BREGOVA RAZGRANETOST NA AZIJA
RAZGOVOR
‡ Koga se veli deka ima gole-
ma bregova razgranetost?
‡ So koi okeani i moriwa
grani~i Azija?
PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AZIJA
PRA[AWA
‡ Zo{to Azija ima dolga bre-
gova linija?
‡ Nabroj nekoi od poluostro-
vite i od ostrovskite terito-
rii na Azija!
‡ Na karta najdi gi rabnite
moriwa i zalivi od ju`nata
strana na Azija!
‡ Najdi gi na karta moriwata
i zalivite {to se nao|aat na
isto~nata strana na aziskiot
kontinent!
‡ Koi se najkarakteristi~ni-
te pomorski protoci i prem-
ini?
‡ Poslu`i se so karta na Azi-
ja. Koi od okeanite i moriwa-
ta se nepogodni za plovidba?
106
Prostranata teritorija i izlezot na Azija na Indis-
kiot, Tihiot i Arkti~kiot Okean i Sredozemnoto More se
pri~ini za dolgata bregova linija. Bregovata razgranetost
pove}e se gleda preku izdvoenite pogolemi ostrovski i po-
luostrovski teritorii. Vo jugozapadnite delovi se izdvoju-
vaat poluostrovot Mala Azija i Arabiskiot Poluostrov.
Vo Ju`na Azija se izdvojuvaat Indiskiot Poluostrov i In-
dokineskiot so Malajskiot Poluostrov, ostrovite na In-
donezija i Filipini. Vo Isto~na Azija se izdvojuvaat Ko-
rejskiot Poluostrov, Kam~atka i ^ukotskiot Poluostrov.
Ovde pripa|aat Japonskite Ostrovi, ostrovot Sahalin i
Kurilskite Ostrovi. Me|utoa, pogolemiot del od bregovite
vo osnova ne se mnogu razgraneti so prisustvo na pogolem
broj mali zalivi.
Pokraj ovie prostori postojat pogolem broj takanare~eni
sredozemni i rabni moriwa i zalivi. Vo jugozapadnite de-
lovi na Azija kon Evropa i Afrika se nao|a Sredozemnoto
More so dlaboko navlezenoto Crno More. Me|u Azija i Af-
rika se protega Crvenoto More, koe preku Sueckiot Kanal
i protokot Bab el Mandeb gi povrzuva Sredozemnoto More
so Adenskiot Zaliv i Arabiskoto More, odnosno Indiskiot
Azija ‡ grupi ostrovi
Okean. Od nego, preku Omanskiot Zaliv i Ormuskiot Pro-
tok, dlaboko vo kopnoto navleguva Persiskiot Zaliv. Me|u ZAPOMNI
Indija i Indokina se prostira golemiot Bengalski Zaliv ‡ Azija ima dolga bregova
od kade {to ponatamu kako sredozemni moriwa pome|u os- linija.
trovite na Indonezija i Filipini se nao|aat Andamanskoto ‡ Bregovata razgranetost na
More, Ju`nokineskoto More so zalivite Sijamski i Tonkin- Azija e najgolema vo nejzinite
ski, Javanskoto More, Sulaveskoto More, Bandskoto More, jugoisto~ni i isto~ni delovi,
Timorskoto More, Arafurskoto More i drugi. Vo isto~nite kade {to ima pogolem broj
delovi na Azija se nao|aat Isto~nokineskoto More, @olto- ostrovi i poluostrovi.
to More, Japonskoto More, Ohotskoto More i Beringovoto ‡ Najgolemi poluostrovi vo
More. Vo Arkti~kiot Okean se nao|aat ^ukotskoto More, Azija se: Mala Azija, Ara-

PRIRODNO-GEOGRAFSKI KARAKTERISTIKI NA AZIJA

Isto~nosibirskoto More, Laptevskoto i Karskoto More. biskiot Poluostrov, Indiski-
Me|u moriwata vo Jugoisto~na i vo Isto~na Azija se ot Poluostrov, Indokineski-
nao|aat pogolem broj morski protoci i premini, va`ni za ot Poluostrov, Korejskiot
odvivawe na vodniot soobra}aj. Pova`ni pomorski prem- Poluostrov i poluostrovot
ini se Malajskiot Protok me|u Andamanskoto i Javanskoto Kam~atka.
More, Sundskiot Protok me|u Indiskiot Okean i Javan- ‡ Najgolemi ostrovi se ostro-
skoto More, Tajvanskiot Protok me|u Ju`nokineskoto i vite na Indonezija, Filipin-
Isto~nokineskoto More, Korejskiot Premin me|u @oltoto skite i Japonskite Ostrovi.
i Japonskoto More, Tatarskiot Premin me|u Japonskoto i Mnogu va`ni protoci i ka-
Ohotskoto More i Beringoviot Protok me|u Beringovoto i nali se: Sueckiot Kanal,
^ukotskoto More. Bab el Mandeb, Malajskiot
Vakvata bregova razgranetost, so isklu~ok na Arkti~kiot Protok, Tajvanskiot Protok,
Okean, ovozmo`uva celogodi{na plovidba po site moriwa i Korejskiot Premin i Berin-
okeani. Ova osobeno doa|a do izraz i vo funkcija na gusto goviot Protok.
naselenite primorski prostori vo Ju`na, vo Jugoisto~na i
vo Isto~na Azija.

ZADA^A
‡ Nabquduvaj ja kartata na
Azija i objasni koi teritorii
pridonesuvaat za mo{ne gole-
mata bregova razgranetost na
aziskiot kontinent!

Plovni objekti
RE^NIK NA POIMI
ZALIV ‡ del od more ili ezero {to pove}e ili pomalku navleguva vo kopnoto. Nastanuva so
prodirawe na moreto vo poniskite delovi na kopnoto, vo dolnite delovi na re~nite korita
ili nekoga{ni glacijalni korita.
PROTOK ‡ tesen del na morskata povr{ina preku koj se spojuvaat dve moriwa, a se razdvo-
juvaat dve kopna. Na primer: Gibraltarski Protok me|u Pirinejskiot Poluostrov (od Ev-
ropa) i Afrika, potoa Bosfor i Dardaneli me|u Evropa i Azija.
rabno more ‡ more {to se protega na periferijata od nekoja pogolema okeanska ili sre-
dozemnomorska povr{ina, kako, na primer, Ligursko More, Norve{ko More.

107