Elektronska Trgovija

VOVED
Pojavata na internetot vo trgovijata, e od golemo zna~ewe i soodvetstvuva na Industriskata Revolucija, koja se slu~i vo sredinata na 18 Vek. Se do Industriskata Revolucija ,,biznisite,, imale mo`nost samo na eden edinstven na~in da ja sproveduvaat svojata politika i preku ist osnoven model da konkuriraat na pazarot. Me\utoa 250 godini podocna, internetot ja promenuva op[tata slika na biznisot. Terminot ,,surfawe na internet,, e mnogu ~esto upotrebuvan i samata aktivnost e sekojdnevno primenuvana. Korisnicite od site vozrasti denes baraat odgovori na mnogu pra[awa preku mreàta na internet. Svetski ra[irenata mreà (WEB), e izvor na informacii od razli~na priroda. Korisnicite imaat jasna cel vo zavisnost od toa dali koristat internet za komunicirawe, barawe-snabduvawe so informacii t.e informirawe ili pak za [oping. Ova ja ilustrira va`nosta za celosno razbirawe na mreàta (WEB), i nejziniot potencijal za sekoja organizacija. ,,Nadminuvaweto na oddale~enosta,, gi predefinira pravilata na konkurencijata. Vlijanieto na internetot ]e prodolì ekstremno da se zgolemuva vo idnina, kako [to korisnicite se pove]e globalno komuniciraat i kupuvaat proizvodi i uslugi po elektronski pat. Vo izminatiov period e zabeleàn evolutiven razvitok na organizacionata struktura na firmite, se so cel da ja naso~at svojata aktivnost kon povrzuvawe so svetot preku mreàta na internet. Elektronskata trgovija e zna~aen segment na moderniot biznis. Dokolku se analizira biznisot ignoriraj]i gi osnovite na elektronskata trgovija, toa isto kako da se analizira biznisot bez smetkovodstvoto, finansiite, menaxmnetot i marketingot. Spored Peter Drucker ,, Vistinskiot model za organizacija baziran na informacii e simfoniski orkestar.,, So drugi zborovi elektronskata trgovija dava garancija deka organizacionite delovi funkcioniraat zaedno vo harmonija. Mnogu e va`no za edna firma da znae [to moè, a [to ne moè modernata tehnologija da napravi, so kakva tehnologija raspolaga, kako konkurencijata ja upotrebuva tehnologijata, i kako moè taa da se iskoristi kako otsko~na daska za postignuvawe konkurentska prednost. Na individualno nivo, elektronskata mreà ni otvara novi na~ini za komunikacija, kupuvawe, investirawe, u~ewe i informirawe za svetot okolu nas. Duri i ako li~nosta direktno ne e vklu~ena vo biznisot po elektronski pat, elektronskata trgovija vlijae vrz nejziniot ìvot. Dokolku se bara mo]no oru`je koe ]e garantira golemo bogatstvo i mnogu brzo postignuvawe na uspeh, elektronskiot biznis verojatno ne bi pomognal mnogu. No od druga strana, dokolku namerata e dlaboko da
1
se navleze vo moderniot biznis, solidno razbirawe na elektronskiot biznis e dobra pojdovna to~ka. So tekot na vremeto, tehnologijata ]e se menuva, no bazi~nite principi ne. Elektronskiot biznis e izvor na proizvodi, tehnolo[ki inovacii koi ja zgolemuvaat efikasnosta i pomagaat vo postignuvawe na pogolemi konkurentski prednosti. Toa e realnosta.
,,INTERNETOT {TOTUKU PO^NA; Bob Metcalfe, podpretsedatel na me\unarodnata grupa za tehnologija,,. ,,Mislam deka najdobra ideja e internetot. Toj [totuku po~na. Seu[te ne gi koristime site negovi blagodeti. Postojat u[te mnogu nedovolno eksploatirani ne[ta koi vo idnina ]e dadat podobri rezultati1,,
{TO E ELEKTRONSKATA TRGOVIJA? Elektronskiot biznis e eden od na~inite za vodewe na biznis. Tradicionalnata definicija za elektronskata trgovija e ednostavno kupuvawe i prodavawe preku internet i svetsko ra[irenata mreà (WORLD WIDE WEB). Vistinskata poenta se odnesuva na podobruvawe na efektivnosta i efikasnosta, a ne generirawe pogolemi prihodi2. Definicijata za elektronska trgovija se pro[iruva so cel da odrazi po[iroki perspektivi. Spored izdanieto na re~nikot na MICROSOFT, taa se sostoi od transakcii sprovedeni preku internet od strana na kupuva~ite na proizvodi i uslugi ili direktno pome\u razli~ni kompanii3. Spored druga definicija elektronska trgovija e sproveduvawe na biznisot on-line4, definicija koja vklu~uva sekakva elektronska ili bez materijalna razmena na biznis informacii so posredstvo na bilo kakov komunikacionen medium. Elektronskiot biznis e po[irok poim koj[to vklu~uva elektronsko kupuvawe, prodavawe, nudewe uslugi za potro[uva~ite i interakcija so biznis partneri i posrednici preku internet. Nekoi eksperti, elektronskiot biznis go smetaat kako cel, a elektronskata trgovija kako na~in za ostvaruvawe na taa cel5. Kevin Kelly go opi[uva noviot biznis vo svoeto delo ,,New Rules For The Economy,,. ,, Toj e globalen. Vklu~uva nematerijalni ne[ta-idei, informacii i odnosi. Toj e intenzivno neograni~en. Ovie atributi proizveduvaat nov tip na pazar i op[testvo, koe e bazirano na transakcii preku elektronskata mreà6. ,, Toa zna~i deka novata ekonomija e transformirana od digitalnata tehnologija vo postindustriskiot period. Sozdavaweto na vrednosta se pomestuva od fizi~kite dobra na uslugi, informacii i inteligencija, kako prvi~ni izvori na vrednuvawe. Elektronskata trgovija se karakterizira so nekolku atributi:
Razmena na informacii na digitalen na~in pome\u razli~ni strani. Ovaa razmena na informacii moè da pretstavuva komunikacija pome\u dve strani, koordinacija na tekovite na dobra i uslugi ili prenesuvawe na elektronski pora~ki. Ovie razmeni moàt da se slu~uvaat pome\u organizacii, individui ili pome\u dvete. Tehnolo[ki ovozmoèna. Elektronskata trgovija koristi tehnolo[ki ovozmoèni transakcii. Koristeweto na ,,prebaruvaweto,, na internet vo svetski ra[irenata mreà, moèbi e najdobriot poznat primer za tehnolo[ko ovozmoèno soo~uvawe so potro[uva~ite. Razmenata na informacii od tipot biznis-biznis i elektronskoto bankarstvo preku telefon isto taka spa\aat vo osnovnite kategorii na elektronskata trgovija.
Tehnolo[ki posreduvana. So tek na vreme elektronskata trgovija se dviì od upotreba na ednostavni tehnolo[ki ovozmoèni transakcii kon odnosi koi[to se tehnolo[ki posreduvani. ôve~kiot direkten kontakt e se pomalku prisuten, a virtuelniot kontakt dobiva se pogolemo zna~ewe. Toa e i golema razlika od minatoto koga transakciite ~ovek-~ovek bile normalni. Vklu~uva aktivnosti za poddr[ka na razmenata koi se sproveduvaat vnatre i nadvor od organizacijata. Vo ovoj smisol elektronskata trgovija se odnesuva na povrzanosta so subjektite od okruùvaweto na organizacijata-potro[uva~i, snabduva~i, biznis partneri, konkurenti i kako tie gi sproveduvaat aktivnostite, procesite i sistemite. VIDOVI ELEKTRONSKA TRGOVIJA
Postojat ~etiri osnovni kategorii na elektronska trgovija: biznis-biznis (Business to business); biznis-potro[uva~ (business to consumer); potro[uva~potro[uva~ (consumer to consumer); i potro[uva~-biznis (consumer to business). Biznis-biznis (business to business-B2B) Se odnesuva na site kontakti vo elektronskata trgovija pome\u dve organizacii-firmi. Pome\u ovie aktivnosti, B2B elektronskata trgovija vklu~uva kupuvawe i snabduvawe, upravuvawe so snabduvaweto, inventarot, kanalite, proda`nite aktivnosti, pla]aweto i isporakata na uslugi. Primer: Obedinuvawe na dve firmi za proizvodstvo na avtomobili pri[to postoi podelba na zadolènijata za izvr[uvawe na rabotata. Ednata firma se obvrzuva da proizveduva delovi za avtomobili, a drugata da gi sostavuva tie delovi.
Biznis-potro[uva~ (business to consumer- B2C). Se odnesuva na razmena pome\u firma i potro[uva~i (primer, Amazon.com, Yahoo.com i Schwab.com). Sli~ni transakcii koi[to se slu~uvaat vo elektronskata trgovija od tipot biznis-biznis, isto taka zavzemaat mesto vo kontekstot na biznis-potro[uva~. Vo su[tina, site transakcii koi[to vklu~uvaat soo~uvawe so potro[uva~ot pripa\aat na ovoj vid. Toa se proda`ni aktivnosti, barawe na kupuva~i, postojano postavuvawe pra[awa, i nudewe uslugi.
Potro[uva~-potro[uva~ (consumer to consumer-C2C). Ovaa razmena vklu~uva transakcii pome\u dvajca ili pove]e potro[uva~i. Moè, a ne mora da bide vklu~eno treta strana vo aktuelnata trgovija. Ovde se vbrojuvaat i drugi aktivnosti kako: igri
4
(www.heat.net), raboti (www.monster.com), komunikacija preku internet (www.icq.com) i li~ni uslugi (www.yahoo.com, webpersonals.com) .
Potro[uva~-biznis (consumer to business-C2B). Potro[uva~ite bi moèle da se grupiraat zaedno za da se pretstavat sebesi kako grupa kupuva~i na firmite vo odnosite potro[uva~-biznis. Ovie grupi moè da bidat sozdadeni od ekonomski pri~ini (primer-pobaruva~ki agregator, Mercata.com) ili socijalno orientirana (advokatski grupi na Voxcap.com).
Ovie osnovni vidovi elektronska trgovija moàt pretstaveni vo tabelata 1-1, [to e pretstavena podolu.
da
bidat
Biznisite poteknuvaat od.. na.. Biznis Biznis Potro[uva~i
prodavaat
B2B
C2B
Potro[uva~i
B2C
C2C
Tabela 1-1 Osnovni vidovi elektronska trovija7 Pokraj osnovnite vidovi na Elektronska Trgovija, vo praktikata se javuvaat i drugi. Lu\e-lu\e (people to people P2P) Ovoj vid transakcii e poseben vid C2C, pri koi lu\eto razmenuvaat CD-iwa, video kaseti, softveri i drugi vidovi dobra. Najpoznat e napster.com.
Intraorganizaciona elektronska trgovija. Gi vklu~uva site vnatre[ni organizacioni aktivnosti i se odnesuva na razmena na proizvodi, uslugi, ili informacii pome\u razli~ni delovi ili individui vo organizacijata-firmata. Biznis-vraboteni (business to employee B2E) Organizacijata ispora~uva uslugi, informacii ili proizvodi na vrabotenite. Vlada-gra\ani (government to citizens G2C) Vladata i vladinite tela kupuvaat ili prodavaat proizvodi, uslugi i informacii od i na biznisite ili individualnite gra\ani. Mobilna trgovija- koga elektronskata trgovija zavzema mesto vo po[irokoto okruùvawe. RAZLIKI POME\U ELEKTRONSKATA I TRADICIONALNATA TRGOVIJA Sekoja firma ima za cel da postigne podobra konkurentska pozicija na nejziniot izbran pazar. Naj~esto postavuvani pra[awa se: ,,Kako go segmentirame pazarot? ,,Kako gi ispituvame potrebite na potro[uva~ite? ,,So kakvi sredstva raspolagame za da gi zadovolime potrebite na potro[uva~ite? ,,Kakva e na[ata konkurentska pozicija? i sl. Osnovni oblasti koi [to ja pravat elektronskata trgovija mnogu ponapredna od tradicionalniot nefleksibilen biznis se slednite:
OSNOVNITE STRATE{KI ODLUKI SE TEHNOLO{KI BAZIRANI
Site odluki vo odnos na opsluùvawe na potro[uva~ite se potkrepeni so tehnologijata. Ova ne ja otfrla potrebata od tehnologija vo tradicionalnata trgovija, me\utoa taa ne e izrazena vo tolku golema mera kako i vo sovremenata elektronska trgovija koja e potkrepena so tehnolo[ki odluki. ODGOVARAWE NA KONKURENCIJATA VO VISTINSKO VREME
Vo sovremenata ekonomija pojavata na hiper konkurencija e izrazena vo mnogu golema mera. Kako i da e, kako [to se razviva novata ekonomija brzinata na donesuvawe odluki i dobivawe informacii se sveduva od meseci na minuti. Vo virtuelniot svet, komunikacionite vrski se odvivaat preku internet. Namera na sekoja firma e da go dupliraat svojot konkurentski uspeh. Inovaciite, brzinata na nivnoto primenuvawe, opredeluvawe na marka, ednostavna upotreba, operativna efektivnost, asortimanot na proizvodi se samo del od politikite koi moàt da pomognat vo postignuvawe na pozitivni razliki vo prilog na firmata.
,,PAZAROT,, E SEKOGA{ OTVOREN
