PREDLOG UVEDBE INDUSTRIJE 4.0 V PODJETJE A D.D.

Vir: Predlog uvedbe Industrije 4.0 v podjetje Arcont d.d. (um.si)

1 UVOD
Trend v proizvodnih podjetjih je predvsem digitalizacija in avtomatizacija procesov, kar je
glavno vodilo koncepta Industrije 4.0. Četrta industrijska revolucija namreč predstavlja
sodobne tehnologije, ki jih je smiselno uporabiti v proizvodnih procesih z
 namenom sledenja bodisi polizdelkov, posameznih kosov ali pa morebiti končnih
izdelkov iz proizvodnje v logistične centre oziroma skladišča.
 Pomen digitalizacije se kaže tudi v hitrem odkrivanju napak, ki nastanejo v
proizvodnem procesu, s tem pa tudi hitrejši odziv na le-te.
 Velik poudarek Industrije 4.0 je tudi v samem nadzoru proizvodnih procesov in
medsebojni komunikaciji bodisi med napravami, stroji ali oddelki.

UPORABLJENE KRATICE
BE Bivalna enota (kontejner)
CAD Computer Aided Design (računalniško podprto konstruiranje)
CAE Computer Aided Engineering (računalniško podprto inženirstvo)
CAM Computer Aided Manufacturing (računalniško podprta proizvodnja)
CNC Computer Numerical Control (računalniško numerično krmiljenje)
CPS Cyber-Physical System (kibernetsko-fizični sistem)
CTX Containex
ERP Enterprise Resource Planning (planiranje virov podjetja)
ft Foot (dolžinska enota – čevelj, oznaka: ')
IoS Internet of Services (internet storitev)
IoT Internet of Things (internet stvari)
MW Mineral Wolle (mineralna volna)
OEE Overall Equipment Effectiveness (skupna učinkovitost opreme)
QR Quick Response code (2D črtna koda)
PDM Product Data Management (upravljanje podatkov izdelka)
PU Poliuretan
PVC Polivinilklorid
RFID Radio Frequency Identification (radiofrekvečna identifikacija)
SOP Standardni operacijski postopek
TAM Tovarna avtomobilov Maribor
UPV Uporabniški vmesnik
WLAN Wireless Local Area Network (brezžično lokalno omrežje)
2 INDUSTRIJA 4.0

Pomembna prelomnica v svetu industrije v zadnjih letih se je zgodila z uvedbo t. i. Industrije

4.0 oziroma natančneje s četrto industrijsko revolucijo, če jo lahko tako sploh poimenujemo.
Pri tej industrijski revoluciji namreč ne gre za tisto klasično, kot jo poznamo – v mislih imamo
predvsem izum parnega stroja – temveč je bila Industrija 4.0 ustvarjena

z namenom dviga proizvodnih obratov na višjo raven predvsem v smislu digitalizacije, s

čimer so se uveljavili tudi drugi pojmi, na primer pametne tovarne, internet stvari ipd.

Namen poglavja je predstaviti četrto industrijsko revolucijo in njene glavne prelomne točke v
industriji, začenši s pregledom preteklih industrijskih revolucij. Pregled teorije bo tako služil
kot osnova pri analizi možnosti uporabe teh tehnologij v kontejnerski proizvodnji podjetja A
d.d.

3.1 Zgodovina industrijskih revolucij

Zgodovina industrijskih revolucij nas uči, da je ljudstvo vedno stremelo k izboljšanju procesov
v industriji, saj si ljudje želimo delo čimbolj olajšati. To je bilo tudi gonilo razvoja skozi vse
industrijske revolucije. Potek industrijskih revolucij je prikazan na spodnji sliki.

PRVA
INDUSTRIJSKA
REVOLUCIJA

DRUGA
INDUSTRIJSKA
REVOLUCIJA

TRETJA
INDUSTRIJSKA
REVOLUCIJA

DANDANES
INDUSTRIJA 4.0
Slika 3.1: Časovni potek industrijskih revolucij [4]
Prva industrijska revolucija
Začela se je v Veliki Britaniji v drugi polovici 18. stoletja. Iz pretežno agrarne, podeželske
skupnosti se je le-ta začela pomikati proti industrijski, bolj urbani družbi. Britanci so imeli
namreč velike zaloge premoga in železove rude, kar je bilo odločilnega pomena pri
industrializaciji. Takratna Velika Britanija je veljala za politično stabilno in vodilno kolonialno
silo na svetu. Z vse večjo potrebo po njihovih dobrinah so iskali načine, kako čim več zaslužiti.
V ta namen so iskali stroškovno učinkovitejše proizvodne metode, kar pa je vodilo k razvoju
mehanizacije in potrebi po uvedbi proizvodnih obratov [5].

V okviru prve industrijske revolucije lahko zabeležimo več prelomnih dogodkov oziroma
izumov za industrijo. Omeniti velja, da so za osnovne vire energije izkoriščali predvsem
premog in energijo vode. Na primer v železarski industriji je na začetku 18. stoletja Anglež
Abraham Darby izumil enostavnejšo in cenejšo metodo za proizvodnjo litega železa, in sicer z
uporabo koksa v talilnih pečeh namesto lesnega oglja. Zelo pomemben napredek k tej
industriji je prispeval tudi britanski inženir Henry Bessemer, ki je razvil prvi ceneni proces za
masovno proizvodnjo jekla, iz katerega so potem začeli izdelovati orodja, stroje, ladje in
infrastrukturo (predvsem gradnja železniških tirov). Napredek se je zgodil tudi v tekstilni
industriji, kjer je Anglež James Hargreaves okrog leta 1764 izumil stroj za navijanje različnih
sukancev hkrati, t.i.
»spinning jenny«. Zelo odmevni izum, po katerem se večina ljudi pomisli na prvo industrijsko
revolucijo, pa je izum parnega stroja. Prvi praktični parni stroj, ki se je primarno uporabljal za
črpanje vode iz rudnikov, je leta 1712 razvil Anglež Thomas Newcomen. Kasneje, okrog leta
1770, je le-tega izboljšal škotski izumitelj James Watt. Izboljšano verzijo parnega stroja so
tako začeli uporabljati za pogon delovnih strojev, lokomotiv (slika 3.2) in ladij [5].
 Slika 3.2: Izum parnega stroja – napredek v transportu (parne lokomotive) [6]

Leta 1837 sta William Cooke in Charles Wheatstone izumila telegraf, s čimer so izboljšali
komunikacijo. V času prve industrijske revolucije pa so uvedli tudi banke, katerih namen je
bil ponudba financiranj. V Londonu pa je bila leta 1770 ustanovljena tudi prva borza [5].

Druga industrijska revolucija

Po navajanju virov je druga industrijska revolucija trajala med leti 1870 in 1914. Ta doba
industrijske revolucije je bazirala na proizvodnji jekla, v svet so ljudje doprinesli inovacije v
telekomunikaciji, bistvene spremembe v prometu, elektrifikaciji in predvsem v načinu
proizvodnje. Začela se je v Združenih državah Amerike in se nato razširila po državah
zahodne Evrope [7].

Pomembno prelomnico v drugi industrijski revoluciji predstavlja izum telefona, ki ga je

patentiral Alexander Graham Bell leta 1876. Seveda pa brez izuma telegrama v prvi
industrijski revoluciji ne bi bilo telefona. Zelo pomembno prelomnico v tej dobi predstavlja
tudi Edisonov izum žarnice leta 1878. Velja pa omeniti, da so žarnice poznali že pred
njegovim izumom, vendar niso bile tako zanesljive in imele so kratko dobo uporabe. Na ta
način so lahko ljudje delali v poznih urah, kar pa je pospešilo tudi uporabo elektrike na drugih
področjih. Znano je tudi dejstvo, da sta takrat brata Wright izumila triosni sistem, ki je
omogočal ravnotežje letala tudi pri visokih hitrostih, in tako sta prva uspešno zaključila let. V
tej industrijski revoluciji so se pojavili tudi prvi avtomobili. Prvi, ki je patentiral avtomobil
leta 1886, je bil nemški izumitelj Karl Benz. To je predstavljalo bistveni napredek v
transportu. Največjo revolucijo v tej dobi pa je storil Henry Ford leta 1914, po čemer je ta
druga industrijska revolucija tudi najbolj znana, in sicer z izumom tekočega traku, na
katerem so izdelovali znani Fordov Model T. Slednje je
predstavljalo velike spremembe v organizaciji proizvodnje v tistem času, saj so tako prešli na
serijsko proizvodnjo, s čimer so bistveno pocenili stroške vozila, in tako je bil avtomobil
dostopen širši skupini ljudi [8], [9].

Slika 3.3: Izum tekočega traku (Henry Ford) [10]

Tretja industrijska revolucija

Bistvo tretje industrijske revolucije oziroma digitalne revolucije je predvsem v razvoju
digitalnih in informacijskih tehnologij. V tej dobi se je zgodil velik preskok z analogne na
digitalno tehnologijo. Vse skupaj se je začelo z vzpostavitvijo omrežja ARPANET, ki je
predhodnik svetovnega spleta, t. i. Interneta. Z izumom tranzistorja in polprevodniške
tehnike so bili izdelani prvi računalniki, v začetku leta 1970 pa tudi prvi osebni računalniki in
grafični uporabniški vmesniki. Pojavili so se tudi prvi mobilni telefoni, s pomočjo razvoja
digitalne tehnologije pa so se razvili prvi krmilniki, ki so omogočili razvoj CNC strojev. S tem
se je začela stopnjevati tudi avtomatizacija procesov v proizvodih obratih, razvijati pa so se
začeli tudi razni podporni sistemi in orodja, kot so na primer ERP (Enterprise resource
planning – planiranje virov podjetja) in orodja za podporo pri računalniškem konstruiranju,
načrtovanju procesov obdelav (CAD, CAM, CAE). Z razvojem PLC krmilnikov se je uveljavila
tudi uporaba industrijskih robotov v proizvodnji. Bistvena mejnika, ki sta torej zaznamovala
industrijo v tej revoluciji, sta predvsem razvoj PLC krmilnikov in robotov [4], [11].
3.2 Osnove Industrije 4.0

Pojem Industrija 4.0 se je prvič javno pojavil leta 2011 na Hannovrskem sejmu v Nemčiji.
Pravzaprav gre za nemško državno iniciativo, ki se je začela že leto dni prej, torej leta 2010.
Nemška vlada je to iniciativo nato spremenila v strategijo za nemška podjetja in tako se je
postopoma začela četrta industrijska revolucija. Glavni cilji takratnih izhodišč in predlogov za
implementacijo te strateške iniciative, t.i. Industrije 4.0, so bili fokusirati se v ustvarjanje
pametnih izdelkov, postopkov in procesov ter pametnih tovarn. Ti cilji so postali kasneje
temeljni razlogi za širjenje četrte industrijske revolucije tudi v ostale države Evropske unije in
v druge tehnološko bolj razvite države po svetu [12].

Četrta industrijska revolucija, ki so jo krajše poimenovali Industrija 4.0, se je začela predvsem

zaradi množične uporabe spleta, raznih spletnih portalov, povezovanja naprav v oblake
ipd., kar skupaj imenujemo Internet of Things. Slednje je namreč privedlo tudi do
spoznanja, da bi lahko podobno, kot se povezujejo mobilne naprave, povezovali tudi stroje in
druge naprave, da bi na ta način komunicirale med sabo. Tako se je začela integracija teh
tehnologij tudi v proizvodno okolje. Če pomislimo na prednosti, ki so jih imele prejšnje
industrijske revolucije z raznimi izumi, lahko sklepamo, da tudi ta revolucija prinaša bistvene
prednosti v sami organizaciji proizvodnje in ne samo to, tudi v načinu vodenja proizvodnih
procesov.

Vizija Industrije 4.0 je ta, da se bodo industrijski posli in procesi odvijali s pomočjo
globalnih omrežij, v katere bodo povezani stroji, naprave, tovarne in skladišča, kar pa
predstavlja t.i. kibernetsko-fizični sistem2 (CPS – cyber physical system, 2
Kibernetsko-
fizični sistem predstavlja integracijo računalnikov, omrežij in fizičnih sistemov. Kibernetični
sistem sestavljajo senzorji in logične naprave, fizični sistem pa predstavljajo izvršne enote,
aktuatorji [13]).

Naloga tega sistema je povezovanje vseh naprav in izvrševanje inteligentne kontrole, s čimer
se bo preko posredovanja informacij sprožalo izvajanje operacij. Predpogoj za delovanje
takega sistema je digitalizacija vseh proizvodnih dejavnosti, procesov in ostalih pomembnih
aktivnosti. CPS sistemi bodo tako odgovorni za delovanje pametnih tovarn, strojev,
logističnih centrov in verig dobaviteljev. V proizvodnih procesih, ki predstavljajo proizvodnjo
kot celoto, se bodo na ta način kazale izboljšave v celotni dobi uporabe izdelka, kar
predstavlja aktivnosti od pridobivanja surovin, pa vse do razgradnje izdelkov [14].

Za boljše razumevanje koncepta Industrije 4.0 si je smiselno pogledati definicijo. Potrebno je

poudariti, da ni eksaktne definicije, ampak se jih je izoblikovalo kar nekaj. Po navajanju vira
[14] sta definiciji naslednji:

o Izraz Industrija 4.0 predstavlja četrto industrijsko revolucijo. Razumemo jo lahko kot
novo raven organizacije in izvajanja kontrole nad celotno vrednostno verigo ter
celotno dobo trajanja izdelkov, v glavnem pa upošteva naraščajoče individualne
zahteve kupcev. Omenjeni cikel se prične že pri razvoju ideje izdelka, pokriva
sprejemanje naročil, razvoj izdelka, proizvodnjo, dobavo izdelka kupcu in nenazadnje
tudi skrbi za reciklažo in na ta način zajema vse pomembne aktivnosti v celotni dobi
trajanja izdelka. Podlaga/osnova četrte industrijske revolucije je razpoložljivost vseh
relevantnih podatkov v realnem času, kar pa dosežemo s povezovanjem vseh
zahtev v vrednostni verigi. Ključnega pomena je tudi pridobivanje optimalnih
informacij iz množice podatkov, s pomočjo katerih lahko potem ustvarimo visoko
dodano vrednost. S povezovanjem ljudi, stvari in sistemov dosežemo povezave
znotraj podjetij samih in pa tudi med podjetji, te povezave pa imajo značaj
dinamičnih, samoorganizacijskih, optimalnih dodanih vrednosti v realnem času. Tako
jih je mogoče tudi enostavno optimirati bodisi glede na stroške, razpoložljivost ali
porabo sredstev.

o Koncept Industrije 4.0 je odvisen od: 1. digitalizacije in integracije horizontalnih in

vertikalnih vrednostih verig, 2. digitalizacije izdelkov in storitev, ter 3. uvajanja
inovativnih poslovnih modelov.

Po navajanju vira [15], v katerem so avtorji Tehniške Univerze Dortmund raziskovali članke
ter ostalo literaturo na temo Industrije 4.0, pa je definicija za Industrijo 4.0 naslednja:

o Industrija 4.0 predstavlja skupen izraz za tehnologije in koncepte celotne vrednostne

verige. Na podlagi modularno strukturirane pametne tovarne v sklopu Industrije 4.0,
kibernetsko-fizični sistem nadzoruje fizične procese, ustvarja virtualno kopijo
fizičnega sveta in izvaja decentralizirane odločitve.
Omenjeni sistem komunicira in sodeluje z ostalimi komponentami in ljudmi preko
interneta stvari (IoT – Internet of Things) v realnem času.

Ponudba in raba storitev, tako internih kot eksternih, med pripadniki celotne
vrednostne verige pa se izvaja preko interneta storitev (IoS – Internet of Services).
Iz definicij je tako moč razbrati, da je bistvo četrte industrijske revolucije predvsem v
organizaciji proizvodnih procesov, ki bazirajo na tehnologijah in napravah, katere so
sposobne avtonomno komunicirati med sabo skozi celotno vrednostno verigo. Slednje nas
privede do
t.i. pametne tovarne, za delovanje le-te pa je bistveni kibernetsko-fizični sistem.

Zavedati se moramo, da brez napredka na področju zajemanja podatkov, robotizacije in

avtomatizacije ne bi mogli razmišljati o platformi Industrije 4.0. Velik preskok v miselnosti se
je zgodil tudi z uvedbo kolaborativnih robotov. Ti namreč ne potrebujejo več zagrajenega
delovnega okolja, t.i. varnostne kletke, saj so namenjeni za delo z ljudmi. To je tudi eden od
pomembnih mejnikov v proizvodnji, saj omogoča še višjo raven avtomatizacije. Poleg vseh
naprednih senzorjev za zajemanje podatkov so to zaenkrat najbolje izkoristili v
avtomobilski industriji, ki je po navajanju različnih virov vodilna panoga Industrije 4.0, saj
najbolj sledi predstavljenim trendom tega koncepta. V tej panogi se tudi verige dobaviteljev
s končnimi kupci tesno povezujejo in tako tvorijo prenos podatkov znotraj celotne
oskrbovalne verige.

Industrija 4.0 pomeni bistveni napredek na naslednjih treh točkah [16]:

o digitalizacija proizvodnje: informacijski sistemi za vodenje in načrtovanje proizvodnje;

o avtomatizacija proizvodnje: sistemi za zajem podatkov iz proizvodih linij in za
upravljanje s stroji;
o povezovanje proizvodnih lokacij v celovito oskrbno verigo: avtomatska izmenjava
podatkov.

Pojem digitalizacije proizvodnje predstavlja predvsem zapis vsakršne aktivnosti v

proizvodnem procesu v digitalni obliki, bodisi da gre za operacijske postopke, delovne
naloge, dostavo materiala na delovna mesta, število izdelanih kosov v izmeni ali sledenje
izdelkov na montažnih linijah in podobno. Vse to in še več je v sklopu Industrije 4.0 potrebno
digitalizirati, če želimo imeti in razpolagati s podatki v vsakem trenutku, ne glede na lokacijo
dostopa. Digitalizacija proizvodnje je neposredno povezana tudi s stopnjo avtomatizacije
proizvodnje. Višja je stopnja avtomatizacije, več podatkov lahko zajemamo neposredno v
digitalni obliki in višja je tudi stopnja dodane vrednosti. Za primer lahko vzamemo uporabo
robotov v proizvodnji, kjer le-ti s senzorji neposredno zajemajo podatke, na primer o času
izdelave enega
kosa, sporočajo zastoje, vzroke zastojev, lahko merijo izdelke ter poročajo o odstopanjih in
podobno. Našteta dejstva lahko na tak način računalniški sistemi avtomatsko zajemajo iz
proizvodih linij. Tudi sama organizacija in vodenje proizvodnje se lahko na tak način izvajata
popolnoma digitalno in avtomatsko. V okviru Industrije 4.0 so zato zelo pomembna dejstva,
kot so zaupanje, agilnost in izmenjevanje informacij, povezovanje informacijskih sistemov,
avtomatski zajem podatkov v proizvodnji in nenazadnje tudi avtomatsko vodenje procesov in
strojev [16].
3.3 Značilnosti Industrije 4.0

Industrija 4.0 predstavlja koncept »pametne tovarne«, kjer so fizični procesi vodeni s
pomočjo računalnikov, kateri ustvarjajo virtualno kopijo fizičnega sveta in izvajajo
decentralizirane odločitve na podlagi samo-organizacijskih mehanizmov. Industrija 4.0 tako
upošteva oziroma narekuje digitalizacijo procesov v proizvodni industriji, s čimer se doseže
integracija fizičnih objektov (npr. izdelkov, strojev, naprav) v informacijsko omrežje.
Omenjena dejstva nas privedejo do šestih glavnih značilnosti Industrije 4.0 [14], [17]:

o skupna uporabnost (ang. Interoperability),

o virtualizacija (ang. Virtualisation),
o decentralizacija (ang. Decentralisation),
o usmerjenost k storitvam (ang. Service orientation),
o zmožnost odziva v realnem času (ang. Real-time capability),
o modularnost (ang. Modularity).

