Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo RS

SLOVENSKA
VOJSKA
Leto XII/6

Navdušeni prostovoljci na terenu

250. obletnica Štabno

rojstva barona usposabljanje
podčastnikov v
Jurija Vege avstrijski vojski
 Slavnostni koncert in spominska
plošča Juriju Vegi
Spoštovani! naokrog, bližnje in daljne sosede, da
V okviru Vegovih dni, ki potekajo ob 250. obletnici rojstva Jurija
S p re m l j a m o

Jutri bo minilo 250 let od dneva, ko je je v njihovi sodobni eksistenci tudi

v Zagorici, skoraj v središču današnje Vege, je bil na predvečer obletnice njegovega rojstva v Slovenski prispevek naših, zdaj moramo reči
Slovenije, privekal na svet Vehov Jure. filharmoniji koncert Orkestra Slovenske vojske. Obiskovalce je slovenskih, fantov in mož, tistih ne-
Rojenice so bile tistega dne pri zibeli nagovoril minister za obrambo dr. Anton Grizold. Po končanem štetih brezimnih in tistih, katerih ime-
v hribovski vasi radodarne. To bo fant koncertu so na Levstikovem trgu odkrili Vegovo spominsko na stojijo v knjigah in enciklopedijah
bleščečega uma in razuma, so skle- ploščo in tako zaznamovali mesto, kjer je Jurij Vega hodil v šolo. ali pozabljena v arhivih. Naj samo
nile, in da bo um prav uporabil, so Objavljamo nagovor ministra za obrambo dr. Antona Grizolda. spomnim na slavnega artilerista z
dodale še pogum in velikodušnost. enim od maršalskih činov, Jožo Tom-
Um je porabil, da je iz sebe naredil znanstvenika. Globoka matematična šeta pl. Savskodolskega, ali na fanatika slovenske besede Andreja Komela
izobrazba je potrebna, da bi povsem doumeli prodornost njegovega znan- pl. Sočebrana.
stvenega duha, segajočega prav v današnji čas. Razum je porabil, da je Ni nam treba prenarejati zgodovinskih knjig, pravico pa imamo, da v so-
ostal znanstvenik, ne vojak osvajalec. Tudi taki so se rojevali v kmečkih dobnih pristavijo: avstrijski znanstveniki in vojaki, nobelovci in novatorji,
hišah. Pogum je pristavil tako rekoč kot način, da se delo dobro opravi, če ameriški pisatelji, Vega, Plemelj, Štefan; seveda tudi Miklošič, Kopitar, Po-
je človek po poklicu vojak. Velikodušnost, ki jo je od rojenic dobil za povrhu, točnik, Adamič in Puh so po rodu iz Slovenije. Naj jih le počastijo tudi na
ga je naredila za svetovljana, ki je že takrat videl daleč čez meje cesarstva, tujem, saj so last občestva, a zdaj nam res ni treba, da se, kot je zapisal
h kateremu je spadala njegova vojvodina. Nikoli ne bomo vedeli, ali ni bilo Kmecl: »Mali, revni in skrivaški slovenski narod,« ogrejemo ob misli, češ,
prav intelektualno svetovljanstvo tisto, zaradi katerega mu je bil dan tako naše gore list so.
zagoneten konec. Tako so rojenice iz Vehovega Jurija naredile polkovnika Ministrstvo za obrambo se z veseljem priključuje slovesnostim, posvečenim
barona Jurija Vego. počastitvi te izrazite obletnice rojstva Jurija Vege, velikega znanstvenika
Znanstveni svet ga pozna, tudi v učbenikih vojaških artilerijski šol in še svetovnega formata. Radi pa bi pristavili, da ne zgolj zato, ker je rojstni dan
kje drugje stoji zapisan. Ne moremo reči, da se mu je glede tega godila poklicnega vojaka in slavnega topničarja, 23. marec, tudi praznik artilerije v
krivica. Slovenski vojski, temveč predvsem zato, ker v Vegi, znanstveniku in vojaku,
A nekaj moramo vseeno prenarediti. Namreč, nikoli ne bomo mogli prešteti vidimo prvega slovenskega vojaškega intelektualca, ki more biti z vsem, kar
vseh vojakov, ki so za tuje vladarje popadali na raznih koncih sveta, in po- je bil in znal, navdih, ne zgolj spomin. Navdih za nekaj, kar sme biti zgolj za-
znati krajev, kjer so pustili svoje kosti. Pri tem nič ne zaleže ugovor, da so časno samo domena obrambnega ministrskega resorja, ki se preprosto za-
služili tujim cesarjem, ker domačih pač nismo imeli. Treba je spomniti vse veda, da je treba izpolniti vrzel, ki je naša zgodovinska pokora, ker prej za to
nismo imeli dobesedno nobene priložnosti, to
je ustvarjati pogoje, da se bo v prihodnosti ob-
Foto: mag. A. Jernejčič

likovala tretja veja razumništva, ki kompletira

temelje državotvornosti: poleg humanistične
in tehnične tudi vojaška inteligenca.
Začeli smo s tem, da smo prav v zadnjem
obdobju krepko povečali obseg sredstev,
namenjenih za znanstvenoraziskovalno delo
in tehnološki napredek. Med drugim tudi za
raziskovanje in postavljanje slovenskega
vojaškega jezika. Vemo, da je ustvarjanje vo-
jaške ne zgolj vojaškotehnične, temveč prave
inteligence proces, v katerem je treba opustiti
miselnost, da je vojska nebodijetreba. Zdaj,
ko imamo svojo, ni več.
Slovenska vojska je tudi ta, ki nam bo nocoj
naredila dogodek, da bi z njim počastili veli-
kega Slovenca. Verjamem, da vam bo glasba
Orkestra Slovenske vojske izzvenevala še v
jutri in požlahtnila spomin na njegov rojstni
dan.
Hvala lepa.
 Fotografija na naslovnici: Bruno Toič
Slovensko nebo Fotografija je bila posneta
na terenskem usposabljanju
pripadnikov prve generacije
prostovoljcev rezerve SV na
vadišču Bač.

bo varovala SPREMLJAMO
Slavnostni koncert in spominska plošča Juriju Vegi
2

zveza Nato Slovensko nebo bo varovala zveza Nato

Dr. Grizold z italijanskim kolegom Martinom
Občina Postojna in MO podpisala dogovor
Na mednarodni konferenci v Poljčah o nevojaških grožnjah
3
4

5
Zračni prostor Slovenije bo po vstopu naše države v Nato konec tega
Tečaj o upravljanju nesreč 7

Vsebina
meseca varovalo zavezništvo, je po zasedanju Severnoatlantskega
Kronika 8
sveta (North Atlantic Council – NAC) v sredo, 17. marca, v Bruslju potrdil Chronicle
slovenski veleposlanik pri zvezi Nato Matjaž Šinkovec. Letala zaveznic, Predaja zgodovinskega gradiva 9
ki bodo varovala slovenski zračni prostor, bodo vzletala z letališč v Italiji Slovesnost ob dnevu CZ v Slovenskih Konjicah
oziroma na Madžarskem, pristojnosti za operativno izvajanje pa bodo V dveh letih nameravajo prodati za šest milijard nepremičnin 19
sprejemali v Monsu, kjer je sedež vrhovnega poveljstva zavezniških sil
za Evropo. Zaveznice so politični dogovor o zaščiti zračnega prostora NAŠE KORENINE 10
Slovenije in treh baltskih držav, ki nimajo ustreznih zmogljivosti za 250. obletnica rojstva barona Jurija Vege (1. del)
to, dosegle že prejšnji torek. Dan pozneje je generalni sekretar zveze
Nato Jaap de Hoop Scheffer članice zavezništva tudi uradno pozval, IZ TUJEGA TISKA 12
naj za varovanje štirih novink prispevajo svoje zmogljivosti. Slovenija Štabno izobraževanje podčastnikov v avstrijski vojski
bo aktivno vključena v varovanje svojega zračnega prostora, saj bo s
svojim sistemom za nadzor zračnega prostora del integriranega siste- SLOVENIJA IN NATO 16
ma zračne obrambe Nata. V okviru tega sistema bodo potekale redne Z vstopom v Nato novi mednarodni programi v Poljčah
izmenjave radarskih posnetkov in drugih informacij, ki jih bo Slovenija Vojaški in civilni del sta premalo povezana 17
posredovala tudi drugim članicam zavezništva, obenem pa bo od Slovenci na dolžnostih v Natu 18
njih dobivala sliko z območja Nata. Če bi neidentificirano letalo kršilo
slovenski zračni prostor, postopek varovanja slovenskega zračenega ZAŠČITA IN REŠEVANJE 20
prostora predvideva, da bi zavezniška letala v določenem času polete- Obisk direktorja URSZR v Albaniji
la nad ozemlje Slovenije, letalo identificirala in prestregla. Pri tem bo o
morebitnem posegu in nadzoru nad operacijo odločal vrhovni poveljnik IZ VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA 22
zavezniških sil za Evropo. Slovenija in baltske države ne bodo edine Navdušeni prostovoljci na zaključnem terenskem usposabljanju
države Nata, ki bodo svoj zračni prostor varovale s pomočjo drugih
članic. V trenutni devetnajsterici nimata ustreznih zmogljivosti še Islan- STROKOVNE TEME 24
dija in Luksemburg, vendar njun zračni prostor na podlagi dvostranskih Slovenija bo leta 2005 predsedovala OVSE
dogovorov varujeta v primeru prve ZDA in druge Belgija. MP/STA Obrambni sistem in kadri od leta 1991 do 2003 (7. del) 27
Foto: BT
ŠPORT V VOJSKI 28
Častniki in podčastniki že desetič na Golteh
Smučarsko prvenstvo obrambe mesta Dunaj

INTERNET 30
Je krvavo sled v Evropi pustila Al Kaida?

Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 9. aprila 2004.

Nenaročenega gradiva ne vračamo.
Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo
Naslov uredništva: Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana,
telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70,
elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si, http://www.mors.si,
odgovorni urednik: mag. Roman Bric, novinarji: Meta Grmek,
Marko Pišlar, Valerija Šket, fotograf: Bruno Toič, prevodi: Mateja
Perpar, tajnica uredništva: Milena Topolovec, priprava in tisk:
Schwarz, d. o. o., naklada: 10.000 izvodov. Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14.
maja 1993. Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena številka. Novinarski prispevki,
objavljeni v reviji, niso uradno stališče Ministrstva za obrambo RS.

S LO V E N S K A V O J S K A 3
 Dr. Grizold z
italijanskim kolegom Martinom
Ministra sta med pogovorom največ vojaške elemente, na primer civilno
Minister za obrambo Republike Slovenije dr. Anton Grizold se je
S p re m l j a m o

pozornosti namenila sodelovanju policijo.« Ministra sta se pogovarjala

med Natom in Evropsko unijo na
Zahodnem Balkanu, varnostnemu
položaju v Jugovzhodni Evropi, pred-
vsem v Makedoniji, na Kosovu ter v
Bosni in Hercegovini, Afganistanu in
vlogi mednarodnih stabilizacijskih
sil, dvostranskemu sodelovanju ter
reformi slovenskega in italijanske-
ga obrambnega sistema. Minister
dr. Grizold je italijanskemu kolegu
povedal, da bo naša država do
aprila letos pripravila načrt, kakšna
in kolikšna bo vojaška navzočnost
Slovenije v Bosni in Hercegovini v
naslednji operaciji pod vodstvom
EU. »Slovenija se zaveda, da bo treba
zaradi operacije Evropske unije k
sodelovanju privabiti tudi druge ne-
v sredo, 24. marca, srečal na uradnem obisku v Rimu z italijan- tudi o prihodnji vlogi večnacionalnih
skim obrambnim ministrom Antoniom Martinom. sil kopenske vojske (Multinational
Land Force – MLF). Dr. Grizold je
predstavil slovensko mnenje, po
katerem naj bi jedro MLF, ki ga se-
stavljajo Italija, Madžarska in Slove-
nija, delovalo kot enota, namenjena
sodelovanju znotraj zavezništva
(High Readiness Brigade oziroma v
prihodnosti tudi kot Nato Response
Force). Slovenija v svojem predlogu
misli na prihodnost in bo poskušala
čim bolj racionalno izkoriščati svoje
vire. Že prihodnje leto bodo vse tri
polnopravne članice MLF hkrati
tudi članice zveze Nato, v kateri bo
vsaka s svojimi cilji in obveznostmi
ter na podlagi sprejetih ciljev sil pri-
spevala določene enote, ki bodo v dogovorjenih rokih pripravljene za delo-

Občina Postojna in MO
podpisala dogovor
Župan občine Postojna Jernej Verbič in obrambni minister dr.
Anton Grizold sta v torek, 23. marca, na MO podpisala dogovor
o uskladitvi interesov glede uporabe in upravljanja vojaške infra-
strukture na območju občine Postojna.
Kot je povedal mi-
nister za obrambo
ureditev odnosov
2001 postavilo
se nanašajo na izboljšanje obveščanja lokalnega prebivalstva glede
dejavnosti vojske in organizacije uporabe poligona, na sistematično iz-
vajanje naravovarstvenih ukrepov ter vlaganje v lokalno infrastrukturo,
ki jo uporablja vojska in naj bi znašalo do 60 milijonov tolarjev na leto.
MO bo občini v šestih mesecih odstopilo objekte in stanovanja, ki jih ob-
čina že uporablja ali pa je zanje zainteresirana, in sicer pet stanovanj,
nekdanji dom JLA ter skladišče Strmica. Po besedah dr. Grizolda si
bodo na MO in v SV prizadevali, da bo dogovor čim prej zaživel.
vanje z drugimi silami Nata. Minister dr. Grizold je še dejal, da bo lahko
Slovenija glede na omejene vire sodelovala le pri tistih projektih, ki bodo
neposredno povezani z doseganjem ciljev sil. »Prav zato Slovenija želi, da
večnacionalne sile kopenske vojske, ki so se pokazale kot zelo uspešen
projekt regionalnega večstranskega sodelovanja, pridobijo ustrezen sta-
tus tudi v Natovih silah.« Ministra sta pozornost namenila še sodelovanju
Italije in Slovenije v mednarodnih stabilizacijskih silah v Afganistanu, kjer
sodeluje tudi 505 pripadnikov italijanskih oboroženih sil in 18 pripadnikov
Slovenske vojske. Dr. Grizold je predstavil sodelovanje Slovenske vojske
v operaciji ISAF, v mednarodni brigadi na širšem območju Kabula. Na-
daljevanje in krepitev sodelovanja Slovenske vojske ter civilnih struktur v
operaciji ISAF bosta letos pomembna z vidika pripravljenosti sprejemanja
obveznosti Slovenije ob njenem vstopu v Nato ter pri zagotavljanju širše
mednarodne varnosti in stabilnosti. Tako bo letos Slovenska vojska za-
gotavljala zamenjavo svoje enote v ISAF, prispevala dodatne zmogljivosti,
in sicer desetino gasilcev, na mednarodnem letališču v Kabulu in preučila
možnost udeležbe v skupinah za obnovo provinc (Provincial Reconstructi-
on Teams – PRT), prevzetih od Nata.
Italijanski obrambni minister Antonio Martino je poudaril varnostni položaj
v Afganistanu in pomembno vlogo, ki jo bodo imele pri pokonfliktni ob-
novi države skupine za obnovo provinc. Povedal je, da bo podoben proces
treba izpeljati tudi v Iraku, v katerem ima Italija približno 2500 pripadnikov
oboroženih sil. Ministra sta se ob koncu strinjala, da je sodelovanje med
Natom in Evropsko unijo bistvenega pomena za stabilnost Jugovzhodne
Evrope in celotnega Sredozemlja ter da tega ne smemo pozabiti niti pri
stabilizaciji razmer v Afganistanu in Iraku.
Mag. Andreja Jernejčič

4 S LO V E N S K A V O J S K A
 Na mednarodni konferenci v
Poljčah o nevojaških grožnjah
Kot je v uvodnem delu konference je dejal, želijo ugotovitve raziskav
Problemi in perspektive kriznega upravljanja v Evropi je bil

S p re m l j a m o
dejal obrambni minister dr. Anton vključiti v programe državnih in
Grizold, je bil cilj konference, ki se je naslov mednarodne konference, ki je od 11. do 14. marca mednarodnih usposabljanj, da bi
začela dan po bombnem napadu v potekala v Centru za obrambno usposabljanje v Poljčah. Na tako izboljšali nacionalne ter širše
Madridu, izmenjava informacij, izku- konferenci, ki so jo organizirali Fakulteta za družbene vede, zmogljivosti kriznega upravljanja in
šenj in naukov na področju kriznega MO in švedska univerzitetna raziskovalna ustanova CRISMART, vodenja.
upravljanja ter proučitev zamisli, s je sodelovalo 110 domačih in 70 tujih teoretikov, praktikov, Kot je dejal dr. Sundelius, krizno
katerimi bi zagotovili kar največjo raziskovalcev ter upravnih delavcev s področja kriznega uprav- upravljanje vključuje številne vidike,
varnost ljudi po Evropi in širše. »V ljanja. Konferenca, na kateri je bil slavnostni govornik obrambni in sicer preventivo in pripravljenost,
mednarodnem varnostnem okolju se minister dr. Anton Grizold, je v delovnem programu Nata za letos sprejemanje kriznih odločitev, spo-
danes srečujemo z nesimetričnimi in v Projektu izobraževanja in usposabljanja za varstvo pred ročanje odločitev ter odgovornost
grožnjami, ki vplivajo na gospodarsko nesrečami v Jugovzhodni Evropi v okviru Pakta stabilnosti za in učenje kot temeljni obliki priprav.
stabilnost držav, sprožajo vojaške od- Jugovzhodno Evropo. »Ni vprašanje, ali nas bo nesreča
zive zunaj evro-atlantskega območja, doletela, temveč kdaj, v kakšnih
vplivajo na razumevanje varnosti in spreminjajo dojemanje družbe, kaj po- okoliščinah in kako bomo nanjo pripravljeni. Zato je tako pomembno, da
meni biti varen.« Pri takšnih grožnjah je po besedah slavnostnega govornika spoznanja iz izkušenj ne le zaznamo, temveč jih tudi vgradimo v organi-
zelo pomembno sodelovanje med državami in drugimi akterji, ki mora ob- zacije.« Pri sprejemanju odločitev direktor CRISMART ločuje tri vidike. Tako
segati preprečevanje kriz, krizno upravljanje in vodenje ter preprečevanje ne- morajo ljudje, ki sprejemajo odločitve, razumeti, da so v kriznih razmerah
sreč in pomoč ob nesrečah, je poudaril dr. Grizold. Dodal je, da skupne vaje ogrožene najpomembnejše vrednote, da protislovne informacije povzročajo
držav prispevajo izkušnje, da se ustrezno odzovemo na varnostne izzive, da negotovost in jih je v kratkem času težko ovrednotiti in uporabiti ter da krizne
je delovanje usklajeno in zato učinkovito. razmere zahtevajo hitro delovanje, pri čemer imajo odločitve o (ne)izvedbi
»Evropska unija in Nato morata doumeti, da lahko le s skupnimi prizadevanji določene aktivnosti vedno posledice, kar pri posamezniku in organizaciji
dosežeta rezultate, ki se bodo kazali v stabilnejšem in varnejšem okolju Evro- povzroča stres.
pe ter širše. Slovenija sposobnosti za odziv na nove varnostne grožnje opira Pri raziskavi Krizno upravljanje v Evropi uporabljajo pet osnovnih korakov.
na postavitev visoko odzivnega, enotnega in povezanega sistema nacional- Vsako krizo morajo, da bi razumeli njene razsežnosti, najprej postaviti v
ne varnosti. Nacionalni varnostni in obrambni sistem v Sloveniji združuje organizacijski, politični in kulturni kontekst. Drugi korak je postavitev časo-
tako civilno zaščito in pomoč ob nesrečah kakor tudi krizno upravljanje,« vnega okvira krize, pri čemer se pogosto pokaže, da je konec krize težko
je dejal dr. Grizold in poudaril, da je oblikovanje takega sistema proces in določiti. »Pomislite na zadnje bombne napade v Madridu. Kdaj naj oblasti
ne cilj. določijo konec krize? Kdaj bodo razmere varne? To je težka odločitev, ki bo
odvisna od tega, kako bodo razmere razumeli kralj, premier in javna občila.«
Predstavili koncepte kriznega upravljanja Oblikovanje poročila, ki vključuje informacije o tem, kdo je kaj, kdaj in zakaj
Na konferenci je nastopilo več kot 40 strokovnjakov iz Slovenije in tujine, naredil, je tretji korak analize, ki razumevanje ljudi, ki sprejemajo odločitve,
ki so orisali sisteme kriznega upravljanja v državah in organizacijah. Pri preseže in je nujno za pridobitev celovitega vpogleda. Sledita analiziranje pri-
predstavitvi izkušenj in ugotovitev konkretnih primerov so govorili predvsem mera in odločitev, saj vsaka kriza pomeni veliko vprašanj in težav, s katerimi
o naravnih, tehnoloških in antropogenih nesrečah, socialno-ekonomskih te- se ukvarjajo odgovorni. Pri tem uporabljajo kognitivno-institucionalni pristop,
žavah, množičnih migracijah, problemih okolja, zdravstveno-epidemioloških ki vključuje spoznavno zmogljivost ljudi, ki odločajo ob krizi, in institucionalni
razmerah, prekupčevanju z orožjem, nevarnimi substancami in drogami ter okvir, v katerem delujejo.
o drugih oblikah organiziranega Osnove kriznega upravljanja
kriminala. v Natu izhajajo, kot je dejal
Direktor švedske univerzitetne namestnik pomočnika general-
raziskovalne ustanove CRIS- nega sekretarja Nata in direktor
MART in profesor na univerzi za civilno krizno načrtovanje in
v Uppsali dr. Bengt Sundelius vaje Stephen C. Orosz, iz Se-
je predstavil raziskavo Krizno vernoatlantskega sporazuma
upravljanje v Evropi, v kateri iz leta 1949. Preambula spo-
znanstveniki in raziskovalci že razuma določa, da si podpis-
sedem let proučujejo odzivanje nice prizadevajo za stabilnost,
pristojnih organov in služb ob skupno obrambo ter ohranjanje
kriznih razmerah v državah. Kot miru in varnosti na njihovem ob-