WEB stranata preku koja se izvr[uva elektronskata trgovija se o~ekuva da bide otvorena 7 dena vo nedelata, 24 ~asa na den, 365 dena vo godinata. Toa vo praktikata e poznato kako 24*7. Ova im odi vo prilog i na potro[uva~ite i na firmite. Potro[uva~ite sekoga[ se vo mo`nost da se snabdat so potrebnite informacii, da gi dobijat potrebnite proizvodi, da gi sporedat cenite, kako i da gi pora~aat sakanite proizvodi. Za firmata zna~i deka mora postojano da bide otvorena za potro[uva~ite, i navremeno da reagira na nivnite barawa.
KONTAKTOT SO POTRO{UVAÎTE E BAZIRAN NA TEHNOLOGIJA
Vo tradicionalniot biznis kontaktite naj~esto se ostvaruvale lice-lice, odnosno vo neposreden kontakt na individuite, preku telefon, finansiskiot menaxer ili drugi posrednici. Sosema sprotivna e sostojbata vo modernata elektronska trgovija. Ovde kontaktot se ostvaruva vo vid na monitor-lice interakcija. Ovoj vid komunikacija e ovozmoèn od mnogubrojni najsovremeni tehnolo[ki inovacii. Na ovoj na~in se zgolemuva proda`bata na proizvodite, uslugi i informacii, a se namaluvaat tro[ocite.
POTRO{UVAÔT JA KONTROLIRA INTERAKCIJATA
Potro[uva~ot go kontrolira, odnosno go izveduva procesot na prebaruvawe, sam odlu~uva kolku vreme ]e pomine na odredeni sajtovi, sam gi odbira lu\eto so koi ]e kontaktira i sam donesuva odluka [to da kupi. Kaj lice-lice interakcijata kontrolata e vo racete na kupuva~ot, prodava~ot ili na nekoj drug ~len od op[testvoto. Mnogu ~esto kupuva~ot podlegnuva na ,,pritisokot,, od strana na prodava~ot pri donesuvawe na svojata odluka.
POZNAVAWE NA ODNESUVAWETO NA POTRO{UVAÔT
Dodeka potro[uva~ot ja kontrolira interakcijata, firmata go sledi individualnoto odnesuvawe na potro[uva~ot. Poznavaj]i gi site poedinosti, firmata moè poedine~no da gi kreira svoite ponudi, i da se prilagoduva na potrebite na potro[uva~ite. EKONOMIJA PREKU MRE@A
Vo intenzivno-informacionite industrii, najva`ni centralni podra~ja se proizvodite, uslugite, komponentite i/ili arhitekturata. Klu~na karakteristika za ekonomijata preku mreà e pozitivniot fidbek. Toa zna~i deka firmata sekoga[ dobiva povratna informacija od
7
kupuva~ot za uspehot ili neuspehot na izvr[enata transakcija. Vo tradicionalnata ekonomija ovaa povratna razmena na informacii ne se ostvaruva. ZO{TO JA IZUÛVAME ELEKTRONSKATA TRGOVIJA? Unikatnosta sekako e edna od osnovnite pri~ini koi go opravduvaat izu~uvaweto na elektronskata trgovija.Toa e vo osnova isto so pra[aweto kolku va`no e izu~uvaweto na elektronskata trgovija. Negovata va`nost se sostoi vo nekolku aspekti vklu~uvaj]i ekonomski i industriski strukturi, sozdavawe na vrednost i razgleduvawe na socijalnata struktura. EKONOMIJA NA RAST Grafikot 1-2 [to e prezentiran podolu go izrazuva porastot na upotrebata na internetot vo 2003 godina vo razli~ni domeni od moderniot ìvot.
200
150 y
100
5 4 3 2 1
50 1999 2000 2001 x 2002 2003
Tabela 1-2 Porast na brojot na korisnici na internet8 oska x- godini oska y-broj na korisnici vo milioni linija 1-komunikacija preku internet (konzervativna) linija 2- komunikacija preku internet (agresivna)
linija 3-me\unarodna korporacija za informacii linija 4-trgovska mreà (Nielsen) linija 5-Jupiter (NLO) Od grafikot moème da vidime deka stanuva zbor za intenziven porast na upotrebata na internetot i se o~ekuva vo idnina toj da stane pozastapen i vo onie zemji kade [to ne e primenet vo tolku golema mera.
1200 1000 dol ari vo bi l i oni 800 5 600 400 200 0 2
Tabela 1-3 Proekcija na elektronska trgovija od vidot biznisbiznis9 stolb 1/5, biznis-biznis elektronska trgovija vo SAD stolb 2/6, biznis-biznis elektronska trgovija vo Svetot stolb 1/2, biznis-biznis elektronska trgovija vo 1999 god. stolb 5/6, biznis-biznis elektronska trgovija vo 2003 god. Proekcijata 1-3 koja e ilustrirana pogore go prikaùva proektiraniot rast na biznis-biznis sektorot vo ist period. Godi[niot prihod ostvaren od ovaa trgovija vo 1998 godina iznesuva 43 bilioni dolari 10 , a nekoi eksperti predviduvaat deka vo 2003 godina bi moèl da iznesuva duri pove]e od eden trilion dolari11 . PRO{IRUVAWE NA GRANICITE NA INDUSTRIJATA Drugo zna~ajno vlijanie na elektronskata trgovija pokraj vo ekonomijata na rastot e zabeleìtelno i vo pro[iruvawe na tradicionalnite
9
granici na industrijata vo oblasta na konkurencijata. Sovetuvawe okolu investiraweto, osiguruvawe na avtomobili i imot, hipoteki, pa duri i sportski rezultati naj~esto se prikaàni na stranicite na internetot, i pretstavuvaat objekt na on-line biznisot. Zna~i potro[uva~ot od doma moè da se snabdi so site tie uslugi, a za da mu bide ovozmoèno seto toa mu e potrebna mala investicija (televizija, digitalen satelit, kompjuter, i sl.). TRANSFORMACIJA NA SOCIJALNATA STRUKTURA I OP{TESTVOTO Tretoto vlijanie na elektronskata trgovija e transformativniot efekt preku koj novata ekonomija direktno go promenuva na~inot na u~ewe na decata, odnosno kako decata u~at, kako lu\eto komuniciraat vo razli~ni vremenski zoni, kako se slu~uvaat golemi me\unarodni razmeni, i vo osnova kako funkcionirame kako op[testvo. Mnogu e te[ko vo sovremeniot na~in na ìveewe da se pro~ita oglas-soop[tenie, da se poseti prodavnica, da se gleda televizija ili da se slu[aat novi vesti bez da se znae adresata na internet. Ova e vo najgolema mera izrazeno vo najrazvienite zemji so najgolemi tehnolo[ki dostignuvawa (Japonija, SAD, i sl.) . MO@NOSTI ZA SOZDAVAWE BOGATSTVO Vo poslednite nekolku godini sme svedoci na enormno golemata kapitalizacija na pazarot za nekolku subjekti, del od novata ekonomija. Ova pred se se odnesuva na site biznisi koi primenuvaat elektronska trgovija po~nuvaj]i od potro[ni dobra (Amazon.com), finansiski pazari (ETRADE, Charles Schwab), internet prozorci (Yahoo.com), obezbeduva~i na uslugi ( excite@home, RCN), infrastruktura (Cisco,Broadcom, Global Crossing), i sl. Mo`nostite za generirawe na bogatstvo se vo golema zavisnost od povrzanosta na slednite tri faktori: brojot na korisnicite na ovoj medium, modelot -pobednikot zema se i transformativnata priroda na elektronskata trgovija i nejzinoto vlijanie vrz ekonomijata i op[testvoto.
,,TRITE FAZI NA INTERNETOT,, John Sculley, soosnova~/partner, Sculley Brothers, LLC, porane[en Odbor na direktori ,,...internetot postoi ve]e 30 godini, dodeka WEB postoi vo poslednite 5 godini.Prvite kompanii koi nastapija so taa platforma, bea vo osnova tehnolo[ki kompanii.Tie pronajdoa nov na~in koj im ovozmoì na lu\eto da se zanimavaat so raboti koi dotoga[ ne moèle da gi pravat.Od toga[ ovoj model ima podednakvo golemo zna~ewe kako ~ove~koto oko.Se se odviva vo imeto na tehnologijata, spored toa prvata faza e
10
internetot, vtorata faza e tehnologijata, a tretata faza se uslugite.Kako [to se razvivaat uslugite, taka tehnologijata stanuva se potransparentna, i dopira do se i sekogo.Zna~i svetot stanuva zavisen od internetot, i toj e neizbeèn del od nas ..Idninata i ponatamo[niot razvoj se silno povrzani i zavisni od inovaciite i primenata na internetot11..,, PROCES NA DONESUVAWE NA ODLUKI VO ELEKTRONSKATA TRGOVIJA Sekoja firma na po~etokot od svoeto rabotewe mora da si gi odgovori slednive pra[awa: 1. Koja grupa na potro[uva~i ]e gi opsluùva firmata?; 2.Kako da se obezbedi pristap do celniot potro[uva~?; 3. Kako da se komunicira so potro[uva~ite?; 4. Kako da se strukuira organizacijata?; 5. Kakvi softverski aplikacii i uslugi moàt da bidat koristeni?; 6. Koi se potencijalni partneri?; 7. Koi se najgolemi konkurenti?; 8. Na koj na~in moè da se vrednuva biznisot i rabotata? i sl. Strategija na elektronskata trgovija Zada~ata na sostavuvawe na strategijata moè da bide podelena na nekolku povrzani diskusii: Sostavuvawe na pazarni mo`nosti. Se odnesuva na pra[aweto ,,Kade da se prodavaat proizvodite?,,. Tradicionalnata analiza na pazarot se fokusira na potro[uva~ite i konkurentite, okruùvaweto i potencijalnite biznis partneri. Biznis model. Vklu~uva izbor na ~etiri mo`nosti: predlog za vrednosta, specifi~na ponuda na proizvod, soodveten sistem na resursi za realizacija na celite, finansiski model na kupuvawe. Site tie izbori se odnesuvaat na pra[aweto,, Kako da se pobedi?,, Soo~uvawe so potro[uva~ot. Se odnesuva na monitorpotro[uva~-soo~uvawe. Ova se odnesuva na pra[aweto,, Kako potr[uva~ite ]e go zabeleàt noviot biznis?,, Komunikacii na pazarot i sozdavawe marka. Pazarnata komunikacija gi vklu~uva site metodi koi firmata go koristi za da dojde do potro[uva~ot. Izborot na marka e mnogu vaèn, i igra golema uloga i kaj potro[uva~ot i kaj firmata. Pazarnata komunikacija i sozdavawe marka se odnesuva na pra[aweto kako da se privle~e potro[uva~ot. Implementacija. Koga edna[ e utvrdena strategijata na dejstvuvawe, firmata mora da odlu~i kako da nastapi na pazarot? Odgovorot na ova pra[awe vklu~uva diskusija za sistemot na isporaka na firmata i potrebata od postojano voveduvawe na inovacii i novini vo usluùvaweto na potro[uva~ite. Merila. Vospostavuvaweto na merki na performansite na biznisot dava odgovor na pra[aweto ,,Kako napreduvame?,, Vklu~uva razgleduvawe na finansiskite merki kako i otcrtuvawe na celokupnata
11
strategija na procesot. Toa zna~i se zemaat vo predvid potro[uva~ot, biznis modelot, markata, kako i implementacijata na merkite. Vrednuvawe. Novata ekonomija nudi novi mo`nosti za vrednuvawe na biznisot i pazarot. Vrednuvaweto dava odgovor na pra[aweto ,,Na koj na~in se sozdava vrednosta na vloùva~ite i na sopstvenicite na akcii?,, Metodot na vrednuvawe stanuva mnogu vaèn so razvojot na biznisot. Vo osnova site ovie me\usebno povrzani diskusii ja formiraat bazata-centarot na formiraweto strategija vo elektronskata trgovija. Donesuvaweto na strategijata koja se odnesuva na toa kako kompaniite pravat izbor za sozdavawe konkurentska prednost vo novata ekonomija podleì na site ovie organizacioni odluki.
,,INTERNET REVOLUCIJA;,, Bob Metcalfe, Podpretsedatel na me\unarodnata grupa za tehnologija, osnova~ ,,Ovaa revolucija e isto golema kako Industriskata revolucija od 18 vek. Samo [to ne stanuva zbor za pronajdocite od toj vremenski period, tuku za ne[to sli~no koe mnogu go menuva moderniot na~in na ìveewe12..,,
12
KLU^NI TERMINI
Internet Soo~uvawe so potro[uva~ite Elektronska trgovija Biznis-Biznis (B2B) Biznis-Potro[uva~ (B2C) Lu\e-Lu\e(P2P) Biznis-Vraboteni(B2E) Vlada-Gra\ani(G2C) Potro[uva~-Potro[uva~(C2C) Ekonomija preku mreà Mre`na infrastruktura Mediumska infrastruktura
13
FUSNOTI
1
Intervju prevzemeno od internet stranata www.marketspaceu.com Grupa avtori, Introduction to E-business, Faculty of Economics, izdanie 2003
3
Microsoft`s Encorta World Dictionary, izdanie 2001 Grupa avtori, Introduction to E-business, Faculty of Economics Skopje, izdanie 2003, str. 5
4
Webopedia.com
Grupa avtori, Introduction to E-business, faculty of Economics Skopje, izdanie 2003, str. 16 6 E-Commerce, Jeffrey F. Rayport, Bernard J. Jaworski, izdanie Mc graw- Hill/Irwin Marketspacey,str. 2
5 7
Isto cit. delo str.4 Tabela*izvor International Data Corporation Tabela*izvor International Data Corporation
E-Commerce, Jeffrey F. Rayport, Bernard J. Jaworski, izdanie Mc grawHill/Irwin Marketspacey,str. 10