Skupna uporabnost ne zajema samo ljudi, strojev in procesov, kateri so direktno povezani v
proizvodni proces, temveč morajo interaktivno sodelovati in se fleksibilno prilagajati prav vse
komponente proizvodnega okolja. Kibernetsko-fizični sistem (priprava obdelovancev,
montažne linije, izdelki itd.) mora omogočati ljudem in pametnim tovarnam medsebojno
povezavo in komunikacijo.

Virtualizacija predstavlja virtualno kopijo pametne tovarne, katero dosežemo s

povezovanjem senzorjev, ki zajemajo najrazličnejše podatke. Na ta način lahko ustvarimo
virtualne modele tovarn in simulacijske modele za simuliranje različnih scenarijev
proizvodnih procesov.

Decentralizacija omogoča, da lahko različni sistemi, ki upravljajo pametno tovarno,

sprejemajo avtonomne odločitve, ne da bi pri tem prihajalo do odstopanj v doseganju ciljev.
Bistvo decentralizacije je v tem, da RFID značke (Radio Frequency Identification
radiofrekvečna identifikacija, glejte razlago v podpoglavju 3.6) dodeljujejo naloge in
operacije strojem in ostalim napravam v proizvodnem procesu, s čimer odpade potreba po
centralnem planiranju in izvajanju kontrole.
Usmerjenost k storitvam je bistvenega pomena za podjetja. Internet storitev namreč
ustvarja potencialne storitve, ki so vsekakor lahko zelo dobičkonosne tudi za proizvodno
usmerjena podjetja. Tukaj imamo v mislih predvsem nudenje internih in zunanjih storitev
pametne tovarne, pri čemer lahko razumemo notranje storitve kot izvajanje vzdrževalnih del,
zunanje storitve pa kot nudenje servisnih storitev kupcem. Internet storitev zato predstavlja
pomembno vlogo pri ustvarjanju pametnih tovarn v sklopu Industrije 4.0.

Zmožnost odziva v realnem času predstavlja zbiranje in analiziranje ogromne količine zajetih
podatkov ter takojšen odziv na spremembe. Pri tem ciljamo predvsem na takojšnjo odzivnost
proizvodnih procesov, sprotno virtualno prikazovanje le-teh in prilagajanje proizvodnih linij
na zahteve kupcev.

Modularnost lahko razumemo kot fleksibilno prilagajanje pametnih tovarn glede na zahteve
po menjavi ali razširitvi posameznih modulov, ki sestavljajo pametno tovarno. Z razvojem in
gradnjo modularnih in agilnih izdelkov, proizvodnih sistemov ter linij se lahko v pametni
tovarni posamezne proizvodne linije spreminjajo, zamenjujejo ali razširijo, ne da bi pri tem
bistveno vplivali na proizvodnjo ostalih izdelkov v proizvodnem procesu. Predpogoj za
kompatibilno delovanje vseh modulov proizvodnih linij pa je uporaba standardnih
programskih vmesnikov ter standardne strojne opreme.

Zgoraj naštete in opisane značilnosti Industrije 4.0 je smiselno upoštevati pri snovanju
komponent Industrije 4.0. Preglednica 3.1 prikazuje primer, katere značilnosti je potrebno
upoštevati pri snovanju nekaterih bistvenih komponent tega koncepta.

Preglednica 3.1: Upoštevanje značilnosti Industrije 4.0 pri snovanju komponent

[15]
Komponente Kibernetsko- Internet Internet Pametna
Značilnosti fizični sistem stvari storitev tovarna
Skupna uporabnost x x x x
Virtualizacija x - - x
Decentralizacija x - - x
Zmožnost odziva v realnem času - - - x
Usmerjenost k storitvam - - x -
 Modularnost - - x -

V sodobni dobi proizvodnje, ki jo narekuje Industrija 4.0, se torej vse odvija v smeri razvoja
pametnih izdelkov, strojev, naprav, sistemov in podobno. Glavne štiri komponente Industrije
4.0 so torej naslednje (podrobneje so opisane v podpoglavju 3.5):

o kibernetsko-fizični sistem,
o internet stvari,
o internet storitev,
o pametna tovarna (tudi digitalna tovarna, tovarna prihodnosti).
3.4 Bistvene novosti in tehnologije Industrije 4.0

V splošnem se je izoblikovalo devet bistvenih novosti in tehnologij skozi uveljavitev

programa Industrije 4.0. Potrebno pa je poudariti, da so nekatere od teh bile že uporabljene
v proizvodnji, še preden se je sploh začela četrta industrijska revolucija. Vendar pa se bo v
tem novem konceptu proizvodnja nekako spremenila v posamične optimizirane celice, katere
bodo predstavljale popolnoma integriran, avtomatiziran in optimiziran proizvodni tok, ki bo
bolj izkoriščen in s tem se bodo tudi spremenile tradicionalne povezave med dobavitelji,
proizvajalci in kupci, podobno pa velja za način posluževanja strojev [18]. Bistvene novosti in
tehnologije so torej naslednje [14], [18]:
o masovne količine podatkov in analiza le-teh (ang. Big data and analytics),
o avtonomni roboti (ang. Autonomous robots),
o simulacije (ang. Simulation),
o horizontalni in vertikalni sistemi integracije (ang. Horizontal and vertical system
integration),
o industrijski internet stvari (ang. Industrial internet of things),

o omrežna varnost (ang. Cybersecurity),

o shranjevanje podatkov v oblak (ang. The Cloud),
o dodajalne tehnologije (ang. Additive manufacturing),
o virtualna resničnost (ang. Augmented reality).

Masovne količine podatkov in analiza le-teh

Za zanesljivo delovanje pametih tovarn je potrebno zajemati, prenašati in obdelovati
ogromne količine podatkov (izraz Big Data) v realnem času. Na ta način se lahko izboljša
kvaliteta proizvodnje in prihrani energija. Podatke je potrebno zajemati iz različnih virov, kot
so proizvodna oprema, proizvodni in informacijski sistemi. Vsi generirani podatki pa ni nujno,
da so uporabni za krmiljenje in optimizacijo proizvodnih procesov, zato bo potrebno te
podatke smiselno selekcionirati.

Avtonomni roboti
Številna industrijska podjetja že več let s pridom izkoriščajo robote za opravljanje različnih
proizvodnih opravil. Ker pa roboti postajajo vedno bolj fleksibilni, avtonomni ter
kooperativni, so vse to prednosti, ki so še toliko bolj pomembne za Industrijo 4.0.
Kolaborativni roboti namreč že delajo skupaj z ljudmi in se učijo posnemati gibe delavcev.
Nemški proizvajalec robotov Kuka (potrebnih posodobitve) že ponuja avtonomne robote, ki
so medsebojno povezani in so se sposobni sami avtomatsko prilagoditi na proizvodnjo novih
izdelkov na proizvodnih linijah.

Simulacije
Raznovrstne simulacije v inženirstvu se uporabljajo že nekaj časa, kar pa je novega na tem
področju, so predvsem simulacije celotne proizvodnje. Običajno so v podjetjih za testiranje
proizvodnje novih izdelkov morali izdelati prototipe in na tak način so potekala testiranja
proizvodih linij. S pomočjo 3D simulacij celotnega proizvodnega procesa pa se je ta proces
prototipnega zagona linij skrajšal in pocenil, saj nam tovrstne simulacije omogočajo virtualno
modeliranje celotne proizvodnje, kjer lahko na primer simuliramo tok materiala od surovcev
do končnega izdelka.

Horizontalni in vertikalni sistem integracije

Večina informacijsko-tehnoloških sistemov še zmeraj ni popolnoma integriranih, podjetja,
dobavitelji in kupci so namreč redko povezani med sabo. Podobno velja tudi za oddelke
znotraj podjetij, na primer v nekaterih podjetjih oddelek konstrukcije in tehnologije še vedno
slabo sodeluje. Želja teh dveh sistemov integracije v sklopu Industrije 4.0 pa je prav vse
oddelke znotraj podjetja in tudi širše povezati z dobavitelji in kupci. V ta namen je potrebno
uporabljati univerzalna podatkovna omrežja in tako omogočiti avtomatizirane vrednostne
verige.

Omrežna varnost
Z vse večjo potrebo po povezovanju različnih sistemov v podjetju ter tudi med podjetji in
uporabo standardnih komunikacijskih protokolov, ki se razvijajo za namene Industrije 4.0, se
povečuje tudi možnost nevarnosti zlorabe teh podatkov. V ta namen je potrebno razviti
varnostne sisteme, ki bodo omogočali varnost industrijskih sistemov in proizvodih linij pred
omrežnimi napadi.

Shranjevanje podatkov v oblak

Podjetja že uporabljajo programe, ki temeljijo na oblaku, vendar bo v sklopu Industrije 4.0
potrebno intenzivnejše izmenjevanje podatkov med podjetji, zato bo potrebno ustvariti
globalne podatkovne baze v oblakih (slika 3.4). Glavni problem pri tem pa predstavlja varnost
prenosa in shranjevanja podatkov v oblak, zato bo avtonomnost komunikacije potrebno
zagotavljati z ustrezno razvito informacijsko tehnologijo.

Slika 3.4: Obdelava podatkov s sklopu Industrije 4.0 [12]

Dodajalne tehnologije
Podjetja se vse bolj seznanjajo s prednostmi uporabe dodajalnih tehnologij. Ena izmed
najbolj razširjenih tehnologij je 3D tiskanje oziroma nalaganje krojenih plasti. Ta
tehnologija se zlasti s pridom uporablja za prototipne izdelke, saj lahko hitro pridemo do
fizične oblike izdelka. Za Industrijo 4.0 je tovrstna tehnologija zelo pomembna, saj omogoča
proizvodnjo manjših serij individualnih izdelkov, ki lahko nudijo izboljšane mehanske
lastnosti, visoko vrednost kompleksnosti in zmanjšanje odvečnega materiala. Zelo
razširjena uporaba dodajalnih tehnologij je v letalstvu, kjer tovrstna proizvodnja omogoča
snovanje izdelkov s poudarkom na zmanjšanju mase izdelkov in posledično znižanju cene le-
teh.

Virtualna resničnost
Bistvena prednost virtualne resničnosti v inženirstvu je predvsem testiranje funkcionalnosti
virtualnih modelov izdelkov, še preden se lotimo fizične proizvodnje. S pomočjo uporabe
pametnih očal namreč lahko v virtualnem svetu preizkušamo različne lastnosti virtualnega
modela izdelka, bodisi da gre za ustrezno lokacijo v sklopu, enostavnost montaže, ustrezne
dimenzije in podobno. Poznana pa je tudi razširjena resničnost, kjer se prepletata realni in
virtualni svet. Slednja je zelo uporabna pri vzdrževanju, saj lahko na primer delavec prejme
navodila za popravilo stroja, katera se mu sproti prikazujejo na zaslonu tablice, pametnega
telefona ali pa kar preko pametnih očal.
Slika 3.5: Primer uporabe razširjene resničnosti pri vzdrževanju [19]
3.5 Pametna tovarna

Pametna tovarna je izraz za tovarno, kjer se procesi in aktivnosti odvijajo avtonomno

oziroma brez večjih posegov človeškega faktorja v smislu vodenja proizvodnje. Da pa tako
stopnjo organizacije proizvodnje dosežemo, je potrebno dosledno upoštevati načela
Industrije 4.0.
Po definiciji je pametna tovarna tista tovarna, kjer kibernetsko-fizični sistem komunicira
preko interneta stvari in tako dodeljuje delovne naloge ljudem in strojem za izvrševanje
njihovih opravil [15].
Tovrstna tovarna mora biti zgrajena modularno, da omogoča čim večjo prilagodljivost in
fleksibilnost proizvodnje. Na ta način se lahko proizvodni obrati dinamično in hitro prilagajajo
glede na potrebe tržišča. Če želimo zgraditi tako tovarno, morajo biti vsi stroji, naprave in
izdelki pametni, kar v glavnem pomeni, da morajo omogočati komunikacijo in povratne
informacije preko enotnega informacijskega sistema, da se na tak način zagotavlja
sledljivost in nadzor nad celotnim procesom proizvodnje [13]. Zgradbo in delovanje
pametne tovarne ter
komunikacijo znotraj le-te prikazuje slika 3.6.

Socialni stroji
Komunikacija
in storitve Oblak

Pametni izdelki
Kibernetski svet

Virtualna
resničnost

Virtualna proizvodnja
Logistika Realni svet

ServerPC Senzorji Energijsko Delovno Izdelek

okolje okolje
Globalna podjetja

Lokalna komunikacija
 Slika 3.6: Zgradba pametne tovarne in komunikacija v okviru Industrije 4.0 [20]

Za ustrezno delovanje pametne tovarne morajo delovati prav vsi sistemi znotraj le-te. Kot je
razvidno iz slike 3.7, so pomembni predvsem trije glavni sistemi za delovanje pametne
tovarne, in sicer kibernetsko-fizični sistem, internet stvari in internet storitev.

Internet storitev

Pametni
Pametna tovarna Pametni izdelki
material Podporni sistem
Podporni sistem Podporni sistem
Kibernetsko-fizični sistem

Internet stvari

Slika 3.7: Pomembni sistemi pametne tovarne [13]

Kibernetsko-fizični sistem predstavlja osnovno jedro delovanja pametne tovarne.

Predstavlja integracijo računskih in fizičnih procesov. S pomočjo računalnikov in omrežij ta
sistem prikazuje in kontrolira fizične procese s povratnimi zankami, na katere vplivajo vplivi iz
proizvodnega okolja. S pomočjo najrazličnejših senzorjev se zajemajo vsi potrebni podatki o
vstopu materiala v proces, o obdelavah, delovnih nalogah, količinah gotovih polizdelkov,
izdelkov in podobno. Kot je razvidno iz slike 3.7, mora biti poskrbljeno tudi za natančno
vodenje vhodnega materiala (pametni material), da imamo razpoložljive podatke v realnem
času, in na ta način je zagotovljeno nemoteno delovanje pametne tovarne. Najbolj
pomembna tehnologija za delovanje kibernetsko-fizičnega sistema pa je RFID (Radio
Frequency Identification) tehnologija sledenja izdelkov. Podrobnejša razlaga te tehnologije
sledi v naslednjem podpoglavju, v osnovi pa si velja zapomniti, da brez tega načina sledenja
izdelkov kibernetsko-fizični sistem ne bi bil tako učinkovit, prav tako ne pametna tovarna.
Glavna naloga kibernetsko-fizičnega sistema je torej shranjevanje in analiziranje podatkov
ter vodenje in nadzor celotnega proizvodnega procesa [13], [15].

Za nemoteno delovanje kibernetsko-fizičnega sistema je odgovoren sistem internet stvari.

Ta omogoča komunikacijo med različnimi objekti, kot so RFID značke, senzorji, aktuatorji,
mobilne naprave, stroji in ostalimi napravami znotraj podjetja. Internet stvari predstavlja
omrežje, s pomočjo katerega so komponente kibernetsko-fizičnega sistema zmožne

komunicirati in izvajati aktivnosti v proizvodnem procesu [15]. Velja si zapomniti, da je

internet stvari omrežje, ki ne omogoča komunikacije samo znotraj podjetja, temveč tudi
širše po vrednostni verigi, torej med dobavitelji, proizvajalci in končnimi kupci [17].

Internet storitev pa je omrežje, ki deluje preko globalnega spleta (interneta) in omogoča

podjetjem, da ponujajo servisne storitve za svoje izdelke. Lahko pa podjetje preko tega istega
omrežja išče zunanje storitve za svoje potrebe, na primer povpraševanje za obdelavo
določenih polizdelkov [15], [17].

Delovanje pametne tovarne predstavlja novo dobo vodenja in nadzora proizvodnje, za

kakršno si prizadevajo pobudniki Industrije 4.0. Kot je razvidno iz preglednice 3.2, se že
uporabljajo senzorji, krmilniki strojev in proizvodni sistemi, ki omogočajo detekcijo napak,
prikazovanje stanja proizvodnje in diagnosticiranje, optimizacijo delovnih nalogov in
izločanje nepotrebnih gibov, vendar za Industrijo 4.0 to ni dovolj. Razvoj v tej smeri se
odvija predvsem v smislu samonadzora, detekcije ter samodejnega vodenja proizvodnega
procesa [21]. Na ta način želimo v svetu industrije doseči vse večje število avtomatiziranih
delovnih mest, višjo produktivnost, kakovost izdelkov, varnejše delovne pogoje, čim manj
izgub, boljšo izkoriščenost virov, nižje proizvodne stroške in predvsem fleksibilnejšo
proizvodnjo, posledično pa to pomeni bolj zahtevna in boljše plačana delovna mesta.

Preglednica 3.2: Primerjava tovarne pred in v času Industrije 4.0 [21]

Izvor Tovarna pred Industrijo 4.0 Tovarna Industrije 4.0

podatkov Atributi Tehnologije Atributi Tehnologije
Pametni senzorji Samostojno Spremljanje obrabe
Komponenta Senzor Natančnost in zaznavanje zavedanje in in napovedovanje
trkov napovedovanje dobe uporabnosti
 Samostojno Prikazovanje in
Masovna Prikazovanje
Stroj zavedanje, napovedovanje
Krmilnik izdelava in stanja in
napovedovanje koristne dobe
zmogljivost diagnosticiranje
in primerjava delovanja
Vitka proizvodnja:
Samostojno
Proizvodni poenostavitev
Omrežni Produktivnost nastavljiv, Brezskrbna
sistem dela in odprava
sistem in OEE vzdrževan in produktivnost
nepotrebnih
organiziran
(skupna aktivnosti
učinkovitost
opreme)
3.6 RFID tehnologija

Digitalnega nadzora in vodenja proizvodnih procesov, ki so osnova za delovanje pametne

tovarne v okviru Industrije 4.0, si skorajda ne moremo predstavljati brez RFID tehnologije.
Kratica RFID pomeni Radio Frequency Identification, kar predstavlja radiofrekvenčno
identifikacijo. Pri tovrstni identifikaciji se prenos podatkov izvaja s pomočjo
elektromagnetnega valovanja na področju radijskih frekvenc. RFID tehnologija tako počasi
izpodriva črtno in QR kodo, saj predstavlja hitrejši ter brezpapirni način poslovanja. V osnovi
so za delovanje tega sistema potrebne štiri komponente [22]:

o zapisovalnik podatkov,
o bralnik podatkov (čitalec),
o RFID značka (odzivnik),
o računalnik za obdelavo podatkov.