S LO V E N S K A V O J S K A 5
 močju. Posebej pomembna sta varnostno okolje, ki temelji na
po mnenju Orosza 4. in 5. člen demokratičnih institucijah in
sporazuma. Prvi določa, da se zavezanosti za mirno reševanje
podpisnice skupaj posvetujejo, sporov, posvetovanje o najpo-
kadar katera od njih meni, da je membnejših interesih držav
ogrožena teritorialna integriteta, članic, za obrambo, spodbuja-
politična neodvisnost ali varnost nje partnerstva in sodelovanja
katere od njih. Po 5. členu pa na- med državami z namenom
pad na eno od držav podpisnic povečevanja transparentnosti
S p re m l j a m o

pomeni napad na vse, ki bodo in medsebojnega zaupanja ter

v takšnem primeru pomagale z krizno upravljanje za učinkovito
ustreznimi sredstvi, tudi z orož- reševanje sporov, ki lahko vklju-
jem. Nato je bil od svoje ustanovitve pripravljen na krize po 5. členu sporazu- čuje tudi operacije na ozemlju zunaj držav članic Nata.
ma, operacijo kriznega upravljanja, ki ne izhaja iz 5. člena, pa je prvič izvedel Nato je začel ukrepe za civilno zaščito razvijati v petdesetih letih in leta 1958
z zračnimi napadi na ZRJ leta 1995. Temu so sledile operacije na Kosovu, v pripravil natančna navodila glede koordinacije pomoči med državami čla-
Makedoniji, Afganistanu in Iraku. »Te nicami ob nesrečah. Leta 1995 so jih
operacije, ki so po svojih značilnostih Po terorističnem napadu v Španiji je vodja Urada za obrambne zadeve dopolnili in njihovo veljavnost razširili
humanitarne, mirovne ali vojaške, so Igor Nered dejal, da se Slovenija po napadih v ZDA 11. septembra 2001 na partnerske države. Tri leta pozneje
lahko prav tako zahtevne kot druge. pripravlja tudi na to vrsto groženj, čeprav ogroženost zaradi takšnih je začel delovati Evro-atlantski center
Zahtevajo učinkovito civilno-vojaško napadov pri nas ni velika. 1. januarja letos je začel delovati Nacionalni za koordinacijo pomoči ob nesrečah,
sodelovanje in sodelovanje med center za kriznoa upravljanje, ki ga vlada lahko takoj aktivira. Veliko ustanovili so tudi prostovoljno enoto
evropskimi ter mednarodnimi orga- so naredili na področju usposabljanja, saj predstavniki Slovenije so- reševalnih služb.
nizacijami. Ponavadi v njih sodeluje delujejo na vajah tako doma kot v tujini. Na vajah Nata in Evropske Kot je dejal Orosz, sistem odzivanja
več organizacij, posebej pomembni unije pogosto preigravajo ravnanje v primeru terorističnega napada. na krize v Natu pomeni obsežen
so civilne organizacije in sodelovanje Direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Bojan Žmavc je dejal, da pri sklop političnih, vojaških in civilnih
partnerskih držav. Slednje se vključu- vladi deluje medresorska delovna skupina, ki pripravlja načela, kako se ukrepov in je del kriznega upravljanja.
jejo v posvetovanja v Natu, države, ki odzvati v primeru terorističnega napada, vodi pa jo dr. Andrej Anžič z Povezan je s postopki operativnega
so se odločile za sodelovanje v opera- Ministrstva za notranje zadeve. načrtovanja, Natovim sistemom
ciji, pa tudi v načrtovanje in izvedbo.« alarmiranja in civilno-kriznim načrto-
Strateški koncept iz leta 1991, ki določa ukrepe kriznega upravljanja v Natu, vanjem. Preventivni ukrepi vključujejo zagotavljanje varnosti in zaupanja,
so dopolnili leta 1999 na vrhunskem zasedanju v Washingtonu in vključuje diplomatske pobude, vključno z uporabo javnih občil, obveščanje in protiob-
pet glavnih varnostnih nalog. Gre za zagotavljanje temeljev za stabilno veščevalno dejavnost, ukrepe za obrambo pred terorizmom in usposablja-
nje. Ukrepi ob kriznih razmerah so razdeljeni v 19 kategorij, kot so operacije,
RKB-obramba, logistika, infrastruktura in drugo.
International conference »Za krizne razmere ima Nato razvite mehanizme, pri čemer je osrednji organ
kriznega upravljanja Severnoatlantski svet, v katerem je 19 predstavnikov
on non-military threats in Poljče vlad držav članic. Svet daje politična, vojaška in civilna priporočila, določa
“Problems and Perspectives of Crisis Management in Europe” was the strateške cilje ter odloča o vključevanju partnerskih držav in vojaškem na-
title of the international conference taking place from 11th to 14th March črtovanju. Pomagajo mu predvsem politični in vojaški odbor, Skupina za
at the Defence Training Center in Poljče. The conference was organised usklajevanje politike, ki obravnava politično-vojaška vprašanja, in Višji od-
by the Faculty of Social Sciences, RS Ministry of Defence and Swedish bor za civilno krizno načrtovanje, ki s 360 strokovnjaki z različnih področij
National Defence College CRISMART. It was attended by 110 Slovenian vodi in usmerja civilno krizno načrtovanje na področjih zaščite, preskrbe,
and 70 foreign theoreticians, researchers and administratives workers telekomunikacij in prometa.« Odločitve, je poudaril direktor za civilno krizno
from the field of crisis management. The participants decribed the sy- načrtovanje in vaje v Natu Orosz, sprejemajo vlade vsake države članice
stems of crisis management in different countries and organisations. Nata skupaj in lahko vključujejo politične ali vojaške ukrepe oziroma ukrepe
During the presentation of their experciences and findings based on civilne zaščite.
practical examples, they discussed mainly the natural, technological Regionalno sodelovanje pri kriznem upravljanju v Jugovzhodni Evropi je
and anthropogenic disasters, social and economic problems, mass predstavila izvršna sekretarka Pobude za pripravljenost in preventivo pred
migration, environmental issues, health-epidemic situations, illegal nesrečami v Paktu stabilnosti za Jugovzhodno Evropo, Cvetka Krajič Tomin.
trading in weapons, drugs and dangerous subtances as well as ot- Pakt stabilnosti je politična iniciativa za spodbujanje sodelovanja ter meha-
her forms of organised criminal activities. The key-note speaker at nizem za usklajevanje in omogočanje izvedbe projektov vseh partnerskih
the conference was RS Minister of Defence, Anton Grizold, PhD. The držav. Pobuda za pripravljenost in preventivo pred nesrečami je nastala leta
conference is part of the year 2004 NATO work programme as well 2000, njen cilj pa je izmenjava izkušenj in spoznanj na področju kriznega
as part of the Education and Training for Disaster Protection in South upravljanja ter spodbujanje sodelovanja med partnerskimi državami ob
Eastern Europe project within the framework of the Stability Pact for širitvi Evropske unije in Nata. Pobuda, v okviru katere so že določili potrebe
Southeastern Europe. in zmogljivosti dvanajstih držav ter pripravili regionalno poročilo, spodbuja
države, da sprejmejo zakonodajo s tega področja, okoljevarstvene predpise

6 S LO V E N S K A V O J S K A
in pravila za preprečevanje ne-
sreč, ki vključujejo spoznanja
mednarodne skupnosti. Prav
tako sodeluje z mednarodnimi
in nevladnimi organizacijami,
na primer z UNMIK-om, OVSE in
Natom. Kot je dejala Cvetka Kra-
jič Tomin, Hrvaška in Slovenija
sodelujeta pri usposabljanjih s
področja kriznega upravljanja,
z BiH in Črno goro pa imata
skupno gasilsko enoto. V okviru
pobude bodo vzpostavili tudi hidrometeorološko in seizmološko omrežje.
Ugotovitve slovenskih znanstvenikov
Na konferenci v Poljčah so natančneje predstavili tudi ugotovitve raziskav
s področja kriznega upravljanja v evropskih državah, ki poteka v okviru
raziskovalnega projekta Crisis Management Europe. V raziskavah švedske
univerzitetne raziskovalne ustanove CRISMART sodeluje več kot sto razisko-
valcev, ki so v sedmih letih analizirali približno sto kriznih dogodkov, je dejala
vodja oddelka za usposabljanje pri CRISMART, Annika Brandström. Obram-
boslovni raziskovalni center na FDV in oddelek za psihologijo na FF, ki sta se
v projekt ob podpori MO in švedske agencije za krizno upravljanje in vodenje
vključila pred štirimi leti, sta na konferenci predstavila ugotovitve analize od-
zivanja slovenskih organov ob kriznih razmerah po osamosvojitvi. Skupina
dvajsetih slovenskih raziskovalcev je preučila vojno v Sloveniji, posledice
kosovske krize in zračnih napadov Nata na ZRJ za Slovenijo, potres v Poso-
čju leta 1998, poplave leta 1998, požara v Gorenju in koprskem podjetju Dar,
eksplozijo plina v bloku v Mariboru leta 1999, zrušitev ljubljanskega kolizeja,
razlitje nafte v Ortneku in reševanje računalniškega prehoda v leto 2000.
Ugotovitve raziskave, ki pomeni združitev znanja teoretikov z znanstvenega
in praktikov z upravnega področja, so objavili v zborniku z naslovom Krizno
upravljanje in vodenje v Sloveniji: Izzivi in priložnosti, in sicer v slovenskem
ter angleškem jeziku.
Tečaj o upravljanju nesreč
V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Republike Slo-
venije na Igu pri Ljubljani se je 15. marca začel dvotedenski tečaj
z naslovom Upravljanje nesreč (Disaster Management Course).
Tečaj, ki poteka pod strokovnim vodstvom predavateljev Centra
za proučevanje nesreč Univerze Bournemouth iz Velike Britanije in
domačih predavateljev, je vključen tudi v projekt Pakta stabilnosti za
Jugovzhodno Evropo Izobraževanje in usposabljanje za varstvo pred
nesrečami v Jugovzhodni Evropi.
Namen tečaja je bil udeležence seznaniti z mednarodnimi načeli in prakso
upravljanja nesreč, zvišati raven znanja na tem področju, izboljšati preventivo in
povečati pripravljenost na ne-
sreče. Eden od pomembnih
ciljev je skupno usposablja-
nje predstavnikov reševalnih
služb in upravnih ustanov, ki
skupaj delujejo ob nesrečah,
kar naj bi prispevalo k uspeš-
nejšemu ukrepanju.
Primere kriz je skupina proučila
z vidika analitičnih tem, kot so
priprave na krizo, odločanje,
vodenje, zaznavanje in opre-
deljevanje krize, konflikt vred-
not, politično-organizacijsko
sodelovanje in konflikt, krizno
komuniciranje in odnosi z jav-
nimi občili, internacionalizacija
S p re m l j a m o
krize, časovni učinki in prido-
bljene izkušnje. Kognitivno-
institucionalen pristop h kriz-
nemu upravljanju in vodenju, ki so ga uporabili raziskovalci, je vključeval
spoznavno zmogljivost ljudi, ki so odločali v krizi, in institucionalni okvir, v
katerem so delovali.
Kot je dejal predstojnik Obramboslovnega raziskovalnega centra na FDV, dr.
Marjan Malešič, »skupne ugotovitve proučevanih primerov kažejo, da sta za-
znava in opredelitev krize pogosto odvisni od izkušenj sodelujočih. Sodelo-
vanje med organizacijami je bilo razmeroma dobro, odločanje in vodenje
nista bila vedno v skladu s pravili in načrti, improvizacija pa je bila ponekod
uspešna. Vključenost Slovenske vojske v krizno upravljanje ob nesrečah je
omejeno, saj se civilne organizacije ne odločajo za vojaško pomoč. Vloga
javnih občil je bila v procesu kriznega upravljanja ambivalentna, saj je bilo
med krizno vlogo javnih občil in njihovo željo po pozornosti javnosti pogos-
to neskladje«. Kot kritičen dejavnik kriznega upravljanja in vodenja je dr.
Malešič posebej opozoril na čas, saj so na primer v Ortneku in koprskem
Daru pristojne službe o nesreči obvestili prepozno. Raziskovalci so prav tako
ugotovili, da je učinek kriz za prizadeto skupnost lahko katarzičen in širši
skupnosti ponuja priložnost za učenje. Kot je še dejal predstojnik ORC, sku-
pina raziskovalcev upa, da bodo njihove ugotovitve prispevale k nadgradnji
kriznega upravljanja in vodenja v Sloveniji in mednarodnem okolju ter da bo
sodelovanje med teoretiki in praktiki intenzivnejše.
Meta Grmek
Foto: Bruno Toič
Udeleženci tečaja so strokovnjaki, ki sodelujejo pri pripravah, sprejemanju
in uresničevanju strokovnih odločitev na področju upravljanja nesreč ozi-
roma varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na državni, regijski in
lokalni ravni. Pogoj za udeležbo so dobro poznavanje sistema varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami v Sloveniji, torej zakonodaje, ter praktične
izkušnje predvsem o delovanju ob potresu in poznavanje načrtov zaščite
in reševanja, saj so med tečajem pripravili tudi simulacijsko vajo na temo
potresa.
Tečaja se je udeležilo 22 predstavnikov iz Slovenije, šest pa iz držav Jugovzhod-
ne Evrope, in sicer s Kosova (UNMIK), iz Albanije, Bolgarije, Hrvaške, Madžarske
in Makedonije. Udeleženci
tečaja so si lahko izmenjali
izkušnje različnih reševalnih
služb, ki skupaj delujejo ob
nesrečah, in upravnih orga-
nov, poleg tega so lahko
primerjali izkušnje iz drugih
držav. (KuB)
S LO V E N S K A V O J S K A 7
 Kronika
Pokljuka, 1. marec
V okolici Pokljuke je potekalo enotedensko
skupno usposabljanje slušateljev Šole za čast-
nike in 25 kadetov Visoke vojaške šole Vyškov
iz Češke republike. To je bilo že deseto skupno
usposabljanje, na katerem so pripadniki obeh
vojsk pod strokovnim vodstvom inštruktorjev iz
S p re m l j a m o
Gorske šole SV pridobivali temeljno teoretično
in praktično znanje iz osnov zimskega gorni-
štva ter gibanja in bojevanja v zimskih razme-
rah v visokogorju. Poleg pridobivanja praktič-
nega znanja je bilo usposabljanje namenjeno
tudi spoznavanju novih terenov, kultur, ljudi,
jezika, izmenjavi izkušenj in utrjevanju dobrih
odnosov med državama. V zameno za uspo-
sabljanje v Sloveniji se bo skupina slušateljev
Šole za častnike maja udeležila usposabljanja
na Češkem, kjer bodo urili postopke pehotnega
voda ob podpori oklepno-mehaniziranih enot.
Ig pri Ljubljani, 8. marec
V Izobraževalnem centru za zaščito in reševa-
nje RS na Igu pri Ljubljani se je začelo šestte-
densko uvajalno in temeljno usposabljanje
za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi
sredstvi. Na tečaju, ki bo potekal do 24. aprila,
sodeluje 12 tečajnikov. Udeleženci so prihodnji
pripadniki regijskih enot CZ za varstvo pred
neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi in pripad-
niki SV, ki bodo opravljali naloge pirotehnikov.
Udeleženci se bodo usposobili za odkrivanje,
zavarovanje, odstranjevanje, prevoz in uničen-
je neeksplodiranih ubojnih sredstev. Uspo-
sabljanje je razdeljeno v teoretični in praktični
sklop. Prvi obsega 60, drugi pa 30 odstotkov
učnega časa.
Sviščaki, 11. marec
Vojaki, ki so na prostovoljnem služenju voja-
8 S LO V E N S K A V O J S K A
škega roka v Vojašnici Postojna, so se udeležili
zimskega pohoda na Sviščake. V okviru orien-
tacijskega pohoda se je devetnajst vojakov
prostovoljcev v spremstvu treh gorskih reše-
valcev iz Ilirske Bistrice od planinskega doma
na Sviščakih povzpelo na 1796 metrov visoki
Snežnik. Pohod so zelo ovirale velika količina
snega in nizke temperature, zato so za vzpon
na vrh potrebovali skoraj tri ure.
Ljubljana, 12. marec
V Vojašnici Šentvid v Ljubljani je potekala
slovesnost ob koncu šolanja slušateljev 19.
generacije Šole za podčastnike. V slavnost-
nem postroju je poleg 54 novih podčastnic in
podčastnikov SV sodelovalo tudi 30 diploman-
tov šole, ki so uspešno končali specializacijo
za pridobitev dopolnilne vojaško evidenčne
dolžnosti. Slavnostni govornik je bil poveljnik
poveljstva sil brigadir Bojan Šuligoj. Šola za
podčastnike, ki deluje v sklopu Centra vojaških
šol, je nastala zaradi potreb nove SV po sodo-
bno izšolanih podčastnikih, pripadnikih stalne
sestave takratne TO, zato je še danes njena
naloga oblikovati psihofizično vzdržljivega,
trdnega in vojaškostrokovno dobro izurjenega
poklicnega podčastnika SV.
Vrhnika, 12. marec
Poveljnik poveljstva sil je umaknil prepoved le-
tenja z vojaškimi plovili, ki jo je izdal po tragični
nesreči vojaškega letala pilatus PC-9 pri Spod-
njih Žerjavcih v občini Lenart, v kateri je izgubil
življenje pilot SV. Prepoved letenja tako ostaja
za dva pilatusa PC-9, torej za dve od treh
vojaških plovil, ki jih je SV uvedla v operativno
uporabo leta 1995. Devet pilatusov PC–9M, ki
jih je SV kupila leta 1999, je tako spet v redni
uporabi brez omejitev.
Chro
Pokljuka, 1st March
A joint one-week training of the students of the
SAF School for Commissioned Officers and 25
cadets of the Vyškov Military College from the
Czech Republic took place in the surroundings
of Pokljuka. This has been already the tenth
joint training and its purpose was to provide the
participants with the basic teoretical and practi-
cal knowledge needed for survival and combat
in mountain environment in winter conditions,
under the expert leadership of the instructors
from the SAF Mountain School. The aim of their
training was not only getting to know the new en-
vironment but also getting to know other cultures
and people, exchanging their experiences and
strengthening the good relationship between the
two countries. In exchange, a group of Slovenian
students of the SAF School for Commissioned Of-
ficers are going to be trained in the procedures
of the infantry platoon supported by armoured-
mechanised units, which will take place in the
Czech Republic in May this year.
Ig near Ljubljana, 8th March
A six-week basic introductory training for dealing
with explosive ordnance disposal (EOD) began
at the Education Centre for Protection and Dis-
aster Relief at Ig. 12 participants take part in this
course, which is going to finish on April 24th. The
participants are future members of regional civil
protection units for explosive ordnance disposal
as well as SAF servicemembers who are going
to carry out pyrotechnic assignments. They will
be trained in detection, securing, removal and
destruction of the EOD. The training is divided into
two parts. The first - theoretical - part comprises
60 and the second - practical - part 30 per cent of
the entire training time.
Sviščaki, 11th March
The servicemembers conducting voluntary
military service in Postojna barracks attended
the winter trek to Sviščaki. Within the framework
of the orientation trek, nine SAF volunteers, ac-
companied by three members of the mountain
rescue team from Ilirska Bistrica, climbed to the
top of the 1796-metres-high Snežnik, starting
from Planinski dom (mountain hut) at Sviščaki.
The trek was even more difficult because of the
thick layer of snow and low temperatures; the
trekkers needed almost three hours before they
finally reached the top.
Vrhnika, 12th March
Commander of the Force Command repealed
the prohibition on military aircraft flights which
he enacted after the tragic incident of the Pilatus
nicle
PC-9 military aircraft crash at Spodnji Žerjavci in
the Lenart municipality, in which an SAF pilot lost
his life. The prohibition is still valid for two Pilatus
PC-9 aircrafts. These are two out of three military
aircrafts which were introduced into the SAF op-
erative use in 1995. Nine Pilatus PC-9M aircrafts
SAF purchased in 1999 are again in regular use
without restrictions.
Ljubljana, 12th March
At the Šentvid barracks in Ljubljana, a ceremony
was prepared as the 19th generation of students
of School for Non-Commissioned Officers com-
pleted their education. Besides the 54 new male
and female non-commissioned officers, 30 grad-
uates of the same school, who had successfully
completed their specialisation for the acquisition
of the additional MOS took part in the formal line-
up. The key-note speaker at the ceremony was
Commander of the Force Command, Brigadier
Bojan Šuligoj. School for Non-Commissioned
Officers, operating within the framework of the
Military Schools Centre, was established to fulfill
the needs of the new Slovenian Armed Forces
for non-commissioned officers with modern
education. At that time, they were still permanent
members of the territorial defence. The main goal
of the school is to provide good physical and psy-
chological education in order to offer to the SAF
non-commissioned officers who are fit, confident
and well-trained.
Ig near Ljubljana, 15th March
A two-week Disaster Management Course under
the leadership of expert lecturers from the Univer-
sity of Bournemouth Disaster Research Centre
and Slovenian experts in this field began at the
Education Centre for Protection and Disaster Re-
lief at Ig. The course is part of the Stability Pact for
South Eastern Europe project entitled “Education
and Training for Disaster Relief and Protection in
South Eastern Europe”. The aim of the course is
to inform the attendants about the international
principles and procedures of disaster manage-
ment, upgrade the knowledge of this subject,
improve the preventive measures and increase
the preparedness. One of the important goals
was also joint trainings of representatives of vari-
ous rescue services and administrations whose
joint efforts in cases of disasters could contribute
to more successful disaster management. The
course was attended by 22 representatives from
Slovenia, 6 representatives of the United Nations
Mission in Kosovo (UNMIK) as well as representa-
tives from Albania, Bulgaria, Croatia, Hungary
and Macedonia.
Predaja zgodovinskega gradiva
V Vojašnici Postojna je bila 30. januarja
slovesnost ob ukinitvi 271. čete za zveze 52.
brigade Slovenske vojske, ki sta se je ude-
ležila tudi brigadir Bogdan Beltram, sveto-
valec načelnika GŠSV, in polkovnik Franci
Knaflič, načelnik Sektorja za komunikacije
in informatiko GŠSV. Slavnostni govornik
S p re m l j a m o
podpolkovnik Martin Jugovec, poveljnik 52.
brigade, se je zahvalil vsem pripadnikom
čete za njihovo vestno in profesionalno delo
ter trud, da je enota vedno opravljala svoje
naloge in dolžnosti kakovostno na najvišji
možni ravni. Ob tej priložnosti je podpolkov-
nik Martin Jugovec podelil najzaslužnejšim načelnika Centra za vojaškozgodovinsko dejav-
pripadnikom čete priznanja. nost. Zaposleni v CVZD bomo gradivo umestili v
V skrbi za ohranitev spomina in umestitev 271. ustrezne zbirke in ga predstavili javnosti na raz-
čete za zveze 52. brigade Slovenske vojske v stavi, ki jo bo pripravil CVZD. Tako bomo ohranili
slovensko vojaško zgodovino je ob tej priložnosti spomin na četo in njene pripadnike.
štabni vodnik Švara izročil spominsko gradivo Nadporočnik Zvezdan Marković
enote podpolkovniku Karlu Nanutu, namestniku Center za vojaškozgodovinsko dejavnost
Slovesnost ob dnevu CZ
v Slovenskih Konjicah
V sredo, 3. marca, sta Izpostava URSZR Slovesnosti v Slovenskih Konjicah so se udeležili
Celje in poveljnik CZ za zahodno Štajersko številni gostje, pozdravil pa jih je župan občine
pripravila slovesnost, na kateri so se zahvali- Slovenske Konjice, Janez Jazbec. Slavnostni go-
li reševalcem, organizatorjem in izvajalcem, vornik, poveljnik CZ za zahodno Štajersko, mag.
ki so opravljali naloge zaščite in reševanja Ivan Eržen je govoril o pomenu dneva Civilne
ob naravnih in drugih nesrečah ter sodelo- zaščite, dejavnostih v preteklem letu in o nalogah
vali pri drugih nalogah zaščite in reševanja. sistema zaščite in reševanja v prihodnje.
V kulturnem programu sta nastopila Mladinski
Dobitniki priznanj CZ pevski zbor osnovne šole Pod goro pod vodstvom
• plaketa CZ: Prostovoljno gasilsko društvo Brede Slapnik in Trobilni kvintet godbe na pihala
Slovenske Konjice; Slovenske Konjice.
• zlati znak CZ: Janko Žuntar; Najzaslužnejšim posameznikom, podjetjem,
• srebrni znak CZ: Prostovoljno gasilsko javnim službam, operativnim sestavam društev
društvo Loče, Dušan Naglič; in organizacij, ki opravljajo naloge zaščite, reše-
• bronasti znak CZ: Prostovoljno gasilsko vanja in pomoči, so podelili priznanja ter nagrade
društvo Andraž, Stanislav Božnik, Rajo Civilne zaščite.
Bračič, Franc Mirnik, Milena Pajek, Igor Pol-
janšek, Danilo Praprotnik, Marta Šmalc,
Srednja zdravstvena šola Celje, Cinkarna
Celje, Javni zavod za požarno, reševalno
in tehnično službo Celje, Jamarska zveza
Slovenije - jamarska reševalna služba
Slovenije, Slovenska potapljaška zveza -
podvodna reševalna služba Slovenije,
Reševalna postaja Celje, Dom upokojen-
cev Celje, Branko Kešpert, Janko Kolar,
Martin Senegačnik in Aleš Zagajšek.
 250. obletnica rojstva
barona Jurija Vege (1. del)
N a š e k o re n i n e