10 11
Intervju prevzemeno od internet stranata www.marketspaceu.com Intervju prevzemeno od internet stranata www.marketspaceu.com
12
14
IMPLEMENTACIJA Vo ovaa glava ]e napravime pregled na dve glavni komponenti na implementacijata - sistemot na distribucija i procesot na inovacija. Implementacijata odgovara na pra[aweto "Kako da izlezeme na pazarot?". Sistemot na distribucija e definiran kako lu\eto, sistemite, sredstvata,procesite i kanalite na snabduvawe koi im ovozmoùvaat na kompaniite da se javat na stranata na ponudata na konkretniot pazar kon soodvetnite potro[uva~i. No, sepak, samo sistemot na distribucija ne e dovolen za uspe[na implementacija. Za celosno da se razbere implementacijata mora da se razgleda i inovacijata, za[to Internetot bara kontinuirana revizija na strategiite, ponudite i vrskite. Osven izborot na Web stranata i nejziniot dizajn, marketing komunikaciite i izborot na brendot (markata), firmata mora da razvie i cvrsta organizacija, da gi vraboti i usovr[i poterbnite ~ove~ki resursi i da izgradi infrastruktura koi ]e gi dviì fizi~kite (i digitalnite) proizvodi od dobavuva~i do krajnite potro[uva~i.
{to e online implementacijata)
implementacija?
(ramka
na
Brend [to vetuva utvrduvawe na brend marketing komunikacii profilirawe na potro[uva~
Celi 1.strategiski celi 2.prilagoduvaw e na ponudata i sistemot
Implementacija
Sistem na isporaka
Proces na inovacija
15
na isporaka na brzite promeni na okruùvaweto
Isporaka kako [to
Obnovuvawe na iskustvoto
pokaùva iskustvoto na potro[uva~ot Slika br.1
Slikata 1 dava pregled na vrskata pome\u problemite na top menaxmentot vo vrska so komunikaciite i sozdavaweto brendovi, od edna strana, i implementacijata, od druga. Vsu[nost, ovaa skica ilustrira deka implementacijata proizleguva od procesot na sozdavawe brend, komunikaciite i izborot na potro[uva~ot. Procesot na on line implementacijata moè da se podeli na dve fazi. Prvo, firmata go re[ava problemot na ponuduvawe, a vtorata faza firmata se zanimava so granicite do koi ponudata i infrastrukturata moàt da bidat modoficirani za da odgovorat na evolucijata na pazarot. Vo momentot koga e utvrden profilot na potro[uva~ot , kompanijata mora da izgradi infrastruktura preku koja ]e go distribuira brendot. Razlikuvame dve globalni kategorii na infrastruktura: konfiguracija na struktura, sistemi i procesi koi ja formiraat osnovata na organizacijata na kompanijata i sinxirot na snabduvawe. Modelite na sinxiri na snabduvawe vo novata ekonomska misla se fokusiraat na krajno promenlivite strukturi na biznis-biznis, bizniskorisnik i korisnik-korisnik pazarite. Ovie novi opcii za sinxiri na snabduvawe zna~itelno go smenija na~inot na koj potro[uva~ite i distributerite komuniciraat so proizvoditelite. Brzite promeni na pazarot se predizvikani od evolucijata na tehnologijata, promeni vo preferenciite na potro[uva~ite, novi konkurenti i novi sorabotnici. Za da prodolàt da ja izvr[uvaat i prilagoduvaat delovnata politika vo ova krajno promenlivo, neizvesno i konkurentno okruùvawe, firmite ne moàt da ja izdvojuvaat inovacijata od implementacijata.
Zo[to implementacijata e zna~ajna?

Slika 2 dava ednostavna ilustracija za zna~eweto na dobra implementacija. Na horizontalnata oska, razgleduvame dve promenlivi: dobra i lo[a strategija. Na vertikalnata oska razgleduvame dobra i lo[a
16
implementacija. Ottuka proizleguvaat ~etiri sostojbi koi moàt da se javat kaj firmite: uspeh, rulet, nevolja i neuspeh. Zna~eweto na implementacijata se gleda vo kvadrantot na nevolja, kade firmata izvr[ila pravilni strategiski izbori povrzani so biznis modelot, profilot na potro[uva~, markata i marketing komunikaciite, no implementacijata e lo[a. Rezultatot ne e samo lo[a pozicija na pazarot, tuku i situacija vo koja menaxmentot nema da moè da utvrdi dali lo[ata pozicija na pazarot e rezultat na lo[a implementacija ili lo[a strategija Strategija Soodvetna Uspeh Se [to osigura uspeh e napraveno Nesoodvetna Rulet 1.Dobro izvr[uvawe moè da prikrie lo[a strategija 2.Dobro izvr[uvawe moè da vodi kon propast Nevolja 1.Lo[o izvr[uvawe Lo[a prikriva dobra implementacija strategija 2.Menaxmentot ne znae dali ima propust vo izvr[uvaweto ili strategijata . Neuspeh 1.Te[kotija za dijagnosticirawe na lo[a strategija 2. Dve raboti se lo[i. Te[ko se vr[i vr[i korekcija
Dobra implementacija
Implementacioni predizvici za online firmite

Vsu[nost, postoi golema rasprava za toa deka zgolemenata brzina i intenzitet na konkurentnost vo online okruùvaweto zna~i deka gre[kite vo implementacijata ]e bidat kazneti mnogu postrogo i pobrzo otkolku vo offline svetot. Postojat [est implementacioni predizvici koi gi primenuvaat online firmite. Pogolema preglednost na gre[kite:Kako rezultat na zanesenosta na investitiorite za novata ekonomija, mediumite seriozno i vnimatelno
17
gi sledat i izvestuvaat za Internet firmite. Isto taka, i Web im nudi na potro[uva~ite [irok spektar na lesno pristapni izvori na informacii za kompaniite od oblasta na elektronskata trgovija. Se sozdadoa i golem broj na rang listi za da im pomognat na kupuva~ite da pronajdat soodvetna kompanija so dobra reputacija. Postojat i golem broj na Web strani na koi kupuva~ite gi iskaùvaat svoite iskustva za sorabotkata so ovie kompanii. Pomali tro[oci za prenaso~uvawe: Potro[uva~ite koi kupuvaat preku Internet imaat zna~itelno pomali tro[oci na prenaso~uvawe otkolku onie koi kupuvaat vo prodavnica. Imeno, dokolku onie koi kupuvaat vo prodavnica imaat lo[o iskustvo i odlu~at da kupuvaat na drugo mesto, tro[ocite za prenaso~uvawe vklu~uvaat dopolnitelni transportni tro[oci, novi ograni~uvawa na na~inot na pla]awe i vreme za prou~uvawe na noviot prodava~. No, kako [to Internetot se razviva ]e ima pogolem broj raznovidni ponudi za sekoja kategorija na proizvodi. Spored edna studija utvrdeno e deka tro[ocite na prenaso~uvawe kaj proda`bata na knigi preku Internet se mnogu poniski. Stanuva zbor za zrel pazar na koj dominantni se dve kompanii (Amazon i Barnes & Noble). Ovaa studija utvrdi deka pove]e od 73% od kupuva~ite preku Internet ne specificiraat nekoj poseben prodava~ kaj koj redovno kupuvaat.(1 Tuka, tro[ocite na prenaso~uvawe zna~i samo eden klik na opti~koto gluv~e. Dokolku opredelen sajt na prodava~i se pokaè kako neefikasen, toga[ postojat i drugi sajtovi koi nudat sli~ni proizvodi i uslugi, koi se dostapni so samo eden klik na gluv~eto. Ovoj nedostig na lojalnost se odrazuva na niski tro[oci na prenaso~uvawe i mo`nost za prenaso~uvawe kon nekoj drug prodava~ bez nekoja posebna pri~ina. Podinami~no konkurentno okruùvawe: Kako rezultat na niskite barieri za vlez, lo[ata implementacija na postojnite kompanii sozdava mo`nosti ne samo za postojnite konkurenti, tuku i za novi kompanii. Relativno lesno, novite kompanii moàt da dobijat prednost kako rezultat na gre[kite i problemite vo implementacijata na drugite kompanii. Pofleksibilni organizacioni granici: Nedosigot od ~isti linii na razgrani~uvawe pome\u stranite koi sorabotuvaat sozdava fleksibilni organizacioni vrski. Toa, od edna strana, gi zgolemuva kontaktite i soìvotot me\u partnerite, no od druga, ja zgolemuva kompleksnosta na interakciite. Podinami~no pazarno oruùvawe: Brzite promeni na pazarot sozdava te[kotii na firmite za adekvaten odgovor. Netscape premina od apsolutno najdominanten prodava~ na pazarot na Web-prebaruva~i do obi~en u~esnik, borej]i se da opstoi vo period od okolu tri godini. Brzinata na evolucijata i implikaciite za implementacija na strategijata se jasni. Duri i najdobrata kompanija ne moè da si dozvoli prebavna implementacija ili sproveduvawe na na~in koj ]e ja spre~uva da se adaptira na promenlivite pazarni uslovi.
18
Pokompleksni vrski: Kompleksnosta na vrkite se odnesuva na brojot na vrski pome\u razli~nite partneri. Kolku pove]e vrski, tolku poverojatno deka odlukite ]e bidat bavno donesuvani, sklonost kon diskomunikacija ili pak i pojava na birokratija. Od druga strana, pak, vo online svetot , brojot i prirodata na vrskite ~esto se menuvaat,[to dodava u[te eden sloj vo kompleksnosta.
Efektite od lo[a imlementacija

Za vreme na letnata sezona vo 1999 godina, golem broj na kompanii vo oblasta na elektronskata trgovija potfrlija vo izvr[uvaweto na nara~kite. Ova dovede do sostojba potro[uva~ite da se somnevaat vo sposobnosta na elektronskata trgovija da ispora~uva navreme. Samo 74% od nara~kite bea izvr[eni navreme. Zatvorawe na mreàta na eBay: eBay e najgolem online trgovec vo svetot. Poedincite go koristat negoviot sajt na aukcija za da prodavaat i kupuvaat dobra. Toj ima preku 2900 kategorii na dobra izloèni za aukcija i nudi preku 400 000 novi artikli za proda`ba sekoj den. eBay sozdade reputacija na najposeten sajt na aukcii. Toa sozdava doverba i kaj prodava~ite i kaj kupuva~ite. Prodava~ite veruvaat deka golemiot broj na korisnici na sajtot sozdava pogolem verojatnost deka nivniot proizvod ]e bide prodaden. Kupuva~ite, pak, veruvaat deka golemata posetenost sozdava silen pazar i so toa se zgolemuva verojatnosta deka ]e go najdat ona [to im treba, vo sporedba so drugi sajtovi. eBay naplatuva mala provizija od sekoja izvr[ena transakcija preku negoviot sajt. Vo 1999 godina, za vreme od 22 ~asa sajtot na eBay be[e zatvoren poradi tehni~ki pri~ini. Poradi ova, investitorite ispani~ija i avtomatski akciite na eBay padnaa za 20% od nivnata vrednost. Isto taka za da gi smiri gnevnite prodava~i eBay mora[e da gi pokrie tro[ocite za site artikli koi toj den treba[e da bidat dadeni na aukcija. Ova predizvika zaguba na prihodi od 3-5 milioni dolari. Toa sozdade i nedoverba kaj prodava~ite vo sposobnostite na eBay. Konkurentite kako Yahoo, Amazon i Auction universe zarabotija na smetka na nevoljite na eBay, a dobija i zna~itelen publicitet.(2
Kakov e sistemot na isporaka?

