‰ãalko.
Tako je zaÏviÏgalo, da so si ljudje u‰esa ma‰ili. Zabrliz-
gal je drugiã in ‰e tretjiã.
Tedaj se je pocedil skozi sotesko dveh skal cel curek
besnih kaã. Kar prst je letela kvi‰ku. Ljudje so bledeli od
groze. Kaãe pa naravnost v ogenj prve grmade. Vse so
ostale v njej.
Romar zabrlizga vnoviã, ‰e vse huje kakor prviã. Nov
curek besnih kaã se privali. Planejo v prvo grmado.
Ogenj se jih ne prime. Divje drve v drugo grmado. V
tej se zaãno zvijati in kmalu obnemorejo.
Romar zabrlizga tretjiã.
Tretji val veãjih, pisanih kaã prihrumi. Prvo grmado
kar preplanejo, v drugi se komaj za hip pomude, v tre-
tji pa se zaãno krotoviãiti, da iskre lete na vse plati. Pa
kmalu omagajo in utonejo v plamenih.
Ljudje si oddahnejo: Re‰eni smo!
Takrat zabrlizga — pa ne romar — in tako stra‰no, da
ljudje zavre‰ãe in se opoteãejo po tleh.
Med peãinama, ki straÏita Kaãjo dolino, se prikaÏe
bela kaãa! Debela in dolga je ko Ïrd. Na glavi se ji bliska
demantna krona. Ozre se po grmadah, ozre se na hrast.
53
Tedaj plane v prvo grmado, jo z repom razmeãe in puh-

ne v drugo.
S hrasta pa obupano zavpije romar:
»Ta bela! — Molite zame!«
Ljudje so popadali na kolena, jokali, molili in klicali
vse svetnike na pomoã.
Bela kaãa se v drugi grmadi niti trenutek ne ustavi. Z
repom zamahne sem, zamahne tja, goreãa polena lete
ko pleve v vetru. In Ïe je naskoãila tretjo grmado. Za-
pra‰i se naravnost v sredo in si prebije ‰iroko pot skozi
ogenj.
Romar na hrastu ‰e enkrat obupno zakriãi: »Konec!«
Nato milo zajeãi in prosi: »Molite zame! Molite!«
Bela kaãa se ovije krog hrasta in se dviga od veje do
veje. Îe je pri romarju. Megla strupene sape zapr‰i vanj.
ReveÏ omahne, kaãa ga tre‰ãi v sredo tretje grmade.
Bonifaca ni bilo med ljudmi. Prav blizu hrasta je stal.
V roki je drÏal cvetnonedeljsko ‰ibico in kar niã ga ni
bilo groza. Trdno je veroval, kar mu je naroãila blaga
babica. Ko se bela kaãa poãasi odmota s hrasta, obstoji
in gleda Bonifaca. Mirno in kar prijazno se mu pribliÏa
in — ãudo izpregovori kakor ãlovek:
»Jutri pridi v Kaãjo dolino. S seboj vzemi tri ‰ibe. Ko
me zagleda‰, me zaãni pretepati s prvo ‰ibo, dokler je ne
razbije‰ in ne zlomi‰ na meni. Nato vzemi drugo in ‰e
tretjo ter udrihaj, da bodo vse tri na kosce. Pridi in niã
54
se ne boj. Dobro delo bo‰ storil meni in sebi in vsej vasi.

Pridi!«
Bela kaãa je odvr‰ala z hrupom nazaj v Kaãjo dolino.
*
Drugo jutro je Bonifac navsezgodaj vstal, si izbral iz bu-
tare tri krepke ‰ibe in jih skril za skednjem. Nato je
opravil Ïivino, jo lepo napojil, potem pa je tiho izginil,
vzel ‰ibe in ‰el.
Blizu peãin ga je ãakala bela kaãa. LeÏala je zvita na
travi, iz srede svitka je gledala ponosna krona. V jutran-
jem soncu se je ble‰ãala demantna krona. Bonifac sto-
pi pogumno do kaãe in zamahne s ‰ibo. Kaãa se odvije,
visoko dvigne glavo in divje sika proti Bonifacu. Ta pa
bije in udriha na vso moã, dokler mu ne ostane le kon-
ãek prve ‰ibe v roki. Tedaj poprime drugo ‰ibo in bije,
bije, da se mu je pot pocedil izpod klobuka. Takrat se pa
pokaÏejo krog kaãe divji psi in volkovi. Z odprtimi Ïre-
li lajajo vanj, Ïenejo stra‰no tulbo in zavijajo, da jim
krvavordeãi jeziki mahajo iz gobcev. Bonifac bije in bije,
dokler mu ne ostane le ‰e konãek druge ‰ibe v roki. Hi-
tro poprime tretjo ‰ibo. Volkovi in psi utihnejo in izgi-
nejo. Bonifac si oddahne. ·iba v roki se mu povesi. Od
tepeÏa in groze je bil kar trd. Tedaj ga bela kaãa tako
milo in proseãe pogleda, da pozabi trud in strah. Tretja
‰iba za‰vigne po kaãi. Koj po prvem udarcu prilete po
55
zraku strahotne po‰asti kakor zmaji. Po tri in ‰e po veã

glav ima vsaka. Iz odprtih Ïrel jim sr‰i ogenj, vse hkrati
rjovejo, da se zemlja stresa. Bonifac se steÏka obdrÏi na
nogah. Vendarle bije in bije v neznanski grozi, dokler se
tretja ‰iba ne razleti na kosce.
V tistem trenutku ga objame ãrna tema. Bonifac je
mogel pomisliti le toliko, da umira. Omahnil je na zem-
ljo, kakor bi ga bil kdo posekal.
Ko ãez ãas odpre oãi, je visoko nad Kaãjo dolino sija-
lo sonce. Predrami se in se zave, da ni umrl. Poãasi vsta-
ja in se ozira naokrog. ·e sedaj ne more dognati, ali je
bila resnica ali so bile sanje.
Takrat stopi predenj neskonãno lepa deklica in se mu
smehlja.
»Zahvaljen Bonifac, re‰il si me! Bila sem ukleta v kra-
ljico kaã. Kaãja dolina je tvoja. Na, demantno krono, jaz
pa grem v veãnost k star‰em, bratom in sestram. Zahva-
ljen ‰e enkrat in bodi sreãen!«
Zginila je kakor bela meglica. Bonifac je pa drÏal v
roki demantno krono.
*
Doma se je Bonifac poprijel vsega gospodarstva in se
oÏenil z bratovo vdovo. Va‰ãani so ga tako spo‰tovali, da
so si ga izvolili za Ïupana. Kaãje doline pa zase ni maral.
56
Razdelil jo je med bajtarje in koãarje, da je imel vsak

svoj lep kos gozda in pa‰nika. O njem ‰e danes ve hva-
lo pesem in pravljica, ãeprav njega davno davno ni veã.
57
Kaj dela Ïena

ˆ
Z ivela sta moÏ in Ïena. Îena je bila tiha in mirna,
moÏ pa siten in brbrav. Pa pravi moÏ Ïeni:
»Jaz orjem, sejem in kosim. Kaj dela‰ ti?«
Îena je potrpela in ni na to niã rekla. Ko sta zjutraj
vstala, je spet dejal moÏ:
»Jaz orjem, sejem in kosim. Le kaj dela‰ ti?«
In tako je bilo vsak dan. Îena je nazadnje le postala
nejevoljna. Odgovori mu:
»Ostani ti doma, pa grem jaz na polje.«
MoÏ je na to komaj ãakal. Dal ji je na voz plug in bra-
no in ji zapregel krave. Z zadovoljstvom je zaãel po hi‰i
pospravljati. Pristavil je k ognju tudi mleko, da bi med-
tem zavrelo. Delo mu je ‰lo lepo od rok, ni si mogel kaj,
da ne bi na dobro voljo popil malo vina. Vzel je roãko in
‰el v pivnico. Odprl je pipo na sodu, medtem pa zasli‰al,
da je v kuhinji mleko skipelo. Stekel je iz pivnice in po-
tegnil mleko z ognja, na vino pa je pozabil. Ko se ga je
spomnil, je bilo Ïe prepozno. Vino je steklo iz soda.
Obupan je ãakal na Ïeno. Ta se je vrnila s polja vese-
la in zadovoljna. Ko je videla vso hi‰o v neredu in moÏa
v nesreãi, se je samo nasmehnila. Niã mu ni oponesla.
MoÏ pa ni nikoli veã vpra‰al, kaj dela Ïena.
58
Kaj nikoli ni bilo in nikoli ne bo
T rije bratje so se vozili po morju. Vstane pa burja in

jim razbije ladjo. Bratje splavajo na goro, ki je ‰tr-
lela iz morja. Tamkaj najdejo studenec, nalove rib ob
kraju in ptiãev dobe v go‰ãavi. Pa kaj jim vse to poma-
ga: ognja niso imeli. Eden bratov spleza vrh gorice in
zagleda onkraj ogenj. Bratje so bili veseli in precej se
zmenijo tako, da naj gre starej‰i tja ponj. Prvi brat se res
napravi na pot ãez gorico v drugo dolino, kjer se je ogenj
ble‰ãal. Tam najde kosmatega, grozno velikega junaka,
ki je v roki drÏal grãavo batino, betiãasto na koncu, in
stal na straÏi pred ognjem. »Kaj bi rad, hlapãek?« vpra‰a
starej‰ega brata. — »Ognja,« pravi on, »trije bratje smo,
radi bi kurili, a nimamo ognja.«
»Dam ti ga,« pravi junak, »samo to mi mora‰ poveda-
ti: kaj ni nikoli bilo, ni zdaj in nikoli ne bo.« Brat nekaj
ãenãa, ugiba, pa menda Ïe ni pravega vedel in pravil, ker
je kosmati dvignil batino, grãavo palico, in mu jih prav
dobro na hrbet nametal, ognja pa niã dal. Brat je jokal
in pri‰el nazaj. »Pojdi ti!« pravi srednjemu bratu. Ta gre,
pa zgodi se ravno tako: s palico je dobil po hrbtu, ognja
59
niã. Mlaj‰i je bil kakor kak ‰tramle1 in brata sta mu re-

kla: »I, kaj bo‰ ti hodil, ‰leva ‰levasta, ãe midva nisva
mogla niãesar dobiti, kako bi ‰ele taka ‰tranja2 dobila,
kot si ti.«
Ker pa je le pritiskala ãedalje veãja sila, mu zaãneta ‰e
sama prigovarjati: »Poskusi, morda ima‰ sreão; glave
nima‰, to veva.« Mlaj‰i brat gre tjakaj k junaku, ki je
kuril. »Kaj bi rad, hlapãek?« ogovori ga oni. — »Ko bi mi
malo ognja dali.« — »Menim, Ïe dva trapa sta bila tukaj,
obema ga nisem dal, ãe bo‰ ti bolje odgovarjal, ga pa
dobi‰. Povej mi kaj takega, kar ‰e nikoli ni bilo, ni in nik-
dar ne bo.« Mlaj‰i brat pomi‰lja, pomi‰lja in si izmisli.
»To ti precej povem,« pravi junaku, ki je ogenj imel, »le
poslu‰aj me:
Nekdaj se je bil nekdo boba najedel. En bob se pa ni
bil v njem razkuhal, ampak je ostal na pol surov in cel.
Îelodec ga zato ni maral, temveã ga je iz sebe dal in iz
tistega boba je zraslo veliko veliko drevo, ki je segalo do
neba. Ob eni strani je imelo namesto vej goste ‰trclje,
kakor pol lestve. ,Kaj bi bilo,’ je rekel tisti ãlovek, ki se je
bil boba najedel, ,kaj bi bilo, ko bi jaz sosede in babo in
otroke in ta svet zapustil in po tem drevesu v nebesa
zlezel, ki je zraslo iz mojega boba. Nebesa so nebesa,
svet je pa le svet.’ In ne bodi nemaren, tisti ãlovek zle-
ze ob drevesu v nebesa. Vrata so bila le prislonjena, sa-
1 in 2 = tepãek
60
mo malo odrine in bil je v nebesih. Boga in svetnikov ni

videl. Peter je imel leseno stopo in bet, sedel je na trino-
gatem stolcu in proso tolkel; mekine so pa ven letele iz
stope na prtiãek, ki je bil razgrnjen po tleh. ,Kaj bo‰ na-
redil, Peter? P‰eno?’ ga vpra‰a. ,Ka‰o bi rad jedel’, pra-
vi Peter, ,pa tolãem tule za vrati in hkrati ãakam, kdaj pr-
ide kaka du‰a sem gor, pa Ïe dolgo ni nobene.’ âlovek
malo posedi, Peter pa v stopi p‰eno dela. Pa jelo se je
moÏu v nebesih dolgãas zdeti in Ïelel si je na svet nazaj.
,Jaz grem domov k babi in sosedom,’ pravi Petru. ,Stoj,
prijatelj,’ odgovori Peter, ,ti si pri‰el po drevesu gor, kaj-
ne? Drevesa pa ni veã; zakaj, ravnokar je prasica drevo
izpodrila, bobek pojedla, iz katerega je zraslo, in vse se
je posu‰ilo in na kup padlo. Kako ãe‰ zdaj dol?’ —,To bo
napak,’ pravi ãlovek, ,ali nima‰ niã vrvi ali kaj enakega
takega, da bi se po njej na zemljo spustil?’ — ,Niã ni-
mam,’ pravi Peter. ,Daj mi, daj mi pehar mekin, ko p‰e-
no dela‰, pa si bom sam spletel iz njih vrv. ’ Peter mu da
mekin, oni pa splete vrv ter jo priveÏe za teãaj pri nebe‰-
kih vratih in se spusti po tej vrvi proti zemlji. Pa vrv je
bila prekratka. Kaj stori ãlovek? Pleza spet navzgor, od-
reÏe kos vrvi od zgoraj ter jo priveÏe od zdolaj. Tako
dela zmerom in prileze Ïe blizu zemlje. Samo ‰e za do-
ber skok mu je manjkalo. ,Ni vredno, da bi ‰e to dove-
zoval, kar skoãim,’ pravi in skoãi na zemljo. Pa bilo je ‰e
previsoko, ker udrl se je za sedem komolcev globoko v
61
zemljo in venkaj ni mogel priti. ,âakaj, ãakaj,’ tako je

dejal, ,saj imam doma rovnico, grem pa ponjo, pa se od-
kopljem.’ Gre domov, vzame rovnico in se izkoplje iz
zemlje. ,Da ta rovnica nikdar nikogar ne bo veã odkopa-
vala, jo vrÏem v ogenj,’ si je mislil tisti ãlovek in zares je
vrgel rovnico v Ïerjavico. Kaj se zgodi? Îelezna rovnica
je zgorela, leseni roãnik pa je ostal v pepelu cel. Tisti
moÏ pa gre domov in medpotoma sreãa botre, ki so
otroka h krstu nesli. ,Koga nesete?’ vpra‰a jih, ,ãigav je
ta otrok?’ — ,Ii, to je tvoj oãe, otodile1 se je rodil,’ reko
mu botri.«
Tako je pravil mlaj‰i brat, ki so ga za ‰ramleta imeli,
junaku, ki je ogenj pod palico imel. »Dobro si povedal,
ognja ti bom dal,« reãe mu junak, nagrabi utrinkov in
ogorkov in Ïerjavice v ponev ter mu jo da.
Bratje so kuhali, pili in jedli, meni pa niãesar dali.
1 otodile = ravnokar
62
Kako se je Ïenila veverica
T o se je zgodilo v tistem ãasu, ko veverica ‰e ni ime-

la moÏa.
JeÏ bi jo rad dobil za Ïeno, zato ji je vedno nosil pod-
kupnino, naj bi ga vzela. Kolikor jabolk je bilo v okolici,
to vse je jeÏ znosil veverici.
»No dobro,« pravi nekoã veverica — »vzamem te za
moÏa, ali dober mora‰ biti.«
JeÏ je vse obljubil od velikega veselja.
Takoj pokliãe volka za stare‰ino, lisico za stare‰inko,
zajca za druga, srno za druÏico. Veverica je bila neves-
ta, jeÏ pa Ïenin.
Naredili so veliko svatbo. Po svatbi pa gre veverica na
smreko spat, jeÏ pa za njo. Prideta v gnezdo in leÏeta, da
bi spala.
»Ti!« je rekla veverica jeÏu, »odmakni se, zelo me bo-
de‰.«
JeÏ je ubogal in se je umaknil nekoliko od nje. Zopet
mu reãe veverica:
»Ti, odmakni se, ‰e vedno me bode‰.«
JeÏ je ubogal in se je umaknil od nje. Tretjiã mu zopet
reãe veverica:
63
»Ti, odmakni se, zelo me bode‰!«

JeÏ je ubogal in se je umaknil ‰e dlje od nje. Tedaj pa:
‰trbunk! — In jeÏ je padel na tla. Tako se je udaril, da ni
nikdar veã ‰el na drevo, pa tudi dandanes ne gre jeÏ na
drevo.
No, veverica je ostala vdovica in si je vzela vever‰ãeka
za moÏa.
Pa tudi z njim ni bila zadovoljna, tudi njega je porinila
iz gnezda. Toda vever‰ãek je bil pametnej‰i in ni padel
na tla, temveã samo na prvo vejo. Tam se je prijel s
krempeljci in se od tam prepiral z Ïeno.
Doslej se nista pomirila, zato pa kriãi vever‰ãek tudi
dandanes na veverico, ãe se kje sreãata.
64
Kaznovana trdosrãnost
B il je premoÏen kmet, ki si je poleg svojih dobro ob-

delanih zemlji‰ã pridobil veliko denarja ‰e s pre-
vaÏanjem. On in njegova Ïena sta rada dajala vbogajme
in sreãa jima je bila mila. V srcu Ïene pa se zbudi pre-
vzetnost in pravi:
»Glej, vsakokrat prinese moÏ mo‰njo dobiãka domov,
ti pa nima‰ niãesar pokazati, kar bi bila sama prigospo-
darila.«
Tedaj sklene biti bolj skopa in spravljati, da bi tudi
ona imela moÏu kaj pokazati. Zato neha dajati vbogaj-
me, priãne poditi beraãe od hi‰e, darove, namenjene za
vbogajme, pa metati v skrinjo. Mislila si je, kako zelo je
bo moÏ vesel, ko pride domov.
MoÏ se vrne, a ne prinese mo‰nje dobiãka. Le o nes-
reãah in smoli je govoril, da ni mogel niãesar izkupiti.
Da bi ga Ïena nekoliko potolaÏila, mu pove, kako varã-
na je bila in da se bo tako izgubljeno kmalu spet prido-
bilo. Pelje ga gledat v skrinjo, kaj je prihranila — ali kaj
je bilo! Skrinja je bila polna kaã: gadov, modrasov in
drugih strupenih Ïivali!
Bili so prihranjeni, toda reveÏem odtrgani darovi.
65
Kralj in njegovi trije sinovi
B il je kralj, ki se je zelo postaral. Nekega dne pokliãe

svoje tri sinove k sebi in jim govori:
»Sinovi moji! Prestar sem Ïe, da bi mogel ‰e dalje kra-
ljevati, pa tudi ãutim, da mi ne bo veã dolgo Ïiveti. Vse
tri ljubim z enako ljubeznijo, a na mojem prestolu bo le
eden naslednik. TeÏko mi je soditi, kateri je najvrednej‰i.
Pojdite torej po svetu in vsak naj poskusi svojo sreão.
Kateri mi prinese najdraÏje darilo, bo moj naslednik.«
Sinovi so se raz‰li. Vsak je upal, da bo poiskal najdraÏ-
je darilo, postal naslednik po oãetu in kralj mogoãne
kraljevine.
Najstarej‰i sin ni dolgo pomi‰ljal. Vedel je, da so nje-
govemu oãetu dragi kamni zelo v‰eã. Zatorej gre k dra-
guljarju, tam kupi najdraÏji demant in ga nese oãetu.
Oãe ta dragoceni dar z veseljem sprejme in ga spravi.
Drugi sin si misli: — Krona mojega oãeta je Ïe zasta-
rela; ãe bom jaz naslednik na kraljevem prestolu, se bo
premalo lesketala na moji glavi. K zlatarju grem in na-
roãim krono, lep‰o kot vsaka druga kraljevska krona.
Kakor je mislil, tako je storil. Zlatar mu je izdelal kro-
66
no iz ãistega zlata. Najlep‰i in najdraÏji kamni so se ble-

steli v njej.
Tudi darilo tega sina je kralj z veseljem sprejel in ga
shranil med drugimi svojimi zakladi.
Najmlaj‰i sin pa je hodil po svetu, iskal primerno da-
rilo za kralja, svojega oãeta. Vse, karkoli je na‰el, se mu
je zdelo preslabo za dobrega oãeta. Mislil si je: — Moj
oãe ima vsega tega, kar vidim po svetu, veã ko dovolj.
Stari ljudje tudi ne marajo za take posvetne stvari. Vi-
dim, da ne najdem niãesar, kar bi razveselilo srce moje-
ga dobrega oãeta. S praznimi rokami se moram vrniti
domov in prepustiti kraljevi prestol enemu svojih bra-
tov. Naj bo! Saj ga nikomur ne zavidam, jaz pa lahko
mirno in zadovoljno Ïivim ob tem, kar mi bo dala oãe-
tova ljubezen.
Tako misli in stopi v kraljevi dvorec pred svojega oãe-
ta kralja.
Oãe ga vpra‰a: »Kak‰en dar mi prina‰a‰ ti, moj dragi
sin?«
Ta mu plaho odgovori: »Oãe moj. Po dolgem in ‰iro-
kem sem iskal po svetu darilo, ki bi bilo vredno va‰e lju-
bezni do mene. Ali zaman! Na vsem svetu ne najdem
takega darila. Prina‰am pa vam torej svoje srce, ki vas
iskreno ljubi. Vzemite ga z ono ljubeznijo, s kakr‰no vas
ljubim jaz, in izroãite kraljestvo enemu mojih bratov,
67
meni pa dovolite samo to, da vam streÏem z otro‰ko lju-

beznijo do tistega trenutka, ko vas loãi usoda od nas.«
Ko kralj sli‰i te besede, ganjen od veselja objame naj-
mlaj‰ega sina in mu reãe:
»Ne tako, moj dragi sin! Nihãe drug ko ti naj bo vla-
dar mojemu kraljestvu, kajti tvoja sinovska ljubezen je
meni najdraÏji dar. Vidim tudi, da ima‰ goreão ljubezen
do svojih bratov in podloÏnikov. Zato tebi izroãam kra-
ljestvo.«
68
Kralj vseh vran in gavranov
S iromak je oral s kravicami na njivi. Okrog njega so

letale ãrne vrane in iskale ÏiveÏa.
»Laãne smo, prijatelj,« se oglasi ena izmed njih.
»Pa jejte, ako ste laãne; jaz vam ne branim,« jim od-
govori siromak, ki je dobro vedel, kako hudo je biti
laãen.
»Vse smo Ïe pojedle, kar je za na‰ kljun, a vendar smo
laãne. Daj nam kravici, na‰ kralj ti bo dobro plaãal.«
»No, ãe ste res tako hudo laãne, pa pojejte eno kravi-
co, jo bom Ïe kako utrpel. Ena naj pa meni ostane.«
Pri tem je ostalo. Z glasnim krakanjem sede cela jata
vran na ubogo kravico, jo kljuje in mrcvari, da kmalu ne
ostane drugega kot nekaj do golega obranih kosti.
Siromaku se je dobro zdelo, ko je gledal, s kako slastjo
obirajo sestradane vrane kravico. Ko so pa vrane Ïe od-
letele, se spomni na dom in Ïeno, in niã kaj prijetno mu
ni bilo pri srcu. Komaj si je upal domov in stopil je na
dvori‰ãe lepo tiho, da ga ne bi Ïena opazila. Pa se ji le ni
mogel izmuzniti.
»Kje pa ima‰ ‰e drugo kravo?« ga vpra‰a Ïena.
»Vranam sem jo dal.«
69
»A tako, vranam si jo dal, tepec! âakaj, bom Ïe posve-

tila tvoji neumni betici!«
Îena zagrabi metlo, da bi moÏu vtepla pamet. Siro-
mak je pa ne ãaka, ampak jo pobri‰e z doma in po sve-
tu.
Za vasjo sedi na vrbi vrana in gleda potrtega siroma-
ka.
»Kra, kra, prijateljãek na‰!« se oglasi vrana. »Kam pa
tako Ïalosten?«
»Po svetu, ãe me prej ne dohiti Ïena.«
»âemerna je zavoljo krave, vem, a ti se nikar ne boj.
Ne bo pri‰la za teboj, doma te bo ãakala. Ti pa ne pojdi
domov, ampak kar naprej tja, kamor letijo vrane proti
veãeru. Vse drugo Ïe izve‰ o pravem ãasu.«
Siromak si vse dobro zapomni in potuje dalje. Sedmi
dan pride do velikanske ãrede samih krav.
»âigave so te krave?« vpra‰a pastirja.
»Na‰ gospod je kralj vseh vran in gavranov.«
»No, potem sem pa na pravem potu,« si misli siro-
mak in nadaljuje pot. âez sedem dni in ãez sedem noãi
pride do velike ãrede konj.
»âigavi so ti lepi konji,« vpra‰a pastirja.
»Na‰ gospod je kralj vseh vran in gavranov.«
»Na pravem potu sem,« si zopet misli siromak in gre
dalje. In spet je sedemkrat za‰lo sonce, ko pride do zla-
70
tega gradu in v gradu do samega kralja vseh vran in ga-

vranov.
»Koga i‰ãe‰, prijatelj,« ga vpra‰a kralj.
»H kralju vseh vran in gavranov so me napotili, gos-
pod. Pa ne vem, sem li prav pri‰el ali ne.«
»Prav si pri‰el. Jaz sem kralj vseh vran in gavranov.«
»Tvojim podloÏnim sem dal kravico. Laãni so bili. Pa
so rekli, naj se zglasim pri tebi, da mi jo plaãa‰.«
»Aha, ti si tisti siromak! Îe vem, kako je bilo. Tri dni
ostane‰ moj gost, potem pa mi pove‰, ãesa si Ïeli‰.«
Kralj ukaÏe sluÏabnikom, naj siromaku postreÏejo ter
naj mu dajo jesti in piti ãesarkoli in kolikorkoli si poÏe-
li.
Siromak je prvi dan jedel, drugi dan pil, tretji dan pa
noã in dan spal. Zadnjo noã se mu je pa tako sanjalo, da
naj ne prosi niãesar drugega, kakor za mali moÏnarãek,
katerega nosi kralj zmeraj pri sebi v Ïepku. âetrtega dne
se oglasi siromak navsezgodaj pri kralju. »No, koliko
krav si Ïeli‰?«
»Prav nobene. Saj bi jih ne spravil tako daleã domov.«
»Dam ti konj, kolikor hoãe‰. Moji konji so hitri in
vzdrÏe pot do tvojega doma.«
»Nimam ne krme ne ovsa za konje, o kralj.«
»Izvoli si denarja, zlatega ali srebrnega kolikor hoãe‰.«
»Ljudje bi rekli, da sem oropal bogatina, ãe bi se, siro-
mak, vrnil s tolikim denarjem. ·e v jeão bi me vrgli.«
71
»Torej noãe‰ ne enega ne drugega, kar ti jaz ponujam.

Zdaj pa povej sam, kaj bi rad!«
»Tako se mi je sanjalo, o kralj, da nosi‰ ti v Ïepku maj-
hen moÏnarãek. Tistega mi daj, pa bom poplaãan.«
Kralj se silno zaãudi tej siromakovi Ïelji. Na vse naãi-
ne ga pregovarja in mu ponuja vse mogoãe druge stva-
ri. Toda siromak se ne da pregovoriti ne preprositi, am-
pak ostane pri moÏnarãku
»Torej dobro,« pravi slednjiã kralj vseh vran in gavra-
nov. »Dam ti moÏnarãek, ker noãe‰ niãesar drugega.
Ampak pazi nanj, zelo pazi. Kajti, ãe ti ga kdo vzame,
potem bo‰ prav tak siromak, kakr‰en si bil doslej.«
Siromak spravi moÏnarãek v Ïep, se kralju lepo za-
hvali za postreÏbo ter se napoti proti domu.
»Kra, kra, prijateljãek! Kje je tvoj moÏnarãek?« se spet
oglasi s prve vrbe tista vrana, ki ga je napotila h kralju.
»V Ïep sem ga skril.«
»Pazi nanj! âe te bo kdo zanj poprosil in mu ga bo‰
dal, te bo sreãa zapustila.«
Komaj vrana to izgovori in odleti, Ïe pride siromaku
po cesti nasproti popotnik z velikim batom v roki. Po-
zdravita se, kakor se spodobi, ter drug drugemu po-
vesta, kam sta namenjena.
»Ti,« pravi ãlovek z dolgim batom, »jaz bi pa menjal
s tvojim moÏnarãkom. Dam ti zanj svoj bat. Ta bat je
72
namreã tak‰en, da vsakega namlati, ãe mu reãe gospo-

dar: ,Udri, batek!’ Dajva, menjajva!«
»âe je tako, dobro. Jaz ti dam svoj moÏnarãek za bat.«
Res menjata.
»Tvoj moÏnarãek je veã vreden kakor sedem takih
batov,« pravi popotnik in si ogleduje moÏnarãek. »MoÏ-
narãek ima namreã tako moã, da mi da jesti, piti, denar-
ja, sreãe, vsega, ãesar si poÏelim, ako mu zapovem.«
»Dobro. da si mi ‰e o pravem ãasu to povedal. Torej:
,Udri, batek! ’«
In bat zaãne mlatiti po tistem sleparskem popotniku,
da je kar cvilil. Bil ga je tako dolgo, dokler ni siromaku
vrnil moÏnarãka. Potem siromak nadaljuje pot ter pride
sreãno domov. Doma ga vsi spra‰ujejo, kod je hodil in
kaj je delal toliko ãasa. On jim pa niãesar ne odgovori,
temveã sede za mizo in ukaÏe moÏnarãku:
»Gosposke hrane nam daj, ljubi moÏnarãek.«
Komaj to izgovori, se Ïe pogrne miza z belim prtom in
razpostavijo se beli kroÏniki z juho, peãenko in gibanica-
mi, da je bilo prava slast vse to gledati, kaj ‰ele jesti.
»No, piti in jesti Ïe bo,« si misli siromak. »Ali kaj bo
s hi‰ico? Majhna in uboÏna je za tako gosposko hrano.«
Pa komaj mu pride to na misel, Ïe se uborna hi‰ica
spremeni v velik gosposki grad.
»Piti, jesti in lepo hi‰o Ïe imamo,« si spet misli siro-
mak. »Samo godcev nam ‰e manjka.«
73
Pa se oglasijo v drugi sobi godci in zagodejo, da je ve-

selje.
»Zdaj pa povabite vse moje dobre sosede. Pili in jed-
li in veselili se bomo toliko ãasa, dokler ne izve sam tur-
‰ki kralj, kako dobro se nam godi.«
No, ‰e tako dolgo ni bilo treba ãakati, kakor si je mislil
siromak, in Ïe pride pismo z rdeãim peãatom. V pismu
pi‰e tur‰ki kralj, naj mu siromak vrne ãudodelni moÏ-
narãek, ker mu je bil pred leti ukraden.
»Kar sam pridi ponj, ako je res tvoj!« Tako je odpisal
siromak tur‰kemu kralju.
In res: kmalu pride tur‰ki kralj. Pa ne sam, ampak z
vso svojo vojsko.
Sosedje, ki so se gostili pri siromaku, se stra‰no pre-
stra‰ijo. Îal jim je bilo za lepo in dobro Ïivljenje.
»Kar jejte in pijte, prijatelji,« jih potolaÏi gospodar. »S
temi Turki Ïe sam opravim.«
Pa gre in vzame bat, ter pravi: »Udri, batek!«
Bat plane nad Turke in mlati vse povprek. Pred nobe-
no pu‰ko se ne ustavi, nobene krive sablje se ne ustra‰i,
ampak bije vsakogar, kogar doseÏe, pa naj si je preprost
vojak ali pa visok general.
»No, in kako je bilo potem?«
»Kdor je tako radoveden, naj si ‰e sam izmi‰ljuje.«
74
Mojca Pokrajculja
M ojca Pokrajculja je pometala hi‰o in na‰la med

smetmi krajcar. Zanj si je kupila piskrãek. Zve-
ãer je zlezla vanj, legla in zaspala. Zunaj je bil hud mraz
in padala je slana. Mojco Pokrajculjo je zbudilo moãno
trkanje na vrata njene hi‰ice.
»Kdo je zunaj?« je vpra‰ala.
»Jaz sem, lisica. Oh, Mojca Pokrajculja, lepo te pro-
sim, pusti me k sebi, zunaj brije burja in pritiska mraz.
Zmrznem, ãe me ne vzame‰ pod streho!« je javkala.
Mojca Pokrajculja se ni dala kar tako pregovoriti in je
dejala:
»âe kaj zna‰, ti odprem, drugaãe ne!«
»·ivilja sem,« je dejala lisica.
Mojca Pokrajculja je spustila lisico v piskrãek. Legli
sta in takoj zaspali. ·e preden sta se v spanju prviã obr-
nili, je Ïe zopet trkalo na vrata. Ko je Mojca Pokrajculja
vpra‰ala, kdo spet trka, je zajavkalo:
»Oh, Mojca Pokrajculja, lepo te prosim, zunaj je bur-
ja, slana pada in jaz zmrzujem. Volk sem in izuãen me-
sar.«
»Ker nekaj zna‰, le pridi k nama,« je odgovorila Moj-
75
ca Pokrajculja, odprla vrata in pustila volka v piskrãek.

Iz spanja jih je zbudilo javkanje:
»Mojca Pokrajculja, lepo te prosim, odpri mi. Burja
brije, slana pada in jaz, medved, zmrznem, ãe me ne pu-
sti‰ k sebi.«
»Kaj pa zna‰?« ga je vpra‰ala Mojca Pokrajculja.
»âevljar sem,« je odgovoril medved. Mojca Pokrajcu-
lja mu je nato odprla vrata na steÏaj.
»Danes pa res vso noã ne bo miru,« se je hudovala
Mojca Pokrajculja, ko je znova zasli‰ala trkanje in tar-
nanje:
»Mojca Pokrajculja, lepo te prosim, pusti me k sebi,
zmrzujem!«
»Kdo pa si in kaj zna‰?« je vpra‰ala gospodinja.
»Jaz sem zajãek. ·ivati znam kakor krojaã,« se je gla-
sil odgovor. Nato je tudi zajãek dobil svoj kotiãek pod
piskrãkom.
Mojca je bila Ïe res huda, ko je zopet nekdo trkal in
stokal:
»Mojca Pokrajculja, lepo te prosim, spusti me noter,
ne prenesem veã burje in slane.«
Bil je srnjak. Mojca Pokrajculja je tudi tega vzela pod
streho, ko je zvedela, da je izuãen drvar. Nato so vsi
sladko zaspali.
Mojca Pokrajculja je zjutraj poslala vse goste na delo.
Volk je poskrbel za dobro veãerjo. Prinesel je veã panjev
76
ãebel, jih zaklal in vse lepo otrebil, med pa oãistil in

spravil v lonec. Skuhali so si veãerjo in legli poãivat. Po-
noãi je lisica zastokala:
»Avbe, joj, mene pa ãrevo boli!«
Mojca Pokrajculja ji je rekla: »Pojdi v kuhinjo in si
skuhaj kamilic!«
Lisica je vstala in od‰la v kuhinjo. Komaj so vsi zadre-
mali, je lisica zopet zastokala in tako dolgo javkala, da ji
je Mojca Pokrajculja zopet rekla, naj si skuha kamilic.
lisica je ‰la tako trikrat v kuhinjo kuhat ãaj. Pa je ni prav
niã ‰ãipalo po trebuhu in tudi kamilic si ni kuhala. Vede-
la je namreã, kam je Mojca Pokrajculja shranila med, in
ga polizala do kraja. Nato je sladko zaspala.
Zjutraj je Mojca Pokrajculja zopet odredila vsem delo,
lisici pa rekla:
»·iviljiãka, ker si bila sinoãi bolna in nisi mogla spa-
ti, pa sedaj malo dalje poleÏi, da se spoãije‰.«
V kuhinji je kmalu nato nastal velik hrup in prepir.
»Ti si strd polizal!«
»Jaz ne, paã pa ti!« in tako naprej so se obdolÏevali.
Mojca Pokrajculja je odloãila:
»Tat je bil domaãin; nihãe drug ni vedel za strd in tudi
nihãe ni mogel v piskrãek, ker so bila vrata zapahnjena.«
Da bi se gostje oprali sramote, je svetoval volk:
»Lezimo vsi na hrbet, odprimo usta in se sonãimo!
77
Kdor je pojedel med, temu prileze v goltanec in kapal

mu bo od ust.«
Vsi so legli pred piskrãkom na travo in takoj zaspali.
Lisica je imela slabo vest, zato je bedela. Res, strd ji je
prilezla iz Ïelodca in kapala na tla. BrÏ se je obrisala in
namazala s strdjo poleg sebe speãega zajca okoli ust.
Nato je tudi ona brez skrbi zaspala.
Zbudil jo je hru‰ã. Zaspanci so se medtem zbudili ter
opazili, da se zajcu cedi med okoli gobca. Zaãeli so ga
neusmiljeno pretepati. Nalomili so mu Ïe prednje noge,
‰ele potem je mogel pobegniti. Vsi so tekli za njim in
Mojca Pokrajculja je ostala sama s piskrãkom.
Zajcu niso veã zrasle polomljene prednje noge, zato
ima ‰e danes prednji par nog kraj‰i od zadnjega.
78
Na smrt bolan kralj
N ekdaj je bil kralj neke deÏele na smrt bolan. No-

beno zdravilo ni pomagalo in zdravniki so Ïe po-
polnoma obupali. Toda oglasili so se modri ljudje in so
svetovali: »Dobiti je treba ãloveka, ki mu prav niã na
4ptoiobv5kb6s6a vokd 9 -1.335g18j2vilo ni pomagalo ia
79
Veliko truda so imeli, da so ga konãno le spravili v voz

in peljali pred kralja, ki je bil Ïe v zadnjih vzdihljajih.
»Hitro sleci srajco!« so vsi silili vanj. — On pa jih je
kar debelo gledal in migal z glavo. — »Srajco dol, sraj-
co s sebe, slecite srajco!« so vpili vsi vprek.
Kako so vsi ostrmeli, ko se je izkazalo, da veseljak ni
imel — srajce. Kralj je moral Ïalostno umreti. Ni ga ãlo-
veka, ki bi mu na svetu niãesar ne manjkalo.
80
Natanãni hlapec
N ekemu hudomu‰nemu gra‰ãaku je zmanjkalo

hlapca. Kdo bi mu tudi sluÏil? Vsak, ki je hotel
biti pri njem za hlapca, je moral vloÏiti sto goldinarjev
in se z gra‰ãakom takole pogoditi: ãe se bo hlapec prej
razjezil, mu bo gospodar izrezal tri jermene s hrbta in
izgubi vloÏenih sto goldinarjev, ãe bo pa gospodar prej
jezen, mu bo storil hlapec ravno tako in k svojim vloÏe-
nim sto goldinarjem dobi ‰e drugih sto. — Plaãa je bila
res lepa, a kdo bi ne utegnil razjeziti se nad hudomu‰-
nim gra‰ãakom, ki je tak posebneÏ? Marsikdo je pri‰el
zdrav in s sto goldinarji v grad, a je Ïe ãez nekaj dni ves
razmesarjen in s praznim Ïepom zapustil grad.
V revni bajti blizu gradu je bival oãe s tremi sinovi, ki
so imeli vsak po sto goldinarjev zapu‰ãine po materi. Vsi
so bili odrasli in za vsako delo pripravni. Doma za vse ni
bilo dovolj dela, pripravne sluÏbe pa niso mogli dobiti;
kar oznani grajski gospod, da potrebuje hlapca. Vsak je
hotel prvi v sluÏbo, ‰e celo najmlaj‰i brat, ki je veljal za
precej prismojenega ter je vedno tiãal v zapeãku in var-
oval maãko. Tudi ta je prosil oãeta, naj ga pusti v grad.
Ker se bratje niso med seboj zedinili, doloãi oãe, da gre
81
prvi najstarej‰i sluÏit h gra‰ãaku. Vzame torej svojih sto

goldinarjev ter se pogodi z gra‰ãakom.
Drugega dne zarana zbudi gra‰ãak hlapca ter mu
reãe: »Danes pojde‰ orat, zajtrka pa ne dobi‰ na njivo;
domov pa tudi prej ne sme‰, dokler ne bo ‰el pes, ki ti ga
dam s seboj.«
Hlapec vstane, napreÏe konja, pokliãe psa, ki ga je ku-
harica prav dobro nahranila, in gre orat. Sonce je ravno
vzhajalo, ko pride na njivo; pes se zlekne pod leskov
grm, hlapec pa orje in orje, da mu pot curkoma teãe po
licu. Poldne je Ïe minilo, Ïelodec mu Ïe kruli, pes pa se
le ne gane z mesta. ·ele proti veãeru se dvigne izpod
grma in gre proti gradu, hlapec pa s plugom za njim.
»Ali si kaj jezen, da mora‰ tako dolgo ãakati na zaj-
trk?« ga vpra‰a gra‰ãak, ki ga je ãakal pred kolarno.
»Kaj, vraga, bi ne bil jezen?!« se huduje hlapec. »Ves
dan moram teÏko orati, da me zlodej ne vzame, pa ‰e
jesti ne dobim.«
Gra‰ãak potegne noÏ iz Ïepa, ureÏe hlapcu tri jerme-
ne s hrbta in ga spodi.
Drugi dan pride srednji brat. Pogodi se z gra‰ãakom
ravno tako kot najstarej‰i brat in vloÏi sto goldinarjev.
Gospodar mu veli iti orat, a tudi njemu se zgodi enako
kot bratu: ves krvav in s praznim Ïepom pride zveãer
domov.
Zdaj gre tretji — najmlaj‰i brat — ki so ga za prismo-
82
jenega imeli, v grad. Ko se z gra‰ãakom pogodita, ga

po‰lje orat. Hlapec napreÏe konja, pokliãe nasiãeno ‰ãe-
ne in gre na njivo. Pes po stari navadi leÏe pod leskov
grm, hlapec pa ureÏe eno brazdo sem, drugo tja, zgra-
bi otiko in jo zakadi v ‰ãene. »Kajun, kajun!« cvili pes in
gre brÏ domov, sluga s konji pa za njim.
»Kaj si Ïe doma?« se zaãudi gra‰ãak.
»Saj ste mi rekli, naj tedaj pridem domov, ko bo ‰el
pes,«mu odgovori hlapec. — »Saj menda niste jezni
zato?«
»Kaj ‰e! Bo Ïe kdo drugi njive zoral,« pravi gospodar,
ko se domisli pogodbe. — »Zdaj pa Ïeni ‰tiri vole v
ograd na pa‰o, pa bog ne daj lese odpreti ali pa plota
presekati. Vole pa mora‰ vseeno v ograd spraviti!«
»Bom Ïe!« mu odvrne hlapec, gre po vole in vrÏe se-
kiro na ramo. Ko vole do plota priÏene, udari vsakega s
sekiro po ãelu, da se zvrne. Potem pa jih razseka in zme-
ãe v ograd.
»So voli Ïe v ogradu?« vpra‰a gra‰ãak hlapca. »Seve-
da so,« odvrne ta.
»Kako si jih pa noter spravil? Morebiti si leso podrl,
ali pa plot presekal, ker ima‰ sekiro?«
»Kaj ‰e! Pobil sem jih in nato po kosih v ograd zme-
tal. Saj menda niste jezni?«
»Glej ga no! Kaj bi bil jezen? Imam ‰e veã volov. Zdaj
pa pojdi in meso domov pripelji!«
83
Natanãni sluga gre, naloÏi volovino na voz in jo za-

pelje mimo gradu svojima bratoma na dom.
»Kam si shranil volovino?« ga vpra‰a gospodar, ko se
vrne v grad.
»Bratoma sem jo zapeljal, ko nimata niã jesti; saj vam
menda ni Ïal?« poroãa poslu‰ni hlapec.
»Kaj bi mi bilo Ïal; saj imam ‰e veã mesa,« pravi gra-
‰ãak. — »Zdaj bo‰ pa voz sto mernikov sor‰ãice (me-
‰anega zrnja) peljal v mlin. Toda bog ne daj, da bi ti kdo
pomagal spravljati na voz ali z voza.«
Hlapec napreÏe voz, na katerem je bilo Ïe vse pri-
pravljeno, in poãasi gre proti mlinu. Kogar med potjo
dohiti ali sreãa, ga prosi, naj gre z njim k mlinu, da mu
pomaga Ïito z voza in melo na voz spraviti. Dosti jih
dobi, ki so mu bili v pomoã, nato pa zapelje vse skupaj
bratoma domov.
»Kje pa ima‰ moko?« vpra‰a gra‰ãak hlapca, ki ses
praznim vozom vraãa v grad.
»Bratoma sem jo zapeljal, ki imata meso, kruha pa ne.
Ali vas to jezi?«
»Kaj bi me jezilo, saj imam ‰e zrnja in moke,« pravi
gospodar in ‰kriplje z zobmi. — »Jutri pripelji iz vinske
kleti tisti sod, ki v kotu stoji, a ga mora‰ ti sam skotaliti
na voz!«
Hlapec se pelje h gorici in med potjo dobi dovolj lju-
84
di, ki mu pomorejo sto veder velik sod spraviti na voz.