Osnovni princip delovanja RFID sistema je prikazan na spodnji sliki. Ko RFID značka, ki je
nalepljena na izdelek, pride v območje dosega RFID čitalca, ta preko ustrezne antene s
pomočjo radijskih valov prebere podatke, ki so zapisani v znački in jih pošlje v nadzorni
računalnik in na tak način lahko na primer beležimo končne izdelke na montažnih linijah,
zalogo v logističnih centrih, potrjujemo vmesne operacije na linijah, sortiramo izdelke,
sledimo polizdelkom v proizvodnem procesu, izdelkom v logistiki in podobno.

Elektromagnetno valovanje
Čitalec
Značka

Izmenjava
podatkov
Antena
čitalca

Računalnik

Slika 3.8: Osnovne komponente RFID sistema [23]

V primeru, da namesto čitalca uporabimo bralno/zapisovalno enoto, pa lahko ta enota tudi

zapiše podatke na značko, kar pomeni, da potem potrebujemo le tri komponente RFID
sistema.
Izdelki oziroma komponente, ki jih želimo identificirati s tehnologijo RFID, morajo biti torej
opremljeni z RFID značko, ki je v osnovi sestavljena iz antene in mikročipa (slika 3.9), vse
skupaj pa se nahaja v ohišju ali pa v obliki nalepke. Mikročip vsebuje spomin, kamor se
zapisujejo podatki, antena (običajno je bakrena) pa služi za vzpostavitev komunikacije s
čitalnikom [24].

Mikročip

Antena

Slika 3.9: RFID značka [24]

Zgornja slika prikazuje pasivno RFID značko, katera za svoje delovanje izkorišča signal, ki ga
oddaja antena čitalca, in je hkrati namenjen prenosu podatkov. Znane so pa tudi aktivne
značke, ki imajo vgrajeno baterijo, katera služi kot lasten vir napajanja. Slednje omogočajo
tudi večji domet. Pasivne značke so najbolj razširjene, za njih je značilna daljša življenjska
doba, nižja cena in krajši domet pošiljanja in sprejemanja signalov v primerjavi z aktivnimi
RFID značkami [24].

Domet RFID sistema je odvisen od frekvenčnega območja, v katerem deluje. Uporabljajo se

štiri frekvenčna območja, in sicer [25]:

o nizkofrekvenčno območje (pasivni tip RFID značke): 125–134 kHz, domet do 0,5 m;
o visokofrekvenčno območje (pasivni tip RFID značke): 13,56 MHz, domet do 1,5 m;
o ultra visokofrekvenčno območje (pasivni tip RFID značke): 850–950 MHz, običajni
domet do 2 m, z uporabo posebnih značk lahko tudi preko 16 m;
o ultra visokofrekvenčno območje (aktivni tip RFID značke): 433 MHz, domet do 60 m;
o mikrovalovno frekvenčno območje (aktivni tip RFID značke): 2,45 ali 5,8 GHz, domet
do 100 m, uporablja isto frekvenco kot WLAN, vendar ni del 802.11 standardov.

V splošnem si velja zapomniti, da višje kot je frekvenčno območje, v katerem deluje RFID
sistem, hitrejši je prenos podatkov in večji je doseg.
3.7 Pametna očala

Za doseganje ciljev Industrije 4.0 so izjemnega pomena pametna očala, ki so dosegla velik
napredek v uporabnosti tudi za namene proizvodnih del. Operaterji, vzdrževalci, skladiščniki
in ostali delavci v proizvodnji so primorani uporabljati tovrstna očala, če podjetja želijo voditi
proizvodne procese s tehnologijo, ki podpira izvajanje optimalnih ukazov in odločitev.
Virtualno resničnost in razširjeno resničnost omogočajo pametna očala, s pomočjo katerih
v proizvodnih obratih delavci izvajajo različna opravila, kot so sestavljanje, montaža,
vzdrževanje, kontrola kakovosti in manipuliranje z materialom [26].

Pametna očala so na glavi nosljiv računalnik. Opremljena so s kamero za zajemanje slik ali
posnetkov, z zaslonom (služi za projiciranje slike uporabniku neposredno pred očmi),
mikrofonom, slušalko, senzorjem pospeška, žiroskopom in po potrebi še s čim ostalim. Očala
so brezžično povezana v informacijsko mrežo, omogočajo krajevno neodvisen dostop do
informacij in njihovo pošiljanje ob razmeroma prostih rokah uporabnika. Za praktično
uporabnost mora sistem omogočati dovolj kakovostno sliko, primerno hitrost prenosa
podatkov ter dovolj dolgo delovanje [27]. V osnovi se lahko uporabljajo kot vir prikazovanja
informacij in delovnih nalog, bolj napredno uporabo pa omogoča kamera za detekcijo
objektov. Na ta način lahko očala na primer zaznavajo dele ter na podlagi ustvarjene
podatkovne baze vodijo vzdrževalca po korakih za popravilo stroja in podobno. Podobno
velja za skladiščnike, katerim se na pametnih očalih lahko izpisujejo ukazi, na primer, da naj
povečajo zalogo določenih delov, polizdelkov v proizvodnji, ko jih zmanjkuje. Upravljanje teh
očal se tako lahko izvaja z glasovnimi ukazi ali pa s kapacitivno upravljalno ploščico (na
dotik). Primer pametnih očal proizvajalca EPSON (cena 773,50 € [28]) je prikazan na spodnji
sliki.
Slika 3.10: Pametna očala EPSON Moverio BT-35E [28]
3.8 Strojni vid

Zaradi vse večje avtomatizacije procesov in robotizacije montažnih linij, s čimer se odpravlja
ročno montažo, se je povečala tudi stopnja nadzora montaže. V ta namen se je razvil strojni
vid, ki omogoča robotom zaznavanje okolice ter razpoznavanje različnih objektov in
izdelkov. Strojni vid so tehnologije in metode, ki na osnovi slikovne informacije omogočajo
avtomatsko kontrolo in analizo [29]. Sistem strojnega vida je sestavljen iz ene ali več kamer
za zajem slik, procesorja, vhodno-izhodne enote, optike (leče za izostritev želenega vidnega
polja), vira svetlobe in programske opreme za obdelavo slik ter iskanje ustreznih značilnosti.
Poznamo 2D in 3D strojni vid. Razlika med njima je v zaznavanju globine, kar je potrebno
zaznavati pri 3D strojnem vidu. Slednje dosežemo s pomočjo posebnih laserskih zaznaval
[30]. Primer uporabe strojnega vida v avtomobilski industriji prikazuje spodnja slika.

Slika 3.11: Uporaba strojnega vida pri montaži vrat v avtomobilski industriji [31]

Sistemi strojnega vida so torej vsestranski in se uporabljajo predvsem za preverjanje

kakovosti izdelkov neposredno na proizvodnih in montažnih linijah, vodenje naprav,
nadzor procesov, identifikacijo sestavin, branje kod in pridobivanje podatkov za uporabo
pri optimizaciji proizvodnje. Glavni razlogi za uporabo strojnega vida v proizvodnji so
predvsem izboljšanje kakovosti, znižanje proizvodnih stroškov, povečanje obsega
proizvodnje, večja kompleksnost izdelkov in skrajšanje taktov proizvodih linij [29]. Strojni vid
je zato pomembna tehnologija, ki jo je potrebno implementirati v proizvodnjo v okviru
Industrije 4.0.
3.9 Vloga vitke proizvodnje v konceptu Industrije 4.0

V okviru implementacije Industrije 4.0 v podjetje je zelo pomembno tudi sočasno uvajanje
vitke proizvodnje. Osnovni namen uvedbe vitke proizvodnje v podjetje je predvsem
zmanjšanje kompleksnosti operacij in znižanje stroškov na način, da se znebimo vseh tistih
aktivnosti v podjetju in po vrednostni verigi, ki bistveno ne prispevajo k dodani vrednosti
izdelkov. Vitka proizvodnja zajema sodelovanje vseh zaposlenih pri optimizaciji proizvodnje,
predvsem pa stremi k izvajanju čimbolj enostavnih operacij, skrajšanju taktov ter odpravi
nepotrebnega dela. Aktivnosti, ki se morajo izvajati pri uvajanju tako vitke proizvodnje ali
Industrije 4.0, so prikazane na spodnji sliki. Če se torej lotimo optimizacije proizvodnje po
samo eni od teh dveh metod, potem lahko v povprečju dosežemo 15 % znižanje proizvodnih
stroškov. Zato se je smiselno lotiti integracije obeh hkrati, tako vitke proizvodnje kot tudi
Industrije 4.0. V tem primeru namreč lahko dosežemo do 40 % znižanje proizvodnih
stroškov. V okviru vitke proizvodnje se osredotočimo predvsem na oblikovanje dela in
delovnih mest, hkrati pa v okviru Industrije 4.0 izvajamo digitalno vodenje in nadzor
proizvodnih procesov ter vseh pomembnih aktivnosti. Opisano je prikazano tudi na sliki 3.12.
Proizvodni proces je prilagojen tako, da med sabo sodelujejo in se povezujejo delavci, stroji,
roboti, naprave, polizdelki in izdelki, hkrati pa moramo zagotavljati varno in ergonomsko
delovno okolje [32].
PREDNOSTI SOČASNE
INTEGRACIJE VITKE
VITKA PROIZVODNJA PROIZVODNJE IN INDUSTRIJE 4.0
vitko in tokovno usmerjen layout do 40 % znižanje stroškov
Sprotni
uvedba standardnih postopkov z podatki
namenom povečanja učinkovitosti omogočaj
varnost se zagotavlja z ergonomsko o vitki in
tokovno Podpora Učinkovito Izvedba
oblikovanimi DM usmerjen delavcev s kontrole
layout s
prilagajanje strani strojnim
15 – 20 % znižanje stroškov robotov vidom
robotov

IZHODIŠČE
ALI
večtokovni procesi
različni layouti in
procesi INDUSTRIJA 4.0
visoka stopnja
delavci sledijo digitalnim standardnim Senzorji
ročnega dela operacijskim postopkom (SOP) Delavci sledijo
zagotavljajo
občasna popravila roboti podpirajo delavce varnost digitalnim SOP
zaradi slabe kvalitete izvedba kontrole s strojnim vidom Algoritmi za
učinkovite spremembe proizvodnih predvidljivo
Robotsko avtonomno
procesov avtomatsko vzdrževanje
avtonomno robotsko manipuliranje z
materialom upravljanje z
uporaba algoritmov za predvidljivo materialom
avtonomno vzdrževanje

10 – 15 % znižanje stroškov Tok

materiala
Pametni
stroj Delavec Senzor
Informacijski
sistem
Slika 3.12: Integracija vitke proizvodnje in Industrije 4.0 v proizvodni proces [32]
4 ANALIZA OBSTOJEČEGA PROCESA MONTAŽE

Proizvodnja v podjetju A d.d. se v glavnem deli na šest večjih oddelkov, in sicer:

o lesni oddelek,
o strojni oddelek,
o servis center,
o ogrodni oddelek,
o ličarski oddelek,
o montaža (zraven spadata tudi elektro in vodovodni oddelek).

Največji in najkompleksnejši oddelek od zgoraj naštetih je oddelek montaže. Ta se namreč

deli še na več manjših oddelkov, bistveno za ta oddelek pa je, da se tukaj združijo vse
predhodno izdelane komponente iz ostalih oddelkov. Montaža je tudi zadnja postojanka, kjer
kontejner dobi svojo celotno podobo in se nato odpelje na depo, kjer se skladišči do predaje
kupcu. Sklepamo lahko torej, da se pri montaži ugotovijo tudi vse predhodno ustvarjene
napake, ki so posledica ostalih oddelkov. Posledično prihaja tukaj do največ zastojev, zato
montaža na nek način predstavlja ozko grlo in zato je smiselno temu oddelku posvetiti
največ pozornosti.

Dnevno vodenje aktivnosti in del montažnega oddelka (ter tudi vseh ostalih oddelkov)
poteka predvsem ročno na papirjih, z uporabo delovnih nalogov in načrtov, kar pa ne
zagotavlja natančne sledljivosti in ne omogoča odziva v realnem času, predvsem vnosov
sprememb in popravkov napak, ki jih odkrijejo delavci v procesu montaže. S tem namenom
smo se odločili, da bomo podrobneje raziskali, kako v oddelek montaže, ki ustvarja tudi
bistveno dodano vrednost kontejnerja, natančneje na montažno linijo osnov, streh in
končnega izdelka, uvesti digitalni nadzor in vodenje teh linij ter na ta način podati predlog za
uvedbo Industrije 4.0 v podjetje A d.d. Da pa bo ta pot lažja, je potrebno najprej raziskati in
analizirati obstoječi proces montažnih linij osnov, streh in bivalnih enot standardne dolžine
20 ft (prb. 6 m). Zato bo v nadaljevanju tega poglavja podrobneje predstavljen proces
montaže omenjenih treh montažnih linij in vsi potrebni podatki, ki nam bodo koristili kasneje
v naslednjem poglavju. Velja si zapomniti, da so na tlorisih montažnih linij označene delovne
postaje v merilu, ki ustreza dolžini 20 ft, saj ta tip bivalnih enot predstavlja največji delež
proizvedenih enot v podjetju. Glavni vir tega poglavja, vključno s slikami, pa je vir [2].
4.1 Osnovne informacije oddelka montaže

Oddelek montaže lahko v grobem razdelimo na montažo podsklopov in montažo končnega

izdelka (kontejnerja, bodisi pisarniške ali sanitarne enote). Montaža podsklopov oskrbuje
montažo končnih izdelkov in zajema naslednje oddelke:

o montažo panelov oz. stenskih elementov (oddelek montaža 2),

o montažo osnov (oddelek montaža 4 – montažna linija osnov),
o montažo streh (oddelek montaža 4 – montažna linija streh).

Montaža končnega izdelka pa se deli na:

o montažo bivalnih (pisarniških) enot standardne dolžine 20 ft (oddelek montaža 1A –

montažna linija, sestavljajo in montirajo se posamezni kontejnerji ali pa kontejnerji,
namenjeni za objekte);
o montažo ostalih dimenzij kontejnerjev na stojnih mestih (Oddelek montaža 1B –
montaža se izvaja na stojnih mestih, kjer se sanitarne enote različnih dimenzij in
ostale bivalne enote sestavijo na enem mestu; v prihodnosti je načrtovana
preureditev v montažno linijo. Na stojnih mestih se izvaja tudi montaža
visokokakovostnih oz.
»premium« bivalnih enot – montaža 1.);
o montažo transpack enot (montažna linija 1C – pakiranje vsega potrebnega materiala
in na koncu vodotesno zapiranje paketa).

Celotna poizvajana proizvodnje (brez poizvajane skladišč) znaša 19.092 m 2, poizvajana

oddelka montaže pa znaša 7.972 m2, kar predstavlja približno 42 % delež celotne
proizvodnje. Ta podatek vsekakor nakazuje na kompleksnost in pomembnost oddelka
montaže v celotnem proizvodnem procesu kontejnerjev. K poizvajani oddelka montaže nekaj
malega doprinese še oddelek vzdrževanja in stara ličarska linija 1 (uporablja se predvsem za
razna popravila in naknadno morebitno spremembo barve kontejnerja), ki se prav tako
nahajata v isti hali. V montažni hali je zraven še vodovodni oddelek, ki na koncu vgradi še
ustrezno sanitarno opremo in testira delovanje le-te, ter tudi elektro oddelek, ki izvaja
montažo elektro opreme. Poleg tega v procesu montaže sodeluje tudi služba kakovosti, ki na
koncu izvede kontrolo kakovosti izdelane bivalne enote. Za lažjo predstavo celotnega
oddelka montaže je na Sliki 4.1 prikazan tloris montažne hale z označenimi oddelki.
MONTAŽA 1 –
MONTAŽA 1C - TRANSPACK MONTAŽA 2 – STENSKI ELEMENTI
“PREMIUM”
BIVALNE ENOTE

MONTAŽNA LINIJA 1A MONTAŽA 4 - MONTAŽNA LINIJA OSNOV

VODOVOD MONTAŽA 4 - MONTAŽNA LINIJA STREH

SKLADIŠČE PAKETOV

MONTAŽA 1B – STOJNA MESTA LIČARSKA LINIJA 1

VZDRŽEVANJE

PISARNE

Slika 4.1: Tloris montažne hale s pripadajočimi oznakami oddelkov

4.2 Vodenje procesa montaže

V montažni proces vstopata dve ključni skupini, to sta material in tehnično tehnološka
dokumentacija. Vhodni material so vsi deli, polizdelki in izdelki, iz katerih je sestavljena
bivalna enota; bodisi da gre za kupljen material ali lastno proizvodnjo. V splošnem so to
okna, vrata, vse vrste okovja, izolacija, elektro material, razne pločevine, letve, iverne plošče,
stenski elementi, varjeno ogrodje in vse ostalo. Kupljeni material se iz skladišča dostavlja na
linije po predhodnem razpisu materiala v informacijskem sistemu Infor LN. Ostali polizdelki,
ki pa se izdelajo v podjetju, pa se iz medfaznih skladišč dostavljajo na montažne linije glede
na ustrezno razpisano dokumentacijo.

4.2.1 Vhodna dokumentacija

Vhodna dokumentacija, ki se uporablja za vodenje proizvodnje, se definira na osnovi

delavniških risb, na podlagi katerih oddelek OPP (operativna priprava proizvodnje) razpiše
dokumentacijo v obliki nalogov, kot so na primer S-nalog, P-nalog, V-nalog ipd. Vrsta naloga
je odvisna od tega, za kakšno vrsto dela gre, bodisi za proizvodnjo polizdelkov, montažo
celotnega kontejnerja, vzdrževana dela, delo na terenu ali morebiti za reklamacijski nalog. Za
sestavljanje in montažo bivalne enote je bistveni dokument P-nalog (proizvodni nalog).
Vsebuje vse podatke za proizvodnjo celotnega kontejnerja, bodisi da gre za posamezne
enote ali pa objekte, kar je tudi ustrezno označeno. Proizvodni nalog sestavlja nabor papirjev,
začenši z delavniško risbo, na kateri je narisan tloris bivalne enote z vsemi označenimi
sestavnimi elementi. Poleg delavniške risbe proizvodni nalog vsebuje še naslednjo
dokumentacijo:

o delovni list (Zapisane so operacije s pripadajočimi normativnimi časi za posamezni

oddelek (npr. lesni, strojni, ogrodni, montaža 2, montaža 4 itd.), zapisane so tudi vse
informacije o bivalni enoti, vključno s številko posla, proizvodnega naloga, artikla in
serijske številke kontejnerja (slika 4.2). Zraven operacij so tudi črtne kode, s katerimi
delavci poročajo izdelovalne čase na terminalih v proizvodnji. Dokument po končani
operaciji arhivira skupinovodja.);
o spremni list (Izdela se za vsak sestavljen proizvod – bivalno enoto (slika 4.3), služi za
potrditev kakovosti opravljenih posameznih faz montaže s pomočjo skeniranja črtne
kode (npr. elektro, vodovod in montaža 1B). Dokument se arhivira za obdobje
garancijske dobe proizvoda v arhivu službe kakovosti.);
o evidenčna dostavnica (Služi za vodenje internega transporta sestavljenih bivalnih
enot na ustrezno stojno mesto na depoju in vnos le-tega v informacijski sistem Infor
LN s čitalcem preko črtne kode – slika 4.4.).