{tom kompanijata uspeala da privle~i potro[uva~i na nejziniot sajt, taa mora da obezbedi i soodvetna distribucija. Ne samo [to potro[uva~ot mora da iskusi pozitivna interakcija so kompanijata, tuku taa mora da bide vo sostojba korektno da gi izvr[uva transakciite koi gi inicirale potro[uva~ite. Toa zna~i, ako potro[uva~ot nara~al cve]iwa preku sajtot na kompanijata, koi treba da bidat ispora~ani na odredena adresa,
19
kompanijata ne smee da napravi nikakva gre[ka so dostavuvaweto na nara~kata. Mo`nite gre[ki vo izvr[uvaweto se sostojat od gre[ki vo napla]aweto, isporaka na pogre[na li~nost ili na na pogre[na data, ili isporaka so pogre[na poraka ili isporaka na pogre[ni cve]iwa. Na kratko, sistemot na isporaka ima direktno vlijanie vrz vkupnoto iskustvoto na potro[uva~ot i na negovoto mislewe za brendot. Sistemot na isporaka vklu~uva pet komponenti: lu\e, sistemi, sredstva, procesi i sinxiri na snabduvawe. Lu\e. Glavna karakteristika na golem broj na Internet kompanii e sistemot na ~ove~ki resursi i posebna kultura koja postavuva isklu~itelno visoka vrednost na regrutiraweto, izborot, obukata, razvojot i vrednuvaweto na klu~niot personal. 2. Sistemi.Sistemite se definirani kako rutini ili utvrdeni proceduri za organizacijata. Tie moàt da bidat povrzani so sekoj aspekt na organizacijata. Vo toj kontekst, osobeno e naglaseno zna~eweto na sistemite na informaciona tehnologija. Ovie vklu~uvaat sistemi na bazi na podatoci, sistemi za web sajt poddr[ka, sistemi za menaxment informacii i drugi digitelni priodi. 3. Sredstva. Sredstvata moàt da se podelat na fizi~ki i informacioni. Fizi~kite se sredstva koi ~esto se nao\aat vo offline svetot: zgradi, skladi[ta, kancelarii i oprema. Informacionite sredstva, od druga strana, se sredstva sozdadeni od podatoci vklu~uvaj]i bazi na podatoci, digitalna odrìna i podatoci na odnesuvaweto na potro[uva~ite. Najnovata literatura, kako edna od revolucionernite promeni koi gi donese Novata Ekonomija e zamenata na fizi~kite sredstva, kako generatori na vrednosta, so informacionite. 4. Procesite. Procesite se definiraat kako [emi na interakcija, koordinacija, komunikacija i donesuvawe na odluki koi vrabotenite gi koristat za da gi transformiraat resursite vo potro[uva~ka vrednost. Online firmite moàt da odigraat pove]e ulogi, vklu~uvaj]i i proizvoditel i distributer na proizvodi, ili opremuva~ ili pak ne[to pome\u. Vo tekot na implementacijata online firmite mora da da gi obezbedat slednive procesi: Proces na alokacija na resursite. Stanuva za proces na formalizacija na trgovskite razmeni i prioritetot koj kompanijata go koristi koga pravi izbor me\u opciite koi treba da gi prezeme. Procesi na menaxment na ~ove~ki resursi. Online kompaniite moraat brzo da se adaptiraat na promenite na pazarot. Nadgraduvaweto na ~ove~kite resursi e na~in koj e vo ista linija so vrednosnata propozicija i sistemot na resursi, a pazarna evolucija e neophodna vo takvo okruùvawe.
1.
20
Proces na proizvodstvo i distribucija. Ova e definirano kako sinxiri na snabduvawe. Procesirawe na naplatata. Jasno e deka bez soodvetno funkcionirawe na naplatata, online kompanijata ]e ima problemi so proizvodstvo na se drugo osven virtuelni profiti. Poddr[ka na potro[uva~ite/Proces na spravuvawe. Potro[uva~ot moè da ima pra[awe koga e na web stranata ili koga e izvr[ena transakcijata.Ova moè da ednostavno barawe za sledewe na isporakata, promena na nara~kata ili pomo[ so problemite [to se javile otkako e primena stokata. 5. Sinxiri na snabduvawe. Online okruùvaweto radikalno ja promeni strukturata na sinxirite na snabduvawe i opciite koi se na raspolagawe na prodava~ite i proizvoditelite.
Sinxiri na snabduvawe vo biznis-korisnik modelot. Edna od pri~inite za golemiot broj na sinxiri na snabduvawe vo ovoj model e toa [to online prodava~ite ne mora da ja imaat fizi~ki stokata na zaliha za direktno da ja prodavaat na potro[uva~ite. Se dodeka elektronskiot prodava~ go ispolni vetuvaweto da dostavi stoka vo opredelen rok, potro[uva~ite ne vodat smetka za toa kako nara~kata e izvr[ena.Ova na elektronskiot prodava~ mu ovozmoùva izvesna fleksibilnost vo kreiraweto na sinxirite na snabduvawe. Od druga strana, ovie sinxiri na snabduvawe se mnogu pokompleksni otkolku tie za offline kompaniite. êsto, elektronskite nara~ki i isporaki se so mali, vremenski senzitivni isporaki na poedinci za koi kompanijata i nema mnogu informacii. Ova e mnogu se razlikuva od povremenoto ispora~uvawe na ve]e poznata mreà na prodavnici. Vo prodolènie, fizi~koto rabotewe ovozmoùva snabduva~ot da moè da predvidi kolkavo koli~estvo mu e potrebno i koi se voobi~aenite prevozni pravci. Vakvata predvidlivost e otsutna koga stanuva zbor za ispora~uvawe na stoka so promenliv kvantitet i na novite i na ve]e postoe~kite potro[uva~i. Edna od najslabite to~ki kaj sinxirite za snabduvawe na bizniskorisnik modelot e ispolnuvawe na nara~kata. Zadocneta ili neispolneta nara~ka e naj~esta pojava tuka. Edna skore[na studija utvrdi deka polovina od potro[uva~ite koi imale lo[o iskustvo so online kupuvawata, prestanale da sorabotuvaat so konkretnata kompanija. So visoki tro[oci na nabavka i soznanieto deka nezadovolnite potro[uva~i ]e go spodelat lo[oto iskustvo so svoite prijateli, biznis-korisnik firmite mora da obezbedat ispolnuvawe na nara~kite. Lo[o izvr[eni nabavki skapo gi ~inat firmite. Tro[ocite za da se pokrijat vratenite stoki e tri do ~etiri pati pove]e od vrednosta na stokata. (3 Denes, na biznis-korisnik pazarot ima ~etiri glavni modeli na sinxiri na snabduvawe: Stock it yourself (Snabduvaj sam). Za fizi~ka kompanija koja prodava i preku Internet, ovoj model vklu~uva odrùvawe na skladi[te od kade ]e se vr[at isporakite i na prodavnicite i
21
na online potro[uva~ite. No, ovoj na~in e skoro i nemoèn da se realizira. Firmite mora da se spravat so ogromni nara~ki i na fizi~kite prodavnici, no i na poedincite koi kupuvaat online. Za ~isto online kompaniite, ovoj model vklu~uva avtomatsko skladi[te od kade direktno ]e se sproveduvaat nara~kite. Glavna korist od nego e toa [to na firmata mu dava kontrola nad izvr[uvaweto na nara~kite. Outsource Warehousing. Ovoj model podrazbira koristewe na specijalisti kako FedEx ili UPS da gi izvr[i nara~kite. Hewlett Packard go koristi FedEx za izvr[uvawe na nara~kite. FedEx ima skladi[te so proizvodite na Hewlett Packard vo Memfis, Tenesi. [tom ]e bide primena nara~ka sajtot na Hewlett Packard toa vedna[ se transmitira vo kancelariite na FedEx vo Memfis. Nara~kite se pakuvaat i direktno se ispora~uvaat na potro[uva~ite. Ova e mnogu efikasen sistem na distribucija, no sepak ne se koristi za mali nara~ki na poedincite. Drop Shipping. Ovoj model bara od online kompaniite, pakuvaweto i ispora~uvaweto na stokata da go vr[at proizvoditelite ili distributerite. Specijalistite od ovoj tip duri i go stavaat logoto i imeto na elektronskata kompanija na site isporaki. Kompaniite za isporaka od katalog preku po[ta imaat mnogu korist od ovoj tip na snabduvawe. Tie imaat iskustvo vo izvr[uvawe na nara~kite na poedinci i zatoa se vklu~uvaat i vo elektronskata trgovija, no za izvr[uvawe na ovoj del od isporakite. Fulfillment Intermediaries. (Posrednici vo izvr[uvaweto). Ovie se griàt za site vnatre[ni kancelariski operacii za elektronskite kompanii. Tie vr[at procesirawe na nara~kite, direktni nara~ki na snabduva~ite, gi informiraat potro[uva~ite za nivnite nara~ki, se spravuvaat so otkaùvawa na nara~kite i gi procesiraat vra]awata na stoka. Ovie sistemi im ovozmoùvaat na menaxerite na elektronskite kompanii da se fokusiraat na razvoj na biznisot i minimizirawe na tro[ocite. Outsoursing modelot isto taka go minimizira rizikot. Vo krajno promenlivoto online okruùvawe elektronskite kompanii koi go primenuvaat ne mora da se privrzat za opredelen tip na sinxir na snabduvawe. Sinxiri na snabduvawe vo biznis-biznis modelot. Kupuva~ite gi reduciraat tro[ocite preku sozdavawe na okruùvawe vo koe prodava~ite se pokonkurentni. Prodava~ite moàt da koristat biznisbiznis sajtovi za momentalno da gi reklamiraat svoite proizvodi na potencijalnite potro[uva~i. Sinxirite na snabduvawe na online pazarot se
22
razlikuvaat od drugite. Glavnata pri~ina e toa [to dodeka drugite sinxiri na snabduvawe se novi za industrijata, biznis-biznis sinxirite na snabduvawe se stari pove]e od decenija. Taka, kompaniite moèbi imale odredeni odnosi na snabduvawe i stranite ednostavno gi konvertirale vo nov elektronski format. Pette glavni pri~ini zo[to golemite kupuva~i baraat takvi sistemi od nivnite snabduva~i se slednite: Poniski tro[oci sporedeno so offline menaxmentot na snabduvawe i transakcii; Pogolema brzina i kontrola na transakciite; Visoka sigurnost na sistemot; Za[titni~kata priroda na sistemot sozdade silni barieri za prenaso~uvawe na snabduva~ite u~esnici; Dostapnost do dovolen kapacitet za procesirawe na volumenot na transakciite, [to proizleguva od ulogata na kupuva~ot kako vodi~ na menaxmentot za kapacitet na sistemot. Evolucijata na kompjuterite i komunikaciite go napravi Internetot privle~na alternativa za ovie za[titni~ki, skapi sistemi kako rezultat na slednive prednosti: Podobro obezbeduvawe Zgolemen kapacitet za izvr[uvawe na transakciite (hardver i softver) Bazirano na otvoreni standardi, ovozmoùva vo mreàta da u~estvuvaat pogolem broj na snabduva~i Biznis-biznis sajtovite se revolucionerni sinxiri na snabduvawe na proizvoditelite, koi im ovozmoùvaat da ostvarat poniski ceni na inputite, reducirani transakcioni tro[oci, pobrza isporaka i podobra usluga na potro[uva~ite. Poniski ceni na inputite. Proizvoditelite koristat biznis-biznis sajtovi za da izvr[at aukcii od kvalifikuvanite ponuduva~i za inputite na nivnite sinxiri na snabduvawe. Zgolemenata konkurencija gi prinuduva ponuduva~ite da baraat poniski ceni. Negativen efekt od koristeweto na aukciite kako na~in za snabduvawe e [to snabduva~ite moè da stanat pomalku stimulirani za investicii vo proizvodi za prilagoduvawe, dokolku mora da ponuduvaat nasproti drugite. Vo mnogu dinami~ni industrii, neophodno e proizvoditelite da sozdadat parterstva so snabduva~ite so cel da postignat brzi ciklusi na razvoj na proizvodot. Namalen inventar. Sinxirite na snabduvawe vo biznis-biznis modelot formiraat poblizok komunikacionen proces so snabduva~ite so ogled na potrebite za inputi i vremenskite ramki na snabduvaweto. Ova im ovozmoùva na proizvoditelite da gi
23
reduciraat zalihite, tro[ocite na skladirawe i tro[ocite za manipulacija, a da ja zgolemat stapkata na povrat na sredstvata. Reducirani transakcioni tro[oci. Koristej]i go Internet za da objavat barawa za nara~ki i da primat ponudi, i proizvoditelite i ponuduva~ite gi namaluvaat transakcionite tro[oci povrzani so snabduvaweto. Pobrza isporaka. Bidej]i transakciite za snabduvawe pove]e ne se vr[at preku vnatre[nite oddelenija na firmata, nitu pak se vnesuvaat vo nekolku razli~ni bazi na podatoci, vremeto pome\u datunot na nara~kata i datumot na isporaka e zn~itelno namaleno. Podobra usluga na potro[uva~ite. General Motors (GM) gi koristi sinxirite na snabduvawe na biznis-biznis modelot za da obezbedi podobra usluga na potro[uva~ite. Denes, vremeto na dostavuvawe na nov avtomobil trae do osum nedeli. GM se obiduva da gi povrze nejzinite fabriki i snabduva~ite preku Internet. Ovaa vrska obezbeduva navremeno izvestuvawe na snabduva~ite za potrebnite materijali i rokovite na isporaka. Snabduva~ite moàt vo momentot da dadat ponuda za izvr[uvawe na snabduvaweto. Ovoj sistem mu ovozmoùva na General Motors podobro da gi koordinira snabduva~ite i se nadeva na toj na~in da go reducira vremeto na isporaka na novi avtomobili na ~etiri do pet dena.(4 Primer: Biznis-biznis sajtot na Boing. Do skoro, 90% od potro[uva~ite na rezervnite delovi na Boing moraa da nara~uvaat niz sloèn proces. Tie moraa da prebaruvaat niz katalog, da gi pronajdat delovite i nivniot broj, da podnesat barawa za nara~ka do oddelenijata za nabavka, telefonski da proverat dali delot go ima na lager i, na kraj, da ispratat nara~ka po faks. [tom Boing go prima faksot, nara~kata prvo se vnesuva[e vo sistemot za nara~ki([to povremeno predizvikuva[e odloùvawa i gre[ki). Denes, Boing koristi Web sistem za nara~ki koj potro[uva~ite go koristat za momentalno da proverat dali go ima potrebniot del na lager i da go nara~aat so samo eden klik na gluv~eto.Ovoj sistem na nara~ka im gi namaluva transakcionite tro[oci na potro[uva~ite, a i vremeto za isporaka. Vo avionskata industrija, brzinata na nara~ka sozdava ogromni za[tedi vo tro[oci; mnogu e skapo da ima[ rasipan avion, koj ~eka rezerven del. I Boing, isto taka, ima korist ovoj sistem, za[to toj gi namaluva transakcionite tro[oci i im ovozmoùva podobra usluga na potro[uva~ite. Sinxiri na snabduvawe na korisnik-biznis modelot. Konceptot korisnik-biznis e najdobro ilustriran so biznis modelot na Mercata.com. Mercata.com se obiduva da gi organizira potro[uva~ite za tie da dobijat grupna potro[uva~ka mo], pri pregovarawata so snabduva~ite. Toj gi agregira potro[uva~ite koi se zainteresirani da kupuvaat i vrz osnova na pogolemi nabavki zarabotuva na poniski ceni. Mercata pregovara so snabduva~ite da dobie diskonti. Preku kreirawe na online grupa na
24
potro[uva~i zainteresirani za grupna potro[uva~ka mo], obezbeduva korist i za potro[uva~ite i za snabduva~ite. Potro[uva~ite dobivaat oniski ceni, a snabduva~ite brzo prodavaat golem obem na stoka so poniski transakcioni tro[oci. Mercata dobiva provizija za sekoj proizvod koj e prodaden preku nejziniot sajt. Sinxiri na snabduvawe na korisnik-korisnik modelot. Biznis modelot na eBay najdobro gi ilustrira ovie sinxiri na snabduvawe. Celta na eBay e da ovozmoì lu\eto preku nego da se snabduvaat so bilo [to. Zna~i, stanuva zbor za sajt na aukcija na koj prodava~ite moàt da ponudat bilo koj poedine~en artikl za proda`ba. Ovaa platforma obezbeduva forum na koj se sretnuvaat kupuva~ite i prodava~ite, im ovozmoùva direktno da trguvaat, go koristi Internet za da sozdade globalen pazar.
Online i offline integracija