Baron Jurij Vega (23. marec 1754–17. september 1802), svetovno znani slovenski matematik,
znanstvenik in artilerijski častnik
Od revnega pastirja do
inženirskega poklica V Sloveniji je bilo v različnih obdobjih precej odličnih topniških najlaže povezovati v vojaški službi.
Jurij Vega se je verjetno rodil 23. mar- oziroma artilerijskih častnikov. Marsikateri od njih je bil znan tudi Morda je ta sprememba malo prese-
ca 1754, zagotovo pa je bil krščen zunaj meja svoje države, med njimi je bil eden najpomembnejših netljiva, ker je težko uskladiti življenje
24. marca 1754 v vasici Zagorica baron Jurij Bartolomej Vega1, prvotno Veha2.
pri Dolskem, nedaleč od Ljubljane.3 bilo toliko teže v časih, ko je avstrijska
Tako bomo letos marca praznovali 25
enega najimenitnejših sinov slovenske
Jurija Vege. Živel in delal je v Avstriji, z
mo biti presenečeni, da je svoja dela p
v nemškem jeziku Georg Freiherr vo
V tem podpisu lahko najdemo odgo
vprašanje, zakaj so nekateri napačn
bali o izvoru njegovega rodu.4
Jurij Vega je že v osnovni šoli vzljubil knji-
go in kazal izjemno nadarjenost ter voljo je prevladoval v organizaciji in oborožitvi
do učenja in pridobivanja novega znanja. evropskih vojsk do francoskih revolu-
To so kmalu opazili tudi njegovi učitelji in cionarnih vojn, so nove zamisli dobro
starši. Zaradi revščine si niso upali niti sprejeli. Še posebej so bili navdušeni nad
pomisliti, da bi lahko nadaljeval šolanje,
vendar se je Vega tega dobro zavedal in
se odločil, da si bo po lastnih močeh utiral
pot skozi življenje. Zato je že kot dvan
nik zapustil dom. Spomin nanj je oh
svoje nesrečne, skrivnostne in še dan
jasnjene smrti.
Mladi Vega je začel svoje revno štude
leta 1767 v srednji jezuitski šoli v Ljub
ni je bil zaradi nadarjenosti in delov
med najboljšimi dijaki, v matematiki p
Po ukinitvi jezuitskega reda je Vega od leta 1773 do 1775 obiskoval
podržavljeni licej,6 kjer se je usmeril v naravoslovje in tehniko. Matematiko Od navadnega topničarja
ga je učil Josef Liberatus Maffei de Glattfort7, fiziko Gregor Schoettl8, risanje, do profesorja matematike v topniški šoli
geometrijo, mehaniko in hidravliko pa Gabrijel Gruber9. Kot njegov dijak je Na podlagi tega spoznanja je Vecha, z novim priimkom Vega, leta 1780
verjetno sodeloval pri nivojskih merjenjih na Barju in pri trasiranju kanala. prostovoljno postal navadni topničar v 2. poljskem artilerijskem polku in se
Ni povsem jasno, ali se je Vega pod Gruberjevim vplivom odločil za poklic zapisal med artilerce.14 To je bilo usodno za njegovo nadaljnje življenje, saj
in usmerjenost v brodarsko inženirstvo10. Ob podpori profesorja matematike je postal sijajen bojevnik, visoki vojaški pedagog, veliki artilerijski inovator in
Maffeija je končal študij na liceju leta 1775 z odlično oceno11 in postal z ena- pomemben ter svetovno znan znanstvenik.
indvajsetimi leti navigacijski inženir. Že po letu dni vojaške službe v polku je bil povišan v podporočnika in postal
predavatelj matematike v polkovni topniški šoli. Leta 1782 je bilo natisnjeno
Nezadovoljen s svojim poklicem njegovo prvo delo učbenik Predavanja iz matematike oziroma Vorlesungen
To njegovo življenjsko obdobje malo poznamo, vemo pa, da je služboval v über die Mathematik15, ki so ga zelo dobro sprejeli njegovi sodobniki znan-
Notranji Avstriji12, verjetno na Slovenskem ali v bližini, zagotovo pa ne v Ljub- stveniki. V svojem delu je artilerijskim častnikom že v uvodu pojasnjeval
ljani. V takratni službi ni imel možnosti za napredovanje, zato je leta 1780 nujnost njihovega temeljnega in vsestranskega izobraževanja na področju
storil odločilni korak v svojem življenju.13 V teh petih letih se je izpopolnil v fizike in matematike. Zatrjeval je, da je to pogoj za razvoj artilerijske tehnike
fiziki in matematiki ter začel pridobljeno znanje uspešno povezovati s svojim in da se lahko moštvo na artilerijskih oborožitvenih sistemih usposobi za

10 S LO V E N S K A V O J S K A
 njihovo pravilno uporabo.
Opogumljen z velikim uspehom svojega prvega dela je že prihodnje leto iz-
dal svoje logaritemske in trigonometrijske tablice v dveh delih. Prihodnje leto
je izšlo njegovo tretje delo, in sicer Drugi del matematičnih predavanj.
V avstrijski vojski so kmalu spoznali, da morajo imeti artilerci za uspešen
razvoj in uporabo artilerije ustrezno znanstveno ter strokovno podlago. To je
bilo še bolj pomembno za trdnjavsko in oblegovalno artilerijo, ki je bila zna-
na po tem, da je imela različno orožje. V neprekinjenih bojih s fortifikacijami
ali utrdbami so morali njeni pripadniki iskati nove možnosti, da bi izboljšali
orožje in strelivo ter da bi izpopolnili njihove tehnične in taktične značilnosti.
Avstrijska vojaška uprava je leta 1786 sprejela sklep, da se trdnjavska artile-
rija loči od poljskih artilerijskih polkov in se oblikuje poseben bombarderski
korpus, poleg tega so namenili posebno pozornost usposobljenosti ter izo-
braženosti svojih pripadnikov. Vega je bil imenovan v komisijo za pripravo
učnega načrta in določen za prvega profesorja matematike v korpusu.
Od stotnika do podpolkovnika na turškem,
pruskem in francoskem bojišču
Leta 1787 je bil povišan v čin stotnika. Tega leta je izdal priročnik Praktična
navodila za metanje bomb ali Praktische Anweisung zum Bombenwerfen, ki
Vego uvršča med začetnike znanstveno utemeljene balistike. Priročnik so v
vojski dolgo uporabljali. Ko je leta 1788 izbruhnila vojna med Avstrijo in Turči-
jo (1788–1791)16, je stari maršal Laudon dobil leta 1789 ukaz, da oblega in
Jezuitska šola v Ljubljani, kjer je mladi Vega začel svojo študijsko pot
N a š e k o re n i n e
Dunaj v drugi polovici 18. stoletja, kjer je Vega deloval do svoje smrti
zavzame Beograd, ki je bil s trdnjavo Kalemegdan močna in težko osvojljiva
utrdba. Vega se je kot stotnik prostovoljno pridružil njegovi vojski v boju pri
Beogradu. Na bojišče je odšel v odločilni sklepni fazi, ko je bilo treba v utr-
jenem mestu s kalemegdansko trdnjavo razbiti zadnji in najsilovitejši turški
odpor. Želel se je prepričati o sposobnosti avstrijskega topništva. Zato je po-
veljeval skupini baterij težkih možnarjev, 60- in 100-funtnim možnarjem.17 Z
opazovanjem obstreljevanja in izračuni je ugotovil, da nakloni ali elevacijski
koti možnarjev in njihova polnjenja ne ustrezajo teži izstrelka. Menda je hodil
od topa do topa in vejice z dreves zatikal pod topovske cevi ter jim nastavljal
pravilne elevacijske kote, ki jih je izračunal. Tako je z domiselno improvizacijo
These days, Slovenia is celebrating the 250th anniversary of the birth
of Baron Jurij Vega (23.3 1754 - 17.9. 1802), a world-renowned mathe-
matician, scientist and artillery officer in the Austro-Hungarian army.
In 1780, Vega volunteered in the 2nd artilery regiment and became a
gunner, a decision which had an enormous infuence on his life. Beca-
use of his exceptional knowledge and military abilities he was quickly
promoted and soon became a mathematics professor in the regiment
artillery school. In 1782 he published his first book, a textbook entitled
“Lectures in Mathematics”, which was extremely successful. A year
later, the first part of his logarithm and trigonometry tables and the se-
cond part of his lectures were published as well. In 1787 Vega publis-
hed a manual entitled “Practical Instructions for Bomb-throwing” which
makes him the pioneer of the ballistic science. The manual started to
be used in practice almost at once. Vega also played an important role
in the fall of the Belgrade fortress in 1788, in the war between Austra
and Turkey. After tumultuous revolutionary events in France he was
involved in the coalition war where he contributed to the conquering
of Fort Louis. For his military contrubutions he was awarded the Order
of Maria Theresia and also received the title of hereditary Baron from
Emperor Franc II. Vega died in mysterious circumstances in Vienna,
when swimming in Danube. Presumably, his death was a result of a
swimming accident.
S LO V E N S K A V O J S K A 11
N a š e k o re n i n e

in svojim bogatim znanjem računsko povečal polnjenja, elevacijske kote in bombe. Ko se po dveh urah še vedno ni vrnil, so oficirji poslali vojake, da ga
domet, popravil montažo možnarjev in s priročnimi sredstvi izboljšal tesnje- poiščejo. Našli so ga zamišljenega in zatopljenega v račune, ob njem pa so
nje v ceveh ter pri bombardiranju 7. in 8. oktobra dosegel uničujoče zadetke padale turške bombe. Kljub odločilnemu pomenu Vegovih možnarjev pri zav-
za turške topove, kar je odločilno pripomoglo k vdaji Turkov v trdnjavi že 8. zetju trdnjave so si zasluge za zmago pri Beogradu prisvojili višji častniki.
oktobra.18 Pri obleganju Beograda in kalemegdanske trdnjave naj bi prvič Po avstrijski osvojitvi Beograda se je Prusija ustrašila za svoj prestiž in je
pokazal, kako je pogumen. Odpravil se je k okopom, kamor so padale turške začela groziti s koncentracijo vojaštva na meji z Avstrijo. Avstrija se je za-
pletla v boje s pruskim kraljem Friderikom Viljemom II. Četam, ki so odšle na
1
V moravški župnijski krstni knjigi najdemo zapis imena v uradni latinščini Georgius Bartholomaei Moravsko ter v Šlezijo, se je pridružil tudi topničarski strokovnjak Jurij Vega.
Vecha.
2
Prvotni družinski priimek je bil Veha, vendar ta beseda po nekdanjem pojmovanju ne pomeni nič do- Dve leti, ki ju je tam preživel, je izkoristil za študij in matematično delo. Na
brega, saj poleg vinske pipe označuje tudi nezanesljivega in omahljivega človeka, kakršen Jurij Vega Moravskem je ostal do leta 1792, ko je bil povišan v čin majorja. Tega leta se
zagotovo ni bil. Zato se je preimenoval v Vega.
3
V času Vege so imeli navado, da so novorojence zaradi velike umrljivosti krstili čim prej, navadno je vrnil na Dunaj z načrtom za izdajo logaritemskih tablic.
že drugi dan po rojstvu, zato sklepamo, da se je Jurij Vega rodil 23. marca 1754 v skromni, s slamo
kriti koči Zagorica 10. Pozneje so na tem mestu sezidali polzidano hišo, ker pa je ta v drugi svetovni
(Se nadaljuje)
vojni zgorela, so sezidali novo, tako da Vegova spominska plošča na njej označuje le približno lokacijo Nadporočnik Zvezdan Marković
njegove nekdanje rojstne hiše. Center za vojaškozgodovinsko dejavnost
4
V neki nemški vojaški enciklopediji iz 19. stoletja je zapisano, da je bil baron Jurij Vega španskega rodu,
znane pa so tudi napačne trditve, da je nemškega ali švicarskega porekla. Risbe povzete po Sandi Sitar: Jurij Vega, Ljubljana, 1997.
5
Med njegovimi sošolci, ki so dosegali odličen šolski uspeh, je bil tudi prvi slovenski dramatik in znan-
stveni zgodovinar Anton Tomaž Linhart.
6
Verjetno ni pretirano, če rečemo, da je ta ustanova na Slovenskem uvajala visokošolski študij.
7
Poleg drugega ga je uvedel v računanje z logaritmi in v osnove parabolične teorije balistike.
8
Bil je strokovnjak za veliko področij, združeval pa je Newtonove in Boškovićeve ugotovitve, ki jih je
pozneje prevzel tudi Vega.
9
Gruber je bil ena najbolj izobraženih in ustvarjalnih osebnosti, ki so v drugi polovici 18. stoletja delovale
v Ljubljani. Bil je odličen hidrotehnik, ki je naredil načrt za razbremenilni kanal ob Ljubljanici in od leta
1772 do 1777 vodil njegov izkop.
10
Po izkopu Gruberjevega kanala ali prekopa se je Vega odločil izstopiti iz tega poklica.
11
Po dvoletnem študiju je moral opravljati še zaključni izpit. Izpitna vprašanja, ki so ohranjena, so obse-
gala 52 strani, od tega 26 matematičnih, 20 fizikalnih in 6 strani vprašanj iz logike ter metafizike.
12
Notranja Avstrija je obsegala kranjsko, koroško in štajersko vojvodino ter goriško grofijo.
13
Vega je kot navigacijski inženir dobival 600 kron plače, kar ni bil glavni razlog za spremembo službe.
14
Ob tem prehodu se je Vega preselil na Dunaj.
15
Učbenik je izšel v štirih zvezkih, in sicer prvi leta 1782, računstvo za srednjo šolo, ki so ga sedemkrat
natisnili, zadnjič leta 1850, in prevod v danščino, drugi leta 1784, geometrija z infinitezimalnim raču-
nom ter osnovami zemljemerstva in kartografije, osem natisov in prevod v norveščino, tretji leta 1788,
mehanika trdnih teles s teorijo parabole in tabelo za izstreljevanje možnarskih bomb ter sistematični
opis tedanjih strojev z izvirno teorijo zobatega kolesja, pet natisov, četrti leta 1800, mehanika tekočin
in plinov, dva natisa.
16
V teh letih se je pozornost svetovne javnosti usmerila v revolucionarno Francijo, Avstrija pa se je za-
pletala v vojno za posesti na Balkanu in znova osvajala Beograd, ki so ga leta 1521 zavzeli Turki. To je
bila zadnja avstrijsko-turška vojna.
17
To so možnarji, ki so metali 60 oziroma 100 funtov težke bombe, kar je približno 30 ali 50 kilogra-
mov.
18
Topove je usmerjal tako spretno in s toliko matematičnega znanja, da so bombe natančno zadevale
zidove kalemegdanske trdnjave in smodnišnico. Turki so bili osupli nad točnostjo zadetkov in so se že po
dveh dneh predali. Laudon je 6000 oblegancem in njihovim družinam dovolil, da so zapustili trdnjavo. Vegov možnar (desno), ki je bil mnogo bolj učinkovit kot takratni top

12 S LO V E N S K A V O J S K A
 Štabno izobraževanje
podčastnikov v avstrijski vojski

Iz tujega tiska
Že od pomladi leta 2002 slušatelji vodstvom vojaške akademije, ter
tečaja za štabne podčastnike
Opravljanje štabnih dolžnosti za podčastnike se večini ne strokovnega dela, ki sodi v pristojnost
(StbUOLG) na Vojaški akademiji za
zdi pomembna tema, drugače pa je na Vojaški akademiji za strokovnih in bojnih šol.
podčastnike (HUAk) v prvem seme-
podčastnike. Da izobraževanje ni nezanimivo, skrbi vodja Usklajevanje in odgovornost za izo-
stru pridobivajo znanje iz predmeta
izobraževanja, ki tečajnikom posreduje svoje izkušnje, braževanje podčastnikov sodita v
štabna služba, kar je pomemben del
pridobljene na operacijah avstrijske zvezne vojske v Afgani- pristojnost tehničnega področja 7 na
druge stopnje izobraževanja in izpo-
stanu. Zveznem ministrstvu za obrambo.
polnjevanja podčastnikov. Na podlagi znanja, pridobljenega na
Model treh stebrov izobraževanja v avstrijski zvezni vojski je do- tečajih za podčastnike, tečaj za štabne podčastnike omogoča siste-
matizacijo uporabnih skupin MBUOI (profesionalna vojaška oseba -
podčastnik) oziroma MZUO1 (začasna vojaška oseba - podčastnik 1). S
tem so povezane tudi kvalifikacije za izpolnjevanje nalog poveljevanja vodu
oziroma osnovne funkcije štabnih podčastnikov pri delu v štabu ali s tem
primerljive funkcije. Temeljno izobraževanje za profesionalno vojaško osebo,
torej podčastnika, ne obsega le izobraževanja podčastnikov za izpolnjevanje
osnovnih nalog v njihovi stroki, temveč lahko skladno s predvidenimi kadrov-
skimi načrti služi tudi kot izobraževanje podčastnikov za nove smeri, torej kot
dodatno izobraževanje.

Cilji v prvem semestru štabne šole

bro znan. Na prvi stopnji izobraževanja poteka osnovno izobraževanje pod-
častnikov v okviru tečaja za podčastnike (UOLG). Druga stopnja izobraževa-
nja je najpomembnejša, saj obsega tečaj za štabne podčastnike. Udeleženci
tega tečaja imajo izkušnje po končanem tečaju za podčastnike vojaške. Na
tretji stopnji se štabni podčastniki, ki so pridobili določeno znanje, dodatno
izobražujejo oziroma lahko izkoristijo možnost nadaljnjega izobraževanja
na seminarjih in tečajih.
Tečaj za štabne podčastnike je sestavljen iz dveh delov, in sicer iz splošne-
ga dela, ki se ga udeležijo slušatelji ne glede na rod vojske in poteka pod
Disciplina, red, povezanost in tovarištvo so pogoji za uspešno
doseganje ciljev.
V prvem semestru štabne šole oblikujemo temelje za usposabljanje štabnih
podčastnikov s poglabljanjem in razširjanjem splošne izobrazbe ter priprav-
ljanjem na funkcije, odvisne od rodov vojske, poveljnikov voda in štabnih
nalog. Semester obsega 130 izobraževalnih dni. Poleg vojaške izobrazbe je
pomembno tudi oblikovanje osebnosti. Skupne vaje krepijo moštveni duh,
določanje skupnih nalog pa utrjuje stanovsko zavest in pripadnost pod-
častnikov. Disciplina, red, medsebojna povezanost in tovarištvo so bistveni
pogoji za doseganje ciljev. Usposabljanje splošnega dela tečaja za štabne
podčastnike traja približno šest mesecev in se zdi zelo dolgo, vendar bi od-
govorni za izobraževanje v tem času težko razložili osnove usposabljanja, ki
bi uresničevale vse zahteve in izzive 21. stoletja, s katerimi se soočajo štabni
podčastniki. Če želimo naučeno znanje preizkusiti na vajah ali v domačih
oziroma mednarodnih operacijah, potrebujemo solidno nadaljnje šolanje
za poveljujoče, ki vodijo usposabljanje nabornikov in drugega kadra. Vse
to znanje bi bilo nemogoče pridobiti le v prej omenjenem učnem procesu.
Zato je treba praktično delo obravnavati kot prvo stopnjo osnovnega uspo-
sabljanja za štabne podčastnike. Poleg tega se morajo poveljniki večjih enot
zavedati, da so z izobraževanjem svojega kadra prevzeli veliko odgovornost.
Pri zasnovi izobraževanja je pomembno, da je učenje proces, ki traja vse
življenje in se mu ne more nihče izogniti. To velja predvsem za prihodnost,
ko bodo tečaji prevzeli vlogo veznega člena med tečajem za podčastnike in
dodatnim izobraževanjem, ki ga opravljajo podčastniki višjih činov.