Slika 4.2: Primer delovnega lista za montažno linijo streh

 Slika 4.3: Primer spremnega lista

Slika 4.4: Primer evidenčne dostavnice

Zgoraj našteta in opisana dokumentacija je ključna za vodenje procesa montaže in tudi

ostalih postopkov proizvodnje kontejnerja. Zelo važen podatek iz te dokumentacije je
serijska številka kontejnerja, saj se preko te številke poišče ustrezna delavniška risba
oziroma načrt za montažo. To je še posebej pomembno, ko gre za proizvodni posel, kjer se
izdelujejo kontejnerji za objekt, takrat je namreč na proizvodni posel vezanih več različnih
bivalnih enot, vsaka pa ima svojo delavniško risbo in temu ustrezna je tudi dokumentacija za
montažo.

Za montažo osnov in streh se dokumentacija dodeljuje po planu barvanja. Vsak voziček je

označen s svojo številko, preko katere se na nakladu ogrodja v ogrodnem oddelku v sistem
PRO Info dodeli serijska številka bivalne enote (transportiranje z visečim transporterjem). Na
ta način se vodi evidenca osnov ter streh, torej kje se nahajajo, ali so še v oddelku lakirnice,
ali morebiti čakajo pred razkladom montažne linije osnov in streh. Tudi na razkladu ogrodja
se namreč nahaja terminal (slika 4.9), ki prikazuje, katera serijska številka artikla je zavedena
pod
določeno številko vozička. S pomočjo le-tega delavec na razkladu dodeli ustrezni delovni list
za operacije oddelka montaže 4, po potrebi pa tudi delavniško risbo (elektro oddelek ima na
primer svoj načrt). Podobno velja tudi za montažo bivalnih enot 20 ft, kjer se dokumentacija
prav tako dodeli na začetku montažne linije 1A. S pomočjo črtnih kod, ki so na delovnih listih,
se na nek način zagotavlja določena sprotna sledljivost proizvodnje; na primer vnašajo se
izdelovalni časi operacij, potrjuje se kakovost pregledanih izdelkov in zaloga v skladišču,
ampak še zmeraj je vse vezano na podatke, ki so zapisani na papirjih, slednje pa se ne izvaja v
realnem času, saj so zamiki lahko tudi po več ur. Kljub temu da se aktivnosti vnašajo v
informacijski sistem Infor LN, se porabijo ogromne količine papirja.

4.2.2 Informacijski sistem

Kot je bilo že večkrat omenjeno, v podjetju v sklopu ERP (Enterprise Resource Planning -
planiranje virov podjetja) sistema uporabljajo poslovni informacijski sistem Infor LN. Služi za
nemoteno delovanje podjetja in nudi podporo različnim oddelkom podjetja, kot so
planiranje, nabava, logistika ter ostali. Poročanje v Infor LN se v proizvodnji izvaja na
terminalih (označeni na tlorisih v nadaljevanju) s skeniranjem črtnih kod iz tehnološke
dokumentacije posredno preko programa PRO Info. Za skupno bazo tehnične dokumentacije
in modelov (PDM) pa uporabljajo program Teamcenter podjetja Siemens.

4.2.3 Diagram poteka za montažni oddelek

Za lažjo predstavo je na naslednji strani prikazan diagram poteka za montažni oddelek (slika
4.5). Najprej je potrebno prevzeti proizvodni nalog in razdelati dokumentacijo, za kar sta
odgovorna vodja oddelka in skupinovodja. Sledi predaja dokumentacije v delo in izdaja
ustreznega materiala. Proces montaže osnove ali strehe se začne s predajo ogrodja iz
ličarskega oddelka v oddelek montaže 4, kjer sta montažna linija osnov in streh. Razklad se
izvaja s pomočjo pomične nagibne mize in potem v odvisnosti od vrste ogrodja (osnova ali
streha) se le-ta dostavi na ustrezno montažno linijo. Vzporedno se v oddelku montaže 2
izdelujejo stenski elementi – paneli. Pri izvedbi variant vijačeni se najprej sestavi ogrodje, s
čimer kontejner dobi volumen, nato pa v odvisnosti od dimenzij in tipa bivalne enote
(sanitarni ali pisarniški kontejner) sledi transport sestavljenega ogrodja na ustrezno
montažno mesto; montažno linijo 1A ali na stojna mesta v oddelek montaže 1B. Najprej se
vstavijo stenski elementi, nato pa sledi montaža opreme. Ko je montaža bivalne enote
zaključena, sledi najprej kontrola izdelka, nato predaja kontejnerja v interni transport in na
koncu zaključek P-naloga.
- vodja oddelka - tehnična
- skupinovodja dokumentacija
- spremnica
dokumenta
- tehnološka
dokumentacija
- delovni list
- izdajnica
materiala
variant transpack

- vodja oddelka
- skupinovodja
- odg. delavec

- tehnična
dokumentacija
- delovni list

1C

1A, 1B

- odg. delavec

- vpis
neustreznosti v
- vodja oddelka informacijski
- skupinovodja sistem Infor LN
- odg. delavec

- vodja oddelka
- skupinovodja
- spremni list
- evidenčna
dostavnica

Slika 4.5: Diagram poteka za montažni oddelek

4.3 Montažna linija osnov

Na tej liniji se na valjčnem transporterju sestavljajo in montirajo različne dolžine osnov v

enakem zaporedju, kot prihajajo pobarvane, obešene na vozičkih (viseči transporter) iz
lakirnice. Primer varjene osnove, dolžine 20 ft, je prikazan na spodnji sliki. Proces montaže je
sestavljen iz petih operacij (slika 4.7), za tem pa sledi še sestava paketa ogrodja, kjer se na
sestavljeno osnovo položijo štirje pripadajoči stebri in streha, nato pa se paket ogrodja
bivalne enote prenese v vmesno skladišče, v oddelek montaže 1A.

Slika 4.6: Model varjenega ogrodja osnove (dolžine 20 ft)

Predhodna • razklad osnov, streh in stebrov iz vozičkov;

operacija PO • dodelitev ustrezne dokumentacije (delovnih listov in po potrebi načrtov)
za posamezno osnovo, streho.

Operacija O1 • vstavljanje vložne pločevine med omega profile;

• vstavljanje izolacije - MW ali PU plošče ustrezne debeline.

Operacija • vstavljanje pohodnih (ivernih, cementno ivernih, vezanih) plošč s pripravo

za prenašanje plošč (z manipulatorjem).
O2

Operacija • vijačenje pohodnih plošč na vijačnem CNC stroju.

O3

Operacija
• brušenje pohodnih plošč.
O4

Operacija • polaganje talne obloge (nabor različnih barv), razen v primeru, da gre za
sanitarno enoto (obloga se polaga po montaži stenskih panelov).
O5

Naslednja
• sestava paketa ogrodja: na sestavljeno osnovo se položijo pripadajoči štirje
operacija NO stebri in streha (paket sestavljenega ogrodja).
Slika 4.7: Zaporedje delovnih operacij na montažni liniji osnov
Za sestavo in montažo osnov do vključno dolžine 20' je na razpolago šest delovnih postaj
(slika 4.9), za 24' in 30' osnove pa so na razpolago štiri delovne postaje (operaciji O1 in O2 se
združita, prav tako sta v tem primeru na voljo samo operaciji O4 in O5, brez postaje O6).
Postaja O6 služi predvsem za sušenje lepila talne obloge. Ko so operacije končane, se osnove
sočasno ročno potisnejo naprej po valjčnem transporterju. Opravljene operacije je potrebno
potrditi na terminalu (označen na sliki 4.16) s skeniranjem črtnih kod na delovnih listih.
Potrjevanje izdelovalnih časov je potrebno opraviti dvakrat, enkrat skupaj za operacije PO,
O1, O2 in O3, ter drugič za operaciji O4 in O5. Operacija NO pa ni vezana neposredno k
montaži osnov ali streh, saj jo opravlja žerjavist.

Osnova je sestavljena iz več različnih materialov (sestava je prikazana na spodnji sliki), zato je
potrebno ob montažni liniji osnov imeti ustrezno zalogo (kontrolo nad njimi ima vodja linije
in skladiščnik) naslednjih materialov oz. polizdelkov (označeni na sliki 4.9):

o vložna pločevina različnih širin,

o mineralna volna (oznaka MW3), puliuretanske (oznaka PU4) plošče,
o cementno iverna plošča, večslojna lesena plošča (vezana plošča), iverna plošča,
o lepilo in talna obloga (homogene in različne večslojne).

Vložna pločevina Pohodna plošča Talna obloga

Omega profil
Vmesne prostore se zapolni z MW izolacijo ali PU ploščami.

Slika 4.8: Model osnove (dolžine 20 ft) s prikazanimi montiranimi komponentami

3
Izolacija iz mineralne volne (MW – mineral volle).
4
Izolacija iz puliuretana (PU – poliuretan).
 Zaloga pohodnih plošč Zaloga kolutov
mineralne volne

Lepilo Zaloga vložne

pločevine

Pobarvano
ogrodje prispe
iz lakirnice
Zaloga PU plošč
Zaloga Zaloga talnih oblog
stebrov
Sestava paketa ogrodja Terminal za
bivalne enote razpoznavo osnov in Razklad ogrodja (osnov,
streh streh, stebrov)
O1-O6 oznake delovnih postaj oziroma operacij

Slika 4.9: Tloris montažne linije osnov: označene operacije in pripadajoče zaloge materiala
4.4 Montažna linija streh

V oddelku montaže 4, vzporedno z montažno linijo osnov se nahaja tudi montažna linija
streh. Na tej liniji se prav tako sestavljajo in montirajo različne dolžine streh, od najmanjših,
dolžine 10 ft, pa do najdaljših 30 ft. Model pobarvanega ogrodja strehe, dolžine 20 ft,
prikazuje spodnja slika. Streha je obrnjena navzdol, saj se na montažni liniji montirajo
sestavni deli na notranji strani strehe. Proces montaže je sestavljen iz šestih operacij
(zaporedje delovnih operacij prikazuje slika 4.11), za tem pa sledi še sestava paketa ogrodja.

Slika 4.10: Model varjenega ogrodja strehe – notranja stran (dolžina 20 ft)

• razklad osnov, streh in stebrov iz vozičkov;

Predhodna
• dodelitev ustrezne dokumentacije (delovnih listov in načrtov - posebej za
operacija PO elektro montažo) za posamezno osnovo, streho.

• lepljenje nalepke s serijsko številko kontejnerja (2x čelna stran, skrajno

Operacija S1 levo);
• kitanje strehe pri spoju med pločevinasto kritino in ogrodjem.

• vstavljanje in vijačenje lesenih strešnih nosilcev (število je odvisno od

Operacija S2 dolžine strehe, npr. pri dolžini 20 ft je montiranih 10 nosilcev);
• polaganje izolacije (MW ali PU penjenje).

• polaganje paropropustne folije;

Operacija S3 • polaganje stropnih plošč (ivernih ali opločevinjenih mavčnih);
• vstavljanje H profilov, vijačenje.

Operaciji
• elektroinštalacija (montaža kablov, razdelilnih omaric, priklopov).
S4.1 in S4.2

• montaža svetilk, električni preizkus;

Operacija S5 • obračanje strehe na obračalni mizi.

Naslednja NO
operacija • sestava paketa ogrodja: na sestavljeno osnovo se položijo pripadajoči štirje
stebri in streha (paket sestavljenega ogrodja).

Slika 4.11: Zaporedje delovnih operacij na montažni liniji streh

Strehe se po valjčnem transporterju potiskajo ročno. Proces sestave in montaže streh se
zaključi z operacijo S5 (sestava je prikazana na sliki 4.12), za tem pa sledi še sestava paketa
ogrodja, kjer se sestavljena streha položi s pomočjo posebnih cevnih nastavkov na
sestavljeno osnovo, zraven pa še štirje pripadajoči stebri, nato pa se paket ogrodja bivalne
enote prenese v vmesno skladišče, v oddelek montaže 1A. Način dela na tej liniji in tudi
poročanje opravljenih operacij poteka enako kot pri osnovah. Za sestavo in montažo strehe
je potrebnih šest delovnih postaj (slika 4.13), kar velja za strehe dolžine do vključno 20', za
24' in 30' strehe pa se operaciji S4.1 in S4.2 združita. Potrjevanje izdelovalnih časov pa je
potrebno opraviti dvakrat, enkrat skupaj za operacije PO, S1, S2 in S3, ter drugič za operacije
elektro oddelka S4.1, S4.2 in S5.

Ob montažni liniji streh se prav tako nahajajo sledeči materiali in polizdelki (kontrolo nad njimi
ima vodja linije in skladiščnik), ki se montirajo na strehe:

o tesnilna masa,
o leseni strešni nosilci,
o mineralna volna (oznaka MW), puliuretanska (oznaka PU) masa v sodih,
o obložena iverna plošča, mavčne plošče oblečene s pločevino,
o paropropustna folija, PVC H-profili (zaključni element na spoju med dvema ploščama),
o električni vodniki, omarice in svetila.

Stropna plošča Leseni strešni nosilec H-profil

Vmesne prostore se zapolni z ustrezno izolacijo: PU penjenje

ali MW.
Svetilka Med izolacijo in plošče se vstavi še paropropustna folija.

Slika 4.12: Model strehe (dolžine 20 ft) s prikazanimi montiranimi komponentami

 Terminal za
razpoznavo osnov
Sestava paketa ogrodja
in streh
bivalne enote
Zaloga lesenih Pobarvano
strepnih nosilcev ogrodje prispe
iz lakirnice

Elektro material: Elektro material: Zaloga ivernih Zaloga Zaloga kolutov Razklad ogrodja (osnov,
svetila omarice, kabli plošč in H opločevinjenih mineralne volne streh, stebrov)
profilov mavčnih plošč
Zaloga tesnilne mase in
Zaloga PU mase v sodih
paropropustne
folije
S1-S5 oznake delovnih postaj oziroma operacij
Slika 4.13: Tloris montažne linije streh: označene operacije in pripadajoče zaloge
materiala
4.5 Montažna linija 1A

Montažna linija 1A se nahaja tik za koncem montažnih linij osnov in streh. Namenjena je za
montažo standardnih bivalnih enot dolžine 20 ft, bodisi za posamezne pisarne enote ali pa
enote bivalnih objektov. Vhodni material za montažno linijo je paket ogrodja bivalne enote
ter vsi potrebni polizdelki, ki so pozicionirani ob liniji oziroma se po potrebi dostavljajo na
delovne postaje. Linija je sestavljena iz devetih postaj (slika 4.16), od tega se na sedmih
postajah izvajajo delovne operacije, ki so naštete in opisane na spodnji sliki. Na primer
dnevna količina proizvedenih bivalnih enot na tej liniji znaša okrog 62 bivalnih enot.

• vstavitev paketa ogrodja bivalne enote v pozicioner A1 z mostnim dvigalom;

Operacija A1 • sestava ogrodja (strehe, osnove, štirih stebrov) na pozicionerju v obstoječo
bivalno enoto.

• montaža stenskih elementov z manipulatorjem (najprej na prečni strani,

Operacija A2 nato še na vzdolžni).

Operacija A3 • pritrditev stenskih elementov;

• polaganje MW izolacije v strešni vogalni profil.

Operacija A4 • kotna obdelava (polaganje MW izolacije, zaključnih PVC profilov);

• montaža spodnjih PVC zaključnih profilov.

• elektro finomontaža (razvod vodnikov, montaža vtičnic, stikal);

Operacija A5 • montaža radiatorja;
• montaža stropnih PVC zaključnih profilov.

Operacija A6 • montaža pregradnih sten, notranjih vrat;

• zunanji finiš (lepljenje nalepk, čiščenje zunanjosti).

• notranji finiš (čiščenje notranjosti);

Operacija A7 • montaža zunanjih vrat;
• kontrola kakovosti bivalne enote (potrditev s spremnim listom).

• prevzem končane bivalne enote s strani notranjega transporta (z evidenčno

Naslednja dostavnico);
operacija NO • naklad končanega izdelka na prikolico.

Slika 4.14: Zaporedje delovnih operacij na montažni liniji 1A

Osnova za začetek dela na tej liniji je transport paketa ogrodja iz vmesnega skladišča paketov
ogrodja z mostnim dvigalom v delovno postajo 1 (operacija A1) in sestava ogrodja na
pozicionerju v obstoječo bivalno enoto (glejte sliko 2.5 – brez panela). Pozicioner kot naprava
služi za dvig strehe na ustrezno višino, da se lahko postavijo štirje vogalni stebri, in nato se
streha spusti na stebre. Poleg tega sta za montažo bivalne enote pomembna še dva gotova
paketa stenskih elementov (za vsako bivalno enoto se le-ti dostavljajo na dveh kovinskih
paletah), ki se predhodno izdelajo in pripravijo na montaži 2 ter se nato skladiščijo v
skladišču do predaje na montažno linijo.

Na ta način se sestavi ogrodje bivalne enote, ki za tem potuje naprej po liniji valjčnega
transporterja s pogonom, in tako bivalna enota dobiva svojo končno podobo. Med delovno
postajo A1 in A2 je vmesni zalogovnik, ki služi kot zaloga sestavljenega ogrodja bivalne enote
za linijo. Po končani operaciji A1 torej sledijo nadaljnja montažna dela, začenši z vstavitvijo
stenskih elementov, najprej na obeh čelnih in nato še na vzdolžnih straneh. Za tem sledijo
montažna dela pritrditve stenskih elementov, čelna, vzdolžna in kotna obdelava, elektro
finomontaža, montaža morebitnih pregradnih sten, vrat, radiatorjev, zunanjih vrat,
zaključnih profilov ter na koncu še čiščenje notranjosti in zunanjosti. S temi montažnimi
opravili je standardna bivalna enota dolžine 20 ft zaključena (slika 4.15).

Slika 4.15: Model končane bivalne enote (20 ft) na montažni liniji 1A
Poleg sedmih delovnih postaj preostali dve postaji neposredno ne vplivata na montažna dela
na liniji. Ena od teh dveh služi kot že zgoraj omenjeni vmesni zalogovnik, zadnja postaja pa za
prevzem bivalne enote iz montažne linije v notranji transport ter naklad le-te na prikolico.
Vse postaje in ostala vmesna skladišča so označena na sliki 4.16, poleg pa sta označena tudi
terminala za poročanje opravljenih operacij.

