Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo RS

SLOVENSKA
VOJSKA
Leto XII/4

Profesionalizacija
odpira sodelovanje
z gospodarstvom

Slovenija bo
leta 2005
predsedovala
OVSE
 Minister dr. Grizold na uradnem
obisku v Makedoniji
Slovenski obrambni minister dr. Gri-
S p re m l j a m o
zold je makedonskemu kolegu pred-
stavil spremembe, ki so se v zadnjih
letih zgodile v Sloveniji. Z obrambnim
ministrom dr. Bučkovskim sta govori-
la tudi o evropski varnosti in aktualnih
političnih ter varnostnih vprašanjih.
Kot je poudaril dr. Grizold, so sta-
bilnost, mir in varnost Zahodnega
Balkana eden temeljnih nacionalnih
interesov Slovenije, zato je Slovenska
vojska tudi aktivno vključena v opera-
cije v podporo miru v Jugovzhodni Ev-
ropi. Makedonski obrambni minister
dr. Vlado Bučkovski je dejal, da so
izkušnje Slovenije za njegovo državo
zelo dragocene, predvsem v tem zelo
pomembnem obdobju vzpostavitve
makedonskega obrambnega siste-
ma. Zadovoljen je, da je s podpisom
programa dvostranskega sodelo-
vanja za leto 2004 sodelovanje med
državama še bolj intenzivno, kot je
bilo do zdaj. »Sodelovanje z Makedo-
nijo je za Slovenijo pomembno, zato
bi rad poudaril, da želi naša država
aktivno prispevati k približevanju
Makedonije evro-atlantskim integraci-
jam in ji tudi posredovati pridobljene
izkušnje,« je poudaril obrambni
minister dr. Grizold. S tem namenom
Dr. Grizold se je sestal tudi z makedonskim predsednikom Trajkovskim.
sta predstavnika obeh ministrstev
Minister za obrambo dr. Anton Grizold je bil v ponedeljek, 23.
podpisala program dvostranskega
februarja, na uradnem obisku v Makedoniji. Sestal se je z sodelovanja za leto 2004, ki vse-
makedonskim obrambnim ministrom dr. Vladom Bučkovskim, buje načrte za sodelovanje pri vojaški
predsednikom Republike Makedonije Borisom Trajkovskim in standardizaciji, poznavanju procesov
predsednikom vlade Brankom Crvenkovskim. Namen obiska priprave obrambnega proračuna,
je bil poglobitev dvostranskega sodelovanja in izmenjava obrambnem načrtovanju, logistični
mnenj ter izkušenj predvsem pri izvajanju obrambnih reform in oskrbi enot za mednarodne operacije
vključevanju Slovenije v Nato ter Evropsko unijo. in pri obveščevalnih dejavnostih.
Po pogovorih na makedonskem
obrambnem ministrstvu je dr. Antona
Grizolda sprejel njihov predsednik
Boris Trajkovski. Sogovornika sta se
pogovarjala o izkušnjah, ki jih je Slo-
venija dobila pri vključevanju v Nato
in Evropsko unijo, ter o možnostih,
da Makedonija te izkušnje uporabi pri
svojem približevanju evro-atlantskim
integracijam. Minister dr. Grizold je
poudaril, da je polnopravno članstvo
v Natu in Evropski uniji za Slovenijo
tudi odgovornost, ki jo razumemo kot
pomoč drugim državam Zahodnega
Balkana pri njihovem vključevanju v
evro-atlantske integracije. Posredo-
vanje znanja in izkušenj je pri tem
najboljša oblika sodelovanja med
državami sodobnega mednarodnega
varnostnega okolja. Predsednik Traj-
kovski se je strinjal s tem in poudaril,
Obrambni minister dr. Grizold z makedonskim kolegom dr. Bučkovskim
da bo Makedonija z zadovoljstvom
sprejela vse ponudbe za konkretne
oblike sodelovanja, saj se zaradi slovenskih izkušenj zavedajo, kako po-
membna je reforma vojaškoobrambnega področja za stabilno in suvereno
delovanje države.
Predsednik vlade Branko Crvenkovski se je ministru dr. Grizoldu zahvalil za
podporo Makedoniji pri vključevanju v evro-atlantske integracije. Dejal je, da
Makedonija potrebuje strokovno in politično podporo, saj je reforma obram-
bnega sistema na najbolj občutljivi točki. Slovenski obrambni minister je pri
tem poudaril, da je reforma pomembna za vso državo, ne le za posamezna
ministrstva, poleg tega je pomembno, da državljani to razumejo tako dobro
kot vlada. Na vrhunskem zasedanju Nata v Istanbulu bo Makedonija jasno
izrazila svojo namero za približevanje severnoatlantskemu zavezništvu.
Predsednik vlade Crvenkovski se zaveda, da velikih premikov ne bo. Od Nata
pričakuje le potrditev politike odprtih vrat, torej možnosti polnopravnega
članstva v prihodnosti.
Popoldne je slovenski obrambni minister Grizold na filozofski fakulteti pre-
daval o vključevanju Republike Slovenije v Nato.
Mag. Andreja Jernejčič
Slovenija ratificirala