Potem ga zapelje bratoma.
»Kje pa ima‰ vino?« ga vpra‰a gra‰ãak, ko se vrne s
praznim sodom.
»Brata ga pijeta. Saj veste, gospod, da je h kruhu in
mesu treba tudi vina. Saj menda zaradi tega niste hudi?«
»Ne boj se! Saj imam ‰e veliko vina,« pravi gra‰ãak in
drgeta od jeze.
»Zdaj pa si zapomni, kar ti naroãim. Zveãer se peljem
z gospo v gorico. Ker to noã mesec ne sveti, nama mora‰
ti svetiti, a ti mora‰ biti pri koãiji, ko se bova odpeljala
z doma in ko bova pri vinskem hramu izstopila.«
»Vse bo v redu, gospod!« odgovori postreÏljivi hla-
pec. Zveãer je stala koãija pripravljena pred shrambo za
vozove, hlapec pa je Ïaril za orehovim deblom velik kos
gobe. Gra‰ãak pride z gospo in oba sedeta v koãijo, hla-
pec pa se usede zadaj in vtakne razÏarjeno gobo v slam-
nato streho. âez nekaj ãasa je bil ves grad v ognju. Ko se
pripeljejo v gorico, je Ïe stal poslu‰ni hlapec pri koãiji.
Ko se od tam odpravljajo, porine hlapec spet Ïareão go-
bo v slamnati kap. Svetel ogenj, ki je kmalu zajel ves vin-
ski hram, je razsvetljeval vso okolico tako jasno, da gra-
‰ãak ne bi mogel prehvaliti svojega hlapca.
»Kaj vraga si storil, da si mi grad zaÏgal?« zarenãi go-
spodar nad hlapcem, ko od svojega gradu ne vidi dru-
gega ko kup pepela in oÏganega kamenja.
85
»Svetil sem. Kakor ste mi naroãili,« odgovori. — »Saj

menda niste jezni?«
»Kaj ‰e!« odvrne gra‰ãak ves zelen od jeze. — »Saj
lahko pri gorici v vinskem hramu prenoãimo. Hajdi v
gorico!«
»Ne vem, ãe bo kaj,« pravi hlapec. — »Saj ste videli,
da sem vam tudi domov grede svetil.«
»Kaj si tudi tam zaÏgal?« kriãi gra‰ãak.
»No, no, saj vas menda ne bo jeza pograbila?« ga to-
laÏi hlapec in i‰ãe noÏ v Ïepu.
»Zakaj bi me jeza pograbila?« se miri gra‰ãak, ki mu
je bila koÏa draga. — »Imam ‰e dovolj denarja; gremo
po svetu in ti — z nami. Nocoj nas bo Ïe sosed vzel pod
streho.«
Sosednji gra‰ãak jim da veãerjo ter jim odloãi dve sobi
za prenoãevanje. Hlapec vso noã ni zatisnil oãesa; ne-
prenehoma sta mu rojila po glavi dva stotaka. Polnoã je
Ïe davno minila, ko sli‰i, da se v sosednji sobi pogovarja
gra‰ãak s svojo gospo. Hitro smukne k vratom in pri
kljuãavnici poslu‰a.
»Znebiti se ga moram, ãe bi bil tudi sam zlodej!« reãe
gospodar svoji Ïeni. — »Jutri pridemo do morja; tam bo-
mo prenoãili na ladji. Midva se uleÏeva po dolgem navz-
gor, on pa mora nama pred nogami poprek leÏati. Kdor
od naju se prvi zbudi, tisti ga sune v morje.«
86
»Vraga bo‰ sunil, ne mene!« reãe tiho zviti hlapec in

zleze nazaj v posteljo.
Proti veãeru drugega dne pridejo do morja, kjer na-
meravajo na ladji prenoãiti. UleÏejo se, kakor sta se go-
spod in gospa dogovorila. Hlapec leÏe na doloãeno mes-
to in se dela, kakor da bi spal. Ko gospod in gospa za-
spita, hlapec vstane, vzame gra‰ãakovo Ïeno in jo poloÏi
na svoje mesto, sam pa se uleÏe h gra‰ãaku. Ko se ta ãez
nekaj ãasa prebudi, sune z vso moãjo svojo Ïeno, seve-
da v — morje.
»Re‰ila sva se!« pravi zraven leÏeãemu hlapcu.
»Kaj ‰e!« se hlapec smeje. — »Îene ste se re‰ili, ne pa
mene!«
»Da bi te strela!« zakriãi gra‰ãak.
»Saj morebiti niste jezni?« se mu smeji poredni hla-
pec in i‰ãe noÏ.
»Vraga! Kaj bi ne bil, ko si me ob vse pripravil, ‰e celo
ob Ïeno! Tu ima‰ dve sto goldinarjev, pa se poberi!«
»Pogodba je bila drugaãna,« pravi hlapec, potegne
noÏ iz Ïepa in ureÏe tri jermene z gra‰ãakovega hrbta.
Potem pa jo pobri‰e domov, kjer je ãepel, kakor prej v
zapeãku in varoval svojo maãko. Vsi pa so imeli zdaj do-
sti jesti in piti.
87
O ‰tirih godcih
ˆ
S tirje godci, ki so hodili od vasi do vasi in godli po
gostilnah ter se tako preÏivljali, so pri‰li nekega ve-
ãera do podrtega gradu. Mesec je obseval razpadle zido-
ve in skozi okna so molele veje dreves. Tedaj je rekel
eden izmed godcev: »Tovari‰i, napravimo podoknico
nekdanjim prebivalcem gradu.« Ostali godci so bili s
tem predlogom zadovoljni in vsi skupaj so zaigrali vese-
lo poskoãnico. Ko so prenehali gosti, je stopil iz razva-
lin majhen, star moÏiãek, se jim zahvalil za godbo in dal
vsakemu orehovo vejico, rekoã:
»Nesite te vejice svojim otrokom!«
Godci so vzeli vejice, toda med potjo so jih pometali
v travo in zabavljali nad starcem: »Kaj drugega naj bi
nam bil raje dal. âemu bodo otrokom te vejice, saj jih
imajo doma dosti.« Samo eden je vtaknil vejico v Ïep in
jo dal otrokom, ko je pri‰el domov.
Drugo jutro so pa priskakali otroci k njemu vsi izne-
nadeni in rekli: »Oãe, zakaj si nam pa prinesel tako trde
orehe, da jih ‰e raztolãi ne moremo. Pa tako lepo rumeni
so vsi. Takih orehov ‰e nismo videli.«
Godec je zaãuden gledal orehovo vejico, na kateri je
88
viselo vse polno zlatih orehov. Hitel je pripovedovat o

tej ãudni zgodbi svojim tovari‰em. Ko so to sli‰ali osta-
li godci, so ‰li iskat svoje vejice. Ves dan so iskali po tra-
vi, vendar so se morali nazadnje vrniti praznih rok do-
mov.
Ta pravljica nas uãi, da ãlovek ne sme nikdar prezirati
niti najmanj‰ega daru.
89
O bikcu Markcu
N ekoã je Ïivelo dekle, ki je imelo sina Markca. Îi-

vela sta v siroma‰ni koãi, dekle je s teÏavo pri-
sluÏila toliko, da sta se s sinom preÏivljala.
Leta so tekla, in ko je sin Ïe nekoliko zrasel, ga je po-
klical zdaj ta, zdaj drugi kmet, da je gnal njegove krave
na pa‰o. Markec je res gonil na pa‰o. Bil pa je zelo pre-
tepa‰ki, kakor je veã takih, zato so ga drugi pastirji zaãeli
bíti in vlaãiti po tleh. Ker je bilo drugih veã, on pa sam,
so bili drugi moãnej‰i, tako da jih je Markec vselej naj-
veã izkupil.
Markec pa ni rad prena‰al, da so ga drugi pastirji tako
v niã devali. Zato se je vselej, ko je prignal krave na pa‰o,
umaknil od drugih pastirjev in se skrival pred njimi.
Med skrivanjem je veãkrat pri‰el na pust kraj, kamor
ljudje niso zahajali. Nekoã je na‰el na tem kraju mlade
vile. Markec teh mladih vil ni poznal, stare pa ni bilo
zraven. Dolgo jih je gledal, in ko je opazil, da jih sonce
moãno Ïge, jim je naredil senco iz vej. Potem pa bi zelo
rad vedel, kdo so; skril se je za grm in tam ãakal, da se
od kod vrne stara vila. âez nekaj ãasa je pri‰la stara vila,
in ko je videla, da so mlade v senci, je priãela govoriti:
90
»O, ko bi vedela, kdo je mojim mladim to dobroto na-

pravil, bi mu naredila, kar bi Ïelel.«
Markec pa je imel samo to Ïeljo, da bi bil moãan, zato
se je oglasil:
»Jaz sem to napravil.«
Vila je nato rekla: »No, ãe si ti to napravil, mi povej,
kak‰no Ïeljo naj ti izpolnim.«
Markec je odgovoril: »Niã drugega si ne Ïelim kot to,
da bi bil moãan, da me drugi otroci ne bi mogli tepsti.«
Vila mu je rekla: »No, to ti lahko naredim. Trikrat te
moram podojiti in tako bo‰ moãan, da se nihãe ne bo
mogel meriti s teboj.«
Markec pa, ki bi bil rad zelo moãan, je ‰el, da ga je vila
podojila.
Ko ga je vila podojila, je bil Ïe veãer in treba je bilo
gnati Ïivino domov. Vrnil se je k pastirjem. Pastirji pa so
bili zelo jezni, ker Markec ni ostal pri Ïivini in so morali
oni paziti tudi na njegovo, in so ga zaãeli tepsti. Markec
je zdaj Ïe vedel, da je moãnej‰i; zgrabil je prvega pastirja
in ga vrgel v drugega. Nazadnje pa so pastirji le obvla-
dali Markca, kajti on je bil sam, pastirjev pa veã.
Drugi dan je ‰el Markec spet na tisti kraj, kjer so bile
vile, in je rekel stari vili, da ‰e ni dovolj moãan. Vila mu
je rekla, da ga bo ‰e enkrat podojila, potem bo res moã-
nej‰i.
Podojila ga je. Ko se je vrnil zveãer k pastirjem, ki so
91
ga hoteli natepsti, je bil Ïe tako moãan, da je vse zvlekel

na kup. Zato so ga priãeli otroci doma toÏiti in so govo-
rili, da je hotel Markec vse poklati.
Ko so prignali tretji dan na pa‰o, Markec spet ni ostal
pri pastirjih, temveã je od‰el k vilam in rekel stari vili, da
tudi zdaj ‰e ni dovolj moãan. Vila mu je rekla, da ga bo
‰e enkrat podojila in da bo potem najmoãnej‰i.
Podojila ga je in Markec je bil Ïe tako moãan, ko se je
vrnil k pastirjem, da je zmetal vse na kup, na vrh njih pa
se je nato spravil sam. Pastirji se mu odslej niso veã upali
kaj narediti, temveã so ga doma toÏili, rekoã, da ne bodo
‰li veã na pa‰o, ãe tega Markca ne izÏenejo.
Nato so va‰ki veljaki tako razsodili, da morata oba —
Markec in njegova mati — oditi iz vasi. Ko je mati zve-
dela, kaj Markec na pa‰i s pastirji poãenja, in da mora-
ta zato oba oditi iz vasi, mu je rekla:
»Sli‰i‰, Markec! Zakaj si na pa‰i tako poreden, da pa-
stirjem ne da‰ miru? Vidi‰, zdaj so tako razsodili, da mo-
rava oba oditi iz vasi!«
Markec pa ji je nato rekel: »Ej, mati, zakaj bi vi ‰li iz
vasi? Ostanite vi tu, grem jaz sam po svetu. Zdaj sem Ïe
tako moãan, da se nikogar ne bojim!«
Markec je res od‰el po svetu in pri‰el h kovaãu. O tem
kovaãu je sli‰al praviti, da noben uãenec ne ostane pri
njem eno leto, zato bi rad vedel, kak‰no delo ima, da bi
ne mogel ostati pri njem.
92
Ko je stopil v kovaãnico in pozdravil, ga je kovaã

vpra‰al: »Ej, deãko, kaj bi rad?«
Markec je odgovoril: »Kova‰tva bi se rad uãil.« Kovaã
mu nato reãe: »Dobro, jaz te vzamem, toda tako dolgo
mora‰ ostati pri meni, da mi s sabljo razseka‰ nakova-
lo na dvoje. Ko to naredi‰, lahko odide‰ dalje.«
Markec je v to privolil in je ostal pri kovaãu. Komaj je
minil dan, odkar je bil Markec tam, Ïe je prosil kovaãa
za sabljo, ker bi rad vedel, kako je moãan. Kovaã pa mu
je rekel: »Ej, ti norãek, ‰ele en dan si tu, pa Ïe misli‰,
kako si moãan.«
Markec pa je rekel: »Samo dajte mi jo, da poizkusim.«
Kovaã mu je velel: »Idi in vzemi si jo, tam na Ïeblju visi.«
Markec vzame sabljo in gre z njo k nakovalu. Tam je
samo enkrat zamahnil in tako usekal, da je razklal ãetr-
tino nakovala. Kovaã mu je nato rekel: »Zdaj vidi‰, da
nisi ‰e tako moãan; mora‰ ostati ‰e dalje!«
Drugi dan je Markec spet prosil za sabljo. Kovaã mu
je rekel: »Ej, saj vidi‰, da nisi ‰e tako moãan!«
Markec pa je prosil: »Samo dajte mi jo, da poizkusim,
ãe sem Ïe bolj moãan.«
Ko je dobil Markec sabljo v roke, je zamahnil z njo in
tako usekal, da se je sablja pogreznila do polovice nako-
vala. Zdaj mu je spet rekel kovaã: »Vidi‰, da ‰e nisi tako
moãan; ‰e mora‰ ostati tu!«
Nakovalo pa so vselej zakovali zopet skupaj.
93
94
Markec je ‰el k temu grofu in si izprosil sluÏbo pri

njem. Ta grof je imel Ïe toliko pastirjev, kolikor je v letu
dni. Vsak je bil samo en dan pri njem, in ko je nekoã na
pa‰o gnal, mu je ta rekel: »Ravno pastirja mi je treba. âe
Ïeli‰ biti pastir, ostani pri meni.«
Markec je privolil, grof pa mu je ‰e rekel: »Za plaão se
pa prej ne bova pogajala kakor ‰ele ãez tri dni, ãe mi bo‰
dotlej sluÏil.«
Prvi dan je gnal Markec Ïivino na pa‰o in si vzel vse-
mogoãe igraãe s seboj, da bi si z njimi tam kratil ãas. Ko
je prignal na pa‰o, je pustil vso Ïivino, da se je razkro-
pila, kajti grof je rekel, da je vse njegovo, kamor seÏe
oko. Îivina se je rada pasla, zato jo je Markec pustil iz
misli. Zakuril je ogenj in si pripravil igraãe; ulival je pi-
‰ãali in zvonãke in si tako kratil ãas. Ko je bila popoldne
Ïe tretja ura, se mu je nenadoma prikazal sam parkljasti
vrag in ga vpra‰al: »Kako, da sme‰ tu vsepovsod pasti?«
Markec pa je odgovoril: »Zakaj bi ne smel tu pasti, saj
je vse to od mojega gospoda.«
Parkljasti je nato popadel Markca in tako dolgo sta se
metala, da sta Ïe onemogla. Popolnoma sta se Ïe zmu-
ãila, pa le ni mogel nobeden drugega vreãi. Naposled sta
si morala oddahniti. Zdaj pa je ‰el Markec in si pripasal
tisto sabljo, ki jo je dobil pri kovaãu. Ko sta se drugiã
spoprijela, je vrgel parkljastega s tako silo ob tla, da se
je ta do vratu pogreznil v zemljo. Tedaj je Markec priãel
95
spra‰evati parkljastega: »Kako si mogel imeti tako veli-

ko oblast tu na zemlji mojega gospoda?«
Parkljasti je odgovoril: »Hm, tega ti jaz ne smem po-
vedati, kajti imam starej‰ega brata in ta, ãe ga obvlada‰,
ti morebiti pove.«
Ker pa mu parkljasti tega ni hotel povedati, ga je Mar-
kec s sabljo razsekal in vrgel v ribnik. — Nato se je zve-
ãerilo in treba je bilo gnati Ïivino domov. Markec je zdaj
zbral vse zvonce, ki jih je bil ulil, privezal jih je kravam
na vratove, da so z njimi zvonãkljale, on pa je piskal na
pi‰ãal, pokal z biãem in vriskal. Tako je gnal Ïivino s
pa‰e, kakor burkeÏ, ki prihaja v vas.
Grofove hãere so iz zgornjih sob to opazile in ‰le gro-
fu povedat: »Ej, oãe, to vam je pastir! Ta Ïene krave s
pa‰e z veseljem, od drugih pa se nihãe ni veã vrnil, ãe je
le enkrat gnal na pa‰o.« (Seveda se ni mogel vrniti no-
ben pastir, ker je vsakega parkljasti raztrgal.)
Drugi dan se je zgodilo ravno tako kot prvi dan. Mar-
kec je gnal Ïivino na pa‰o in se tam zabaval z igraãami.
Ko je bíla Ïe tretja ura, je pri‰el k njemu parkljasti, ki je
imel dve glavi, in je vpra‰al Markca: »Kako, da sme‰ tu
vsepovsod pasti? Ali si ti tu veã kot jaz?«
Markec pa je odgovoril: »Zakaj bi ne bil jaz tu veã kot
ti, saj je vse to od mojega gospoda.«
Nato sta se spoprijela in metala, kakor s tistim prvi
dan. Nazadnje je Markec obvladal parkljastega in ga je
96
vpra‰al: »Kako si ti pri‰el do tako velike oblasti na zemlji

mojega gospoda?«
Parkljasti mu je rekel: »Hm, tega ti ne smem povedati.
Imam ‰e enega starej‰ega brata, in ãe tega obvlada‰, ti
pove on.«
Nato je Markec tudi tega parkljastega razsekal in ga
vrgel v ribnik. Krave je pa zveãer gnal s pa‰e domov
prav tako slovesno kot prvi veãer.
Napoãil je tretji dan in Markec je spet gnal na pa‰o.
Zdaj pa je pri‰el k njemu tak parkljasti, ki je imel tri gla-
ve. Borila sta se tako hudo, da sta si morala trikrat od-
dahniti. Ko sta si tretjiã oddahnila, si je Markec opasal
sabljo. Nato sta se spoprijela. Markec je tega parkljaste-
ga tako tre‰ãil ob tla, da se je do vratu pogreznil v zem-
ljo. Nato mu je rekel: »âe mi zdaj ne pove‰, kako si do-
bil to zemljo v oblast, te vsega razsekam na drobne ko-
sce.«
Parkljasti mu je zaãel pripovedovati: »Tamle je ka-
men. âe si tako moãan, da ga premakne‰ z mesta, se ti
odpro stopnice, ki vodijo pod zemljo. Po teh stopnicah
mora‰ iti navzdol in pride‰ do krãme, kjer je vse okame-
nelo. Kar bo‰ videl tam — je vse tvoje, in ãesar se dotak-
ne‰ vse oÏivi.«
Ko je parkljasti to povedal, je Markec zamahnil s sab-
ljo in ga razsekal na drobne ko‰ãke. Nato ga je vrgel v
ribnik kot prva dva. Potem je ‰el in odvalil tisti kamen,
97
ki mu ga je pokazal parkljasti, in resniãno na‰el pod

njim stopnice v podzemlje. ·el je po stopnicah, kakor bi
‰el v pivnico in pri‰el do krãme, ki je bila okamenela z
vsem, kar je bilo v njej.
Najprej je stopil Markec v klet, v kuhinjo in je pogle-
dal v vsako luknjo. Ko je pri‰el v sobo, je na‰el okame-
nelo natakarico. Stopil je k nji in se je dotaknil. Nataka-
rica je takoj oÏivela in vpra‰ala Markca, kaj Ïeli jesti in
piti. Markec pa ‰e ni hotel niã jesti in piti, temveã bi rad
videl, kaj vse je tam pri tisti krãmi. — Nato je ‰la nata-
karica z Markcem najprej v hlev. Tam sta na‰la tri oka-
menele konje in koãijaÏa na leÏi‰ãu, ki je bil tudi okame-
nel. Markec se je dotaknil koãijaÏa in konj in vsi so roã-
no oÏiveli. Nato je pokazala natakarica Markcu kurnik,
kjer so bile koko‰i, svinjake, kjer so bile svinje, in kjer
koli se je Markec dotaknil katere Ïivali, je vsaka takoj
oÏivela. Naposled sta pri‰la v tisto sobo, kjer sta bila krã-
mar in njegova Ïena. Tu pa je natakarica rekla Markcu:
»Teh se nikar ne dotikaj, ker tedaj za naju ne bo dobro!«
Markec se je tedaj res obrnil od okamnelih in se vrnil
na zemljo.
Ko je pri‰el k svoji Ïivini, je bil Ïe veãer in treba je bilo
gnati domov. To pa je naredil tako slovesno in buãno kot
prva dva veãera. Odslej ni maral nesti nobene jedi veã
s seboj, temveã je vselej ‰el v tisto krãmo pod zemljo in
98
je tam jedel in pil, kolikor ga je bila volja. Ko pa je na-

poãil veãer, je vedno gnal Ïivino buãno domov.
Tako je preteklo leto dni, kar je sluÏil pri grofu. Gro-
fovi so ga vsi zelo radi imeli in tudi on je bil zadovoljen.
Ko je ‰lo Markcu leto h koncu, so se ravno namerava-
le grofove hãere moÏiti. Grof je dal oznaniti, naj pride-
jo iz vseh krajev mladeniãi plemenitih star‰ev in grofov-
ski sinovi, ãe‰ da bodo njegove hãere metale jabolka
kvi‰ku, in kateri mladeniã jabolko ujame, dobi tisto hãer
za Ïeno, od katere je bilo jabolko.
Prvi dan, ko je metala najstarej‰a hãi jabolko kvi‰ku,
je Markec zgodaj vstal in gnal na pa‰o. Tam je spotoma
‰el v tisto krãmo pod zemljo in je velel koãijaÏu, naj
osedla tistega konja, ki je bakrene barve. On si je tudi
oblekel rdeão obleko, in ko je bilo vse nared, je ‰el s
konjem po stopnicah navzgor. Ko sta pri‰la na zemljo,
je vpra‰al konj Markca: »Kako bova ‰la, po zraku ali po
zemlji?«
Markec je odgovoril: »Pojdiva tako, da ne zamudiva!«
Pri grofu se je zbralo vtem Ïe mnogo mladeniãev.
Vsi so bili na konjih in so ãakali, kdaj vrÏe najstarej‰a
hãi svoje jabolko. Ravno ga je hotela vreãi, ko je zagle-
dal grof, da ja‰e proti njim ‰e en mladeniã. Zato je velel
hãeri: »Malo poãakaj, tamle prihaja ‰e eden!«
Ko je mladeniã prijahal do njih, se je lepo priklonil,
kot je navada pri gospodi, in je vpra‰al grofa, ali sme
99
tudi on k njim pristopiti ali ne. Grof mu je nato rekel, da

se jim sme pridruÏiti vsak, ki je za to pripravljen. Mla-
deniã se je nato postavil nekje ob kraju, in ko je grofo-
va hãi vrgla jabolko kvi‰ku, se je s konjem vzdignil v
zrak in jabolko mimogrede ujel, ko je letelo navzdol k
tlom. Ko je Ïe imel jabolko v rokah, je z njim takoj od-
jezdil. Nihãe ga ni poznal, zato tudi nihãe ni vedel, koga
je dobila grofova hãi.
Zveãer je Markec prignal s pa‰e, in ko je delo opravil,
je ‰el v svojo sobico. Tam je poloÏil na mizo jabolko, ki
si ga je bil prisvojil, in ga priãel ogledovati. Grofova hãi
se je sprehajala kraj njegove sobice, in ko je skozi luk-
njico kljuãavnice opazila, da je v Markãevi sobici svet-
lo, je hotela noter. Markec je zdaj hitro pospravil jabolko
in poloÏil tja vÏigalice. Ko je vstopila grofova hãi, je ta-
koj vpra‰ala Markca: »Kaj ima‰, da se tako sveti?«
Markec je odgovoril: »Niã drugega nimam kot vÏiga-
lice, pa se te svetijo.«
Grofova hãi mu je zaãela pripovedovati: »Ej, Markec,
ko bi bil ti danes doma, bi morda jaz ne bila tako nesreã-
na! OmoÏila sem se, a ne vem, kdo je moj moÏ. Tisti
mladeniã, ki je ujel moje jabolko, je odjezdil in ne vemo
kam. Pa tudi poznal ga ni nihãe. âe bi ostal ti doma, bi
lahko ti ujel moje jabolko.«
Nato je Markec rekel: »Ej, vidi‰, tisti so vsi veliki go-
spodje, jaz pa sem siromak; kaj bi poãel med njimi?«
100
Ko je najstarej‰a hãi od‰la, je ãez nekaj ãasa pri‰la na

sprehodu mimo Markãeve sobice srednja hãi, ki naj bi
drugi dan metala kvi‰ku zlato jabolko. Tudi ta je opazila,
da se v Markãevi sobici nekaj sveti, in ker Markec ‰e ni
spal, je potrkala na vrata in vstopila. Ko je vstopila, je
zaãela Markcu govoriti: »Markec, jutri bo moja zaroka.
Jutri ostani doma, da bo‰ videl, kaj bo. Moja sestra je
danes metala svoje jabolko, zdaj pa ne ve, koga ima za
moÏa.«
Markec pa je odgovoril: »Ej, jaz ne smem drugega de-
lati kot to, kar je v pogodbi. Svojo sluÏbo moram zvesto
opravljati.« — Markec pa si je mislil, da laÏe pride s pa‰e
in ujame jabolko, kakor pa, ãe bi doma ãakal nanj. Sred-
nja hãi je nato od‰la.
Markec je drugi dan zgodaj gnal na pa‰o. Ko je pri-
gnal tja, je ‰el takoj v tisto krãmo pod zemljo in velel
koãijaÏu, naj osedla srebrnega konja. KoãijaÏ je osedlal
konja, Markec pa je oblekel srebrno obleko. Ko je bilo Ïe
vse nared, je gnal konja ven in ga zajahal. Konj je zdaj
vpra‰al: »Kako bova ‰la, po zraku ali po zemlji?«
Markec je odgovoril: »Pojdiva tako, da ne zamudiva!«
In od‰la sta po drugi poti, ne tam kot prvi dan.
Vtem je pri‰lo pri grofu skupaj mnogo grofovskih
mladeniãev, ki so ãakali, kdaj bo srednja hãi vrgla jabol-
ko kvi‰ku. Ravno je hotela vreãi, ko je grof opazil, da od
daleã jaha ‰e neki mladeniã proti njim. Zato je velel hãe-
101
ri: »Malo poãakaj, tam jaha ‰e eden. Ko pride sem, tedaj

vrzi jabolko!«
Mladeniã je prijahal, se lepo pred grofom priklonil in
ga vpra‰al, ãe se sme tudi on vstopiti mednje. Grof mu
je odgovoril, da sme pristopiti vsak, ki je za to priprav-
ljen. Mladeniã se je tedaj nastavil na kraju, in ko je vrgla
hãi jabolko kvi‰ku, se je vzdignil konj z njim v zrak, on
pa je z obema rokama ujel jabolko. Ko ga je imel v ro-
kah, je roãno odjahal z njim — da vsi drugi niso vedeli,
kdo je in od kod je pri‰el. Tega si pa nihãe niti mislil ni,
da bi bil ta lepi mladeniã — Markec.
Ko je zveãer prignal Markec s pa‰e in poveãerjal, je
poloÏil na mizo obe zlati jabolki, ki si ju je prisvojil, in ju
priãel gledati. Srednja grofova hãi pa se je sprehajala
kraj njegove sobice in je videla, da se v Markãevi sobici
nekaj moãno sveti. Zato je hotela noter, Markec pa je
spet pospravil jabolki in nastavil vÏigalice na mizo. Ko
je grofova hãi vstopila, je takoj vpra‰ala: »Markec, kaj
ima‰, da se tako moãno sveti?«
Markec je odgovoril: »VÏigalice imam na mizi in te se
tako svetijo.«
Ona pa mu je zaãela toÏiti: »Danes bi bil lahko ostal
doma, pa bi se mi najbrÏ ne bila zgodila taka nesreãa.
Ravno tako sem postala nesreãna kot moja sestra. Prija-
hal je mladeniã, in ko sem vrgla jabolko kvi‰ku, ga je ujel
in z njim od‰el. Zdaj ne vem, kdo je bil.«
102
Nato je Markec spregovoril: »Oh, kaj bi mogel jaz pri

tem pomagati, ãeravno bi bil doma? Jaz bi tam tako ne
mogel biti med gospodo.«
Nato je srednja hãi od‰la, ãez nekaj ãasa pa je pri‰la k
Markãevi sobici najmlaj‰a hãi, ki naj bi tretji dan metala
jabolko kvi‰ku. Ta je imela Markca ‰e najraj‰i, in ko je
videla, da se v njegovi sobici sveti, je potrkala na vrata
in vstopila. Ko je vstopila, je zelo lepo priãela prositi
Markca, naj ostane drugi dan doma, da bo videl, kaj se
bo zgodilo. Markec pa v to ni hotel privoliti, temveã je
rekel, da mora svojo sluÏbo zvesto izpolnjevati.
Drugi dan je res gnal Markec krave na pa‰o. Ko je hi-
tro tja prignal, je ‰el spotoma v tisto krãmo pod zemljo.
Tam je velel koãijaÏu, naj urno osedla zlatega konja, on
pa je tudi oblekel zlato obleko in nato od‰el. Ko sta pri-
‰la na zemljo, je konj vpra‰al: »Kako bova ‰la, po zraku
ali po zemlji?«
Nato je Markec rekel: »Pojdiva tako, da ne bo pre-
pozno!«
Medtem pa se je se‰lo pri grofu mnogo grofovskih in
gosposkih mladeniãev, ki so ãakali, kdaj bo vrgla naj-
mlaj‰a hãi svoje zlato jabolko kvi‰ku. Ravno je hotela
vreãi, ko je grof zagledal ‰e enega mladeniãa v zlati
opravi, ki je jahal proti njim. Zato je velel hãerki: »Malo
poãakaj, ker tamle jaha ‰e neki mladeniã! Naj pride ‰e
ta, potem vrzi jabolko kvi‰ku.«
103
Ko je prijahal mladeniã do grofa, se je pred njim lepo

priklonil in ga vpra‰al, ali sme tudi on pristopiti k njim
ali ne. Grof mu je odgovoril, da sme k njim pristopiti
vsak, ki je za to pripravljen. Mladeniã se je nastavil nekje
pri kraju, in ko je grofova hãi vrgla zlato jabolko kvi‰ku,
se je vzdignil konj z njim v zrak, da ga je ujel z obema
rokama. Ko pa je imel jabolko v rokah, je takoj odjahal
z njim. Nihãe ga ni poznal in tudi nihãe ni vedel, od kod
je pri‰el in kam je od‰el. Zato pa tudi nihãe ni vedel, ko-
ga je dobila najmlaj‰a grofova hãi.
Ko je zveãer Markec prignal s pa‰e in poveãerjal, je ‰el
v svojo sobico in poloÏil vsa tri jabolka na mizo ter se
veselil nad njimi. Spet so se pri‰le gospodiãne sprehajat.
Najprej je pri‰la najstarej‰a in je takoj opazila, da se v
Markãevi sobici nekaj sveti. Pogledala je skozi luknjico
kljuãavnice in takoj se ji je zdelo, da ima Markec nekaj
takega na mizi, kot so bila njihova jabolka. Zato je po-
trkala na vrata in hotela vstopiti. Markec pa je roãno
pospravil jabolka in nastavil vÏigalice na mizo, da bi jo
tako prevaril. Gospodiãna je vstopila in je takoj vpra‰ala:
»Markec, kaj si pa imel nekaj takega na mizi, kot so bila
na‰a jabolka?«
On pa je odgovoril: »Ej, kako, da bi jaz imel va‰a ja-
bolka! Kje naj jih vzamem?«
Nato je gospodiãna od‰la, Markec je pa poloÏil jabol-
ka nazaj na mizo.
104
âez nekaj ãasa je bila na sprehodu srednja hãi in tudi

ta je videla, da se v Markãevi sobici nekaj sveti. Tudi njej
se je zdelo tako, da ima Markec nekaj takega na mizi,
kot so bila njihova jabolka. Zato je potrkala na vrata in
hotela vstopiti. Markec je nato roãno pospravil jabolka
in nastavil vÏigalice na mizo, da bi jo tako prevaril. Ko je
gospodiãna vstopila, je takoj vpra‰ala: »Markec, kaj si
pa imel nekaj takega na mizi, kot so bila na‰a jabolka?«
On pa je odgovoril: »Ej, kako bi jaz imel kaj takega?
Kje naj vzamem va‰a jabolka?«
Gospodiãna je nato od‰la, Markec pa je spet poloÏil
jabolka na mizo.
âez nekaj ãasa se je pri‰la sprehajat najmlaj‰a grofo-
va hãi. Ko je opazila, da se v Markãevi sobici nekaj moã-
no sveti, je tako dolgo gledala skozi luknjico kljuãavni-
ce, dokler ni videla, da je na enem jabolku zapisano nje-
no ime. Ko je to opazila, jo je takoj ob‰lo veliko veselje
in je hotela v sobico. Markec pa je zdaj spet hitro po-
spravil jabolka kakor prej, ko sta starej‰i hãerki hoteli v
njegovo sobico.
Ko je zdaj najmlaj‰a gospodiãna stopila v sobico, je
takoj rekla Markcu: »Ej, Markec, ti ima‰ na‰a jabolka, ki
smo jih metale kvi‰ku!«
Markec pa je odgovoril: »I, kje pa naj vzamem va‰a
jabolka?«
Gospodiãna pa je bila zelo prijazna in premetena, sto-
105
pila je k njemu in mu pretipala vse Ïepe. Ko je na‰la pri

njem tista jabolka, je rekla: »Ker ima‰ ti moje jabolko, ne
grem zdaj nikamor od tebe, samo tja, kamor bo‰ ‰el ti.«
Markcu je ravno tisti dan preteklo leto, da je moral iti
dalje. Drugi dan je zato rano vstal in priãel spravljati
skupaj vse svoje stvari. Ko je gospodiãna videla, da se je
od vseh poslovil in se gospodi za vse lepo zahvalil, je
tudi ona pobrala, kar je imela, in ‰la z njim.
Markec je peljal gospodiãno po drugem potu v tisto
krãmo, ne pa tam, koder je gonil krave. To pa je napra-
vil zato, da bi ona ne znala domov.
·la sta po velikem gozdu in pri‰la do vode. Tam je
Markec rekel gospodiãni: »Skoãi v vodo!« (To je pa de-
jal, ker bi se rad prepriãal, ãe mu bo res zvesta.) Ona je
to vzela za resnico in je Ïe hotela skoãiti v vodo. Markec
jo je tedaj prijel in komaj zadrÏal, da se ni utopila tam,
kjer je rekel, naj skoãi noter.
·la sta dalje in ãez nekaj ãasa je priãel Markec go-
voriti: »Hm, ãe ti le misli‰ iti z menoj naprej, se jaz obe-
sim!«
Ona pa je odgovorila: »âe se ti obesi‰, se obesim jaz
‰e pred teboj.«
Ko sta pri‰la do prvega drevesa, si je ona Ïe navezala
okoli vratu nekak‰ne vezi, kajti ãe bi se Markec res ho-
tel obesiti, bi si jih ona zadrgnila ‰e pred njim.
Zdaj je Markec spoznal, da je zvesta in stanovitna,
106
zato je ‰el z njo v tisto krãmo pod zemljo. Tam sta Ïivela
tri leta in zelo dobro jima je bilo. Niã drugega nista de-
lala kakor jedla in pila, zato sta se pa tudi tako spreme-
nila, da ju nihãe ni mogel veã spoznati.
Ko so pretekla tri leta, se je Markãevi Ïeni — tako bo-
mo odslej imenovali gospodiãno, ki Markca ni hotela
zapustiti — neko noã sanjalo o sestrah in star‰ih. Te sa-
nje so jo moãno uÏalostile. Bila je zelo potrta in Ïalost-
na, zato jo je moÏ vpra‰al: »Kaj ti je, da si tako Ïalostna
in zami‰ljena?«
Ona je odgovorila: »Sanjalo se mi je o sestrah in star-
‰ih in zelo rada bi videla, kako Ïive.«
Zato je prosila moÏa, da bi jih ‰la rada pogledat in je
rekla: »Nama gre tu dobro, toda za domaãe se bojim, ko
se mi je tako o njih sanjalo.«
Markec je nato rekel: »No, ãe bi jih tako rada videla,
bova ‰la v tvojo domaãijo, toda ne smeva se izdati, ker
bi rad vedel, ali naju bodo spoznali ali ne.«
Tedaj sta se odpravila v njeno domaãijo. Pri‰la sta tja
ravno zveãer in sta prosila za prenoãi‰ãe. To sta tudi do-
bila. Dali so jima sobico, kjer bi prenoãila, in tudi veãer-
jo so jima prinesli. Poznal pa ju ni nihãe.
Po veãerji sta obe grofovi hãerki, ki ‰e nista bili omo-
Ïeni, ostali dolgo pri njih, da so se pogovorili o tem in
onem. Markãeva Ïena je prinesla s seboj vsa tri jabolka
in preden so ‰li spat, jih je vzela iz ko‰arice ter jih po-
107
loÏila na mizo. Ko sta grofovi hãeri zagledali jabolka in