Mnogu online kompanii imaat te[kotii ne samo pri integracijata na potro[uva~ite i sistemot na distribucija, tuku i pri integracija na online i offline segmentite. Ovaa inegracija e najkompleksna za hibridnite kompanii. îsto online ili ~isto offline kompanija ne se smeta za hibridna. Hibridnite kompanii gi kombiniraat i dvata online i offline sistemi. Vo soglasnost so nivnata dualna priroda, hibridnite firmi se soo~uvaat so problemi koi ne gi zasegaat ~isto online firmite. Klu~na odluka [to hibridnata firma mora da ja donese e formata na organizacija. Dali online i offline delovite od firmata treba da bidat vo ramkite na istata organizacija kako i roditelot ili pak treba da funkcioniraat kako oddelna firma ili edinica? Prednosti na edinstvenata organizacija. Ima pove]e prednosti od vklu~uvawe na online i offline segmentite vo edinstvena organizacija: Koristi na potro[uva~ite. Kolku [to se poinetgrirani dvata segmenti, tolku polesno ]e im bide na potro[uva~ite da migriraat pome\u niv. Na primer, Home Depot se nadeva deka so svojata web strana ]e im ovozmoì na svoite potro[uva~i polesno da komuniciraat so kompanijata koga i kako tie sakaat. Posetitelite na sajtot ]e moè da razgledaat lista na site proizvodi, da napravat lista na nabavki, online da platat za kupuvaweto i stokata ]e im bide ispora~ana doma. Kako alternativa, tie moè da izberat nara~kata da bide ispratena do najbliskata prodavnica na Home Depot, kade ]e bide spakuvana i ostavena vo stanica za isporaka kade tie ]e moàt da ja podignat i da platat za nea. Od druga strana, Barnes & Noble nudat poinakva usluga. Potro[uva~ite koi nara~uvaat knigi preku sajtot, mora da ja primat knigata doma. Ne moè da ja podignat vo nekoja od kniàrnicite na Barnes & Noble. Dokolku odlu~at da ja vratat nara~anata kniga, taa mora da bide vratena na sajtot.
25
Razlikata me\u ovie dve firmi e vo organizacionata struktura. Online delot kaj Home Depot e del od roditelot, a kaj Barnes & Noble e posebna organizaciona edinica, koja ima poseben smetkovodstven sistem, i prihodite i proda`bite se registriraat oddelno. Taka, ako nekoja kniga koja e nara~ana online, nejzinoto vra]awe vo prodavnica ]e predizvika niza problemi. Imeno, prodavnicata ]e go evidentira vra]aweto vo odnos na proda`bata [to taa ne ja napravila i nejziniot profit ]e bide potcenet. Nasproti toa, online delot nema da go registrira vra]aweto na knigata ]e bide poprofitabilna otkolku [to vo su[tina e. Lu\e. Edinstvenata organizaciona struktura e prednost za firmite koi po~nuvaat kako offline, a se pro[iruvaat kako online. Bidej]i elektronskata trgovija vo momentov e mnogu atraktivna, offline firmite za da privle~at pogolem auditorium na potro[uva~i vklu~uvaat i online segment. Danoci. Vo slu~ai koga edniot del e profitabilen, a drugiot raboti so zaguba edinstvenata organizaciona struktura ovozmoùva niza dano~ni olesnuvawa. Profitot na edniot segment e namalen so zagubata na drugiot, avtomatski namaluvaj]i ja dano~nata osnova. Valuacija. Kaj online firma, mo`nosta na kompanijata da dobie dobri partneri i sorabotnici, da gi nadmine konkurentite i da go privle~e talentot e silno povrzana so nejzinata pazarna kapitalizacija. Akcionerite na offline firmite dobija koga nivnite firmi vklu~ija online del i toa kako del od edinstvenata organizacija. Sistemi. Sposobnosta na bilo koj del, online ili offline , da ispora~aat vrednost na potro[uva~ite vo golema mera zavisi i od infrastrukturata vo pozadina. Koga ovie dva dela se integrirani vo edinstvena organizacija tie se potpiraat na istiot sistem vo pozadina. Nedostatoci na edinstvenata organizacija. Glavnite predizvici povrzani so edinstvenata organizacija se slednite: Procesite na koordinacija i kooperacija. Za da se postigna namluvaweto na tro[ocite i koristite za potro[uva~ite koi proizleguvaat od edinstven sistem, mora da postoi sorabotka pome\u online i offline delovite. Dokolku menaxerite na dvata dela ne sorabotuvaat nema da moàt da sproveduvaat identi~ni merki. Firmata nema da moè da gi realizira potencijalnite efikasnosti i korisnosti na potro[uva~ite koi proizleguvaat od edinstvenata organizacija. Lu\e. Dodeka edni rabotnici ]e bidat privle~eni od edinstvenata organizaciona struktura na hibridot, drugi moè da bidat i odvrateni. Angaìraweto na rabotnici od
26
Novata Ekonomija kaj vrabotuva~ od Starata Ekonomija moè da pretstavuva te[kotija. Alokacija. Koga dvata segmenti se integrirani vo edinstvena organizacija , tie se natprevaruvaat za resursi kako finansiski sredstva, personal i ne sakaat da sorabotuvaat. Menaxerite na noviot oddel tro[at pove]e vreme pregovaraj]i za resursi, otkolku za nivnoto koristewe. Prednosti na dualnata organizacija. Procesot na koordinacija. Ovde nema potreba kompanijata istovremeno da gi razviva i dvata dela koi imaat razli~ni karakteristiki. Dozvola za rasturawe. Polesno e da se sprovedi kanibalisti~ka strategija koga nov segment se voveduva kako pooddelna organizaciona struktura. Lu\e. Dualnata organizacija moè da bide prednost pri angaìraweto na novi vraboteni. Rabotnicite na Novata Ekonomija preferiraat ~ista online okolina. Alokacija. Koga noviot del e organiziran posebno, ne mora da se natprevaruva so offline delot za vremeto na menaxerite, finansiite ili, pak, personalot. Danoci. Ako online i offline delovite se oddelni entiteti, proda`bata na offline delot so podlo`ni na danoci, dodeka proda`bata na online entitetot se dano~no oslobodeni. Valuacija. Investitorite moèbi preferiraat online segmentot da bide posebna organizacija i da bide vrednuvana kako elektronsko trgovska firma, otkolku da rizikuva nejzinata vrednost da bide razvodneta. Nedostatoci na dualnata organizacija. Glavnite predizvici povrzani so dualnata organizacija se: Konfuzija na potro[uva~ite. Nedostigot na kozistencija pome\u online i offline entitetite moè da sozdade konfuzija za potro[uva~ite. Konzistentna integracija na online i offline uslugite na potro[uva~ite. Dobra usluga na potro[uva~ite sozdava doverba kaj potro[uva~ot kon kompanijata. Uslugite na potro[uva~ite moè da bidat zna~itelen del od iskustvoto i vpe~atokot na potro[uva~ot. Taka, eBay prima 40 000 do 75 000 e-mail poraki so poddr[ka od potro[uva~ite. Sepak, istraùvawe na Industry Standard izvr[eno na 10te najposeteni sajtovi, utvrdi deka prose~niot odgovor na potro[uva~ite e den i polovina. Najbrzo odgovorila Amazon i toa za 34 minuti. Nedostigot na integracija pome\u online i offline entitetite moè da go naru[i ugledot na kompanijata i da ja namali nejzinata sposobnost za dobra implementacija na strategijata.(5
27
Odreduvawe na konzistenten brend. Za da se ima konzistenten brend i vo dvata dela, potrebna e kooperacija pome\u menaxmentot. Menaxerite zaedno moraat da odgovorat na pra[awa kako: Kolku treba da se sli~ni i dvata dela? Kolkava konzistentnost treba da ima pome\u online i offline verziite na aktivnostite kon potro[uva~ite kako izbor na proizvod, kupuvawe i vra]awa? Mnogu e te[ko vo hibridnite firmi vo koi menaxerite nemaat kontakti so svoite kolegi, imaat pomalku zaedni~ki interesi i pomalku stimul za sorabotka. No, duri i koga menaxerite na dvata dela imaat ista vizija, moè da imaat te[kotija vo nejzinoto sproveduvawe poradi razli~ni back-up sistemi.
Inovacija
Sposobnosta za brzo i kontinuirano adaptirawe i podobruvawe dovede na nova ramka na inovacijata koja pove]e se fokusira na koevolucija na tehnologijata i potro[uva~ite. Christensen gi definira podriva~kite tehnologii kako inovacii koi kreiraat celosno nov pazar preku voveduvawe na novi vidovi uslugi ili proizvodi. Iako ovi podriva~ki tehnologii vo po~etokot se inferiorni vo odnos na postojnite, nivnoto dejstvo se razviva pobrzo otkolku [to pazarot bara i pocelosno gi zadovoluva potrebite na potro[uva~ite. Dorothy Leonard razvi teorija vo offline svetot koja vo golem del vaì i za online kompaniite. Taa ja kategorizira inovacijata vo pet grupi: podobruvawe zaradi korisnik, podobruvawe zaradi razvoj, razvoj zaradi korisnik, nova primena ili kombinacija na tehnologii i pazarno tehnolo[ka koevolucija.(6 Erozijata na tradicionalnite ograni~uvawa na inovacijata ovozmoùva pobrz, poevtin i poadaptibilen inovativen proces, no i zgolemenata nesigurnost, isto taka, vodi kon inovacija. Postojat dva fundamentalni inovativni procesi: proces na fleksibilen razvoj vo koj klu~na to~ka e razvojniot koncept i implementacijata na ideite vo poleto koe treba da bide nadminato i distributiven inovativen model vo koj kompanijata ja sledi evolucijata na sekoj izvor na nesigurnost i ova go koristi kako vodi~ za inovacii, vo tekot na voveduvaweto na site izvori na pazaren razvoj vo organizacijata, zaradi odrùvawe na kontinuelna soglasnot me\u sega[nite online ponudi i poslednite inovacii.
28
KLU^NI POENTI Online proces na implementacija Tro[oci na prenaso~uvawe Sistem na isporaka Proces na alokacija na resursi Proces na menaxment na ~ove~ki resursi Proces na proizvodstvo i distribucija Procesirawe na naplatata Proces na potro[uva~ka poddr[ka/spravuvawe Modeli na sinxiri na snabduvawe Biznis-korisnik Stock it yourself Outsource Warehousing Drop Shipping Posrednici vo izvr[uvaweto Biznis-biznis
29
Korisnik-biznis Korisnik-korisnik Inovacija
Fusnoti E-Commerce, Jeffrey F. Rayport, Bernard J. Jaworski, izdanie Mc grawHill/Irwin Marketspacey,str. 217
1

2

3

4

5

6
30
-
, , . - : 1. B2B B2C , ? 2. ? 3. ? 4. ? 5. ? 1999 11 : -- ; -- ; - - -; -;
31
- B2C Xoom B2B Virtual Net -; - .-; - ; - , ; ; . , . - . : 1. -.Amazon Yahoo . 2. - . 3. -. Yahoo .
- -Amazon.com online . Amazon.com 17 150 : , , DVD, , , , , . Amazon.com , US. 1 , . Amazon.com 1995 15.7 1996. 600 1998 2000 1.8 . Amazon.com
32
. Amazon.com . Amazon.com z- Amazon . . Z- Amazon.com . - Amazon.com : , , , , , , .mazon.com online . . , - . -Amazon.com online . -mail . Amazon.com . .1
-;B2C
-tailers. - , - . - - (B2B) - (B2C). B2C. Amazon.com . Amazon.com, Barnes and Noble . Walmart.com . B2B B2C , B2B
33
. B2C - , Dell, . Dell 17 . - online B2C . . - online . offline online . online : 1. ; 2. ; 3. , , ; 4. ; 5. ; 6. ; online ? - ?
- -
- - -
- - -
- - -
34
, . , . . . . , . . . , . , . . . , online - . Laptop .
35
. , online , . . . DVD player, , . . - online . Maytag.com , . .
online
Harris Interactive (2000), (Orler,1998) online :2 1. - - ; 2. - , , ; 3. - online ; 4. - - ; 5. - online ; 6. -- ; 7. - online ; 8. - , ; ?
36

- -, , . , . . - . - . , . , . - , . - online .
online
, online . . , , , online . - - . , . , . . . Gomez activebuyersguide.com . .
37
, , , -bsilly.com zdnet.com . . - , . . . - Bizrate.com Gomez.com - online . - - . Trust -. - - , -. -. Trust , Trust Hall of Shame(Rafter,2000). . online . .
-
, , . B2C :3 - ;
38
- ; - ; - . - . - Dell, Nike, Sony; 2. -- Amazon.com; 3. .