Za vodenje te montažne linije ter navodil montaže so prav tako bistveni delovni listi in načrti,
ki potujejo že od začetne faze dela, torej s paketom ogrodja bivalne enote, in so ves čas
priloženi k posamezni bivalni enoti. Po vsaki končani montaži bivalne enote je potrebno
poročati izdelovalne čase, kar se prav tako izvaja preko skeniranja črtnih kod iz delovnih
listov. Poleg tega sledi še kontrola kakovosti izdelane bivalne enote, ki jo izvede kontrolor. Za
preverjanje kakovosti v oddelku montaže namreč skrbi služba kakovosti. Potrditev ustrezne
kakovosti izdelane bivalne enote kontrolor izvede preko skeniranja črtne kode iz spremnega
lista, enako pa velja za prevzem s strani notranjega transporta, ki pa se izvaja z evidenčno
dostavnico.

Pomembno vlogo pri tej montažni liniji predstavlja pravočasna dostava polizdelkov oziroma
ustrezna zaloga vmesnih skladišč ob montažni liniji, saj v nasprotnem primeru prihaja do
zastojev. Najpomembnejši polizdelki so stenski elementi, saj so za vsako bivalno enoto lahko
različni in se za vsako bivalno enoto posebej dostavljajo na montažno linijo. Potrebna
vmesna zaloga materialov oz. polizdelkov ob montažni liniji 1A je torej naslednja:

o stenski elementi (različnih oblik, debelin, vrste izolacije, barv),

o vrata,
o radiatorji,
o PVC in kovinski zaključni profili,
o MW izolacija,
o elektro material (vtičnice, stikala, vodniki),
o vijačni material, vezne spone, napenjalci.
Terminal za Zaloga PCV profilov Zaloga
poročanje radiatorjev
Zaloga panelov
opravljenih
operacij (za
Zaloga MW
linijo 1A)
izolacije

Zaloga
paketov
ogrodja
bivalnih enot

Zaloga elektro materiala, Terminal za poročanje opravljenih operacij

ročno orodje (za montažno linijo osnov in streh)
Zaloga paketov ogrodja bivalnih enot

Slika 4.16: Tloris montažne linije 1A: označene operacije in pripadajoče zaloge materiala
5 RAZVOJ KONCEPTNE IDEJE DIGITALNEGA VODENJA IN NADZORA
MONTAŽNIH LINIJ

Trend v proizvodnih podjetjih je imeti čimbolj točen nadzor nad proizvodnjo ter sledenjem
polizdelkov oziroma izdelkov. Na ta način se zagotavlja nemoteno delovanje proizvodnih
linij in hitro odkrivanje ter odpravljanje napak. Poleg nadzora se lahko izvaja tudi vodenje
del, operacij in ostalih aktivnosti v proizvodnem okolju. Da pa lahko to dosežemo, se
moramo držati oziroma upoštevati ter slediti trendom, ki jih prinaša Industrija 4.0. Zato bo
namen tega poglavja razdelati tehnologijo digitalnega nadzora in vodenja treh montažnih linij
in na ta način prikazati konceptno idejo vpeljave Industrije 4.0 v montažni oddelek podjetja A
d.d.

Kot je znano, se že dlje časa za sledenje izdelkov v logistiki uporablja t.i. RFID tehnologija. Ta
tehnologija je nekako začela izpodrivati uporabo črtnih in QR kod, katere je potrebno za
vsako spremembo tiskati, bodisi na papir ali izdelke ipd., če želimo potem s čitalci odčitavati
in izvajati nadaljnje ukaze. Pri RFID sledenju izdelkov tiskanje kod na papir odpade,
posledično pa tudi uporaba papirne dokumentacije. Zato je uporaba te tehnologije toliko bolj
učinkovita, saj odpadejo določene aktivnosti v pripravi tehnološke dokumentacije za vodenje
proizvodnih linij, poleg tega pa se lahko z zaznavo RFID značk izvajajo tudi dodatni ukazi. V ta
namen bi lahko z uporabo RFID tehnologije nadomestili obstoječi način papirnega vodenja
montažnih del na montažnih linijah v podjetju A d.d. Ta tehnologija namreč omogoča
spremljanje izdelkov na linijah v realnem času oziroma sprotno spremljanje in izvajanje
nadaljnjih ukazov. S tem pa bi se lahko beležile (ročni vnos na linijah) in poročale tudi
napake, odkrite v procesu montaže.

Pri razdelavi konceptne ideje bomo izhajali iz analize obstoječega procesa montaže na
montažni liniji osnov, streh in standardnih bivalnih enot 20 ft, zato si velja zapomniti, da se
morebitne oznake in opisi nanašajo tudi na predhodno poglavje. Pri vsaki liniji bo
obravnavano digitalno vodenje ter nadzor montažne linije, nakazano pa bo tudi vodenje
materiala in polizdelkov vmesnih zalog. Na tlorisih montažnih linij so označene delovne
postaje v merilu, ki ustreza dolžini 20 ft.
5.1 Digitalizacija procesa montaže

Prvi korak pri procesu digitalizacije je odprava papirnega vodenja montažnih procesov, kar
pomeni, da je potrebno fizične delovne liste in načrte nadomestiti s prikazom digitalnih
dokumentov na zaslonih ob montažnih linijah. Poleg tega je potrebno montažne linije
opremiti z zasloni (eden v oddelku montaže 4 in eden na montažni liniji 1A), ki prikazujejo
takt linije z odštevanjem časa, doseženo količino že izdelanih izdelkov glede na planirano
izmensko količino in morebiti OEE (Overall Equipment Effectiveness - skupna učinkovitost
opreme) kazalnike. To seveda terja določene zadržke in pomisleke pri delavcih, saj gre za
korenite spremembe, ki pa so nujno potrebne, če želijo podjetja slediti trendom Industrije
4.0 in ostati konkurenčna na trgu.

Drugi korak je namestitev ustreznih enot, ki omogočajo RFID zaznavanje in izvajanje

nadaljnjih ukazov. Če se osredotočimo na minimalne spremembe v smislu spreminjanja
obstoječih operacij, je smotrno namestiti RFID antene oziroma čitalce tam, kjer bo
omogočeno poročanje izdelovalnih časov, na podoben, obstoječi način združevanja delovnih
operacij. V glavnem je potrebno za sistem RFID zaznavanja in sledenja izdelkov namestiti
čitalce (z dometom do 1 m), poleg tega pa, če želimo na vsaki osnovi in strehi nalepiti RFID
nalepko, potrebujemo še zapisovalno enoto, ki omogoča zapis podatkov na nalepko. Slednjo
bi namestili pri razkladu osnov in streh, pri montažni liniji streh. Z lepljenjem RFID nalepk
sicer vpeljemo dodatno operacijo na razkladu osnov in streh, ampak je to v primerjavi z
obstoječim poročanjem izdelovalnih časov časovno manj potratno.

Poleg strojne RFID opreme je potrebna še ustrezna programska oprema (ta bi zamenjala
obstoječi PRO Info), ki omogoča komunikacijo z obstoječim informacijskim sistemom Infor
LN, saj bi tako uporabili obstoječo bazo digitalnih podatkov. RFID čitalci bi poleg zaznavanja
prisotnosti izdelkov na linijah morali biti opremljeni s programsko opremo, ki bi izvajala še
dodatne funkcije in ukaze: beleženje in poročanje izdelovalnih časov (kot je obstoječi način
poročanja časov, glede na ekipo delavcev, ki opravlja določeno operacijo na liniji – na
začetku izmene se prijavijo v sistem), delno poročanje operacij, poročanje napak in zastojev,
odkritih v procesu montaže (na izdelkih in opremi), prikaz stanja montaže na posebej
razvitem uporabniškem vmesniku, prikaz posodobljenih načrtov, pa tudi vodenje vmesnih
zalog ob montažnih linijah. Še stopnjo višje je sprotno prilagajanje plana montaže glede na
morebitne
odkrite napake, zastoje v ostalih oddelkih in roke dobav. Na ta način bi tudi obvladovali
dvojne čase, in sicer bi merili dejanski porabljeni izdelovalni čas, katerega bi primerjali z
normativom.

V RFID nalepko bi zapisali naslednje informacije o posamezni bivalni enoti:

o naziv naročnika,
o serijsko številko bivalne enote,
o številko posla (identifikacijska številka),
o številko proizvodnega naloga.

Na ta način bi pri zaznavanju prisotnosti izdelka z RFID nalepko (npr. velikost 60 x 25 mm,
znamke Confidex Silverline Blade – slika 5.1) na montažni liniji imeli enolično razpoznavo
bivalne enote. S tem bi bilo omogočeno tudi izvajanje nadaljnjih ukazov znotraj programa za
digitalno vodenje in nadzor. Po zaključku montaže bivalne enote bi se v informacijski sistem
zapisala tudi datum in ura izdelave, ta informacija pa bi lahko bila na voljo tudi kupcu, in tako
bi se pretočnost informacij bistveno izboljšala.

Slika 5.1: Primer RFID nalepke [33]

Na podlagi odčitane serijske številke in številke posla z RFID nalepke bi se na zaslonu za

posamezno delovno postajo prikazal ustrezni digitalni načrt ali delovni list, morebiti pa tudi
seznam vseh že sestavljenih izdelkov. Na vsakem zaslonu bi bilo omogočeno tudi vpisovanje
napak in zastojev, odkritih v procesu montaže (na polizdelkih, izdelkih, opremi), kar pa bi po
vnosu samodejno javilo odgovornemu oddelku, da bi lahko napako čimprej odpravili. Na
zaslonih bi se pred iztekom takta moralo pojaviti tudi ustrezno opozorilo. V primeru presežka
dejanskega izdelovalnega časa od predpisanega pa bi sistem samodejno prikazal vnosno
polje namesto načrta in bi se obvezno moral navesti razlog zastoja, slednje pa bi se
samodejno posredovalo odgovorni osebi pristojnega oddelka. Podobno bi lahko postopali pri
vodenju zalog materialov in polizdelkov ob montažnih linijah. Slednje je podrobneje opisano
v podpoglavju 5.6. V nadaljevanju pa sledi po posameznih podpoglavjih podrobneje
razdelana tehnologija digitalnega vodenja in nadzora za vsako montažno linijo.
5.2 Montažna linija osnov

Po uspešnem razkladu osnove iz visečega transporterja s pomočjo nagibne mize delavec

pogleda številko vozička in nato na terminalu (računalnik s programsko opremo PRO Info)
razbere ustrezno serijsko številko bivalne enote ter priloži ustrezen načrt in delovni list, ki gre
nato skupaj z osnovo na montažno linijo osnov. Čas za montažo osnove na montažni liniji se
deli na dva dela oziroma na dva glavna izdelovalna časa za poročanje na terminalu. Pri
uvedbi Industrije 4.0 lahko postopamo podobno, s to razliko, da se čas razklada osnov
upošteva kot samostojna operacija.

5.2.1 Digitalizacija procesa montaže osnov

S procesom uvedbe Industrije 4.0 oziroma digitalizacije bi začeli v fazi razklada osnov iz
vozičkov. Zapisovalno RFID enoto bi namestili zraven obstoječega terminala za nadzor
vozičkov. Ta naprava bi služila za zapisovanje podatkov na RFID nalepke, ki bi vsebovala že
predhodno naštete informacije. RFID nalepko bi nalepili na prednjo čelno stran ogrodja
osnove (od znotraj), v skrajnem levem kotu (gledano od znotraj navzven – slika 5.2). S to
pozicijo RFID nalepke le-ta ne bi bila vidna, prav tako pa ne bi bilo ovir pri zaznavanju.

Pozicija RFID
nalepke

Slika 5.2: Pozicija RFID nalepke na ogrodju osnove

Na montažno linijo osnov bi namestili tri RFID čitalce, enega na začetku linije (oznaka ČO1),
naslednjega takoj za vijačnim strojem (oznaka ČO2) ter zadnjega pri sestavi paketov ogrodja
(oznaka ČO3). Na ta način bi zajeli tudi poročanje izdelovalnih časov osnov (operacijo
razklada osnove bi upoštevali kot samostojno, zaključil pa bi jo čitalec ČO1), in sicer:

o izdelovalni čas IZD O1: vključene so operacije O1, O2 in O3;

o izdelovalni čas IZD O2: vključeni sta operaciji O4 in O5 in delovna postaja O6.

Če upoštevamo dejstvo, da je montaža osnove relativno preprosta ne glede na dolžino, bi

bilo smiselno namestiti dva večja zaslona na dotik, enega pri delovni operaciji O2 (oznaka
ZO1), naslednjega pa med delovnima postajama O4 in O5 (oznaka ZO2). Na zaslonu ZO1 bi se
prikazovali delovni načrti (ali delovni listi, odvisno od izbire) za prve tri delovne postaje, na
zaslonu ZO2 pa delovna načrta za preostali dve postaji. Na zaslonih bi poleg vnosa napak bilo
potrebno vnašati tudi vzroke zastojev na opremi, prioritetno pa vsekakor za manipulator
pohodnih plošč (delovna postaja O2) in vijačni CNC stroj (delovna postaja O3). Izgled
prikazovanja načrtov na zaslonu ZO1 in vnosnega polja za napake in zastoje prikazuje
spodnja slika. Načrti bi se prikazovali po vrsti od desne proti levi, saj tudi montaža poteka v
tej smeri.

Načrt (za osnovo na O3) Načrt (za osnovo na O2) Načrt (za osnovo na O1)

Serijska št. BE: 01 19 XXXXX

Serijska št. BE: 01 19 XXXXX Serijska št. BE: 01 19 XXXXX
VNOS NAPAKE (za izdelke) Opis: VZROK ZASTOJA (za opremo) Opis:
Serijska št. BE: Vrsta opreme:
Odg. oddelek: Del, sklop:

Slika 5.3: Izgled prikazovanja digitalnih podatkov na zaslonu ob montažni liniji osnov

Zgoraj opisani predlog umestitve komponent Industrije 4.0 na montažno linijo osnov vključno
z vsemi oznakami in ostalimi opisi je prikazan na sliki 5.4.
 IZD O2 IZD O1
ZO1
ZO2

ČO2 ČO1
Pozicija lepljenja
ČO3 RFID nalepke
Terminal za
Sestava paketa ogrodja
bivalne enote
dodeljevanje
Razklad osnove z
nagibno mizo, lepljenje
Pomen oznak:ČO1-3 oznake čitalcevZO1-2 oznaki zaslonovIZD O1-2 oznaki izdelovalnih časov
RFID nalepke
prihod osnove iz lakirnicebranje podatkov iz RFID značkepremik nagibne mize
RFID čitalec zaslon RFID zapisovalnik O1-O6 oznake delovnih postaj
Slika 5.4: Načrt postavitve komponent Industrije 4.0 na montažno linijo osnov
5.2.2 Tehnološki postopek digitalizacije in zagotavljanja sledljivosti montaže osnov

Pogoj za začetek zagotavljanja sledljivosti in nadzora montažne linije osnov je prisotnost

vozička z osnovo na razkladu (nahaja se v spodnjem položaju) in nagibna miza je v
vodoravnem položaju (osnova je prisotna). Ta dva pogoja sprožita signal na RFID zapisovalnik
za zapis podatkov na RFID nalepko, ki bi se nato nalepila na osnovo. To je tudi edino dodatno
opravilo v sklopu uvedbe Industrije 4.0. Za tem se nagibna miza pomakne k montažni liniji
osnov, kjer se osnova preda na linijo. S temi pogoji se lahko začne proces digitalnega nadzora
in sledenja montažnega dela na liniji osnov. Ob tem upoštevamo, da bi se način premikanja
osnov po liniji ohranil, torej ročni potisk med delovnimi postajami.

Pogoj za začetek beleženja izdelovalnega časa IZD O1 je premik osnove na prvo delovno
postajo mimo prvega RFID čitalca (ČO1). Prisotnost osnove na liniji oz. branje podatkov iz
RFID nalepke bi sprožilo še dodatne funkcije, in sicer na zaslonu ZO1 bi se prikazal ustrezni
delovni načrt (preostala dva se premakneta za eno pozicijo v levo), prav tako pa bi se na
posebej razvitem uporabniškem vmesniku posodobilo stanje montaže osnov (npr. »V izdelavi
na IZD O1«). Podobno bi sledilo pri zaznavi RFID nalepke na čitalcu ČO2, kjer bi se v
informacijski sistem samodejno zabeležil izdelovalni čas IZD O1, poleg tega pa bi se začel
beležiti izdelovalni čas IZD O2, prav tako bi se posodobil prikaz načrtov na zaslonu ZO2 ter
prikaz stanja montaže osnov na uporabniškem vmesniku. Proces digitalnega nadzora in
sledenja montaže osnov bi se zaključil z zaznavo prisotnosti osnove na čitalcu ČO3. S tem bi
se zaključil in zabeležil izdelovalni čas IZD O2 ter posodobil bi se prikaz stanja montaže na
uporabniškem vmesniku. Poleg tega bi se ustrezno znižalo stanje vmesnih zalog materiala in
polizdelkov ob montažni liniji glede na razpisano porabo za posamezno osnovo. Na ta način bi
imeli pomembne podatke o stanju montaže osnov na liniji na voljo v vsakem trenutku.
Delavec, ki sestavlja pakete ogrodij bivalnih enot, bi uporabljal pametna očala, ki bi bila
povezana v enotni informacijski sistem Infor LN. Ob zaključku montaže posamezne osnove
bi tako v prvi vrsti prejel informacijo, da je potrebno sestaviti paket, katere stebre je
potrebno dodati ter na katero odlagalno mesto v vmesnem skladišču paketov (pred linijo 1A
ali pred linijo transpackov) mora odložiti sestavljeni paket. Ko bi ga odložil na ustrezno
odlagalno mesto, bi s pametnimi očali potrdil prisotnost paketa. Opisani postopek uvedbe
Industrije 4.0 na to linijo je prikazan na naslednji strani v obliki tehnološkega postopka.
Oznake se navezujejo na sliko 5.4.
  voziček je v spodnjem položaju (senzor ima signal);
1. Izhodiščno stanje
 nagibna miza je v vodoravnem položaju (osnova je prisotna).

2. Zapisovanje  RFID zapisovalnik zapiše podatke na RFID nalepko (naziv

podatkov na RFID naročnika, serijsko številko bivalne enote, številko posla,
nalepko številko proizvodnega naloga).

3. Lepljenje RFID  na notranjo prednjo čelno stran (skrajno levo – gledano od

nalepke znotraj navzven, pozicija je označena na sliki 5.2).

4. Pomik nagibne
 obstoječi način pomika nagibne mize k montažni liniji osnov –
mize
predaja osnove na to linijo.

 premik osnove mimo bralne RFID enote – oznaka ČO1;

 začetek beleženja izdelovalnega časa IZD O1;
5. Branje podatkov
iz RFID nalepke na  prikaz ustreznega delovnega načrta na zaslonu ZO1  pomik
čitalcu ČO1 delovnih načrtov na zaslonu za eno v levo;
 prikaz stanja montaže osnove na uporabniškem vmesniku 
»V izdelavi na IZD O1«.

 premik osnove mimo bralne RFID enote – oznaka ČO2;

 konec beleženja izdelovalnega časa IZD O1  vnos v Infor LN;
6. Branje podatkov iz  začetek beleženja izdelovalnega časa IZD O2;
RFID nalepke na  prikaz ustreznega delovnega načrta na zaslonu ZO2  pomik
čitalcu ČO2 delovnih načrtov na zaslonu za eno v levo;
 posodobitev prikaza stanja montaže osnove na uporabniškem
vmesniku  »V izdelavi na IZD O2«.

 premik osnove na mesto sestave ogrodja paketa: mimo bralne

RFID enote – oznaka ČO3;
7. Branje podatkov iz  konec beleženja izdelovalnega časa IZD O2  vnos v Infor LN;
RFID nalepke na  posodobitev prikaza stanja montaže osnove na uporabniškem
čitalcu ČO3 vmesniku  »Zaključeno«;
 sporočilo delavcu na pametna očala za sestavo paketa ogrodja ter
oznako odlagalnega mesta v vmesnem skladišču paketov;
 znižanje stanja vmesne zaloge polizdelkov.