videli na njih svoji imeni, sta takoj vpra‰ali: »Gospa, kje
pa sta vidva kupila ta jabolka? To so ravno taka jabolka,
kot smo jih me metale kvi‰ku, ko smo se moÏile. Pozneje
smo videle, da jih je imel tisti pastir, ki je sluÏil pri nas.
S tem pastirjem je od‰la tudi najina mlaj‰a sestra in o
njiju ni nikdar veã nobenega glasu.«
Tedaj se Markãeva Ïena Ïe ni mogla veã zadrÏevati in
je rekla: »Jabolka poznata, da so taka, kot smo jih me-
metale kvi‰ku, naju pa ne poznata.«
Nato so se priãeli bolj ogledovati in spoznavati.
Ko so se Ïe spoznali in je Markãeva Ïena vrnila se-
strama jabolki, Markec pa je povedal vso zgodbo, kod
sta hodila in kako sta Ïivela, tedaj so napravili veliko
Ïenitovanje, na katerem so jedli, pili in se veselili.
Po Ïenitovanju je grof kot oãe Markãeve Ïene dal
Markcu in njegovi Ïeni posestvo in ju nagovoril, naj za-
pustita tisto krãmo pod zemljo in naj se preselita na to
posestvo.
Markec in Ïena sta tako naredila. Vso vrednost, ki je
bila v krãmi, sta spravila na to posestvo; tudi koãijaÏa in
natakarico sta vzela s seboj.
Ko so na novem posestvu spravili Ïe vse v red, so pri-
redili ‰e eno veliko gostovanje, na katero so povabili
tudi mene. Dali so mi jesti in piti, nato pa so mi veleli,
naj odidem.
108
O dvanajstih bratih in sestrah
B il je bogat kralj, ki je imel dvanajst sinov. Ko so od-

rasli, so se zaãeli pogovarjati: »Ko bi bil kje na sve-
tu tak oãe, ki bi imel dvanajst hãera, bi vzeli vsak eno za
Ïeno.«
Starej‰i sin reãe: »Pojdimo jih iskat, morda dobimo
oãeta, ki ima dvanajst hãera, da vzamemo vsak eno za
Ïeno.« Ko so se drugi dan odpravljali na pot, je bil naj-
mlaj‰i brat bolan; dal pa jim je svojo sliko, da jo pokaÏe-
jo nevesti. ãe jo najdejo. Potem gredo z doma in pride-
jo do treh cest. Tam jih ãaka star moÏ in jih vpra‰a:
»Kam greste?« Bratje mu povedo in vpra‰ajo, kje bi bil
oãe, ki bi imel dvanajst hãera, da bi vzeli vsak po eno za
Ïeno. MoÏ jim pove, v katerem mestu najdejo takega
oãeta. MoÏ jim pa tudi reãe: »Vraãati se ne smete po
‰irokih cestah, ampak po ozkih stezah, sicer boste ne-
sreãni.«
Bratje gredo dalje in pridejo v tisto mesto, kakor jim
je povedal moÏ. Skoraj zvedo, da ima tamkaj‰nji kralj
dvanajst hãera. Napotijo se k njemu, poklonijo se, kakor
je navada pri imenitnih kraljevskih osebah, in reko:
»Gospod kralj, zvedeli smo, da imate dvanajst hãera,
109
nas je pa dvanajst bratov; poslednji leÏi doma bolan,

imamo njegovo sliko. Ali bi nam hoteli dati vsakemu po
eno hãer za Ïeno; sinovi smo tega in tega kralja.« Kralj
je bil takoj zadovoljen in kraljeviãi se zaroãe. Najmlaj‰a
kraljiãna pa je bila Ïalostna, ker ni vedela, ali je njen Ïe-
nin res tako zal, kakor je na sliki. Vzamejo konje, jih
osedlajo, sedejo nanje in se odpravijo domov.
Na poti reãe starej‰i brat: »Zdaj nas je triindvajset, ni
se nam bati nesreãe; le pojdimo domov kar po ‰iroki
cesti.« Res jahajo do trde noãi, potem pa pridejo na pla-
njavo, kjer prenoãe in pospe. Najmlaj‰a sestra pa ni mo-
gla zaspati, ker ni imela Ïenina, skrbelo jo je nekaj. Zju-
traj pa so vsi okamneli, samo najmlaj‰a nevesta ne, ker
ni ponoãi zaspala. Îalostna hodi okoli kamnov in ne ve,
kaj bi poãela.
Ob devetih dopoldne pride po poti star moÏ k njej in
jo vpra‰a: »Dekle, kaj dela‰ tu?« Dekle mu pove, da so
tu njene sestre in drugih enajst bratov, ki so vsi okam-
neli. Potem ji reãe stari moÏ: »âe hoãe‰ k meni v sluÏbo,
dobi‰ dobro plaãilo. Ob devetih dopoldne bo‰ hodila
kropit to kamenje.« Kraljiãna privoli, saj ne ve, kam bi
‰la. Vselej je bila Ïalostna, kadar je pri‰la kropit svoje
okamnele sestre.
V tem ãasu ozdravi doma najmlaj‰i brat. Pogleda se v
zrcalo, toda v njem se ne vidi. Takoj ve, da so njegovi
bratje nesreãni, in zato reãe oãetu: »Vem, da so se moji
110
bratje ponesreãili, pojdem jih iskat.« Oãe mu brani re-

koã: »Ne hodi jih iskat, da se tudi tebi kaj ne primeri.«
Sin pa niã ne mara, vzame najbolj‰ega konja, denarja in
drugega bra‰na in gre na pot.
Pride do tistih treh cest. Tam ga Ïe ãaka tisti stari moÏ
in ga vpra‰a: »Mladeniã, kam gre‰?«
Kraljeviã reãe: »Svoje brate grem iskat, vem, da so se
ponesreãili. Imam namreã zrcalo: ãe se vidim v njem,
vem, da so sreãni, ãe pa se ne vidim, vem, da so nesreã-
ni. Nas je dvanajst bratov; po svetu smo ‰li iskat oãeta,
ki bi imel dvanajst hãera, da bi vzeli vsak po eno za Ïe-
no.«
MoÏ mu reãe: »Povedal sem jim, da se ne smejo vra-
ãati po ‰irokih cestah, pa me niso ubogali, zato so ne-
sreãni.« Potem mu pove: »Ko pride‰ v to in to mesto,
vpra‰aj po tem in tem kralju, ki ima dvanajst hãera. Po-
vedali ti bodo, kje je; potem pojdi k njemu, da natanko
poizve‰, kdaj so od‰li. Vraãati pa se ne sme‰ po ‰irokih
cestah, temveã po ozkih, da se ne ponesreãi‰.«
Najmlaj‰i sin gre in sreãa lisico. Ta ga vpra‰a: »Kam,
dragi mladeniã?« Pove ji. Lisica ga prosi: »Daj mi jesti,
da ne poginem od lakote; v veliko pomoã ti bom.« Mla-
deniã seÏe v torbo, vrÏe ji kos mesa in reãe: »Vsaka Ïi-
val mora imeti ÏiveÏ na svetu, tako tudi ti, lisica.«
Gre spet dalje. Ne dolgo nato sreãa volka, ki ga pro-
si: »Dragi mladeniã, daj mi jesti, da ne poginem od la-
111
kote; v veliko pomoã ti bom.« Mladeniã seÏe v torbo,

vrÏe mu kos mesa in reãe: »Vsaka Ïival mora imeti ÏiveÏ
na svetu, tako tudi ti, volk.«
Mladeniã gre dalje. Skoraj ga sreãa mladeniã in ga
prosi: »Daj mi jesti, jaz ti pa dam to lepo zlato ribo!« Da
mu kruha in mesa, oni mu pa podari ribo. Nekaj ãasa jo
nese s seboj, potlej se mu zaãne smiliti. Ko pride do stu-
denca, jo izpusti v vodo in gre dalje.
Kmalu pride v mesto, kakor mu je povedal tisti stari
moÏ in izve, kje je kraljeva palaãa. Sli‰i tudi, da je imel
kralj dvanajst hãera in da so vse od‰le z enajstimi Ïeni-
ni. Zdaj pove, da je on dvanajsti sin, ki je bil tedaj bolan,
ko so ‰li drugi snubit. Odpravi se h kralju. Ta mu pove
ravno tako, kakor so mu povedali ljudje. Mladeniã pravi:
»Jaz jih grem iskat, ker jih ni domov.«
Vrne se na pot in si misli: — Zdaj ne smem iti po oz-
kih stezah, kajti moji bratje so ‰li domov po ‰irokih ces-
tah. Torej moram iti tudi jaz po ‰irokih, ãe jih hoãem
najti.
Ves dan hodi in zveãer pride na veliko planjavo. Tam
mora prenoãiti, toda spati ne more. Ko zjutraj vstane,
zaãne ogledovati tisto kamenje, ki je bilo podobno jez-
decem, in si misli: — Poãakati moram, da kdo pride in
mi pove, kaj to kamenje pomeni. Morda so tukaj moji
okamneli bratje in one sestre. — Vendar sam sebi ne
verjame. Ob devetih pride dekle tistega starega moÏa
112
kamenje kropit. Ko vidi, kako mladeniã ogleduje kame-

nje, se ji zdi precej znan in si misli: — Kaj, ko bi bil to
moj Ïenin! — Pogleda sliko in ‰e bolj seji utrdi vera, ali
‰e ne verjame dobro sama sebi. Gre in pokropi kamenje
ter se Ïe misli vrniti domov. Mladeniã pa stopi k njej in
jo vpra‰a: »Kako, da ti kropi‰ to kamenje? Kaj pomeni-
jo te podobe?« Dekle mu priãne pojasnjevati, da je to
njenih enajst sester in ravno toliko njihovih okamnelih
Ïeninov. »Jaz sem pa dvanajsta sestra in sluÏim pri sta-
rem moÏu; vsak dan moram kropiti kamenje.« Mlade-
niã sedaj spozna, da so tu gotovo njegovi okamneli brat-
je. Spra‰uje jo ‰e natanãneje, dokler se mu stvar do do-
brega ne pojasni. Nato reãe: »Jaz sem pa dvanajsti brat,
ki sem taãas leÏal doma bolan; zdaj sem ozdravel in sem
‰el iskat svoje brate, ker sem vedel, da so nesreãni.«
Ona ‰e enkrat pogleda sliko in oba spoznata, da sta
zaroãenca. V roke si seÏeta in se objameta, mladeniã pa
vpra‰a: »Ali je mogoãe re‰iti brate in sestre?« Dekle mu
reãe: »Ne vem, ali jih je mogoãe re‰iti ali ne.«
On jo pouãi, naj vpra‰a starega moÏa, ki mu sluÏi:
»Ali bom ‰e dolgo hodila kropit to kamenje? Ali bodo
kdaj re‰eni ali nikoli? Potlej mi bo‰ povedala, ko pride‰
jutri ob devetih kamenje kropit, da jih re‰im, ãe jih je
mogoãe re‰iti.«
Dekle gre domov. Ko se snideta z moÏem na samoti,
ga vpra‰a, kakor jo je nauãil Ïenin. MoÏ ji reãe: »Res jih
113
je mogoãe re‰iti, toda ni ãloveka na svetu, da bi jih re‰il.

V stekleni gori je jezero; sredi jezera plava raca, ki ima
jajce. Tisto se ji mora vzeti, potlej pa z njim nekoliko
mazati vsako kamnito podobo in takoj oÏivi.«
Drugi dan ob devetih gre dekle kamenje kropit. Mla-
deniã ji pride Ïe naproti in jo vpra‰a. Dekle mu pove,
kakor ji je povedal moÏ, da je brate in sestre mogoãe
re‰iti, in potem mu reãe: »Saj ne more‰ storiti tega.« On
pa odgovori: »Poskusil bom, ãe je le mogoãe.«
Odpravi se proti stekleni gori. Dolgo ãasa mine, pre-
den jo najde. Tam mu pride naproti tisti volk, ki mu je
nekdaj dal mesa, in ga vpra‰a: »Kaj pa hodi‰ tukaj?«
Mladeniã mu pove, da je v stekleni gori jezero, po njem
pa plava raca, ki ima jajce, tisto jajce bi rad dobil. Volk
mu reãe: »Pojdi z menoj!« Pelje ga v stekleno goro, v
svoj brlog. Gresta dalje in prideta do jezera. Tamkaj za-
gleda mladeniã raco, ki plava sredi jezera, a do nje ne
more.
Tedaj se spomni lisice, ki ji je dal nekoã mesa. Roãno
pride lisica k njemu in on ji reãe: »Pomagaj mi dobiti to
raco, ki plava sredi jezera!« Lisica se roãno spusti v je-
zero in plava do race. Lisica jo zgrabi, raca pa spusti jaj-
ce v jezero, da se potopi na dno.
Tedaj se spomni mladeniã zlate ribe. »Ko bi mi zdaj
mogla pomagati!« Kakor hitro si je to mislil, Ïe mu roã-
no riba prinese jajce. Vzame ga in gre do svojih okam-
114
nelih bratov. Tam poãaka drugega dne, da pride nevesta

kamenje kropit. Zdaj brÏ ubije jajce in pomaÏe vsakega
ãloveka in konja, da oÏivi. Ko vsi oÏive, jim reãe: »Takoj
pojdimo dalje, da nas ãarovnik ne dobi!«
Pridejo do ‰iroke vode in ne vedo, kako bi pri‰li ãez.
Najmlaj‰i brat reãe: »PoÏenimo konje, saj znajo dobro
plavati!« Toliko da pridejo ãez sredo vode, Ïe prisopiha
za njimi ãarovnik. Toda nima veã pravice do njih, ker so
Ïe ãez sredo vode.
Bratje sreãno pridejo z nevestami domov in oãe jim
pripravi veliko gostijo.
115
O dveh bratih in velikanih
P red davnim ãasom, ko so bivali ‰e velikani na zem-

lji, sta Ïivela dva brata, ki sta morala star‰em trdo
delati; za plaãilo pa sta dobila veã udarcev kot jesti. Ko
sta nekega dne cepila drva v gozdu pod velikim hras-
tom, sta sklenila pobegniti. Poslovila sta se in si obljubi-
la, da se bosta ãez pol leta zopet sestala pod istim hras-
tom.
Mlaj‰i brat je ‰el po gozdu proti vzhodu in proti ve-
ãeru pri‰el do velike votline, v kateri so prebivali velika-
ni. Ti so bili neusmiljeni in so jedli tudi ãlove‰ko meso.
Velikanov tedaj ni bilo doma. Deãek, ki o vsem tem ni
niã vedel, je sklenil tu prenoãiti in se je zato skril pod
veliko posteljo. Kmalu nato so pri‰li velikani domov in
legli k poãitku. Deãek od strahu ni mogel zatisniti oãe-
sa in je poslu‰al, kaj so govorili velikani med seboj. —
Prvi je rekel:
»Nedaleã od tod je mlin, v katerem je lepa deklica.
Jutri hoãem iti ponjo.«
Drugi je dejal, da ve za drevo, pod katerim je zakopan
velik zaklad. Zraven tistega drevesa stanuje reven tesar,
116
ki pa o zakladu niã ne ve. Jutri pojde on sam ponj. Tre-

tji zopet:
»Vem za grad, kjer morajo ljudje daleã nositi vodo.
Takoj poleg gradu pa je kamen in na njem sedi velika
Ïaba ter varuje studenec, ki izvira skrit pod kamnom. To
Ïabo hoãem jutri ubiti in pokazati gra‰ãaku, za kar me
bo bogato obdaril.« — âetrti je zopet rekel:
»Hãi na‰ega kralja je hudo bolna, a ji noben zdravnik
ne ve zdravila. Pomaga ji pa lahko samo jabolko z jabla-
ne, ki rase pred na‰o votlino. Jutri hoãem nesti to jabol-
ko v grad in kralj mi bo dal hãer za Ïeno.«
Nato so velikani zaspali. Tedaj je deãek tiho zlezel iz
votline, odtrgal jabolko in od‰el. Najprej je tekel k mli-
narju in mu rekel:
»Pazite, jutri zjutraj vam hoãe velikan ugrabiti va‰o
hãer!«
Nato je ‰el k tesarju, mu zapovedal posekati drevo in
kopati na tistem mestu. Tesar je slu‰al in izkopal velik
zaklad, ki ga je delil z njim. Od tesarja se je odpravil v
grad, kjer je manjkalo vode. Gra‰ãaku je velel, naj zapo-
ve ubiti Ïabo in odvaliti kamen. Gra‰ãak ga je slu‰al in
njegovi sluÏabniki so na‰li pod kamnom velik studenec.
Za plaãilo ga je gra‰ãak bogato obdaril.
Nazadnje je ‰el mladeniã v kraljevo palaão, kjer je vse
Ïalovalo zaradi kraljiãine bolezni. Mladeniã je velel kra-
lju, naj ga pelje k bolni hãeri, da jo ozdravi. Kralj ga je
117
peljal v hãerino sobo, in ko je stopil tja, je mladeniã po-

dal dekletu ãudodelno jabolko. Komaj je jabolko pouÏi-
la, je bila zdrava. Iz hvaleÏnosti mu je kralj dal hãer za
Ïeno. Dal mu je tudi veliko imetje in grad, na katerem
sta skupaj prebivala.
Vtem pa je preteklo ravno pol leta in mlaj‰i brat je ‰el
na dogovorjeno mesto. Tu je Ïe na‰el starej‰ega brata, ki
se mu je pa medtem slabo godilo. Pripovedoval mu je o
svoji sreãi in ga povabil k sebi na grad. Vendar pa sta-
rej‰i brat ni hotel iti z njim in je raj‰i ‰el v votlino veli-
kanov. Upal je, da ga bo doletela enaka sreãa kot brata.
Legel je pod posteljo in ãakal velikanov. Ti so pri‰li zelo
nezadovoljni; povsod so namreã pri‰li prepozno.
»Nekdo nas je moral poslu‰ati,« so dejali in priãeli
preiskovati votlino.
Pod posteljo so na‰li starej‰ega brata, ga zvlekli izpod
nje in ga — poÏrli.
Tako je bil starej‰i brat kaznovan zavoljo tega, ker ni
bil zadovoljen, kar mu je bil ponudil mlaj‰i brat. Mlaj‰i
brat pa je ‰e dolgo Ïivel na gradu sreãno in zadovoljno
s kraljevo hãerjo.
118
O juna‰kem kovaãu
O ãe je imel silno moãnega sina. Da ga v uk k ãevljar-

ju, misleã, da bo brez velikega truda dobre ãevlje
narejal. Pa kakor je dreto v roko prijel, jo je Ïe utrgal.
Nazadnje ga mojster spodi od sebe in mu reãe: »Jaz te
ne morem rediti, pojdi drugam, in ker si tako moãan,
pojdi za kovaãa.« Svèt mu je bil v‰eã, a tudi pri kovaãu
ni dolgo ostal. Ko je s kladivom udaril na nakovalo, se je
vse potreslo, nakovalo pa se je pogreznilo v tla. »Izberi
si plaãilo,« mu reãe kovaã, »kakr‰no si hoãe‰, samo da
gre‰ od mene proã.« — âe Ïe mora biti, naj bo, — si misli
mladi kovaã. Zato reãe gospodarju: »Tisti Ïelezni kol, ki
leÏi zadaj za hi‰o, mi dajte za plaãilo.« Mojster je bil
vesel, da se ga tako hitro iznebi, zato veli ‰estim hlap-
cem, naj gredo po kol. Butec (tako so mladega kovaãa
imenovali) pride ravno do njih, ko se hlapci s kolom na
vso moã trudijo, a ga niti ne premaknejo. »Kaj se igrate
kakor bebci,« jih nagovori Butec, vzdigne kol in z njim
odide. Niã veã ga ni bilo nazaj, ‰el je namreã po svetu s
trebuhom za kruhom. Ko pride Ïe v tretjo deÏelo in gre
ravno skozi gozd, zapazi ãloveka, ki je smreke s koreni-
nami ruval. Takoj sta si postala prijatelja. Zdaj gresta
119
oba dalje, da prideta v sosednjo deÏelo. Tako prideta mi-

mo nekega mlina, ko zagledata mlinarja, ki se je z mlin-
skimi kamni igral. Metal jih je kvi‰ku in nato z rokami
lovil. ·e s tem sta se seznanila.
Med potjo so se poizkusili, kdo izmed njih bo kamen
vi‰e zagnal. Prvi ga zaÏene mlinar — celo uro so ãakali,
da je kamen priletel nazaj. Nato ga vrÏe smrekar — ‰e
dalj ãasa ga ni bilo nazaj. Konãno pride na vrsto kovaã;
zaÏene ga — tri dni so ãakali, da je priletel nazaj. »Vsi
trije smo moãni dovolj, da se vseh velikanov ne boji-
mo,« so si mislili in ‰li dalje po svetu.
Nekega dne jih pelje pot mimo velikega gozda, na
desni strani pa je stal visok in velik grad. Zavijejo v grad,
kjer najdejo lepo stanovanje in dovolj hrane, ker tu za-
radi strahov ni nihãe prebival. Tu ostanejo in se pogovo-
re, da bo vsak dan eden od njih kuhal kosilo. Ko bo ko-
silo kuhano, naj na strehi izobesi zastavo v znamenje
ostalima dvema, ki bosta na lovu, da je ãas kosila.
Prvi dan je kuhal mlinar. Îe je hotel izobesiti na strehi
zastavo, kar pride k njemu beraã in ga poprosi malo
mesa. Mlinar mu ga ponudi ko‰ãek; beraã pa ga spusti
na tla in lepo prosi mlinarja, naj mu ga pobere, ker je
sam Ïe star in se ne more veã pripogibati. Mlinar se
skloni po mesu, beraã pa popade kovaãev kol in priãne
udrihati po kuharju. Ubogi reveÏ ni pomnil, da bi bil
kdaj tako hudo tepen. Beraã ga pusti na pol mrtvega in
120
zbeÏi. Medtem pa lovca Ïe teÏko ãakata in pazita, kdaj

bosta zagledala zastavo. Toda tega nista doãakala. Ker
sta Ïe bila preveã laãna, sta ‰la proti veãeru domov. Zelo
sta bila jezna, ko sta zagledala tovari‰a na pol mrtvega
na tleh. Da bi ju potolaÏil, jima je priãel pripovedovati,
kaj se mu je pripetilo; toda kljub temu sta ga imela oba
le za slabiãa. Nato mu obveÏeta rane in napravita po-
steljo.
Drugi dan kuha kosilo smrekar, kovaã gre pa sam na
lov. Enako se primeri tudi smrekarju. ·krat namreã, ki si
je vzel podobo starãka, ga ravno tako namaha s kolorn
kakor prej‰nji dan mlinarja. Kovaã teÏko ãaka, kdaj bo
zagledal zastavo, a vse zaman. Ker le ni niã, gre domov.
Ko zagleda smrekarja leÏeãega na tleh, se razjezi, oz-
merja ga in reãe: »Vidim, da sta oba zaniã! Jutri ostanem
jaz sam doma, bom videl, kaj se bo zgodilo meni.«
Res ostane. Komaj je meso kuhano, Ïe pride starec in
ga prosi boÏjega daru. Godrnjaje mu poda ko‰ãek mesa
in mu veli, naj se urno pobere od tod. Tudi danes uide
starãku meso iz rok, tudi danes prosi, da bi mu ga po-
bral. »Kaj?«se zadere kovaã. »Ali si tako len, da ga ‰e
pobrati noãe‰?« in Ïe mu neusmiljeno boÏa pleãa s ko-
lom. Beraã mu komaj uide. Zadaj za gradom se pogrez-
ne v zemljo. »Tako!« se togoti kovaã nad ostalima dve-
ma, »jaz sem mu pa le dal, kar mu gre.«
Ko bolnika ozdravita, gredo gledat, kje je tista luknja,
121
demantov. Koj nato jo potegneta kvi‰ku smrekar in mli-

nar. Obema je bila tako v‰eã, da bi jo vsak rad imel.
Kovaã se napoti zdaj v zlati grad, na roko si natakne
prstan in srãno odkoraka dalje. Îe namerava stopiti v
grad, kar mu iz gostega grma pride nasproti neznansko
grda po‰ast, ki ga hoãe poÏreti. Krvav boj se vname med
njima in kovaã komaj premaga po‰ast. Kakor v prvem
gradu, mu tudi tu pride naproti deklica, toda veliko lep-
‰a kakor prva. Tudi to po‰lje na zemljo. Deklica mu da
v dar zlat meã in ga zagotavlja, da ga bo ‰e potreboval.
Ko smrekar in mlinar zagledata deklico, ki je ‰e lep‰a od
prve, se priãneta prepirati, ãigava bo. Drug drugemu
silita prvo.
Z meãem opasan in s kolom v roki gre kovaã v tretji
grad. Pred silno velikimi vrati stoji na straÏi stra‰en zmaj
s tremi glavami. Kovaã ga hitro butne s kolom. Mislil je,
da bo zver pokonãal, toda niã ni opravil. Jezna se zaÏe-
ne vanj in ga hoãe poÏreti. Dolgo se bojujeta, konãno
zver omaga in kovaã ji odseka vse tri glave z meãem, ki
mu ga je podarila re‰ena deklica. Kakor se ob silnem po-
tresu strese zemlja, prav tako se je zdaj vse streslo, ko se
je zmaj smrtno ranjen zgrudil na tla.
Kovaã gre v grad in zagleda deklico, ki je ‰e mnogo
lep‰a, kakor sta bili prej‰nji dve. Kakor danica med
zvezdami je bila njena lepota med drugimi deklicami.
Ko se drug drugega ne moreta nagledati in ko se neko-
123
liko zavesta, se zgodi, da mu deklica priseÏe, da ga nik-

dar ne bo pozabila. Nato jo odpelje tja, kjer je pri‰el v
jamo, in jo kakor prvi dve po vrvi po‰lje na zemljo. Ko
pa smrekar in mlinar to deklico zagledata, se zaãneta
zanjo do dobrega biti.
Zdaj pozvoni ‰e sam kovaã, toda neãeta ga potegniti
kvi‰ku, ker sta dobro vedela, ãigava bi bila potem naj-
lep‰a deklica, za katero se zdaj pretepata.
Kovaã ne ve, kam bi se dal. Zato gre v vse tri gradove
in si nabere zlata, srebra in demantov, kolikor jih more
nesti. Ko pride v zadnji grad, zapazi, da v kotiãku ãepi
‰krat, ki se trese kakor ‰iba, tako se je zbal Butca. Kovaã
mu veli, naj mu pokaÏe vrata, kjer bi se moglo priti iz-
pod zemlje. Skrat izvleãe velik kljuã, mu ga da in pove
pot, po kateri naj gre, da bo sreãno pri‰el na zemljo.
»Kaj?« se zgrozi nad ‰kratom. »Kaj, jaz sam si bom ho-
dil vrata odpirat! — Urno, ‰krat, ãe ne, ti bom s kolom
pomagal!«
Rad ali nerad je moral iti. ·krat zazvoni, vrata se od-
pro in glej ãudo, videl je, da so se vsi trije gradovi po-
greznili v zemljo.
Prestra‰en hitro zapusti podzemeljske kraje, hiti iz
njih in pride na dan. Gradove pa, ki so se pogreznili v
zemljo, zagleda na lepih ravninah. Ne ve, ali se mu sanja
ali je resnica. Ko se gradovom bliÏa, vidi smrekarja in
mlinarja, ki se ravno pretepata za tretjega dekleta. Silno
124
se prestra‰ita, ko ga zagledata. Kot bi trenil, se srditi boj

neha. Na kolenih ga jokaje prosita odpu‰ãanja. Veliko-
du‰no jima odpusti, toda s pogojem, da bo zadnja dekli-
ca njegova, prva mlinarjeva, druga pa smrekarjeva.
Vse tri deklice se mu prisrãno zahvalijo za re‰itev in
najlep‰a mu rada poda roko v zakon. V hipu se potem
ves spremeni — ni bil veã divji, neotesani kovaã, marveã
lep in mlad gospod, ves v svilo obleãen. Tudi silna moã
mu izgine, ker je ni veã potreboval. Enako se je zgodilo
tudi z mlinarjem in s smrekarjem.
Tri dni nato so vsi trije obhajali veselo svatbo. Vsak je
imel en grad: kovaã najlep‰ega, mlinar srebrnega, smre-
kar pa zlatega. Njih rod je cvetel mnogo stoletij.
125
O mladeniãu, ki bi rad strah poznal
M ati je imela sina, ki ni poznal strahu. Ker je toli-

kokrat sli‰al o njem, vpra‰a nekega dne mater:
»Mati, povejte mi vendar, kaj je to — strah?«
Mati mu pravi: »Ve‰, ljubi sinko, strah je taka stvar, ki
je na sredi votla, okoli kraja je pa niã ni.«
»Ej, mati,« odgovori sin, »nekaj pa mora vendarle biti
strah, ko toliko govore o njem; spoznati ga moram, ãe-
prav grem do konca sveta!«
In res se nekega dne poslovi od matere in odide po
svetu, da bi spoznal strah.
V neki vasi se ponudi za hlapca, rekoã: »Jaz ostanem
pri vas za hlapca zastonj, ãe mi pokaÏete strah; rad bi ga
spoznal, ker mi toliko govore o njem.«
Gospodar ga je pripravljen vzeti v sluÏbo, rekoã: »No,
pa ostani pri meni; jaz ti Ïe pokaÏem strah.«
Nekaj dni prej so v tisti vasi obesili razbojnika; visel je
Ïe dalj ãasa na ve‰alih.
Ko se nekega veãera vraãata gospodar in hlapec iz go-
zda domov, gresta mimo ve‰al in gospodar skrivaj spus-
ti sekiro na tla. — Îe sta skoraj doma, ko veli gospodar
hlapcu: »Na poti sem izgubil sekiro, pojdi ponjo!«
126
Hlapec gre po isti poti, kjer sta ‰la, ko pride do ve‰al,

se oglasi obe‰enec: »Oh, kako sem Ïejen!«
Hlapec pogleda kvi‰ku in pravi: »âe si Ïejen, pa pij!«
To reãe in s klobukom zajame vode v bliÏnji luÏi in mu
ponudi, rekoã: »Na, pij!«
Ko hlapec odhaja, se spet oglasi obe‰enec: »Joj, kako
sem Ïejen!«
»I, bo‰ pa spet pil,« reãe hlapec in mu ponudi vode.
»Zdaj mislim, da si se Ïe napil,« ‰e pravi in hoãe dalje,
a tretjiã se oglasi oni na ve‰alih: »Joj, kako sem Ïejen!«
»âe si res tako Ïejen,« pravi hlapec, spleza na ve‰ala
in obe‰enca odreÏe. Potem ga nese k luÏi in mu potisne
glavo vanjo, rekoã: »Pa vso posrebaj, ãe hoãe‰!« Ko po-
tem najde sekiro, se vrne.
Doma pripoveduje gospodarju, kako je dajal piti obe-
‰encu, ki ga je prosil vode. »Mislil je, da ga bom vso noã
napajal, no, in veste, kaj sem storil? Odrezal sem ga z
ve‰al in postavil na glavo v luÏo. Zdaj mislim, da se Ïe
napije, ali ne!«
»Ti si srãen deãko!« pravi gospodar.
»Rekli ste, da mi pokaÏete strah,« reãe hlapec, »kdaj
pa bo to, oãe?«
»Pri meni ga ne bo‰ videl,« odgovori gospodar, »in
mislim, da ga ti sploh ne najde‰ nikjer.« Drugega dne Ïe
gre mladeniã spet iskat strahu po svetu.
Sli‰al je, da v nekem mlinu stra‰i, da hodi vanj vsako
127
noã devet vragov mlet moko in kvartat. Pri tem mlinu se

torej mladeniã ponudi za hlapca in mlinar ga sprejme.
Zveãer, ko so ‰li vsi iz mlina zaradi strahov, se mlade-
niã zapre sam vanj in priãakuje vragov. — Skoraj pridejo
drug za drugim v mlin. Nekateri odpro zatvornice in
meljejo, drugi sedejo okoli mize in vrÏejo karte. Mlade-
niã jih gleda od strani in vragi ga ne zapazijo.
Skoraj izteãe eden mlinskih kamnov, ker ni veã me-
ljiva pod njim, mladeniã pa zgrabi bliÏnjega vraga za
vrat in mu potisne glavo pod kamen, da mu jo odmelje.
»Jaz vas Ïe nauãim, da boste nekoliko bolj pazili na
kamne, da se ne bodo prazni vrteli! In ãe se mi takoj ne
poberete od tu, zmeljem vas vse, kolikor vas je!«
Vragi se ga res zboje in zbeÏe, mladeniã pa leÏe poãi-
vat in sreãno prespi vso noã. Toda strahu, kakr‰nega je
hotel poznati, le ni videl. Zato drugo jutro takoj odpo-
ve sluÏbo in gre dalje po svetu.
Na poti sli‰i, da v starem gradu stra‰i. V ta grad se to-
rej nameni in se ponudi za hlapca. Ko ga gra‰ãak sprej-
me, mu mladeniã pove, da za plaãilo ne zahteva druge-
ga, kakor da mu pokaÏejo strah. —«Ej, pri nas,« pravi
gra‰ãak, »ga bo‰ ‰e preveã uÏil, ãe ostane‰!«
Bil je to star grad, o katerem so vedeli pripovedovati
ljudje silno mnogo. Zveãer, ko odidejo vsi iz gradu, osta-
ne mladeniã sam v njem, da bi videl strah.
Proti polnoãi je laãen, gre v kuhinjo, zakuri in prista-
128
vik ognju lonec ka‰e. Ko bije ura polnoã, sli‰i nad sabo
glas: »Oj, padel bom!« Mladeniã pogleda kvi‰ku, in ko
niãesar ne opazi, pravi: »Ej, le padi, samo glej, da ne v
moj lonec!« Komaj to izgovori, Ïe pade velika noga na
tla. Mladeniã se za to mnogo ne meni, temveã kuha da-
lje svojo ka‰o. — Spet se zaãuje glas: »Joj, padel bom!«
— »Le padi,« odgovori mladeniã, »jaz ti ne branim, sa-
mo v mojo ka‰o ne!« In druga noga pade na tla. Tretjiã
se zasli‰i glas: »Joj, padel bom!« — »Le padi, kakor ti
drago!« odgovori mladeniã, in Ïe leÏi roka na tleh. —
âetrtiã se zaãuje: »Joj, padel bom!« — »Le padi!« reãe
pogumno mladeniã in druga roka s trupom vred pade
na tla. Mladeniã je kuhano ka‰o Ïe odstavil od ognja, ko
spet zasli‰i glas: »Joj, padel bom!« »Ne jezi me! Kar pa-
di!« odgovori nevoljno mladeniã, »sicer ti grem poma-
gat, da laÏe pade‰!« — Zdaj pade velikanska glava z ro-
potom na tla. V tem hipu se zdruÏijo vsi udje in velikan
se postavi predenj na noge.
»Kdo pa si ti?« ga vpra‰a mladeniã. Ko pa ne dobi od-
govora, dene svojo ka‰o lepo v skledo in jo nese v sobo.
Velikan stopa za njim.
Mladeniã sede za mizo in jé. Velikan, ki doslej ni dal
glasu od sebe, se zdaj oglasi, rekoã: »Daj mi nekoliko
ka‰e!«
»Tam je kuhinja in lonec, pa si jo skuhaj, kakor sem si
129
jo moral jaz, ãe hoãe‰ jesti. Sicer se poberi, da me ne uje-

zi‰!«
Toda velikan se ne gane, niti ne zine besedice. Ko
mladeniã ka‰o pojé in vidi, da velikan ‰e vedno stoji
pred njim, ga pogleda srepo in reãe: »Zdaj se mi pa le
zgubi, da grem spat! Tu mi ne bo‰ razsajal in rogovilil,
kajti imeti hoãem mir.«
Velikana te besede ujeze, pa stegne roke, da bi prijel
mladeniãa za vrat; tisti hip prime mladeniã priÏgano
sveão in mu jo vtakne pod nos, da velikan takoj odsto-
pi.
»Velik si in premalo te ni,« pravi mladeniã, »toda
veruj mi, da se te kaj malo bojim, in ãe bo‰ dolgo iskal,
tudi skoraj katero iztakne‰!«
Velikan ne odgovori niã, temveã se stegne na polico
nad vrati in vzame kljuã z nje. »Pojdi za menoj!« reãe
mladeniãu, in le-ta stopa za njim.
»Odpri vrata!« veli velikan.
»O, le sam jih odpri!« odgovori mladeniã. »Ti si jih
zadnji zaprl, zato jih tudi prvi odpri!«
Velikan mora zdaj sam prijeti za kljuko in odpreti. Ko
prideta do kuhinjskih vrat, spet postoji velikan in veli
mladeniãu, naj jih odpre.
»Prijatelj, ne jezi me in jih sam odpri!« odgovori mla-
deniã. »Ti si jih zadnji zaprl, ti jih torej tudi odpri!«
Velikan odpre vrata. Stopita v kuhinjo, kjer je prej
130
mladeniã kuhal ka‰o. Iz kuhinje so drÏale duri v klet, ki

so bile pa zaklenjene.
»Sezi na polico!« veli velikan, »in vzemi kljuã z nje ter
odpri!«
»Jaz Ïe ne!« reãe mladeniã. »Kdor jih je zaklenil, naj
jih tudi odpre!«
Spet mora velikan sam odpreti. Zdaj prideta v pro-
storno klet, kjer zagleda mladeniã tri velike kadi; v prvi
so bili cekini, v drugi srebrni denarji, v tretji bakreni
novci. Velikan se obrne k mladeniãu in mu reãe: »Vidi‰,
ko bi me ti slu‰al in kje odprl vrata, bi te raztrgal na
drobne kosce. Poslu‰aj in povem ti, kdo sem! Nekdaj
sem bil gospodar tega gradu in ãeprav sem bil neizmer-
no bogat, sem kljub temu neusmiljeno tlaãil in zatiral
svoje podloÏnike. Toda ne samo, da sem kmete grozo-
vito zatiral, celo varal sem jih. Zato se pokorim malone
Ïe sto let. Denar, ki ga vidi‰ v teh kadeh, sem si pridobil
po krivici. — S tem, da me nisi slu‰al, ko sem ti velel od-
preti vrata, si me re‰il stra‰ne pokore. Z denarjem sto-
ri, kakor ti reãem: Tretjino obdrÏi sam, tretjino razdeli
siromakom, tretjino pa izroãi sedanjemu lastniku tega
gradu!« Ko to izgovori, velikan izgine.
Vtem se je Ïe zdanilo. Mladeniã vzame denar in sto-
ri z njim, kakor mu je naroãil duh.
Ker le ni videl strahu, kakr‰nega je hotel poznati, odi-
de iz gradu in se napoti domov. Med potom se uÏeja,
131
zato gre k studencu pit. Ko pije, skoãi Ïaba v vodo in on

se je tako prestra‰il, da ga kar kurja polt oblije.
»Ej,« pravi sam sebi, »zdaj pa vidim, da res ni strahu,
da je na sredi votel, okoli ga pa niã ni.«
132
O povodnem moÏu
ˆ I
Z ivel je deãek, ki se je rad kopal. Tudi ko je nekega

dne zaradi naliva in povodnji voda narasla, ni str-
pel doma. ·el je k vodi, ãeravno sta mu oãe in mati bra-
nila.
Ko je pri‰el do vode, se je slekel in skoãil vanjo. Toda
voda je bila prevelika. Odnesla ga je. Deãek je grabil z
rokami, mahal in krilil na vse strani. Kriãal in jokal je na
ves glas, da ga je zaãul sam povodni moÏ na dnu vode.
In dobro, da ga je ãul, ker ‰e tisti hip je deãek zajel vodo
v nos in usta ter se izgubil kakor v snu.
Ko je prihitel povodni moÏ, ga je na‰el Ïe speãega. Le
‰e valovi so ga nesli dalje. Povodni moÏ sicer ni trpel, da
bi pri‰el kdo Ïiv v njegovo vodno kraljestvo, zato je vsa-
kogar, ki je padel v vodo, utopil. Ta drobni deãek pa mu
je bil neznansko v‰eã. Îal bi mu bilo, ãe bi utonil, zato
je sklenil, da ga re‰i. Saj se je tudi poãutil osamelega v
svojem prostranem kraljestvu, zato se je razveselil tega
lepega deãka, ki mu bo delal dru‰ãino.
Odnesel ga je v naroãju v svoj prekrasni grad na dnu
vode. Îiv ãlovek ‰e ni prestopil praga tega gradu. Sedaj
se je to prvikrat zgodilo. PoloÏil je deãka v posteljo, ki je
133
bila vsa iz stekla in je stala sredi steklene sobe. Nato je

od‰el in ãakal skrit, da se deãek zbudi.
Deãek se je prebudil. Pogledal je okrog sebe in spo-
znal, da leÏi v stekleni postelji sredi steklene sobe. Ob
postelji je stala mizica, na mizici igraãka pri igraãki —
vse iz kristalnega stekla. Deãka sta prevzela lepota in
blesk, segel je po steklenih igraãkah in se igral. Tisti hip
se je domislil doma in zajokal.
Prihitel je povodni moÏ in ga vpra‰al:
»Po kom joãe‰, drobni moj deãek?«
»Po domu,« je odgovoril deãek in jokal neutolaÏno.
Povodni moÏ ga je vpra‰al:
»Ali je dom lep‰i od tega bogastva, ki je pred teboj?«
»Lep‰i,« je odgovoril deãek in jokal ‰e huje.
Povodni moÏ je videl, da je vsaka beseda odveã, zato
je od‰el. Ko se je deãek izjokal, je zaspal. Tedaj je pri‰el
povodni moÏ po prstih in ga odnesel v drugo sobo. Ko
se je deãek prebudil, je pogledal okrog sebe in spoznal,
da leÏi v postelji, ki je vsa iz srebra in stoji sredi sobe s
srebrnim stropom in podom. Ob postelji je stala mizi-
ca, na njej igraãe — vse iz svetlega srebra. Zavzet je gle-
dal deãek to bogastvo, nato je segel z roko po igraãah in
se igral. Îe tisti hip pa mu je postala igra dolgoãasna.
Spomnil se je bratca in sestrice, s katerima se je igral
doma, in hudo zajokal.
134
Prihitel je povodni moÏ in ga vpra‰al: »Po kom joãe‰,

drobni moj deãek?«
»Po bratcu in sestrici,« je odgovoril deãek in jokal ‰e
huje. Ker se ni dal utolaÏiti, je povodni moÏ od‰el. Deãek
je nato zaspal. Takrat je pri‰el zopet povodni moÏ po
prstih in ga odnesel v tretjo sobo.
Ko se je deãek prebudil, je spoznal, da ga je bil po-
vodni moÏ prenesel v posteljico iz suhega zlata, ki je sta-
la sredi sobe, tudi zidane iz samega zlata. Vse, kar je bilo
v njej, je bilo iz najãistej‰ega zlata: mizica, stoli in igraã-
ke. Deãek je sli‰al Ïe mnogo o ãarobnih zlatih zakladih,
nikdar pa si ni mogel predstavljati tolikega bleska, ki ga
je sedaj slepil v oãi. Oãaran je segel po zlatih igraãkah in
se igral. A ne dolgo. Spomnil se je oãeta in matere ter
zopet glasno zajokal.
Prihitel je povodni moÏ in ga vpra‰al:
»Po kom joka‰, drobni moj deãek?«
»Po oãetu in materi,« mu je odgovoril deãek in jokal
glasno, preglasno.
»Ali sta oãe in mati draÏja ko ãisto zlato?« se je ãudil
povodni moÏ, ki ni poznal niti oãeta niti matere, pa tudi
ne bratov in sester.
»DraÏja,« je rekel deãek.
Povodni moÏ je ‰el in nabral vse bisere, ki so jih skri
vale globoãine njegovega vodnega kraljestva. Vsul jih je
pred deãka, da je segel kup do stropa, in vpra‰al:
135
»Ali sta ti oãe in mati draÏja tudi od teh biserov?«