1.

. . online . . B2C - . . Lands End 6.2 2000. . 2000 10% 1.3 $ . Landsend.com 3D . . Oxford Express , , , , . , e-mail .
39
Lands End online . 88% , online .4 , online . . . . .
. B2C
40
. Dell - . , - .5 - . . . . . , . , . Ford GM build-to-order , . , . 1250 360 . . , . online .

41
. kbb.com , Edmunds.com , Carlub.com , .
-
. Amazon.com - . - . : 1. - - . . Amazon.com . 2. - - . . : , CD, , , , . . CatToys.com - . . , . . . CatToys.com online . - . , . , , .
42
online .
43
44
Elektronsko pla]awe
Vo offline svetot potro[uva~ite koristat ke[, ~ekovi ili kreditni karti~kiza da izvr[at kupuvawe. Pla]awata vo restorant za brza hrana naj~esto gi vr[ime vo ke[. ako vr[ime kupuvawe vo diskont najverojatno ]e koristime kreditna karti~ka. Koga gi pla]ame na[ite smetki pove]eto od nas koristat ~ekovi. Amerikancite koristat nad 4 trilioni dolari na potro[ni dobra. Pribli`no 60% od ovie tro[ewa bile plateni so ~ekovi, 20% so ke[ i ostanatite 20% so karti~ki. Ova ne e to~no vo online svetot. Pred nekolku godini se veruva[e deka potro[uva~ite nevolno ]e gi koristat broevite na nivnite kreditni karti~ki na web. Predpostavka be[e deka specijalna forma na elektronski ili digitalni pari ]e bidat potrebni za B2C za EC da opstane i ìvee. Denes EC ìvee i mnozinstvoto od kupuvaweto preku web se so kreditni karti~ki. Sepak postojat drugi statistiki koi ukaùvaat na toa deka slikata moè da se smeni vo bliska idnina. Prvo 2/3 od lu\eto koi ]e bidat na internet vo 2003 se u[te go nemale svoeto prvo web iskustvo. Mnogu od korisnicite ] e dojdat od zemji nadvod od SAD kade koristeweto na kreditni karti~ki ne preovladuva. Postoi golema verojatnost mnogu od ovioe korisnici da bidat pomladi i da imaat pomal pristap do kreditnite karti~ki. Mnogu od kupuvawata [to tie ]e gi napravat ]e bidat so premala vrednost za da moàt da bidat plateni so kreditni karti~ki. A vtoro i mnogu pova`no okolu 85% od transakciite [to se pravat preku web se B2B a ne B2C. Retko se koristat kreditni karti~ki vo ovie transakcii. Namesto nive se koristat tradicionalni metodi na pla]awa. Vo idnina zna~itelen procent od ovie pla]awa ]e odvivaat po elektronski pat. Kako i da e ovie elektronski
45
pla]awa po verojatno e deka ]e vklu~uvaat transferi na elektronski fondovi ili elektronski ~ekovi. Osven toa kreditnite karti~ki, transferite na fondovi i elektronskite pla]awa imaat razli~ni formi kako pametni karti~ki, digitalen ke[, digitalni ~ekovi, i sl. [to ovie razli~ni metodi za elektronsko pla]awe imaat zaedni~ko e sposobnosta da izvr[at transfer na pla]awe od edna li~nost ili strana na druga li~nost ili strana preku mreà bez lice v lice interakcija. So sekoj metod naj~esto se involvirani 4 strani: - Izdava~ - banki ili ne bankarski institucii koi izdavaat instrumenti za elektronsko pla]awe koi se koristat za vr[ewe na kupuvawe. - Mu[terija / pla]a~ / kupuva~ - strana koja vr[i elektronsko pla]awe vo zamena za dobra i uslugi. - Trgovec / onoj na kogo treba da mu se isplati / prodava~ strana koja prima elektronski pla]awa vo zamena za dobra i uslugi. - Regulator - voobi~aeno vladina agencija ~ii pravila go kontroliraat procesot na e-pla]aweto. Iako tie se naj~esto zad scenata izdava~ite igraat klu~na uloga vo sekoe online kupuvawe bidej]i mu[teriite mora prvo da gi dobijat nivnite smetki za elektronsko pla]awe od izdava~ite i vtoro tie se naj~esto vklu~eni vo utvrduvaweto na verodostojnosta na transakcijata i vo odobruvawe na odnosnata suma. Vo offline svetot kade [to pla]awata naj~esto se vr[at lice v lice ili so razli~ni fizi~ki instrumenti se veruva deka e mnogu pote[ko da se izvr[i izmama odkolku vo online svetot. Dokolku nekoj ti dade ke[ pra[aweto za doverba retko se pokrenuva. Ako nekoj ti plati so kreditna karti~ka ti moè[ da go proveri[ negoviot potpis so toj na pozadinata na karti~kata. Bidejki online kupuva~ite i prodava~ite ne se na isto mesto i ne moàt da gi razmenat pla]awata i produktite vo isto vreme pra[awata za doverbata izbivaat na povr[inata. Akronimot PAIN (privatnost, verodostojnost, integritet i neotkaùvawe) bil izmislen da gi pretstavuva klu~nite pra[awa na doverba: - Privatnost-Stranite mora da bidat uvereni deka detalite od transakcijata se ~uvaat doverlivo (deka se tajni) i deka tie ne se koristat za drugi celi osven za onie za koi se soglasile u~esnicite. - Verodostojnost - Kupuva~ite, prodava~ite i intermedierite mora da bidat uvereni deka u~esnicite se tie koi [to tvrdat deka se i deka sekoj dejstvuva vo granicite na negovata / nejzinata nadle`nost koga nudi, transferira ili prifa]a pla]awe.
46
- Integritet - Stranite involvirani mora da bidat uvereni deka elektronskite pla]awa (podatocite i dokumentite koi gi pretstavuvaat elektronskite pla]awa) ne moàt da bidat izmeneti bez toa da se otkrie. - Neotkaùvawe - Stranite mora da bidat uvereni deka elektronskoto pla]awe gi povrzuva u~esnicite za transakcijata i deka niedna strana ne moè da se odre~e ili ilegalno da se povle~e od transakcijata. Doverbata ne e edinstvena karakteristika koja odlu~uva dali nekoj metod na elektronsko pla]awe ima [ansi da bide prifaten. Da ja zememe za primer slabata polo`ba na pazarot na digitalnite pari vo B2C komercijata. Razli~na formi na digitalni pari se pojavuvale i is~eznuvale vo minatite godini. Nivnoto is~eznuvawe moè da bide povrzano so mnogu faktori no eden posebno. Digitalnite pari baraat potro[uva~ot da postavi sprcijalizirana smetka so izdava~ot i da ima specijaliziran softver so cel da ima digitalni pari i da gi tro[i. êsto parite se kupuvat so kreditna karti~ka. Zo[to kupuva~ot da pominuva niz ovie nepogodnosti? Nekolku trgovci gi prifatija digitalnite pari, a be[e mnogu polesno da se kupi predmet so kreditna karti~ka. Postojat brojni faktori koi vlijaat vo odlu~uvaweto dali odreden metod na elektronsko pla]awe ke postigne op[to prifa]awe. Nekoi od krucijalnite faktori vklu~uvaat: - Nezavisnost - Nekoi formi na elektronsko pla]awe baraat specijaliziran softver ili hardver za da se izvr[i pla]aweto. Skoro site formi na elektronsko pla]awe baraat prodava~ot ili trgovecot da instilira specijaliziran softver za da prima ili odobruva pla]awe. Tie metodi koi baraat pla]a~ot ili kupuva~ot da instaliraat specijalizirani komponenti e poneverojatno deka ]e uspeat bidat prifateni. - Sigurnost - Kolku e siguren transverot i koi se posledicite od kompromitirawe na istiot? Ako rizikot e pogolem za pla]a~ot ili kupuva~ot otkolku za onoj na koj treba da mu se isplati ili prodava~ot toga[ poneverojatno e deka metodot ke bide prifaten. - Anonimnost - Ova e povrzano so pra[aweto za privatnosta. Za razlika od kreditnite karti~ki i ~ekovite ako kupuva~ot upotrebi ke[,nema [ansi da se povrazi ke[ot so kupuva~ot. Nekoi kupuva~i sakaat nivnite identiteti i kupuvawa da ostanat anonimni. Za da uspee sekoj elektronski ke[ ili digitalen ke[ sistem mora da ja so~uva anonimnosta. Vo idnina moè da se bara od drugite metodi na elektronsko pla]awe vklu~uvaj]i go i kupuvaweto so kreditna karti~ka da gi minimiziraat elektronskite hartieni tragi od kupuva~ot do prodava~ot. - Delivost - Mnogu prodava~i prifa]aat kreditni karti~ki samo za kupuvawe vo ramki na odredeni minimalni i maksimalni granici. Ako
47
cenata na predmetot e premnogu mala toga[ kreditnata karti~ka nemoè da se upotrebi. Isto taka ako cenata na predmetot e pregolema - na primer ti si avionska kompanija koja kupuva nov avion - a kreditnata karti~ka nema da moè da se upotrebi. Sekoj metod koj moè da pro[iri eden od ekstremite i sredinata ima [ansi da bide [iroko prifaten. - Lesni za upotreba - Na B2C stranata na elektronski pla]awa kreditnite kartiki se standard za lesno pla]awe. Za da se izvr[i web kupuvawe so kreditna karti~ka a se [to treba kupuva~ot da napravi e da izbere tip na karti~ka, da go vnese brojot i datata na istekuvawe i toga[ da go pritisne kop~eto za predavawe. Ako e mnogu pote[ko od toa toga[ i pote[ko ]e se prifati. Na B2B stranata e poinakva prikazna. So B2B realnoto pra[awe e dali online metodite za elektronsko pla]awe moàt da go istisnat postoeweto na offline metodi. - Transakciska taksa - Koga se koristi kreditna kartica za pla]awe trgovecot pla]a transakciska taksa vo iznos do 3% od cenata na kupeniot predmet. Pribli`no okolu 33% od taa taksa odi za bankata na trgovecot okolu 4% na asocijacijata na kreditni karti~ki, a ostatokot odi kaj izdava~ot na kreditnata karti~ka. Do denes, prifa]aweto na razli~ni metodi za elektronsko pla]awe, osven kreditnite karti~ki ode[e bavno. Postojat nekoi oblasti - online billing i on line procurement - kade [to elektronskite pla]awa moàt da napravat zna~itelni prodori vo bliska idnina. Ima nekolku faktori koi vlijaat na ovie alternativi. Eden od niv e namaluvaweto na tro[ocite. Elektronskite pla]awa za[teduvaat vo tro[ocite za procesirawe dodeka simultano go namaluvaat tro[eweto na hartija. Drug faktor e brzinata. Ako pla]ame smetka so ~ek, na primer, treba vreme da se isprati smetkata, vreme da se isprati ~ekot i vreme da se deponira ~ekot. Celiot proces odzema najmalku edna nedela. Ako smetkata e prezentirana i platena online odzema najmnogu nekolku dena. Elektronskite pla]awa isto taka ovozmoùvaat da se sklu~uvaat biznisi pome\u geografski i politi~ki granici, zgolemuvaj]i gi mo`nostite za internacionalni transakcii i zdelki. Vo krajna linija elektonskite pla]awa se tie koi ja ovozmoùvaat elektronskata komercija. Ako koristime kreditna karti~ka za da izvr[ime kupuvawe na internet kako moème da bideme sigurni deka nekoj nema da go zadrì brojot na karti~kata i da go upotrebi za sopstveni celi. Ako posetime EC sajt so namera da izvr[ime kupuvawe kako moème da bideme sigurni deka sajtot e legitimen. Ako edna kompanija i isprati smetka na druga kompanija po Internet kako prima~ot da bide siguren deka smetkata ne bila smeneta. Ako potro[uva~ i isprati na tvojata kompanija elektronski ~ek, a podocna odrekuva deka toj ili taa go ispratile ~ekot kako ti moè[ da go pobie[ odrekuvaweto. Ovie pra[awa se ilustracija na pra[aweto za doverba ili PAIN koe se postavuva kaj sistemite za elektronsko pla]awe.
48
Dobro planiran online sistem za sigurnost dava odgovor na mnogu no ne na site od ovie pra[awa. Internet bezbednosta e mnogu kompleksno pra[awe.
Elektronski karti~ki
Ako ste Amerikanec verojatno e deka ]e imate barem edna karti~ka za pla]awe. Vo SAD ima nad 700 milioni karti~ki za pla]awe. Tie moàt da se koristat kaj nad 4 milioni trgovci vo SAD i kaj drugi 11 milioni trgovci niz svetot. Vo izminatite nekolku godini Amerikancite izvr[ija kupuvawa vo vrednost od nad 850 milioni dolari so nivnite plate`ni karti~ki. Ima okolu 12 bilioni plate`ni transakcii izvr[eni so plate`ni karti~ki godi[no. Vo SAD pova`nite marki na plate`ni karti~ki se American Express, Discover, MasterCard i Visa. American Express se pojavi vo 1958 godina, Discover vo 1985 godina i MasterCard i Visa vo 1966 godina. Vo razmisluvaweto za novi formi za elektronsko pla]awe va`no e da se zapomnat dve raboti. Prvo, vo ranite godini pove]eto od golemite banki koi izdavaat plate`ni karti~ki izgubija zna~ajni sumi na pari. Duri po 1982 godina upotrebata na plate`ni karti~ki zabeleà zna~itelen porast. Vtoro, ovoj rast be[e podràn od mnogu razli~ni faktori vklu~uvaj]i nekolku povolni sudski procesi koi gi onevozmoìja bankite da napla]aat visoki kamatni stapki, podobruvawe vo celata ekonomija, i masoven marketing vklu~uvaj]i i ispra]awe na besplatni ne barani plate`ni karti~ki. Zemeni zaedno ovie faktori go re[avaat problemot na ,,koko[kata i jajceto,,. Odnosno potro[uva~ite ]e koristat plate`ni karti~ki samo ako tie se prifateni od trgovcite, a trgovcite ]e gi prifa]aat plate`nite karti~ki samo ako golem broj od nivnite potro[uva~i gi koristat. Ne site plate`ni karti~ki se isti. Ima tri poznati tipa na plate`ni karti~ki i eden tip na pat. Tie se: - Kreditni karti~ki - kreditnata karti~ka go snabduva onoj koj ja poseduva so kredit za da izvr[i kupuvawe do odreden limit fiksiran od izdava~ot na istata. Kaj kreditnite karti~ki retko postoi godi[na ~lanarina. Namesto toa na onie koi gi poseduvaat im se napla]a kamata - godi[na procentna stapka - na nivniot ne platen bilans (ostatok). Kamatnata stapka e voobi~aeno mnogu visoka i ako onoj koj ja poseduva karti~kat e spor vo pla]awata a stapkite moàt da nadminat 20%. Visa i MasterCard dominiraat. Me\u site tipovi na kreditni karti~ki na Visa i MasterCard otpa\a pribli`no 50% i 30% od vkupniot volumen na kupuvawa izvr[eni so kreditna karti~ka. - Vrednosti karti~ki - Bilansot (ostatokot) na vrednosnata karti~ka se pretpostavuva da bide platen vo celost do primaweto na
49
mese~niot izve[taj. Tehni~ki, onoj koj ja poseduva vrednosnata karti~ka dobiva zaem na 30 - 45 dena ednakov na bilansot na izve[tajot. Obi~no postojat godi[ni ~lanarini kaj vrednosnite karti~ki. American Express e vode~ka vrednost na karti~ka sledena od Discover karti~kata. - Debitna karti~ka - kaj debitnata karti~ka cenata na kupeniot predmet doa\aa direktno od proveruvaweto na smetkata na onoj koja ja poseduva karti~kata. Transferot na fondovite od tvojata na smetkata na trgovecot se vr[i za eden do dva dena. MasterCard i Visa se debitni karti~ki koi dominiraat niz svetot iako vo Evropa e kombinacijata MasterCard / Europay koja dominira. Postojat interesni razliki vo upotrebata na plate`ni karti~ki vo razli~ni zemji. Vo SAD kreditnite karti~ki se koristat za pove]eto kupuvawa so plate`ni karti~ki iako upotrebata na debitnite karti~ki beleì porast vo poslednite nekolku godini. Vo Britanija i Francija upotrebata na plate`ni karti~ki e golema a vo Germanija e mala. Vo Britanija okolu 70% od kupuvaweto so plate`nite karti~ki se izvr[eni so debitni karti~ki. Vo Francija ovaa brojka e 100% a vo Germanija e pogolema od 80%. Kako [to e navedeno kreditnite karti~ki se najpopularen metod na pla]awe za B2C komercijata na internet. Nekoi B2C sajta prifa]aat vrednosni karti~ki no mnozinstvoto na kupuvawe se vr[i so Visa i MasterCard kreditnite karti~ki. Procesot na upotreba na kreditnite karti~ki offline ili online vklu~uva mnogi u~esnici: - Onoj koj aja poseduva karti~kata - potro[uva~ koj ja koristi kreditnata karti~ka za da plati za izvr[enite kupuvawa. - Trgovec - entitet koj prifa]a kreditni karti~ki i nudi dobra i uslugi vo zamena za pla]awe. - Izdava~ na karti~kata - finansiska institucija naj~esto banka koja otvora smetka na onoj koj ja poseduva karti~kata i izdava kredit. - Nabavuva~ - finansiska institucija obi~no banka koja otvora smetka za trgovecot i se steknuva so garancii. - Asocijacija na karti~ki - asocijacija na izdava~i i nabavuva~i koja e sozdadena za da ja [titi i reklamira markata na karti~kata, da gi utvrdi i zasili pravilata za upotreba i prifa]aweto na bankarskite karti~ki na nivnite ~lenovi i da obezbedat mreìte da gi povrzat involviranite finansiskite institucii. Markata gi odobruva kreditno baziranite transakcii i im go garantira ispla]aweto na trgovcite.