Fotografija na naslovnici: Bruno Toič

severnoatlantsko
Fotografija je bila
posneta ob obisku
Centra za usposabljanje
Slovenske vojske v
Vipavi februarja 2004.

pogodbo SPREMLJAMO
Minister dr. Grizold na uradnem obisku v Makedoniji
2

Poslanci državnega zbora so v torek, 24. februarja, opravili še zadnjo formal- Slovenija ratificirala severnoatlantsko pogodbo 3
Optimistične napovedi o prihodnosti Nata 4

Vsebina
nost pred vstopom v Nato, in sicer so ratificirali severnoatlantsko pogodbo,
s katero je bila ustanovljena zveza Nato. Od 73 navzočih poslancev je zakon Kronika 5
Chronicle
podprlo 68, trije so bili proti, dva pa sta se glasovanja vzdržala. Sprejema
Nov sistem kriznega upravljanja na Švedskem 17
zakona so se udeležili tudi člani diplomatskega zbora in najpomembnejši
predstavniki javnega življenja. AKTUALNA TEMA 6
Zaradi profesionalizacije intenzivnejše sodelovanje
z gospodarstvom
Slovenija bo leta 2005 predsedovala OVSE 9

INTERVJU 12
Ne verjamem, da se mladi na Primorskem manj
zanimajo za vojaški poklic
Vojaška dolžnost po ukinitvi naborništva ostaja 16

SLOVENIJA IN NATO 18
Povečana vloga in večja odgovornost s članstvom v Natu

ZAŠČITA IN REŠEVANJE 21
Združili smo teorijo s prakso
Za izglasovanje ratifikacije je bila potrebna dvotretjinska večina vseh poslancev,
saj ta dokument prenaša del državne suverenosti na mednarodno organizacijo. IZ VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA 22
Po deponiranju ratificiranih pristopnih protokolov vseh sedmih držav povabljenk Zdravstveno varstvo v gorah
v Washingtonu bo Slovenija skupaj z Bolgarijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Romunijo in
Slovaško postala polnopravna članica severnoatlantskega zavezništva. To naj bi se STROKOVNE TEME 24
zgodilo 2. aprila. Helikopterske posadke končale delo v Bosni in
Predsednik vlade Anton Rop je na seji poudaril, da včlanitev v Nato ni bila le vladni Hercegovini (Mirovne operacije 21. del)
projekt, temveč je zanjo obstajalo širše soglasje, odločitev pa so potrdili tudi držav- Obrambni sistem in kadri od leta 1991 do 2003 (5. del) 27
ljani na referendumu. Poslance je nagovoril tudi obrambni minister dr. Anton Grizold,
INTERNET 30
ki je dejal, da bo Slovenija poslej svojo in varnost članic zavezništva zagotavljala
neposredno ob boku najvplivnejših držav sveta. Slovenija s članstvom prevzema svoj Gneča na Marsu
del odgovornosti za stabilnost v regiji in širše, hkrati pa slovenska varnost postaja del
NAŠE KORENINE 29
širše varnosti. Vključitev v Nato je projekt vse države, hkrati pa članstvo pomembno
vpliva na razvoj vojske. Kljub slovesnemu dogodku pa še ni časa za spanje na lovori- Umrl je bojevnik s Kuma
kah, je dejal dr. Grizold in dodal, da so prihodnji cilji jasni, realni in uresničljivi in da
RAZVEDRILO 29
jih bosta Slovenska vojska in Ministrstvo za obrambo tudi dosegla.
VŠ/BT Vstopite v svet kulture
Križanka

Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 12. marca 2004. Nenaročenega gradiva ne vračamo.