Deãek je moral zatisniti oãi, da ga toliki sij ni oslepil.
Iskrilo in svetilo se je, kakor bi vse naokrog gorelo.
Odgovoril je povodnemu moÏu:
»Zaman si prizadeva‰, da bi na‰el ceno mojemu oãetu
in materi. DraÏja sta mi od zlata in biserov, draÏja ko ves
svet.«
Povodni moÏ je spoznal, da ne bo mogel deãka z niãi-
mer utolaÏiti. âakal je, da je zaspal, nato ga je odnesel
previdno v naroãju iz vode in ga poloÏil speãega na
breg. Tu ga je ‰e ãakala njegova revna obleka, ki jo je bil
slekel, preden je ‰el v vodo. Povodni moÏ je poiskal Ïepe
na njej, jih napolnil s samim suhim zlatom in z biseri ter
od‰el.
Deãek se je prebudil iz sna in spoznal, da leÏi na bre-
gu ob vodi. Vstal je in se oblekel. V resnici ni vedel, ali
se mu je vse to, ãesar se je spominjal o povodnem moÏu
in njegovem kraljestvu, samo sanjalo ali je resniãno do-
Ïivel. Ko pa je segel v Ïepe ter otipal zlato in bisere, je
spoznal, da se mu ni sanjalo, marveã da je vse gola re-
snica. Stekel je domov k oãetu in materi, bratcu in ses-
trici. Na‰el jih je vse jokajoãe, ker so vsi mislili, da je uto-
nil. Veselja ni bilo zato ne konca ne kraja. Ker jim ni
manjkalo zlata in biserov, je odslej tudi rev‰ãina pobeg-
nila od njih in se je mednje naselila sreãa. Postavili so si
lepo novo hi‰o in sreãno Ïiveli v njej. Deãek se je ‰e ho-
136
dil kopat, toda samo takrat, ko ni bilo naliva. ·e takrat

le v plitvino, kamor povodni moÏ ni zahajal.
Povodni moÏ se le vrnil v svoje vodno kraljestvo in bil
sila Ïalosten. Mislil je, da hrani v svojem gradu najdraÏje
zaklade sveta. Sedaj pa je spoznal, da poznajo ljudje ‰e
veãje dragocenosti, imajo oãeta, mater, brate in sestre,
katerih povodni moÏ ni imel. To ga je tako razÏalostilo,
da je jokal tri dni neprenehoma, da so se stresali bregovi
in so vode glasno ‰umele kakor ob povodnji. Nato se je
napotil, da prei‰ãe vse skrite kotiãke svojega kraljestva,
ãe se morda ne skrivajo v njih dragocenosti, katerih do
tedaj ni na‰el.
II
N eka mati je imela dva sina in hãerko. Sina gresta

nekega dne na polje orat in naroãita materi, naj
jima sestra prinese obed na polje. Tako je tudi storila.
Sestra nese obed mimo velike vode. Na obreÏju te
vode pa se je vrtelo veliko kolo. Naenkrat se kolo usta-
vi in velik, kosmat moÏ se ji prikaÏe. Prime jo okoli pasu
in jo zavleãe v svoj podvodni grad.
Brata sta se ‰e zmerom zana‰ala, da jima sestra prine-
se obed, ãeravno je bilo poldne Ïe davno minilo. Ker pa
obeda le nihãe ne prinese, se odpravita domov in vpra-
137
‰ata mater, zakaj sestra ni prinesla obeda. Mati se pre-

stra‰i in po‰lje starej‰ega sina za njo, zakaj pri vodnem
kolesu se je Ïe veãkrat kaj hudega pripetilo.
Ko mladeniã pride do tistega kolesa na obreÏju reke,
udari po njem. Kolo se hipoma ustavi, a pred njim se
prikaÏe povodni moÏ. Brat ga prosi za sestro. Povodni
moÏ ga vzame s seboj v stekleni grad ter postavi predenj
kolaã bronca in bokal Ïvepla, rekoã:
»âe to poje‰ in popije‰, dobi‰ sestro nazaj; ãe pa ne te
vrÏem, da se v proso razleti‰.«
Brat ne more ne jesti ne piti. Povodni moÏ ga res vrÏe
tako, da se v proso razleti, sestri pa veli, naj to proso po-
bere in hrani, ãe hoãe imeti spomin na starej‰ega brata.
Ker tega toliko ãasa ni domov, po‰lje mati mlaj‰ega
sina za njim. Tudi ta pride do tistega kolesa, ki se maho-
ma ustavi, ko udari po njem. Nato se prikaÏe povodni
moÏ in ga vzame s seboj pod vodo. Tam mu pokaÏe dva
kolaãa bronca in bokal Ïvepla ter mu zaÏuga, da ga bo
zdrobil v prah, ãe vsega ne poje in popije. Ker tega ne
more storiti, stori povodni moÏ, kar mu je zaÏugal. Nje-
gova sestra ujetnica povodnega moÏa — pomete prah in
ga hrani kot spomin na svojega mlaj‰ega brata.
Mater presune silna Ïalost, ker ni nobenega njenih
otrok nazaj. Zato si neprenehoma Ïeli, da bi dobila ‰e
enega sina. To se zgodi. Ko njen tretji sin doraste, vpra‰a
mater, zakaj je vedno tako Ïalostna. Njemu se je nam-
138
reã sanjalo, da je imel dva brata in eno sestro, ki pa je

vse povodni moÏ ugrabil. Mati mu tega ni hotela pove-
dati. Da bi mu mati povedala resnico, si izmisli najmlaj‰i
sin zvijaão ter reãe materi, da se mu je sanjalo o denar-
jih, ki so skriti pod vogalom hi‰e. Tja pelje mater, pri-
vzdigne vogal in reãe materi, naj seÏe pod vogal po de-
narje. Ko mati seÏe z roko po denarju, spusti sin hi‰ni
vogal na materino roko in jo tako primora, da mu pove
vse od konca do kraja.
Zdaj gre najmlaj‰i brat iskat svoja starej‰a brata in
sestro. Ko pride do tistega kolesa, udari tako silno po
njem, da se razleti v male kosce. Povodni moÏ pride ves
prestra‰en izpod vode ter ga vpra‰a, kaj bi rad. Ko izve,
da bi rad imel brata in sestro nazaj, ga pelje povodni
moÏ v stekleni grad. Tam mu pokaÏe tri kolaãe bronca
in dva bokala Ïvepla, kar mladeniã mahoma poje in po-
pije. Zdaj se gresta metat, a povodni moÏ je bil slab‰i in
mlaj‰i brat ga stisne v kot tako trdo, da mu da v hipu
brata in sestro nazaj. Ker pa ga najmlaj‰i brat ‰e ni ho-
tel izpustiti, mu ‰e obljubi, da odslej ne stori nikdar veã
kaj takega.
Zato tudi ni veã sli‰ati o povodnem moÏu, da bi koga
ugrabil ali da bi kje razsajal.
139
O treh bratih in o treh hãerah
B il je oãe, ki je imel tri sinove. Kakor vsakemu, je

pri‰la tudi njemu zadnja ura. Poklical je svoje tri
sinove k postelji in jim rekel: »PremoÏenja vam ne mo-
rem zapustiti, ker ga nimam. Pojdite po svetu sluÏbe
iskat, boste Ïe kaj na‰li. Zdi se mi, da boste sreãni.«
Oãe umrje in sinovi so ‰li po svetu sluÏbe iskat. Pride-
jo do belega gradu in tu so hoteli vpra‰ati, ali bi ne bilo
zanje kaj sluÏbe. Ko stopijo v hi‰o, vidijo grofa, ki je se-
del za mizo, zelo zelo Ïalosten. Vpra‰ajo ga, kaj mu teÏi
srce. Smilil se jim je in radi bi mu pomagali. Pa jim pra-
vi grof:
»Kaj bi vam pravil o svoji veliki nesreãi, saj mi ne mo-
rete pomagati!« — Dolgo so ga nagovarjali, naj se jim
razodene, in dolgo se ni dal sprositi. Konãno vendar
pravi:
»Naj bo! Pomagati mi sicer ne morete, a ãloveku je
laÏe, ãe komu more potoÏiti. Poslu‰ajte torej: Imel sem
tri hãere, pa mi je vse tri pobrala divja Ïena. Na vrtu
imam tudi jablano, ki vsak dan rodi zlato jabolko. Pa no-
benega ‰e nisem odtrgal. Vselej, kadar koli ga hoãem
140
odtrgati, pride iz tal neka Ïena, ki me prehiti in odnese

jabolko v zemljo. Kako bi tedaj ne bil Ïalosten!«
Bratje pravijo: »Hãera res ne vemo kako re‰iti, posku-
siti pa hoãemo svojo sreão zoper Ïeno in ni vrag, da bi
je ne prehiteli!«
Takoj drugi dan je poskusil najstarej‰i brat. Komaj je
bilo jabolko zrelo, Ïe ga je imela Ïena v roki. Ko se je
spet danilo, je Ïe stal srednji brat na vrtu. Ko je bilo zlato
jabolko zrelo, skoãi in ga hoãe odtrgati, pa kakor bi tre-
nil, se zemlja odpre, iz jame skoãi Ïena in ga prehiti, da
sam ni vedel kdaj in kako.
Naslednji dan spet ãaka najmlaj‰i brat na vrtu. Jabol-
ko je zrelo — on in Ïena, ki se je pri tej priãi prikazala iz
tal, skoãita in se oba isti hip stegneta po njem. Toda Ïe-
na je bila malo prekratka in jo je prehitel. Îena pa se
spusti spet v zemljo, toda zdaj se zemlja ni veã zagrnila
za njo, temveã je ostala globoka jama. Zato so bratje
sklenili, da hoãejo enega izmed njih spustiti po vrvi v
jamo, da vsaj vidi, kaj je tam. Najstarej‰i brat je bil takoj
pri volji. Prinesli so vrv, nanjo privezali kamen in nanj
se je usedel brat, ki so mu dali vrvico v roko. To vrvico
so privezali za zvonãek, ki so ga obesili vrh jame. âe bi
se mu utegnilo hudo goditi, ali ãe bi spet rad pri‰el na
zemljo, tedaj bo lahko pozvonil.
Spustili so ga v jamo in pri‰el je na drugi svet. Skoãi s
kamna in hodi okrog. Kar zagleda Ïensko in po kratkem
141
pogovoru spozna, da je najstarej‰a grofova hãi. Pelje jo

k vrvi, posadi na kamen, potegne za vrvico — in poteg-
nili so jo na beli dan. Ko so vrv spet spustili v jamo, so
‰e njega spravili na zemljo.
Zdaj sede srednji brat na kamen in spustili so ‰e nje-
ga v jamo. Ko stopi na trdna tla, gre tudi on malo na-
okrog in zagleda srednjo grofovo hãer, ki jo tudi spravi
na zemljo tako, kakor njegov brat prvo njeno sestro.
Tudi njega so nato potegnili iz jame.
Naposled gre v jamo ‰e najmlaj‰i brat. Ko pride na
spodnji svet, se ãudi, da je tu spodaj vse drugaãe kakor
zgoraj. Gre tedaj malo ogledovat. Konãno naleti na de-
klico in se priãne z njo pogovarjati. Med drugim mu pri-
poveduje tudi, da je njen oãe na lep‰em svetu mogoãen
gospod, da jo je ugrabila neka grda Ïenska, ki je Ïe prej
pripravila njenega oãeta ob starej‰i dve njeni sestri. Mla-
deniã ji pove, da sta njeni dve sestri Ïe re‰eni, in jo pe-
lje k vrvi. Tudi njo so potegnili na beli dan. — Preden pa
sta se loãila, mu je deklica dala v spomin bel robãek, v
katerem je bilo z rdeãimi nitmi v‰ito njeno ime.
Ko so vrv spet spustili v jamo, da bi spravili ‰e njega
ven, in ko je hotel ravno sesti na privezan kamen, se ka-
men odveÏe in pade na tla tako trdo, da je zemljo predrl.
Spet se je naredila globoka luknja. Mladeniã je poteg-
nil za vrv, da so jo spustili ‰e niÏe. Poprijel se je in se
spustil v novo jamo.
142
âez dolgo ãasa pride spet na drugi svet in najde tam

v svoje zaãudenje tisto Ïeno, ki ji je bil vzel zlato jabol-
ko na grofovem vrtu. Ona mu je povedala, da je zaãara-
na in da mora ljudem kolikor mogoãe veliko ‰kodovati.
Pove mu pa tudi, da jo lahko re‰i, ãe le hoãe.
Mladeniã jo povpra‰a, kaj mu je treba narediti. Îena
mu zaãne pripovedovati:
»Tukaj vidi‰ jezero, ki je tako ‰iroko, da ne more‰ vi-
deti ãez, ko bi ‰e tako napenjal oãi. Tu ti dam golobãka
in tri grahova zrna. Golobãek te ponese ãez jezero. Sedi
nanj in v Ïep daj tri zrna. Ko te bo Ïe teÏko nosil, vrzi
eno zrno v vodo in pri priãi bo zrastel hribãek, na kate-
rem se bosta lahko odpoãila.
Ko te bo prinesel na drugi breg, bo‰ tam zagledal cer-
kvico. Stopi vanjo, in ko pride‰ ven, bom Ïe stala pred
cerkvijo in blagor tebi in meni — re‰ena bom.«
Mladeniã je sedel na golobãka, dal tri grahova zrna v
Ïep in golobãek je letel z njim ãez jezero. Daleã ga je pri-
nesel in se zelo upehal. Mladeniã vrÏe v vodo prvo zrno,
zrastel je hribãek in odpoãila sta se. Spet sta letela dalje
in golobãek se je spet utrudil pod teÏo, ki jo je nosil.
Drugo zrno je padlo v vodo in spet je zrastel zelen hrib-
ãek in golobãek si je oddahnil. Zletel je v tretje in ga
nesel dalje. Nesel ga je daleã daleã in se utrudil. Mlade-
niãa je zaãelo skrbeti. Eno samo zrno je ‰e imel, pa kraja
ni videti nikjer, kaj bo!
143
Golobãek je pe‰al in moral je vreãi tretje zrno v vodo.

Spet je pomagal zelen hribãek. Ko sta se odpoãila, ga je
spet zadel golobãek in letel z njim dalje, kar vedno da-
lje. Golobãek je Ïe tako teÏko nosil, da se je s perutnica-
mi Ïe zadeval ob vodo, da je bil mladeniã ves moker. Kaj
bo, brega le ‰e ni videti! Ravno, ko je golobãek Ïe one-
mogel in padel v vodo, zaãuti, oj, sreãa, trdno zemljo
pod nogami. Zlezla sta na suho, ãeprav z veliko teÏavo.
Zdaj zagleda mladeniã tudi cerkvico pred seboj, ki mu
jo je prej zakrivala gosta megla.
Mladeniã vesel stopi v cerkev. Ko se vrne, ga Ïena Ïe
ãaka in mu iz hvaleÏnosti podari tri zlate krone.
Nato je Ïenska izginila, mladeniã pa je ‰el naprej. Ko
tako hodi in hodi, se mu dozdeva svet vedno lep‰i in
lep‰i. Nekega veãera pride tudi do velikega gradu. Gre
vanj in prosi ljudi, da bi ga prenoãili.
Odgovorili so mu, da nimajo prostora, ker bodo zju-
traj obhajali Ïenitovanje starej‰ih dveh grofovih hãera.
Zato se je Ïe zbralo toliko gostov, da ne vedo, kje in ka-
ko jih bodo spravili ãez noã. Rekli so mu tudi: »Ne vemo
pa tudi ne, od kod ste in kaj ste? Kaj je va‰e opravilo in
kaj vas je pripeljalo v ta kraj?« Mladeniã ni vedel, kaj bi
odgovoril. Pride mu na misel in pravi: »Zlatar sem, stare
krone popravljam, pa tudi nove narejam, ãe mi kdo
veli.«
»âe pa je tako, bi nam bili lahko na pomoã. Zlatar ‰e
144
ni prinesel kron nevestama. âe obljubite, da naredite

dve kroni do jutri, ko bo ãas k poroki, lahko ostanete.«
»Kaj bi jih ne in kako bi jih ne! In ‰e druge priprave ne
bom potreboval, kakor kladivo in dva bokala le‰nikov.
Samo to vam povem, da morate iti vsi spat, ker svoje
umetnije noãem izdati.«
Prav! Vsi so ‰li spat in on je tolkel le‰nike vso noã. Ko
so zjutraj vstali, jim pokaÏe dve kroni od tistih treh, ki
mu jih je bila dala tista Ïena pred cerkvijo. Vse ga je ob-
ãudovalo in celo povabili so ga, naj po poroki sede k
njim za mlzo.
Rajali so, da je bilo kaj! Z najmlaj‰o hãerko je tudi ple-
sal — in veliko plesal. Vroãe mu je bilo in obri‰e si pot s
ãela. Hãi vidi na robãku svoje ime in ga spozna za svo-
jega re‰itelja. Tudi on je ‰ele zdaj spoznal svoja brata,
njih neveste in beli grad. Kmalu je spoznal tudi najmlaj-
‰o hãer za svojo nevesto. ·e tisti dan je bilo tudi njuno
Ïenitovanje; ãetudi ni bilo prepozno, niso ‰li k poroki, ‰li
so paã ‰ele drugi dan. So bili svatje vsaj en dan veã sku-
paj.
Dolgo in dolgo je Ïivelo vseh ‰est sreãno skupaj na
belem gradu — in ‰e zdaj Ïive, ãe niso Ïe pomrli.
145
O treh grahih
ˆ
Z ivel je siromak, ki ni imel niti kruha za svojega sina.
Zato mu reãe, naj si gre po svetu iskat sreão. »Idi,
sinko,«mu pravi, »kamor hoãe‰! Samo tega ne pozabi,
da prvo stvar, ki jo sreãa‰, pobere‰ in jo shrani‰.«
Tako se poslovita. Oãe ostane doma, sin pa odide po
dolgi pra‰ni cesti s torbo na rami v daljni svet.
Ko tako nekaj ãasa hodi, zagleda na cesti grahovo
zrno. Spomni se oãetovega nasveta, pobere zrno in ga
spravi v torbo. Gre dalje in najde drugo grahovo zrno.
Tudi to pobere in spravi v torbo. Proti veãeru najde tret-
je grahovo zrno, ki ga tudi pobere in shrani.
Pozno zveãer je Ïe bilo, ko pride do velikega gradu in
zaprosi prenoãi‰ãa.
»Za eno noã Ïe dobi‰ posteljo,« mu pravi gra‰ãakova
Ïena, ko je merila ãednega mladeniãa od nog do glave.
Ugajal ji je, ‰e bolj pa je ugajal njeni hãeri, ki je stala po-
leg matere.
»Ta tujec, ki smo ga sprejeli danes pod streho, pa ni
videti siromak,« pravi pri veãerji gra‰ãakova Ïena svo-
jemu moÏu. »NajbrÏ se je samo preoblekel, da bi videl,
kako je pri nas. Mislim namreã, da bi rad vzel najino
146
hãer za Ïeno. Pa Ïe ‰e pridemo na ãisto, da vidimo, pri

ãem smo.«
Svojemu sluÏabniku naroãi gra‰ãakova Ïena, naj tuj-
cu odkaÏe slabo posteljo in naj pazi, kaj bo ponoãi po-
ãel. »âe je v resnici siromak, bo dobro spal tudi na sla-
bi postelji. âe pa je iz imenitnej‰e hi‰e, vso noã ne bo
imel miru,« pojasni gra‰ãakinja zvijaão svojemu moÏu.
Mladeniãu res odkaÏejo prenoãi‰ãe, kakor je bilo uka-
zano. On se sleãe in leÏe v posteljo. Ker pa se je bal, da
bi mu kdo ponoãi torbe ne izmaknil, ki je bila edino nje-
govo premoÏenje, si jo dene pod glavo. Torba pa ni bila
dobro zaprta. Zato so silili trije grahki iz torbe pod nje-
ga. On jih je pobiral in zopet tlaãil v torbo. Komaj je
spravil enega nazaj, Ïe mu je pri tem u‰el drugi iz torbe.
Ko je ujel drugega in ga deval v torbo, mu Ïe uide tretji.
To se je ponavljalo vso noã, tako da niti oãi ni zatisnil.
»No, kako je bilo ponoãi?« vpra‰a drugo jutro rado-
vedna gra‰ãakinja sluÏabnika, ki je skrit pod posteljo
opazoval tujca.
»Vso noã se je preobraãal na postelji. Bilo me je Ïe
strah, da se podre name.«
»Aha! Saj se mi je takoj zdelo, da ni siromak,« se raz
veseli gra‰ãakinja in gre roãno poroãat to veselo novico
moÏu in hãeri. Vsi trije se dogovore, da tujca ‰e en dan
zadrÏe na gradu. Da se pa o njem docela uverijo, ãe je
147
res samo preobleãen imenitnik, mu hoãejo drugo noã

odkazati mehko in lepo posteljo.
Ker so bili drugi dan z mladeniãem vsi zelo prijazni,
res ostane na gradu ‰e eno noã. Po dobri veãerji mu za
prenoãi‰ãe odkaÏejo imenitno sobo, ki je bila bogato in
potratno opravljena.
»Ej, vedno lep‰e!« si misli siromak. »Vidim, da sem v
dobri in po‰teni hi‰i. âemu bi deval torbo pod glavo in
vso noã lovil grahe, kakor sem vãeraj. Raj‰i se po‰teno
naspim.« — Res obesi torbo na obe‰alnik, se razpravi,
leÏe v mehko posteljo in sladko spi vso noã.
»Kako je bilo nocoj?« vpra‰a zjutraj gra‰ãakinja slu-
Ïabnika, ki je zopet pazil pod posteljo.
»Vso noã je nepretrgoma spal,« se je glasil odgovor.
»Saj sem vedela, da ni siromak,« pravi vzrado‰ãena
gra‰ãakinja. »Prav gotovo je najmanj plemiã, ãe ne celo
kraljeviã.« — Seveda nese to novico ‰e toplo moÏu in
hãeri.
Po zajtrku pride tujec h grofu, da bi se mu zahvalil za
vso prijaznost in skrbno postreÏbo, ki je je bil deleÏen
na gradu.
»Kam pa namerava‰ sedaj, prijatelj?« ga vpra‰a lju-
beznivo gra‰ãak.
»Po dolgi pra‰ni cesti, sam ne vem kam.«
»No, ãe je pa tako, te pa ne pustimo nikamor. Vidi‰,
jaz imam hãer istih let, kakor si ti. Videl si jo in upam, da
148
ti je v‰eã. âe te je volja, ti jo ‰e danes dam za Ïeno. Po-

tem pa Ïe bo, kakor bo.«
Sicer je siromak sprva kar ostrmel pri teh odkritosrã-
nih besedah, vendar se je takoj zna‰el in privolil v to ne-
navadno Ïenitev.
·e tisti dan se je vse izvr‰ilo. Napravili so veliko gosti-
jo, ki je trajala ‰tirideset dni in ‰tirideset noãi. Ves ta ãas
ni bilo videti v gradu niti enega Ïalostnega obraza. ·e
celo sreãni Ïenin si ni belil glave in ni bil prav niã v skr-
beh, kaj bo iz vsega tega.
Ko pa mine ‰tirideseti dan, pokliãe mati gra‰ãakinja
svojega zeta k sebi in mu reãe: »Sinko moj! Gostija je
konãana in jutri se odpravita na pot, da pokaÏe‰ Ïeni
svoj grad.«
»Svoj grad?!« — bi bil skoro zakriãal siroma‰ni Ïenin
in toliko, da ni povedal po pravici in resnici, da ima
namreã njegov oãe doma samo raztrgano bajto, ne pa
gradu. Vendar se ‰e zadnji hip premisli in molãe pritrdi,
da odideta drugi dan z nevesto na njegov grad. V tistem
trenutku pa ga seveda mine vse veselje in globoka Ïalost
in skrb sta se mu brali z obraza.
»Na obrazu ti vidim, da se teÏko loãi‰ od nas,« pri-
stavi dobrohotno gra‰ãakinja. »Pa potolaÏi se, ljubi moj
zet! Saj se kmalu zopet vidimo. Ostanita tam samo ne-
kaj ãasa in potem se zopet vrnita k nam.«
Drugi dan naloÏe na velik voz tri vreãe ovsa za konje,
149
vreão denarja, nanj sedeta mladoporoãenca in ‰e dva

streÏnika. Tako se odpeljejo proti moÏevemu — gradu.
Mlada gospa je bila Ïalostna, ‰e bolj Ïalosten pa je bil
njen moÏ. Vsi so mislili, da sta potrta zaradi tega, ker so
se ravnokar loãili od doma. Mladega moÏa je ta Ïalost
tako potrla, da ni zinil niti besedice in se je v resnici za-
smilil svoji Ïeni, ker je mislila, da je tako mehkega srca.
On pa je mislil ves ãas samo na to, kako bo, kadar pri-
dejo do oãetove razdrte bajtice. To je bil tudi pravi vzrok
njegove velike Ïalosti.
Proti veãeru se pomika voz s potniki skozi velik gozd.
Mlada gospa vpra‰a svojega potrtega moÏa, ãe je ‰e da-
leã do njegovega gradu.
»Ej, do tja je ‰e daleã, zelo daleã,« ji odgovori on.
»Lahko ‰e brez skrbi zaspi‰, preden pridemo tja.«
Ona res zadremlje. To priloÏnost pa porabi njen moÏ
in skoãi z voza. »Raj‰i grem v smrt, kakor da bi ji pove-
dal, kak‰en siromak sem,« si misli in gre daleã proã od
ceste v gozd. Komaj pa napravi nekaj korakov, Ïe mu
pride nasproti moÏ beloglavec.
»Kam pa ti, sinko, v tej temni noãi?« ga ogovori moÏ
z belo glavo.
»BeÏim v smrt!« odgovori beloglavcu in mu vse od-
krito prizna, kako se je godila vsa ta ãudna zgodba, ki bo
imela ‰e bolj ãuden konec.
»Ej, ãemu bi se Ïalostil, prijatelj!« pravi beloglavec.
150
»Sedi raj‰i na voz in se pelji s svojo Ïenko ‰e nekaj ãasa

naprej! Kmalu prideta do mojega gradu. Jaz odhajam
sedaj z doma in se vrnem ‰ele ãez leto dni. Ves ta ãas si
lahko ti gospod v mojem gradu. Ali enega nikar ne po-
zabi: Ko se bom vraãal, takrat se ves grad moãno strese.
Vidva z Ïeno pa glejta, da takrat nemudoma zbeÏita iz
gradu. âe se le malo zamudita, vama odbije zadnja ura!«
Mladi moÏ se starcu lepo zahvali in se vrne k vozu, ki
ga je ãakal na cesti.
»Skoraj sem zgre‰il in iskal sem pravo pot,« je pomi-
ril vznemirjeno Ïeno, ki se je bila medtem prebudila in
pogre‰ila svojega moÏa. »Zdaj sem se prepriãal, da smo
na pravi poti in nimamo veã daleã do mojega doma.«
âez nekaj ãasa res dospo do velikega gradu, ki je bil
ves razsvetljen. Pred vrati stoji cela vrsta lepo obleãenih
slug, ki se priklanjajo in poniÏno pozdravljajo pri‰lece
kot svoje nove gospodarje.
»Joj! Tvoj grad je pa lep‰i kakor na‰!« se je zaãudila
mlada gospa in bila na tihem zelo zadovoljna, da je slu-
‰ala svojo prebrisano mater in se poroãila z na videz
siroma‰nim tujcem.
Pa mine teden, mine mesec v veselem in zadovoljnem
Ïivljenju na gradu, pride konec leta. Takrat se pa grad
zavrti in strese tako moãno, da se je hotelo vse poru‰iti.
·ele tedaj se spomni gra‰ãak-siromak besed beloglavega
starãka. S svojo Ïeno hoãe zbeÏati, a Ïene ne najde ni-
151
kjer. Teka iz ene sobane v drugo, iz kleti v shrambe, iz

shrambe na podstre‰je, od tam zopet v klet, a Ïene ne
najde nikjer. Naposled najde v kleti namesto Ïene sta-
ro grdo babo, ki ga je ‰e gr‰e gledala. On pa njenih grdih
pogledov ne opazi, ker je bil v prevelikih skrbeh za svojo
Ïeno. Zato se obrne h grdi starki in jo lepo poprosi:
»Ali veste, dobra mati, kje je moja Ïena? Povsod jo
i‰ãem, pa je nikjer ne najdem. ·e danes mora umreti, ãe
ne zapusti prej gradu, preden se vrne njegov gospod.«
Baba pa mu odgovori: »Niã se ne boj, sinek! Pojdi h
kuharici in ji povej, naj da v mlin sedemkrat vsejano
Ïito. Iz te moke naj sedemkrat zamesi kruh in ga sedem-
krat speãe. Ta kruh naj poloÏi pred grajska vrata, za dru-
go pa ne skrbi!«
»Dvakrat mi je Ïe pomagala dobra sreãa; morda me
tudi tretjiã ne zapusti,« si misli gra‰ãak-siromak ter po-
mirjen odide h kuharici, ki ji vse tako naroãi, kakor je bil
zvedel od tiste Ïen‰ãine.
Ko pa naroãilo opravi, Ïe se strese grad v drugo, in
sicer tako moãno, da so kar stene pokale.
»Stokrat se poru‰i grad, preden bo speãen tisti kruh,«
si misli gra‰ãak-siromak. »A zdaj; kar je, to je. Raj‰i umr-
jem, kot da bi napravil svoji Ïeni Ïalost in sramoto, da je
vzela za moÏa — beraãa.«
Medtem pa je kuharica Ïe spekla kruh in ga poloÏila
pred vrata, kakor ji je bilo naroãeno. To je bila njegova
152
sreãa. Proti vratom se je Ïe valil velikanski zmaj, ki je

imel sedem glav in v vsaki glavi sedem jezikov; tako je
bil stra‰en!
»Po ljudeh smrdi v mojem gradu!« je tulil zmaj Ïe od
daleã; iz Ïrel pa mu je ‰vigal sedemkrat sedem metrov
dolg plamen.
»Hej, vrata! Îelezna vrata mojega gradu! Kaj ne po-
znate veã svojega gospoda, da se noãete odpreti?« za-
vpije pred vrati.
Takrat se oglasi sedemkrat speãeni kruh in pravi:
»Zmaj! Ves tvoj trud je zaman. Le, ãe se da‰ sedem-
krat posejati, sedemkrat poÏeti, sedemkrat zmleti, se-
demkrat zamesiti in sedemkrat speãi, potem pridi in se
ti umaknem, drugaãe ne!«
Zmaj se strahovito razjezi, da ga vrata ne ubogajo. Z
vso silo se poÏene v vrata, tako da se grad trikrat zavrti.
A vrata se ne odpro. ZaÏene se drugiã, in sicer s tako
silo, da se grad ‰estkrat zavrti. A vrata se ne ganejo. Za-
Ïene se ‰e tretjiã v vrata, in sicer s tako moãjo, da se sam
razleti na male kosce in pogine pred svojim gradom.
Tako je ostal siromak gospod v zmajevem gradu s
svojo lepo Ïenico. ·e danes sreãno Ïivita, ãe Ïe nista
umrla.
153
O zlatih jabolkih
O ãe in mati sta imela tri sinove. Prebivali so v liãni

hi‰ici, poleg katere je bil vrt, kjer so zorela zlata ja-
bolka. Ko so Ïe dozorevala, se je vsako noã eno izgubi-
lo. Kdo jih je hodil krast, niso mogli dognati. Zato reãe
oãe sinovom, naj jih gre vsako noã eden straÏit.
Prvo noã po‰lje starej‰ega. Mati mu speãe potico, oãe
pa mu da bokal vina, da bi se ponoãi krepãal in ne za-
spal.
Ko se znoãi, gre starej‰i sin na vrt, sede pod jablano,
se najé in napije, potem pa zadremlje in trdno spi vso
noã.
Ko pride zjutraj oãe na vrt in pre‰teje jabolka, vidi, da
je — kakor po navadi — eno manj. — »Slabo si straÏil,«
ga ozmerja oãe, »ko je eno jabolko zopet izginilo.«
Drugi veãer po‰lje oãe srednjega sina na vrt. Tudi te-
mu speãe mati potico, oãe pa mu da vina s seboj, da bi
laÏe bedel ponoãi.
Ko pride srednji sin na vrt, sede, pojé in popije, potem
pa zadremlje in spi vso noã.
Drugo jutro, ko pride oãe pogledat na vrt, je eno ja-
bolko zopet izginilo.
154
»Vidva mi Ïe ne bosta veã straÏila jabolk!« se jezi oãe.

— In mlaj‰i sin pravi: »Oãe, nocoj pojdem jaz na vrt; vi-
deli boste, da ujamem tatu, ki nam krade jabolka.«
»·e starej‰a dva nista niãesar opravila, kaj bo‰ le ti!«
pravi oãe.
Ko se znoãi, vzame mlaj‰i sin nekoliko ãrnega kruha
in vode s seboj, vrÏe pu‰ko ãez ramo in gre na vrt. Tu
sede pod jablano, naba‰e pu‰ko in oprezuje za tatom.
Okoli polnoãi prileti ãrn ptiã, krokar, naravnost na
jablano. Mladeniã pomeri in ustreli. Z drevesa padeta
jabolko in ptiã. Ta pa se takoj zopet pobere in odleti v
bliÏnji grad.
Ko pride drugo jutro oãe pogledat in pre‰teje jabolka,
zapazi, da zopet eno manjka.
»Sinko, slabo si straÏil,« ga kara oãe.
»Oãe, ne jezite se,« pravi mladeniã. »Dobro sem stra-
Ïil in tudi videl, kdo hodi na‰a jabolka krast. Opolnoãi
je priletel ãrn ptiã in utrgal jabolko; ustrelil sem, nato sta
padla ptiã in jabolko. Toda ptiãa sem samo obstrelil; ka-
kor bi trenil, se je spet pobral in odletel v grad. Ali do-
biti ga moram, oãe, prej ne odneham.«
Mladeniã se res napoti naravnost v grad. Tu vpra‰a,
kje imajo tistega ptiãa, ki hodi na njihov vrt jabolka
krast. Povedo mu, da v gradu nimajo nobenega ptiãa.
»Imeti ga hoãem,« pravi mladeniã, »dobro sem videl,
kako je odletel z na‰ega vrta naravnost v va‰ grad.« —
155
»âe bo‰ molãal,« mu reãe hi‰na, »ti ga pokaÏem. Bolan

je in leÏi zgoraj na postelji ves krvav.« Nato ga hi‰na od-
vede v sobo, kjer je leÏal ptiã.
»Zakaj si kradel na‰a jabolka?« pravi mladeniã. »Zato
te zdaj ubijem.«
»Pusti me,« ga prosi ptiã, »dam ti zato lep grad, z bak-
rom pokrit.«
»Niã mi ne bo‰ dal, ker tudi niãesar ne maram. Ubi-
jem te!«
»Dam ti ‰e en grad — s srebrom pokrit — samo, da
me pusti‰ Ïivega,« ga prosi ptiã.
Toda mladeniã se ne meni za obljubljene gradove,
temveã mu ‰e vedno grozi, da ga bo ubil.
Ptiã ga prosi: »Dam ti ‰e en grad — z zlatom pokrit, ãe
mi ne stori‰ Ïalega.«
Ker se mladeniã le ne da pregovoriti, mu obljubi ‰e
zlat prstan. — »Kadar ga na prstu trikrat zasuãe‰, bo‰
imel, kar koli si izvoli‰: jedi in pijaãe. âe ga zopet za-
suãe‰, bo‰ imel vojakov, kolikor jih bo‰ hotel.« Obljubi
mu tudi zlato koãijo, zlato konjsko vprego in konje, ãe
ga pusti Ïivega.
Mladeniã je zadovoljen in ãrni ptiã mu da vse, kar mu
je obljubil.
Mladeniã je imel sedaj tri lepe gradove, razen tega ãu-
dodelni prstan, s katerim je dobil vse, kar koli si je Ïelel.
156
Nekega dne pa pride njegov sosed, ki je imel tam bli-

zu svoj grad, z vojaki pred njegov grad in navali nanj.
Mladeniã se jih niã kaj ne ustra‰i, temveã zasuãe prstan
na roki in pravi, naj pride toliko vojakov, kolikor je so-
vraÏnikov. Toda njegova vojska je preslaba, sovraÏniki
zmagujejo. Zasuãe drugiã prstan in pravi, naj pride ‰e
enkrat toliko vojakov. Tudi to se zgodi, toda ‰e vedno ne
morejo zapoditi sovraÏnikov od gradu. Tretjiã zasuãe
prstan in pravi, naj jih pride desetkrat toliko. Zdaj ‰ele
se mu posreãi, da jih premaga.
Ko naposled pobegnejo, zapreÏe in se pelje domov k
oãetu in materi. Domaãi ga ne spoznajo. Pa jih prosi, da
bi smel pri njih prenoãiti. Oni pa se branijo, ãe‰ da so
uboÏni in nimajo prikladnega leÏi‰ãa za takega gospo-
da. Ko pa on pravi, da je zadovoljen, samo da bo pod
streho, ga sprejmejo.
Pomenkujejo se o tem in onem in domaãi mu tudi po-
toÏijo, da so pred nekaj leti izgubili najmlaj‰ega sina, o
katerem ne vedo, kam bi bil pre‰el. — »Ali bi ga ‰e spo-
znali, ãe bi sedaj pri‰el?« vpra‰a tujec. — »Kako bi ga ne
spoznali,« mu odgovore, »ãe ne po drugem, spoznali bi
ga po tem, da nima enega prsta na roki.«
Nato sname tujec rokavice z rok in roditelji spozna-
jo svojega sina.
Vpra‰ajo ga, kaj Ïeli veãerjati, on pa jim odgovori:
157
»Niã ne skrbite za to.« Trikrat zasuãe prstan na roki in

miza je polna najslaj‰ih jedi in pijaã.
Pili so in jedli in bili dobre volje; celo meni so dali ne-
koliko piti, da imam ‰e zdaj moker jezik.
158
Od kdaj ima zajãek kratek rep
P rvi vinograd je prekopal in z vinikami zasadil sam

volk, ki je povabil na delo lisico in zajãka. Za oba
kopaãa pomagaãa je pripravil sladko juÏino: zvrhan lo-
nec meda.
Vsi trije so pridno delali. Lisico pa je zamikalo, da bi
‰e pred juÏino poskusila strd. Obrnila se je od dela proti
bliÏnji lozi in zabavkala:
»Hoj, hoj!«
»Kaj pa je?« sta vpra‰ala volk in zajãek.
»Na botrinjo me kliãejo!« se je zlagala lisica.
»Pa pojdi!« je odvrnil volk.
»In kmalu se vrni na delo,« je dodal zajãek.
In lisica je od‰la pod grm, kamor je volk skril lonec z
medom. Nalizala se je sladke strdi ter se vrnila k volku
in zajãku.
»Kako ste krstili?« je zaradovedil volk.
»Priãetek!« se je zahihitala lisica.
»Ste dobro jedli, botrica?« je vpra‰al ‰e zajãek. »Do-
bro in sladko,« je zahinavãila lisica.
In kopali so dalje. Kmalu pa se je lisica spet obrnila
proti lozi in zabavkala:
159
»Hoj, hoj!«
»Kaj pa je?« sta vpra‰ala volk in zajãek.
»Na botrinjo me kliãejo,« je odgovorila lisica.
»Pa pojdi!« je privolil volk.
»In skoraj se vrni,« je prikimal zajãek. Lisica je od‰la.
Ko pa se je vrnila, je na vpra‰anje, kako so krstili, od-
vrnila:
»Osredek!«
Ko pa je lisica v tretje od‰la z dela in polizala ves med
iz lonca, sta volk in zajãek, utrujena od teÏkega dela, za-
spala. Zvitorepka se je vrnila k njima in s preostanki
medu speãemu zajãku namazala gobãek. Potlej je za-
klicala:
»Pokonci, zaspanca!«
»Oho, si Ïe nazaj? Kako ste krstili?« je zazehal volk.
»Dokonãek!« se je zahihitala lisica.
»Ste dobro jedli?« je vpra‰al zajãek in si otiral krmeÏ-
ljavãke.
»Dobro in sladko,« se je oblizovala lisica. »Kaj pa ti,
kumek, ali nam ne bo‰ privo‰ãil juÏine?« se je obrnila k
volku.
»Saj res,« je pokimal volk. »Poldne je in ãas je, da obe-
dujemo.«
Potlej je planil pod grm v bliÏnji lozi, kamor je bil davi
skril lonec z medom. A vrnil se je s praznim loncem in
jezljivo zarenãal:
160
»Nekdo je polizal med. Oh, ãe bi le vedel, kdo je tat,

raztrgal bi mu vrat!«
Zdajci je lisica priliznjeno spregovorila:
»Zajãek je polizal med, ko si ti spal, kumek volk.«
»Jaz ga Ïe nisem, res ne!« se je branil zajãek.
»Oh, kaj bi le lagal, saj ima‰ ‰e zdaj gobãek namazan
zmedom!«
Takrat je volk zarenãal in planil proti zajãku, da bi mu
raztrgal vrat. Zajãek pa jo je ucvrl v dir, da se je kar pra-
‰ilo za njim. Volk pa za njim. Ujel je zajãka za rep ter mu
ga odgriznil, a uhitel ga ni, da bi mu pregriznil vrat.
Od takrat je zajãek — kratkorepec.
161
Od kdaj so mravlje kruljave
B ila je nekdaj zelo huda zima. Drevje je pokalo od

samega mraza in pod nogami je ‰kripalo, kakor bi
hodil po zdrobljenem steklu. Zaradi hudega mraza so
morale uboge Ïivali mnogo trpeti.
Za vasjo je stal gozd, v katerem so si napravile prid-
ne mravlje veliko mravlji‰ãe, da bi bile pozimi na gor-
kem. Do tega mravlji‰ãa je prilezel nekega jutra jeÏ, ves
premrl in oslabel. Ko je zagledal veliko mravlji‰ãe, je za-
vidal mravljam njihovo gorko stanovanje in sklenil, pro-
siti jih za streho. Po dolgem preudarjanju je lahno po-
trkal na vrata.
»Kdo je?« se znotraj oglasi droben mravljin glas.
»Jaz sem, jeÏ,« odvrne jeÏ, »prosim vas, dobre mrav-
lje, vzemite me pod streho. Zunaj je tak mraz, da bom
moral poginiti, ãe me odÏenete.«
»Prevelik si za na‰e stanovanje,« mu odgovori mrav-
lja, »poleg tega pa ‰e ves bodiãast. Vse nas lahko s svo-
jimi iglami pomori‰. S tem Ïe ne bo niã.«
»Lepo vas prosim, vzemite me pod streho. Ne bom
vam delal nadlege. Prav lepo se bom stisnil v kot pod
peã in bom ãisto pri miru.«
162
»Sama ne smem niãesar dovoliti,« odvrne vratarica.