Struktura prvega semestra tečaja za štabne podčastnike

Po šestem tečaju za štabne podčastnike so se v takrat veljavnem sistemu
izobraževanja zgodile prve spremembe. Skupni predmet splošne osnove
in metodika izobraževanja (praktični nastopi) so vključili v tako imenovani
začetni del. Spremembo omogoča prepletanje skupnih tem tečaja za pod-
častnike in tečaja za štabne podčastnike.

S LO V E N S K A V O J S K A 13

Iz tujega tiska
Spodnji graf prikazuje predmetnik prvega semestra tečaja za štabne pod-
častnike. Praktično usposabljanje za vodstvene kadre z različnimi nalogami
v kombinaciji s štabno službo je bilo pomembno, zato je delež praktičnega
usposabljanja, ki traja približno 16 tednov, tako obsežen.
Posamezna tematska področja so dostopna tudi na intranetu, njihove ozna-
ke pa predstavljajo učne vsebine, zato se zdi smiselno, da pri posameznih
področjih dodamo kratke obrazložitve.
Prvi učni teden se slušatelji udeležijo seminarja o oblikovanju osebnosti,
pri katerem so pomembne priprave na skupinsko delo in oblikovanje po-
zitivnega delovnega razmerja med učnim osebjem in udeleženci tečaja.
Veliko pozornosti namenimo urjenju fizičnih sposobnosti. Ta del obsega kar
195 učnih enot, vključuje pa tudi tečaj oblikovanja telesa na zveznih zavodih
za telesno vzgojo. Z metodiko izobraževanja s praktičnimi nastopi na terenu
in z oblikovanjem osebnosti se udeleženci seznanjajo na začetku tečaja, ko
obravnavajo teme, kot sta komunikacija in odnos do medijev. To je hkrati
prehod na izobraževanje za različne operacije, ki ga delimo na nacionalne in
mednarodne naloge. Urjenje za sodelovanje v mirovnih operacijah obsega
vse učne cilje mednarodnih standardiziranih tečajev SNCOC PSO (tečaj viš-
jih podčastnikov za sodelovanje v mirovnih operacijah). Splošno urjenje za
14 S LO V E N S K A V O J S K A
Usposabljanje
za sodelovanje v
mirovnih operacijah
vsebuje vse učne
cilje mednarodnih
standardiziranih
tečajev za višje
podčastnike na
mirovnih operacijah.
poveljevanje v takih operacijah obsega elemente bojnih tehnik posameznih
enot. Udeleženci morajo znati opravljati poveljniške naloge, kot je umik pred
sovražnikom s sovražnikovim pritiskom ali brez njega oziroma sprejemanje
odločitev, odvisnih od trenutnega položaja. Zadnji mesec izobraževanja se v
štirih vajah, ki so sestavljene iz petih dni vaj za sodelovanje v mirovnih ope-
racijah, treh dni štabne službe, treh dni vaj varovanja in zaščite ter petih dni
končnega usposabljanja, posredovane vsebine preizkusijo v praksi. Vaje so
zasnovane tako, da od udeležencev zahtevajo hitro prehajanje z ene funkcije
oziroma naloge na drugo.
Izobraževanje za štabno službo
na tečajih za štabne podčastnike
Od zamisli do izvedbe
Do leta 1999 v avstrijski zvezni vojski ni bilo treba imeti enotnega štabnega
izobraževanja za podčastnike, razen tečajev o sestavi vojske in praktično
priučitev na delovnem mestu. Tehnike bojevanja, na primer položaj ostro-
strelcev, so bile vključene v predmetnik tečaja za štabne častnike. O nalogah
podčastnikov so predavali le na tečajih za poveljnike poveljniških skupin na
Vojaški akademiji za podčastnike. Naloge štabnih podčastnikov pa so bile že
davno pred tem precej drugačne. Štabni podčastniki so delovali v štabih, ne
da bi imeli štabno izobrazbo. Nevarnost zaradi takšnih razmer je bila očitna.
Podčastniki, ki so služili v štabih in niso imeli ustrezne izobrazbe, so morali
opravljati najosnovnejša opravila. Zaradi pomanjkljivo izobraženega osebja
je bilo oteženo tudi razporejanje v izmene. V mednarodnih operacijah tudi
vedno več mladih podčastnikov sodeluje v štabih večnacionalnih formacij.
Če te podčastnike pošljemo na naloge slabo pripravljene, to ne pomeni le,
da je osebje zaradi tega preobremenjeno, temveč tudi, da so odgovorni
za opravljanje operacije storili veliko napako. Prvo sondiranje za uvajanje
štabnega izobraževanja za podčastnike je potekalo pred približno petimi
leti. Podlaga zanj so bili pogovori z zaposlenimi na Akademiji za obrambo
na Dunaju. Kmalu po prvih stikih je prišlo do stalnega in konstruktivnega
sodelovanja, ki se je oblikovalo predvsem z izvajanjem skupnih štabnih vaj z
izbranimi častniškimi tečaji na Akademiji za obrambo.
Postavljanje ciljev in oblikovanje štabnega izobraževanja
Med izobraževanjem za delo v štabu naj bi podčastnike usposobili za pomoč
pri delu v štabu ter mednarodnih poveljstvih. K temu sodita razumevanje za
izgradnjo in organizacijo bojnih položajev ter izvajanje rutinskih nalog, kot so
sprejemanje in posredovanje pozivov in ukazov, izdelovanje zemljevidov ter
tiskovin, na primer dnevnik poveljevanja, ali sodelovanje pri pripravi in izvedbi
napotitev na položaje.
V okviru splošnega izobraževanja na tečaju za štabne častnike in pri osnovah
tehnik bojevanja poučujemo vsebine, ki so nujne za delo v štabu in presegajo le
obrtne dejavnosti. To so teme, kot so taktika pri predmetu tehnika bojevanja, ko-
munikacija, osebne delovne in pogajalske tehnike, ravnanje s časom (oblikovanje
osebnosti) oziroma arhiviranje in ravnanje z zaupnimi dokumenti (uradovanje).
 Razumevanje
lastne dejavnosti
in natančno
poznavanje
kompleksnih
struktur delovanja
štaba sta
podlaga za delo
podčastnikov.
Eden od vrhuncev praktičnega usposabljanja je tako imenovana standardna
vaja, ki obsega dve stopnji usposabljanja z ustreznimi izmenami. Zato je v
vsak razred razporejenih 25 oseb, v skupinah po dva ali trije vojaki. Z izpol-
njevanjem postavljenih nalog tečajnike izurimo za:
• upoštevanje časovnih omejitev za izvedbo določenih nalog;
• pretok informacij znotraj štaba;
• izvedbo brezžične telefonije;
• prenos ukazov in njihovih posledic;
• predvidevanje posledic ukrepov na višje in nižje ravni na področjih bojni
položaj voda, čete in bataljona.
Poleg tega izvedejo tudi vsa povelja in tako spoznajo njihove učinke ter
stranske učinke.
Ta izredno zahteven del usposabljanja se konča s štabno vajo, skupaj z
vadečo enoto. Tako so končane tudi priprave na komisijski izpit iz predmeta
štabna služba.
Zahteve, ki jih morajo izpolnjevati podčastniki v štabni službi
Avtor je pri ISAF-u med svojo zadnjo izkušnjo na delu v tujini, torej pri medna-
rodnih varnostnih silah v Afganistanu, lahko opazoval delo podčastnikov iz
22 držav na najrazličnejših funkcijah v štabu brigade. Pomen podčastniških
funkcij za uspešno delo v štabu je zelo velik. Seveda pa obstaja nekaj temelj-
nih pogojev za podčastnike v večnacionalnem štabu:
• razumevanje lastnega delovanja in natančno poznavanje struktur kom-
pleksnega štaba ter sodelavcev;
• primerno znanje tujih jezikov (angleščina);
• obvladovanje EDV-sistema za obdelavo elektronskih dokumentov;
• sposobnost branja zemljevidov.
Pomanjkljiva usposobljenost pri omenjenih točkah pomeni manjšo učin-
kovitost delovanja podčastnikov. Avstrijski štabni podčastniki so sodelo-
vali v ISAF na področju J2 (obveščevalna), pri organizaciji zvez brigade in
CIMIC (civilno-vojaško sodelovanje). Njihovo angažiranost in učinkovitost so
večkrat pohvalili domači ter tuji vodilni delavci. Tudi njihovo poznavanje dela
štabih podčastnikov, pogajalske spretnosti in znanje o poveljniških ter drugih
vojaških dolžnostih, ki se kaže v dobrem odnosu do vojakov in civilistov, niso
ostali neopaženi.
In the second article adapted from Truppendienst, a renowned Austrian
military magazine, we present to our readers the education and trai-
ning of the staff non-commissioned officers, carried out by the military
academy for non-commissioned officers and specialized training pro-
grammes. The training course for non-commissioned officers consists
of two parts, the general education part at the military academy and the
expert part carried out at various expert and combat schools. Thus the
non-commissioned officers acquire the knowledge needed for platoon
command or service in staffs and commands.
Iz tujega tiska
Nadarjenost in prizadevnost avstrijskih vojakov so pohvalili
poveljujoči doma ter v tujini.
Kljub tem izrednim izhodiščem za urjenje štabnih uslužbencev morajo av-
strijski podčastniki pri štabnem izobraževanju v prihodnjih letih upoštevati
naslednje možnosti nadaljnjega razvoja.
Kot temeljni pogoj za dobro štabno izobrazbo je treba pridobiti sodobna
izobraževalna sredstva za elektronsko delo v štabu. Brez sodobne infrastruk-
ture, tudi zaradi izobraževanja na elektronskih zemljevidih, prej omenjenega
koncepta ne bi mogli uspešno uresničiti. Naslednji nujni pogoj je logična
posledica prej omenjenega sodelovanja v različnih operacijah, torej znanje
angleščine za podčastnike. Znanje tujih jezikov je tisti del izobraževanja, ki
pomeni največji izziv. V prihodnosti ne bo le smiselno, temveč tudi nujno
usposabljanje za sodelovanje v mirovnih operacijah in za delo v štabu v an-
gleškem jeziku. Tesnejše sodelovanje z ustanovami za izobraževanje zvezne
vojske, kot sta Obrambna akademija in Vojaška akademija Marije Terezije
na Dunaju, je dolgoročno gledano nujno, saj moramo kakovost štabne izob-
razbe izboljšati in jo takšno tudi ohraniti.
Naloge štabne službe naj bi v okviru usposabljanja pedagoškega kadra na
Vojaški akademiji za podčastnike imele še bolj pomembno vlogo. Nadaljeva-
nje štabnega usposabljanja je zato treba izvajati od brigadnega štaba nav-
zgor. Le tako bomo namreč dosegli, da bo razvoj avstrijskih podčastnikov
postal merljiv in prenosljiv.
Povzetek
Tečaj za štabne podčastnike na Zvezni akademiji za podčastnike od leta
1999 na podlagi svojega novega narodnega in mednarodnega položaja vse-
buje predmet štabna služba tudi za mlade podčastnike. Ta predmet, skupaj
z izobraževanjem za vodenje operacij, pomeni jedro tečaja. Šolanje ponuja
teoretično uvajanje in usposabljanje po določenih normah, vse do vaj štabne
službe in ustreznih stopenj uporabe znanja. Poglobljeno sodelovanje z drugi-
mi izobraževalnimi ustanovami zvezne vojske in povečana vloga podčastnikov
sta nujna za vedno zahtevnejše izzive, s katerimi se soočajo podčastniki doma
in v mednarodnih organizacijah. Podpolkovnik Karl Novak
Prevod Mateja Perpar
Podpolkovnik Karl Novak, letnik 1959. Vojaško kariero je začel leta
1985, bil je v rodu vojske ostrostrelec, vodja učne skupine 2 na Vojaški
akademiji za podčastnike in akademski obrambni pedagog z medna-
rodno izobrazbo za podčastnike. V domovini je namestnik poveljnika
bataljona, v tujini pa poveljnik čete na Cipru ter častnik za zvezo in
namestnik komandanta nacionalnega kontingenta pri ISAF od julija do
decembra 2002.
S LO V E N S K A V O J S K A 1 5
 Z vstopom v Nato novi mednarodni
programi v Poljčah
Slovenija in Nato

Katere programe usposabljanj lahko ustreznih predavateljev na MO ni, se

obiskujejo zaposleni z MO? V Centru za obrambno usposabljanje Poljče so leta 1980 začeli obrnemo na fakultete. Sodelujemo z
Dejavnost centra je usmerjena v pri- s prvimi usposabljanji. Center je imel pomembno vlogo tudi med več fakultetami, predvsem s Fakulteto
pravo in izvedbo usposabljanj s po- osamosvajanjem Slovenije, ko so se začela usposabljanja prvih za družbene vede in s Fakulteto za
dročja civilne obrambe, informatike, inštruktorjev Slovenske vojske in delavcev MO. Naloge usposa- organizacijske vede. Če jih ne najde-
komunikacij in drugih oblik strokovne- bljanja za potrebe MO in SV ostajajo podobne. Spreminjajo se mo niti na fakultetah, jih poiščemo v
ga usposabljanja, ki ga običajno ime- vsebine, pa tudi vedno več udeležencev je vsako leto na usposa- organizacijah, ki se ukvarjajo s proda-
nujemo funkcionalno usposabljanje. bljanjih. Od konca leta 2002 center vodi Jože Čibej, ki je dejal, jo storitev na področju izobraževanja.
V Poljčah ima sedež tudi Poveljniško- da je vodilo centra razvijanje programov za potrebe zaposlenih. Ob koncu vsakega predavanja udele-
štabna šola, ki izvaja štabni program, Hkrati se zavzema za uvajanje mednarodnih programov, da ženci izpolnijo anketo. Ali jih obdelate
višji štabni program in generalštabni bodo zaposlenim po vstopu v Nato ponudili tudi nove kako- in kakšne spremembe prinašajo?
program. V centru potekajo tudi med- vostne vsebine z Natovih in drugih mednarodnih šol. Informacije, ki jih dobimo, so gibalo,
narodne konference in seminarji. ki nas vodi v odličnost. Ankete nam
Ali lahko te programe obiskujejo tudi zunanji slušatelji? zelo pomagajo pri našem delu, udeleženci pa jih izpolnjujejo odgovorno in
Programi so namenjeni predvsem zaposlenim v upravnem delu MO in SV. Pro- predvsem kritično. Ustrezno statistično jih obdelamo in upoštevamo, kolikor jih
grame financirata tako upravni del ministrstva kot Slovenska vojska. Programe lahko. V prvem delu ankete sprašujemo o usposabljanju, oceni predavatelja,
usposabljanja s področja civilne obrambe obiskujejo tudi zunanji slušatelji, ki gradiva in znanja, ki so ga slušatelji dobili. Te informacije so podlaga tako za
so zaposleni v drugih državnih organih ali gospodarskih družbah, ki so po- načrtovanje usposabljanja kot za izbiro predavateljev. Drugi del vprašalnika
sebnega pomena za obrambo. Drugi zunanji uporabniki lahko uporabljajo se nanaša na namestitvene zmogljivosti, prehrano in druge pogoje dela.
naše prostore in zmogljivosti, saj del dohodka centra ustvarjamo tudi s takimi Predvsem na tem področju želimo stvari izboljšati. V zadnjih letih so se ocene
storitvami in ga namenimo za posodobitev učne infrastrukture in namestitve- bivalnih pogojev slabšale. Zmogljivosti so stare in jih je treba obnoviti. Lani smo
nih zmogljivosti. v sobah namestili povezave s svetovnim spletom, nova so tla in pohištvo, nekaj
Za katero področje je največ zanimanja? sprememb je bilo tudi v kuhinji. Letos bomo začeli večja vzdrževalna dela v
Lani je bilo največ udeležencev na funkcionalnem usposabljanju, in sicer sko- naši največji učilnici. Razmere se tako počasi, vendar kar opazno izboljšujejo.
raj 1500, več kot 1000 slušateljev se je udeležilo seminarjev za informatiko, In prihodnost centra?
na tretjem mestu je področje civilne obrambe, najmanj udeležencev pa je bilo Začeli smo se pogovarj
na usposabljanjih za komunikacije, približno 100. Lani se je vseh seminarjev, gramov, ki jih izvaja Na
vključno z vojaškostrokovnimi usposabljanji, udeležilo 6328 ljudi. To je tudi mergau. V začetku ma
naša zgornja meja glede na zmogljivosti, ki jih imamo. Sicer pa je bilo največ predstavnik Službe za o
udeležencev v letih 1990 in 1991, potem se je število udeležencev zmanjševa- ter našega centra, obisk
lo, zadnja tri leta pa se je spet povečalo in ustalilo pri omenjeni številki. raževalne ustanove. Po
Kako prilagajate programe potrebam zaposlenih na Ministrstvu za obrambo da bi nekatere program
in v Slovenski vojski? letos začeli izvajati v na
Moč organizacije je v identifikaciji znanja, njegovi uporabi, razvoju in stimulira- Želimo, da bi programe
nju. Naši programi usposabljanja so namenjeni dopolnilnemu usposabljanju centrov začeti izvajati
in izpopolnjevanju zaposlenih v organizacijskih enotah in organih v sestavi. Poljčah. Naš cilj je, da t
Vsako leto zbiramo podatke o potrebah po usposabljanju. Na podlagi poda- davatelje pripeljemo v C
tkov, ki jih dajo organizacijske enote, pripravimo programe. Imamo obširen za obrambno usposa
katalog programov in če znanja, ki ga potrebujejo delavci Ministrstva za nje in hkrati naše pred
obrambo, ni v tem katalogu, začnemo pripravljati nov osnutek programa. telje ponudimo Natov
Tega pošljemo organizacijskim enotam, da dobimo informacije o ustreznosti šolam. Nove vsebin
programa in morebitne pripombe. Trenutno pripravljamo tri nove programe, in in oblike usposabljan
sicer program poslovne učinkovitosti in kakovosti, program usposabljanja za bodo zaradi vključitve
vodilne kadre ter program usposabljanja za delavce, ki pridobivajo kader za v Nato nujne.
Slovensko vojsko. Moramo se odzvati na potrebe organizacije, da zaposleni
pridobijo tisto znanje in sposobnosti, ki jim bodo omogočala ustrezno odziva- Valerija Šket
nje na dogodke v spreminjajočem se varnostnem okolju. Foto: Bruno Toič
Kdo predava in vodi usposabljanja?
Predavatelje poskušamo poiskati predvsem na Ministrstvu za obrambo. Če

16 S LO V E N S K A V O J S K A
 Vojaški in civilni del
sta premalo povezana

Slovenija in Nato
Kakšna je vloga svetovalca za obram-
bno načrtovanje? Anthony Elford je posebni svetovalec Velike Britanije za obramb- Ali se bo vaša vloga po vstopu Slove-
Projekt je del diplomatske obrambne no načrtovanje, ki od avgusta 2003 dela na Uradu za obrambno nije v Nato spremenila?
misije, s katerim želimo okrepiti stabil- politiko v Sektorju za obrambno planiranje in s svojimi nasveti Ne, razen morda količina dela, saj
nost v srednji in vzhodni Evropi, tako pomaga pri obrambnih reformah ter vključevanju Slovenije v pričakujem, da me bo vedno več
da ponudimo pomoč pri obrambnih Nato. Vrata njegove pisarne so vedno odprta, kot je dejal, zapos- ljudi spraševalo, kako poteka delo v
reformah. Vloga svetovalca za leni na MO precej pogosto prihajajo k njemu in ga vprašajo za Bruslju. Dela bo veliko, zato bo vsak
obrambne zadeve je drugačna od nasvet, po vstopu Slovenije v Nato pa pričakuje, da bo imel dela napotek prišel prav. Sem pa na voljo
nalog britanskega vojaškega atašeja. še več. vsakomur na MO, ki bi me želel kar-
Slednji deluje na diplomatskem pred- koli vprašati. Ljudje prihajajo k meni v
stavništvu in je zadolžen za dvostranske vojaške odnose. Zamisel za ta pro- pisarno, tako da sem vesel, da jim lahko pomagam. Če pa ne vem odgovora,
jekt je stara šest let. Osredotočili smo se na države, ki so se želele včlaniti v lahko vprašam na svojem ministrstvu, kjer mi svetujejo. Zato naj ob tej pri-
Nato, vendar smo razširili krog držav, v katerih delujemo. Tako smo zdaj tudi ložnosti povem še svoj elektronski naslov, ki je anthony.elford@mors.si.
v baltskih državah, Ukrajini, Gruziji, Nigeriji, Sierri Leone in Afganistanu.
Ste že prej delali kot svetovalec za obrambno načrtovanje?
Prvi britanski svetovalec je delal na MO od leta 2000. Kakšne so še vaše Kot svetovalec ne, že 29 let pa delam kot civilni uslužbenec za britansko
naloge? obrambno ministrstvo. Pridobil sem si veliko izkušenj, saj sem dve leti delal
Velika Britanija je konec leta 1999 od takratnega državnega sekretarja Bog- na francoskem obrambnem ministrstvu, v vojaškem poveljstvu v Belfastu, v
dana Koprivnikarja prejela prošnjo za pomoč pri obrambnem načrtovanju. okviru Zahodne Evropske unije v Bruslju in med kosovsko krizo v britanski
Podlaga za zaposlitev prvega obrambnega svetovalca Neila Graystona je delegaciji pri Natu. Specializiran sem za evropske varnostne politike, imam
bil sporazum med slovenskim in britanskim obrambnim ministrstvom, ki precej splošno izobrazbo, tako da lahko delam karkoli v povezavi z obram-
določa, da je britanski svetovalec uslužbenec ministrstva za obrambo Velike bnimi zadevami.
Britanije, ki plačuje nas in namestitev v Ljubljani. Imamo dveletni mandat
z možnostjo podaljšanja do treh let. Moj predhodnik je bil specializiran za In kako vam je v Sloveniji všeč?
obrambno načrtovanje in menim, da je delo pri svetovanju za vzpostavitev Ženin oče je iz Slovenije, zato sem si tudi želel, da bi kot svetovalec za obram-
sistema obrambnega načrtovanja dobro opravil. Sam več sodelujem pri slo- bno načrtovanje delal prav tu. Menim, da je opis Slovenije kot skritega zakla-
venskem načrtovanju obrambnega sistema v okviru Nata, saj bo Slovenija da Evrope dober. Ko sva z ženo poleti prišla v
prvič del Natovega obrambnega načrtovalnega sistema. Pomagal sem pri Slovenijo, je bilo zelo vroče, zdaj pa je bilo
prvih korakih, delo pa se bo še nadaljevalo. Pri projektu obrambnih reform veliko snega. Raznolikost je neverjetna,
me zanimajo trije sklopi. Prvi je integracija ministrskega dela in Generalšta- zato sva vesela, da sva tu. Učiva se tudi
ba SV, drugi so izboljšave v menedžmentu kadrov, tretja stvar, na katero že- slovenščino, vendar s težavo, saj vsi do-
lim opozoriti, pa je, da se je Slovenija zavezala, da bo prispevala pomemben bro govorite angleško. Všeč nama je tudi
delež k reakcijskim silam. Želim pomagati pri prizadevanjih, da bo Slovenija slovenska hrana, le pri pivu se razlikujeva,
za to delovanje dobila dovolj denarja. Naloga, na katero se bom zdaj osre- saj jaz pijem pivo Union, žena pa laško,
dotočil, je implementacija odločitev iz Strateškega pregleda obrambe, ki bo morda zato, ker njen oče izvira
kmalu objavljen. General Jeremy Mackenzie, ki svetuje glede obrambnih iz Celja.
reform, in obrambni minister dr. Anton Grizold sta se pogovarjala o skupini,
ki bi skrbela za uresničitev ciljev Strateškega pregleda obrambe. Rad bi bil v Valerija Šket
tej skupini, saj že imam podobne izkušnje iz Velike Britanije. Foto: Marko Pišlar

