GODI[EN ZBORNIK 381

Dafina GERASIMOVSKA UDK: 904:728(381)„652“

POJAVATA NA PERISTILOT
KAKO ELEMENT NA ANTI^KATA KU]A

Kratka sodr`ina
Osnovnata karakteristika na ku}ite, koi{to se pro-
najdeni vo Republika Makedonija niz celiot anti~ki period,
e dvorot kako glaven obedinuva~ki element, iako vo nekoi od
ranoanti~kite ku}i, so mala povr{ina, se zabele`uva otsu-
stvoto na vnatre{en dvor.
Kaj ku}ite od ranorimskiot period dvorot evoluiral
vo atrium, koj{to na ovie prostori, vo zadninata na mor-
skiot breg, e prisuten ponekoga{ i podocna. Docnorimskite
ku}i naj~esto imaat vnatre{en dvor, ograden od dve, tri
ili ~etiri strani so trem so {to se oformuva peristil
ili naj~esto psevdoperistil. Peristilot, vo sostavot na
anti~kite ku}i, se javuva kako rezultat na `elbata za imi-
tirawe na anti~kata gr~ka javna arhitektura.
Vo rimskite ku}i, otkrieni vo Republika Makedanija,
naj~esto se sretnuvaat tokmu psevdoperistilite.
Is~eznuvaweto na peristilot od sostavot na ku}a-
ta, odnosno is~eznuvaweto na peristilnata ku}a, se poklop-
uva so krajot na docnoanti~kiot period.

Klu~ni zborovi: PERISTIL, PSEVDOPERISTIL, KU]A,

ANTIKA.

So pojavata na peristilot, vo prostornata organizacija na an-

ti~kata ku}a, pred s¢ kako centar na op{testveniot `ivot, za prv-
pat mo`e da se govori za blagorodni~ki ku}i. Peristilot proiz-
leguva od gr~kata ku}a so vnatre{en dvor, koj{to nudel sredina vo
koja{to naj~esto se sretnuva stolbot. Samata arhitektonska forma
i nazivot na ovoj sostaven element na ku}ata, proizleguva od gr~ka-
ta javna arhitektura. Dolgite redovi od stolbovi uka`uvaat na javen
trem, stoa, a rasporedeni vo pravoagolna forma upatuvaat na gim-
nasijot vo helenisti~kiot grad. Seto ova ne naso~uva kon helenis-
ti~kata javna arhitektura kako inspiracija za oformuvawe na peri-
stilniot dvor, koj{to pretstavuval biten element vo prostornata
382 FILOZOFSKI FAKULTET – SKOPJE

organizacija na privatnite ku}i, vo tekot na anti~kiot period. Ne-

kade vo 5. vek st.e. ve}e bi mo`elo da se govori za peristilen dvor
vo sklopot na anti~kite ku}i. Vakov izvonreden primer na vnatre-
{en peristil se sretnuva vo nekoi ku}i od raniot 4. vek st.e. vo Eri-
trija1. So pojavata na peristilot, dvorot dobil arhitektonska for-
ma, stanuvaj}i prostor so su{tinska vrednost. Vo ranata antika, toj
bil naj~est element vo ku}ite od docniot klasi~en i helenisti~ki
period. Ponekoga{, na ovoj tip se gleda kako na varijanta na pastas2
tipot, no so tremovi koi{to se protegaat na pove}e strani od dvo-
rot3. Vnatre{niot peristil se sretnuva kako vo ku}ite na gr~kite
ostrovi, kako na primer na Delos, taka i na kopnoto, na primer vo
sektorot na vili vo Olint. I nekoi prienski ku}i od tipot pro-
stas,4 vo docnohelenisti~koto vreme bile transformirani i go do-
bile peristilot kako sostaven element.
Vizuelniot karakter na peristilniot dvor bil determiniran
so stolbovite koi{to vo anti~ka Grcija pretstavuvale element na
visokata arhitektura. Za helenisti~kiot period ne bile nevoobi-
~aeni i dvokatnite peristili, kako na primer vo Delos kade{to
pokraj dvokatni, se sretnuvaat duri i trikatni peristili. Zaradi
nivnite mali dimenzii, tie nalikuvale na bunar za osvetluvawe.5
Kompleten peristil (so trem od site ~etiri strani) na dva kata,
kako sostaven element na ku}ata postoel i kaj ranoanti~kite ku}i
vo Pela. Takov peristil bil pronajden i vo gr~kite kolonii na
Sicilija, na primer vo edna ku}a vo Monte Jato od okolu 300 godina
st.e.6
Vakvata arhitektonska forma, od gr~kiot istok, bila impor-
tirana vo rimskata ku}a. Prisvojuvaweto na karakteristikite na
gr~kiot javen `ivot, od strana na Rimjanite, e potvrdeno i so vove-
duvaweto vo upotreba na mermernite statui i naslikani paneli pri
dekoriraweto na objektite. Edna{ prifaten od Rimjanite, peris-
tilot, do 1. vek n.e., stanal potpolno vtopen vo planot na rimskata
ku}a. Co negovoto dodavawe kon atriumot se zgolemil fokusot vo