50
- Third party processors - Lica koi izvr[uvaat nekoi od istite zada~i koi formalno se obezbeduvaat od strana na izdava~ite, nabavuva~ite i asocijaciite na karti~ki vklu~uvaj]i i zapi[uvawe na trgovcite, prodavawe i servisirawe na terminali za ~itawe na karti~kite i sli~no. Me\u najgolemite izdava~i na karti~ki vo svetot se Sitibank, MBNA America i First Chicago NBD. Najgolemiot Third party processor e First Data Corporation. First Data ne samo [to e najgolemiot procesor koj sreduva pove]e od 8 bilioni transakcii napraveni so karti~ki godi[no tuku e i najgolemiot nabavuva~. Procesor koj e na vtoro mesto e Total System Services. Nezavisno dali pla]aweto so kreditna karti~ka se procesira off line ili on line procesite koi se vklu~eni se istite. Na primer saka[ da kupi[ CD od web sajt so kreditna karti~ka. Ti go dodava[ CD-to na tvojata karti~ka za kupuvawe i odi[ na stranata za proverka (checkout page). Tamu ]e izbere[ metod na ispra]awe i ]e gi vnese[ tvoite informacii od kreditnata karti~ka. Ovaa strana naj~esto e sigurna taka da kreditnata karti~ka i drugite informacii se za[titeni so SSL enskripcija. Koga ]e pritisne[ na kop~eto za predavawe stranata se prenesuva do trgovecot. Od tamu informacijata zaedno so brojot za identifikacija na trgovecot odi do nabavuva~ot. Nabavuva~ot ja ispra]a informacijata do izdava~ot na karti~kata na potro[uva~ot za odobruvawe. Izdava~ot go ispra]a svojot odgovor do nabavuva~ot, a toj go informira trgovecot. Kone~no potro[uva~ot e izvesten. Celiot set na procesot se slu~uva vo sekundi. Otkako transakcijata e kompletna , izdava~ot ja sreduva transakcijata. Pri kupuvawe od 100 $, 98$ odat kaj trgovecot 0.67$ kaj nabavuva~ot , 0.08$ kaj asocijacijata a 1.25$ kaj izdava~ot.
Elektronski pari~nici
Naj~esto koga izvr[uvame kupuvawe preku web se bara od nas da potpolnime formular so na[eto ime, adresa na isporaka, adresa na ispra]awe na smetka, informacii od kreditnata karti~ka itn. Da se napravi ova nekolku pati e vo red, no da treba da se pravi istoto sekoga[ koga kupuvame preku web voznemiruva. Nekoi trgovci go re[avaat problemot so toa [to ti mora[ edna[ da potpolni[ formular i potoa tie gi ~uvaat tie informacii na nivnite serveri za ponatamo[na upotreba.Na primer ova e toa [to Amazon.com go ima napraveno so nivnoto one click kupuvawe. Gi iskoristuva informaciite koi gi ima[ vneseno na nivniot sajt na prethodna data. Se razbira i sekoj trgovec da obezbedi one click kupuvawe sepak ]e mora da postavi[ smetka so sekoj od niv. Ovoj istota taka ]e ja zgolemi mo`nosta informacijata da padne vo racete na trgovec koj saka da ja iskoristi istata za druga cel.
51
Eden na~in da se izbegne problemot da treba postojano da se popolnuvaat formulari so na[ite podatoci pri sekoe kupuvawe, a istovremeno da se eleminira potrebata od ~uvawe na informaciite na serverot na trgovecot e koristeweto na elektronski pari~nik. Elektronskiot pari~nik e softverska komponenta koja korisnikot ja instalira vo negoviot kompjuter i vo koja gi ~uva broevite na kreditnite karti~ki i drugite li~ni informacii. Koga korisnikot kupuva kaj trgovec koj prifa]a elektronski pari~nici, elektronskiot pari~nik mu ovozmoùva na istiot da napravi one click kupuvawe a pritoa toj avtomatski gi popolnuva site neophodni informacii. Kompaniite za kreditni karti~ki kako [to se Visa i MasterCard nudat elektronski pari~nici. Isto taka i Yahoo, AOL i Microsoft. Iako elektronskite pari~nici gi zabrzuvaat transakciite tie seu[te se soo~uvaat so dilemata kako i sekja druga forma na specijalizirano pla]awe - sozdavawe na kriti~na masa me\u trgovcite. Drugi rizici za bezbednosta kaj kreditnite karti~ki Iako SSL moè da se koristi za da se obezbedi transakcijata pome\u Web browser i Webserver, sepak postojat rizici pri pla]aweto so kreditni karti~ki. Vo najgolem del trgovecot ja snosi odgovornosta za ovie rizici. - Ukradeni karti~ki - Ako nekoj ukrade karti~ka a validniot sopstvenik gi ospori isplatite napraveni od kradecot izdava~ot na karti~kite ke ja kreditira smetkata na sopstvenikot na karti~ka za toj iznos a istiot toj iznos ]e go dobie (]e go pobara) od trgovecot. [to zna~i trgovecot ja snosi zagubata. - Predavstvo od potro[uva~ot - Potro[uva~ot moè da odobri isplata a podocna da odrekuva. Ako odrekuvaweto e ~esno, dostojno za doverba toga[ trgovecot ]e ja snosi zagubata. Ova moè da se izbegne so priloùvawe na dokazi deka spostvenikot na karti~kata ja potvrdil pora~kata i gi primil dobrata. Ova moè da se sredi i so digitalen potpis no pove]eto online transakcii so kreditnite karti~ki ne baraat od potro[uva~ot da obezbedi digitalen potpis. - Kra`ba na detali od karti~ki ~uvani vo kompjuterot na trgovecot - Ima slu~ai koga hakerite uspeale da probijat vo kompjuterite na trgovcite kade [to se ~uvaat detalite od kreditnite karti~ki. Za[titata na ovie informacii e mo`no so izolirawe na kompjuterot vo koi ovie informacii se ~uvaat taka [to da se nema pristap do niv direktno preku internet.
52
Karti~ki za kupuvawe
Kreditnite karti~ki se instrument za izbor kaj B2C pla]awe tie ne se B2B pazarot. Tradicionalno pla]aweto me\u kompaniite se vr[elo so ~ekovi, elektronski transfer na podatoci (EDI) ili elektronski transfer na fondovi (EFT). Za pomali kupuvawa naj~esto se koristele ~ekovi. Problemot e [to ova e skap proces. Denes najgolemite igra~i so kreditni karti~ki - Visa, MasterCard i American Express - se obiduvaat da gu ubedat kompaniite da koristat karti~ki za kupuvawe so cel da se preina~i procesot na kupuvawe vo smisla a pogolem volumen a pomali tro[oci na kupuvawe. Karti~kite za kupuvawe imaat specialna namena i se izdadeni na vrabotenite samo za kupuvawe i pla]awe nestrate[ki materijali i uslugi. Karti~kite za kupuvawe operiraaat po istiot model kako i drugite kreditni karti~ki: - Sopstvenikot na karti~kata od korporacijata pravi nara~ka na dobra i uslugi od snabduva~ot bilo po po[ta, faks, telefon, li~no ili preku on line katalozi na snabduva~ot ili id drugi katalozi na internet web sajtot. - Snabduva~ot ]e ja procesira transakcijata baraj]i preku mreàta odobruvawe na kupuvaweto od izdava~ot na karti~kata. - Izdava~ot na karti~kata za kuptvawe potvrduva deka kupuvaweto e vo granicite na odobreniot limit natro[ewe, industriskiot limit i taka natamu. Vo nekolku sekundi snabduva~ot dobiva odobruvawe ili odbivawe na transakcijata. - Na krajot na procesot na pla]awe korporacijata prima centralna faktura od izdava~ot na karti~kata za transakciite na imatelot na karti~kata. korporacijata moè da ja isprati utvrdenata isplata na izdava~ot na karti~kata. Korporacijata moè da izberei solucija na elektronsko pla]awe za da mu plati na izdava~ot na karti~kata. - Sekoj imatel na karti~ka go dobiva negoviot ili nejziniot mese~en izve[taj za izvr[enite kupuvawa na krajot na ciklusot na pla]awe za da ja sporedi to~nosta bidej]i toj gi ima site fakturi od sekoe kupuvawe koe go ima naopraveno. Ovoj izve[taj moè da bide odobren od menaxmentot na korporacijata. - Izdava~ot na karti~kata moèn da gi analizira transakciite so karti~ktata so kupuvawe i da so~ini razli~ni standardni i adhok izve[taj i ga di dostavi do menaxerskiot tim na korporacijata.
53
- Izdava~ot na karti~kata moè da kreira elektronski Fail so isplatite napraveni so karti~kata za kupuvawe koj ]e odi direktno vo generalniot sistem na glavna kniga na korporacijata. Osven o~iglednoto [tedewe vo tro[ocite povrzano so karti~kite za kupuvawe u[te nekolku drugi beneficii proizleguvaat od nivnata upotreba (Jilovec 1999) - Pridobivki vo produktivnosta - departmanite za kupuvawe se oslobodeni od sekojdnevnite podobruvawa i moàt da se fokusiraat na razvoj na vrskite so snabduva~ite. - Soedinuvawe na smetkite - malite kupuvawa od mnogute imateli na karti~ki moàt da bidat soedineti vo edna faktura koja isto taka moè da bide platena elektronski niz EDI ili EFT. - Usoglasuvawe na pla]aweto - podatocite od card vendors moè polesno da se integriraat vo generalniot sistem na glavna kniga vo korporacijata pravej]i go procesot na pla]awe poednostaven, poefikasen i poto~en. - Preferred pricing tradicionalno snabduva~ite mora da ~ekaat najmalku 30 dena za naplata. So karti~kite za kupuvawe toa se slu~uva za nekolku dena. Ova gi onevozmoùva kompaniite da pregovaraat so nivnite snabduva~i za popovolni ceni bidej]i snabduva~ite imaat podobar pregled na pari~niot tek. - Izve[taite na menaxmentot - finansiskite institucii koi gi izdavaat karti~kte snabduvaat so detalni izve[tai za kupuvawata. Ova i olesnuva na kompanijata da go analizira nivnoto odnesuvawe vo tro[eweto. Glavnite igra~i na pazarot na karti~ki za kupuvawe se kompaniite za kreditnite karti~ki - Visa, MasterCard i Amerecan Express.
Pametni karti~ki
Pametnata karti~ka li~i na sekoja druga plasti~na plate`na karti~ka no se razlikuva od niv po vmetnatiot mikro ~ip. Vmetnatiot ~ip moè da bide ili kombinacija od mikro procesor i ~ip za memorija ili samo ~ip za memorija so neprogramirliva logika. Karti~kata so mikro procesor moè da dodava , bri[e ili na drug na~in da manipulira so podatocite na karti~kata dodeka karti~kata so ~ipot za memorija moè samo da prezeme prethodno odredeni operacii. Iako mikro procesorot e sposoben da raboti po programi kako i kompijuterot toj ne e samostoen kompjuter. Programite i podatocite mora da bidat vneseni od druga naprava.
54
Pametnite karti~ki moàt da bidat kategorizirani na dva na~ina. Prvo tie moàt da bidat kategorizirani spored prisustvoto ili otsustvoto na mikroprocesor. Spoder ovoj kriterium ima tri tipa na pametni karti~ki: - Intgrated circuit (IC) mikro procesorski karti~ki - sega[nata generacija na mikroprocesorski karti~ki ima procesor od 8 bita, do 32 Kb ROM memorija i 512 bajti RAM memorija. Ova im dava ednakva mo] na procesirawe kako originalniot IBM - XT kompjuter samo so malku pomal kapacitet na memorija. Tie se koristat za razli~ni primeni a posebno onie koi baraat pogolema sigurnost i pri manipulacija so golemi broevi. Nekoi primeri vklu~uvaat karti~ki koi dràt pari, karti~ki koi dràt ekvivalenti na pari i karti~ki koi obezbeduvaat siguren pristap do kompjuteri i mobilni telefoni. - IC karti~ki za memorija - ovie karti~ki moàt da soberat od 1 - 4 Kb podatoci no nemaat vgradeno procesor so koj ]e moàt da manipuliraat so ovie podatoci. Taka tie zavisat od ~ita~ot na karti~kata (poznat i kako naprava za prifa]awe na karti~kata) za nivnoto procesirawe i se pogodni za upotreba onamu kade [to karti~kta vr[i fiksni operacii. Karti~kit eza memorija go predstavuvaat glavniot del od karti~kte prodadeni vo poslednite nekolku godini. - Opti~ki karti~ki za memorija - tie mnogu li~at na karti~ki so par~e od CD zalepeno na vrvot. Moàt da soberat do 4 Mb podatoci. Edna[ vnesenite podatoci nemoàt da bidat smeneti ili izbri[ani. Ovoj tip na karti~ka e idealen za ~uvawe na podatoci kako [to se medicinskite dosieja. Ovie karti~ki baraat skapi ~ita~i na karti~kite. Vo momentot tie menaat procesori no toa moè da se smeni vo bliska idnina. Vtor na~in da se kategoriziraat pametnite karti~ki e po na~inot na koj podatocite se vnesuvaat i se ~itaat od karti~kata. Spored ovoj kriterium postojat dva tipa. PrvioT tip e Contact Card koja e vmentata vo ~ita~ na pametni karti~ki. Ovie karti~kii imaat mala zlatna plo~ka okolu polovina in~ vo dijametar na prednata strana taka [to koga karti~kata ]e se vnese vo ~ita~ot plo~kata ostvaruva kontakt i podatoci se prenesuvaat od i vo ~ipot. Vtoriot tip se Contactless Card. Osven ~ipot ovie karti~ki imaat vmetnato antena. Vo ovoj slu~aj podatocite se prenesuvaat od i vo karti~kata preku antenata na karti~kata i druga antena predadena na edinicata za ~itawe. Ovie karti~ki se koristat za onie primeni kade [to podatocite mora da bidat procesirani mnogu brgu. Site pametni karti~ki morat da bidat dizajnirani da imaat visoko nivo na sigurnost na podatocite i mora da rabotat vo razli~ni uslovi vklu~uvaj]i i ekstremi na toplo i ladno, fluktuacii na silata i grubo postapuvawe so niv. Proizvodstvoto na pametni karti~ki e upravuvano od set na standardi izdadeni od ISO. Goleminata na karti~kata e
55
determinirana od ISO 7810 standardot dodeka fizi~kite karakteristiki na karti~kta se utvrdeni so ISO 7816 standardot. Dve kompanii Gemplus i Schlumberger kontroliraat okolu 85% od pazarot na proizvodstvo na pametni karti~ki. Pametnite karti~ki sodràt ili ovozmoùvaat pristap do vredni sredstva (na primer elektronski pari) ili do va`ni informacii. Poradi toa tie treba da bidat obezbedeni od kra`ba ili izmama. Op[to zemeno tie se posigurni od tradicionalnite plate`ni karti~ki. Ako nekoj ukrade plate`na kartica brojot na karti~kata se gleda a isto taka i potpisot na sopstvenikot. Iako moè da bide te[ko da se falsifikuva potpisot postojat mnogu situacii kade se bara samo brojot za da se izvr[i kupuvawe. Edinstvena za[tita na sopstvenikot na karti~kata e deka voobi~aeno postojat limiti do koi toj ili taa ]e bidat odgovorni. Od druga strana ako nekoj ukrade karti~ka so mikro procesor toga[ nema sre]a. Ovie karti~ki nemaat vidlivi broevi na smetkata. Pred da bidat upotrebeni treba da se vnese pin koj se nao\a vo karti~kata. Teoretski e mo`no da se probie karti~kata. Kako i da e pove]eto karti~ki moàt da gi ~uvat podatovite vo zadskriena forma. Poradi ovie faktori mo`nosta da se probie karti~kata se klasificira kako treto klasen napad.Toa e bidej]i tro[ocite za da se napravi toa ja nadminuvaat vrednosta (korisnosta). Kako i sekoja druga kompjuterska naprava ~ipot od pametnata karti~ka ima potreba od sistem za operirawe koj ]e gi vr[i aplikacite i programski jazik na koi ]e se pi[uvaat tie aplikacii. Istoriski pametnite karti~ki bile bazirani na sopstveni sistemi. Sekoja karti~ka bila povrzana so edinstvena primena. Ovie primeni bile razvieni od mnogu specijalizirani kompanii. Za kompaniite koi gi izdavaat ovie karti~ki ova zna~i deka tie treba da se obvrzat kon specifi~en razviva~ na aplikacii, sistem za operirawe i ~ip za sekoja usluga koi tie sakaat daja obezbedat. Sli~no imatelite na karti~kata bea prisileni da nosat razli~ni karti~ki za razli~ni uslugi. Neodamna bea razvieni pove]e namenski pametni karti~ki zaedno so golem broj novi sistemi za operirawe. Me\u novite sistemi za operirawe se - MultOS - razvien od zdruèni kompanii (na primer MasterCard, Disover, American Express i dr) MultOS e siguren multi aplikaciski sistem za operirawe koj go podrùva dinami~noto polnewe i bri[ewe na aplikaciite niz ìvotot na pametnata karti~ka. Programerite moàt da koristat C ili Java kako programski jazici za kreirawe na aplikacii. - JavaCard
56
- Microsoft Windows for smart cards e multi aplikaciski sistem za operirawe so pametni karti~ki od 8 bita so 8 Kb ROM memorija. Dizajniran e da vr[i aplikacii vo Microsoft Visual Basic i C++.
57