Pomen oznak: izvedba aktivnosti pogoj za izvedbo aktivnosti

Slika 5.5: Tehnološki postopek uvedbe Industrije 4.0 na montažno linijo osnov
5.3 Montažna linija streh

Način razklada strehe iz visečega transporterja ter dodeljevanje načrtov in delovnih listov je
enak kot pri montaži osnov (glejte razlago pri podpoglavju 5.2). Čas za montažo strehe na
montažni liniji se tudi deli na dva glavna izdelovalna časa, iz česar sledi dvojno poročanje
montažnih oziroma izdelovalnih časov na terminalu za poročanje. Pri uvedbi Industrije 4.0
lahko postopamo podobno, s to razliko, da se razklad streh upošteva kot samostojna
operacija.

5.3.1 Digitalizacija procesa montaže streh

Začetna faza uvedbe Industrije 4.0 oziroma digitalizacije je opisana že v podpoglavju 5.2.1.
Ob upoštevanju tega dejstva si velja zapomniti, da bi s pomočjo zapisovalne RFID enote
zapisali podatke na RFID nalepko, katera bi vsebovala podatke, naštete v podpoglavju 5.1.
RFID nalepko bi nalepili na prednjo čelno stran ogrodja na vrh strehe (na desno stran –
pozicija je označena na spodnji sliki). Na liniji to pomeni, da se lepi na sprednji levi strani, saj
je streha obrnjena navzdol. V tem primeru je namreč ne moremo lepiti na notranji strani,
saj se potem lahko pojavi problem zaznavanja RFID značke, saj je poleg pločevine, dodatna
ovira še izolacija.

Pozicija RFID
nalepke

Slika 5.6: Pozicija RFID nalepke na ogrodju strehe

Na montažno linijo streh bi namestili tri RFID čitalce, enega na začetku linije (oznaka ČS1),
naslednjega za delovno postajo S3 (oznaka ČS2) ter zadnjega na obračalni mizi (oznaka ČS3).
Na ta način bi zajeli poročanje izdelovalnih časov streh (operacijo razklada strehe bi
upoštevali kot samostojno, zaključil pa bi jo čitalec ČS1), in sicer:

o izdelovalni čas IZD S1: vključene so operacije S1, S2 in S3;

o izdelovalni čas IZD S2: vključene so operacije S4.1, S4.2 in S5.

Tudi pri montaži streh gre za relativno preprosta dela, zato bi ob liniji namestili dva večja
zaslona na dotik, enega med delovnima postajama S2 in S3 (oznaka ZS1), naslednjega pa
med delovnima postajama S4.1 in S4.2 (oznaka ZS2). Na zaslonu ZS1 bi se prikazovali delovni
načrti za prve tri delovne postaje, na zaslonu ZS2 pa delovni načrti za preostale tri postaje. Za
delovno postajo S1 bi načeloma lahko delavci za prikaz načrtov in delovnih listov uporabili
tudi obstoječi terminal. Zasloni z dotikom bi omogočali enake funkcije, kot je to opisano v
podpoglavju 5.2.1, s to razliko, da bi vzroke zastojev beležili predvsem za obračalno mizo.
Izgled prikazovanja načrtov na zaslonu ZS1 prikazuje spodnja slika. Načrti bi se prikazovali po
vrsti od leve proti desni, saj tudi montaža poteka v tej smeri.

Načrt (za streho na S1) Načrt (za streho na S2) Načrt (za streho na S3)

Serijska št. BE: 01 19 XXXXX

Serijska št. BE: 01 19 XXXXX Serijska št. BE: 01 19 XXXXX
VNOS NAPAKE (za izdelke) Opis: VZROK ZASTOJA (za opremo) Opis:
Serijska št. BE: Vrsta opreme:
Odg. oddelek: Del, sklop:

Slika 5.7: Izgled prikazovanja digitalnih podatkov na zaslonu ob montažni liniji streh

Opisani predlog umestitve komponent Industrije 4.0 na montažno linijo streh vključno z vsemi
oznakami in ostalimi opisi je prikazan na sliki 5.8.
 Sestava paketa ogrodja
bivalne enote

Pozicija lepljenja
RFID nalepke
IZD S2 IZD S1
ČS3 ČS2 ČS1

ZS2

ZS1 Terminal za Razklad strehe z nagibno

dodeljevanje mizo, lepljenje RFID
serijskih številk nalepke

Pomen oznak: ČS1-3 oznake čitalcev ZS1-2 oznaki zaslonovIZD S1-2 oznaki izdelovalnih časov
prihod strehe iz lakirnicebranje podatkov iz RFID značkeS1-S5 oznake delovnih postaj
RFID čitalec zaslon RFID zapisovalnik obračanje strehe, nato RFID odčitavanje

Slika 5.8: Načrt postavitve komponent Industrije 4.0 na montažno linijo streh
5.3.2 Tehnološki postopek digitalizacije in zagotavljanja sledljivosti montaže streh

Pogoj za začetek zagotavljanja sledljivosti in nadzora montažne linije streh je prisotnost

vozička s streho na razkladu (nahaja se v spodnjem položaju) in nagibna miza je v
vodoravnem položaju (streha je prisotna). Ta dva pogoja sprožita signal na RFID zapisovalnik
za zapisovanje podatkov na RFID nalepko, ki bi se nato nalepila na streho. To je tudi edino
dodatno opravilo v sklopu uvedbe Industrije 4.0. Za tem se ogrodje strehe potisne naprej na
montažno linijo. S temi pogoji se lahko začne proces digitalnega nadzora in sledenja
montažnega dela na liniji streh. Ob tem upoštevamo enako dejstvo kot pri osnovah, način
premikanja streh po liniji bi se ohranil, torej ročno potiskanje med delovnimi postajami.

Začetek beleženja izdelovalnega časa IZD S1 se sproži ob premiku strehe na prvo delovno
postajo mimo prvega RFID čitalca (ČS1). Ob branju podatkov iz RFID nalepke bi se zraven
sprožile še dodatne funkcije, in sicer na zaslonu ZS1 bi se prikazal ustrezni delovni načrt
(preostala dva se premakneta za eno pozicijo v desno), ob tem pa bi se na posebej razvitem
uporabniškem vmesniku posodobilo stanje montaže streh (npr. »V izdelavi na IZD S1«).
Podobno bi sledilo pri zaznavi RFID nalepke na čitalcu ČS2, kjer bi se v informacijski sistem
samodejno zabeležil izdelovalni čas IZD S1, poleg tega pa bi se začel beležiti izdelovalni čas
IZD S2, posodobil bi se tudi prikaz načrtov na zaslonu ZS2 ter prikaz stanja montaže streh na
uporabniškem vmesniku. Proces digitalnega nadzora in sledenja montaže streh bi se zaključil
z zaznavo prisotnosti osnove na čitalcu ČS3. To bi se zgodilo šele po obračanju strehe na
obračalni mizi. Takrat bi se zaključil in zabeležil izdelovalni čas IZD S2 ter posodobil bi se
prikaz stanja montaže na uporabniškem vmesniku (npr. »Zaključeno«). Podobno kot pri
osnovah bi se tudi tu ustrezno znižalo stanje vmesnih zalog materiala in polizdelkov ob
montažni liniji glede na razpisano porabo za posamezno streho. Na ta način bi imeli
pomembne podatke o stanju montaže streh na liniji na voljo v vsakem trenutku. Za sestavo
paketa bivalne enote s pomočjo pametnih očal veljajo enaki pogoji kot pri osnovah, zato
glejte razlago pri podpoglavju 5.2.2.

Opisani postopek uvedbe Industrije 4.0 na to linijo je prikazan na naslednji strani v obliki
tehnološkega postopka. Vse oznake se navezujejo na sliko 5.8.
  voziček je v spodnjem položaju (senzor ima signal);
1. Izhodiščno stanje
 nagibna miza je v vodoravnem položaju (streha je prisotna).

2. Zapisovanje  RFID zapisovalnik zapiše podatke na RFID nalepko (naziv

podatkov na RFID naročnika, serijsko številko bivalne enote, številko posla,
nalepko
številko proizvodnega naloga).

3. Lepljenje RFID
 na prednjo čelno stran ogrodja na vrh strehe (pozicija je
nalepke
označena na sliki 5.6).

4. Pomik strehe  streha se potisne iz nagibne mize naprej na montažno linijo

naprej
streh.

 premik strehe mimo bralne RFID enote – oznaka ČS1;

 začetek beleženja izdelovalnega časa IZD S1;
5. Branje podatkov
iz RFID nalepke na  prikaz ustreznega delovnega načrta na zaslonu ZS1  pomik
čitalcu ČS1 ostalih delovnih načrtov na zaslonu za eno v desno;
 prikaz stanja montaže strehe na uporabniškem vmesniku  »V
izdelavi na IZD S1«.

 premik strehe mimo bralne RFID enote – oznaka ČS2;

 konec beleženja izdelovalnega časa IZD S1  vnos v Infor LN;
6. Branje podatkov iz  začetek beleženja izdelovalnega časa IZD S2;
RFID nalepke na  prikaz ustreznega delovnega načrta na zaslonu ZS2  pomik
čitalcu ČS2 delovnih načrtov na zaslonu za eno v desno;
 posodobitev prikaza stanja montaže strehe na uporabniškem
vmesniku  »V izdelavi na IZD S2«.

 streha na obračalni mizi je obrnjena;

 konec beleženja izdelovalnega časa IZD S2  vnos v Infor LN;
7. Branje podatkov iz
RFID nalepke na  posodobitev prikaza stanja montaže strehe na uporabniškem
čitalcu ČS3 vmesniku  »Zaključeno«;
 sporočilo delavcu na pametna očala za sestavo paketa ogrodja;
 znižanje stanja vmesne zaloge polizdelkov.

Pomen oznak: izvedba aktivnosti pogoj za izvedbo aktivnosti

Slika 5.9: Tehnološki postopek uvedbe Industrije 4.0 na montažno linijo streh
5.4 Montažna linija 1A

Delo na montažni liniji standardnih bivalnih enot dolžine 20 ft je odvisno predvsem od

sestavljenih paketov ogrodij, ki so na voljo v vmesnem skladišču pred linijo, ter od končanih
paketov stenskih elementov. Bivalne enote se na liniji sestavljajo po planu montaže, zato
morajo biti sočasno izdelani tudi stenski elementi, ki so bistveni za sestavo bivalne enote.
Prvi pogoj za začetek montaže na tej liniji je torej ustrezen pregled nad zalogo paketov
ogrodij bivalnih enot ter setov stenskih elementov (evidenca se vodi ročno). Delavec na
sestavi ogrodja dobi informacijo o razpoložljivosti paketov ogrodij ter paketov stenskih
elementov in na podlagi tega se izvaja plan montaže bivalnih enot (za montažo so tudi tukaj
zelo važni načrti in delovni listi). Ko je bivalna enota sestavljena, sledi poročanje časov
operacij na terminalu. Podobno lahko postopamo pri uvedbi Industrije 4.0, kjer bi z
namestitvijo treh RFID čitalcev na liniji uvedli še druge postopke digitalizacije.

Poudariti pa je potrebno, da bi v tem primeru bilo potrebno še poleg tega uvesti tudi digitalni
nadzor in sledenje gotovih paketov stenskih elementov, da bi na ta način lahko sistem
samodejno prikazoval in tudi prilagajal plan montaže bivalnih enot. V nasprotnem primeru bi
namreč imeli samo digitalne podatke o sestavljenih paketih ogrodij bivalnih enot, z ročnim
nadzorom paketov stenskih elementov pa nimamo podatkov v realnem času in tako je
onemogočeno digitalno sledenje in nadzorovanje montažne linije 1A.

5.4.1 Digitalizacija procesa montaže bivalnih enot

V okviru uvedbe Industrije 4.0 oziroma digitalizacije na tej liniji bi namestili tri RFID čitalce, in
sicer enega na začetku linije na delovni postaji A1 (oznaka ČA1), drugega na delovni postaji
A4 (oznaka ČA2) ter zadnjega na koncu linije na mestu prevzema bivalne enote v notranji
transport (oznaka ČA3). Za sledenje bivalnih enot v tej fazi ne bi bilo potrebnih novih RFID
nalepk, saj sta ti že nalepljeni na osnovi in strehi. Na ta način bi zajeli tudi poročanje
izdelovalnih časov bivalnih enot, kjer bi se poročal izdelovalni čas IZD A1 (časi operacij od A1
do A3) ter izdelovalni čas IZD A2 (časi operacij od A4 do A7).

Za prikazovanje digitalnih načrtov in delovnih listov bi ob montažni liniji namestili tri zaslone.
Pri montaži standardnih bivalnih enot gre namreč za podobna opravila pri posameznih
operacijah, bivalne enote se razlikujejo predvsem po stenskih elementih, predelnih stenah in
postavitvi radiatorjev, zato predvidevamo, da bi trije zasloni na dotik zadoščali. En zaslon bi
namestili med delovnima postajama A1 in A2 (oznaka ZA1), naslednjega pri delovni postaji
A4 (oznaka ZA2), zadnjega pa pri delovni postaji A7 (oznaka ZA3). Na zaslonu ZA1 bi se
prikazovala delovna načrta za prvi dve operaciji, poleg tega pa še plan montaže bivalnih enot
(slika 5.10). Na zaslonu ZA2 bi se prikazovali delovni načrti za operacije A3, A4 in A5, na
zaslonu ZA3 pa bi se prikazovala načrta za operaciji A6 in A7, poleg tega pa še spremni list za
potrditev kakovosti izdelane bivalne enote. Izgled opisanega digitalnega prikazovanja na
zaslonih bi bil enak, kot je to prikazano pri montažni liniji osnov in streh na sliki 5.3 in sliki
5.7. Zasloni na dotik bi omogočali tudi podobne funkcije, kot je to opisano že pri podpoglavju
5.2.1, s to razliko, da bi se vzroki zastojev prioritetno vnašali za gnani valjčni transporter in
manipulator stenskih elementov – Dalmec.

PLAN MONTAŽE BIVALNIH ENOT

Delovna postaja oz.
Serijska številka odlagalno mesto

PREDHODNO SESTAVLJENO
01 19 XXXXX DP A2
OGRODJE BIVALNE ENOTE:

TRENUTNO V SESTAVI: 01 19 XXXXX DP A1

NASLEDNJA BIVALNA ENOTA: 01 19 XXXXX B04

Seznam celotnega plana montaže BE

Slika 5.10: Izgled prikazovanja plana montaže na zaslonu ZA1 ob montažni liniji 1A

Na zgornji sliki je prikazan izgled načina prikazovanja plana montaže za delavca, ki dela na
prvi delovni postaji. Na ta način bi imel popolni nadzor glede plana montaže in paketov
ogrodij v vmesnem skladišču. Poleg tega bi si lahko pogledal še celotni seznam montaže
bivalnih enot. Opisani predlog umestitve komponent Industrije 4.0 na montažno linijo 1A
vključno z vsemi oznakami in ostalimi opisi je prikazan na sliki 5.11.
 ZA1

Zaloga
paketov
ogrodja
bivalnih enot

IZD A2 IZD A1
ČA3 ZA3 ZA2 ČA2 ČA1

Zaloga paketov ogrodja bivalnih enot

Pomen oznak: IZD A1, A2 oznaka izdelovalnega časaZA1-3 oznake zaslonov

RFID čitaleczaslonbranje podatkov iz RFID značkeČA1-3 oznake čitalcev

Slika 5.11: Načrt postavitve komponent Industrije 4.0 na montažno linijo 1A

5.4.2 Tehnološki postopek digitalizacije in zagotavljanja sledljivosti montaže bivalnih enot

Predpogoj za začetek dela na tej montažni liniji je prisotnost ustreznega paketa ogrodja
bivalne enote v vmesnem skladišču paketov ter tudi že izdelana paketa stenskih elementov
(oboje zabeleženo v sistemu Infor LN). Delavcu na delovni postaji A1 bi se ob teh dveh
izpolnjenih pogojih na zaslonu ZA1 prikazal podatek serijske številke paketa, ki ga mora
vstaviti v pozicioner. Slednje bi se izvedlo, ko na RFID čitalcu ne bi bilo prisotnega signala (ni
prisotnega paketa ogrodja z RFID nalepko).