1
Walter-Karydi 1998, 5, sl. 6.; Nevett 2001, sl. 32, 33.
2
Ha severnata strana od dvorot na ranoanti~kite gr~ki ku}i se protegal dolg trem,
koj{to naj~esto se potpiral na drveni stolbovi, identifikuvan kako pastas.
3
Nevett 2001, 22-23.
4
Prostas se narekuva vlezniot hol, eden vid trem so dva stoba pome|u antite, pri-
suten pred osnovnata grupacija na prostorii, karakteristi~ni za pogolemite ku}i vo Pri-
ena.
5
Walter-Karydi 1998, 20-22, sl.17a-b.
6
Walter-Karydi 1998, sl. 16; Peristilot vo ovaa ku}a imal dorski stolbovi vo prizem-
jeto, a jonski na katot.
GODI[EN ZBORNIK 383

glavnata priemna prostorija.7 Peristilot, priklu~en kon sevkupna-

ta osnova na ku}ata se sretnuva i vo pove}eto ku}i vo Pompei i
Herkulanej.
Ku}ite na elitata, dobivale multiplicirani atria i peris-
tili ~inej}i gi vidlivi razlikite vo socijalniot rang koi{to tre-
balo da im bidat prika`ani na posetitelite, kako pokazateli na
povisokiot socijalen standard.8 Edinstveniot limit za luksuzot na
peristilot bil pari~nikot na sopstvenikot na ku}ata. Novite rit-
uali na zadovolstvo i sebepretstavuvawe bile ovozmo`eni vo ovoj
prostor od ku}ata, ne samo kako rezultat na bogatstvoto na sopstve-
nicite tuku i so prisustvoto na arhitektite i umetnicite koi{to
emigrirale od devastiraniot Istok, za da najdat rabota na italska
po~va.9
Peristilite bile porasko{ni i zafa}ale pogolem prostor od
atriumot, taka{to bilo pote{ko da bidat imitirani, {to vodelo
do pogolema originalnost vo nivnoto oblikuvawe. Vo pomalite ku-
}i, tie morale da do`iveat izmeni vo svojot izgled, so prisustvo na
trem samo na dve ili tri strani, ~inej}i psevdoperistili. Prik-
lu~uvaweto na peristilot vo prostornata organizacija na rimskata
ku}a, zna~elo na izvesen na~in, vnesuvawe na gradinata vo vnatre{-
nosta na ku}ata.
Bo tekot na anti~kiot period, peristilite bile prisutni vo
ku}ite re~isi vo site regioni.10 Kako rezultat na {ireweto na rim-
skata imperija, niv gi sretnuvame kako sostavni elementi na ras-
ko{nite ku}i vo zapadnite provincii, vo Severna Afrika,11 potoa
vo gradovite na isto~nite provincii,12 a tie ostanale preovladuva~-
ki element, kako vo gradskite ku}i taka i vo palatite i vilite, s¢
do krajot na anti~kiot period.13 Ureduvaweto na vilite bilo dikti-
rano od ekonomskata mo} na sopstvenikot, negoviot op{testven sta-
tus, od lokalnite tradicii, klimata, prakti~nata upotreba kako i
`elbata za romaniziranost. Kako rezultat na seto toa, peristilot
go sretnuvame i kako del od pove}eto vili.
Ovaa arhitektonska forma e voobi~aena i za osnovite na doc-
norimskite ku}i kako vo gradovite, taka i vo predgradijata i na

7
George 1998. 84.
8
Grahame 2001, 174.
9
Clarke 1991, 13.
10
Swoboda 1990, 83-84.
11
Bo pove}eto gradovi kako Ptolemais, Volubilis, Tipasa, Timgad, Sabrata, Karta-
gina i dr.
12
Vo gradovite kako Efes, Palmira, Antiohija, Apameja, vo Zeugma na Eufrat i dr.
13
Mac Donald 1986, 207-209; Browning 1979, sl. 2.
384 FILOZOFSKI FAKULTET – SKOPJE