»Vpra‰ala bom druge, ãe so s tem zadovoljne.« Po teh
besedah se vrata mravlji‰ãa zapro.
Kmalu se zopet prikaÏe mravlja vratarica in naznani
jeÏu, da je sprejet. Kdo drugi bi bil te novice bolj vesel
kot on! Zadovoljen stopi v mravlji‰ãe in se stisne pod
peã. Komaj pa so se duri za jeÏem zaprle, potrka Ïe zo-
pet nekdo na vrata.
»Kdo nas zopet nadleguje?« pravi mravlja.
»Jaz, lisica, vas prav poniÏno prosim strehe. Zunaj je
mraz, da mi pokajo kosti, vrhu tega so mi ‰e psi za pe-
tami.«
»Prav Ïal, ne moremo te sprejeti. Imamo Ïe jeÏa.«
»Lepo vas prosim, dobre mravlje, sprejmite me. Ni-
kogar ne bom nadlegovala. Legla bom za zapeãek in
bom ãisto mirna.«
»Vpra‰ala bom druge,« odvrne zopet mravlja in zapre
duri.
âez nekoliko ãasa pride mravlja iz mravlji‰ãa in pove
lisici, da sme vstopiti. Lisica, ki je ãutila, da so ji psi Ïe
blizu, hitro smukne v mravlji‰ãe in leÏe za zapeãek. Ko-
maj je lisica legla za zapeãek, Ïe zopet potrka nekdo na
vrata.
Bil je murãek.
»Danes pa res nimamo miru!« se huduje vratarica.
»Kdo je Ïe zopet zunaj?«
163
»Jaz, murãek, vas lepo prosim, sestre mravlje, strehe.

Hudobni krt mi je podrl stanovanje in sedaj nimam kam
iti v tej hudi zimi,« ji reãe murãek.
»Nikogar veã ne moremo sprejeti; imamo Ïe jeÏa in
lisico,« mu nevoljno odvrne mravlja.
»Usmilite se me vendar, sprejmite me, sestre mravlje.
Majhen sem in ne bom nikomur v nadlego. Vrhu tega
vam bom godel za kratek ãas.«
Mravlja pa je ostala neizprosna in ‰ele po dolgem mo-
ledovanju se je murãku posreãilo priti na gorko. Ko je
pri‰el v mravlji‰ãe, je skoãil na klop pri peãi. Ko si neko-
liko ogreje otrple ude, priãne veselo gosti. Mravlje so
strmele nad lepo godbo in ‰e celo lisico je premotilo.
Hitro skoãi izza zapeãka in priãne plesati. Pri plesu si
strga ob jeÏu ves rep, jezna priãne zabavljati nad njim in
konãno pregovori mravlje, da sklenejo pognati jeÏa po
svetu. JeÏu ne pomaga niti pro‰nja niti upiranje. Ko noãe
sam zapustiti mravlji‰ãa, ga primejo mravlje in lisica in
ga zakade po bregu, ki se je razprostiral pred mravlji-
‰ãem.
»Hvala bogu, da smo se iznebile tega ‰ivankarja!«
reãe veselo lisica.
»Zdaj me pa poslu‰ajte, mravlje!« nadaljuje. »Na gor-
kem smo, godca imamo, spodobi se ‰e pojedina.«
»Kako pa hoãe‰ napraviti pozimi pojedino? Saj ima-
mo komaj za vsakdanjo hrano,« ji ugovarjajo mravlje.
164
»Niã se ne bojte, to je moja skrb! Napraviti vam ho-

ãem pojedino. Poslu‰ajte! — Ko sem si ‰la vãeraj zveãer
iskat v grad kuro za veãerjo, sem sli‰ala gra‰ãakinjo, ki
je rekla dekli: ,Micka, kar sva si napekli danes za poju-
tranjo pojedino, shraniva kar v pritliãju. Saj nihãe ne ve
za to!’ — Jaz sem si pa mislila: Vam Ïe pokaÏem, ali ve
kdo za to ali ne. Poãakala sem, da so v gradu ugasili luã
in nato sem ‰la pogledat v shrambo, kaj so dobrega
spekli. To so vam bile reãi! ·e danes se mi cede sline po
njih. Vsakovrstne sladkarije, peãenke, perutnina, v kotu
pa poln sod najbolj‰ega vina. Za veãerjo sem si vzela sa-
mo peãenega purana. Vse to vam hoãem zdaj prinesti,
ãe hoãete. Lahko dobim vse, zakaj okno je odprto in Sul-
tan je poginil pred dobrim tednom. Pripravite mi vreão
in zveãer grem v grad!«
Mravlje hitro pripravijo vreão, veseleã se dobre poje-
dine. Zveãer oprta lisica vreão in odide v grad. Previdno
skoãi skozi okno v shrambo in napolni najprej vreão s
sladkarijami. Potem skoãi skozi okno in nese v mrav-
lji‰ãe. To se je ponavljalo toliko ãasa, da je znosila vse
stvari, ki so bile v shrambi. Ko odide zadnjiã, ogloda v
naglici kraão in pusti kost na oknu.
Mravlje se ne morejo dovolj naãuditi dobrim stvarem
in ne vedo, kje bi priãele. Medtem se pa oglasi murãek
Ïalostno: »Mene si pa ãisto pozabila. Cel dan Ïe godem
165
in grlo imam tako kakor izsu‰ena goba. Zakaj nisi pri-

nesla vina, o katerem si prej pravila?«
»Ali imate kaj steklenic?« vpra‰a lisica mravlje.
»Grem iskat ‰e vino, na katero sem v naglici ãisto poza-
bila.«
Mravlje hitro prineso steklenice, lisica jih dene v vre-
ão in se odpravi v grad po vino.
Ko se vrne z vinom, se priãno gostiti. Mravlje se vse
tako najedo in napijo, da se priãno konãno z lisico vred
vrteti po mravlji‰ãu. Ker pa je bila lisica prevelika za
mravlje, zraven pa tudi nerodna, jim je vedno stopala po
nogah in jim tako skrivila vse noge.
Od tega ãasa so vse mravlje nekoliko kruljave.
166
Palãek
ˆ
Z ivela sta moÏ in Ïena, ki pa nista imela otrok. »Ah,«
si je Ïelela Ïena, »vsaj tako dete bi rada, kakor je
moj palec, ãe veãjega nisem vredna.« Njena Ïelja se ji je
res izpolnila in dobila je dete, tako majceno kakor palec.
Zato je dobilo ime Palãek.
Ko je bilo Palãku dvanajst let, ga mati po‰lje v gozd,
da nabere gob za obed. Palãku pa se je v gozdu malce
zadremalo, sede na veliko kaãjo gobo in zaspi. Pozno
ponoãi se prebudi. Nekdo se je bil namreã ob njega spo-
taknil.
»Kaj me brca‰?« se naãemeri Palãek.
Tisti, ki se je bil spotaknil ob Palãka, je bil namreã to-
lovaj. Drugi tolovaj je ‰el za prvim in tudi zadene z nogo
ob Palãka.
»Prijatelj,« se zadere Palãek, »ali te ni sram, da me po
krivici brca‰?«
Tolovaj gleda, gleda, pa nikogar ne vidi. PriÏge vÏiga-
lico, pa zapazi, da se na gobi repenãi majhen moÏiãek.
»Ravno tebe potrebujeva, Palãek,« pravi vesel prvi tolo-
vaj. »Ti bo‰ najin najbolj‰i pomagaã, ker si tako majhen.
Hajdi z nama!«
167
Pa pridejo do bogatega posestnika. Tam po‰ljeta Palã-

ka v hlev, da jima znotraj odpre, ker hoãeta konja ukras-
ti. Palãek se res privleãe skozi luknjico v hlev. Razgleda
se in vidi dva konja: starega in mladega. Zato kar glasno
vpra‰a tolovaja, ki sta stala pred vrati: »Starega ali mla-
dega?«
»Tiho, Palãek, tiho!« ga svari prvi tolovaj. »Sicer se
gospodar prebudi, pa pojdemo praznih rok od tu.«
»Hoãete starega ali mladega!« se zadere Palãek jezen.
Gospodar se res prebudi in pride z luãjo v hlev. Seve-
da sta se tolovaja Ïe prej skrila.
»âemu mi sveti‰, norec?« zakriãi Palãek nad gospo-
darjem. — Gospodar gleda po vseh kotih, od kod prihaja
tako moãen glas, pa nikogar ne vidi.
»Prosim te, ne sveti mi vendar naravnost v oãi!« se
oglasi Palãek znova. Gospodarju so se Ïe prej jeÏili lasje.
Ko pa vnoviã zasli‰i odloãni glas, pa nikogar ne vidi, se
zgrozi in zbeÏi v hi‰o.
Medtem pa mu tatovi odÏenejo najlep‰ega konja.
Pri drugi hi‰i je gospodarila Ïenska. Tolovaji se dogo-
vore, da ji pokradejo maslo, in zopet po‰ljejo Palãka na-
prej. »Veliko ali malo?« vpra‰a tiste pred durmi.
»Bodi vendar tiho, drugaãe nam vse pokazi‰!« ga sva-
ri veliki tolovaj.
Toda Palãku tudi sedaj svarilo ne zaleÏe.
168
»Veliko ali malo?« se ‰e bolj zadere in Ïe sedi na pol-

nem loncu masla.
Îena se prebudi in takoj misli, da ji hoãejo ukrasti
maslo. Zato luãi ne priÏge, temveã hiti kar v temi v
shrambo in zgrabi lonec z maslom, da bi ga odnesla.
»Kam pa me nese‰, baba?« se zadere Palãek na loncu.
Tega se gospodinja tako prestra‰i, da spusti lonec in
zbeÏi nazaj v sobo ter se dobro zaklene.
Vtem pa ji tolovaji odneso vse maslo.
»Konja in maslo Ïe imamo,« pravi prvi tolovaj. »Zdaj
potrebujemo ‰e mesa.« —Pa pridejo do mesarja in zopet
naÏeno Palãka v mesnico.
»KoÏe hoãete ali meso?«
»Tiho, Palãek, tiho!« ga uãijo tolovaji. »Lahko se pre
budi mesar.«
»Torej: koÏe ali meso?« zakriãi Palãek in Ïe se spravi
na kup mesa. Mesar se res prebudi, steãe v mesnico, po-
grabi meso in koÏe ter hoãe vse skupaj odnesti.
»Norec, kaj me tako ti‰ãi‰?« se oglasi Palãek.
»Joj, to je pa gotovo sam vrag!« se prestra‰i mesar,
spusti koÏe in meso na tla ter zbeÏi v hi‰o.
Ko se je tolovajem vse tako posreãilo, odidejo domov
v svojo, pod velikim bregom skrito hi‰o. Pripravijo si
dobro veãerjo ter jedo in pijo. Za Palãka pa se nihãe ne
zmeni.
169
»Hoj, gospodje, kaj pa jaz? Ali naj samo sline poÏi-

ram?!« se naãemeri Palãek. »Tudi jaz sem laãen.«
»Ti pa glodaj koÏe!« se zasmeje prvi tolovaj, drugi pa
se mu reÏijo.
Palãek zgrabi ‰ibo in spleza na streho.
»Hi‰o vam razbijem,« se dere in mlati po strehi. »Vi
grdi, nehvaleÏni tolovaji!«
Pravijo, da ‰e dandanes sedi Palãek na strehi, razbija
in kriãi. Naj ljudje le vidijo, da res ni vredno pomagati
tolovajem.
170
Pastirãek
S voje dni je pasel majhen deãek v Istri blizu morja

nekoliko krav, ki jim je bilo pridruÏenih tudi nekaj
ovac in koz. Bilo je popoldne in pekoãe sonce je pripe-
kalo na zemljo. Kar deãek zagleda tri lepe deklice, ki so
spale na mehki trati. Bile so vile. Neizreãeno so bile lepe,
pa tudi zelo podobne so si bile: skoro enake so bile med
seboj. Mirno so leÏale in vsaj na videz sladko spale. De-
ãek niti malo ni pomislil, da bi utegnile biti vile. Mislil je,
da so navadne deklice, ki so se po soncu sprehajajoãe
utrudile, pa so legle in zaspale.
—Toda sonce jih bo opeklo, — misli deãek sam pri
sebi. — ·koda tako lepih obrazov! Moram jim pomagati.
Splezal je na bliÏnjo lipo, nalomil prav ko‰atih vej in
jih zasadil okoli deklic tako, da jih sonce ni moglo niã
veã poÏgati.
Ne dolgo nato se vile zbude in vstanejo. Priãno se ãu-
diti in spra‰evati druga drugo, kdo le je bil tako usmi-
ljen, da jih je ubranil pred sonãno pripeko. (Dobro pa so
vse vedele, kaj se je bilo zgodilo, kajti vile nikdar ne spe,
temveã se le narede, kot bi spale. Spra‰evale so le zato,
da vidijo, ali se bo deãek oglasil ali ne).
171
Pastirãek pa se ni oglasil, marveã je poizku‰al celo

zbeÏati, ker vil ni mogel gledati; lasje so se jim namreã
preveã ble‰ãali. Svetili so se kakor suho, ãisto zlato. — V
tem trenutku so bile Ïe vse tri pri njem. Ni jim mogel
uiti. Povpra‰ale so ga, kaj hoãe v dar, ker jih je obvaro-
val pred Ïgoãim soncem. Deãek pa si ni upal niã prosi-
ti. Ponujale so mu ãudno mo‰njo denarja, ki ni v njej
nikdar zmanjkalo rumenih cekinov. Toda pastirãek za
vse to ni niã maral, ker denarjev ‰e poznal ni. Da bi se pa
z denarjem samo igral in ga ogledoval, tudi ni hotel, kaj-
ti denar je mrtev, on pa je imel Ïiva goveda in ovce, ki so
mu bile nad vse. Ko so vile to opazile, so mu rekle:
»Ko bo‰ zveãer gnal domov, bo‰ sli‰al za seboj od
morja sem zvonãkljanje vsakovrstnih zvoncev, pa nikar
se med potjo ne oziraj, dokler ne pride‰ domov.«
To so rekle in izginile.
Zdaj ‰ele je deãek spoznal, da to niso bile navadne
deklice kakor druge, ampak brÏkone vile.
Poãasi se je sonce bolj in bolj nagibalo v morje in pas-
tirãek Ïene svojo ãredico domov. âim bolj se je bliÏal
domu, tem veãje zvonjenje in bingljanje je sli‰al za hrb-
tom. Toda pozabil je, kar so mu bile vile naroãile. Ko je
bil Ïe na pol pota, se radoveden obrne, da vidi, kdo li
Ïene za njim toliko blaga1? Pa zagledal je veliko trumo
ovac, krav in koz, ki so ‰le iz morja za njegovim blagom.
1 blago = govedo in druge domaãe Ïivali.
172
V trenutku pa, ko se je ozrl nazaj, je vse prenehalo ho-

diti na suho iz morja. Samo tista truma ga je spremila do
doma, ki je bila Ïe zunaj. âe bi pastirãek ne bil pogledal
nazaj, bi imel neizreãeno veliko blaga; pa saj mu je bilo
tudi to dovolj, ker je tudi revne sosede bogato obdaril z
blagom, ki so mu ga bile vile prav ãudno podarile.
173
Pastirãek in ãarovnikova hãi
Z ivela je revna mati, ki je imela sina edinca. Bil je

krepak in pogumen za tri sovrstnike. SluÏil je za
pastirãka. Nekoã je ‰el napajat k jezeru. Tedaj je opazil,
da se v srebrni vodici kopajo tri lepe deklice. Skril se je
za grm in jih opazoval. Na bregu je videl tanãiãaste ob-
leke, ki so jih deklice odloÏile, ko so se ‰le kopat. ·inila
mu je v glavo nagajiva misel: smuknil je k oblekam in
eno odnesel ter jo ucvrl proti domu. Deklice so to pre-
cej opazile, zavre‰ãale so in planile po svojo obleko. To-
da ena je ostala brez nje, ker je njeno odnesel pastirãek.
Tista je hitro krenila za fantiãem in ga milo prosila:
»Daj mi obleko nazaj! Vrni mi jo!«
Pastirãek se je za trenutek ustavil, se zasmejal in ji
rekel:
»Dam ti jo, ãe se z menoj poroãi‰!«
Pa mu je odvrnila:
»Rada bi se poroãila s teboj, a sem ãarovnikova hãi in
se ne smem poroãiti s teboj.«
»Niã zato, ti pa obleke ne dam,« je odvrnil fant. Lepa
deklica je le prosila in prosila, on se je samo smehljal.
Blizu vasi je deklica ‰e zadnjiã prosila:
174
»Daj mi obleko nazaj. âe hoãe‰, da se poroãiva, mora‰

priti v Deveto deÏelo na Stekleno goro k mojemu oãetu
in ga prositi zame.«
»Velja, pri‰el bom,« je odvrnil in ji podal obleko.
Ona se je odela vanjo in v hipu jo je zmanjkalo, kot bi
bila rahla meglica.
Pastirãek je stopil do svoje matere. Povedal ji je dogo-
dek in jo prosil za popotnjo, da se odpravi v Deveto de-
Ïelo na Stekleno goro.
Dolgo je hodil, da je pri‰el do osamljene hi‰e, v kate-
ri je prebival star moÏ. Stopil je do njega in ga povpra‰al:
»Ali kaj ve‰ za Stekleno goro v Deveti deÏeli, na kateri
je hi‰ica z mojo nevestico?«
Starec je odkimal:
»Nikoli ‰e nisem sli‰al o tem. Poãakaj, morda vedo kaj
moje Ïivali.«
Stopil je iz hi‰e in sklical vse Ïivali. Povpra‰al jih je po
Stekleni gori v Deveti deÏeli. Vse so odkimale in rekle:
»Nikoli ‰e nismo sli‰ale o tem.«
In se je starec obrnil k pastirãku in dejal:
»Stopi do mojega starej‰ega brata, morda on kaj ve.
Toda Ïe od daleã vpij, da mu prina‰a‰ pozdrave od mlaj-
‰ega brata, ãe ne te zdrobi v sonãni prah, ‰e preden sto-
pi‰ v njegovo koão.«
Fantiã se je lepo zahvalil in se odpravil dalje. Spet je
175
dolgo dolgo hodil, dokler ni zapazil koãe starãevega bra-

ta.
Precej, ko jo je zapazil, je zaãel vpiti:
»Prina‰am ti pozdrave tvojega mlaj‰ega brata!«
Zasli‰al ga je drugi starec in mu odvrnil:
»âe prina‰a‰ pozdrave, le pridi sem, da se pogovori-
va.« Fant je stopil do njega in ga pobaral:
Tudi ta je odkimal in mu odgovoril: »Nikoli ‰e nisem
sli‰al o tem. Poãakaj, morda vedo kaj moji ptiãki.«
Stopil je iz koãe in sklical vse ptiãke. Povpra‰al jih je
po Stekleni gori v Deveti deÏeli. Vsi so odkimali in rekli:
»·e nikoli nismo sli‰ali o tem.«
Obrnil se je k fantiãu in mu dejal:
»Stopi do mojega starej‰ega brata, morda on kaj ve.
Îe od daleã pa mu mora‰ povedati, da prina‰a‰ pozdra-
ve mlaj‰ih dveh bratov, ãe ne, te zmelje v sonãni prah.«
»Lepa hvala,« se je zahvalil pastirãek in od‰el dalje.
Tudi sedaj je hodil dolgo, da je pri‰el do koãe tretjega
starca. Îe od daleã mu je klical:
»Prina‰am ti pozdrave mlaj‰ih dveh bratov!«
Sli‰al ga je in povabil:
»Le pridi sem, ãe prina‰a‰ pozdrave od bratcev.«
Pastirãek se mu je pribliÏal, in ko sta se pogovorila, ga
je ‰e vpra‰al:
176

»Nikoli nisem sli‰al o tem,« je odvrnil tretji starec in
nadaljeval: »âakaj, morda vedo kaj moji vetrovi.«
Sklical je vetrove in jih povpra‰al, ãe kaj vedo za Ste-
kleno goro v Deveti deÏeli. Takoj je odgovoril Krivec:
»Prav dobro vem za Stekleno goro. Toda kdor hoãe
nanjo, mora imeti tri pare Ïeleznih ‰kornjev, tako huda
je pot nanjo. Take ‰kornje zna skovati samo tisti kovaã
pod Stekleno goro.«
Pastirãek ga je lepo prosil: »PokaÏi mi pot tja.«
»Kar z menoj pojdi,« je rekel Krivec. Fant ga je ubo-
gal in ‰el tam, koder je pihal. Kmalu sta bila pri kovaã-
nici pod Stekleno goro. Kovaã je moãno razpihal ogenj
in hitro skoval pastirãku ‰kornje. Dal jih je fantu in mu
naroãil:
»Imej veã v glavi kakor v nogah, drugaãe ne pride‰ na
vrh.«
Pastirãek ga ni niti dobro poslu‰al. Mudilo se mu je in
se je kar pognal v breg. Toda pri‰el je komaj do polovi-
ce gore in je v hitrici toliko izrabil ‰kornje, da so bili ãis-
to gladki. Naenkrat je reklo frrrr in je zdrsnil po bregu
navzdol naravnost pred kovaãnico. Kovaã mu je moral
skovati druge, ‰e moãnej‰e ‰kornje. Ko mu jih je izroãil,
ga je spet opomnil:
177

vrh.«
Tudi sedaj ni fant v naglici niã pomislil, kaj naj bi po-
menil kovaãev opomin. Zagnal se je v breg in bil kma-
lu ãisto pod vrhom. Tam so pa bili ‰kornji spet toliko
zdrsani, da je reklo frrrr in je znova obstal pred kovaã-
nico.
Kovaã mu je skoval ‰e tretji par in mu ‰e bolj pomen-
ljivo rekel:
vrh.«
To pot je pastirãek Preudaril te besede in se mu je po-
svetilo. Sedaj se ni veã zaletel v breg, temveã je lepo mir-
no stopil v goro. Dolgo je sicer hodil, a ‰kornji se mu
vendar niso toliko zdrsali in je sreãno pri‰el na vrh.
Prispel je do lepega vrta, sredi katerega je bila ãarov-
nikova hi‰a. Stopil je vanjo in pred samega ãarovnika.
Najprej ga je pozdravil, nato pa poprosil za hãerko. âa-
rovnik se je debelo zasmejal in rekel:
»Dam ti jo, ãe mi stori‰ tri dela, ki ti jih bom naloÏil.
âe ne, te pa spremenim v volka in se bo‰ vse Ïivljenje
klatil po gozdovih in hostah.«
Nato ga je zaprl v jeão. Zveãer mu je prinesla jesti nje-
gova deklica in ga je nauãila:
»Jutri ti bo naloÏil moj oãe, da bo‰ moral uganiti, ka-
tera sem jaz. Mene in moji dve sestri bo napravil ãisto
178
enake in ti bo‰ moral ugibati, katera sem. Takrat dobro

pazi, ker bom jaz izpustila iz pesti muho; po tem me bo‰
spoznal.«
Pastirãek si je dobro zapomnil in ko mu je ãarovnik
drugi dan velel doloãiti, katera je njegova nevestica, je
pazil samo, katera bo izpustila muho. Ko je to opazil, je
mirno pokazal nanjo in rekel:
»Ta je!«
»Uganil si,« je rekel ãarovnik, »za jutri ti naloÏim dru-
go delo. Do opoldne mora‰ posekati ta gozd nad mojo
hi‰o, pripraviti drva, jih nacepiti, da bo z njimi zakurje-
na peã in speãen kruh, ki ga bom jedel pri kosilu.«
Pastirãek je obstal in premi‰ljal, kako bi naloÏeno delo
izvr‰il. Niã pametnega mu ni pri‰lo na misel, zato je
ostal kar tako kriÏem rok tja do drugega jutra. Ko mu je
njegova deklica prinesla zajtrk, ga je na‰la Ïalostnega in
obupanega.
Povpra‰ala ga je:
»Glej ga, ali se ne misli‰ lotiti dela?«
On ji je pa odvrnil:
»Kaj se ãem pehati, ko vem, da ne zmorem.«
Ona se mu je od srca nasmejala in se trikrat zavrtela-
na petah. Ko se je prviã zavrtela, je bil ves gozd podrt, ko
se je drugiã, so bila drva Ïe doma, tretjiã pa je bil kruh
Ïe peãen in na ãarovnikovi mizi.
Opoldne se je ãarovnik zelo zaãudil, ko je na‰el vse po
179
naroãilu. Za tretji dan mu je naloÏil ‰e poslednje delo.

Naroãil mu je:
»Do jutri opoldne mi posekaj hosto na drugi strani
hi‰e, ki se vleãe tja do morja. âez mi naredi belo cesto,
po kateri se bom po kosilu peljal na izprehod k morju.«
Pastirãku je ‰lo ‰e bolj za nohte. Na vse naãine je ugi-
bal, kako bi se izmotal, toda do drugega dne je ostal kar
kriÏem rok, ker si ni znal pomagati. Ko mu je deklica
prinesla juÏino, ga je na‰la skoraj v solzah, zato ga je
morala kar na hitro potolaÏiti. Zavrtela se je enkrat in
gozd je bil posekan, drugiã in je bila cesta Ïe zgrajena,
tretjiã pa je na njej stala zlata koãija, pripravljena za ãa-
rovnika. Ko je bilo vse izvr‰eno, je fantiã stopil pred ãa-
rovnika. Pohvalil se je:
»Vse sem izvr‰il.«
âarovnik je ‰e bolj zaãudeno gledal. Moral je ostati
moÏ beseda, zato je odgovoril:
»Izvr‰il si, kar sem ti naloÏil. Dam ti hãerko, lahko jo
takoj odpelje‰.«
Fantiã in deklica sta se takoj odpravila in od‰la iz ãa-
rovnikove hi‰e.
Komaj sta se dobro umaknila, Ïe je pri‰la domov ãa-
rovnikova Ïena. Takoj je opazila, da ene hãerke ni doma.
Povpra‰ala je po njej in moÏ ji je povedal, kako in kaj.
Ona pa se je razjezila:
»Uh, da si tako neumen. Saj ni niti enega dela izvr‰il
180
fant sam. Vse je naredila najina hãi, ki ga je hotela imeti.

Kar precej stopi za njima in mi pripelji nepridiprava
pred moje oãi!«
Hoãe‰ noãe‰ se je ãarovnik odpravil za mladima.
Onadva sta pri‰la Ïe precej daleã. Naenkrat je deklica
zaãutila, da ju preganjajo. Naredila je ãire ãare in izpre-
menila sebe v ‰iroko reko, pastirãka pa v ãolniãek, ki je
plaval po reki. Îe je ãarovnik pri‰el do reke. Nikjer ni
opazil beguncev, zato se je vrnil domov.
Doma ga je ãarovnica precej prijela:
»Kje ju ima‰?«
»Ju nisem veã na‰el,« je odvrnil ãarovnik. »Le ‰iroka
reka se je valila v daljo in ãolniãek je plaval po njej.«
»Uh, da si tako neumen! To sta bila vendar onadva.
Kar hitro pojdi za njima in mi ju pripelji, da ju raz-
trgam.«
Znova se je odpravil ãarovnik za njima. Deklica je to
spet zaãutila, naredila ãire ãare in izpremenila sebe v
kravico, njega pa v majhnega pastirãka, ki je kravico pa-
sel na zeleni trati.
âarovnik ju ni spoznal, zato je brez njiju pri‰el do-
mov.
âarovnica ga je spet prijela:
»Kje ju ima‰?«
Povedal ji je, da je videl samo mladega pastirãka, ki je
pasel kravico. Ona pa:
181
»Uh, da si tako neumen. To sta bila onadva. Vidim, da

moram sama za njima.« In res se je sama odpravila, da
bi ju dohitela.
Tudi v tretje je deklica zaãutila, da ju preganjajo. ·e to
je ãutila, da gre zdaj za njima ãarovnica. Zato je urno
poslednjiã naredila ãire ãare in tako sta se re‰ila.
Re‰ena deklica in pastirãek sta pri‰la sreãno domov.
Poroãila sta se in naredila veliko Ïenitovanje, na katero
sem bil tudi jaz povabljen. Dali so mi iz naprstnika jesti,
iz re‰eta piti; z lopato pa po zadnji plati, da je ‰e sedaj
poznati.
182
Podganek
ˆ
Z ivel je reven mladeniã, ki mu je bilo ime Podganek.
Ker je Ïivel v rev‰ãini, je tuhtal, kako bi pri‰el zlah-
ka do kruha; kajti delati se mu je toÏilo, stradati pa ni
hotel. Neko noã, ko ni mogel spati, jo iztuhta, da pojde
po svetu in se razglasi za desetnika. Takoj drugi dan po-
bere ‰ila in kopita ter gre svet goljufat.
Hodi po svetu ter pride k nekemu grofu in se mu izda
za desetnika. Grof mu pove, da je zmanjkal njegovi Ïeni
drag prstan in sumi, da so ga ukradli sluÏabniki. Obljubi
mu sto zlatnikov, ãe mu ga dobi in prinese nazaj.
Podganek gre k sluÏabnikom in zahteva, da vrnejo
prstan. SluÏabniki mu dajo prstan in ga prosijo, da bi jih
ne izdal pri grofu; za to mu obljubijo sto zlatnikov.
Podganek pa je bil zvit. Prstan da petelinu, da ga po-
Ïre; nato gre h grofu in mu pove, da prstana nimajo slu-
Ïabniki, temveã da ga je poÏrl petelin. Hitro zakoljejo
petelina in najdejo prstan v njegovem golÏunu. Grof mu
izplaãa obljubljenih sto zlatnikov in sluÏabniki tudi, ker
jih ni izdal.
Podganek se je smejal v pest, ker je zasluÏil tako na-
lahkem dvesto zlatnikov.
183
Zdaj se hoãe grof ‰e bolj uveriti o Podgankovem de-

setni‰tvu; zato prinese pod skledo pokrito podgano in
ga vpra‰a: »Kaj je notri?«
ˆPodganek je v veliki zadregi, zato zaãne vzdihovati v
svoji obupanosti: »O ti Podganek, kam si pri‰el! O ti
ubogi Podganek, kaj ti je storiti?«
»O ti spak ti; zdaj pa vem, da ve‰ vse,« mu reãe grof
ter privzdigne skledo in velika podgana ‰ine izpod nje.
Grof je mislil, da pravijo tam, kjer je bil Podganek
doma, podgani — podganek.
Ko se odpravi Podganek dalje po svetu, ga grof neko-
liko spremi. Po poti ga marsikaj spra‰uje. Pa se naenkrat
grof skloni, skrije nekaj prav naglo v pest ter vpra‰a
Podganka:
»Desetnik, kaj imam v pesti?«
»Kaj neki imate, maãje blato imate!«
Grof je imel res to v pesti, zato je Podganku verjel, da
je desetnik.
184
Praprotno seme
M ed zeli‰ãa, ki imajo vãasi ãudno moã, da nam

utegnejo v mnogih reãeh pomagati ali ‰kodovati
ali prihodnjo sreão ali nesreão prerokovati, spada tudi
praprot. Cela rastlina pa za to ni dobra, porabiti se more
lahko le seme. Praprotno seme ima namreã svojo moã
ravno h kresu, ko je dan najdalj‰i in noã najkraj‰a. Po-
slu‰aj, kaj se je nekdaj pripetilo.
Neki gospodar je imel hlapca. Vroã dan je bil; kosila
sta ves dan na travniku in zveãer Ïe trudna pri‰la do-
mov. Po veãerji ukaÏe gospodar hlapcu, naj oba vola
Ïene na pa‰o, ker gredo drugi dan po seno na najdaljni
travnik. Hlapec slu‰a, ãeravno ne prerad, ker bi raj‰i ‰el
spat. Komaj pride na travnik, kamor je vola nagnal na
pa‰o, Ïe truden sede na kamen in zadremlje. Ko se zbu-
di, ne vidi veã volov. Hitro skoãi na noge in ju gre iskat.
Dolgo je Ïe hodil in ves trudenje Ïe bil od kratkega
spanja, ‰e bolj pa od slabega pota. Preklinjal je in grozil,
da bo vola pretepel, ker sta se mu skrila. Ali kmalu ju je
zapazil v svoje veliko veselje v neki dolinici, ko sta med
praprotjo mirno leÏala in preÏvekovala. Nalahko stopi
bliÏe in se pripravlja, kako bi ju najbolj pretepel. Ves pa
185
se prestra‰i, ko zasli‰i glas starega vola, ki je govoril

mlaj‰emu te besede:
»Blagor tebi, tovari‰, ki bo‰ ‰e dolgo ãasa Ïivel in si ‰e
dobro klajo pri gospodarju sluÏil, jaz pa bom moral Ïe
prihodnjo jesen poginiti in moje meso bodo ljudje po-
jedli, kakor je Ïe njihova navada.« Îalostno je izrekel to
mlaj‰emu tovari‰u in debela solza se mu je udrla po licu.
— »Prihodnjo pomlad pa,« je govoril dalje, »bo‰ ti z no-
vim tovari‰em oral za repo, ali ko boste Ïe nekoliko
brazd na njivi zorali, se bo izpod brazde prikazala veli-
ka in stra‰na kaãa. Udrla jo bo za gospodarjem, ki bo
ravno pluÏil, in ga bo v nogo smrtno piãila.«
»Pa kaj, ali se mu ne bo moglo pomagati?« vpra‰a
mlaj‰i vol.
»Nihãe drug mu ne bo mogel pomagati kot le hla-
pec,« reãe dalje stari vol. »Hlapec bi mu pomagal, ãe bi
kaãi, brÏ ko se bo pokazala, z gorjaão pravo pot do go-
spodarja pokazal. Toda vstaniva in pojdiva domov, hla-
pec naju Ïe i‰ãe in gorje nama, ãe naju dobi.«
Ko to izreãe, vstaneta in gresta proti domu. Hlapec je
‰el mirno in pohlevno za njima, ‰e dotakniti se ni upal
nobenega, tako se je bal.
Ko se je pribliÏala jesen, je gospodar res prodal stare-
ga vola in v mesnici je prodani storil konec. Prihodnjo
pomlad, ko so za repo orali, se je vse zgodilo natanãno
tako, kakor je govoril vol na kresni veãer. Kaãa je prilezla
186
izpod brazde ter jo udarila za gospodarjem z odprtim

gobcem. Ali hlapec je dobro pazil nanjo in ji z gorjaão
razbil ãrepinjo. Ko je gospodar videl, kako ãudno ga je
hlapec re‰il, povpra‰a ves zavzet hlapca, od kod je on to
vedel. Ta pa je vse povedal, kar sta se vola pogovarjala.
Vendar pa hlapec ni ãisto niã vedel, kako da je on rav-
no takrat sli‰al vola govoriti. — Niã ni vedel, da se mu je
bilo praprotno seme usulo v ‰kornje, ko bi bil pa to ve-
del, bi ne bil niã sli‰al.
187
Pravljica o Dravi
B ilo je v tistih ãasih, ko na‰i pradedje rÏi in p‰enice