Omenili ste integracijo med civilnim delom Ministrstva za obrambo in

Generalštabom.
Na slovenskem Ministrstvu za obrambo sta civilni del in Generalštab ločena,
pri nas pa sta ti strukturi integrirani. V naših službah imamo skupine civi-
listov in vojaškega osebja, ki delajo skupaj. Vsakdo namreč prinaša svoje
znanje in izkušnje. Menim, da se bo nekaj podobnega zgodilo tudi pri vas,
saj je Nato politična in vojaška organizacija, ki pričakuje, da bodo njene
članice imele usklajena politična ter vojaška stališča. Del integracije našega
ministrstva je tudi to, da so vsi v službi v civilnih oblekah.
 Slovenci na dolžnostih v Natu
Strukture Nata se kadrovsko popolnju- njevanje jezikovnih pogojev (angleščina
jejo na mednarodnih in večnacionalnih Vstopanje Slovenije v Nato je trenutno najbolj opazno pri varo- oziroma francoščina po merilih STANAG
Slovenija in Nato

dolžnostih. Z mednarodnimi kadri so vanju zračnega prostora Slovenije in pripravah na vključevanje 6001) ter vojaškostrokovne usposoblje-
popolnjena poveljstva, enote in agencije Slovencev v mirnodobno poveljniško strukturo Nata s pripad- nosti, predvsem splošne, skladno z opisi
mirnodobne poveljniške strukture Nata, z niki SV, ki bodo sodelovali pri pripravi odločitev in načrtov za dolžnosti.
večnacionalno sestavo pa so popolnjena delovanje Nata. Od maja 2004 lahko Slovenija že sodeluje
poveljstva, enote in agencije, ki jih Nato s prostovoljnim nacionalnim prispevkom
uporablja za opravljanje nalog. (VNC), po oktobru 2004 pa bomo začeli popolnjevati sprejete Natove dolžnosti.
Pripadniki SV in zaposleni na Ministrstvu za obrambo so že ali še bodo v tujini oprav- Vključevanje kadra bo skladno s politiko popolnjevanja Natovih struktur postopno.
ljali naslednje dolžnosti: Največ napotitev bo predvidoma leta 2005, do konca leta 2007 pa bodo popolnjene
• nacionalne dolžnosti v Natu, in sicer v vojaškem predstavništvu (MILREP), naci- vse sprejete dolžnosti.
onalnem vojaškem predstavništvu (NMR), nacionalnem predstavništvu za zvezo
(NLR), v pisarnah za povezave (NLO), v nacionalnih podpornih elementih (NSE); Strukture Nata z zastopstvom Slovenije
• enote in posamezniki, predvideni za popolnjevanje namenskih sil (npr. NRF);
• nacionalne dolžnosti v enotah in poveljstvih, op
• nacionalne dolžnosti na misijah, v enotah in pov
ter poveljstvih;
• vojaške diplomatske dolžnosti;
• zaposleni na šolanju v tujini;
• leta 2004 tudi dolžnosti v organih Evropske un
nadaljevanju.
Zastopanost posameznih držav v mirnodobni pove
ri Nata je odvisna od elementov za določitev števila
so finančni prispevek države, prispevek enot, štev
generalskih dolžnosti in delež določenih dolžno-
sti, ki jih država že zaseda.
V Natovi strukturi je opredeljenih več vrst dolžno-
sti, ki se razlikujejo predvsem glede načina po-
polnjevanja in imajo določeno raven odgovor-
nosti za posamezno državo pri zagotavljanju
ustreznega kadra. Te dolžnosti so:
• mednarodne vojaške dolžnosti, ki so določeni d
oziroma jih je država sprejela, s tem pa je spreje
nost za ustrezno popolnjevanje;
• mednarodne vojaške dolžnosti, ki so razpisane in dostopne vsem Organigram prikazuje strukturo Nata, ki predstavlja štabe, poveljstva in enote, v ka-
državam pod enakimi pogoji; terih bo zastopana Slovenija s pripadniki Slovenske vojske. V združenem poveljstvu
• prostovoljni vojaški ali civilni kadrovski prispevki držav, ki ne zasedajo avtoriziranih sil Jug (JFC South) imamo brigadirsko dolžnost, načelnika J4 v kroženju s Španijo.
oziroma odobrenih dolžnosti v mirnodobni poveljniški strukturi. Vključevanje kadra V mednarodnem vojaškem štabu (IMS) Natovega poveljstva imamo podpolkovniško
kot prostovoljnih nacionalnih prispevkov je pomembno predvsem zaradi interesa in podčastniško dolžnost. V ACT, ACO, JFC North, JFC South, LCC South, ACC South
držav in kot postopna kadrovska integracija; in NCC South bo imela Slovenija do 14 častniških ter do 16 podčastniških dolžnosti.
• proste mednarodne vojaške dolžnosti, ki jih ni sprejela nobena država članica; Večina častniških položajev bo na dolžnostih podpolkovnik in major, podčastniški po-
• prispevki države gostiteljice; ložaji pa na dolžnostih višji vodnik, štabni vodnik in višji štabni vodnik.
• lokalna pogodbena delovna sila za izvajanje podpornih dejavnosti; Polkovnik David Humar
• civilne dolžnosti, ki so razpisane in dostopne vsem državam pod enakimi pogoji.
Takoj po vstopu v Nato bomo začeli prve aktivnosti in napotitve pri oblikovanju NMR Poziv vsem, ki jih zanima delo v Natu, bo objavljen v kadrovskem informa-
pri ACO (Mons) iz kontaktne skupine, NLR pri ACT (Norfolk) in NLO pri JFC South (Ne- torju Slovenske vojske, podrobnejše informacije pa lahko dobite na telefon-
apelj). Na GŠSV bo za zagotovitev podpore delavcem, ki bodo napoteni na delo v ski številki 01/471 10 42, ZSKI, pri majorki Marjani Frlic.
tujino, ustanovljena posebna pisarna. Delo v mednarodnih strukturah je osebni in strokovni izziv, zato vabimo vse,
Mandat na dolžnostih v Natu traja štiri leta, optimalno tri, vendar ne manj kot dve leti. ki jih to zanima, da se prijavijo na ustrezne dolžnosti. Z vsakim prijavljenim
Omejitve veljajo le pri mestih z zamenjavo in razpisom. se bomo na informativnem dnevu pogovorili. Kandidati se bodo pred od-
Država članica v celoti plača stroške napotenih častnikov in podčastnikov, zagotavlja hodom v tujino usposabljali po posebnem programu, poudarek pa bo na
spoznavanju Natovih procedur in pravil, vojaške terminologije ter struktur in
nacionalna varnostna potrdila ter ustrezen kader, ki izpolnjuje pogoje za zasedbo
doktrinarnih podlag ter splošnem jezikovnem usposabljanju.
dolžnosti glede na čin (odstopanje za čin, praviloma povišan v mandatu), izpol-

18 S LO V E N S K A V O J S K A
 V dveh letih nameravajo prodati
za šest milijard nepremičnin
Leta 1991 je MO od JLA prevzelo 41 vojašnic, in sicer vojašnico Jedin-
Na tiskovni konferenci na Ministrstvu za obrambo sta v torek,

S p re m l j a m o
vojašnic, 77 skladišč, 25 pomožnih ščica, v Gornji Radgoni, Melju, na
objektov na letališčih in letališč, 31 16. marca, vodja Urada za logistiko mag. Zvonko Kremljak in Blokah, Kozini in v Škofji Loki ter dele
vadišč ter strelišč, 188 objektov na vodja Službe za gospodarjenje z nepremičninami Miroslav Rau- vojašnic v Tolminu, Ajdovščini, Ribni-
meji in 93 drugih nepremičnin. 42 ter predstavila stanje na področju nepremičnin, ki jih upravlja ci in Črnomlju, sedem domov JLA, 13
odstotkov nepremičnin so pred- Ministrstvo za obrambo. Leta 1991 je MO z ustavnim zakonom skladišč, več kot 100 stražnic in pet
stavljali objekti na meji, 17 odstotkov prevzelo premoženje JLA, in sicer 455 objektov, 5600 hek- drugih objektov. »Premoženje, ki za
skladišča, devet odstotkov vojašnice, tarov površin ter 8107 stanovanj. Od tega ima danes MO še 37 MO ni perspektivno, najprej ponudi-
sedem odstotkov vadišča in strelišča, odstotkov premoženja, v letih 2004 in 2005 pa namerava pro- mo drugim ministrstvom. Tako smo
pet odstotkov letališča s pomožnimi dati 149 stanovanj in 228 objektov in površin ter tako zaslužiti veliko objektov predali Ministrstvu za
objekti, 20 odstotkov premoženja pa približno šest milijard tolarjev. šolstvo, Ministrstvu za notranje zade-
druge nepremičnine. Glede na po- ve in Ministrstvu za kulturo, odvisno
vršino je bilo največ, in sicer 62 odstotkov, vadišč ter strelišč, 14 odstotkov od njihovega zanimanja,« je dejal mag. Kremljak.
skladišč, 11 odstotkov je bilo letališč s pomožnimi objekti, devet odstotkov po Slovenska vojska je največji uporabnik službenih stanovanj, je pojasnil
površini so obsegale vojašnice. »47,9 odstotka nepremičnin je neperspektiv- Rauter. »Izračunali smo, da bomo potrebovali 1010 službenih stanovanj, od
nih lokacij, ki še niso prodane. Premoženje bomo prodajali v skladu z letnimi tega je 750 stanovanj že zasedenih, praznih je 260, vendar trenutno niso
načrti. Kar ne bomo prodali letos, bomo načrtovali za prodajo leta 2005. vseljiva, saj jih je treba obnoviti.« V Ljubljani je 287 zasedenih in 68 praznih
Glede na površino nameravamo prodati 12,6 odstotka premoženja,« je po- stanovanj, v Kranju je zasedenih 50 službenih stanovanj, praznih pa šest, v
jasnil mag. Kremljak. MO je do letos prodalo 9,9 odstotka premoženja, kar Postojni je 136 zasedenih ter 67 praznih stanovanj, v Ankaranu je deset služ-
pomeni 2,6 odstotka glede na površino. 2,4 odstotka nepremičnin, torej 0,3 benih stanovanj, prazna so tri, v Cerkljah ob Krki je 119 stanovanj zasedenih,
odstotka glede na površino, je bilo vrnjenih v denacionalizacijskih postopkih. praznih pa 37, v Celju je 30 službenih stanovanj, praznih je 11, v Mariboru
Devet odstotkov nepremičnin oziroma 1,8 odstotka glede na površino pa je je 118 službenih stanovanj, praznih je 68. MO je leta 1991 podedovalo 8107
bilo s sklepom vlade predano drugim vladnim organom. Slovenska vojska in stanovanj, od tega jih je bilo 6000 prodanih po stanovanjskem zakonu, zdaj
Ministrstvo za obrambo uporabljata približno 140 objektov s površino 46,9 jih ima še 1850. 750 jih zasedajo uslužbenci, 260 je praznih, 450 jih za-
milijona kvadratnih metrov. sedajo tisti, ki imajo sklenjene pogodbe za nedoločen čas, za približno 200
Mag. Kremljak je pojasnil perspektivnost glavnih vojašnic in letališč. »Ti pro- stanovanj pa potekajo postopki na sodiščih, saj so bila nasilno vseljena ali
grami se spreminjajo z načrtom razvoja. Zapustili bomo vojašnice na Ptuju, vseljena z nezakonitimi odločbami.
v Ilirski Bistrici in Šentvidu. P
Mariboru in z denacionaliza
predviden za prenos k Minis Perspektivnost glavnih
center, drugi del pa bi bil na vojašnic in letališč
be schengenske meje. Voja
v Apačah in bližine Vojašnic
investicije je prodaja držav
MO, je pojasnil mag. Kremlja
tos načrtujemo prodajo pre-
moženja v vrednosti šest
milijard tolarjev. Glede
na to načrtujemo gradnje
in obnovitve.«
Cilji razvoja infrastrukture o
leta 2004 do 2010 so preob
likovanje infrastrukture gled
na potrebe in standarde po
ne vojske, izboljšanje vojašk
frastrukture ter zmanjšanje š
in lokacij vojaških objektov,
uporablja SV. Zato namerav
prodati ali oddati v najem de

S LO V E N S K A V O J S K A 19
 Obisk direktorja URSZR v Albaniji
Z a š č i t a i n re š e v a n j e

Namen obiska je bil podrobneje se sistem. Ogledala si je nacionalni ope-

seznaniti s sistemom varstva pred
Na povabilo direktorja Direktorata za ukrepanje in koordinacijo v rativni center, profesionalno gasilsko
naravnimi in drugimi nesrečami v
primeru naravnih in drugih nesreč Republike Albanije je od 6. do brigado v mestu Berat, ki je približno
Albaniji, predvsem z gasilstvom, ter
9. marca direktor Uprave RS za zaščito in reševanje z delegacijo 80 kilometrov južno od Tirane, in se
se pogovoriti o možnostih sodelova-
obiskal pristojne ustanove za varstvo pred naravnimi in drugimi srečala z namestnikom ministra za
nja med državama na tem področju.
nesrečami v Albaniji. lokalno samoupravo in decentrali-
Za varstvo pred naravnimi zacijo ter perfektom regije
in drugimi nesrečami je v Berat.
Albaniji odgovorno Minis- V razgovorih so albanski
trstvo za lokalno samo- predstavniki izrazili zani-
upravo in decentralizacijo, manje za tesnejše sodelo-
v okviru katerega sta vanje tako pri izmenjavi
organizirana Direktorat za informacij in izkušenj, ob-
ukrepanje in koordinacijo v likovanju ter pripravi na-
primeru naravnih in drugih črtov zaščite in reševanja
nesreč ter Gasilsko-reševal- na državni ter lokalni ravni
na služba. kot tudi pri izobraževanju in
Direktorat je pod neposred- ozaveščanju mladih v šo-
nim nadzorom ministra, ki lah ter drugih prebivalcev,
ob naravnih nesrečah ali kako ukrepati ob nesrečah.
drugih kriznih razmerah Gostitelje je zanimala tudi
postane koordinator vseh zakonska urejenost podro-
aktivnosti pri ukrepanju ali čij v sistemu varstva pred
pa za to določi odgovorno naravnimi in drugimi nesre-
osebo. V okviru direktorata Ob kriznih razmerah večjih razsežnosti se v Nacionalnem operativnem centru sestanejo čami v Sloveniji, predvsem
delujeta Sektor za politiko predstavniki ministrstev, služb in organizacij, ki delujejo kot enotno koordinativno telo pravna urejenost sanacije
in načrtovanje ter Sektor na državni ravni. Informacijsko podporo operativnemu centru zagotavlja center za po nesreči in požarnega
za operativne zadeve. obveščanje, ki je operativen štiriindvajset ur na dan. sklada. Najbolj pa so se
Slednji vključuje Nacionalni zanimali za izobraževanje
operativni center (National Civil Emergency Centre), ki ob kriznih razmerah in usposabljanje albanskih gasilcev.
deluje kot enotno koordinativno telo, v katerem so predstavniki pristojnih mi- Direktorju Uprave RS za zaščito in reševanje se zdi pomoč pri izobraževanju
nistrstev, služb in organizacij. Operativnemu centru zagotavlja informacijsko in usposabljanju albanskih gasilcev mogoča. Opozoril je, da je ena od usme-
podporo center za obveščanje. Gasilsko-reševalna služba je pristojna za pre- ritev mednarodnega sodelovanja Slovenije prispevati k stabilizaciji in razvoju
ventivne dejavnosti, ki se nanašajo na požarno varnost v državi, za zakono- v Jugovzhodni Evropi tudi pri varstvu pred nesrečami. Slovenija bi lahko po-
dajo s področja gasilstva ter za koordinacijo gasilskih brigad na ravni regij in magala z izvajanjem programov usposabljanja albanskih gasilcev v Izob-
okrožij ter v nekaterih gospodarsko pomembnih podjetjih, kot so pristanišče raževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu. Pri tem je treba upoštevati
v Draču, mednarodno letališče v Rini in rafinerija kurilnega olja. V okviru Ga- omejene kadrovske, organizacijske in finančne zmožnosti. Obisk delegacije
silsko-reševalne službe je Uprave RS za zaščito in
Spoznavanje poklicne gasilske brigade Berat, njene vloge pri zagotavljanju požarne
predviden tudi izobraževalni reševanje v Albaniji je do-
varnosti v mestu Berat in okolici ter gasilskih sil in sredstev
center, v katerem bi se po- segel svoj namen. Sodelo-
leg gasilcev izobraževali in vanje obeh držav na podro-
usposabljali tudi pripadniki čju varstva pred naravnimi
drugih reševalnih služb, ki in drugimi nesrečami se bo
delujejo v sistemu. Izobraže- morebiti kmalu pokazalo v
valni center še ustanavljajo. obliki praktičnih aktivnosti,
Slovenska delegacija je na- torej pri usposabljanju
tančneje spoznala sistem albanskih gasilcev, ki bodo
varstva pred naravnimi in novo pridobljeno znanje o
drugimi nesrečami v Alba- gasilstvu koristno širili tudi
niji, vključenost državnih, doma.
regijskih in lokalnih ustanov Gregor Volaj
ter služb in pomembnejših
mednarodnih organizacij v

20 S LO V E N S K A V O J S K A
 Našemu prijatelju Vstopite v svet kulture!
Vojakinje in vojaki Slovenske vojske še vedno lahko iz-
Dragu Svetini koristite popust za ogled gledaliških predstav v Mestnem
gledališču ljubljanskem ob predložitvi službene izkaznice
v slovo ali drugega ustreznega dokumenta.