Elektronska Trgovija

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Elektronska Trgovija

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

VOVED

Biznisite poteknuvaat od.. na.. Biznis Biznis Potro[uva~i

OSNOVNITE STRATE{KI ODLUKI SE TEHNOLO{KI BAZIRANI

,,PAZAROT,, E SEKOGA{ OTVOREN

KONTAKTOT SO POTRO{UVA^ITE E BAZIRAN NA TEHNOLOGIJA

POTRO{UVA^OT JA KONTROLIRA INTERAKCIJATA

POZNAVAWE NA ODNESUVAWETO NA POTRO{UVA^OT

50 1999 2000 2001 x 2002 2003

1200 1000 dol ari vo bi l i oni 800 5 600 400 200 0 2

E-Commerce, Jeffrey F. Rayport, Bernard J. Jaworski, izdanie Mc grawHill/Irwin Marketspacey,str. 10

{to e online implementacijata)

Brend [to vetuva utvrduvawe na brend marketing komunikacii profilirawe na potro[uva~

Celi 1.strategiski celi 2.prilagoduvaw e na ponudata i sistemot

na isporaka na brzite promeni na okru`uvaweto

Isporaka kako [to

poka`uva iskustvoto na potro[uva~ot Slika br.1

Zo[to implementacijata e zna~ajna?

Implementacioni predizvici za online firmite

Efektite od lo[a imlementacija

Kakov e sistemot na isporaka?

Online i offline integracija

Korisnik-biznis Korisnik-korisnik Inovacija

E-Commerce, Jeffrey F. Rayport, Bernard J. Jaworski, izdanie Mc grawHill/Irwin Marketspacey,str. 218

E-Commerce, Jeffrey F. Rayport, Bernard J. Jaworski, izdanie Mc grawHill/Irwin Marketspacey,str. 224

E-Commerce, Jeffrey F. Rayport, Bernard J. Jaworski, izdanie Mc grawHill/Irwin Marketspacey,str. 228

E-Commerce, Jeffrey F. Rayport, Bernard J. Jaworski, izdanie Mc grawHill/Irwin Marketspacey,str. 233

E-Commerce, Jeffrey F. Rayport, Bernard J. Jaworski, izdanie Mc grawHill/Irwin Marketspacey,str. 252

- B2C Xoom B2B Virtual Net -; - .-; - ; - , ; ; . , . - . : 1. -.Amazon Yahoo . 2. - . 3. -. Yahoo .

. , online , . . . DVD player, , . . - online . Maytag.com , . .

- ; - ; - . - . - Dell, Nike, Sony; 2. -- Amazon.com; 3. .

Lands End online . 88% , online .4 , online . . . . .

. Dell - . , - .5 - . . . . . , . , . Ford GM build-to-order , . , . 1250 360 . . , . online .

. kbb.com , Edmunds.com , Carlub.com , .

You might also like