‰e niso poznali. Tedaj je Ïivel ob Dravi na Koro‰-
kem zelo bogat ribiã. Vse svoje premoÏenje si je prido-
bil s tem, da je pridno lovil ribe v Dravi. Poln hvaleÏnosti
je nekega dne vpra‰al Dravo:
»Mamica Dravica, s ãim naj ti povrnem, ker si mi po-
magala do blagostanja?«
Drava je nato odgovorila:
»Pojdi daleã po svetu. Tam v daljnem kraju najde‰ lju-
di, ki imajo bel in rÏen kruh; od vsakega mi po en hle-
bec kupi in mi ga prinesi!«
Ribiã se je odpravil na pot in pri‰el v bogate in lepe
kraje. Ljudje so tam jedli, ãesar on dotlej ni poznal: lep
kruhek. Kupil je dva hleba, kakor mu je bila Drava ve-
lela — naroãila. Ko se je vrnil, je vrgel hleb p‰eniãnega
in hleb rÏenega kruha v Dravo. — Nato je Drava zaãela
nara‰ãati in je poplavila ves levi in desni breg. Ko pa je
voda odtekla, je priãela zemlja odganjati lepo rÏ in ru-
meno p‰enico.
Tako so ljudje dobili seme in povsod so zaãeli sejati rÏ
in p‰enico.
188
Pravljica o Ïabi
N ekoã je Ïivela grofica. Imela je lep grad in veliko

posestvo, a Ïivela je popolnoma sama, neomoÏe-
na, z majhno delovno druÏino. Star‰i so ji bili Ïe davno
umrli. âeprav je bila grofica in plemenitega stanu, je ni
bilo sram dela. Sama je kuhala, sama je nosila vodo in
sekala drva, sama je molzla krave in jim skrbela za
krmo. Hodila je zanje Ïet travo na njivo.
Nekega dne je Ïela grofica deteljo na njivi, a kolikor-
krat je s srpom zamahnila, tolikokrat ji je bila zelena Ïa-
bica pod srpom. Tako ni mogla grofica niãesar naÏeti ne
da bi ranila Ïivalce. Dvakrat jo je tako odnesla daleã
stran, a Ïabica ji je bila ‰e vedno pod srpom. Jezna po-
loÏi grofica srp na stran, prime zeleno Ïival in jo odne-
se trikrat dlje, kakor jo je bila odnesla prviã in drugiã.
»Tukaj bodi!« ji reãe. »Ko pa bo‰ imela mlade, takrat
ti hoãem biti babica.«
Pustila je Ïabo tam in od‰la zopet Ïet. Sedaj je lahko
Ïela in naÏela je dovolj detelje za Ïivino, ker ji Ïaba ni
veã nagajala.
Potem je preteklo sedem let in grofica ie zopet Ïela
travo na njivi. Mimo nje se pripelje gospod v ãrni koãi-
189
ji, ki je bil obleãen v zeleno obleko in je imel rdeão ãe-

pico na glavi. Ko zagleda grofico na njivi, ustavi konje,
stopi iz voza, pristopi h grofici in jo takole nagovori:
»Izpolnite torej sedaj obljubo, ki ste jo bili storili pred
sedmimi leti!«
»Kak‰no obljubo? Jaz se niãesar ne spominjam.«
»Pred sedmimi leti ste neki Ïabici obljubili, da ji bo-
ste za babico, ko bo imela mlade. Ali se spominjate?«
»Spominjam se; no — in kaj potem?«
»Îaba ima sedem mladih in sedaj sem pri‰el po vas,
da ji boste za babico.«
Grofici se je stemnilo pred oãmi, gospod v zeleni ob-
leki in z rdeão ãepico na glavi — kj je bil sam vrag, Ïaba
pa njegova Ïena — pa je prijel grofico pod pazduho, jo
odvedel k vozu in jo posadil vanj. Sam pa je sedel na
voz, mahnil z biãem po konjih in ti so dirjali kot veter
dalje. Grofica ni niãesar videla, kajti vrag ji je vzel vid.
Vse naokrog je razsajala grozna burja, da grofica tudi
sli‰ala in ãutila ni niãesar. Vozila sta se pod zemljo tri
dni in tri noãi. âetrti dan sta se pripeljala v pekel in ‰ele
tu so se grofici odprle oãi. V zapu‰ãenem kraju je stala
vragova palaãa — pravi pekel. Grofica stopi v grad in
zagleda tam sedem mladih Ïab in med njimi staro, ki jo
je bila videla pred sedmimi leti na njivi. Vsaka izmed
Ïabic je imela neko orodje v rokah, kakor: vilice, Ïlico,
noÏ, sekiro, kroÏnik, kuhalnico in burkle.
190
Ko so Ïabe grofico zagledale, so jo prijazno pozdravi-

le. Stara Ïaba pa ji je velela, naj gre zamesit pogaãe in jih
speã, toda naroãila ji je, naj vzame za vsako pogaão sa-
mo eno Ïlico testa, ki so ga imeli v peklu vedno dovolj,
ãeprav niso nikoli nosili Ïita v mlin. Testo je bilo nam-
reã z zgornjega sveta, kjer imajo Ïene navado reãi, kadar
jim pade testo iz rok: »Idi k vragu!«
Îelja gospodinji se izpolni in tako imajo v peklu ved-
no dosti testa.
Grofica je tedaj od‰la pogaãe peã, a je vzela namesto
ene Ïlice testa dve Ïlici. Tako je napekla obilo pogaã.
Sedem dni je morala ostati grofica v peklu. Ko pa bi se
smela vrniti na drugi svet, ji je takole govorila stara
Ïaba:
»Moj moÏ te bo za to plaãal, da si bila moji deci babi-
ca. Ponujal ti bo denarja, kolikor ga bo‰ hotela, a ti ga ne
sme‰ vzeti. Zahtevaj samo one dvoje hlaãe, ki vise tam-
kaj na klinu. âe se ne da‰ pregovoriti, bo‰ hlaãe dobila,
ãeprav jih bo teÏko daI. Sicer ti jih bo dal, a jih bo hotel
vzeti nazaj. Zato sedaj zelo pazi, kaj ti povem. Hlaãe
deni v predpasnik in ga dobro pritisni k sebi, kajti moj
moÏ bo pri‰el za teboj v taki nevihti, da se bo drevje po-
diralo in bodo letele strehe raz hi‰. Tedaj trdno pritisni
k sebi predpasnik, da ti veter ne odnese hlaã. Ko pa pri-
de‰ do prve konoplje, lezi na zemljo in burja bo takoj
prenehala. Tako stori in dobro bo!«
191
Tako je govorila in svetovala vragova Ïena grofici, ko

moÏa ni bilo doma.
Na veãer se je vrnil moÏ domov in vpra‰al grofico za
plaão, ker je bila njegovi deci babica, rekoã:
»Kaj Ïeli‰ za plaão, ko si bila moji deci babica?«
»One dvoje hlaãe, ki vise tamkaj na klinu.«
»Tega ne, tega pa ne! Dam ti pa tretjino drvenke pe-
nez1!«
»Jaz Ïelim samo hlaãe, ki vise tamkaj na klinu.«
»Ne, ne! Dam ti raj‰i pol drvenke zlata.«
»Jaz hoãem samo hlaãe in niã drugega!«
»Celo drvenko zlata ti dam namesto hlaã!«
Vrag je sprevidel, da se grofica ne da pregovoriti, pa
ji je jezen dal hlaãe. Grofica jih dene v predpasnik, se
poslovi in odide. Toda ni bila ‰e daleã, ko je nastala taka
burja, da so se lomila drevesa in se podirale strehe raz
hi‰. Grofica si je dobro zapomnila besede vragove Ïene
in je trdno stiskala predpasnik k sebi, da bi ji veter ne
odnesel hlaã, ki jih je nosila v predpasniku.
Ko pa je pri‰la do prve konoplje, je legla na zemljo in
burja je takoj minila. Vrag sedaj ni imel veã moãi do nje
in se je z groznim rjovenjem in ‰umom odpravil nazaj v
svoje kraljestvo.
Grofica pa je potovala sedem let in zopet pri‰la v svo-
jo domovino na svoj grad. Tukaj je poloÏila hlaãe na
1 drvenika = mernik (lesena posoda za merjenje Ïita, 28 litrov); penezi = denar
192
mizo in glej! — Zletela sta dva bela goloba skozi okno

proti nebu. Bila sta to grofiãina oãe in mati, ki sta bila do
tedaj v peklu.
193
Prijazna in prepirljiva deklica
U boga deklica je imela hudo maãeho. Ta pisana

mati je bila vsa zaljubljena v svojo pravo hãerko,
ki je ubogo deklico tudi sovraÏila in preganjala, kjer je le
mogla. V bliÏini je stal grad, v katerem je vsako noã stra-
‰ilo. V ta grad je nekoã poslala maãeha svojo siroto pre-
noãevat, ker je na tihem mislila, da se je tako znebi.
Sirota je ubogala in bila vesela, da je vsaj preko noãi
ne bo nihãe preganjal. V kuhinji na gradu si je priãela
pripravljati veãerjo in ‰e preden je bila veãerja kuhana,
je primijavkal mucek: »Deklica, ali bo tudi zame kaj ve-
ãerje?«
Deklica prijazno odgovori: »O, da, kar v sobo stopi,
bova vsaj druÏno veãerjala!«
Deklica je kuhala dalje. Komaj je bil maãek v sobi, Ïe
se prikaÏe na pragu kuÏek: »Deklica, mi bo‰ dala kaj ve-
ãerje?«
Deklica spet reãe: »O, da, kar v sobo stopi, tam Ïe
munej1 ãaka!«
Nato pride ‰e petelinãek in jo prosi za veãerjo. Dekli-
ca tudi njega po‰lje prav tako prijazno v sobo k maãku
1 munej = maãek.
194
in psiãku. — Ko je deklica veãerjo skuhala, so vsi skupaj

jedli, nato pa legli spat.
Ponoãi prilomasti v sobo stra‰en moÏ. Deklica v stra-
hu zajoka in priãne klicati: »Munej, munej, mevkaj, da
me moÏ ne sne! — KuÏej1, kuÏej, lajaj, da me moÏ ne
pojé! Petelinãek, poj, poj, da me moÏ ne poÏre!«
Maãek je zamijavkal, psiãek zalajal, petelinãek zapel;
moÏ pa se je ustra‰il, vrgel v sobo zlat kolovrat in od‰el.
S tem kolovratom je pri‰la sirota zjutraj domov. Po-
Ïre‰na maãeha je zlati kolovrat vzela in drugi veãer po-
slala svojo hãerko-ljubljenko v grad, rekoã: »âe je ta ne-
umnica toliko prinesla, dobi‰ ti ‰e kaj lep‰ega in bolj-
‰ega!« Zato je zveãer poslala njo prenoãevat v grad.
Tudi hudobna deklica si je v gradu kuhala veãerjo, pa
pride maãek in jo vpra‰a: »Deklica, mi bo‰ dala kaj ve-
ãerje?«
Ona pa ga je ozmerjala: »Zate ni niã, mrha maãja!«
Nato pride psiãek in jo prosi za veãerjo.
»Poberi se, grdoba!« in ga zapodi.
Nazadnje pride ‰e petelinãek in ga naÏene: »Jastreb
naj te odnese, kruljavec!«
Nato je sama poveãerjala in legla spat.
Ponoãi spet prilomasti stra‰ni moÏ in deklica v stra-
hu priãne klicati: »Munej, munej, mevkaj, da me moÏ ne
sne!«
1 kuÏej = psiãek (kuÏek)
195
Maãek pa ji odgovori: »Sama jedla, sama mevkaj!«

Deklica spet: »KuÏej, lajaj, da me moÏ ne pojé!«
»Sama jedla, sama lajaj!«
»Petelinãek, poj, poj, da me moÏ ne poÏre!«
»Sama jedla, sama poj!«
Nihãe se ni oglasil zanjo. Stra‰ni moÏ je zlahka opra-
vil svoje: zgrabil jo je in jo na kose raztrgal, glavo pa po-
stavil na okno.
Ker zjutraj deklice ni bilo domov, jo je ‰la mati iskat
in z grozo je videla, kaj se je s hãerko zgodilo.
196
S kaão se je oÏenil
K met je imel tri sinove. Najstarej‰i bi se bil rad oÏe-

nil, pa si tega ni upal povedati oãetu. Zato se s
srednjim bratom dogovorita, da pojdeta druÏno iskat
nevesto po svetu. Konãno se le ojunaãita, stopita pred
oãeta in mu razodeneta svoj sklep, rekoã: »Oãe, midva
greva po svetu neveste iskat.«
»Joj, sinko! TeÏko je to za siromaka, kakor smo mi vsi.
Kdo naj te vzame?« pravi oãe. Vendar se dogovore tako,
da gre najstarej‰i prvi po svetu. âe se njemu posreãi, da
dobi Ïeno, potem ‰ele naj gre drugi.
Starej‰i sin odide ter pride do velikega gozda. Vso pot
si lepo ÏviÏga in prepeva. V tistem gozdu pa je imel svo-
jo hi‰ico starãek, ki je Ïivel Ïe sto in sedem let. »Kam si
namenjen, sinko, ko si tako lepo ÏviÏga‰ in brezskrbno
prepeva‰?« ga vpra‰a starãek.
»Kaj bi si ne ÏviÏgal, kaj bi ne pel, ko pa si grem ne-
vesto iskat!« mu odgovori deãko. »Morda pa le najdem
tako, ki bi vzela siromaka za moÏa.«
»No, saj to ni tako teÏko,« mu pravi starãek. »Kar poj-
di po tej poti dalje, in ko pride‰ iz gozda, zapazi‰ hi‰ico.
Tam se oglasi in zve‰ vse drugo.«
197
Deãko se lepo zahvali za dober svet in gre dalje, dok-

ler ne pride do tiste hi‰ice, kakor mu je bil starãek pove-
dal. Tam se oglasi in pove, kaj bi rad.
»Tri hãere imamo pri hi‰i,« pravi mati. »Izberi si, ka-
tera ti je po volji, pa pojdita.« — Tretji dan je Ïe najsta-
rej‰i sin z nevesto doma pri oãetu.
»Oãe,« reãe drugi sin ‰e isti dan. »Tudi meni ni Ïive-
ti brez Ïene. Îe jutri jo grem tudi jaz iskat.«
Srednjemu bratu se je prav tako godilo kakor starej-
‰emu. Tudi on pride v tisti gozd do onega starãka. Ta ga
napoti k hi‰ici ob robu gozda in tam si izbere izmed
dveh hãera eno za Ïeno. Tretji dan se Ïe vrne z njo k
oãetu.
»Oãe!« se oglasi nato najmlaj‰i sin pri oãetu. »Tudi jaz
bi se rad oÏenil, ãeprav me imate vsi za tepãka. Morda
pa le najdem katero, ki me vzame.« — Oãe maje z gla-
vo in ga odvraãa na vse naãine, da bi ga pregovoril. Ker
si pa le ne da niãesar dopovedati, ga slednjiã vendarle
pusti, da si gre tudi on iskat Ïene po svetu.
In gre, gre ‰e najmlaj‰i sin ter si lepo ÏviÏga in prepe-
va, ko misli, kako bo lepo, ko bo tudi on pripeljal mla-
do Ïenico na dom. Pa pride tako do stare vrbe kraj pota.
»MiÏek, kam pa tako veselo?« ga vpra‰a glas.
»Po svetu, prijatelj; Ïeno si grem iskat.«
»Hm, ãe nima‰ druge Ïelje, ti to tudi jaz lahko izpol-
nim. Kar mene vzemi za Ïeno!« se zopet oglasi isti glas.
198
»Kdo pa si ti, ki me pozna‰ in kliãe‰ po imenu?«

vpra‰a MiÏek, se ozira okoli sebe, a nikogar ne vidi.
»Jaz sem kaãja kraljica.«
»Kje pa vendar tiãi‰, da te ni videti?«
»V vrbi sem. Kar poglej!«
MiÏek pogleda v votlo vrbo in res zagleda dolgo, grdo
in ostudno kaão, ki se vije proti njemu in sika z razcep-
ljenim jeziãkom. MiÏek se je moãno prestra‰il.
»Vidim, da se me boji‰,« spregovori kaãa. »Pa bodi
brez skrbi. Prav niãesar ti ne storim. âe pa hoãe‰ biti
sreãen, me poslu‰aj in napravi, kakor ti naroãim: Tu
ima‰ kljuãek. âe ta kljuãek v Ïepu trikrat obrne‰, ti da
vsega, ãesar si poÏeli‰. Zdaj pa pojdi domov ter pripra-
vi vse potrebno za gostijo. Potem pridite po mene, in
sicer s takim vozom, ki ima lestvenice. Na vozu naj sedi
sedem goslaãev: ‰est ãrnih in en bel.«
Deãko res vzame kljuãek, ki je bil ves zlat, gre domov
in pove oãetu vse, kako se mu je godilo. »I, pa poizku-
si, ãe res kaj zmore tvoj kljuãek,« pravi oãe. »Potem bo-
mo Ïe videli, kaj se da napraviti.«
MiÏek trikrat obrne zlati kljuãek.
»Skledo gibanic na mizo!« ukaÏe. A komaj izgovori,
Ïe so na mizi ravnokar peãene gibanice, da se ‰e kadi iz
njih.
»Tri vrãe vina bi nam ne ‰kodilo,« si misli MiÏek in
199
zopet zasuãe zlati kljuãek. In glej! Ïe stojijo trije vrãi

sladkega vina pred njimi.
»Sinko, tvoj kljuãek je pa res nekaj vreden,« pravi oãe.
»Napravimo torej vse tako, kakor je ukazala kaãja kra-
ljica.«
Drugi dan se Ïe peljejo k vrbi, prav tako kakor je na-
roãila kaãa: z lestvenim vozom in s sedmimi goslaãi. Ko
pridejo tja, se priplazi kaãa iz vrbe in sika z jezikom. Vsi
se je grozno boje in se stiskajo na vozu razen Ïenina Mi-
Ïeka.
»Nikar se me ne bojte! Jaz vam samo dobro Ïelim,«
spregovori kaãa in zleze na voz k Ïeninu na pravo stran.
Ta dva sedita spredaj na vozu, vsi domaãi in povablje-
ni gostje pa zadaj. Tako se odpeljejo domov, kjer jih je
ãakala gostija. Gostje si komaj upajo za mizo. Nevesta-
kaãa se potegne pod mizo, le glavo steguje na mizo ter
se stiska k Ïeninu MiÏeku, ki sta se mu ‰kodoÏeljno po-
smehovala starej‰a brata, da si je tepãek MiÏek izbral
tako Ïeno. Ko pa udari ura polnoã, poãi grdi kaãi-nevesti
koÏa in poleg Ïenina naenkrat vstane prekrasna dekli-
ca, vsa v zlati obleki in z zlato krono na glavi.
»Ti si me re‰il in me vzel za Ïeno, ljubi moj MiÏek,«
pravi Ïeninu prelepa nevesta. »Odslej sem tvoja in naju
moreta loãiti le motika in lopata, pa niã drugega na sve-
tu.«
200
Tako je tudi bilo. Zadovoljno in sreãno sta Ïivela dol-

go let. Morda Ïivita ‰e danes, ãe ju nista loãili motika in
lopata.
201
Sam
B ila je jesenska noã. V temnem gozdu si je bil moÏ

nalovil polhov. Ker je bil laãen, je zanetil ogenj, da
bi si jih spekel. Ko jih je obraãal v Ïerjavici, se mu je pri-
bliÏal hudobec, ki je iskal krastaãe po gozdu.
»Kako ti je ime?« nagovori zlodej polharja.
»Sam mi pravijo,« odvrne le-ta.
»Dovoli mi, Sam, da speãem nekoliko krastaã pri tvo-
jem ognju; zelo sem laãen.«
»Tega ti nikakor ne dovolim,« se odreÏe polhar; »za-
kuri si, ãe hoãe‰ veãerjati!«
»âe mi zlepa ne dovoli‰, dovoli‰ mi zgrda,« zarenãi
hudiã.
»Pa se spoprimiva,« mu jezno odgovori polhar, zgra-
bi, kot bi pihnil, goreãe poleno in neusmiljeno udriha
hudiãa po glavi in kosmatem licu. Ves osmojen in ope-
ãen se spusti ãrni hudobec v temni les ter kliãe rjoveã in
tuleã tovari‰e na pomoã. Kmalu se zbere okoli njega tol-
pa peklen‰ãkov.
»Kdo te je pa tako osmodil?« ga vpra‰ajo prijatelji.
»Oj Sam, Sam,« tuli opeãeni zlodej.
202
»âe si se sam, pa sam trpi. âemu tedaj rjove‰ in kliãe‰

nas na pomoã?«
Rekó in se razidejo zopet po temnem lesovju, vsak na
svojo stran, vsak po svojem opravku.
203
Samson in ãevljarãek
S voje dni je Ïivel ãevljarãek, ki je raj‰i lagal, kakor na-

bijal Ïeblje v podplate. Nekoã ga je zanesla pot mi-
mo Samsonove bajte. Samson je sedel pred svojo bajto
in se grel. Bil je tolik orjak, da bi lahko nesel pol hriba v
ko‰u.
âevljarãek se je postavil predenj in mu predlagal, naj
se poizkusita, kdo od njiju je moãnej‰i. Velikan je debelo
pogledal pritlikavca in rekel:
»Ali te je ‰e kje kaj? Ti se hoãe‰ poizkusiti z menoj v
moãi? Kar pridi jutri zjutraj, kamenje bova s pestmi dro-
bila.«
Drugo jutro je zavezal zviti ãevljarãek v ruto kepo
skute in ‰el k Samsonu kamenje drobit. — Velikan je po-
grabil debelo skalo, jo del na koleno in udaril po njej s
pestjo s tako moãjo, da se je zdrobila v prah. âevljarãek
pa je vzel iz rute kepo skute, jo del na koleno in udaril
s pestjo, da je brizgnila na vse strani.
Samson je rekel:
»Poglejva, kdo je bolje zdrobil svoj kamen. Moj je
prah.«
204
»To ‰e ni niã! Iz mojega se je kar voda pocedila,« mu

je odgovoril ãevljarãek.
Samson se je ãudil: »MoÏa ni nikjer niã, a moãan je le.
Jutri se bova sku‰ala, kdo vrÏe kamen bolj daleã.«
âevljarãek si je prinesel drugo jutro vrabca v Ïepu.
Samson je pograbil skalo in jo zabrusil s tako silo, da je
ãevljarãka, ki mu je stal preblizu, skoraj odneslo. Ta pa
je vzel iz Ïepa vrabca in ga izpustil, da je zletel ‰e delj od
Samsonove skale ter sploh izginil nekam za goro.
Samsona je jezilo, da ga mali ãevljarãek preka‰a, toda
ni odnehal. Rekel je:
»Jutri greva pa ãe‰nje zobat.«
Drugo jutro sta ‰la ãe‰nje zobat. Samson upogne de-
belo vejo in obira ãe‰nje. âevljarãek pa kar zleze na
upognjeno vejo in brez skrbi zoblje. Zdajci zagleda
Samson na drugem vrhu lep‰e ãe‰nje, zato spusti upog-
njeno vejo. Toda joj! »Frrr!« je smuknila veja v zrak in z
njo je odletel tudi ãevljarãek, ki je sedel na njej.
Padel je na tla onstran plota ravno pred staro Ïenico,
ki je ‰la po poti.
»JejÏe‰a! … Kako sem se ustra‰ila!« je dejala Ïenica, ki
se je od strahu vgriznila v jezik z edinim zobom, ki se ji
je ‰e majal v dlesnih. Nato je zaãudeno vpra‰ala:
»Prijatelj, od kod ste pri‰li?«
»Naravnost iz nebes!« se je zlagal ãevljarãek.
»Jejhata, iz nebes?« se je ãudila Ïenica in se pokriÏa-
205
la. »Potem ste pa videli gori mojega rajnkega MatevÏa.

Kako se mu kaj godi?«
»Dandanes je povsod slabo,« je rekel ãevljarãek. »V
nebesih ‰e celo, ker je gori Ïe preveã ljudi in nimajo kaj
jesti. Va‰ MatevÏ je Ïe bolj star, zato ga drugi ‰e bolj od-
rivajo. Tako mi je rekel, naj poprosim pri vas zanj nekaj
klobas in denarja za pribolj‰ek.«
»Jej, jej, kaj mi poveste!« se je ãudila Ïenica, da ji je
sapo jemalo. »·e v nebesih trpi moj rajni MatevÏ po-
manjkanje! Roãno mu pripravim kaj za pribolj‰ek, ãe
hoãete res vzeti s seboj.«
»Pa le hitro,« je rekel ãevljar, »ker se mi mudi. Obis-
kati moram ‰e svojce mnogih drugih nebe‰ãanov, za ka-
tere imam sporoãila.«
Îenica je peljala ãevljarãka domov in silila vso pot z
vpra‰anji vanj, da reveÏ Ïe ni veã vedel, kaj bi ji povedal.
Doma se je zavrtela okrog ognji‰ãa in kmalu je bil pe-
ãen v lep kos kraãe in pripravljene klobase. âevljarãek je
vse pospravil. Ko je odhajal, mu je naroãila, naj MatevÏa
prav lepo pozdravi. Stisnila mu je ‰e nekaj stotakov za
ljubega MatevÏa, svojega rajnkega moÏa. âevljarãek je
vse lepo obljubil in od‰el.
Proti poldnevu se je vrnil Ïeniãin sin iz mesta. Ona
mu je povedala, kak‰en nepriãakovan obisk je imela in
kako je poslala svojemu rajnemu MatevÏu nekaj klobas,
206
kraão in denarja. Sin je spoznal, da jo je nebe‰ki odpo-

slanec prav po‰teno potegnil. Zajahal je konja in hitel za
njim po cesti.
Ko je bil ãevljarãek Ïe daleã, je zasli‰al, da nekdo jez-
di za njim. Skoãil je kraj ceste, snel klobuk z glave in ga
ti‰ãal k tlom, kakor bi nekaj skrival.
Îeniãin sin je prijezdil mimo in ga vpra‰al:
»Ali ãepite Ïe dolgo ãasa tu ob cesti?«
»Danes od sonãnega vzhoda dalje,« se je spet zlagal
ãevljarãek.
»Kaj pa delate tukaj, ãe smem vpra‰ati?« je rekel sin.
âevljarãek se je namuznil in rekel:
»Glejte, sreão sem ujel. Zlatega ptiãa imam pod klo-
bukom. âakati moram, da sonce zaide. Prej ga ne smem
pogledati.«
»Jej, jej, kaj pravite!« se je zaãudil sin. »Ali ste videli
kak‰nega tatu, da bi beÏal tod mimo?«
»Videl sem ga,« je rekel ãevljarãek. »Pol ure je morda
od tega.«
»Kak‰en pa je bil?« je poizvedoval sin.
»Ej, kak‰en? Kot drugi ljudje. TeÏko ga ujamete, vam
pravim. Najbolje je, da skoãim jaz za njim, ki sem ga
videl. PodrÏite mi samo moj klobuk z zlatim ptiãem za
nekaj ãasa in posodite mi va‰ega konja. Roãno vam pri-
peljem tatu. Toda gorje, ãe mi pred sonãnim zahodom
odkrijete zlatega ptiãa pod klobukom.« Tako je rekel
207
ãevljarãek. Sin je bil zadovoljen s tem, posodil mu je ko-

nja in ti‰ãal klobuk k tlom.
Tako je ãakal eno uro, dve, toda ãevljarãka le ni hotelo
biti nazaj. Tatu seveda tudi ne. Tako je ãakal zaman do
veãera. Ko je sonce za‰lo, si je mislil: »Vsaj zlatega ptiãa
mu vzamem, ãe me je Ïe za konja osleparil.«
Privzdignil je od strani klobuk in zaãel z roko prav
previdno in poãasi segati po zlatem ptiãu. Ko je zagra-
bil, je drÏal v pesti — prazen niã.
Zdaj je spoznal, da ga je tat osleparil ‰e za konja. ·el
je Ïalosten domov. Îenica ga je vpra‰ala:
»Ali si dohitel tistega, ki je nesel pribolj‰ek mojemu
rajnemu MatevÏu?«
»Dohitel,« je rekel sin, »in ‰e konja sem mu dal, da bo
prej opravil svoje posle tu na zemlji in laÏe pri‰el v ne-
besa.«
208
Sedem laÏi
B ila je Ïena, ki je imela tako lepo hãer, da ji v vsem

kraju ni bilo para, pa so ji ãuda v oglede hodili.
Îena pa je rekla: »Kdor hoãe dobiti mojo hãer, mora
tako dolgo z menoj govoriti, da bom rekla, to je laÏ.«
Neki gospod je imel tri hlapce. Najmlaj‰ega med te-
mi sta druga dva imela za norca.
Nekoã so peljali tri voze gnoja mimo tiste Ïene.
Zjutraj je rekel starej‰i hlapec: »Danes bomo peljali
gnoj mimo tiste Ïene. Danes bomo z njo govorili in jo
pripravili, da bo rekla: To je laÏ.«
Najmlaj‰i reãe: »Tudi jaz bom govoril z njo.«
Zdaj reãe starej‰i hlapec: »Dobro jutro bog daj, mati!
Kaj delate, mati?«
Îena reãe: »Zelje plevem.«
Zdaj dalje ne ve kaj z njo govoriti, da bi Ïena rekla, to
je laÏ.
Zatem pripelje srednji hlapec in reãe: »Dobro jutro
bog daj, mati! Kaj delate, mati?«
Îena mu reãe: »Zelje plevem.«
Zdaj tudi on dalje ne ve kaj z njo govoriti, da bi Ïena
rekla, to je laÏ.
209
Zdaj pripelje najmlaj‰i hlapec in reãe: »Dobro jutro

bog daj, mati! Kaj delate, mati?«
Îena mu reãe: »Zelje plevem.«
On pa ji reãe: »Mi smo ga Ïe dolgo devet kadi nare-
zali.«
Îena mu reãe: »To je dobro.«
A hlapec reãe: »Ni dobro, ker nam je vse segnilo.«
Îena reãe: »To je slabo.«
A hlapec reãe: »Ni slabo; smo ga zvozili na njivo in je
zraslo debelo hrastje.«
Îena reãe: »To je dobro.«
A hlapec reãe: »Ni dobro, hrastje je bilo vse votlo.«
A hlapec reãe: »Ni slabo, ker je bilo polno meda.«
Îena reãe: »To je dobro.«
A hlapec reãe: »Ni dobro; pri‰el je medved pa je vse-
ga pojedel.«
A hlapec reãe: »Ni slabo; smo dobili medveda, pa smo
devet kadi meda iz njega iztisnili.«
A Ïena reãe: »To je sakramenska laÏ.«
Tedaj ti je najmlaj‰i hlapec dobil hãer, ãeprav sta ga
starej‰a dva imela za norca.
210
Sedem let pri beli kaãi
S voje dni je hodil majhen deãek v gozd po drva. Ne

kega dne je ‰el mimo globoke jame, spolznilo mu je
in je padel vanjo. V jami je bilo mnogo kaã, a prva med
njimi je bila kaãja kraljica ali kaãji lev, bela kaãa z ble-
steãim demantom na glavi. Deãek se je bal kaã, vendar
mu niso niã hudega storile. Naglo se jih je privadil, le
laãen je bil. Videl pa je, kako liÏejo kaãe neki kamen, pa
ga je zaãel tudi sam lizati in ni bil veã laãen. Tako je pre-
Ïivel v luknji med kaãami sedem dolgih let. Ko je sedmo
leto minilo, mu je kaãja kraljica rekla:
»Sinko, ti bi ‰el rad domov, ali ne?«
»Seveda, rad bi ‰el domov,« ji je odgovoril deãek, »sa-
mo ne vem, kako.«
»Ne skrbi za to,« mu je odvrnila kaãja kraljica, »toda
gorje ti, ãe nas izda‰!«
Deãek je prisegel kaãji kraljici, da je ne izda, potem ji
je sedel na rep in ona ga je vrgla iz jame.
Deãek je ‰el vesel proti domu. Vsi domaãi so se mu
zelo ãudili, ker so mislili, da je Ïe davno mrtev. Na vse
naãine so ga domaãi prosili in silili, naj jim pove, kje je
bil toliko ãasa. Deãek pa se je branil, dolgo ãasa se je
211
branil, a ko oni le niso mirovali, jim je povedal, da je bil

v jami pri kaãji kraljici. Zdaj spet niso prej mirovali, dok-
ler ni obljubil, da jim pokaÏe kaãjo kraljico.
·li so k jami. Deãek je splezal na deseto bukev od
jame in glasno zaÏviÏgal. ZaÏviÏgal je prviã — niã, za-
ÏviÏgal je drugiã — zopet niã, zaÏviÏgal je tretjiã — in iz
jame se je prikazala kaãja kraljica, bela kaãa z deman-
tom na glavi.
Îalostno je spregovorila:
»Sinko, sinko, zakaj si mi prisegel, da me ne izda‰?«
— Potem je rekla navzoãim, naj ji puste, da se ‰e enkrat
obrne. A ko se je obrnila, je podrla devetero bukev, le
desete ni mogla, na kateri je ãepel deãek. Sreãa njegova,
da je zplezal na deseto bukev, kajti drugaãe bi bilo po
njem.
212
Sin jeÏ
M ati je bila sinu zavdala, da je postal jeÏ. Sin — jeÏ

pa je dejal:
»Zdaj bom ‰el po svetu.«
Pri‰el je k nekemu kmetu in ga takole prosil:
»Dajte mi, da bom gnal pra‰iãe past. Vsako leto en-
krat bom prignal domov; sto mi jih boste dali in sto veã
jih bom prignal domov.«
»Ti ne more‰ pasti, kaj bo neki jeÏ!« je odgovoril
kmet. JeÏ pa je tako dolgo prigovarjal, da mu jih je napo-
sled kmet le dal.
Med letom je pri‰el v gozd moÏ, ki ni veã znal iz nje-
ga, in je rekel:
»Svinje so tu, pastirja pa ni, da bi mi pot pokazal.«
Pa se oglasi za parobkom jeÏ:
»Tu sem, tu; le pojdite, vam Ïe pokaÏem pot.« In mu
jo je pokazal.
Drugo leto je spet pri‰el tisti moÏ v gozd in dejal:
»O joj, svinje so tu, pastirja pa ni, da bi mi pokazal
pot.«
In spet se je oglasil jeÏ za parobkom:
»Saj sem tukaj, le brÏ pojdite, da vam pokaÏem pot.«
213
Vsako leto je gnal jeÏ svinje domov; sto jih je gnal past,
dvesto jih je prignal nazaj.
Tretje leto je spet pri‰el moÏ v tisti gozd in rekel:
»O joj, svinje so tu, pastirja pa ni, da bi mi pokazal
pot.« Spet se je oglasil jeÏ za parobkom:
»Saj sem tu, le hitro pojdite, da vam pokaÏem pot.«
Med potjo je rekel moÏ jeÏku:
»Koliko pa bo‰ hotel imeti, ker vsako leto zaidem in
mi vsako leto pokaÏe‰ pot?«
JeÏ pa je dejal:
»Niã drugega ne, kakor eno va‰ih hãera, saj jih ima-
te tri.«
MoÏ mu je obljubil in je ‰el potem domov. Doma je
povedal, kaj je jeÏu obljubil in kako je bilo. Hãere pa so
rekle:
»Zakaj bi ga ne vzele, ãe je le kaj zal.« Mislile so nam-
reã, da se za jeÏa le pi‰e.
JeÏ je prignal svinje domov in kmet mu je dal plaãilo
za vsa tri leta. Nato je rekel jeÏ kmetu:
»Zdaj pa le pojdite z menoj, se greva Ïenit!« Gospo-
dar pa mu je odgovoril:
»Kdo neki le bo tebe vzel?«
»Boste videli, da me bo.« In sta ‰la. — Nato je rekel
jeÏ: »Jaz bom sedel na petelinu, vi pa na konju.«
Priãela sta jezditi proti hi‰i, kjer se je jeÏ nameraval
Ïeniti; konj je priãel rezgetati, petelin pa peti. Ljudje in
214
domaãi so spra‰evali, kdo prihaja, da je taka reã, oãe pa

je rekel:
»Snubaãi gredo.« Hãere pa hude …
Pri‰la sta v hi‰o in vpra‰ala. Starej‰a hãi je rekla: »No-
ãem te, raj‰i si vrat prereÏem.«
Druga je tudi dejala:
»Jaz te tudi noãem, raj‰i skoãim v vodo.«
Najmlaj‰a pa je odgovorila:
»Jaz ga pa vzamem.«
Nato so od‰li k poroki. Ko so prispeli do obzidja, je jeÏ
rekel:
»Le pojdite dalje, kmalu pridem za vami, grem ‰e ma-
lo tja na pokopali‰ãe.«
JeÏ je izginil za zidom, od druge strani pa je pri‰el ta-
ko lep mladeniã, da ga ni bilo lep‰ega. Drugima dvema
sestrama je bilo tako Ïal, da si je starej‰a prerezala vrat
in srednja skoãila v vodo.
JeÏ je nevesto odpeljal na svoj dom, kjer je bil prej.
Bila sta bogata in sta dolgo Ïivela. Njuni otroci pa Ïive
morebiti — ‰e zdaj.
215
Stekleni most
ˆ
Z ivel je nekdaj oãe, ki je imel tri sinove, dva sta bila
pametna, tretji pa je bil podpeãnik. Ta je namreã
vedno sedel v podpeãku, zato so ga sploh tako imeno-
vali. Oãe zboli na smrt. Pokliãe svoje tri sinove ter jim
reãe:
»Po dedi‰ãino si pa morate priti tretji veãer na moj
grob. Prvi veãer naj pride starej‰i, drugi veãer srednji,
tretji veãer pa najmlaj‰i!«
Ko starãek umrje, si starej‰a dva ne upata na poko-
pali‰ãe, ãe‰ naj gre najmlaj‰i, da ga oãe raztrga. In res
odide najmlaj‰i na oãetov grob.
Nato pride oãe in reãe: »Ali si ti tukaj?« in mu da
oreh, ki naj ga dobro shrani. — Drugi veãer mora spet iti
najmlaj‰i namesto srednjega in oãe mu da spet oreh, ki
ga shrani k prej‰njemu. Tretji veãer pa pride vrsta nanj;
zato spet odide na pokopali‰ãe in oãe mu reãe: »Ali si ti
tukaj?«
»Da, jaz sem,« odgovori sin in oãe mu spet da oreh, ki
ga shrani k prej‰njima v pokopali‰ãnem zidu. Ko pride
domov, ga brata vpra‰ata, kaj je prej‰nja veãera videl na
pokopali‰ãu.
216
Nekaj ãasa mine po tem dogodku, ko da bliÏnji kralj

svojo hãer, ki je bila godna za moÏitev, za stavo. Nare-
diti da velik steklen most; kdor prejezdi ta most, dobi
kraljestvo in kraljiãno.
Starej‰a brata si kupita imenitna konja, kajti vsak je
hotel poskusiti svojo sreão. Ko starej‰a brata odjezdita,
gre Podpeãnik na pokopali‰ãe in vzame oreh, ki ga je bil
dobil prvi veãer namesto starej‰ega brata. Stre ga in naj-
de v njem voja‰ko obleko in lepega konja. Nato se brÏ
preobleãe v vojaka, zasede konja in zdirja proti mostu.
Pred mostom je bilo zbrano Ïe veliko imenitne gospo-
de in veliko hrabrih junakov je Ïe poizkusilo svojo sreão,
a nobeden ni zmagal; vsak se je s konjem povaljal po
mostu. Konj na‰ega vojaka pa je skoãil kvi‰ku in kakor
bi trenil, je bil na drugi strani, in kakor blisk je spet izgi-
nil, da nihãe ni vedel, kam.
Zdaj kralj ni vedel, kdo je dobil stavo. Zato da spet
razglasiti, da kdor preskoãi most, dobi, kar je Ïe oblju-
bil. Spet gre najmlaj‰i na pokopali‰ãe in stre oreh sred-
njega brata. V njem najde obleko za ãastnika in srebrne-
ga konja. Hitro odjezdi k mostu. Tudi zdaj je dobil sta-
vo on, medtem ko nihãe drug ni mogel ãez. Spet je izgi-
nil, da kralj ni vedel, kdo je dobil stavo. Zato da ‰e en-
krat razglasiti, kdo more preskoãiti most. Mlaj‰i gre zdaj
po svoj oreh, in ko ga stre, najde v njem obleko za kra-
ljeviãa in — zlatega konja. BrÏ ga zasede ter odjezdi pro-
217
ti mostu. Tu ga Ïe vsi priãakujejo in Ïele, naj bi on prvi

poskusil sreão. On pa odvrne: »Zadnji sem pri‰el in zad-
nji tudi poizkusim svojo sreão.«
Vsi so poizkusili, a nihãe ni mogel ãez. Ko pa je po-
izkusil Podpeãnik, je bil kakor blisk na drugi strani mo-
sta. Nato je hotel brÏ pobegniti, pa pristopi kraljiãna in
mu pritisne na ãelo svoj kraljevski peãat, da bi ga v pri-
hodnje takoj spoznala. Ko spet mine leto in se nihãe ne
oglasi, razpo‰lje kraljiãna vojake okoli, da bi poiskali ti-
stega, ki ima na ãelu njen peãat. Ti res pogledajo vsake-
ga mladeniãa na ãelo, a noben ni imel peãata. Ko pa
pridejo v hi‰o treh bratov, prideta starej‰a brata praz-
niãno obleãena. Ko ju vojaki pregledajo in ne najdejo
peãata, ju ‰e vpra‰ajo: »Ali imate koga drugega pri hi‰i?«
— »Nikogar razen Podpeãnika, ki tu pod peãjo sedi.« Ko
mu pogledajo na ãelo, najdejo na njem kraljiãin peãat.
Roãno mora z njimi v kraljevi grad in ãez nekaj dni ga
kronajo za kralja.
218
·est volkov
ˆ
Z ivela sta oãe in mati, ki sta imela ‰est otrok. Bili so
vsi deãki. Mati jim je pekla kruh samo takrat, ko jim
je oãe prinesel moko. To je bilo vsako soboto. Ves teden
je mlatil zdaj pri tem, zdaj pri onem kmetu, v soboto pa
je prinesel domov mertek1. Gredoã domov, je vedno sto-
pil v mlin, da je zmlel zrnje. Potem ga je vseh ‰est ma-
lih sinov Ïeljno ãakalo, da je pri‰el po poti iz gozda. Tekli
so mu naproti in mu klicali:
»Ajtek, ajtek, ste prinesli moko, da bomo spekli
kruh?« Oãe se je sreãen smehljal in jim rekel:
»Sem prinesel, sem!«
Nekoã je mati mesila kruh. Otroci, laãni kakor vedno,
so jemali iz kodunj testo in ga jedli. Mati jim je nejevolj-
no rekla:
»Tako ste poÏre‰ni kakor volkovi!«
V tistem hipu so vsi njeni sinovi postali — volkovi.
Mati se je tega stra‰no prestra‰ila. Toda vseh ‰est vol-
kov je od‰lo v gozd.
Oãe ni tega ‰e niã vedel. Od‰el je bil mlatit, preden se
1 mertek = plaãilo mlatiãa, ki ga prejme ne v denarju, temveã v Ïitu
219
je to zgodilo. Ko je v soboto spet ‰el proti domu, mu nje-

govih sinov ni bilo naproti. Tudi v hi‰i je bilo vse tiho.
Îeno je na‰el v kuhinji, ko je jokala.
»Kaj se je zgodilo?« jo je vpra‰al:
»Mesila sem kruh, pa so mi otroci jedli testo iz ko-
dunj,« reãe Ïena. »Nesreãnica sem jim rekla, da so po-
Ïre‰ni kakor volkovi. Spremenili so se res v volkove in
od‰li v gozd.«
Tudi oãe je bil Ïalosten. Pa ni bilo pomoãi. Sinov ni
bilo. Vzel si je hleb kruha in jih ‰el v gozd iskat. Kruh pa
je kmalu pojedel. Moral se je vrniti. Vzel je cepi in od-
‰el spet mlatit.
Kmalu nato mu je Ïena spet rodila dete. Zdaj je bila
hãerka. Ta je rasla, rasla in postajala razumna. Vedno
bolj ãudno se ji je zdelo, da je mati vselej jokala, ko ji je
rezala kruh. Hãerka jo je spra‰evala:
»Mama, zakaj jokate?«
Mati pa ji ni hotela povedati skrivnosti o njenih ‰estih
bratih, o katerih sam bog ve, ali so Ïivi ali mrtvi. Nekoã
pa je hãerka vpra‰ala oãeta, zakaj mati vedno joka, ko ji
reÏe kruh. Ker je bila hãerka Ïe razumna, ji je oãe pove-
dal vzrok materine Ïalosti. Imela je torej ‰est bratov, ki
pa so postali volkovi. Ko je to zvedela, je dolgo premi‰-
ljevala, nazadnje pa je rekla oãetu in materi:
»Iskat jih pojdem. Vse hoãem za njih pretrpeti, samo
da jih re‰im.«
220
In res odide. Ide, ide in pride do bistre vode. Prek vo-

de ni mogla, zato trudna sede in poãiva. Pa ni sedela
dolgo, ko pride iz gozda ‰est volkov. Najprej si sleãe ko-
Ïo najveãji volk. V tem hipu je postal lep deãko. Nato si
sleãejo koÏo ‰e drugi in se vsi spremenijo v deãke. Prvi
skoãi v vodo in za njim ‰e drugih pet. Deklica spozna
takoj, da so to njeni bratje. Priplazila se je na tisto me-
sto, kjer so bili pustili koÏe. Vzela je koÏo najmlaj‰ega in
jo odnesla tja, kjer je poãivala. Tam je koÏo skrila pod
seboj.
Ko so se bratje okopali, pride po koÏo najstarej‰i.
Obleãe si jo in postane spet volk. Tako so storili ‰e ‰tir-
je bratje, najmlaj‰i pa koÏe ni na‰el. Pet volkov gre v
gozd, najmlaj‰i pa je z vso nestrpnostjo iskal koÏo. Na‰el
je deklico in takoj vedel, da ima pod seboj koÏo.
»Jaz nisem pravi volk,« ji reãe. »Raztrgam te pa na
kosce, ãe mi takoj ne vrne‰ koÏe.«
»Vem, da nisi volk. Prav tako vem, da ima‰ pet bratov,
ki tudi niso pravi volkovi. Jaz sem va‰a sestra, ki sem
pri‰la na svet takrat, ko vas Ïe ni bilo veã doma. Povej mi
samo, kako bi vas re‰ila. Vse hoãem za vas pretrpeti.«
»Re‰ila nas bo‰ prekletstva samo tako, ãe bo‰ molãala
‰est let,« je rekel najmlaj‰i brat.
Deklica je takoj vstala, brat se je oblekel in odhitel v
gozd. Nato gre deklica ob bistri vodi proti domu. Ko se
221
zmraãi, ob vodi trudna zaspi. Mimo nje teãe voda, na

vodo sveti mesec, deklica pa spi in sanja o bratih.
Prav na tistem kraju je lovil ribe mlad ribiã. ·el je ob
vodi od mesta do mesta in potapljal trnek v vodo. Pri‰el
je tako do deklice. Ko jo zagleda, ves zaãuden odloÏi
trnek.
Deklico zbudi in jo vpra‰a, zakaj je ostala tako daleã
od ljudi ob vodi in tako daleã v gozdu.
Deklica pa ribiãu ni niã odgovorila. Peljal jo je nato na
svoj dom, kjer sta jo njegov oãe in mati z veseljem spre-
jela. Deklica ni vedela, kje je. Zato je ostala pri ribiãevih.
Mladi ribiã se je v deklico zaljubil in jo vzel za Ïeno.
Mlademu ribiãu pa je hotela soseda — grda Ïenska —
dati za Ïeno svojo hãerko. Zato je mlado ribiãevo Ïeno
sovraÏila. Vse je posku‰ala, da bi jo pri ribiãu oãrnila.
Ribiã pa je svojo Ïeno preveã ljubil, da bi kaj dvomil o
njej.
Ko mu je rodila prvo dete, je soseda skrivaj vzela otro-
ka in ga vrgla doma med svinje. Svinje pa se otroka niso
dotaknile. Zato je otroka vzela in ga odnesla v vodo, ri-
biãa pa je sku‰ala prepriãati, da je otroka zapravila nje-
gova Ïena. Ribiã tega ni verjel. Za otrokom pa mu je bilo
silno hudo. Ribiãeva Ïena pa ni spregovorila niti bese-
de, da bi se branila pred stra‰no krivico.
Ribiãu je Ïena rodila drugo dete. Soseda ga je spet
ukradla in ga vrgla v vodo. Pri ribiãevih je nastala Ïalost
222
in v tej Ïalosti je soseda spet podpihovala ribiãa, naj