MGL – spored predstav za april 2004

Veliki oder MGL
19.30 Federico García Lorca: Dom Bernarde

S p re m l j a m o
Četrtek, 1. 4. Abonma B in izven
Alba
Petek, 2. 4. 19.30 William Shakespeare: Kar hočete Izven
19.30 Federico García Lorca: Dom Bernarde
Sobota, 3. 4. Abonma vikend in izven
Alba
Torek, 6. 4. 19.30 Aleksander Sergejevič Gribojedov: Gorje Abonma študentski b in
pametnemu izven – predpremiera
19.30 Aleksander Sergejevič Gribojedov: Gorje Abonma mladinski 2 in
Sreda, 7. 4. pametnemu izven – predpremiera
20.00 Aleksander Sergejevič Gribojedov: Gorje
Bil je tako lep zimski dan. Vzšlo je jutro, nebo je klicalo. Potem pa ... Četrtek, 8. 4. Premiera
pametnemu
19.30 Aleksander
Težko je verjeti, toda resnica je neusmiljena, praznina nenadomestlji- Sergejevič Gribojedov: Gorje
Petek, 9. 4. Abonma repriza in izven
pametnemu
va. Človek, ki smo ga poznali kot prijatelja, marljivega, doslednega in Sobota, 10. 4. 19.30 Reko Lundàn: Vedno se kdo izgubi Izven
prizadevnega, je odšel.
19.30 Federico García Lorca: Dom Bernarde
Torek, 13. 4. Abonma klasika 1 in izven
Odšel je od nas in, kar nas najbolj boli, odšel je veliko prezgodaj. Alba
Veliko bi si še lahko povedali, kot vselej, ko smo se srečali. Veliko se Sreda, 14. 4. 19.30 Edward Albee: Kdo se boji Virginie Woolf Abonma O in izven
19.30 Aleksander Sergejevič Gribojedov: Gorje
bomo še pogovarjali, smo si mislili. Četrtek, 15. 4. Abonma mladinski 1 in Izven
pametnemu
Z Dragom smo izgubili dobrega prijatelja. Bil je pokončna osebnost Petek, 16. 4. 17.30 Avtorski projekt Gregorja Čušina: Hagada Izven
19.30 Reginald Rose: Dvanajst jeznih mož Izven
z izrazitim občutkom za soljudi, izjemno topel človek. V vseh letih
19.30 Aleksander Sergejevič Gribojedov: Gorje
sodelovanja nam je nazorno pokazal, kakšno je polno življenje. To je Sobota, 17. 4. Abonma sobota in izven
pametnemu
življenje ljubezni, trdega dela in skrbi za druge. Ponedeljek, 19. 4. 19.30 Reginald Rose: Dvanajst jeznih mož Abonma študentski A in izven
Čeprav mu je trdo delo pomenilo veliko, to ni bila njegova edina
19.30 Aleksander Sergejevič Gribojedov: Gorje
Torek, 20. 4. Abonma študentski D in izven
življenjska vrednota. Življenjsko vedrino je iskal tudi drugje, v krogu pametnemu
15.30 Bernard Shaw: Pigmalion Izven
enako mislečih. Sreda, 21. 4. 19.30 Bernard Shaw: Pigmalion Izven
Ljubil je nebo. Bil je velik letalski navdušenec, človek nenavadnih Četrtek, 22. 4. 19.30 Edward Albee: Kdo se boji Virginie Woolf Abonma M in izven
preobratov in ironičnih domislic. Lahko je govoril s pravim igralskim Petek, 23. 4. 19.30 Federico García Lorca: Dom Bernarde Abonma petek in izven
Alba
žarom, znal nas je navdušiti. Od njega se je človek mimogrede na-
19.30 Aleksander Sergejevič Gribojedov: Gorje
lezel mladostne neugnanosti, človeku je nevede zlezel pod kožo. S Sobota, 24. 4. Izven
pametnemu
svojim smehom in dobro voljo je zaznamoval naše delo ter življenje. Abonma sreda popoldan
Sreda, 28. 4. 15.30 Edward Albee: Kdo se boji Virginie Woolf in izven
Za seboj je pustil lep spomin, ki ne bo obledel, njegov smeh bo še Četrtek, 29. 4. 19.30 Michael Hollinger: Svetniki Izven
naprej odmeval v naših srcih.
Bil je naš Drago. Vesel, prijazen, radodaren. Drago, ki ni znal reči ne, Mala scena MGL
če si iskal ustrežljivo roko. Bil je dober človek, odprtega srca in duha, Sobota, 3. 4. 20.00 Karen Ellison: Harry in Sam se pogovarjata Izven
kakršnih je malo. Ponedeljek, 5. 4. 20.00 Caryl Churchill: Kloni Izven
Vedno je bil človek svojega časa. Nikoli včerajšnji, nikoli jutrišnji, Sreda, 7. 4. 20.00 Caryl Churchill: Kloni Izven
vedno današnji, na grebenu dneva. Njegovo življenje niso dnevi, ki Torek, 13. 4. 20.00 Ronald Harwood: Na čigavi strani Izven
Sreda, 14. 4. 20.00 Tena Štivičić: Spet ta nedelja! Izven
so minili, temveč dnevi, ki se jih bomo z veseljem spominjali. Težko je
Sobota, 17. 4. 20.00 Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja Izven
najti besede, ki bi opisale občutke žalosti ob slovesu. Kakor plamen
Ponedeljek, 19. 4. 20.00 Karen Ellison: Harry in Sam se pogovarjata Izven
sveče ponoči na prostem vse le še bolj zatemni, tako zatemni pomen
Torek, 20. 4. 20.00 Caryl Churchill: Kloni Izven
besed v nas in tisoč vprašanj ostaja brez odgovorov.
Četrtek, 22. 4. 20.00 Avtorski projekt Gregorja Čušina: Hagada Izven
In kot pravi John Donne: Noben človek ni kot otok, povsem zase,
Petek, 23. 4. 20.00 Caryl Churchill: Kloni Izven
povsem sam. Vsak človek je del celine, del kopne zemlje. Če valovi
morja odplavijo le grudo te zemlje, je celine manj, prav tako, kakor da Vstopnice lahko kupite pri blagajni MGL vsak delovnik od 12. do 18. ure ter uro
je bil to le majhen rtič, ali prav tako, kakor da je bilo to posestvo tvojih pred predstavo. Druge informacije dobite na telefonski številki (01) 251 08 52.
prijateljev ali celo tvoje. Ob odhodu vsakega človeka je tudi mene Gostovanja:
manj, kajti vključen sem v to človeštvo. In zato nikdar ne pošiljaj • četrtek, 1. april, ob 19. uri: Hagada, Ljubljana, Fakulteta za elektrotehniko;
vpraševat, komu zvoni … • četrtek, 15. april, ob 20. uri: Prizori iz zakonskega življenja, Ajdovščina,
Pogrešali ga bomo, toda v naših srcih bo za vedno ostal z nami, tam Kulturni dom Ajdovščina;
pod oblaki! • sreda, 21. april, ob 20. uri: Harry in Sam se pogovarjata, Šentjanž v Rožu,
Pripadniki 15. brigade vojaškega letalstva Kulturni center Šentjanž v Rožu;
• četrtek, 22. april, ob 20. uri: Vedno se kdo izgubi, Pliberk, Dom kulture.

S LO V E N S K A V O J S K A 21
Iz vojaškega življenja

Navdušeni prostovoljci na
zaključnem terenskem usposabljanju
Vrhunec 13-tedenskega usposab- ga lahko primerjali s prvo fazo ob-
ljanja prve generacije prostovoljcev Tri mesece po lanski odločitvi vlade, da ukine obvezno veznega služenja vojaškega roka,
je bil med 15. in 19. marcem na služenje vojaškega roka, so v Slovenski vojski uvedli institut pri čemer je bila ta krajša, saj zdaj
terenu ob strelišču Bač, končali pa prostovoljnega služenja, s katerim slovenskim državljanom usposabljanje traja po šest ur na
ga bodo z zaključnim preverjanjem omogočajo pravico do usposabljanja pri obrambi države. Na dan. Več prostega časa, ki ga imajo
91 kandidatov, ki bo od 30. marca prvi nabor se je uspešno prijavilo 98 vojakov prostovoljcev, ki jih prostovoljci med tednom in zaradi
do 1. aprila v vipavskem Centru za po programu temeljnega vojaškostrokovnega usposabljanja v prostih koncev tedna, omogoča, da
usposabljanje. Le dva tedna pozneje okviru vipavskega Centra za usposabljanje urijo v vojašnicah v je njihovo delo s poveljniki oddelkov
bo v učne skupine prišla nova gene- Postojni, Murski Soboti, Novem mestu in na Bohinjski Beli. intenzivnejše, poglobljeno, boljša
racija prostovoljcev, za katero so že je tudi kondicijska pripravljenost,«
dobili prijave 61 kandidatov in devetih kandidatk. Prostovoljno služenje ocenjuje poveljnik učne skupine iz Novega mesta, v kateri je 27 vojakov
vojaškega roka je po dolžini in obsegu enako predhodnemu temeljnemu prostovoljcev, poročnik Iztok Janc.
vojaškostrokovnemu usposabljanju, ki ga morajo opraviti kandidati za po- Usposabljanje prve generacije vojakov prosto-
klicno opravljanje vojaške službe brez odsluženega vojaškega roka. Tako voljcev je po vseh učnih skupinah potekalo brez
se morajo prostovoljci na služenju vojaškega večjih zapletov. »Na Bohinjski Beli smo bili pred
roka v treh mesecih naučiti preživetja na bojišču prihodom 25 prostovoljcev nekoliko v dvomih,
in opravljanja bojnih nalog v različnih razmerah. saj gre za prvo usposabljanje te vrste pri nas.
Obvladati morajo splošne vojaške predpise, po- Pokazalo se je, da je bilo težav manj in smo jih
strojitvena pravila, streljanje z osebnim orožjem večinoma lahko hitro rešili. Zaradi zimskih raz-
in taktične postopke. Učijo jih tudi osnov RKBO, mer smo morali namreč prilagajati učni načrt,
zvez, inženirstva, sanitete in drugih znanj, velik saj nekaterih vsebin v globokem snegu nismo
poudarek je na fizični kondiciji. »Usposabljanje mogli uresničiti po predvidenem časovnem na-
se razlikuje od tistega, ki smo ga imeli v Slo- črtu. Zadovoljni smo z obsegom učnih sredstev, ki jih imamo precej več kot
venski vojski za obvezne nabornike. Morda bi med usposabljanji obveznih nabornikov,« je potek usposabljanja komentiral

22 S LO V E N S K A V O J S K A
poveljnik učne skupine na Bohinjski Beli poročnik Miloš Jenko. Prostovoljci
naj bi tako imeli kar za polovico več manevrskega in ostrega streliva, kot so
ga imeli vojaški obvezniki.
Pridobljeno znanje so morali vojaki prostovoljci
pokazati in povezati na enotedenskem usposab-
ljanju na terenu na Baču, ki je pomenil zadnjo pri-
pravo pred zaključnim preizkusom v Vipavi. Tam
bodo morali pokazati, da so sposobni preživeti
na bojišču, pokazati bodo morali precej vojaških
veščin, ki so jih oblikovalci programov usposab-
ljanj nedavno pripravili za poklicno Slovensko
vojsko. »Po postavitvi tabora in določitvi dežurne
službe so imeli vojaki prostovoljci prva dva dneva
dopoldne streljanje, popoldne so se urili v inženirstvu. Tretji dan so imeli do-
poldne streljanje, popoldne pa taktične vsebine. Četrti dan so premikanje
po bojišču in inženirstvo vadili ves dan, zvečer so imeli nočno streljanje, v
katerem so se preizkusili tudi zadnji dan tabora,« je vsebine na terenu povzel
poveljnik tabora in učne skupine iz Postojne poročnik Ivan Simčič. Dodal je,
da je bilo terensko usposabljanje kljub idealnim vremenskim pogojem precej
zahtevno. »Usposabljal sem obvezne nabornike in nedavno kandidate za za-
poslitev v Slovenski vojski. Usposabljanje vojakov prostovoljcev na služenju
vojaškega roka poteka zelo dobro, saj so ti samostojni in ubogljivi, disciplina
je odlična, zato je tudi manj ukazovanja. Na terenu delo poteka po progra-
mu, zato težko primerjam usposobljenost učnih skupin. Disciplina, kot sem
opazil, je povsod dobra, homogenost vodov je precejšnja, tudi pri jutranjem
postroju ni opaznejših razlik med skupinami. Konkretne razlike bodo vidne v
Vipavi, kjer se bo, upam, 18 Postojnčanov odlično izkazalo.«
Pomembna značilnost vojakov prostovoljcev je,
kot je poudarila tudi poveljnica učne skupine iz
Murske Sobote, poročnica Nataša Tominšek,
njihova velika motiviranost. »Enaindvajset voja-
kov prostovoljcev v Murski Soboti je poveljujoče
spraševalo predvsem v začetnem teoretičnem
delu usposabljanja. Takrat so popoldne pogosto
hodili po dodatno literaturo s področij, ki so jih po-
sebej zanimala. Zdaj intenzivno pridobivajo fizič-
no kondicijo, pri čemer uporabljajo atletsko stezo,
pehotne ovire, nogometno in košarkarsko igrišče v vojašnici, omogočili smo
jim tudi uporabo fitnesa v centru mesta.«
V Murski Soboti tako usposabljanja ni prekinil niti eden od vojakov prosto-
voljcev, od skupaj 98 prijavljenih prostovoljcev pa jih je odstopilo sedem.
Razlogi za odstope so bili osebni ali zdravstveni. »Vojaki prostovoljci na
služenju vojaškega roka so imeli pred prihodom močno željo, da bi spoznali
poklic vojaka, vojaški sistem in sredstva. Želeli so si novih dogodivščin in
preizkusa, ali so primerni za to delo. Kar tri četrtine jih razmišlja o zaposlitvi
v vojski oziroma policiji, v kateri je pogoj za zaposlitev odsluženi vojaški rok.
Prostovoljno služenje je ustrezen instrument, da na nezavezujoč način preiz-
kusijo vojaško življenje,« je dejal poročnik Janc iz Novega mesta.
V vseh učnih skupinah so že pripravljeni na prihod nove generacije vojakov
prostovoljcev, tudi deklet, ki bodo imela v vseh vojašnicah ločene prostore.
Kot so dejali poveljniki učnih skupin, bodo pri naslednjih usposabljanjih stre-
ljanje poskušali razdeliti na več krajših terenov, posamezni poveljniki pa so
izrazili tudi željo, da bi prostovoljce opremili z opremo bojevnika 21. stoletja
in jim predstavili enote Slovenske vojske. Program prostočasnih dejavnosti
bodo v nekaterih vojašnicah obogatili.
Meta Grmek
Foto: Bruno Toič
Kristijan Filipovič, 21 let, Šentjernej:
Za prostovoljno služenje v Novem mestu sem se odločil, ker želim pridobiti
Iz vojaškega življenja
izkušnje. V vojski bi se tudi zaposlil, najraje v pehoti, vendar se za pogod-
benega vojaka nisem takoj javil, ker sem končeval šolanje na višji prometni
šoli. Posebej privlačno je delo v tujini, saj so možnosti za napredovanje večje.
Usposabljanj je veliko. V našem programu je najbolj zanimiv teren, sicer pa
me je navdušila tudi RKBO. Teren na Baču je odličen, saj imamo več prostora
kot na poligonu ob matični vojašnici, streliva je kar nekaj. Z usposabljanjem
sem zadovoljen, sicer pa sem že prej veliko vedel, ker berem vojaške revije in
gledam dokumentarne filme.
Avguštin Marko, 23 let, Podturn pri Dolenjskih toplicah:
Moja podoba o vojski je bila pred prihodom nekoliko drugačna od zdajšnje,
saj sem si predstavljal, da bo več fizičnih naporov in bolj strogi poveljniki, ki
nas bodo urili tudi v psihičnih naporih. Z usposabljanjem sem zadovoljen, ne-
kaj manjših težav sem imel pri laserskem trenažerju za urjenje strelcev noptel,
vendar so mi poveljnik oddelka in kolegi pomagali. Poveljujoči so pravični in
mislim, da se naša zavzetost za delo kaže v njihovem odnosu do nas. V Novo
mesto sem prišel, ker me zanimajo orožje, terensko delo in delo v kolektivu.
Prošnjo za zaposlitev sem oddal v vojsko in policijo, raje pa bi delal v vojski.
Aleks Draksler, 21 let, Podrečje:
V vojski se želim zaposliti, ker je delo dinamično, polno adrenalina in poteka
v naravi. Prošnjo za zaposlitev sem že oddal in upam, da bom šel čim prej v
Vipavo na drugo fazo usposabljanja. Rad bi bil v 10. motoriziranem bataljo-
nu, ki sodeluje v tujini. Usposabljanje prostovoljcev je dinamično in približno
takšno, kot sem si ga predstavljal. Naučili smo se tudi precej pozitivnega,
kar manjka v civilnem življenju, kot na primer delo v kolektivu, poslušnost in
uigrano skupinsko delo. Upam, da bo naša enota na zaključnem preverjanju
v Vipavi dosegla odlične rezultate. Takrat bomo Postojnčani tekmovali z dru-
gimi učnimi skupinami, ves čas pa tekmujemo tudi med seboj.
Jure Hrovat, 22 let, Žalec:
Na začetku smo razmišljali, da bi bil program lahko malo drugačen, zdaj pa
se mi usposabljanje iz tedna v teden zdi zanimivejše. Ne le vojaške vsebine,
tudi način življenja, ki smo si ga malo popestrili. Kolegu smo na zaledene-
lem parkirišču premaknili avto, tako da je bil narobe parkiran. Za prihod na
Bohinjsko Belo sem se odločil, ker kot študent pavziram in je bivanje v vojski
avantura. Zdaj me zaposlitev v SV še bolj zanima kot prej, predvsem delo na
tankih ali vozilih. Študiram pravo, zato moram razmisliti, ali bi morda študiral
ob delu.
Bojan Lackovič, 22 let, Maribor:
Študiram angleščino in sociologijo, od nekdaj pa me je zanimal vojaški po-
klic. Zdaj ne vem, kaj naj naredim. V vojski smo se veliko naučili, včasih je
bilo precej naporno. V Murski Soboti so nas naučili reda in hitrega odzivanja.
Malo prej se je vžgal ogenj in se začel širiti. Kak ducat vojakov nas je v trenut-
ku z metlami skočilo nanj, da smo ga pogasili. Vesel sem, da sem spoznal
vojaško življenje, organizacijo, postrojila itn. Mislim, da se SV razvija v pravo
smer, spremembe pa se kažejo tudi pri našem usposabljanju, pri čemer ni
pomembno nič drugega kot znanje. Z namestitvijo, prostočasnimi dejavnost-
mi in hrano sem zadovoljen.
Leon Casar, 19 let, Murska Sobota:
Na možnost, da bi prekinil prostovoljno služenje, nisem nikoli pomislil. Zanj
smo se odločili sami, zato je prav, da zdržimo do konca. Najbolj si želim, da
bi se zaposlil v specialni enoti policije, morda tudi v vojski. Med usposablja-
njem imamo z domačimi bolj malo stikov, predvsem ob koncih tedna. Takrat
sva skupaj tudi s punco, ki je na mojo odločitev, da pridem sem, kar ponosna.
Med tednom gremo v prostem času običajno v mesto na pijačo, alkohola pa
v vojski ne pijem, saj bi zagotovo sledila kazen. Kaznovan še nisem bil, neka-
teri pa že. Če niso prav pospravili postelje, jim jo je poveljnik razmetal in vajo
so morali ponoviti. Zame je bilo na začetku težko jutranje vstajanje.
S LO V E N S K A V O J S K A 2 3
 Slovenija bo leta 2005
predsedovala OVSE
S t ro k o v n e t e m e

Priprave za predsedovanje OVSE leta 2005 in delovanje v Trojki v letih 2004 in 2006 že potekajo
Slovenija je prevzela nalogo pred- Za Slovenijo je uspeh Ministrskega
Slovenija v OVSE sodeluje od marca 1992 in delovanju te
sedovanja Organizaciji za varnost sveta že to, da je sprejel številne do-
organizacije v svoji zunanji politiki namenja precejšnjo podporo.
in sodelovanje v Evropi (OVSE) z od- kumente oziroma odločitve, ki bodo
Sodelovanje v OVSE nam zagotavlja predvsem vključenost
ločitvijo Ministrskega sveta OVSE de- dolgoročno vplivale na delo OVSE in
v procese krepitve varnosti in sodelovanja, medsebojnega
cembra 2002. Med uresničevanjem bodo krepile vlogo organizacije na
zaupanja in preventivne diplomacije.
temeljnih zunanjepolitičnih ciljev, da številnih področjih. Odločitve bodo
postane članica Evropske unije in precej opredelile tako delo OVSE v pri-
zveze Nato, je naša država tudi pred- hodnje kot predsedovanje naše drža-
sedovanje OVSE opredelila kot eno od ve tej organizaciji. Vemo tudi, da OVSE
zunanjepolitičnih prednostnih nalog ni uspelo rešiti nekaterih za stabilnost
do leta 2007, saj to pomeni politično in varnost pomembnih vprašanj, na
promocijo Slovenije v svetu. Pričaku- primer v Moldaviji ter Gruziji. Nepo-
jemo, da bosta uspešno predsedo- pustljivost Rusije glede njene vojaške
vanje in delovanje v tako imenovani navzočnosti in političnega vpliva ter
Trojki Sloveniji potrdila status aktivne nepopustljivost Zahoda Rusiji na teh
ter kredibilne države, ki bo sposobna strateško pomembnih točkah sta
prevzeti odgovornost in prispevati zmanjšali možnosti za pogajanja v
k reševanju vprašanj stabilnosti in spore vpletenih strani. Zastoj glede
varnosti ter sodelovanja na območju regionalnih izjav o Gorskem Karaba-
delovanja OVSE in v širšem prostoru. hu, Moldaviji, Gruziji in Srednji Aziji
Institucionalna zasnova OVSE, oblike pomeni, da bodo delo nadaljevali pri
njenega delovanja, posebni postopki izhodiščih iz leta 1999. Odločitve Mi-
odločanja, ki so poleg formaliziranih nistrskega sveta in procesi na območ-
Predsedujoči OVSE leta 2004 bolgarski zunaji minister Solomon
postopkov precej zasnovani na ne- ju delovanja OVSE omogočajo, da
Passy in dr. Dimitrij Rupel, zunanji minister Slovenije, ki prevzema
formalnih konzultacijah, različne ugotovimo nekaj nerešenih vprašanj,
predsedovanje OVSE leta 2005
dejavnosti in predvsem multilateralni za katera lahko predvidevamo, da jih
okvir pomenijo priložnost za uresničevanje interesov tudi po obsegu manjših bomo pri svojem delu upoštevali tudi na Ministrstvu za obrambo.
diplomacij in njihovo neprimerljivo večjo vlogo, kot je njihova realna moč.
Delovanje v Trojki, v kateri so trenutno predsedujoča, lani predsedujoča in Smernice OVSE
prihodnje leto predsedujoča država, leta 2004 in predsedovanje OVSE leta Sprejetje Strategije OVSE proti grožnjam varnosti in stabilnosti v 21. stoletju
2005 bosta omogočila uresničevanje političnih, varnostnih ter gospodarskih je najpomembnejša odločitev Ministrskega sveta. Strategija je prvi takšen
interesov skozi multilateralni okvir OVSE in boljšo razpoznavnost na drugih dokument OVSE, ki označuje prehod organizacije v tretjo razvojno fazo.
političnih področjih. Predsedovanje Slovenije OVSE ni več le izziv za poveča- Dokument določa vire ogrožanja, in sicer meddržavne ter notranje spore,
nje vpliva in vključenosti v procese in dogajanja prek dela v OVSE, temveč se terorizem, organizirani kriminal, diskriminacijo, nestrpnost in ekonomske de-
mora pri tem dokazati še kot nova članica Evropske unije in zveze Nato. Za javnike, ki prispevajo k nestabilnosti, ter posebne varnostnopolitične grožnje.
uspeh so najpomembnejši dobra volja, inovativen pristop, ustvarjalne zamis- Poleg tega dokument potrjuje instrumente za soočenje OVSE z njimi, kot jih
li in primerne kadrovske, organizacijsko-tehnične ter finančne rešitve. predvidevata tudi Listina za evropsko varnost in Program za kooperativno
varnost iz leta 1999. Strategija OVSE predvideva tudi tesnejše sodelovanje
Usmeritve in naloge za prihodnje obdobje z drugimi mednarodnimi organizacijami, in sicer z OZN, Evropsko unijo,
Procesi v OVSE leta 2003, ko je organizaciji predsedovala Nizozemska, zvezo Nato ter Svetom Evrope, in institucijami ter nevladnimi organizacijami.
so bili zelo dinamični in vsebinsko različni. Rezultat tega so tudi nekatere Kljub temu in ne glede na naravo OVSE moramo vendarle upoštevati, da so
odločitve Ministrskega sveta na decembrskem zasedanju v Maastrichtu, ki strategijo predlagale Združene države Amerike in Ruska federacija in da je
določajo smernice za nadaljnje delo organizacije. Te so že opredelile naloge pri njenem oblikovanju pomemben predvsem kompromis med tema silama.
Bolgarije, ki letos predseduje OVSE, še bolj pa bodo opredelile vsebino, obli- Strategija neposredno usmerja številne vidike nadaljnjega razvoja OVSE,
ke in dinamiko predsedovanja Slovenije leta 2005. Zunanji minister Bolgarije določa precejšnje spremembe v namenu, organizaciji in vsebini delovanja
je v svojem nagovoru poudaril, da je pred organizacijo veliko nalog, za katere organizacije ter napoveduje spreminjanje veliko njenih dosedanjih instru-
bo letos mogoče določiti poti za njihovo uresničevanje. mentov delovanja.