Začetek beleženja izdelovalnega časa (IZD A1) se sproži ob branju podatkov na čitalcu ČA1 z
RFID nalepke, nalepljene na strehi bivalne enote. To bi se izvedlo šele, ko bi delavec vstavil
paket v pozicioner in dvignil streho na ustrezno višino. Ob tem bi se sprožili še drugi signali
oz. ukazi, in sicer bi se prikazali ustrezni načrti na zaslonu ZA1 in ZA2 (za delovno postajo A3),
osvežilo bi se stanje zaloge paketov ogrodij (sprostilo bi se eno mesto), poleg tega pa bi
viličaristu javilo sporočilo na prenosni RFID čitalec za dostavo ustreznih paketov stenskih
elementov. Podobno velja pri zaznavi RFID nalepke na čitalcu ČA2, kjer bi se v Infor LN
zabeležil izdelovalni čas IZD A1, hkrati bi se začel beležiti čas IZD A2 in posodobil bi se prikaz
načrtov na zaslonu ZA2 in ZA3 (za delovni postaji A6 in A7). Proces digitalnega nadzora in
sledenja montaže bivalnih enot bi se zaključil ob zaznavi RFID nalepke na čitalcu ČA3, kjer bi
se v Infor LN samodejno zabeležil izdelovalni čas IZD A2, posodobil bi se prikaz ustreznega
spremnega lista za potrditev kakovosti montaže na zaslonu ZA3 ter posodobilo bi se stanje
vmesnih zalog materiala in polizdelkov na način, da bi se zaloga znižala glede na predpisano
porabo materiala za posamezno bivalno enoto. Po digitalni potrditvi kontrole s spremnim
listom na zaslonu ZA3 bi sistem javil traktoristu preko obstoječe tablice sporočilo za prevzem
bivalne enote. Na tablici bi se mu prikazala tudi digitalna evidenčna dostavnica, s katero bi
izvedel prevzem bivalne enote v notranji transport. Ob vsem tem pa bi se ustrezno
posodabljalo stanje montaže, kontrole in prevzema na uporabniškem vmesniku (slika 5.14).
Ob prevzemu bivalne enote v notranji transport z digitalno evidenčno dostavnico bi se v Infor
LN zabeležilo, da je bivalna enota zaključena in pripravljena za dostavo kupcu, ta informacija
pa bi lahko bila na voljo tudi kupcu. Opisani postopek uvedbe Industrije 4.0 na to linijo je
prikazan na naslednji strani v obliki tehnološkega postopka. Vse oznake se navezujejo na
sliko 5.11.
  paket ogrodja BE se nahaja v skladišču paketov in paketa stenskih
1. Izhodiščno stanje elementov sta končana (zabeleženo v informacijskem sistemu);
 RFID čitalec ČA1 nima signala (v pozicionerju ni ogrodja).

 na zaslonu ZA1 je izpisana serijska številka paketa ogrodja BE in

2. Prenos paketa številka odlagalnega mesta (plan montaže BE);
ogrodja v pozicioner  prenos paketa ogrodja z mostnim dvigalom iz ustreznega
odlagalnega mesta v pozicioner (delovna postaja A1).

 streha je dvignjena  branje podatkov iz RFID nalepke;

 začetek beleženja izdelovalnega časa IZD A1;
3. Branje podatkov iz  prikaz ustreznih delovnih načrtov na zaslonu ZA1 in ZA2;
RFID nalepke na
 prikaz stanja montaže BE na UPV  »V izdelavi na IZD A1«;
čitalcu ČA1
 posodobitev zaloge paketov ogrodij BE – sprosti se mesto, od
koder je bil vzet paket ogrodja;
 sporočilo skladiščniku za dostavo ustreznih stenskih elementov.

 premik BE na delovno postajo A4 – branje podatkov na ČA2;

 konec beleženja izdelovalnega časa IZD A1  vnos v Infor LN;
3. Branje podatkov  začetek beleženja izdelovalnega časa IZD A2;
iz RFID nalepke na
 prikaz ustreznih delovnih načrtov na zaslonu ZA2 in ZA3;
čitalcu ČA2
 prikaz stanja montaže BE na UPV  »V izdelavi na IZD A2«;
 znižanje stanja vmesne zaloge materiala in stenskih elementov.

 premik zaključene BE iz delovne postaje A7 na prevzemno mesto

– branje podatkov iz RFID nalepke na enoti ČA3;
4. Branje podatkov iz  konec beleženja izdelovalnega časa IZD A2  vnos v Infor LN;
RFID nalepke na  posodobitev prikaza stanja montaže BE na UPV  »Zaključeno«,
čitalcu ČA3 kontrola  »Se izvaja«;
 prikaz ustreznega spremnega lista na zaslonu ZA3;
 znižanje stanja vmesnih zalog materiala in polizdelkov.

 potrjena kakovost BE z digitalnim spremnim listom na zaslonu

ZA3 (UPV: kontrola  »Odobreno«);
5. Prevzem končane
 sporočilo vozniku traktorja na obstoječo tablico za prevzem
bivalne enote v
notranji transport izdelane BE in prevzem z digitalno evidenčno dostavnico (na
UPV:
»V prevzemu«, po prevzemu  »Prevzeto«);
 v Infor LN se zabeleži, da je BE pripravljena za dostavo kupcu.

Pomen oznak: izvedba aktivnosti BE – bivalna enota

pogoj za izvedbo aktivnosti UPV – uporabniški vmesnik

Slika 5.12: Tehnološki postopek uvedbe Industrije 4.0 na montažno linijo 1A

5.5 Uporabniški vmesnik za digitalni nadzor montažnih linij

V prejšnjih podpoglavjih je bil velikokrat omenjen uporabniški vmesnik, s katerim bi nadzirali

in sledili montažnim opravilom na montažni liniji osnov, streh in bivalnih enot dolžine 20 ft. Z
uvedbo RFID sledenja izdelkov na montažnih linijah bi lahko spremljali, kateri izdelki se
sestavljajo in montirajo na omenjenih treh montažnih linijah. Slednje lahko pripišemo tudi
neposredno k Industriji 4.0, saj se na ta način razvija digitalna tovarna, ki omogoča sprotno
spremljanje proizvodnje, ne glede na mesto dostopa, važno je samo, da je omogočena
omrežna povezava do uporabniškega vmesnika.

Izgled uporabniškega vmesnika za nadzor montaže na vseh treh linijah je prikazan na

naslednji strani. Bistvo vmesnika je prikaz tistih izdelkov (osnov, streh in bivalnih enot), ki se
trenutno nahajajo na določeni montažni liniji. Za montažno linijo osnov in streh bi vmesnik
prikazoval naziv (kratek opis dolžine in višine) in serijsko številko, poleg pa informacijo, v
katerem delu linije se nahaja oziroma je morebiti že izdelovalni čas zaključen. Na primer, da
se osnova nahaja v prvem delu linije, potem je pod IZD O1 zapisano »V izdelavi«, ko pa se ta
del zaključi, se izpiše »Zaključeno« in pod IZD O2 se prikaže »V izdelavi«. Po zaključeni celotni
montaži osnove se tudi pod IZD O2 zapiše »Zaključeno«. Po vsaki novo zaznani prisotnosti
osnove na liniji pa se novi podatki zapišejo na mesto zaključene montaže osnove. Na ta način
je enostavno razvidno, katere osnove/ strehe se nahaja na montažni liniji in katere operacije
so že zaključene. Popolnoma enako bi veljalo za nadzor montaže streh.

Pri nadzoru montaže bivalnih enot bi se prikazovale serijske številke bivalnih enot, zraven pa
še štirje stolpci. Prvi stolpec bi prikazoval stanje montaže za izdelovalni čas IZD A1, drugi pa
za izdelovalni čas IZD A2. Pri zadnjih dveh stolpcih bi se informacija izpisala samo za tisto
bivalno enoto, ki bi imela pri IZD A1 in IZD A2 status »Zaključeno«. Sledila bi informacija o
stanju kontrole (prazno polje, »Se izvaja«, »Odobreno«), na koncu pa še informacija o stanju
prevzema v notranji transport (prazno polje, »V prevzemu«, »Prevzeto«). Vse bi se odvijalo
glede na opisan tehnološki postopek v predhodnem podpoglavju.

Seveda bi se lahko uporabniški vmesnik za nadzor montaže poljubno prilagodil z

morebitnimi
dodatnimi opisi, na primer prikaz izdelovalnega časa ali morebitne prijavljene napake.
 UPORABNIŠKI VMESNIK – NADZOR MONTAŽNIH LINIJ

MONTAŽNA LINIJA OSNOV

Naziv Serijska številka IZD O1 IZD O2

BE
Osn 16 60 01 19 XXXXX Zaključeno Zaključeno

Osn 20 100 01 19 XXXXX Zaključeno V izdelavi

Osn 10 60 01 19 XXXXX Zaključeno V izdelavi

Osn 30 60 01 19 XXXXX V izdelavi

Osn 24 100 01 19 XXXXX V izdelavi

Osn 20 100 01 19 XXXXX V izdelavi

MONTAŽNA LINIJA STREH

Naziv Serijska številka IZD S1 IZD S2

BE
Str 16 100 01 19 XXXXX Zaključeno Zaključeno

Str 20 140 01 19 XXXXX Zaključeno V izdelavi

Str 10 100 01 19 XXXXX Zaključeno V izdelavi

Str 30 100 01 19 XXXXX V izdelavi

Str 24 140 01 19 XXXXX V izdelavi

Str 20 140 01 19 XXXXX V izdelavi

 MONTAŽNA LINIJA BIVALNIH ENOT 20 ft
PREVZEM V NOT.
Serijska številka BE IZD A1 IZD A2 KONTROLA
TRANSPORT
01 19 XXXXX Zaključeno Zaključeno Odobreno V prevzemu
01 19 XXXXX Zaključeno V izdelavi
01 19 XXXXX Zaključeno V izdelavi
01 19 XXXXX Zaključeno V izdelavi
01 19 XXXXX Zaključeno V izdelavi
01 19 XXXXX V izdelavi
01 19 XXXXX V izdelavi
01 19 XXXXX V izdelavi

Slika 5.14: Izgled uporabniškega vmesnika za nadzor montaže

5.6 Uporabniški vmesnik za digitalni nadzor zalog ob montažnih linijah

S pomočjo RFID vodenja in nadzora montažnih linij bi lahko digitalno vodili tudi zaloge
materiala in polizdelkov ob treh montažnih linijah, s tem namreč rešimo ročno nadziranje
zalog. Za vsako montažno linijo je to nakazano že pri tehnološkem postopku uvedbe
Industrije
4.0. Slednje bi izvajali na način, da bi se po zaključeni montaži posamezne osnove, strehe ali
bivalne enote ustrezno znižala zaloga porabljenega materiala glede na predpisane količine v
informacijskem sistemu Infor LN. Za začetek bi bilo najprej potrebno popisati vso količino
materiala ob montažnih linijah ter nato začeti digitalno vodenje zalog z dejanskimi količinami
ob montažnih linijah. V sistemu bi določili tudi količine signalne zaloge materiala in
polizdelkov, kar bi sprožalo dodatne ukaze znotraj informacijskega sistema. Ko bi zaloga
materiala dosegla predpisano signalno zalogo, bi samodejno javilo odgovornemu
skladiščniku na prenosni terminal (npr. dlančnik), naj dostavi ustrezni material. Po uspešni
dostavi zahtevanega materiala na montažno linijo bi skladiščnik s prenosnim dlančnikom
skeniral črtno kodo paketa z materialom (vsaka paleta oziroma paket je opremljen s črtno
kodo) ter vnesel količino dostavljenega materiala in tako bi se količina zaloge ob montažni
liniji posodobila. Seveda pa lahko pride pri montaži tudi do poškodovanja polizdelkov ali
odkritja poškodb na materialih oz. polizdelkih, zato bi morali imeti delavci omogočeno na
zaslonih zraven vpisa napake tudi vpis neustreznega materiala, s čimer bi se količina zaloge
vmesnih materialov ustrezno znižala. Na ta način bi s predhodno naštetimi potrebnimi
komponentami za uvedbo Industrije 4.0 na montažne linije v prejšnjih podpoglavjih lahko
vodili tudi zalogo materialov ob montažnih linijah, digitalni prikaz pa bi omogočal uporabniški
vmesnik. Primer digitalnega vodenja zalog za montažno linijo osnov prikazuje slika 5.15,
podobno bi postopali tudi pri ostalih dveh montažnih linijah.

Zelo pomembno je tudi digitalno vodenje skladišča sestavljenih paketov ogrodij bivalnih
enot, ki se nahajajo v začetku montažne linije 1A. Omenjeno skladišče ima sedem odlagalnih
mest (oznake B01-05, B07 in B09), na vsakem odlagalnem mestu pa so lahko največ štirje
paketi ogrodja, zloženi eden na drugega (slika 5.14). Vendar vsa mesta niso vedno polno
zasedena, saj je planirana zaloga 20 paketov ogrodij za 5 ur dela.
 Slika 5.14: Zaloga sestavljenih paketov ogrodij bivalnih enot

Način vodenja zaloge paketov ogrodij je opisan v podpoglavju 5.2.2 in 5.4.2, temu primerno
pa bi sledilo tudi prikazovanje stanja zaloge paketov na uporabniškem vmesniku za digitalni
nadzor tega skladišča (primer prikazuje slika 5.15 na naslednji strani).

Zraven tega bi bilo potrebno uvesti tudi digitalni nadzor gotovih paketov stenskih elementov
(oddelek montaže 2 in skladišče stenskih elementov), saj brez tega ni ustreznih vhodnih
podatkov za samodejno načrtovanje plana montaže bivalnih enot na montažni liniji 1A.

Zavedati pa se je potrebno, da je zgoraj opisan način digitalnega vodenja zaloge materialov in

polizdelkov ob montažnih linijah le delno uvajanje Industrije 4.0, saj bi bilo še zmeraj veliko
odvisno od doslednega vpisovanja količine poškodovanih polizdelkov, pa tudi od skladiščnika
pri dostavi materiala na montažne linije. Če bi se hoteli znebiti tovrstnih dejstev, bi bilo
potrebno uvesti tehnologijo RFID sledenja tudi v logistiki, kjer bi bili paketi z materialom in
palete za stenske elemente opremljeni z RFID značkami, katere bi zaznavalo na vhodih v
proizvodno halo montažnega oddelka. Na ta način bi sistem popolnoma samodejno vodil
vmesne zaloge polizdelkov, še stopnjo višje pa bi predstavljala uporaba RFID značk za vsak
izdelani panel posebej ter tudi vrata, podboje, radiatorje in še morebitne ostale večje
izdelke.
 UPORABNIŠKI VMESNIK – ZALOGA MATERIALOV
MONTAŽNA LINIJA OSNOV
Ident. št. Naziv materiala Količina Enota
Mineralna volna 1
m2
Mineralna volna 2
PU plošče 1 m2
PU plošče 2 m2
Cementno-iverna plošča m2
Vezana plošča kos
Iverna plošča kos
Talna obloga 1 kos
Talna obloga 2 kos
Talna obloga 3 kos
Talna obloga 4 kos
Talna obloga 5 kos
kos
PAKETI OGRODJA BIVALNIH ENOT

B01 B02 B03 B04

01 19 XXXXX 01 19 XXXXX 01 19 XXXXX 01 19 XXXXX
01 19 XXXXX 01 19 XXXXX 01 19 XXXXX 01 19 XXXXX
01 19 XXXXX 01 19 XXXXX 01 19 XXXXX 01 19 XXXXX
01 19 XXXXX 01 19 XXXXX 01 19 XXXXX 01 19 XXXXX

B05 B07 B09

01 19 XXXXX 01 19 XXXXX 01 19 XXXXX
01 19 XXXXX 01 19 XXXXX 01 19 XXXXX
01 19 XXXXX 01 19 XXXXX 01 19 XXXXX
01 19 XXXXX 01 19 XXXXX 01 19 XXXXX

Slika 5.15: Izgled uporabniškega vmesnika za vodenje zaloge materiala na montažni liniji
osnov (zgoraj) in zaloge paketov ogrodij bivalnih enot (spodaj)
5.7 Ocena investicije

V spodnji razpredelnici so zbrani podatki o strošku opreme in potrebnih del za namestitev

predstavljene tehnologije digitalnega sledenja in nadzora treh montažnih linij s pomočjo
pasivnega RFID sistema. Zraven spada še računalnik, ki ima nameščeno potrebno
programsko opremo, ter ob predpostavki uvedbe RFID sledenja in nadzora paketov stenskih
elementov (palet) bi potrebovali še prenosni RFID čitalec. Cena pasivne RFID značke znaša
okrog 0,20 € na kos (odvisno od velikosti in količine nalepk na kolutu) in ni všteta v oceno
investicije, saj je strošek RFID nalepke vezan na bivalno enoto (skupni dodaten strošek je 0,40
€). Montaža RFID sistema vključno s kabli, programsko opremo in vzpostavitvijo je ocenjena
na podlagi spletnega vira [36], kjer je zapisano, da znaša strošek tovrstne montaže po enoti
RFID sistema okrog 8.000 €. Celoten strošek tovrstne investicije naj bi po strokovnem
mnenju izvedenskega podjetja stal okrog 100.000 €. Glede na upoštevano mnenje in spletne
vire pa bi ocenjeni strošek investicije znašal okrog 113.000 €. Obstaja pa tudi programska
oprema , ki omogoča izmenjavo podatkov med RFID sistemom in informacijskim sistemom
Infor LN v realnem času.

Preglednica 5.1: Ocena stroška investicije pasivnega RFID sistema

Cena na Količina
Naziv opreme/aktivnosti Vrednost [€]
enoto [€] [kos], [m]
RFID zapisovalna enota [34] 4.500 1 4.500
RFID bralna enota (čitalec) [34] 1.000 9 9.000
Prenosni RFID terminal [34] 1.500 1 1.500
Prenosni dlančnik s čitalcem črtne kode [34] 1.000 1 1.000
Zaslon na dotik (diagonala: 43 palcev) [35] 1.740 7 12.180
Zaslon (za prikaz informacij na liniji) [35] 650 2 1.300
Pametna očala [28] 774 1 774
Kabli (električni vodniki, omrežni vodniki) 1 300 300
Montaža RFID sistema vključno s kabli,
8.000 10 80.000
programsko opremo in vzpostavitvijo [36]
Razvoj uporabniških vmesnikov 500 2 1.000
Centralni računalnik z opremo 1.500 1 1.500
Strošek investicije: 113.054 €
6 REZULTATI

Analiza obstoječega procesa montaže osnov, streh in standardnih bivalnih enot je pokazala,
da papirno vodenje montažnih del ni najbolj učinkovito, odkrivanje napak in poročanje le-teh
je namreč zamudno in nepopolno, informacije na ta način potujejo prepočasi, prav tako pa
trenutno ni arhiva ponavljajočih se napak in zastojev na napravah, da bi lahko le-te ciljno
odpravljali. Velikokrat lahko pride tudi do napačnih montažnih del, saj se vsakršni popravki
na načrtih morajo ponovno natisniti in predati v proizvodnjo. Problem predstavlja tudi
vodenje zaloge materiala in polizdelkov ob montažnih linijah, kjer ni točnega podatka o
zalogi. Prav tako brez ročnega nadzora skladišča paketov ogrodij in paketov stenskih
elementov ni točnih podatkov. Na podlagi teh pridobljenih podatkov je bila razvita
konceptna ideja digitalnega vodenja in nadzora treh montažnih linij, kar predstavlja možen
način uvedbe Industrije 4.0 v podjetje A d.d. Rezultati izboljšanja vodenja in nadzora treh
montažnih linij so predstavljeni skozi razvoj konceptne ideje, kjer je razdelana celotna
tehnologija namestitve RFID sistema vključno z načinom vodenja. Predstavljeni so koraki
izvajanja ukazov in funkcij znotraj programske opreme, načrti postavitve in namestitve
komponent RFID sistema ter ostala potrebna oprema. Rezultati, ki bi jih dosegli s tovrstno
uvedbo Industrije 4.0, so naslednji:

o dostopnost podatkov o stanju montaže na montažnih linijah v realnem času;

o samodejno beleženje izdelovalnih časov (možnost povečanja kapacitet na račun
odprave ročnega poročanja);
o sprotno osveževanje načrtov ob vnesenih spremembah;
o digitalni nadzor zaloge materiala, polizdelkov in sestavljenih paketov ogrodij;
o dostava materiala in polizdelkov na montažne linije glede na zahteve sistema;
o avtomatsko prilagajanje plana montaže glede na trenutno stanje proizvodnje
(večja fleksibilnost proizvodnje);
o enostavno beleženje odkritih napak in zastojev ter sporočanje pristojnim oddelkom;
o hitrejši odziv na odkrite napake in zastoje pri montaži (na izdelkih, opremi,
napravah);
o arhiv ponavljajočih se napak in zastojev ter s tem ciljno odpravljanje le-teh;
o ciljna odprava vzrokov za neustrezno kakovost vhodnih materialov;
o komunikacija RFID sistema z obstoječim ERP sistemom Infor LN;
o možnost povezave podjetja z ostalimi podjetji v vrednostni verigi.
Glavni cilji s tovrstno uvedbo Industrije 4.0 v okviru vodenja zalog materiala, polizdelkov in
končnih izdelkov je optimizirati (zmanjšati) zaloge materiala in polizdelkov ob montažnih
linijah ter število paketov sestavljenih ogrodij, najti vzroke napak (npr. neprimerne palete,
podloge) in jih odpraviti, imeti nadzor nad poškodbami ter s tem izdelati orodje za odpravo
tovrstnih napak in poškodb ter preprečiti nastanek le-teh.