Ïeno kaznuje zaradi stra‰nih grozodejstev. Ribiã je Ïeni
govoril o svojih boleãinah, toda ona ni spregovorila v
svoj zagovor niti besede. Molãe je Ïalovala za otrokom.
Tako se jima je rodilo ‰est otrok in vseh ‰est je sose-
da skrivaj znosila v vodo. Ker pa vse to ni niã pomaga-
lo, je zaãela soseda trositi okrog glasove, da je ribiãeva
Ïena ãarovnica. Govorila je o njej, da je dala vseh svojih
‰est otrok zapisati hudiãu.
Ta glas je pri‰el do grofa, ki je bil zelo praznoveren.
Takoj je obsodil ribiãevo Ïeno na grmado. Zaprli so jo v
grajsko jeão. Toda ona le ni spregovorila!
Îe drugega dne so jo peljali na kraj, kjer je bilo vse-
pripravljeno za njeno smrt. Postavili so jo na grmado. ·e
zadnjikrat so jo vpra‰ali, kam je dala svoje otroke, ona
pa je ostala na grmadi mirna in tiha. Raj‰i je hotela iti v
smrt, kakor da bi prelomila, kar je bila obljubila najmlaj-
‰emu bratu.
Ravno je hotel grajski hlapec podÏgati grmado, ko so
ljudje zagledali, da od vode teãe ‰est lepih, moãnih deã-
kov in vsak deãko je nosil v naroãju otroka. Med mnoÏi-
co je za‰umelo in zabranili so grajskemu hlapcu, da bi
zaÏgal grmado.
»Poãakaj,« so vpili hlapcu. »Deãki teãejo od vode. Po-
ãakajmo, kaj bodo povedali.«
Ko priteãejo do grmade, ribiãeva Ïena takoj spozna
223
svoje brate. V naroãjih so nosili njenih ‰est otrok. K njej

na grmado je stopil najmlaj‰i z najmlaj‰im otrokom in
ji rekel glasno, da je vse ljudstvo sli‰alo:
»Preteklo je ravno ‰est let od takrat, ko si zaãela mol-
ãati. Zdaj spet lahko spregovori‰, saj si nas re‰ila pre-
kletstva. Tvoje otroke, ki jih je hudobna soseda zmeta-
la v vodo, smo re‰ili. Tu so Ïivi in zdravi.«
Mati je sreãna objela svoje otroke in potem svoje bra-
te. Ljudje so bili preseneãeni nad toliko ljubeznijo mla-
de ribiãeve Ïene do svojih bratov. Dvignili so jo z grma-
de in vrgli nanjo hudobno sosedo in jo seÏgali.
Bratje in sestra so ‰li kmalu potem iskat v stari kraj
oãeta in mater. Njuna sreãa in radost sta bili sedaj ne-
popisni. Veselja ni bilo ne konca ne kraja. Samo materi
je bilo hudo zaradi trpljenja, ki ga je povzroãila otro-
kom, ker jih je laãne primerjala z volkovi.
224
Tri uganke
V davnih, davnih ãasih, ko so ljudje ‰e Metuzale-

movo starost dosegali, je bilo zapovedano stare
ljudi moriti, ki niso imeli veã moãi za delo.
Neki sin, ki je gojil veliko ljubezen do svojega oãeta,
ne izvr‰i zapovedane postave, marveã skrije oãeta pod
kad, ko je bila splo‰na preiskava, in ga skrivaj redi. Ta
velika sinova ljubezen se mu kmalu obilo poplaãa.
Kralj tiste deÏele, ki je bil brez mo‰kega potomstva,
razmi‰lja, kako bi mogel dobiti najmodrej‰ega mlade-
niãa v kraljevini svoji hãeri za moÏa, sebi pa za nasled-
nika. Zato si izmisli tri uganke.
Prviã ukaÏe vsem mladeniãem, ki so za moÏitev zre-
li, da se snidejo doloãenega dne rano pred sonãnim
vzhodom na visokem hribu in kdor prvi zagleda vzha-
jajoãe sonce, ugane prvo uganko.
Preden se omenjeni sin odpravi na pot, prosi starãka
za svet. Oãe mu reãe: »Ljubi moj sin! Ko pride‰ na do-
loãeni kraj, bodo vsi mladeniãi gledali tja, kjer Ïarko
sonce vzhaja, ti pa se obrni k najvi‰jemu hribu v okoli-
ci in ko sonce na njegov vrh vrÏe prvi Ïarek, reci: ,Kralj,
glej sonce!’«
225
Kakor je starãek povedal, se je tudi zgodilo. Ko mlade-

niãi dospejo na goro, gledajo Ïeljno tja, kjer mora son-
ce vziti; pouãeni sin pa zre na najvi‰ji vrh, in ko sonce
po‰lje prvi svoj Ïarek nanj, veli: »Svetla krona, glejte
sonce!« — Kralj ga potreplje po rami, rekoã: »Ti si pogo-
dil!« Mladeniãi ga obsujejo z vpra‰anji: »Kako, da si ti
gledal od sonca proã?« On pa jim odvrne: »In vendar
sem ga prej zagledal kot vi.«
Ko pride sin domov, reãe oãetu: »To sem Ïe po kra-
ljevi volji uganil, toda ta, ki nam jo je danes naloÏil, bo,
se bojim, presegla tvoj razum.« — »Povej jo!« mu veli
starãek. Mladeniã nadaljuje: »Kdor bo ne obut, ne bos
pri‰el, ugane drugo uganko.«
Starãek se nasmeje, rekoã: »Ta je lahka, pa je vendar
nihãe ne bo uganil kakor ti. Razliãno bodo ugibali deãki,
pa tudi razliãno bo vsak po svoji domi‰ljiji pri‰el na-
pravljen: prvi samo v nogavicah, drugi samo v eni noga-
vici in na drugo nogo bos, spet drugi z eno obuto in dru-
go boso nogo. Ti pa odtrgaj podplate s svojih ãevljev, da
bosta nogi obuti in spodaj bosi. Tako kralj tudi misli.«
Napovedani dan pride in deãki hite h kralju na pre-
gled. Pouãeni sin dvigne nogi, drugo za drugo, da pre-
priãa kralja, da ni ne bos ne obut. »Dobro, dobro!« veli
kralj, »ti si, moj sinko, Ïe drugiã pogodil mojo misel.«
Zdaj jim napove tretjo uganko, rekoã: »Pojutri‰njem
226
se spet zberemo tu, in kdor bo imel za klobukom naj-

lep‰o roÏo, bo re‰il najvaÏnej‰o uganko.«
Radoveden na zadnjo uganko, starãek komaj priãaka
doma svojega sina in ga vpra‰a: »Kak‰no nalogo imate
pa zdaj?« — »Oj, ta je zvita,« reãe sin. »Kdo bo med to-
liko lepimi roÏami ravno tisto zadel, ki jo ima kralj za
najlep‰o?« — »Sinko moj,« reãe oãe. »âez p‰eniãni klas
ta svet nima roÏe. Za klobuk ga zatakni, pa je gotova
tvoja uganka.«
»Hoãem storiti, kakor mi svetujete, dragi. oãe,« reãe
sin in odide na polje po klas.
Napovedani dan napoãi in deãki vrvijo okra‰eni vsak
s svojo roÏo pred kralja. Ko zagledajo za klobukom svo-
jega tovari‰a p‰eniãni klas, se priãno na glas smejati, re-
koã: »Bedak, klas ni roÏa!«
Kralj Ïe od daleã zapazi med fanti mladeniãa s kla-
som. Stopi k njemu in ga objame, rekoã: »Ti, moje dra-
go dete, moj zlati sin, ti si moj zet, ti si moj vredni nas-
lednik. Ni je, deãki moji, lep‰e roÏe od p‰eniãnega kla-
sa,« reãe kralj, obrnjen proti mladini. »Kadar se valovi
na polju zibljejo po zlatem klasju, ne moremo najti
mesta na‰emu veselju; ko nam pa iz njegove bele moke
prineso na mizo vroão pogaão, nam prijetneje zadi‰i ko
vsaka ‰e tako di‰eãa vrtna roÏa. Te roÏe pridno sadite, ‰e
marneje jih plevite!«
227
Obrnjen k mladeniãu s klasom ga kralj vpra‰a: »Sinek

moj, od kod v tebi tolika modrost v tvoji mladosti?«
Mladeniã se prepla‰i, ne vedoã, kaj naj odgovori, vendar
se kmalu zbere in reãe: »Svetli kralj, povedal bi, ãe bi se
ne bal ostre kazni.«
»Ne boj se,« mu kralj prijazno veli.
»Ko je do tega pri‰lo,« nadaljuje mladeniã, »da bi
moral vzeti svojemu staremu oãetu Ïivljenje, sem stopil
k starãku in mu rekel: ,Predragi moj oãe, vi ste mi Ïiv-
ljenje dali, me ljubeznivo gojili in oskrbovali, pa bi vam
zdaj v zahvalo konãal Ïivljenje? Tega moje srce ne pre-
nese. Raj‰i vidim, da se meni vzame moje.’ Nato mi oãe
poreko: ,Moj sin, naredi veliko kad, pa jo povezni v kotu
v veÏi. Zadaj napravi lino, da bom kdaj pa kdaj mogel
ven, ti pa mi bo‰ skrivaj prina‰al jesti.’ Tako sem storil
in oãeta do danes ohranil pri Ïivljenju. V vsaki vaÏni za-
devi mi je dajal navodila in nasvete, kakor je tudi zdaj
edino on re‰il te uganke.«
Kralja Ïiva otro‰ka ljubezen gane do solz in reãe mla-
deniãu: »Ljubi bog, s tem dejanjem si mi postal dvakrat
ljub‰i: tvoje blago in hvaleÏno srce se je pokazalo v vsej
svoji milini, meni pa si snel temno mreno z mojih du‰-
nih oãi: zdaj sem ‰ele priãel spoznavati, da so nam mod-
rost, nauki in sku‰nje starih v na‰em Ïivljenju potrebne,
ãetudi niso veã za delo. Odslej naj povsod obvelja ta za-
228
poved: Vsakdo spo‰tuj vsakega starega! Sinovi pa skrbi-

te za svoje star‰e hvaleÏno in ljubeznivo do zadnje ure
njihovega Ïivljenja!«
229
UboÏni mladeniã in modra kraljiãna
S tar kralj je imel hãer, lepo in mlado, a tudi razum-

no in modro, da take ni bilo zlepa. Nje razumnost je
zaslula v deveto deÏelo. Oãe je Ïelel, da se omoÏi, in ji je
ãesto tudi prigovarjal. A ona se je branila in branila ter
se izgovarjala: »Saj mi ni ‰e sile, niti me ne veseli.« Oãe
pa jo sili in sili, da se naposled lepa kraljiãna vda.
»Naj bo po va‰i Ïelji,« reãe, »ali to vam povem, da
vzamem samo tistega, ki mi zastavi tako uganko, da je
ne bom znala uganiti. A to vas prosim, naj umrje vsak,
kateremu uganko uganem.«
Kralj si misli: — Kaj bi se ustila. Îenska glava si, ãe-
prav si najbistroumnej‰a. Na koncu se vendar najde
moÏ, ki te premodri. — In ji dovoli, kar je prosila.
Od vseh strani so prihajali snubaãi, iz daljnih in bliÏ-
njih krajev. Bilo jih je vsake bire: plemenitih in nepleme-
nitih, bogatih in ubogih, toda noben ni znal zastaviti
uganke, da bi je kraljiãna ne uganila. Vsakemu je rabelj
odrobil glavo.
V neki vasici je Ïivela uboga Ïenica s svojim sinom.
Drugega nista imela nego nekaj koko‰i in golobov. Njen
230
sin je stopal v dvajseto leto in je bil ãvrst mladeniã. Zato

reãe materi: »Tudi jaz grem kraljiãni zastavit uganko.«
Mati mu brani kakor ve in zna, prosi ga in zaklinja,
naj nikamor ne hodi po neumnosti izgubljat mlade gla-
ve. Ali sin se ne da preprositi. Ko mati vidi, da ne more
sina pregovoriti, ji pride na misel, da bi bilo bolje, ãe ga
sama umori. Ljub‰e ji je, da umrje od njene roke kot od
rabljeve. Zato na videz privoli in speãe sinu dva goloba
za na pot. A goloba je bila zastrupila. S sinom je ‰el tudi
domaãi pes, kodrasti Grivec. Ko Ïe dalj ãasa hodita, vidi
mladeniã, da je Grivec laãen. VrÏe mu oba goloba. Ta
hip zajetni pes pogine. Mladeniã ga pusti tam in odide.
Ko gre tako dalje, se mu zaãne pot izgubljati, da napos-
led o potu ni bilo nikjer sledu. Zato se vrne. Ko pride na
mesto, kjer je leÏal pes, ga Ïe ni bilo veã, a namesto nje-
ga je leÏalo dvanajst mrtvih vranov. Pobere jih in gre da-
lje. Na poti ga zajame mrak, da je moral prenoãiti v goz-
du. A ponoãi pride mimo njega ãeta razbojnikov, bilo jih
je ‰tiriindvajset. Odvedo ga s seboj v skrivali‰ãe. Mlade-
niã je imel pri sebi ‰e tiste vrane. Oskubel jih je, porezal
jim glave in noge in jih dal razbojnikom, da si jih napra-
vijo za veãerjo. — In res so jedli in vsi poginili.
Drugi dan se napoti mladeniã dalje. Skoraj pride iz
gozda na plan ter od daleã zagleda mesto, a na hribu
kraljevi grad. Zdaj zaãne premi‰ljevati, katero uganko bi
231
kraljiãni zastavil. Misli in misli ter se naposled domisli,

da bo najbolje, ãe ji zastavi to, kar je na poti do nje izku-
sil in sam videl. Zato se oglasi v gradu in hitro ga odve-
do pred kraljiãno, ki ga je ãakala sredi svojih dvorjanic
na kraljevskem stolu.
Mladeniã pogumno stopi prednjo, in ko mu ukaÏe,
spregovori in reãe: »Dva mrtveca sta ubila Ïivega; a ta,
ki je bil zdaj mrtev — je ubil drugih dvanajst, in teh dva-
najst mrtvih — je ubilo drugih ‰tiriindvajset; toda tisti,
ki bi ga imela prva dva ubiti — ‰e Ïivi. Kaj je to?«
Kraljiãna premi‰lja in pregleduje vse knjige, v katerih
so bile uganke zapisane. Zunaj je bil rabelj Ïe pripravil
klado, na katero bi mladeniã poloÏil glavo, da bi mu jo
odsekal, a notri si je kraljiãna trla glavo in se naposled
vdala in priznala, da te zastavice ne more uganiti. Velela
je mladeniãu, naj ji raztolmaãi. On reãe:
»Ko sem se bil namenil k vam, mi je mati branila. Da
pa bi me vi ne dali umoriti, me je hotela zastrupiti s tem,
da mi je spekla dva goloba, ki sta bila zastrupljena. Na
potu sem ju dal svojemu laãnemu psu, ki je mahoma
poginil. Tega psa je pri‰lo jest dvanajst vranov, a vrane
je pojedlo spet ‰tiriindvajset razbojnikov. To je dogodek,
ki se je pripetil meni na poti k vam.«
Kraljiãna se je vdala in ‰e tisti veãer sta se poroãila.
Kralj je ukazal narediti veliko veãerjo, in ko so se najedli
232
in napili, je udaril ob mizo in rekel, da ‰e nikoli ni bil

tako vesel. Naposled je ‰e plesal s kuhinjsko deklo, da
mu je na glavi odskakovala krona.
233
Volk, pes in maãka
P ri hi‰i so imeli psa, ki je bil zelo star. Zaradi tega so

ga spodili od hi‰e. Pes je ‰el od doma in vso pot
jokal. Med potjo ga sreãa volk. Vpra‰a ga: »Kaj ti je, psi-
ãek, da joka‰?« — »Saj mi ne more‰ pomagati, kaj bi ti
pravil,« mu odvrne pes. Toda volk je silil v psa in ta mu
pove svojo nesreão. Volk mu nato reãe: »âe ni niã dru-
gega, ti tu lahko pomagam. Poslu‰aj me! Jutri bodo tvoj
gospodar in njegova druÏina na senoÏeti kosili. Opoldne
jim bo prinesla gospodinja juÏino. S seboj bo vzela tudi
svoje najmlaj‰e dete. Ko bodo pojedli, bodo ‰li vsi na
delo, otroka bodo pa pustili v senci na robu gozda. Ti se
skrij za mejo; ko bodo od‰li na njivo, se splazi k otroku.
Takrat bom pri‰el iz gozda in bom hotel odnesti otroka.
Takoj zaãni lajati. Ko pridejo domaãi gledat, kaj je, bom
zbeÏal. Ti pa teci za mano, toda ne sme‰ me oklati.«
Kakor sta se dogovorila, tako se je zgodilo. Mati je pri-
nesla otroka in juÏino, pes pa se je pribliÏal, ko so bili vsi
na polju. Kmalu se je priplazil volk in hotel pograbiti
otroka. Pes je lajal, domaãi so prihiteli, volk je zbeÏal v
gozd, pes pa za njim. Toda pes se je tako ojunaãil, da je
pozabil na zagotovilo, da volka ne bo napadel. Krepko
234
ga je zgrabil za nogo in mu vsekal globoko rano. Volk je

tuleã izginil, psa pa so domaãi veselo sprejeli v hi‰o in
mu dali kruha ter sira, ker je re‰il otroka. Zveãer je od‰el
pes iz hi‰e malo po vasi. Kar mu pride nasproti volk.
Hudo ga ozmerja in mu pravi: »Zakaj si me ogrizel, ko
sem ti dejal, da me ne sme‰? Pozivam te na dvoboj.
Tamle za vasjo ob gozdu te bom ãakal s svojim tovari-
‰em. Tudi ti pripelji prião s seboj. âe ne pride‰, te bom
snedel s koÏo in kostmi vred!«
Îalostno jo je mahnil pes proti domu, iz oãi so mu
tekle grenke solze in venomer je govoril sam s seboj:
»Kje bom dobil tovari‰a, da me bo spremljal? âe dobim
drugega psa, kaj mi pomaga to? Volk dobi drugega vol-
ka in oba sva izgubljena.« To je sli‰al maãek, ki je ‰el
mimo, pa je dejal psu: »Kaj joka‰, saj ti ni niã hudega!«
Toda pes mu je odgovoril: »Kaj ti ve‰! Volk mi je dejal,
da se bova spoprijela in da moram pripeljati s seboj pri-
ão, kakor jo bo on.« Maãek mu je odvrnil: »âe ni huj-
‰ega, bodi brez skrbi. Jaz pojdem s teboj!« Toda pes je
dalje toÏil: »Kaj bo‰ ti ubogi muc! Saj te ‰e nihãe videl ne
bo!« Konãno se je pes vendarle vdal.
Naslednjo noã je maãek poãakal psa. Od‰la sta proti
gozdu. Maãek je ‰el pred psom z visoko dvignjenim re-
pom. BliÏala sta se gozdu, kjer ju je Ïe ãakal volk, ki si je
izbral za tovari‰a medveda. Ko sta volk in medved za-
gledala, kako prihajata dva proti njima, je dejal volk
235
medvedu: »Glej, glej, kak‰no Ïival pelje pes pred seboj!

Kak‰na Ïivina je paã to? Ve‰ kaj: jaz se skrijem tukaj v
listje, ti, medved, pa zlezi na hrast.« Volk se je skril v
listje, medved je zlezel na hrast. Ves prestra‰en je volk
poslu‰al, kaj bo. Pri tem je nekoliko vzdignil glavo, da je
listje za‰umelo. Maãek je zasli‰al ‰um in je mislil, da je
mi‰ka, ko je zagledal volkovo uho. Hitro je skoãil in
zgrabil uho s tacami. Volk se je prestra‰il ‰e huje, skoãil
je pokonci in se zaletel v bliÏnjo skalo, da se je ubil. Ma-
ãek se je zbal volka in skoãil na hrast, kjer je skrit ãepel
medved. Ko ga je medved zagledal, si je mislil: »Volka je
Ïe ubil, zdaj bo pa ‰e mene. Ne pomaga drugega, kot da
skoãim z drevesa in zbeÏim.« Hitro je skoãil na tla in
tako nesreãno padel na tisto skalo, kjer se je Ïe pone-
sreãil volk, da se je tudi sam ubil. Tedaj je skoãil maãek
k psu in mu dejal: »Ali si videl, kaj sem storil? Pa me nisi
hotel za tovari‰a! ·e preden si se ti zavedel, sem ubil dve
zveri. Ti nisi storil niãesar, jaz sem pokonãal oba!« Pes
se mu je ves sreãen zahvalil in oba sta od‰la vesela do-
mov.
236
Vrag se Ïeni
B ila sta oãe in mati, ki sta imela tri hãere. Nesreãa

pa je hotela, da se jim ni pribliÏal niti en Ïenin. To
je moãno jezilo mater, oãe pa je rekel: »Hoãem jih omo-
Ïiti, ãe jih imam dati samemu hudiãu!«
Vrag je bil takoj pripravljen, da ugrabi tri du‰e. Raãu-
nal pa je na Ïensko radovednost. Napravljen kot grof je
pri‰el k oãetu in ga zaprosil za starej‰o hãer. Z velikim
veseljem mu jo je dal, ãe‰: ãe je ne dam takemu gospo-
du, komu pak?! Vrag jo je odpeljal v neki navidezen grad
in ji rekel:
»Drugega opravila nima‰, kot da nosi‰ iz sobe v sobo
tole zlato jabolko, le v dvanajsto sobo ne sme‰ pogleda-
ti!« Ona vzame zlato jabolko ter teka po gradu iz sobe
v sobo. Pride do vrat dvanajste sobe; tu postoji in si mi-
sli: — Kaj neki bi bilo, ãetudi pogledam? Do zdaj je bila
vsaka soba lep‰a, in kdo ve, kaj je ‰ele v tej? — Radoved-
nost jo premaga, odpre in zagleda pekel, kako vragi mu-
ãijo uboge du‰e. Zlato jabolko pa ji je padlo v pekel, kjer
je zgorelo. Vsa zmuãena zapre vrata in teãe proã. Tedaj
jo sreãa njen moÏ — vrag. »Kje je jabolko?« zavpije in
pahne ‰e njo v peklensko brezno.
237
Nato se odpravi vrag k oãetu in mu takole laÏe: »Moji

Ïeni je silno dolgoãasno; pustite z mano va‰o drugo
hãer, dobro se ji bo godilo.« Oãe dovoli. Toda doletela jo
je enaka usoda kakor njeno starej‰o sestro. Pogledala je
v pekel, kamor ji je padlo zlato jabolko. Notri zagleda
tudi svojo sestro, ki ji pravi: »Gorje nama, sestrica, v
peklu sva, od koder ni re‰itve!« Vrag priteãe in pahne ‰e
njo v pekel, ker ni imela veã zlatega jabolka.
Vrag se napoti tretjiã k oãetu. Reãe mu: »Kjer sta Ïe
dve, naj bo ‰e tretja! Dovolite, da odpeljem ‰e najmlaj‰o
hãer; malo se bomo poveselili, ker nas bo lepa druÏba!«
Vrag odpelje tako ‰e najmlaj‰o hãer, ki je bila pa bolj
zvita, kot si je vrag mislil. Ko ji je dal zlato jabolko in ji
prepovedal, da ne sme pogledati v dvanajsto sobo, si je
mislila: — Îe vem, kaj storim: zlato jabolko zaveÏem v
predpasnik, da mi ne odleti. Ker pa ne vidim tu svojih
sester — Ïe ni vse v redu. Moram pogledati! — Gre in
odpre kar naravnost dvanajsto sobo, kjer se ji pokaÏe
stra‰na slika: njeni sestri sta v peklenskem breznu. Obe
vpijeta: »Oh, sestrica, re‰i naju, re‰i, ker ima‰ ‰e tisto
nesreãno zlato jabolko!« Ona pa jima reãe: »Samo malo
potrpita, pa vaju re‰im!« Ko pride vrag domov, jo takoj
vpra‰a, ali ima ‰e zlato jabolko. Pomoli mu ga pod nos
— in vrag si od jeze odgrizne spodnjo ustnico.
Nekega dne vzame mlaj‰a sestra velik ko‰, gre v pe-
kel po eno sestro in jo pokrije v ko‰u. Ko pride vrag do-
238
mov, mu reãe: »Nesi, nesi na‰im domov tale dar! Kar na

rame zadeni in ne glej, kaj jim darujem; moÏje naj ne
bodo preveã radovedni. âe bi pa hotel pogledati, bom
takoj za teboj in ti Ïe zakriãim: vidim, vidim!« Tako je
pouãila tudi sestro v ko‰u, kaj in kako naj reãe, ãe bi
hotel vrag pokukati v ko‰. Vrag zadene ko‰ na hrbet in
nese proti hi‰i nesreãnih — ukletih hãera. Potil je res
krvavi pot, ker je nesel babo v ko‰u. Ko pride do hi‰nega
praga, zvrne ko‰ kar v hi‰o, ne da bi pogledal, in odhiti
proti domu.
âez nekaj dni mu napravi ‰e en ko‰ »daril« za svoje
star‰e, ki jih nese vrag prevaranim roditeljem. Malo je
bil sicer nejevoljen, a kaj: babo je treba ubogati! In tako
je nesel in re‰il iz pekla sam vrag Ïe dve sestri.
Nekega dne pa mu reãe Ïena: »Ti, potem ko se vrne‰,
dobi‰ zunaj v veÏi ‰e en ko‰ daril za moje star‰e. Bodi
tako dober in nesi! Pa ne bodi radoveden, ve‰ — saj je
tako zadnjiã!« Vrag se je malo jezil, vendar ni niã rekel
in od‰el. Medtem pa je ona naredila nekak‰no Ïeno iz
slame, oblekla jo je v svojo obleko in jo postavila pred
peã. V peãi je zakurila ogenj, slamnati Ïeni pa je dala v
roko lopar, ãe‰ da ona potika v peã. Sama pa je sedla v
ko‰ in se pogrnila.
âez nekaj ãasa pride vrag domov, zadene ko‰ in reãe
proti slamnati Ïeni: »Zdaj grem, da ve‰!« Po poti pa je
bil silno radoveden, kaj neki nosi toliko na dom. Îe hoãe
239
vzeti ko‰ z ramen, kar zavpije v ko‰u: »Vidim, vidim!« —

âe vidi‰, pa vidi! si misli vrag in teãe dalje. Mislil je, da
ga le Ïena zalezuje.
Pride do hi‰e, vrÏe ko‰ v hi‰o in steãe domov. Doma
pa je slamnata Ïena ‰e vedno potikala v peã. Reãe ji:
»Nesel sem, ve‰, a upam, da zadnjiã!« Slamnata Ïena pa
kar molãi.
»No, ali si jezna ali kaj?«ji reãe in jo hoãe malo pori-
niti, a zaãuti ‰um — slame. ·ele zdaj zapazi vrag veliko
prevaro. Pograbi slamnato babo in jo porine v peã. Nato
steãe v pekel, kjer tudi starej‰ih dveh sester ni bilo veã.
Potem pa hiti na njihov dom, ali medtem je izgubil vrag
vso moã do te hi‰e. Jezno je udaril ob ogel, da se je pol
hi‰e podrlo.
240
Zdravilno jabolko
S voje dni je Ïivel kralj, ki je imel tri sinove. DoÏivel je

Ïe lepo starost in moãi so ga jele zapu‰ãati. Nekega
dne naglo zboli. Poklicali so najbolj‰e zdravnike vsega
kraljestva, da bi vrnili kralju zdravje, a vse zaman. Od-
kritosrãno so mu povedali, da se mu bliÏa konec Ïivlje-
nja.
Kralj se je vdal v svojo usodo in se pripravljal na dalj-
no, zadnjo pot.
Ko ravno ni bilo nikogar v sobi, se odpro duri in v so-
bo stopi beraã. Nevolja se je pokazala kralju na obrazu.
Beraã to opazi in reãe: »Kralj, nikar ne bodi nevoljen.
Nisem pri‰el k tebi prosjaãit, temveã bi ti rad povedal
nekaj vaÏnega, le ãe mi bo‰ verjel.«
»Hitro mi povej! Saj vidi‰, da se mi bliÏa zadnja ura,«
odgovori kralj s slabotnim glasom.
»Ni ‰e pri‰la zadnja ura, kralj. Eno zdravilo je ‰e na
svetu, ki ti more vrniti ljubo zdravje.«
»Tega skoraj ne morem verjeti,« pravi bridko kralj,
»pa le povej!«
»Prav dobro vem, da bo‰ nejeverno majal z glavo; kar
ti povem, je gola resnica, tako gotovo, kakor sedaj pred
241
teboj stojim. Tebe ozdravi samo zdravilno jabolko. Ko

ga pouÏije‰, bo‰ zdrav kot riba v vodi. Zato po‰lji svoje
tri sinove po svetu, da ti prineso zdravilno jabolko. Ene-
mu se gotovo posreãi. âe ne stori‰ po mojih besedah, ti
je odbila zadnja ura. — Zbogom, kralj!« S temi beseda-
mi zapusti sobo. Kralj ga kliãe nazaj, ker bi rad vedel, kje
je tisti vrt, na katerem raste zdravilno jabolko. Toda na
njegov klic pride sluÏabnik. Temu reãe, naj takoj pokliãe
beraãa, ki je ravnokar od‰el. SluÏabnik pravi zaãuden,
da ni videl nikogar iti iz sobe, ãeprav je bil blizu kralje-
vih vrat.
Kralj se zamisli. âez nekoliko ãasa pokliãe sinove in
jim reãe: »Sinovi! Moje Ïivljenje ‰e ni konãano. Ozdra-
viti me namreã more zdravilno jabolko. Zatorej se od-
pravite na pot po svetu. Kdor izmed vas mi prinese
zdravilno jabolko, bo naslednik mojega kraljestva.«
Starej‰ima sinovoma to ni bilo po volji, kajti potova-
nja nista bila vajena; raj‰i sta se zabavala brez dela po
pustih in praznih veselicah. Najmlaj‰i sin pa se je razve-
selil, ko je sli‰al, da mu preljubi oãe ‰e ne bo umrl.
Vsi se istega dne odpravijo na pot; vsak na drugo
stran.
Minilo je veã tednov, ko pride najstarej‰i sin v deÏe-
lo, kjer ni videl nobenega ãloveka. Gledal je s hriba
okrog, pa ni zagledal nobene hi‰e, nobene vasi. Ko se
vsemu temu ãudi in gre po beli cesti dalje, vidi prihaja-
242
ti ‰epavega ãloveka. Bil je beraã. Kraljevi sin hoãe pre-

vzetno mimo njega, a ta ga lepo poprosi: »PoniÏno pro-
sim, milostivi gospod, za majhen dar!« VrÏe mu deseti-
co, hromec pa ‰e prosi: »Ko‰ãek kruha, milostivi gos-
pod, lepo prosim, laãen sem, da ginem.« Kraljeviãu na-
puh ni pustil, da bi ‰e dalje stal pri revnem moÏu. Niãe-
sar mu ne odgovori, temveã stopa ponosno dalje. Zdajci
se kraljeviã ustavi in se ozre, rekoã: »No, ti beraã, dese-
tico si dobil od mene. Ali mi ve‰ povedati, na katerem
vrtu je zdravilno jabolko?«
»Le pojdite po tej cesti, skoraj boste dospeli do tega
ãudnega vrta. Urno odtrgajte jabolko in hitro odhitite z
vrta!«
»Îe prav, Ïe prav!« reãe kraljeviã in se smeje nasvetu,
ki mu ga je dal beraã. Pot je bila zelo dolga. Naposled
vendar pride do velikih vrat, jih odpre in stopi na vrt.
Drevesa ni bilo nobenega, le tam sredi vrta je zelenela
ena sama samcata jablana. Gredica je bila pri gredici in
na njih je raslo na tisoãe najmilej‰ih cvetlic. âarobna
vonjava se je ‰irila po vrtu. Poãasi je stopal kraljevi sin
po poti, ki je vodila k jablani, rastoãi tam na zeleni tra-
ti. Sadja ni bilo na njej, samo na eni, daleã k tlom pri-
pognjeni veji je viselo lepo rdeãe jabolko. S hitrimi ko-
raki gre kraljeviã tja ter odtrga to preãudno jabolko. Ra-
doveden ga ogleduje od vseh strani, a je bilo kakor vsa-
ko drugo navadno jabolko. Komaj stoji nekaj trenutkov
243
pod drevesom, ga obide teÏka utrujenost. Ni dolgo pre-

mi‰ljeval, marveã je legel pod drevo na zeleno trato.
Ni dolgo leÏal, ko se mu pribliÏa ãlovek. Kraljeviãu se
je zdelo, kakor da gleda skozi gosto mreÏo. Sedaj ga spo-
zna. Bil je tisti beraã. Pripognil se je k leÏeãemu in mu
vzel iz roke jabolko. Z njim se je dotaknil veje, na kate-
ri je prej viselo, in jabolko se je zopet prijelo. Odtrgal je
majhno vejico, se z njo dotaknil kraljeviãa in za‰epetal:
»Ti nisi vreden, da bi oãetu prinesel zdravilno jabolko.
Zakaj me nisi ubogal? Tako dolgo bodi vran, ãrni vran,
dokler ne pride re‰ilni dan!«
In res — spremenjen je bil v ãrnega vrana, ki je zletel
kvi‰ku.
Tri dni pozneje je ‰el po isti poti drugi sin, ki se mu je
primerilo isto kot prvemu.
Zopet tri dni pozneje je bil na isti poti najmlaj‰i sin.
Naproti mu pride beraã, ki pa niti ni utegnil poprositi
milo‰ãine, kajti kraljeviã mu Ïe vrÏe rumen cekin v klo-
buk, rekoã: »Gotovo si laãen, revni moÏ. Ná, ta kos kru-
ha,« in hoãe iti dalje. Beraã se mu lepo zahvali in reãe:
»Kraljeviã, jaz vem, kam gre‰. Ta pot je prava. Urno od-
trgaj jabolko in odhiti z vrta! Danes je zadnji dan. Prej
ko bo luna vzhajala, mora imeti tvoj oãe zdravilno jabol-
ko, sicer bo prepozno. Gorje pa tebi in bratoma, ãe ne
uboga‰!«
Te besede so dale kraljeviãu novo moã. Kmalu pride
244
do vrta in stopi vanj. Cvetlice so mu mamljivo duhtele

naproti. Pogumno je hitel k jablani. Ko rdeãe jabolko
odtrga, hoãe takoj oditi, kakor mu je zapovedal beraã.
Toda glava mu je teÏka in noge utrujene. Îe hoãe leãi
pod drevo, ko zdajci nekaj nad njim za‰umi. Ozre se
kvi‰ku in vidi dva vrana. Grozna slutnja se ga polasti.
»Kaj, ko bi bila to moja brata?« mu ‰ine v glavo. Telo se
mu strese in vsa utrujenost ga mine.
»Moj oãe!« vzklikne glasno in hiti z jabolkom z vrta.
Zunaj mu pride naproti beraã.
»Blagor ti, kraljeviã! Trepetal sem Ïe zate. Sedi na ze-
leno trato tu in si odpoãij!« Nekoliko trenutkov je beraã
molãal, potem pa spet spregovoril: »Ná, to vejico, vze-
mi jo s seboj! V tistem hipu, ko bo oãe zdrav vstal iz po-
stelje, pojdi iz gradu ven. Priletela bosta dva vrana in
sedla predte na zemljo. Hitro se ju dotakni s to vejico.«
In spet se je kraljeviãa lotila utrujenost. Ni se ji mogel
ubraniti. Zaprl je trudne oãi. Zdelo pa se mu je, da ga je
beraã prijel okoli pasu ter zletel z njim kvi‰ku.
Siv mrak je leÏal na zemlji, ko se je kraljeviã prebudil.
Pred seboj je zagledal grad svojega oãeta. Sprva je mislil,
daje samo sanjal o zdravilnem jabolku, a ko ga zagleda
v svoji roki, spozna, da je bila resnica. Spomni se tudi, da
mora biti pri oãetu, preden vzide luna. Kakor srna odhiti
kraljeviã v grad.
Ko je kralj jabolko pojedel, je bil zdrav. âvrst in kre-
245
pak je skoãil iz postelje, v kateri je Ïe tako dolgo leÏal.