24 S LO V E N S K A V O J S K A
Že na prvem zasedanju Trojke januarja je slovenski minister za zunanje zadeve sodi v okvir OVSE. Popravljeni sporazum iz leta 1999 je omogočil pristop novih
dr. Dimitrij Rupel poudaril, da si »Slovenija želi in si bo prizadevala za to, da bi članic z območja OVSE, vendar še ne velja, ker ga niso podpisale vse države
strategija OVSE proti grožnjam varnosti in stabilnosti v 21. stoletju čim prej za- podpisnice. Države zveze Nato namreč ratifikacijo pogojujejo s popolnim
živela v praksi, kar bi po slovenskih ocenah pripomoglo k učinkovitosti OVSE«. umikom ruske vojske iz Moldavije in Gruzije. Po drugi strani Rusija meni, da
Iz strategije izhaja tudi veliko drugih odločitev Ministrskega sveta, ki pome- bo sporazum s širitvijo zveze Nato dodatno izgubil svoj prvotni namen in da bo
nijo smernice za nadaljnje delo in opozarjajo na obsežnost nalog, ki jih bo nova širitev zveze Nato usodno vplivala na CFE. Sporazum namreč temelji na
morala večinoma opraviti ali usklajevati Slovenija med svojim predsedniškim dogovoru nacionalnih in regionalnih maksimumov orožja v bipolarnem obdo-

S t ro k o v n e t e m e
mandatom oziroma med delovanjem v Trojki. Te odločitve se nanašajo na boj bju. Z letošnjim vstopom sedmih držav v zvezo Nato, od katerih so tri nekdanje
proti trgovini z ljudmi, na krepitev strpnosti in nediskriminacije, nadzor uporabe članice Varšavskega pakta, štiri pa niso podpisnice CFE, naj bi ta dokončno
prenosnih zračnih bojnih sistemov, nadzor in uničevanje presežkov konvenci- izgubil veljavo. Temeljna razmerja in spoštovane dogovorjene omejitve za
onalnega streliva in razstreliva ter pomoč skupne ravni dovoljene vojaške tehnike
državam pri tem, na varnost potnih listin, bodo precej porušeni v korist zveze
izboljšanje dela na terenskih operacijah Nato. Z vstopom Slovaške, Bolgarije in
oziroma misijah OVSE, strategijo na Romunije v zvezo Nato se bo namreč
ekonomskem in okoljevarstvenem po- pojavil presežek, in sicer 22.000 tankov,
dročju idr. 3300 oklepnih vozil ter več kot 2000 top-
Vse odločitve imajo neposreden ali po- niških orožij. Latvija, Litva in Estonija niso
sreden vpliv na stabilnost in varnost in jih podpisnice CFE, zato se Rusija boji, da
Slovenija sprejema kot zelo pomembne lahko zveza Nato na njihovem ozemlju
za uresničevanje svojih strateških ciljev. namesti karkoli.
Kljub temu bom podrobneje predstavil Stališča Slovenije do vprašanj, poveza-
tiste dejavnosti, ki imajo vojaško-politične nih s CSBM, temeljijo na opredelitvi naše
značilnosti. države, da si sama zagotavlja pomem-
Slovenija je nasledila ali je neposredna ben del lastne varnosti z večstransko
pogodbenica številnih mednarodnih obravnavo, mednarodnimi nadzornimi
konvencij o prepovedi, omejitvah in ureditvami, preprečevanjem nedovolje-
nadzoru orožja ter nevarnih snovi, in nega prometa z orožjem, preglednostjo
sicer Konvencije o prepovedi kemičnega idr. Slovenija glede tega ocenjuje OS in
orožja (CCW), Konvencije o prepovedi CFE kot zelo pomembna in želi k njima
ali omejitvi uporabe določenih vrst kon- pristopiti. OS naj bi ratificirala še letos,
vencionalnega orožja (CCW) in njenih CFE pa še nekaj časa ne bo veljal zaradi
štirih protokolov, Konvencije o prepovedi neizpolnjevanja istanbulskih obveznosti.
protipehotnih min (Ottawska konvenci- Kljub težavam je CFE najpomembnejši
ja), Kodeksa Evropske unije o prenosu dokument za evro-atlantsko varnost,
orožja, Konvencije o neširjenju jedrskega ker pomeni temelj krepitve zaupanja in
orožja in prepovedi drugih vrst orožja
za množično uničevanje, Konvencije o ve in razorožitve. Večina določil tega,
prepovedi biološkega orožja (BTWC), sicer še neveljavnega dokumenta je že
Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih upoštevana pri aktih dolgoročnega raz-
poskusov (CTBT), in iz teh dokumentov voja Slovenske vojske. Pomembne so
izhajajočih številnih obveznosti. ugotovitve, da Slovenija za zagotavljanje
Pomemben sklop vojaško-politične lastne varnosti na svojem ozemlju ne po-
dejavnosti OVSE so tudi drugi ukrepi in trebuje trajno stacioniranih tujih sil. Naša
mehanizmi za krepitev zaupanja in var- država tudi nasprotuje, da bi jo v okviru
nosti (CSBM), kot so pobude za varnostni sporazuma CFE obravnavali kot državo
dialog, Sporazum o konvencionalnih s krilnim statusom, kar bi ji zmanjšalo
vojaških silah v Evropi (CFE), Odprto prožnost začasnih okrepitev s tujimi
Ena od pomembnih aktivnosti OVSE na območju nekdanje SZ je
nebo (OS) in drugi. Nadzor oborožitve, silami v izrednih razmerah.
nadzor nad svobodo tiska
razoroževanje, transparentnost vojaških Ena od težav, ki jih zdaj poskuša rešiti
dejavnosti in izmenjevanje informacij so še vedno jedro aktivnosti OVSE, ne OVSE, je ogroženost letališč in letališke infrastrukture zaradi nedovoljene
glede na to, da se pozornost nekoliko preusmerja na politične vidike, torej na uporabe lahkih ter prenosnih zračnih oborožitvenih sistemov. Gre za od-
tranzicijo, človeške značilnosti, nadzor volitev idr. ločitev o prenosnih zračnih sistemih (Man-portable Air Defence Systems -
Večina teh pobud in sporazumov temelji na razmerjih iz časa bipolarne uredit- MANPADS). Nadzor izvoza, tranzita, uvoza in izvoza tega orožja je povezan
ve. Pogodbenice CFE so namreč nekdanje članice Varšavskega pakta in zveze z nadzornimi mehanizmi Dokumenta OVSE o osebnem in lahkem orožju
Nato, tako da je bil sporazum že na začetku »zastarel«, saj na splošno omejuje (Small Arms and Low Weapons - SALW). Glavna nevarnost je povezana
oborožitvene sisteme dveh nasprotujočih si vojaških zvez. Čeprav je pogodba z možnostjo dostopa terorističnih skupin do takega orožja, z organiziranim
samostojna, z vsemi posvetovalnimi in organizacijskimi mehanizmi vsebinsko kriminalom, nelegalnimi paravojaškimi enotami idr. Slovenija je na konferen-

S LO V E N S K A V O J S K A 2 5

S t ro k o v n e t e m e
OVSE s svojimi centri na območju nekdanje SZ nadzira tudi
spoštovanje človekovih pravic in pravic manjšin.
ci ZN-OVSE o vidikih nezakonitega trgovanja z osebnim in lahkim orožjem
v Jugovzhodni Evropi marca lani predstavila svojo pobudo o ustanovitvi
regionalne kontaktne točke za SALW.
Veliko varnostno, gospodarsko, okoljevarstveno in politično breme postajajo
presežki konvencionalnega streliva in razstreliva, saj jih je več milijonov ton.
Problem so v zahodnih državah že nekako rešili, niso pa ga v vzhodnoev-
ropskih državah. Belorusija in Ukrajina sta že uradno prosili za mednarodno
pomoč, pri čemer tudi OVSE prvič deluje kot koordinator in ponudnik pomoči
na tem področju. Pomoč se nanaša predvsem na ocene možnosti uničeva-
nja, uničevanje in izboljšanje varnosti skladiščenja teh sredstev. V forumih
OVSE, pri čemer je najpomembnejši forum za varnostno sodelovanje, se o
tem že pogovarjajo in se oblikuje mednarodna skupina strokovnjakov za
Belorusijo, kamor bo te dni svojega predstavnika poslala tudi Slovenija. To
bo ena najobsežnejših nalog, ki jih bo morala reševati naša država v letu
predsedovanja OVSE.
Precej verjetno je, da bomo morali še letos začeti usklajevanja priprav za
prenovitev oziroma dopolnitev Dunajskega dokumenta 99, Kodeksa ve-
denja, Dokumenta o SALW idr. Rezultat teh usklajevanj bi bil lahko razvoj
popolnoma novih nadzorovalnih instrumentov, na kar že kažejo razprave o
Dunajskem dokumentu 99. O teh vprašanjih v forumih OVSE države že pred-
stavljajo svoja nacionalna stališča.
Ne smemo pa pozabiti tudi zahtev po reformi OVSE. Razprava o reformi in
ciljih akterjev je povezana z umeščenostjo OVSE v evro-atlantski varnostni
sistem ter s tem povezanimi različnimi interesi bistvenih dejavnikov. Rusija
si želi OVSE kot regionalno, torej evropsko ali kvečjemu evrazijsko, varnost-
no organizacijo, ZDA pa si jo želijo le kot dopolnitev svojih že uveljavljenih
instrumentov. Evropska unija nima jasnega stališča, zato so konfliktni tudi
cilji. Zahodne države zagovarjajo optimizacijo dela OVSE, kakršna pač je,
Rusija pa se zavzema za spremenjeno vlogo OVSE v evro-atlantski varnostni
arhitekturi, pri čemer naj bi OVSE izvajala tudi mirovne operacije. Slovenija
meni, da sedanji institucionalni okvir OVSE ustreza vlogi organizacije v evro-
atlantskem prostoru. Večji poseg v zasnovo bi zahteval preveč političnega
napora, ki bi lahko postal nekonstruktiven. Tako za OVSE še naprej ostaja
najtežja naloga preseganje nasprotij med Vzhodom in Zahodom.
Regionalna problematika in konfliktne točke
Regionalna problematika je eno od najpomembnejših področij delovanja
OVSE, pri čemer so za Slovenijo posebnega pomena procesi in razmere v
Jugovzhodni Evropi ter na geopolitičnem Zahodnem Balkanu. Stališča Slove-
nije do težav na posameznih značilnih kriznih žariščih na območju delovanja
OVSE so precej jasna. Naša država je podprla lani decembra sprejeto izjavo
Ministrskega sveta o Jugovzhodni Evropi, v kateri je ocena o napredku stabil-
nosti demokratičnih institucij in izboljšanju odnosov med državami v regiji.
26 S LO V E N S K A V O J S K A
V izjavi je napisana tudi ugotovitev, da so organizirani kriminal, korupcija in
trgovanje z ljudmi resne ovire ter grožnja razvoju, stabilnosti in varnosti. Izjava
je oblikovana kot paket za celotno regijo, zato so nekatere države z njo ne-
zadovoljne. Tudi Slovenija ocenjuje, da procesi stabilizacije, demokratizacije,
gospodarskega razvoja in drugega v Jugovzhodni Evropi potekajo dobro in
da bo regija kmalu vključena v evro-atlantske integracijske procese. Prav tako
se naša država pridružuje stališčem Evropske unije in poudarja pomen so-
delovanja oblasti na Kosovu z UNMIK in oblastjo v Beogradu ter spoštovanja
sporazuma o državni meji med Srbijo in Črno goro ter Makedonijo.
Zaradi neposredne vpletenosti velesile Rusije je v zadnjem času zelo odmev-
no vprašanje Moldavije in samorazglašene Pridnestrske republike. Določila
istanbulskega dokumenta o umiku ruskega orožja se uresničujejo prepo-
časi. Čeprav je ruski Memorandum o temeljnih načelih državne ureditve
združene države, tako imenovani Kozakov načrt, nastal po posvetovanjih
s sprtima stranema, je predsednik Voronin izjavil, da je zanj Kozakov načrt
brez soglasja OVSE nesprejemljiv. Ruska stran meni, da je glede na to, da
memorandum ni podpisan zaradi pritiskov nekaterih držav in organizacij,
rešitev tega spora preložena za nedoločen čas. Stališče Slovenije je, da
spor ne bo rešen, dokler Rusija ne bo spodbudila obe strani k dogovoru in
izpolnila določila iz Istanbula. Podobno moramo gledati tudi na pričakova-
nje Moldavije, da ji bo Evropska unija ponudila alternativo z vidika njenega
približevanja EU. Slovenija podpira prizadevanja OVSE in posrednikov pri ob-
likovanju federalističnega koncepta politične rešitve v Moldaviji.
OVSE sodeluje tudi pri reševanju spora v Gruziji. Novo državo še vedno
vznemirjajo dve ruski vojaški bazi in gruzinsko-abhazijski in gruzinsko-juž-
noosetijski spor. Slovenija se zavzema za ohranitev miru na tem območju in
za nadaljevanje pogovorov za trajno rešitev vprašanja. Kaže, da bo Kavkaz
med našim predsedovanjem OVSE zelo aktualen, saj sta vprašanji Abhazije
in Južne Osetije v Gruziji težko rešljivi, predvsem zaradi negotovosti glede
zapiranja ruskih baz v Gruziji.
Glede Čečenije Slovenija meni, da je imela misija OVSE v Čečeniji v minulih
letih pozitivno vlogo predvsem na področju varovanja človekovih pravic in
humanitarne pomoči ter pri iskanju mirne rešitve spora. Poleg tega bi morali
misijo v Čečeniji po ruski prekinitvi njenega mandata obnoviti. Ta predlog
za rusko stran trenutno ni sprejemljiv, je pa bolj naklonjena humanitarnemu
uradu ECHO Evropske unije.
Gorski Karabah ostaja eden od največjih neuspehov OVSE. Rusija se zav-
zema za rešitev vprašanja s političnimi sredstvi, ker meni, da sta vodstvi
Armenije in Azerbajdžana najbolj odgovorni za ustrezno rešitev.
Dr. Filip Tunjić
Foto: arhiv www.osce.org
Slovenia has been an active participant in the OSCE since March 1992,
which is reflected in strong support of this organisation in Slovenian fo-
reign policy. Its involvement in this organisation results above all in its in-
tegraton in the processes of enhancement of security and cooperation,
mutual trust and preventive diplomacy. The decision od the Ministerial
Council of OSCE made in December 1992 was that Slovenia should take
over the Presidency of this organisation. We expect that successful fulfill-
ment of its duties and involvement in the so-called Troika will strengthen
Slovenia’s status of an active and reliable country, able to take over the
responsibility and actively participate in solving the questions concer-
ning stability and security within the OSCE sphere of activity as well as in
a broader sphere. The autor of the article, member ot the working group,
Filip Tunjič, PhD., presents to our readers the key questions and issues of
the OSCE agenda in the years 2004 and 2004.
 Obrambni sistem in kadri
od leta 1991 do 2003 (7. del)

S t ro k o v n e t e m e
Za analizo splošnega odnosa do so naštete skupine prej pridobile ali iz-
obrambnih sil so bili izbrani odgovori V sedmem nadaljevanju serije prispevkov Andreja Lovšina gubile s spremembami po letu 1990?
na nekatera vprašanja, postavljena Obrambni sistem in kadri od leta 1991 do 2003 bomo pred- v anketi Slovensko javno mnenje za
anketirancem v raziskavah Slovensko stavili odnos slovenske javnosti do obrambnih sil od leta 1991 leto 1999, posebno še, če jih primer-
javno mnenje (SJM), ki jih opravlja do 2001. jamo z odgovori na enako vprašanje
Inštitut za družbene vede pri Fakulteti leta 1990. Med naštetimi skupinami
za družbene vede v Ljubljani. so navedeni tudi vojaški častniki.
22 %
Pri tem je treba dodati, da so 32 %
Odnos do vojaškega poklica in služenja vojaškega roka vprašani leta 1990 mislili na
Pri vprašanju Če bi vaš otrok hotel izbrati vojaški poklic, kako bi se odzvali? oficirje nekdanje JLA, zato je
sem primerjal odgovore v letih 1990, 1994 in 1999. Rezultati so prikazani v skoraj polovica odgovorila, da
spodnji preglednici, kažejo pa na to, da imajo ljudje o vojaški službi boljše so s političnimi spremembami
mnenje. Sicer še vedno niso zelo navdušeni, vendar pa je po letu 1990 manj leta 1990 vojaški častniki iz-
staršev imelo pomisleke ali bi odsvetovalo izbiro vojaškega poklica svojemu gubili. Leta 1999 jih tako misli
otroku. manj kot sedmina, pri čemer
Če bi vaš otrok hotel izbrati vojaški mislijo na častnike SV, verjetno Pridobili
Leto 1990 Leto1994 Leto1999 46 %
poklic, kako bi se odzvali? pa je kdo od njih mislil tudi na Izgubili
Veselilo bi me. 2,4 3,7 4,6 nekdanje pripadnike JLA. Ne vem
Pridobili
Imel bi pomisleke, vendar bi spoštoval
24,6 31,2 34,3 Izgubili
njegovo odločitev. 34 % Ne vem
Ne bi se vmešaval v njegovo Zanimivo je, da so anketiranci
41 39 38,1
odločitev. med 13 navedenimi skupinami
Odsvetoval bi mu. 22,4 18,4 14,5 vojaškim častnikom določili peto
Ne vem, ne morem oceniti. 9,6 7,7 8,5 51 %
mesto, in sicer takoj za politiki,
Leta 1990 bi bil z izbiro zadovoljen vsak dvainštirideseti, leta 1994 vsak sede- zasebnimi podjetniki, policisti in
mindvajseti, leta 1999 pa vsak dvaindvajseti anketiranec. Vojaški poklic bi leta verniki. Da so s spremembo politič-
1990 odsvetoval skoraj vsak četrti, leta 1994 vsak peti, leta 1999 pa le še vsak nega sistema pridobili, jih namreč
15 %
sedmi vprašani. meni več kot polovica.
V raziskavah Slovensko javno mnenje so se vprašani opredeljevali tudi do
10 % 2%
dolžine služenja vojaškega roka. Sedem mesecev dolgo služenje se jim zdi
25 % primerno, saj sta se tako leta 1994 kot 1999 s tako dolžino strinjali približno
dve tretjini vprašanih. Da bi služenje moralo biti daljše, je leta 1994 menilo 12,6
Veselilo bi me
Kljub pomislekom bi spoštoval odločitev
odstotka anketirancev, leta 1999 pa 10,2 odstotka. Približno toliko jih je tudi
Ne bi se vmešaval v izbiro menilo, da bi moralo biti krajše, in sicer leta 1994 9,7 odstotka, leta 1999 pa
Odsvetoval bi mu 22 % 12,7 odstotka. Leta 1999 se je 8%
Ne vem
polovica vprašanih odločila, da
naj ostane služenje vojaškega 32 %
roka obvezno za vse, manj kot 50 %
41 % tretjina pa je menila, naj bo
služenje prostovoljno. To je bilo
Leta 1990 bi bil zadovoljen z izbiro vojaškega poklica vsak dvainštirideseti še pred prvimi političnimi in
vprašani, vsak peti bi imel pomisleke, vendar bi spoštoval otrokovo odločitev. strokovnimi predlogi o uvedbi
Vsak četrti vprašani pa bi odločitev za vojaški poklic odsvetoval. poklicne vojske. Vemo pa, da
0%
Res je, da bi imel leta 1999 vsak četrti vprašani pomisleke, leta 1990 pa vsak konkretni predlogi vplivajo na
10 %
tretji, vendar bi otrokovo odločitev kljub temu spoštoval. Glede na to, da se de- ljudi tako, da o tem še enkrat Obvezen za vse
lež tistih, ki se v otrokovo odločitev ne bi vmešavali, z leti ne spreminja bistveno, premislijo, zato se trenutno več Obvezen samo za najbolj
psihično sposobne
se je mnenje tistih, ki so zelo nasprotovali izbiri vojaškega poklica, toliko spre- ljudi strinja s poklicno vojsko kot Obvezen za izžrebane
menilo, da pomisleke še imajo, vendar pa niso več izrazito proti. leta 1999. Andrej Lovšin Prostovoljno služenje
To spremenjeno razpoloženje kažejo tudi odgovori na vprašanje Ali mislite, da (Se nadaljuje) Ne vem

S LO V E N S K A V O J S K A 2 7
 Častniki in podčastniki
že desetič na Golteh
Špor t v vojski