V konkretnem primeru bi poleg RFID sistema prišla v poštev tudi samodejna identifikacija
objektov s črtno in 2D kodo. V spodnji preglednici je prikazana primerjava teh treh sistemov.
Ob naštetih prednostih RFID sistema in kljub dvema slabostma je RFID sistem bolj
robusten in primernejši za digitalni nadzor in vodenje montažnih linij, enostavna pa bi bila
tudi razširitev še v ostale oddelke proizvodnje in v logistiko.

Preglednica 6.1: Primerjava med črtno, 2D kodo in RFID sistemom [22]

Lastnost sistema Črtna koda 2D koda RFID identifikacija

ni vezano na vidno
vizualna verifikacija z vizualna verifikacija z polje (značka je lahko
Način
optičnim čitalnikom, optičnim čitalnikom, skrita), signal se lahko
odčitavanja
potrebno vidno polje potrebno vidno polje razširja skozi različne
materiale
Hitrost nizka (samo en srednja (samo en visoka (več odčitkov
odčitavanja odčitek naenkrat) odčitek naenkrat) hkrati)
Razdalja
do 10 m do 10 m do 100 m
odčitavanja
problem značke so odporne na
lahko se identificira
odčitavanja pri vibracije, visoke
Vzdržljivost tudi pri poškodbi
rahlem temperature in vlago,
do 40 %, ni
poškodovanju kode, možnost motenj pri
potreben izrazit
potreben izrazit brezžičnem prenosu
kontrast
kontrast
Zapis podatkov do 100 znakov/s do 1000 znakov/s več kilobajtov/s
Strošek opreme nižji napram RFID nižji napram RFID dražja oprema
7 SKLEP

V obravnavani temi Industrije 4.0, so predstavljene osnovne značilnosti, novosti in

tehnologije, ki jih je smotrno upoštevati pri uvajanju tega koncepta v podjetje. Glavni namen
in cilj je podati predlog uvedbe Industrije 4.0 v podjetje A d.d. V podjetju je največji oddelek
montaže bivalnih enot, kjer se tudi izrazijo vse napake in problemi, ki so morebiti tudi vzrok
predhodnega dela. Dnevno vodenje montažnih del na linijah poteka predvsem ročno na
papirjih, s pomočjo delovnih načrtov in listov. Vsi ti razlogi so odločilnega pomena za uvedbo
Industrije 4.0 v ta oddelek.

Ugotovitve teorije kažejo na to, da je glavno bistvo Industrije 4.0 digitalizirati vse aktivnosti
proizvodnje, ustvariti povezave in prenos podatkov znotraj podjetja ter tudi med
dobavitelji, proizvajalci in nenazadnje s končnimi kupci, kar pa predstavlja komunikacijo in
izmenjavo informacij po celotni vrednostni verigi. Na ta način se podjetja hitreje odzovejo
na spremembe tržišča, omogočeno je dostopanje do podatkov v realnem času, v vsakem
trenutku je znano stanje proizvodnje (večja fleksibilnost), ne glede na lokacijo dostopa.
Govorimo o tako imenovani pametni tovarni, ki omogoča digitalno spremljanje proizvodnje.
Za sledenje izdelkov po proizvodnji in v logistiki pa se je izkazalo, da je zelo uporaben in
učinkovit RFID sistem. S tem razlogom je bila razdelana tudi konceptna ideja vodenja in
nadzora treh montažnih linij.

S pomočjo analize obstoječega procesa montaže osnov, streh in bivalnih enot je bilo
ugotovljeno, da se proces dela začne s predajo ustrezne dokumentacije na montažne linije.
Delovni načrti služijo za navodila pri montaži, v pomoč pa pridejo tudi delovni listi, katerih
prvotni namen je poročanje izdelovalni časov posameznih montažnih operacij s pomočjo
skeniranja črtnih kod na posebej nameščenih terminalih v proizvodnji. Pri montaži se
velikokrat ugotovijo tudi nepravilnosti, napake, katere je potrebno ustno javiti nadrejenim.
Velikokrat se to izrazi tudi v obliki zastojev, čakanja na ustrezni material, pogosto pa se
potem napake ponavljajo, če se ne zabeležijo ustrezno v sistem. Problem predstavljajo tudi
vmesne zaloge materialov in polizdelkov ob linijah ter sestavljenih paketov ogrodij, saj jih
na ta način ni možno točno beležiti oziroma spremljati. Opisani vzroki so služili kot vodilo pri
snovanju konceptne ideje digitalnega sledenja in nadzora treh montažnih linij.
Za vse tri montažne linije (osnov, streh, bivalnih enot dolžine 20 ft) je po korakih opisan
postopek načina digitalizacije. Prikazane so pozicije lepljenja RFID nalepk, za vsako linijo je
posebej predstavljen postopek uvedbe RFID sistema, katere komponente bi bilo potrebno
namestiti in kam bi jih namestili. V ta namen so izdelani tudi načrti namestitve komponent s
tlorisi montažnih linij. Iz tlorisa so tako razvidne pozicije komponent. Predstavljeno je tudi
prikazovanje digitalnih podatkov na zaslonih. Poleg tega pa je razdelan še celotni tehnološki
postopek uvedbe Industrije 4.0 na posamezno montažno linijo ter predstavljen tudi način
digitalnega spremljanja montažnih linij in vmesnih zalog materiala in polizdelkov. Za konec je
izdelana še groba ocena investicije takega sistema.

Zavedati se je sicer potrebno, da strošek investicije tovrstne uvedbe Industrije 4.0 ni majhen,
vendar se mora taka naložba sprejeti kot dejstvo, ki prinaša številne dobre rezultate, ki so
našteti v prejšnjem poglavju. Upravičenost investicije lahko smatramo z vidika povečanja
obsega kapacitet, saj se na ta način lahko zmanjšajo zastoji in odpravijo napake ter
pomanjkljivosti, ki se s papirnim načinom vodenja težko ali pa sploh ne odkrijejo. Ena od
možnosti znižanja stroškov tovrstne investicije je prijava projekta na razpis. Ministrstvo za
gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije namreč spodbuja razvoj podjetij z
objavami javnih razpisov, ki krijejo stroške investicij. Pretekli tovrstni razpis na primer za leto
2019 omogoča nepovratna sredstva za Kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija v skupni višini
368.500 € [37].

Glede na predlog Industrije 4.0 lahko trdimo, da bi v tem primeru kibernetsko-fizični sistem
predstavljale vse potrebne komponente RFID sledenja in nadzora montažnih linij,
komunikacijo med njimi ter uporabniki pa bi zagotavljala ustrezna programska oprema, kar
bi predstavljalo internet stvari. To omrežje pa bi lahko razširili še med ostala podjetja in
kupce v vrednostni verigi, kar bi omogočalo širšo izmenjavo podatkov. Na ta način bi bilo
omogočeno tudi enostavnejše planiranje proizvodnje ter tudi napovedovanje prodaje, saj bi
glavni kupci lahko imeli neposredni dostop do stanja montaže in zalog končnih izdelkov. Za
vzpostavitev interneta storitev pa bi bilo potrebno razviti še ustrezne servisne storitve ali pa
preko tega spletnega omrežja iskati zunanje izvajalce. S tem bi dosegli tudi stopnjo pametne
tovarne.
7.1 Priložnosti

Obravnavano temo uvedbe Industrije 4.0 se lahko s podobnim razmišljanjem uvede tudi v
preostale oddelke proizvodnje. Prednostno bi se moral vzporedno s tem predlogom uvesti
tudi digitalni nadzor in sledenje paketov stenskih elementov (še natančneje bi bilo za vsak
stenski element posebej), ki so bistveni za sestavo in montažo bivalne enote, ter tako
zmanjšati zalogo le-teh. Velika prednost RFID sledenja izdelkov pa se kaže tudi v logistiki, saj
bi se na ta način enostavno in učinkovito izvajala dostava materiala in polizdelkov na
montažne linije in v ostale oddelke, poleg tega pa bi imeli prikaz realnih podatkov o zalogah
materialov in sestavljenih paketov ogrodij ter paketov stenskih elementov. V logistiki večja
podjetja uporabljajo tudi pametna očala, kar bi koristilo tudi v tej panogi. Obetajoča
tehnologija v okviru Industrije 4.0 je tudi uporaba strojnega vida, s čimer je možno
nadzorovati prisotnost izdelkov, brezkontaktno meriti direktno na robotih in podobno.
Slednje bi bilo smiselno uporabiti v strojnem oddelku ter pri robotih v ogrodnem oddelku.

Opisani predlog RFID sledenja in nadzora montaže osnov, streh in bivalnih enot 20 ft pa bi
lahko enostavno razširili tudi na stojna mesta in transpack enote, saj bi osnove in strehe že
imele nalepljene RFID značke. Prav tako bi bilo potrebno podrobneje raziskati predlagano
uporabo pametnih očal pri obvladovanju manipulacije s paketi ogrodij, alternativa temu bi
lahko bila tudi uporaba dlančnika ali pa zaslona pri obračalni mizi na koncu montažne linije
streh. Naslednja stopnja nadgradnje opisanega in predstavljenega predloga pa je popolna
avtomatizacija montažnih linij, katere bi opremili s pogoni, senzorji in tipkami. Na ta način bi
lahko nastavili takt linije, izračunavali OEE kazalnike in vse skupaj tudi še natančneje
nadzorovali kot digitalno tovarno na zaslonih. Prioritetna uvedba digitalizacije v podjetju je
tudi digitalizacija problemov, odkritih in zabeleženih na kratkih sestankih v proizvodnji. S
tem bi se informacije takoj posredovale pristojnim oddelkom in tako je možno takoj ukrepati.
Podobno velja za digitalizacijo analize barvanja za predhodni dan.
8 SEZNAM UPORABLJENIH VIROV

[1] „Spletna stran podjetja A d.d.“ [Na spletu]. Dostopno na: https://www.arcont.si/sl.
[Pridobljeno: 11. 8. 2018].

[2] „Interno gradivo podjetja A d.d.“ .

[3] „Bürocontainer und Wohncontainer“. [Na spletu]. Dostopno na:

http://www.containex.at/-/m/images/ctx/03-produkte/buero/containex-
buerocontainer.png. [Pridobljeno: 13. 8. 2018].

[4] „The 4 industrial revolutions“. [Na spletu]. Dostopno na: https://www.sentryo.net/the-4-

industrial-revolutions/. [Pridobljeno: 8. 10. 2018].

[5] „Industrial Revolution“. [Na spletu]. Dostopno na:

https://www.history.com/topics/industrial-revolution/industrial-revolution.
[Pridobljeno: 8. 10. 2018].

[6] „The First Industrial Revolution: The Age of Mechanical Production“. [Na spletu].
Dostopno na: https://res.cloudinary.com/hy4kyit2a/f_auto,fl_lossy,q_70/trailhead-
public/modules/learn-about-the-fourth-industrial-revolution/meet-the-three-industrial-
revolutions/images/104d8b12c637c2f05049734f07a7e0b0_cj8p12swu005q0o8ksssk0s7
d.jpg. [Pridobljeno: 8. 10. 2018].

[7] „What Was The Second Industrial Revolution?“ [Na spletu]. Dostopno na:
https://www.worldatlas.com/articles/what-was-the-second-industrial-revolution.html.
[Pridobljeno: 9. 10. 2018].

[8] „How the First and Second Industrial Revolutions Changed Our World“. [Na spletu].
Dostopno na: https://interestingengineering.com/how-the-first-and-second-industrial-
revolutions-changed-our-world. [Pridobljeno: 9. 10. 2018].

[9] „The Second Industrial Revolution: Timeline & Inventions“. [Na spletu]. Dostopno na:
https://study.com/academy/lesson/the-second-industrial-revolution-timeline-
inventions.html. [Pridobljeno: 9. 10. 2018].

[10] „The Second Industrial Revolution: The Age of Science and Mass Production“. [Na
spletu]. Dostopno na:
https://res.cloudinary.com/hy4kyit2a/f_auto,fl_lossy,q_70/trailhead-
public/modules/learn-about-the-fourth-industrial-revolution/meet-the-three-industrial-
revolutions/images/d2012d086413b8864a6783f09a71dc0b_cj8p12sx5005r0o8kilc7yned
.png. [Pridobljeno: 9. 10. 2018].

[11] L. Ramasubramanian, „The Digital Revolution“, v Geographic Information Science and

Public Participation, let. 2010, Berlin: Springer.

[12] N. Herakovič, „Nekateri tehnološki izzivi Industrije 4.0“, Ventil, let. 2016, št. 22/1.
[13] E. Hozdić, „Smart factory for industry 4.0: A review“. [Na spletu]. Dostopno na:
https://www.researchgate.net/profile/Elvis_Hozdic2/publication/282791888_Smart_fac
tory_for_industry_40_A_review/links/575fae9108ae9a9c955fc294.pdf. [Pridobljeno: 11.
10. 2018].

[14] A. Gilchrist, „Introducing Industry 4.0“, v Industry 4.0: The Industrial Internet of Things,
let. 2016, New York: Apress.

[15] M. Hermann, T. Pentek, in B. Otto, „Design Principles for Industrie 4.0 Scenarios: A
Literature Review“. Technische Universität Dortmund, Fakultät Maschinenbau, jan. 2015.

[16] A. Planina, „Industrija 4.0 – drugi del“. [Na spletu]. Dostopno na:
https://blog.spica.com/slo/industrija-4-0-drugi-del/. [Pridobljeno: 22. 10. 2018].

[17] J. Smit, S. Kreutzer, C. Moeller, in M. Carlberg, „Industry 4.0“, Policy Department A:

Economic and Scientific Policy - European Parliament. [Na spletu]. Dostopno na:
http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2016/570007/IPOL_STU(2016)5
70007_EN.pdf. [Pridobljeno: 19. 10. 2018].

[18] M. Rüßmann in sod., „Industry 4.0: The Future of Productivity and Growth in
Manufacturing Industries“. [Na spletu]. Dostopno na:
http://www.inovasyon.org/pdf/bcg.perspectives_Industry.4.0_2015.pdf. [Pridobljeno:
23. 10. 2018].

[19] „Augmented Reality, Virtual Reality More than Fun and Games“. [Na spletu]. Dostopno
na: https://www.channelfutures.com/sites/channelfutures.com/files/styles/
article_featured
_retina/public/Augmented-Reality-2018.jpg?itok=YhhiezRj. [Pridobljeno: 5. 11. 2018].

[20] „Understanding Industry 4.0“. [Na spletu]. Dostopno na:

https://www.manufacturingtomorrow.com/images/upload/images/59642731.png.
[Pridobljeno: 5. 11. 2018].

[21] „Cyber-physical Systems Architecture for Self-Aware Machines in Industry 4.0

Environment“, ScienceDirect. [Na spletu]. Dostopno na:
https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2405896315005571. [Pridobljeno:
26. 10. 2018].

[22] M. Ficko, „IOS-Predavanja-08 - Samodejna identifikacija in zajem podatkov“, UM

eŠtudij. [Na spletu]. Dostopno na: https://estudij.um.si/course/view.php?id=14863.
[Pridobljeno: 29. 10. 2018].

[23] „Working of RFID“. [Na spletu]. Dostopno na: https://i1.wp.com/wavelinx.in/wave/wp-

content/uploads/2018/03/rfid.png?w=1000. [Pridobljeno: 29. 10. 2018].

[24] A. Planina, „Uporaba RFID v projektih Interneta stvari“. [Na spletu]. Dostopno na:
https://www.slideshare.net/andrejplanina/uporaba-rfid-v-projektih-interneta-stvari.
[Pridobljeno: 29. 10. 2018].
[25] „RFID Range Overview“. [Na spletu]. Dostopno na:
https://skyrfid.com/RFID_Range.php. [Pridobljeno: 29. 10. 2018].

[26] A. Syberfeldt, O. Danielsson, in P. Gustavsson, „Augmented Reality Smart Glasses in the

Smart Factory: Product Evaluation Guidelines and Review of Available Products“. [Na
spletu]. Dostopno na:
https://ieeexplore.ieee.org/stamp/stamp.jsp?tp=&arnumber=7927376. [Pridobljeno: 6.
11. 2018].

[27] L. Kumar, M. Munih, J. Podobnik, M. Janković, in M. Bajec, „Uporaba pametnih očal v

sodobni proizvodnji“, IRT3000, let. 2015, št. 6.

[28] „Moverio BT-35E“. [Na spletu]. Dostopno na: https://www.epson.de/products/see-

through-mobile-viewer/moverio-bt-35e#specifications. [Pridobljeno: 6. 11. 2018].

[29] J. Skvarč, „Strojni vid in Industrija 4.0“. [Na spletu]. Dostopno na: http://www.posvet-
asm.si/uploads/Gradivo/ASM15/2_KOLEKTOR_Strojni%20vid%20in%20Industrija%204.0
_Skvarc.pdf. [Pridobljeno: 6. 11. 2018].

[30] N. Herakovič, „Računalniški in strojni vid v robotizirani montaži“. [Na spletu]. Dostopno
na: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2U675RED/302f2516-db08-4cba-a077-
8601b7551942/PDF. [Pridobljeno: 6. 11. 2018].

[31] „Update on the European Machine Vision Industry“. [Na spletu]. Dostopno na:
https://www.novuslight.com/uploads//n/416_1_Application.jpg. [Pridobljeno: 6. 11.
2018].

[32] D. Küpper, A. Heidemann, J. Ströhle, D. Spindelndreier, in C. Knizek, „When Lean Meets

Industry 4.0“. [Na spletu]. Dostopno na: http://image-src.bcg.com/Images/BCG-When-
Lean-Meets-Industry-4.0-Dec-2017_tcm104-179091.pdf. [Pridobljeno: 7. 11. 2018].

[33] „Confidex Silverline Blade“. [Na spletu]. Dostopno na:

https://www.confidex.com/products/links-by-confidex/confidex-silverline-blade.
[Pridobljeno: 15. 1. 2019].

[34] „Spletna trgovina AtlasRFIDstore“. [Na spletu]. Dostopno na:

https://www.atlasrfidstore.com/. [Pridobljeno: 3. 1. 2019].

[35] „Spletna trgovina Teksel“. [Na spletu]. Dostopno na: http://www.teksel.si/sl/produkti.

[Pridobljeno: 2. 1. 2019].

[36] „Simple Cost Analysis for RFID Options“. [Na spletu]. Dostopno na:
https://www.amitracks.com/2013/10/simple-cost-analysis-for-rfid-options/.
[Pridobljeno: 3. 1. 2019].

[37] „Javni razpis za izvedbo storitev za spodbujanje digitalizacije MSP v Republiki Sloveniji v
letih od 2019 do 2023“. [Na spletu]. Dostopno na:
http://www.mgrt.gov.si/si/kako_do_sredstev/objavljeni_razpisi/?tx_t3javnirazpis_pi1%5
Bshow_single%5D=1161. [Pridobljeno: 7. 1. 2019].