polskite imoti na prostorite na Balkanskiot Poluostrov. Mo{ne

vpe~atlivi peristili se sretnuvaat vo ku}ite vo Medijana, Remezi-
jana, Feliks Romulijana, vo Butrot, Filipopol, Avgusta Trajana,
Marcijanopol, Pavtalija, Abritus, vo Stobi i dr.14
Ovoj luksuzen element ne e konstatiran kako del od ranoan-
ti~kite ku}i vo Republika Makedonija, pred s¢ zaradi maliot broj
na istra`eni objekti za `iveewe od ovaa epoha.15 Toa se dol`i i na
karakterot na gradbite koi{to ne bi mo`elo da se okarakterizi-
raat kako reprezentativni gradbi.
So rimskite objekti slu~ajot e sosema poinakov. Peristilot
vo svoite razli~ni varijacii e prisuten, odnosno preovladuva~ki,
vo najgolem del od istra`enite ku}i na prostorot na Republika
Makedonija koi{to poteknuvaat od imperijalniot period. Tesniot
gradski prostor vo Stobi go diktiral prisustvoto na psevdoperis-
tili16 vo pove}eto ku}i, dodeka kompleten peristil, so trem od site
~etiri strani na dvorot, se sretnuva mnogu retko, na primer kaj Ku-
}ata na GR (Domus Fulonika) (sl. 1). Psevdoperistili, so trem od
dvete strani, se prisutni vo t.n. Episkopska rezidencija (sl. 2), po-
toa vo dvata peristila vo Ku}ata na Partenij (sl. 3, 4), vo Stobi,
kako i kaj rusti~nata vila na polskiot imot Pe{terica, kaj s. Ore-
ovec (sl. 5), a peristili so trem od trite strani (sigma) se sretnu-
vaat vo Ku}ite na Peristerija (sl. 6) i Poliharm (sl. 7), kako i kaj
t.n. Kockarnica, vo su{tina najverojatno u{te edna gradska ku}a
(sl. 8) itn. Nekoi od ovie peristili go menuvale svojot izgled vo
tekot na svoeto postoewe, taka{to vo edna svoja faza imale trem od
trite strani, a potoa od dvete {to bi mo`elo da mu se pripi{e na
golemiot peristil vo Ku}ata na Partenij vo Stobi.17 He e isklu-
~ena mo`nosta deka, golemiot peristil na rasko{nata Ku}a na
Partenij, bil dvokaten. Toj bil dlaboko vkopan vo zemjata taka{to
nad podzemniot del, kade{to bilo prijatno vo toplite leta, imalo
prostor za izdigawe ne samo na prostorii za `iveewe na katot tuku
i za stobovi postaveni povtorno okolu otvoreniot centralen pro-
stor, oformuvaj}i psevdoperistil.

14
Srejovi} 1993, 69-72, 170-171; Minchev 2002, 245-246.
15
Ostatoci od ranoanti~ki ku}i se sretnuvaat na ostrovot Golem Grad vo Prespan-
skoto Ezero, na Isarot kaj Marvinci, na lokalitetot Glos kaj Gr~i{te, vo Ohrid i pred s¢
vo naselbata na Vardarski Rid kaj Gevgelija.
16
Dvor so trem od trite strani (sigma) ili poretko samo od dvete strani.
17
Vo planovite na Ù. Mano-Zisi 1939, 34 i I. Mikul~i} 2003, 171 se vidlivi tremo-
vi od trite strani na dvorot.
GODI[EN ZBORNIK 385

Ovoj sostaven element na rimskite objekti za `iveewe e pri-

suten i kaj ostanatite gradski, prigradski, a verojatno i vo slabo
istra`enite rusti~ni vili. Peristilite, re~isi sekoga{, zavisno
od mo`nostite za dotur na voda, imale bazeni i fontani so rasko{-
ni, dekorativni, skulpturalni elementi i vegetacija. Vo gradskite
ku}i vo Stobi, fontanite bile smesteni vo dnoto na psevdoperis-
tilite, ponekoga{ re{eni na pove}e nivoa, kako na primer vo gole-
miot peristil na Ku}ata na Partenij. I ovie fontani bile boga-
to dekorirani so ni{i. Ni{ite bile ~esto oblo`eni so stakleni
mozaici i vo niv postaveni skulpturi, doneseni od razli~ni delovi
na imperijata i so razli~na vremenska pripadnost, kako na primer
vo spomenatiot peristil vo Ku}ata na Partenij vo Stobi, so~inu-
vaj}i na toj na~in edna cela muzejska zbirka. Bez fontana vo peris-
tilite ostanale Ku}ata na GR (Domus Fulonika), zaradi nevozmo`-
nosta za napojuvawe so voda i specifi~niot psevdoperistil so ekse-
dra vo t.n. Episkopska rezidencija vo Stobi.
Peristilot ostanal prisuten vo prostornata organizacija na
rezidenciite i niz docnoanti~kiot period s¢ do krajot na anti~ka-
ta epoha. Is~eznuvaweto na peristilot zna~elo i is~eznuvawe na
tipot na peristilnata ku}a, a S. P. Elis smeta deka is~eznuvaweto
na peristilnata ku}a go ozna~uva krajot na anti~kiot svet i negovi-
ot na~in na `iveewe.18

(Recenzent: prof.d-r Ivan Mikul~i})