Ob 10. državnem prvenstvu slo- predsednik Zveze slovenskih častni-

venskih častnikov je potekalo še 1. V soboto, 7. februarja, so se na Golteh na tradicionalnem tek- kov. Zahvalil se je vsem tekmovalcem,
državno prvenstvo veteranov vojne movanju v smučanju in streljanju Golte 2004 srečali častniki ki so s svojo navzočnostjo podprli 10.
za Slovenijo v smučanju in streljanju. in podčastniki Slovenske vojske ter člani združenj slovenskih jubilejno tekmovanje. Posebno za-
Sodelovalo je 39 ekip, in sicer 117 tek- častnikov iz vse Slovenije. V tem smučarskem središču Gornje hvalo je namenil Slovenski vojski, ki
movalcev, kar kaže na to, da je kljub Savinjske doline so že desetič tekmovali v smuku in streljanju z je vedno poskrbela za nemoten in
številnim podobnim tekmovanjem malokalibrsko puško. varen potek tekmovanja. Udeležence
zanimanje za ta dogodek med pri- tekmovanja, predvsem ekipe 1. dr-
padniki Slovenske vojske zelo veliko. žavnega prvenstva veteranov vojne
Organizator tekmovanja je bila tako za Slovenijo, je pozdravil tudi Srečko
kot na vseh dosedanjih prireditvah na Lisjak, predsednik Zveze veteranov
Golteh pod pokroviteljstvom General- vojne za Slovenijo. Zadovoljstvo
štaba Slovenske vojske z načelnikom glede tekmovanja je izrazil še Jakob
generalmajorjem Ladislavom Lipičem Presečnik, minister za promet in
na čelu Zveza slovenskih častnikov. zveze. Slavnostni govornik general-
Izvajalci tekmovanja so bili iz Območ- major Ladislav Lipič, načelnik GŠSV,
nega združenja slovenskih častnikov je bil zadovoljen s številno udeležbo
Velenje, sodelovali pa so tudi pred- pripadnikov Slovenske vojske, ki je od
stavniki Smučarskega kluba Velenje Podelitev spominske plakete vseh tekmovalcev pokazala najbolj-
ob logistični podpori Slovenske vojske šo pripravljenost delovanja v zimskih
in Uprave za obrambo Celje iz izpostave Velenje. razmerah. Množičnost pripadnikov Slovenske vojske potrjuje, da se je to
Smuk je potekal na progi, imenovani Beli zajec, ki nima posebne težavnostne tekmovanje zelo uveljavilo v vojaških strukturah. Na koncu je pohvalil tudi
stopnje, toda za dober rezultat je potrebno precej smučarskega znanja. V izvedbo 1. državnega tekmovanja v smučanju in streljanju članov ZVVS.
cilju je tekmovalce pozdravil komentator Toni Rehar, ki je našel spodbudne V imenu Ministrstva za obrambo se je tekmovanja kot gost udeležil državni
besede za vse, ki so v nizki ali visoki drži hiteli proti cilju. Tekmovalci so po sekretar na MO dr. Tomaž Čas, ki je z najvišjimi gosti podelil pokale in ko-
smuku še streljali, kar je za dobre strelce pomenilo izboljšanje časa v smuku. lajne. Tekmovanje so spremljali tudi direktor Golte Slovenija Ernest Kovač,
Zaradi številne udeležbe je bila konkurenca res močna, tako da so bili na župani in podžupani občin Gornje Savinjske doline in predstavnik 38. VTP
koncu najboljši tisti, ki so bili najhitrejši na smučeh in najbolj mirni pri strelja- iz Celja major Petan. Kljub športni vnemi in tekmovalnemu duhu je bilo med
nju. Po končani tekmi so se udeleženci zbrali pred hotelom, kjer je bila sloves- tekmovalci in rekreativnimi smučarji na Golteh čutiti slavnostno vzdušje.
na podelitev pokalov in kolajn najboljšim. Tekmovalci so dobili tudi praktične Najbolj zadovoljni so bili seveda zmagovalci, na poseben način pa so bili
nagrade, kot darilo za udeležbo na tem jubilejnem tekmovanju. Praktične na- zmagovalci vsi, ki so uspešno končali tekmovanje. Prav gotovo so bili zma-
grade so prispevali podjetja in posamezniki z zahodne Štajerske. Najbolj od- govalci tudi organizatorji, ki so svoje delo odlično opravili. Zato je ob 10. ob-
govorna oseba tekmovanja je bil Rudi Ževart, sekretar OZSČ Velenje in pred- letnici smučarsko-strelskega tekmovanja Miha Butara v imenu predsedstva
sednik organizacijskega odbora, ki je bil zelo zadovoljen s tekmovanjem. Na Zveze slovenskih častnikov najzaslužnejšim organizatorjem in vsem, ki že
razglasitvi rezultatov je tekmovalce in druge navzoče pozdravil Miha Butara, leta podpirajo to častniško tekmovanje, ter članom organizacijskega odbora
tekmovanja podelil posebne spominske plakete. Janko Ljubič
Rezultati
• 10. državno prvenstvo častnikov v smučanju in streljanju - ekipno: Po smučanju še preverjanje strelskih sposobnosti
1. mesto: 9. BRZO, Kranj;
2. mesto: 10. MOTB, Ljubljana;
3. mesto: OZSČ Mislinjske doline;
• 1. državno prvenstvo veteranov vojne za Slovenijo v smučanju in
streljanju - ekipno:
1. mesto: OZVVS Velenje;
2. mesto: OZVVS Mežiške doline;
3. mesto: OZVVS Vrhnika-Borovnica;
• skupna razvrstitev posameznikov:
1. mesto: Dimitrij Lokovšek;
2. mesto: Marko Podlipnik;
3. mesto: Tomaž Bizjak.

28 S LO V E N S K A V O J S K A
 V spomin neprecenljivim enciklopedičnim znanjem si nam Smučarsko prvenstvo
bil vzornik, zelo dober sodelavec in luč na koncu tu-
obrambe mesta Dunaj

Branku Grizili
V viharju iščemo svetilnik, ki nas je usmerjal. Sve-
tilnik je ugasnil, utripa ni več. Valovi nam prekrivajo
obzorje, solze v očeh pogled. Odšel si prezgodaj,
nam govori naš glas in nam dokazuje, kako samo-
ljubni smo tudi v svoji žalosti. Naše življenje ni več-
no, kot si včasih domišljamo in dopovedujemo. Naši
prijatelji so darilo, ki ga lepega dne ni več.
Ko smo bili v največjih dvomih, si nam velikokrat
svetoval in predlagal preproste rešitve. S svojim
Iz vojaškega življenja
nela pri znanstvenoraziskovalnem delu v Slovenski
vojski. Nenehna želja po spoznavanju novega te je
vodila k vedno novim strokovnim izzivom. Vsakokrat
Od 26. do 30. januarja je v Seetalskih Alpah
si pri analizah vaj poudarjal spoštovanje slovenske- na avstrijskem Štajerskem potekalo tradicio-
ga jezika, zato ti ob slovesu beremo te verze: nalno smučarsko prvenstvo obrambe mesta
Poslovil si se, prerojen med vali,
Dunaj, ki se ga je na povabilo vojaškega
v zanosu; ni bilo ti treba zreti, poveljnika mesta Dunaj udeležila tudi ekipa
da tvoji bi ob tebi žalovali. poveljstva mesta Ljubljana.
Zdaj spe viharjev notranjih zaleti,
ljubezni bolečina je minila,
ki morala neuslišana je mreti.
Ne tebi, nam, prijatelj, le veljajo
naj tožbe, domovini naši mili,
učencem, ki ti mojstru grob ravnajo.
Ostali so spomini in delo, zaradi katerih je vredno
živeti naprej, ustvarjati in se spominjati. Ti, dragi
Branko, boš za večno v naših srcih. Naj bo večen tvoj
spomin in naj ti bo lahka slovenska zemlja.
Kolektiv oddelka za raziskave in simulacije

Bremena usode te niso zlomila,
pod zadnjim bremenom pa si omahnil.
Bolezen iz tebe vso moč je izpila,
za tabo ostala je le še praznina.
V spomin
Mladenu Mrmolji
(1936-2004)
V spomin
Marku Šuštarju
Življenje je neprekinjen tok okoliščin, dogodkov in
dejanj, ki nas spremljajo, učijo ter izpolnjujejo. Vsi
ga radi uživamo, včasih tudi malo teže doživljamo,
toda tako pač je. Najhuje pa je, če se nam vse po-
dre ali ustavi. To se nam je zgodilo v soboto, 14.
februarja.
Umrl je Mladen Mrmolja, polkovnik Slovenske vojske
in veteran specialne brigade MORiS.
Rodil se je 17. marca 1936 v Šentilju v Slovenskih
goricah, večino svojega življenja pa je preživel v
Šmartnem pri Slovenj Gradcu. Poklicno pot je začel
kot učitelj in družbenopolitični delavec, veliko svoje-
ga življenja je deloval v obrambnih strukturah naše
države.
Bil je poveljnik Teritorialne obrambe za Koroško, leta
1990 je postal načelnik Manevrske strukture narod-
ne zaščite za Koroško. Pozneje je bil direktor Uprave
za obrambo zahodne Štajerske in Koroške, pred upo-
kojitvijo pa direktor Uprave za obrambo Koroške.
Za zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju
suverenosti Republike Slovenije je bil odlikovan s
častnim znakom svobode Republike Slovenije.
Veterani vojne za Slovenijo 1991,
sekcija MSNZ
Marko je svojo poklicno vojaško pot začel leta 1995
v 352. UBP na Vrhniki. V enoto 18. BRKBO je prišel
aprila leta 2003 kot poveljnik oddelka. Čeprav je bil
v naši enoti le malo časa, smo ga spoznali kot vest-
nega in za delo vedno pripravljenega pripadnika.
Marko bo takšen ostal v našem spominu.
Le kdo si ne bi želel preživeti del življenja s prijate-
ljem, ki ti je vedno pripravljen priskočiti na pomoč
in ki ti lahko polepša še tako črn dan, s človekom,
za katerega lahko rečeš, da si vesel, da ga poznaš.
Splet okoliščin in težka bolezen sta vzela hud davek,
in sicer mlado življenje. Za seboj je pustil veliko pri-
jateljev tako doma kot v enoti. Marko, sodelavci so-
vojaki te bomo ohranili v trajnem spominu.
V imenu sodelavcev, tvojih poveljnikov in vseh, ki
smo te v 18. BRKBO poznali, izrekamo ženi, star-
šem, bratu in drugim sorodnikom ter vsem, ki so te
imeli radi, globoko sožalje.
Sodelavci 18. BRKBO
Tekmovali so podpolkovnik Leon Tušar, poročnik
Mirko Mežan, poročnik Robert Gasser, višji vod-
nik Damjan Žagar iz 12. GARDB, poročnik Karel
Nikolavčič in desetnik Boštjan Škufca iz 157.
LOGBA, poročnik Marko Poje iz 1. BR, poročnik
Janez Podgornik iz 352. UBP in višji vodnik An-
drej Cimerman s CVŠ. Vodja tekmovalne ekipe
je bil poročnik Karel Nikolavčič iz 157. LOGBA.
Smučarsko tekmovanje je bilo organizirano za
dežele Steiermark, Burgenland, Niederösterreich,
Wien in kategorijo mednarodnih gostov, v kateri
so nastopali naši tekmovalci skupaj z ekipama
obrambe mesta Bratislava in Budimpešta.
Naši smučarji so bili odlični, saj so dosegli več
prvih mest. Poročnik Janez Podgornik iz 352.
UBP je zmagal posamezno v vojaškem biatlonu
in vojaškem triatlonu, ekipno pa so bili v triatlonu
najboljši naši tekmovalci. V tekmi biatlonskih šta-
fet so se vodje tekmovalnih ekip dogovorili, da bo
poleg štafete Slovenije nastopila tudi mešana šta-
feta, v kateri so bili po dva tekmovalca iz Slovenije
in Slovaške. Prvo mesto je dosegla slovenska eki-
pa, mešana ekipa pa je bila tretja. Mešana ekipa
je dosegla enake rezultate tudi v tako imenovani
kraljevski disciplini, torej patruljnem teku v popol-
ni vojaški opremi, ki jo je tekmovalcem zagotovila
avstrijska vojska.
Po vrnitvi je zmagovalce sprejel poveljnik PP
Kranj polkovnik Anton Tunja, ki je ekipi čestital za
izjemne tekmovalne dosežke glede na to, da se
s smučanjem ukvarjajo le rekreativno, in se jim
zahvalil za njihov prispevek k promociji Republike
Slovenije ter Slovenske vojske. Polona Šega

S LO V E N S K A V O J S K A 2 9
 Je krvavo sled v Evropi pustila Al Kaida?
Špansko prestolnico je sredi marca, nekaj
dni pred parlamentarnimi volitvami, pretre-
sel teroristični napad. Zaradi skoraj hkratnih
bombnih napadov med jutranjo konico na
potniških vlakih v najožjem središču mesta
je umrlo več kot 200 ljudi, ranjenih je bilo več
kot 1500. To je največji teroristični napad v
Evropi, španska vlada pa je takoj po napa-
Internet
du odgovornost zanj pripisala baskovski
separatistični organizaciji Eta, vendar so
predstavniki prepovedanega političnega kri-
la Batasune to zanikali. V imenu Al Kaide je
odgovornost za napade prevzela teroristič-
na skupina brigade Abu Hafs al Masri.
Se je 11. marec v Madridu zgodil zaradi posledic
11. septembra v New Yorku in Washingtonu?
Analitiki jasnega odgovora na to vprašanje še
nimajo. Razprave o tem si lahko preberete na
spletnih časopisih, eno od njih najdete na http:
//www.guardian.co.uk/alqaida. Španski in fran-
coski policisti so v zadnjih treh letih zaprli več kot
600 pripadnikov Ete, zato naj bi bila ta tik pred
zlomom. Tak odmeven teroristični napad bi jim vr-
nil pozornost, toda tokratni napad je bil drugačen,
saj so njihovi cilji običajno natančno določeni. V
boju za neodvisnost so namreč poskušali izvesti
atentat na španskega premiera Joséja Aznarja in
kralja Juana Carlosa. Poleg tega so pred eksplo-
zijami bomb ponavadi obvestili policijo in javna
občila, tako da žrtev ni bilo, namenili pa so jim
želeno medijsko pozornost. Kljub temu je Eta v
svoji 45-letni zgodovini za odcepitev baskovskih
pokrajin od Španije in Francije v napadih ubila
najmanj 850 ljudi. Razlog, ki bi lahko podprl
teorijo, da je peklenske stroje sprožila Al Kaida,
Revija Slovenska vojska v elektronski
obliki na spletnih straneh MO
www.mors.si
Elektronska pošta:
urednistvo.sv@mors.si
30 S LO V E N S K A V O J S K A
je tudi, da je španska vlada zelo podprla ameri-
škega predsednika Georgea Busha pri vojaškem
posegu v Iraku. Nekateri menijo, da je prav zaradi
podpore Aznarjeve vlade prišlo do terorističnega
napada. Na nedavnih volitvah je bila ljudska
stranka Aznarja poražena.
Na spletnem naslovu http://www.terrorism
answers.com si lahko preberete več o skoraj tri-
desetih terorističnih organizacijah po svetu, med
njimi tudi o Al Kaidi in Eti. Avtorji spletne strani
Svet za mednarodne odnose razlagajo, kaj je Eta
oziroma Euskadi ta Askatasuna, kdo so Baski,
katere so morebitne tarče Etinih teroristov, prav
tako se sprašujejo, kdo je odgovoren za napade v
Madridu. Na istem spletnem naslovu si preberite
tudi definicijo terorizma, o vrstah terorizma, drža-
vah, ki financirajo in sponzorirajo terorizem, ter o
javnih občilih kot glavnem orodju za doseganje
javnosti. Za več informacij o zgodovini Ete in
organizacijski strukturi terorističnih aktivnostih,
ki so jih izvedli, pa oddeskajte na spletno stran
Mednarodnega inštituta za protiterorizem http:
//www.ict.org.il. Na medmrežju lahko najdete
tudi strani, ki svetujejo, kako se soočiti s psiho-
loškimi posledicami terorizma. Eno takih naj-
dete na naslovu http://helping.apa.org./daily/
terrorism.html. Po podatkih spletne strani http:
//www.fas.org/irp/world/para/ladin.htm je zlo-
glasna Al Kaida poskušala izvesti atentat tudi na
papeža Janeza Pavla II. in nekdanjega ameriške-
ga predsednika Billa Clintona. Na tem spletnem
naslovu lahko preberete tudi več o ozadju delo-
vanja te organizacije, njeni moči in dejavnostih.
Vanjo naj bi bilo vključenih nekaj tisoč članov, ki
delujejo po vsem svetu. Da bi bila lahko za napa-
de v Španiji res odgovorna Al Kaida, potrjuje tudi
podatek, da je španska varnostna služba CNI kar
99-odstotno prepričana, da so bombni napadi
delo islamskih skrajnežev. Policija je nekaj ur po
napadih v nekem vozilu našla detonatorje in mag-
netofonski posnetek verzov iz Korana. Razstrelivo
in detonatorji so bili narejeni v Španiji, a niso bili
podobni tistim, ki jih uporablja Eta. Policija je že
aretirala nekaj ljudi, povezanih z napadom.
Več o boju proti terorizmu si lahko preberete na
spletni strani ameriških obveščevalnih agencij
http://www.cia.gov/terrorism/faqs.html in http:
//www.fbi.gov/terrorinfo/terrorism.html. Na
strani Združenih narodov http://www.un.org/
terrorism/ pa si lahko ogledate resolucijo, ki jo je
sprejel Varnostni svet po 11. marcu, in resolucijo
o grožnjah mednarodnemu miru in varnosti, ki
jih povzročajo teroristična dejanja. Natov vojaški
koncept boja proti terorizmu je dosegljiv na http:
//www.nato.int/terrorism/, lahko pa preberete
tudi o Natovih reakcijskih silah, obrambi proti
orožju za množično uničevanje itn. Evropska uni-
ja napoveduje, da bo sprejela akcijski načrt za boj
proti terorizmu, saj se je treba tej grožnji upreti s
skupno strategijo. Ena od zamisli predvideva tudi,
da bi ustanovili evropsko Cio. Več o ukrepih, ki jih
izvajajo in jih nameravajo izvajati članice Evrop-
ske unije, si lahko preberete na podstrani naslova
http://europa.eu.int/index_en.htm.
Valerija Šket
Foto: Reuters
 Razvedrilo

Reševalcem nagradne križanke Ime: .......................................... Priimek: ..........................................

Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke je PRED ODHODOM V TUJINO. Naslov: .................................................................. Pošta: ...............
Nagrade prejmejo: Lara Marolt, Marolče 1, 1316 Ortnek, Helena Rakovec, Struževo 7, 4000 Kranj, in Tilen
Rešitev gesla: .....................................................................................
Tehovnik, Limovce 10, 1222 Trojane.
Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do petka, 2. aprila 2004, na na- ................................................................................................................
slov: Uredništvo Slovenske vojske, Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana.

S LO V E N S K A V O J S K A 31
Tri kolajne na 46. svetovnem
vojaškem prvenstvu
Minuli teden se je v švedskem Oestersundu kon-
čalo 46. svetovno vojaško prvenstvo v smučanju.
Reprezentanca SV v smučanju je bila med 24 voja-
škimi ekipami in več kot 400 tekmovalci spet zelo
uspešna, saj je dosegla tri kolajne.
Srebrno kolajno je v smučarskem teku osvojila Petra
Majdič, ki je zaostala le za olimpijsko zmagovalko Evi
Sachenbacher iz Nemčije, tretja je bila Karine Phillipot
iz Francije, četrta Klaudia Kuenzel iz Nemčije, na petem
in šestem mestu pa sta bili Andreja Mali ter Tadeja Bran-
kovič. Tudi ekipno so bile Petra Majdič, Andreja Mali in Ta-
deja Brankovič v teku druge, in sicer za Nemkami ter pred
Italijankami. V veleslalomu je bronasto kolajno osvojila
Tina Maze, zmagala pa je Avstrijka Goergl pred Italijanko
Karbon. Mojca Suhadolc je bila deveta. Med moškimi je
v teku nastopil Tomaž Žemva, ki je dosegel solidno 49.
mesto med 84 tekmovalci.
V biatlonu in patruljnem teku žal nismo bili uspešni.
Tekmovalo je rekordno število tekmovalcev, in sicer 107
moških ter 50 žensk, na čelu z Poireejem, Bergerjem, Wil-
helmovo, Baillijevo in drugimi. Vsi slovenski tekmovalci so
bili ob koncu sezone v odlični tekaški formi, pa tudi Matej
Oblak in Sašo Grajf sta dobro pripravila smuči. Težave
so se pojavile na strelišču. Kot ponavadi je bilo vreme v
Oestersundu vetrovno, kar je še otežilo natančno merje-
nje. Zmagala sta favorita, torej pri moških Raphael Poiree,
pri ženskah pa Kathi Wilhelm, od Slovenk je bila najboljša
Tadeja Brankovič na 7. mestu s štirimi zgrešenimi streli,
Matjaž Poklukar je dosegel 12. mesto, Lucija Larisi 19.,
Andreja Mali 22., Janez Marič 24., Marko Dolenc 27.,
Janez Ožbolt pa 33. mesto. Ekipno so bile ženske pete,
moški pa sedmi.
Na tekmi štiričlanskih patrulj, ki šteje za kraljevsko disci-
plino smučarskih prvenstev, je našim kazalo še bolje. V
teku so bile Slovenke druge za Francozinjami, zelo hitri
pa so bili tudi moški. Zaradi treh zgrešenih strelov Tadeje

Brankovič so bile naše tekmovalke pete, še bolj zanimivo

pa je bilo pri moških. Ko je že kazalo, da bodo slovenski
tekmovalci tretji za Norvežani in Francozi, so se začele
težave. Janez Marič je pomotoma podrl tarčo Matjaža Po-
klukarja, zato so naši tekmovalci zaradi štirih minut kazni
dosegli 11. mesto med 28 patruljami.
Švedi so prvenstvo dobro organizirali tako v Oestersundu
kot Areju, kjer je bila tekma v veleslalomu. Prihodnje leto
bodo prvenstvo organizirali Romuni v Predealu, kar bo
svojevrsten izziv, saj še nimajo izkušenj z izvedbo tako
zahtevnih tekmovanj, biatlonski stadion s progami pa
menda šele gradijo. JV
Foto: TŠ in JV