Kraljeviã pa je hitel iz sobe. Ko pride iz gradu na plano,
mu priletita naproti dva vrana in sedeta predenj na
zemljo. Glej ãudo! Komaj se ju dotakne z vejico, ki mu
jo je dal beraã, Ïe sta stala pred njim njegova brata.
V gradu je zavladalo veliko veselje. Starej‰a kraljeviãa
sta bila nekam potrta, kajti njun najmlaj‰i brat je postal
oãetov naslednik, âeprav sta onadva mislila, da se to
nikdar ne more zgoditi.
Tudi jaz sem bil tam, sicer bi ne vedel, kako se je to
zgodilo.
246
Zlata ptica
K ralj je imel na svojem vrtu neizreãeno lepo jabla-

no, ki je rodila zlata jabolka, a jih nikoli niso mogli
dobiti. Vsako jutro je eno manjkalo. Noã in dan je po-
stavljal k drevesu straÏe, da bi zasaãil tatu, toda tudi naj-
bolj‰i straÏniki niso mogli dobiti nikogar, ki bi hodil po
jabolka, pa je vendar manjkalo slednje jutro po eno. Vse
to ni niã pomagalo in vojaki so se Ïe branili hoditi na
straÏo.
Kralj pa je imel tri sinove. Starej‰a dva sta bila bolj po-
redna in mlaj‰ega brata nista niã kaj marala. Kralj je re-
kel, naj straÏijo tudi sinovi in prvo noã je ‰el najstarej‰i.
Vzel je pu‰ko, jo dobro napolnil, hodil gor in dol in gle-
dal okoli sebe, kdaj in od kod bo kdo pri‰el. Vso noã ni
bilo nikogar, toda drugo jutro je jabolko le manjkalo.
Drugo noã gre srednji sin. Z nabito pu‰ko hodi gor in
dol kakor prvi in gleda okoli sebe, kdaj in od kod bo kdo
pri‰el nad jablano, pa nikogar ni bilo, a jabolko je le
manjkalo. Tretjo noã gre najmlaj‰i. Namesto s svinãe-
nim zrnjem nabije pu‰ko z grahom, ãe‰ da tatu ne bo
ustrelil, temveã ga samo spoznal, kak‰en tiãek je to, ki
zna tako krasti, da ga nihãe ne zasaãi. Zveãer se ustopi
247
pod drevo, upre oãi v jabolka in gleda venomer vanja,

ne da bi se ozrl kamor koli. Kar prileti okoli polnoãi iz-
pod neba ptiã tako tiho, da se ni niã sli‰alo, in se spusti
na drevo. S kremplji prime jabolko, najmlaj‰i pa pomeri,
sproÏi in mu odstreli tri peresa. Ptiã se ustra‰i, pusti
jabolko in zleti. Sin pobere peresa in vidi, da so iz ãistega
zlata. Ko brata sli‰ita strel, brÏ vstaneta, priteãeta k mlaj-
‰emu in ga vpra‰ata, od kod je pri‰el tat. On pa jima
reãe: »Gledala bi, pa bi ga videla.«
Nato odide k oãetu in mu pokaÏe tista tri peresa. Ker
so bila peresa zlata, je rekel kralj sam pri sebi: — Kako
lep mora biti ‰ele ptiã, ki ima taka peresa! — Ker bi ga
rad imel, pravi naglas: »Kdor mi ga prinese, bo kralj.«
Starej‰ega je kraljestvo zelo mikalo; vzel je bra‰no in
pu‰ko in ‰el iskat ptiãa. ·el je v gozd, kajti v gozdu so
ptice najraj‰i, ãe‰ tam jo bo Ïe kje dobil. Hodil in hodil
je po gozdovih in se oziral po drevesih, da bi zagledal
ptico, ali zlate ptice ni bilo na nobenem. Pride do trate,
in ker je bil laãen, stopi raz konja, sede na tla, vzame
bra‰no iz torbe in zaãne jesti. Tedaj pa pride k njemu
medved in ga prosi, naj da tudi njemu kaj jesti, rekoã:
»Daj ‰e meni malo, ker sem laãen.«
Starej‰i pogleda, zareÏi nad medvedom in pravi: »Saj
bo komaj zame dosti, pa bom ‰e tebi dajal! Poberi se od
mene; zate in za take, kot si ti, so v gozdu zverine. Poj-
di in lovi jih!«
248
Medved se obrne in pravi: »Le poãakaj, ‰e slabo se ti

bo godilo!« Zarenãi in odide.
Ko se kraljeviã najé, gre dalje in pade roparjem v roke.
Vse mu vzamejo, kar je imel: denar in konja, in mu za-
Ïugajo, da ga celo umore, ko jih je prosil, naj ga spuste,
ker je kraljevi sin. Ko pa jih je le za boÏjo voljo prosil, naj
mu vsaj Ïivljenje puste, so roparji rekli, da drugaãe ne,
le ãe se jim pridruÏi in hodi z njimi ropat. Kaj je hotel?
·e bog, da ga niso umorili. ·el je z njimi in postal — ro-
par.
Leto je preteklo, toda starej‰ega sina ‰e ni bilo domov.
Zato reãe srednji sin oãetu, da namerava zdaj on iti iskat
zlatega ptiãa. Oãe ga pusti, ker je obljubil, da se ob letu
vrne domov, naj dobi ptiãa ali ne. Oãe mu da konja,
pu‰ko, denarja in bra‰no. Srednji sin se napravi, zaja‰e
konja in jezdi po isti poti, po kateri je ‰el starej‰i brat. V
gozdu gleda po drevesih po zlatem ptiãu, toda zaman.
Pride do iste trate, in ker je bil laãen, se ustavi, stopi raz
konja, vzame bra‰no iz torbe in zaãne jesti. Spet pride
medved in ga prosi, naj mu da kaj jesti, ker je laãen. Tudi
ta ga zapodi kot prvi in pravi: »Poberi se od mene! Zate
in za take, kot si ti, so v gozdu zverine. Pojdi in lovi jih!«
Medved se obrne in pravi: »Le poãakaj, ‰e slabo se ti
bo godilo!« Zarenãi in gre.
Ko se srednji brat najé, gre dalje in roparji ga dobe.
Vzamejo mu vse, kar je imel: denar in konja, in mu za-
249
Ïugajo, da ga celo umore, kajti starej‰i brat ga je spoznal

in se zbal, da bi oãetu ne povedal, kaj je on. Ker pa le
prosi in prosi, mu prizanesejo, seveda, ãe se jim pridruÏi
in dela to, kar oni. Kaj hoãe? ·e bog, da ga niso umori-
li. ·el je z njimi in postal — ropar.
Leto je preteklo in tudi srednjega sina ni hotelo biti
nazaj. Zdaj reãe oãetu ‰e mlaj‰i sin, da hoãe iti tudi on
iskat zlatega ptiãa. Oãe mu pa pravi: »Dva sta Ïe ‰la in
ju ni nazaj. Iti hoãe‰ ‰e ti, da tudi tebe ne bo. Ostani do-
ma, vidi‰, edino tebe ‰e imam, ali naj ‰e tebe izgubim?«
Toda sin ni dal miru. Tako dolgo je naganjal oãeta, da
ga je pustil, mu dal konja, denarja in bra‰no.
Najmlaj‰i sin je jezdil po ravno isti poti in pri‰el na
isto trato, kjer sta bila prej‰nje in poprej‰nje leto njego-
va brata. Stopi raz konja, vzame bra‰no iz torbe in zaã-
ne jesti. Spet pride medved in ga prosi: »Daj ‰e meni
malo, saj vidi‰, da sem laãen.«
Ta pa — dobrega srca, kakor je bil — reãe: »O, le tu-
kaj z menoj jej, kolikor hoãe‰ in kolikor se ti poljubi. Bo
Ïe kako ‰lo, ãe zmanjka.« In medved je jedel in jedel, da
je njemu le malo ostalo. Nato seÏe ‰e v torbo in jo po-
polnoma izprazni. Toda medved spet jé, da je bil kralje-
viã prav malo deleÏen. Medved pa ‰e ni bil sit. Pravi mu:
»Daj mi ‰e konja, da ga snem in se najem, ker sem la-
ãen.«
250
»I,« pravi on, »saj ti bi ga dal, pa nimam potem na

kom jezditi.«
Medved odgovori: »Bo‰ pa mene jezdil.«
Kraljeviã pravi: »Kako bom tebe jezdil, ko se mi bo
vsak smejal, kdor me bo videl.«
Medved pa mu spet odvrne: »Naravnost tja te bom
prinesel, kjer je tista stvar, ki jo i‰ãe‰.«
Ko kraljeviã to sli‰i, si misli: — âe ti ve‰, kaj i‰ãem,
tudi ve‰, kje je! — in reãe: »I — no, pa ga snej, da se naje‰
in lakoto zamori‰.«
Tedaj plane medved nad konja, ga razmesari in se na-
jé. Ko se je nasitil, mu reãe: »Zdaj pa ureÏi leskovo ‰ibo,
ki je v enem letu zrasla, zaja‰i me in prinesel te bom do
zlatih ptiãev.«
Mladeniã je urezal leskovo ‰ibo, kar je je v enem letu
zraslo, zajahal medveda in dirjala sta, da sta pridirjala
do skale. Pri skali se medved ustavi in pravi: »Tu, v tej
skali je cela jata zlatih ptiãev v zlatih kletkah. Mahni z
leskovko po skali. Odprla se bo, pojdi vanjo in vzemi
prvega ptiãa, ki ti pride v roke, toda nikar ne izbiraj, da
se ne zbude straÏniki in te ne ujamejo.«
Stopil je z medveda, mahnil z leskovko po skali in
skala se je odprla. Stopi v lep, prostoren kraj; na obeh
straneh so visele zlate kletke z zlatimi ptiãi, prvi lep‰i od
drugega. ·el je od ptiãa do ptiãa in vsak mu je bil bolj
v‰eã, dokler ni pri‰el do konca votline, kjer je bil najlep‰i
251
ptiã. Tega vzame in se obrne. Toda preden pride do dru-

gega konca, se straÏe zbude, ga primejo in mu hudo Ïu-
gajo. Vpra‰ajo ga tudi, zakaj je hotel ptiãa ukrasti. Mla-
deniã pa se ‰e nikoli ni zlagal in pove vse od konca do
kraja. StraÏniki so mu obljubili, da ga izpuste in mu po-
dare zlatega ptiãa, ãe jim pripelje takega in takega konja,
ki mu ni v devetih deÏelah enakega.
Ko pride iz votline do medveda, mu reãe medved:
»Vidi‰, zakaj me nisi poslu‰al in vzel takoj prvo ptico, do
katere si pri‰el? Jaz sicer vem za takega konja, toda mo-
ra‰ me ubogati in storiti, kakor ti bom rekel. Vzemi les-
kovko, sedi spet name in si misli, da bi bil rad tam, kjer
so tisti konji, ki jih v devetih deÏelah ni takih.«
Mladeniã je vzel leskovko, sedel na medveda in si mi-
slil: »O, da bi bil tam, kjer so tisti konji!« Komaj je to
mislil, je Ïe bil pred skalo.
Medved mu reãe: »Udari spet s ‰ibo po skali in skala
se bo odprla. Dobil bo‰ konjev celo ãredo. OdveÏi prve-
ga, ki pride‰ do njega, in nikar ne izbiraj, da se straÏni-
ki ne zbude in te ne ujamejo.«
Mladeniã stopi z medveda, udari s ‰ibo po skali, ki se
odpre in razmakne v votlino. Na obeh straneh so stali
privezani konji, lepi, da bi jih kar gledal, prvi lep‰i od
drugega, zadnji na koncu jame pa najlep‰i. Tega mlade-
niã odveÏe in odpelje iz jame, toda od ropota kopit se
straÏniki zbude, ga primejo in mu hudo Ïugajo. Vpra-
252
‰ajo ga tudi, zakaj je hotel konja ukrasti. Po pravici jim

pove vse od kraja do konca in obljubili so mu, da ga iz-
puste in mu dajo konja, ãe jim pripelje morsko deklico.
Mladeniã jim obljubi in odide iz jame.
Ko pride do medveda, ga medved o‰teje kot prviã, re-
koã: »Saj sem ti rekel, zakaj me nisi poslu‰al? Paã vem,
kje in kako bi se dala dobiti morska deklica. Tu spodaj
ni daleã morje. Pojdi v mesto in si nakupi vsakovrstne-
ga kramarskega blaga, z njim pojdi na breg morja in ga
tam prodajaj. Pri‰le bodo tri morske deklice. Kupãuj sa-
mo s tisto, ki ti bo najbolj v‰eã. Ko bo nakupila in hote-
la oditi, naj ti da roko, da bo sreãa veãja. Takrat si pa
misli, da bi bil rad pri konjih. Roãno bo‰ tam, kjer si Ïe-
li‰. Tako delaj ves ãas.« To medved reãe in gre svojo pot.
Mladeniã gre in gre in pride do mesta. Tu nakupi vsa-
ke vrste kramarskega blaga: trakov, ‰ivank in drugih po-
dobnih reãi. S tem blagom gre k morju in ga tam razloÏi
naprodaj. Pridejo tri morske deklice, prva lep‰a od dru-
ge. Samo s tisto, ki se mu je zdela najlep‰a, je kupãeval.
Ko je deklica nakupila, kar je Ïelela, ji mladeniã reãe, naj
mu seÏe v roko, da bo sreãa veãja. Deklica mu seÏe v ro-
ko, on pa si misli: — Ko bi bil zdaj pri konjih!
Kakor bi trenil z oãmi, je bil mladeniã z morsko dekli-
co pri konjih. Tam so mu dali prej obljubljenega konja
in vsi zamaknjeni so gledali morsko deklico, pa se je
niso mogli nagledati. Mladeniã sede na konja in preden
253
gre, jih prosi, da bi ‰e smel deklici seãi v roko za slovo.

Radi so mu dovolili, veseli, da so le deklico dobili. On ji
seÏe v roko in si misli: — O, ko bi bil zdaj tam, kjer so
zlati ptiãi!
Kakor bi z oãmi trenil, je bil pri zlatih ptiãih: on, mor-
ska deklica in konj. Vsi veseli ogledujejo konja, tako le-
pega in ognja polnega. Roãno mu prineso najlep‰ega
zlatega ptiãa v najlep‰i zlati kletki, ko ‰e s konja ni sto-
pil. Toda kakor hitro je dobil ptiãa in prijel deklico za
roko, si je mislil: — O, ko bi bil zdaj pri medvedu!
Takoj je bil Ïe pri medvedu on, morska deklica, konj
in zlati ptiã. Medved mu reãe: »Zdaj ima‰ vse in sreãa te
ãaka. Samo enega se varuj: varuj se kupovati mesa z vis-
lic!« Medved to izgovori in gre svojo pot.
Mladeniã pa jezdi z morsko deklico dalje proti domu
in pride v mesto. V mestu je vrelo skupaj polno ljudi. To
se mu je ãudno zdelo in povpra‰al je prvega, ki je pri‰el
mimo njega, kaj to pomeni. Ta mu pove, da peljejo dva
tatova obesit. Stopi bliÏe, da bi videl, kdo sta ta dva ne-
sreãnika. Toda joj! V njiju spozna svoja starej‰a brata.
Vpra‰a, kaj sta storila, in povedo mu, da sta zelo veliko
pokradla. Smilita se mu, saj sta vendar brata. Zato vpra-
‰a, ali ju je mogoãe re‰iti. »O, paã,« mu reko, »kdor pla-
ãa ‰e enkrat toliko, kolikor sta vzela.« Ker je imel ‰e od
doma dovolj denarja, na‰teje odkupnino in gre svojo
pot iz mesta.
254
Ko sta brata zvedela, da sta re‰ena smrti, bi rada ve-

dela, kdo ju je odkupil, in vpra‰ala sta vsakega, kje je
njun re‰itelj. Pokazali so jima pot, po kateri je ‰el iz
mesta.
Gresta za njim, in ko ga zagledata, spoznata, da je
njun brat in da nese zlato ptico domov. Zbala sta se, da
bi doma ne povedal, kaj se je z njima Ïe zgodilo. Iz za-
visti sta ga ubila in pustila mrtvega na cesti. Vzela sta
konja, morsko deklico in zlato ptico in ‰la proti domu.
Vse se ju je veselilo, posebno pa oãe — kralj. Konja so
dali v hlev, toda odsihmal se je tako shudil, da ni smel
nihãe k njemu, in so mu morali z vrha dajati zobanja.
Tudi morska deklica je bila tako Ïalostna, da ni mogla
besede spregovoriti. Zlata ptica je vedno nosila pove-
‰eno glavo in tudi ni dala glasu od sebe. Vsi so mislili, da
jo bo zdaj zdaj konec.
Tedaj pa pride medved do mrliãa na poti. Odkoplje
neko korenino, jo stolãe na kamnu, kane sok mrtvemu
v usta in mladeniã oÏivi in ozdravi. Nato medved izgi-
ne in niã veã ni bilo sli‰ati o njem. Mladeniã pa gre v
strgani obleki domov. Nihãe ga ni spoznal. Vpra‰a po
svojem konju, a vse ga debelo gleda in misli, da je bla-
zen. PokaÏejo mu konja v hlevu in povedo, da ne sme
nihãe v njegovo bliÏino. On gre k njemu. Ko ga konj za-
gleda, zaãne veselo rezgetati in se mu da boÏati in gla-
diti, kot bi bil najbolj krotka Ïival. Vse strmi. Nato spet
255
vpra‰a: »Kje je moja ptica, zlata ptica? Dajte mi jo na-

zaj!«
·el je naravnost v kraljevo stanovanje, v tisto sobo,
kjer je visela kletka z zlato ptico. Komaj ga ptica zagle-
da, zaãne na ves glas tako nebe‰ko prepevati, da se je
razlegalo po vsem gradu, kot bi godli sami nebe‰ki an-
gelci. Ko kralj sli‰i ptico tako prepevati, prihiti v sobo, iz
druge sobe pa morska deklica, ki se ji je to ãudno zazde-
lo. Komaj zagleda mladeniãa, razpne bele roãice, skoãi
k njemu, ga objame, se ga oklene in pritisne na srce, ka-
kor bi ga veã ne hotela izpustiti.
Oãe je bil priãa vsemu temu in ni vedel, kaj naj reãe.
Spozna svojega sina, in ko izve, kako sta brata z njim
ravnala, in kaj se je z njima godilo, se razhudi ter zapo-
ve oba starej‰a sinova obesiti, ker sta to tudi zasluÏila.
Mlaj‰emu pa je dal kraljestvo in naredili so veliko sva-
tov‰ãino, kajti oÏenil se je z lepo morsko deklico.
256
Zlata ribica
N eka maãeha naÏene svojega bedastega pastorka

z re‰etom po vode. NerodneÏ — kakor ga je ime-
novala — gre k studencu, zajame vode, pa namesto vode
ostane v re‰etu le ribica, ki se je sedaj, ko je voda iz re-
‰eta odtekla, priãela hudo premetavati. Îe jo hoãe na-
mesto vode odnesti maãehi, a kako ostrmi, ko ga ribica
takole nagovori:
»Ljubi moj, deni me v vodo nazaj, saj vidi‰, da moram
na suhem umreti. Tudi tebi bi se ne zdelo dobro, ãe bi
te kdo v vodo pahnil in bi moral utoniti — saj ti ne bo
zastonj. Kar bo‰ v mojem imenu prosil, ti bo dano.«
Dobrega srca, kakor je bil, brez pomisleka vrÏe ribi-
co nazaj v vodo in poskusi vodo zajeti, ãe se mu ni ribi-
ca morda zlagala. Z besedami: »Zlata ribica — da bi re-
‰eto vodo drÏalo!« porine re‰eto v vodo in ga spet dvig-
ne. Toda sam skoro ni mogel verjeti, ko je videl, da re-
‰eto drÏi vodo.
Ko pride domov, poloÏi re‰eto z vodo na klop in leÏe
vznak na peã. Maãehi pa se nikakor ni zdelo prav, ker je
v re‰etu vode prinesel, zato si je mislila, da mora biti
257
ãarovnik. NaÏene ga v hosto, naj ji hitro bukev za drva

poseka in jo privleãe domov.
âeravno nevoljen, se ji vendar vda in se odpravi z do-
ma. Ko pride v hosto, zaÏene sekiro na tla, si izbere bu-
kev in reãe:
»Zlata ribica — da bi bukev padla!« in bukev Ïe leÏi
na tleh. On pa sede nanjo, spet spregovori znane bese-
de in bukev se zaãne gibati naravnost proti domu.
Pot je vodila mimo gradu, v katerem je ravno mlada
gospodiãna pri oknu stala. âudno se ji zdi, da bukev sa-
ma NerodneÏa nese, namesto da bi jo on s konji vlekel
domov.
Zato ãudeã se zavpije:
»Glej ga, NerodneÏa! Namesto da on bukev nese, pa
bukev nese njega. Ti si zares ãarovnik!«
To je bilo NerodneÏu preveã. Mislil si je: »Poãakaj, ti
bom Ïe pokazal, ker pravi‰, da sem ãarovnik!« Zato iz
jeze v imenu zlate ribice poÏeli, da bi gospodiãna noseãa
postala, in gre svojo pot dalje.
Ko na bukvi prijaha domov, si maãeha misli: — No,
zdaj pa vem, da zna ãarati, — in ga z besedami:
»Poberi se mi, ãarovnik, izpred oãi, niã veã te noãem
trpeti doma!« spodi od hi‰e.
Ker ni vedel, kam naj se obrne, se ponudi v gra‰ãini za
pastirja in tam ostane.
258
Gospodiãna pa je rodila prav zalega fantiãka, za kate-

rega nihãe ni vedel, kdo je njegov oãe.
Ko je bil fantiã Ïe tri leta star, je povabil gra‰ãak vse
viteze tiste deÏele na veselico. Bili so prav dobre volje.
Medtem pelje gra‰ãak svoje drage goste v prostrano
dvorano, kjer je bil tri leta stari fantiãek z zlatim jabol-
kom v rokah. Gra‰ãak je namreã rekel, komur bo fantiã
jabolko podal, tisti je njegov oãe. Toda fantiã ni hotel
dati jabolka nikomur iz rok. O tem pa je sli‰al tudi pas-
tir ter je ‰el v tisto dvorano, kot da i‰ãe gospoda. Ko od-
pre vrata, mu Ïe priteãe naproti otrok ter mu ponudi
jabolko. Gra‰ãak pa ‰e vendar noãe verjeti, da bi bila
njegova hãi s pastirjem imela otroka, in pravi:
»âe bo‰ ti prej vagan1 orehov pre‰tel, kakor jaz peãe-
no koko‰ razrezal, ti bom ‰ele verjel, da je otrok tvoj.«
Pastir je bil s tem zadovoljen in si je dal prinesti orehe,
gospod pa koko‰. Oba sta se spravila na delo.
Pastir gospoda niti ne pogleda, kaj dela, temveã hitro
premetava orehe ter vsakikrat reãe:
»Zlata ribica — in ta dva ore‰ca!«
Gra‰ãak pa si je mislil, da bo tako prej gotov kot pa-
stir in upira vanj oãi. In glej! Pastir je orehe Ïe pre‰tel,
preden je gospod koko‰ naãel. To ga razjezi. Nikakor ‰e
ne more verjeti, da bi bil pastir oãe tega otroka. V jezi
1 vagan = stara mera okoli 25 litrov.
259
zapove, naj hãer, pastirja in otroka denejo v sod in vse

skupaj vrÏejo v vodo.
Lepa gospodiãna je v sodu jokala, ker se je gotove
smrti bala. Toda pastir jo je tolaÏil z besedami:
»Niã se ne boj! Dokler sem jaz pri tebi, se ti ne bo pri-
petilo niã hudega.«
Ko se je pastirju zdelo, da je sod po vodi Ïe dosti da-
leã priplaval, reãe, naj sod skoãi na suho in se raztre‰ãi.
Îe so na suhem in vidijo pred seboj lep grad. Vsi trije
gredo naravnost vanj. Ko pridejo v grad, jih z veselim
glasom pozdravijo:
»Îivio, na‰ gospod!«
Tu je prej‰nji pastir zdaj ostal in postal imeniten go-
spod.
260
Îelezni prstan
V bajti na kraju vasi je nekoã Ïivela siroma‰na Ïena,

ki je imela sina edinca. S teÏkim delom je mati pre-
Ïivljala sebe in otroka. Ko je sin dorastel v deãka, je spo-
znal, kako teÏko je njuno Ïivljenje. Odloãil se je, da ne
bo veã v breme sirotni materi in da si poi‰ãe kruha pri
drugih ljudeh.
Stopi v sluÏbo, in ko zasluÏi tri krajcarje, se ga poloti
Ïelja, da bi ‰el po svetu za kruhom in za sreão. Poslovi
se od matere, vzame s sabo tri krajcarje in se odpravi na
pot.
Dolgo hodi po poti in naposled prispe v neznano vas.
Laãen je in Ïe se odloãi, da si kupi za krajcar kruha, kar
zagleda na vasi tropo otrok, ki kamnajo starega in bed-
nega psa. Zasmili se mu Ïival, pa stopi k mladeniãem in
jih prosi, naj puste psa pri miru. HudobneÏi se mu po-
smehujejo in ‰e dalje obmetavajo Ïival s kamenjem. Te-
daj jim reãe deãek: »Pustite meni psa, dam vam zanj
krajcar!« Otroãaji so zadovoljni, vzamejo krajcar in pre-
puste Ïival deãku.
Dalje potuje deãek po svetu v soncu in vroãini in ob
njegovi strani hodi pes. Na poti ga Ïival ogovori in mu
261
pravi: »Îivljenje si mi re‰il. Kako naj ti poplaãam? Pri

tebi ostanem, morda me bo‰ kdaj ‰e potreboval.« Tako
korakata dalje po svetu.
Po dolgi hoji prispe deãek v drugo vas. Truden in
laãen je od dolge poti in Ïe si hoãe kupiti za krajcar kru-
ha, kar zagleda na mostu nad globoko vodo kopo otrok
z vreão v rokah. Stopi k njim in jih vpra‰a, kaj imajo v
vreãi, in otroci mu povedo, da so zavezali vanjo staro
maãko, ki jo bodo zdaj vrgli v valove. Deãku se Ïival za-
smili, pa poprosi otroke, naj jo dajo njemu in on jim pla-
ãa krajcar. Otroci odveÏejo vreão in mu dajo maãko, de-
ãek pa seÏe v Ïep ter jim izroãi krajcar.
Od tod potuje deãek dalje po svetu. Z njim hodita pes
in maãka. Med potom se oglasi maãka in pravi: »Îiv-
ljenje si mi otel. Kako naj ti poplaãam? Pri tebi ostanem,
morda me bo‰ ‰e potreboval.«
Dolgo hodi deãek v spremstvu psa in maãke, ko pri-
de do zelenega pa‰nika. Na pa‰niku, tik poti, zagleda
pastirja, ki vihti dolgo palico in ubija pisano kaão. »Kaj
dela‰?« vpra‰a deãek pastirja. In pastir mu odgovori:
»Grdo kaão ubijam.« A tudi ta Ïival se deãku zasmili,
zato prosi pastirja, naj jo prepusti njemu. Obljubi mu
krajcar za plaãilo. Pastir vzame denar in mu prepusti
kaão.
Tako potujejo naprej deãek, pes, maãka in kaãa. Na
poti se kaãa oglasi in pravi: »Îivljenje si mi otel. Kako
262
naj ti poplaãam? S tabo ne morem hoditi po svetu, ker

sem preveã osovraÏena; zato pojdi v grad mojega oãe-
ta, kralja vseh kaã, dala ti bom Ïelezni prstan in dokler
ga bo‰ imel, se ti bo izpolnilo vse, kar bo‰ Ïelel. Pomni
pa dobro, kar ti ‰e povem! Ko pridemo do gradu, se
ustavi pred vhodom, in ko ti bom vrgla prstan v roke, se
ulezi na tla; kajti takrat se bo moj oãe, kralj vseh kaã,
hudo razsrdil in bo zamahnil z repom, da se bo zemlja
stresla.« Deãek odgovori, da je vse razumel in da bo sto-
ril, kakor mu je svetovala.
Preko pa‰nika dospe deãek v spremstvu Ïivali pod
visoko goro. Od tod plezajo po strmini med grmovjem
in med skalami, kakor jim kaãa kaÏe pot. Pridejo pod
vrh gore. Tam je bila visoka navpiãna skala in pod to
skalo je bil grad kralja vseh kaã. Kaãa pripelje deãka do
vhoda in mu reãe, naj tam poãaka. Sama se splazi v grad
in po kratkem ãasu mu vrÏe v roko Ïelezni prstan. De-
ãek ga vzame, nato se vrÏe hitro na tla, kakor mu je bilo
naroãeno. Takrat za‰umi kakor vihar in kralj vseh kaã
zamahne s tako silo pred vhodom, da se zemlja strese.
Nato se vse pomiri.
Deãek vstane in se vrne v dolino. Dolgo Ïe ni jedel,
zato ãuti lakoto v sebi. No, sedaj mu je vse laÏe kot prej.
Sede kraj poti in si poÏeli jedi in glej, Ïe so pred njim.
Naje se in nasiti tudi Ïivali, nato krene proti domu, da
osreãi mater in sebe.
263
Zveseli se mati, ko ugleda sina, ãeprav se je vrnil na-

videzno ubog, kakor je bil prej. Deãek pa ji niãesar ne
pove.
Zveãer gresta mati in sin poãivat. Ko leÏeta v posteljo
in ko mati zaspi, si deãek Ïeli, da bi bila na mestu, kjer
je domaãa hi‰a, prelepa palaãa z visokimi okni in pro-
stranimi sobami. V teh sobah naj bi bila lepa oprava in
draga posoda. Mati in on naj bi se zbudila v mehkih in
lepih posteljah. V omarah naj bi bila najlep‰a oblaãila in
v izbi na mizi naj bi bila najbolj‰a jedila. Okoli palaãe naj
bi se razprostiral lep vrt in v njem naj bi cvetele pisane
cvetlice.
Kar je deãek mislil, se je tudi zgodilo.
Ko se mati zjutraj zbudi, se zelo zaãudi. Namesto v
stari bajti se znajde v prelepi palaãi, mesto na trdi po-
stelji se zbudi na mehkih belih blazinah v prelepi sobi.
Vstane in gre iz sobe v sobo in druga je lep‰a od druge.
Pride v izbo in vidi mizo obloÏeno z najbolj‰imi jedili.
Naposled stopi v sobo k sinu in ga vpra‰a v strahu in
veselju, kako je mogoãe, da se je tako izpremenilo. De-
ãek ji pove vse po vrsti, kako je hodil po svetu, kaj je do-
Ïivel in kako je dobil Ïelezni prstan.
Zdaj Ïivita mati in sin sreãna in vesela. Niãesar jima
ne manjka; kar si le poÏelita, vse se jima izpolni.
Sãasom doraste deãek v mladeniãa in mati se postara,
da ne zmore veã vseh hi‰nih opravil. Odloãi se mlade-
264
niã, da se poroãi. Reãe torej materi: »Grem, da si po-

i‰ãem nevesto in jo pripeljem na dom. Tako boste Ïive-
li v miru in ne bo vam treba toliko delati in skrbeti.«
Mladeniã se odpravi in gre naravnost do kralja tiste
deÏele ter ga prosi, naj bi mu dal hãer za Ïeno. Kralj se
zavzame in se skoraj razhudi, ãe‰ kako si upa preprost
ãlovek prositi za roko njegove hãere. A sli‰al je bil o mla-
deniãevi sreãi in o prelepi palaãi, pa si misli: »Kar tako
ga ne odÏenem; postavim mu pogoje, in ker jih ne bo
mogel izvr‰iti, bo moral oditi praznih rok.« Obrne se k
mladeniãu ter mu pravi: »Dam ti hãer za Ïeno, ãe po-
stavi‰ na moj vrt najlep‰o in najveãjo smreko, ki raste v
gozdu.«
Drugo jutro vstane kralj ob zori in se nemalo zaãudi,
ko vidi v vrtu najveãjo in najlep‰o smreko, kar jih je bilo
v gozdu. A tudi sedaj se obotavlja in noãe dati snubcu
besede. Reãe mu drugiã: »Dam ti hãer za Ïeno, ãe zgra-
di‰ poleg mojega gradu palaão iz samega stekla.«
Naslednji dan vstane zelo zgodaj in poleg gradu ugle-
da palaão iz samega stekla. ·e v tretje pravi mladeniãu:
»Dam ti hãer za Ïeno, ãe naredi‰, da bo peljala od tvo-
jega gradu do mojega ‰iroka cesta in da bodo rasla ob
cesti najlep‰a drevesa, pa tako, da bo vsako drugaãno in
da bo na vsakem drevesu prepevala druga ptica.«
Tretji dan vstane kralj zarana in vidi, da drÏi od nje-
govega gradu do mladeniãevega ‰iroka cesta in da rase-
265
jo ob cesti drevesa, od katerih je vsako drugaãno in poje

na vsakem drevesu druga ptica.
Sedaj se kralj ne more veã ustavljati; vda se ter obljubi
mladeniãu hãer v zakon.
Bilo pa je tako, da je ljubila kraljeva hãi princa iz so-
sedne deÏele in je nanj ãakala, da pride in jo zasnubi.
Zdaj izve, da jo je oãe obljubil drugemu v zakon. Oãe-
tovi volji se ne more ustavljati, a v srcu sklene, da se bo
ma‰ãevala nad mladeniãem.
Kralj priredi bogato gostijo in mladeniã ter princesi-
nja se poroãita. Po poroki odpelje mladi moÏ svojo Ïeno
na novi dom in njegova mati jo sprejme rade volje in z
odprtimi rokami.
Kraljeva hãi je navidezno zadovoljna, prijazna je do
mladeniãa in njegove matere. Mladeniã je vesel, ker mi-
sli, da je osreãil nevesto, mater in sebe. Pa ãeravno se
nevesta dobrika mlademu moÏu, kuje v srcu ãrne nakle-
pe in komaj ãaka, da bi se ga iznebila.
Ko nekoã najde kraljeva hãi mladeniãa na samem, ga
vpra‰a sladko in zaupljivo: »Povej mi, kako je to, da lah-
ko naredi‰ vse, kar hoãe‰?« Mladeniã se spoãetka obo-
tavlja, a naposled ji vse zaupa in ji pove, da ima Ïelezni
prstan in kar si Ïeli, vse se mu izpolni. Nato vpra‰a kra-
ljeva hãi: »In kje hrani‰ Ïelezni prstan?« On ji pove, da
ga nosi privezanega na vrvici okoli vratu.
Ko gresta zveãer poãivat in ko mladeniã zaspi, se sklo-
266
ni kraljeva hãi k njemu, mu odpne srajco, prereÏe s ‰kar-

jami vrvico in mu vzame prstan.
Drugo jutro se mladeniã zbudi in ne more verjeti svo-
jim oãem. Znajde se v bajti, ki sta jo imela z materjo,
preden je dobil Ïelezni prstan. Lepe palaãe ni bilo nikjer,
pa tudi princesinja je bila izginila. Îalosten in potrt hodi
okoli in ne ve, kaj bi poãel; pa stopita k njemu pes in
maãka ter ga ogovorita: »Pojdimo iskat prstan, morda
ga le najdemo. SluÏiti ti hoãeva, in kar Ïeli‰, vse naredi-
va.« Zadovoljen je mladeniã in vsi trije se odpravijo po
svetu iskat ãudodelni prstan.
Hodijo skozi mesta in vasi, skozi globoke gozdove in
preko razseÏnih planjav in pridejo naposled do velike
pu‰ãave. Gredo skozi pu‰ãavo in ne vidijo nikjer ne bilke
ne drevesa, ne studenca ne ãlove‰kega bivali‰ãa, in ko
pridejo onkraj pu‰ãave, zagledajo pred sabo ‰iroko mor-
je. Ustavijo se na bregu morja in mladeniã je ‰e bolj Ïa-
losten. Pes in maãka pa ga potolaÏita in reãeta: »Tu osta-
ni in naju poãakaj: midva greva v vodo, preplavava mor-
je, in ãe najdeva Ïelezni prstan onkraj morja, ti ga pri-
neseva.« Mladeniã je zadovoljen in Ïivali skoãita v vodo.
Plavata noã in dan po morju in tretje jutro doseÏeta
drugi breg ter stopita na suho. Hodita po tuji deÏeli in
ne hodita dolgo, ko prideta do prelepega gradu. Ustavi-
ta se pred obzidjem, a v grad ne moreta, kajti vrata so
bila zaprta. Pa gresta okoli obzidja in prideta do dreve-
267
sa tik ob zidu. Ustavita se in maãka pravi psu: »Tu me

poãakaj; jaz splezam po drevesu na zid in grem od tod
v grad in pogledam, ali je v njem Ïelezni prstan.«
Maãka spleza na drevo, z drevesa skoãi na zid, z zida
pa na tla. Sedaj gre v grad in zamijavka, kakor je pri
maãki v navadi. Takoj prihiti kraljeva hãi, pogleda maã-
ko in pravi princu iz sosednje deÏele, s katerim je sedaj
tu Ïivela: »Glej, prav tako maãko smo imeli na prej‰-
njem domu! Naj ostane kar pri nas, nam bo vsaj mi‰i
lovila.«
Maãka ostane v gradu in stika skrivaj po vseh kotih in
po vseh prostorih, da bi na‰la Ïelezni prstan, a vse za-
man. Povsod je Ïe bila, vse preiskala, le v princesinjino
sobo se ji ‰e ni posreãilo priti. Nekoã najde vrata v to
sobo odprta; zmuzne se skoznje in skoãi pod posteljo,
da bi se skrila. Tako ãaka veãera in noãi.
Zveãer prideta princ in princesinja v sobo, in ko leÏeta
poãivat ter zaspita, se splazi maãka izpod postelje in i‰ãe
po sobi, da bi na‰la Ïelezni prstan. Kar zagleda drobno
mi‰ko, in, hop, plane nanjo ter jo zgrabi. Mi‰ka pa se
oglasi in pravi: »Pusti me Ïiveti, za plaãilo ti poi‰ãem in
prinesem Ïelezni prstan.« Maãka jo izpusti in mi‰ka ste-
ãe pod omaro ter priãne glodati les. Gloda, gloda in na-
posled se pregloda v omaro. Zleze vanjo in prinese ven
Ïelezni prstan. Izroãi ga maãki, sama pa skoãi v luknji-
co.
268
Zdaj premi‰lja maãka, kaj naj naredi, da pride ne-

opaÏena iz sobe. Pa zaãne mijavkati in mijavka, dokler
se ne zbudi princesinja, ki vstane iz postelje ter jo zapo-
di skozi vrata.
Maãka nese Ïelezni prstan iz gradu, skoãi na obzidje
in spleza po drevesu na tla. Tu najde psa in mu pove, da
je na‰la, kar sta iskala.
Sedaj potujeta zopet proti domu. Prideta do morja,
skoãita v vodo in plavata proti drugemu bregu. Ko pa
sta sredi morja, reãe pes: »Daj, da nesem jaz prstan! Ni-
ãesar ‰e nisem storil za gospodarja, da bi mu poplaãal
dobroto, ko me je re‰il iz rok hudodelneÏev.« Maãka se
brani in mu neãe dati prstana in tako se prepirata, v pre-
piru pa pade maãki prstan iz gobãka v morje.
Hudo Ïalostna sta oba. Molãe plavata dalje. Zgodi se
pa, da priplava mimo zlata riba. Pes jo popade, a riba ga
prosi: »Pusti mi Ïivljenje; za plaãilo ti prinesem Ïelezni
prstan, ki leÏi na dnu morja.« Pes izpusti ribo; riba spla-
va v globino morja, prinese Ïelezni prstan in mu ga da.
Zopet sta Ïivali veseli in plavata urno proti bregu.
Ko priplavata pes in maãka tretji dan k bregu, najde-
ta tam mladeniãa, ki ju je ãakal. Pes mu izroãi Ïelezni
prstan in maãka mu pripoveduje, kje in kako ga je do-
bila. Zdaj se vrnejo vsi trije proti domu.
Doma pove mladeniã sirotni materi, da je zopet na‰el
Ïelezni prstan, in tudi ona je sreãna in vesela. In mlade-
269
niã priveÏe prstan na vrvico ter si ga obesi okoli vratu.

Potem si misli in reãe: »Princ in princesinja naj Ïivita
odslej v tej revni bajti, mi pa se preselimo v prelepi grad
onkraj morja.«
In zgodilo se je tako.
270
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-045-6
271

Slovenske Pravljice PDF

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Slovenske Pravljice PDF

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

SLOVENSKE PRAVLJICE BESeDA BESeDA

B ela kaãa je mati in kraljica vseh drugih kaã. ·ele v

od risa, in ko je oni v risu jel na svoj o pi‰ãalko piskati,

B ila je kmetica in je imela majhne otroke. Hodila je

veÏo in spravila otroke na varno; seveda ni pozabila po-

Boter petelin in njegova zgodba

B ilo je proti jutru in petelin je ‰e spal pod streho,

pridruÏil. Tako so ‰li dalje; sreãali in pobrali so gredé

Medtem so se razvrstili razbojniki okoli velike mize in

ãebriãu, da bi se umil. Kar se zbudi raca, silno vztrepeãe

nas je, vam pravim, po nas! BeÏimo, da se nam ne zgo-

M oÏ je imel s svojo Ïeno dvoje otrok: sina in hãer.

za mater nasekal drv.« Potlej odide v go‰ãavo in ne pri-

morem imeti ãez noã,« reãe baba, »sem zahaja sedem

Vsak dan hodi s svojim meãem po gozdu in nosi do-

pomolzel in peljal domov. Sestra mleka ni pila, ampak

za svojo sestro kuhal rmanov cvet, se je zares slekel.

N eki cesar je rekel kmetom:

skrivaj k tistemu kmetu, tako da cesar ni vedel in je

N ekoã je Ïivel kralj, ki je imel v svojem kraljestvu

menjata obleko; za nameãek mu da gospod ‰e lepo da-

sar ‰e zapazil. Enajsti dan se mu je ‰ele nekaj zable‰ãalo

ce pod nebom. âe se ga samo dotakne‰, bomo me re‰e-

ni videlo. Moj brat Sonce bo morda vedel. On obsije veã

sreãnik smilil, je ukazal narediti zanj veliko skrinjo, v ka-

deklic in ta oÏivi. Potem je zgrabil starko, jo tre‰ãil sko-

T aãas, ko so bili ‰e pasjeglavci po teh krajih, je plela

bi ‰e kdaj pri‰la k oãetu domov. Veãkrat je mislila skozi

je z vr‰iãkom dotikalo strehe, in videã maãko po drevesu

zel, in pokazal se je ‰e eden in spet eden skozi luknjo, pa

D eklica je pometala in na‰la krajcar. Za ta krajcar

»Bo pa ‰e zame kak kotiãek,« pravi lisica in se zmuz-

B ili so hudi ãasi. Obleka se je podraÏila, mnogo

udaril po kamnu, ga prej skrivaj omoãil in ga ponudil

zadnje noge in videl zajca, volk pa ne, ker se ni znal po-

Hudobna maãeha in dobra pastorka

H udobna Ïenska primoÏi s svojim revnim moÏem

ti. Kar se jima pridruÏi od nekod belo, lepo dekle in ju

Marica reãe nato: »Vsi so dobri, toda mesec su‰ec je

roti zavidna, ji o tem ne zine niti besedice, ampak misli

N a planini, kjer je bilo toliko molznic, da vsa deÏe-

Na tem posestvu je bilo toliko ljudi, da so se pri jedi

B il je nekdaj fantiã, ki je imel hudo maãeho. Neke-

je visela zastava. Velika vrata najde na steÏaj odprta in

mene in ves moj narod spremenil v kamenje? âe te je

bivali tuji ljudje, od katerih je zvedel, da je oãe od Ïalo-

su!« Zdaj odideta. Kralj ni videl ne sli‰al, tako hitro sta

N a rodovitni ravnini pod gorami je stala vas. V tej

sojali: ,Tak skoporitneÏ! Samemu Bogu bi ne privo‰ãil

Pa mu reãe nekega dne: »Bonifac, stelja poteka. Sto-

se je brat Ïiv vrnil. Jezno ga je vpra‰al: »Kje si nagrabil

Ko ga ni bilo ne zveãer ne drugi dan od nikoder, je

»âe ni v Kaãji dolini ta bele kaãe, ki ima demantno

Ljudje so zaÏgali in se razpostavili po bregovih, romar

Tedaj plane v prvo grmado, jo z repom razmeãe in puh-

se ne boj. Dobro delo bo‰ storil meni in sebi in vsej vasi.

zraku strahotne po‰asti kakor zmaji. Po tri in ‰e po veã

Razdelil jo je med bajtarje in koãarje, da je imel vsak

Kaj dela Ïena

Kaj nikoli ni bilo in nikoli ne bo

T rije bratje so se vozili po morju. Vstane pa burja in

niã. Mlaj‰i je bil kakor kak ‰tramle1 in brata sta mu re-

mo malo odrine in bil je v nebesih. Boga in svetnikov ni