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo

Naslov uredništva: Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana, telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70, elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si,
http://www.mors.si, odgovorni urednik: mag. Roman Bric, novinarji: Meta Grmek, Marko Pišlar, Valerija Šket, fotograf: Bruno Toič, prevodi: Mateja Perpar,
tajnica uredništva: Milena Topolovec, priprava in tisk: Schwarz, d. o. o., naklada: 10.000 izvodov. Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993.
Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena številka. Novinarski prispevki, objavljeni v reviji, niso uradno stališče Ministrstva za obrambo RS.

S LO V E N S K A V O J S K A 3
 Optimistične napovedi
o prihodnosti Nata
Generalmajor Lipič je gostu predstavil čas med nastankom problema in
V sredo, 11. februarja, je na povabilo načelnika GŠSV
S p re m l j a m o

izvajanje reform v Slovenski vojski, pri odzivom kratek, sredstva pa je treba

čemer je poudaril bistvene značilno- generalmajorja Ladislava Lipiča na dvodnevni delovni obisk zagotoviti čim prej, ne šele čez nekaj
sti celovitega prehoda na poklicno v Slovenijo prišel vrhovni poveljnik zavezniških sil za Evropo mesecev. O tem poteka v Natu odkrit
vojsko, dopolnjeno s pogodbeno James L. Jones. To je bil njegov prvi obisk v Sloveniji. Visoki gost dialog.« Posebej je pohvalil odločitev
rezervo, kot pomembno novost pa se je sestal z ministrom za obrambo dr. Antonom Grizoldom, Nata z vrha v Pragi o oblikovanju
koncept prostovoljnega služenja vo- s predsednikom države dr. Janezom Drnovškom, zunanjim sil za hitro posredovanje, ki naj bi
jaškega roka. Gostitelj je opozoril, da ministrom dr. Dimitrijem Ruplom in predsednikom parlamen- bile sposobne v zelo kratkem času
so pripadniki SV sodelovali na osmih tarnega odbora za obrambo Rudolfom Petanom. General Jones posredovati kjerkoli v svetu in bodo
mirovnih misijah v sedmih evropskih je kot gost združenja Atlantski svet Slovenije in slovenskega opremljene z najsodobnejšo opremo.
državah. V njih je sodelovalo več društva za mednarodne odnose predaval tudi o preoblikovanju General Jones vidi več možnosti za
kot 1000 vojakov, torej vsak peti pri- zveze Nato. njihovo delovanje, ob tem pa je opo-
padnik SV. Ena od prednostnih nalog zoril, da je najboljša uporaba sile pri
Slovenske vojske v prvem letošnjem preprečitvi spopada. Nato ima veliko
trimesečju je bila, da je uspešno kon- vojakov, vendar se pojavljajo težave
čala povezovalne procese v zavez- pri hitrosti njihove napotitve. Zato je
ništvo. Generalmajor Lipič je govoril Nato v Pragi sprejel natančne voja-
še o začetku usposabljanja vojakov ške smernice, vprašanje pa je, ali
za sodelovanje v Natovih reakcijskih bo raven pričakovanj ustrezala ravni
silah (Nato Response Forces - NRF), predvidenega financiranja.
saj se je Slovenija obvezala, da bo do Visoki gost je obiskal še Vojašnico
začetka prihodnjega leta usposobila Franca Rozmana Staneta, kjer mu je