18
Ellis 1988, 565.
386 FILOZOFSKI FAKULTET – SKOPJE

LITERATURA

Browning, Iain
– 1979: Palmyra, London 1979.
Walter-Karydi, Elena
– 1998: The Greek House, The rise of noble houses in Late Classical times,
Athens 1998.
George, Michele
– 1998: „Elements of the peristyle in Campanian atria“, Journal of Roman
Archaeology 11, Ann Arbor 1998, 82-100.
Grahame, Mark
– 2001: „Material culture and Roman Identity, The spatial layout of Pompeian
houses and the problem of ethnicity“, Cultural Identity in the Roman Empire,
London-New York 2001, 156-178.
Ellis, Simon P.
– 1988: „The End of the Roman House“, American Journal of Archaeology 92,
Boston 1988, 565-576.
MacDonald, William L.
– 1986: The Architecture of the Roman Empire II, an urban appraisal, New
Haven-London 1986.
Mano-Zisi, ÙorÑe
– 1939: „Urbanisti~ki lik Stobija“, Umetni~ki pregled 2 : 9, Beo-
grad 1939, 262-267.
Minchev, Alexander
– 2002: „‘The House of Antiope’-Late roman residential house with mosaics at
Marcianopolis (Devnya, Bulgaria)“, The Roman and Late Roman City, the
international conference (Veliko Trnovo 26-30 Juli 2000), Sofia 2002, 245-254.
Mikul~i}, Ivan
– 2003: Stobi, anti~ki grad, Skopje 2003.
Nevett, Lisa C.
– 2001: Houses and Society in the Ancient Greek World, Cambridge 2001.
Swoboda, Karl M.
– 1990: „Antike und mittelalterliche Palaste“, Die Romische Villa, Darmstadt
1990, 78-115.
SrejoviÊ, Dragoslav
– 1993: Rimski carski gradovi i palate u Srbiji, Beograd 1993.
Clarke, John R.
– 1991: The Houses of Roman Italy: 100B.C. – A.D.250, ritual, space, and
decoration,Berkeley-Los Angeles-London 1991.
GODI[EN ZBORNIK 387

Dafina GERASIMOVSKA

THE APPEARANCE OF THE PERISTYLE AS AN ELEMENT

OF THE ANTIQUE HOUSE

Summary

The most important element of the ancient houses was the inner
courtyard and the rooms were usually arranged around it. In the closing
years of the fifth century BC certain innovations were made in the hous-
es: the courtyard acquired a peristyle. These peristyles had formed the
central courtyard of Hellenistic houses like those preserved at Delos and
Priena. The peristyle derives from Greek public architecture.
When transplanted to roman houses they become articulated gar-
dens, located whenever possible on the atrium axis in order to extend to
the maximum the long view from the central door. The only limit on the
luxury of the peristyle was the owneres purse. These spaces housed new
rituals of pleasure and self presentation made possible not only by wealth
but also by the architects who emigrated from the devastated east.
The roman houses in the Republic of Macedonia are character-
ized by a central peristyle with burgeoning vegetation and richly decorat-
ed fountains, which pleased the ear and offered refreshment. The great
achievement of the peristyle was that it brought the garden right inside
the house. Need for elegance is explicitly linked to position in the hierar-
chical rank.
The disappearance of the Roman peristyle house, says S.Ellis,
marks the end of the ancient world and its way of life.

Keywords: PERISTYLE, PSEUDOPERISTYLE, HOUSE, ANTIQUE

388 FILOZOFSKI FAKULTET – SKOPJE
GODI[EN ZBORNIK 389

PRILOZI
390 FILOZOFSKI FAKULTET – SKOPJE
GODI[EN ZBORNIK 391

Sl. 1 – Stobi, Ku}ata na GR (Domus Fulonika), peristil, osnova

Sl. 2 – Stobi, t.n. Episkopska rezidecija, peristil, osnova

392 FILOZOFSKI FAKULTET – SKOPJE

Sl. 3 – Stobi, Ku}ata na Partenij, golem peristil, aksonometrija i presek

GODI[EN ZBORNIK 393

Sl. 4 – Stobi, Ku}ata na Partenij, mal peristil, osnova,

presek i aksonometrija
394 FILOZOFSKI FAKULTET – SKOPJE

Sl. 5 – Pe{terica, s. Oreovec, peristil na rusti~nata vila,

mo`na rekonstrukcija

Sl. 6 – Stobi, Ku}ata na Peristerija, peristil, mo`na rekonstrukcija

GODI[EN ZBORNIK 395

Sl. 7 – Stobi, Ku}ata na Poliharm, peristil, aksonometrija i presek

396 FILOZOFSKI FAKULTET – SKOPJE

Sl. 8 – Stobi, t.n. Kockarnica, peristil, osnova i fotografija

od dene{nata sostojba na terenot