in opremila vod za dekontaminacijo gostitelj predstavil stanje v SV. Gene-
iz sestave 18. bataljona za RKBO. ral Jones je bil z obiskom v Sloveniji
Visokega gosta je sprejel tudi minister zadovoljen. V izjavi za javnosti je bil
za obrambo dr. Anton Grizold, ki je po- optimističen glede pripravljenosti Slo-
udaril, da je strateški interes Slovenije venske vojske za vključitev v Nato. Po-
dolgoročna stabilnost in varnost na zitivno je ocenil načrt preoblikovanja
Zahodnem Balkanu. Poleg tega pod- SV in integracijo Slovenije v strukturo
pira nadaljnje dejavnosti Nata v Bosni zavezništva, pri tem pa se je zahvalil
in Hercegovini. »Čeprav je Slovenija Sloveniji za njen dosedanji prispe-
prva država iz nekdanje Jugoslavije, vek v operacijah v podporo miru,
ki se bo pridružila severnoatlantske- predvsem na Balkanu. Po njegovih
mu zavezništvu, bomo izkušnje z besedah je Nato v prehodnem ob-
veseljem približali tudi drugim državam Jugovzhodne Evrope in tako prispe- dobju, saj se sooča z oblikovanjem reakcijskih sil, širitvijo svojih operacij po
vali svoj delež pri vzpostavitvi varnosti ter stabilizaciji razmer na Zahodnem vsem svetu, s pridruževanjem novih članic in posodobitvijo. Na novinarsko
Balkanu,« je zagotovil minister. vprašanje o zaščiti zračnega prostora Slovenije je general Jones odgovoril,
General Jones je bil na predavanju, ki je potekalo v organizaciji združenja da so se s slovensko stranjo pogovarjali tudi o tej temi. Kot je pojasnil, vojaški
Atlantski svet Slovenije, optimističen glede dejstva, da se je Nato leto in pol odbor Nata preučuje načrt, ki obsega več opcij. Po njegovih zagotovilih načrt
po vrhu v Pragi, ki je zavezništvu dal novo podobo za 21. stoletje, iz organiza- temelji na načelu kolektivne obrambe, ki je vodilo zavezništva. »Bomo videli,
cije, ustanovljene med hladno vojno, začel spreminjati v sodobno povezavo. kako se bodo članice nanj odzvale, očitno se bomo o tem še pogovarjali.
Ob tem je dejal, da bodo na letošnjem vrhu v Istanbulu sprejeli sklep, da je Naš namen je, da so vse članice zavezništva deležne ustrezne zaščite in
prihodnost zavezništva vse bolj jasna. »V zvezi Nato poteka preoblikovanje, pozornosti ter da jim zagotovimo kolektivno obrambo v zraku, na kopnem ali
vendar se to ne bo končalo v letu ali dveh.« Do preoblikovanja prihaja tako pri morju.« Na vprašanje o možnosti graditve Natovih oporišč na ozemljih novih
uporabi tehnologije in konceptov delovanja kot pri institucionalnih reformah članic je odgovoril, da bodo sedanja oporišča najbrž zadostovala. »Nato želi
in ravnanju s sredstvi. Povedal je še, da je po njegovem prepričanju med naj- zmanjšati infrastrukturo in se znebiti opreme, ki ni več uporabna za izzive
pomembnejšimi spremembami prehod z naborniškega sistema na poklicno 21. stoletja. Želimo oblikovati manjše, toda bolj zmogljive enote,« je še dodal
vojsko. »Preoblikovanje ni omejeno le na vojsko, temveč mora potekati tudi v general Jones. Marko Pišlar, nato.gov.si
procesih odločanja, pri čemer je nujna večja hitrost. V 21. stoletju je namreč Foto: Bruno Toič

4 S LO V E N S K A V O J S K A

Vipava, 5. februar
Petdeset predstavnikov Centra za usposabljanje
se je udeležilo krvodajalske akcije v Splošni bol-
nišnici dr. Franca Derganca v Šempetru. Darovali
so več kot 20 litrov krvi. Krvodajalska akcija je del
redne oblike sodelovanja med Centrom za uspo-
sabljanje v Vipavi in območnim združenjem
Rdečega križa v Ajdovščini.
Ljubljana, 10. februar
Poverjeniki za krvodajalstvo na MO in v SV so se
na Zavodu RS za transfuzijsko medicino udeležili
seminarja, ki pomeni prvi konkreten korak pri
uresničevanju določil dogovora o sodelovanju
pri spodbujanju in razvijanju krvodajalstva,
sklenjenem julija 2003 med MO, Zavodom RS za
transfuzijsko medicino in Rdečim križem Sloveni-
je. Krvodajalci iz SV in z MO že redno sodelujejo
na krvodajalskih akcijah. Njihov delež dosega od
dva do tri odstotke vseh krvodajalcev v Sloveniji,
Vipava, 8th February
Fifty servicemembers of the SAF Training and
Education centre donated their blood in the Franc
Derganc General Hospital in Šempeter. Altogether
they donated more than 20 litres of blood. This
blood donor session was organised as part of
the regular cooperation between the SAF Training
and Education Centre in Vipava and Ajdovščina
Regional Red Cross Association.
Ljubljana, 10th February
Blood donor commissioners at the RS Ministry of
Defence and the SAF attended a seminar which
was organised at the RS Instirute for Transfusion
Medicine. This seminar was the first step in the pro-
cess of realisation of the stipulations of the agree-
ment concerning the encouragement and deve-
lopment of blood donorship, which was signed in
June 2003 by RS Ministry of Defence, RS Institute
for Transfusion Medicine and Slovenian Red Cross.
Blood donors from the SAF and MoD regularly take
part in blood donor sessions, and represent two
to three percents of the entire amount of blood
donors in Slovenia. Through the realisation of the
agreement this percentage is expected to rise even
further. The commissioners were informed about
the organisation of the transfusion medicine and
blood donorship in Slovenia, about the role of the
Slovenian Red Cross in the organising of blood
donor sessions, as well as about the procedures
carried out before the blood is taken, about the
standards and procedures od blood donorship
and its clinical use. Afterwards the commissioners
Kronika
z uresničevanjem omenjenega dogovora pa bo ta
delež še višji. Poverjeniki so spoznali organiziranost
transfuzijske dejavnosti in krvodajalstva v Sloveniji,
vlogo Rdečega križa Slovenije pri organiziranju
krvodajalstva, postopke pred odvzemom krvi, nor-
mative za njen odvzem, postopke odvzema krvi in
njeno klinično uporabo. Ogledali so si še prostore in
opremo Zavoda RS za transfuzijsko medicino.
Novo mesto, 18. februar
Namestnik načelnika Generalštaba SV brigadir An-
ton Turk je obiskal enoto vojakov na prostovoljnem
služenju vojaškega roka, ki se usposablja v Novem
mestu. Z vojaki, podčastniki in častniki se je pogo-
varjal o usposabljanju in potrebah, ki so povezane z
uspešno izvedbo usposabljanja. Vojaki so povedali,
da so zadovoljni s programom usposabljanja in da
si želijo predvsem več terenskega dela. Po zagotovi-
lih brigadirja Turka bo tega pri njihovem nadaljnjem
vojaškem delu več, saj program usposabljanja
Chronicle
were shown the premises and equipment of the RS
Insitute for Transfusion Medicine.
Ljubljana, 11th February
General James L. Jones, Supreme Allied Comman-
der, Europe (SACEUR), arrived on a two-day working
visit in Slovenia upon the invitation of the Chief of the
General Staff of the Slovenian Armed Forces, Major
General Ladislav Lipič. This was General Jones’s
first visit to our country. His host informed him
about the realisation of the reforms in the Slovenian
Armed Forces and about the participation of the SAF
servicemembers in the peace support operations
abroad. Major General Lipič also showed to his
guest the training of the SAF servicemembers of the
decontamination squad who are to participate in the
NATO Response Forces. After the talks with the Chief
of the SAF General Staff, General Jones also met with
RS Minister of Defence, Anton Grizold, PhD. Minister
Grizold emphasized that the strategic interests of Slo-
venia are long-term stability and security in the west
Balkans and expressed his support for further NATO
activities in Bosnia and Herzegovina. General Jones,
who visited Slovenia as a guest of the Atlantic Coun-
cil of Slovenia and Slovenian Society for International
Relationships, held a lecture on the transformation of
NATO. At the end of his stay, General Jones also paid
a visit to the Franc Rozman - Stane barracks, where
he attended the training of the professional SAF ser-
vicemembers and technical rally of equipment and
weapons of the 1st SAF Brigade.
Novo mesto, 18th February
Deputy Chief of the SAF General Staff, Brigadier Anton
temelji na postopnem pridobivanju vojaškega
znanja in veščin. Namestnik načelnika brigadir
Turk je bil ob koncu obiska zadovoljen, da je
motiviranost vojakov na zelo visoki ravni, kar pa
ni presenetljivo, saj si mnogi med njimi želijo na-
daljevati poklicno kariero v Slovenski vojski.
Vrhnika, 18. februar
S p re m l j a m o
Na dvodnevni delovni obisk v Vojašnico Ivana
Cankarja je prišla delegacija poveljstva južnega
krila Nata (Airsouth), ki jo je vodil generalmajor
Francesco Cariati. Namen obiska je bila sezna-
nitev s trenutnim stanjem in projekti vojaškega
letalstva ter zračne obrambe v Slovenski vojski.
Delegacijo je sprejel poveljnik poveljstva sil briga-
dir Bojan Šuligoj. Člani Natove delegacije so se
pogovarjali tudi s strokovnjaki Slovenske vojske
pod vodstvom polkovnika Gabrijela Možine.
Delegacija je obiskala še vojaški letalski bazi v
Cerkljah ob Krki in na Brniku.
Turk, visited a unit of voluntary SAF servicememem-
bers in Novo Mesto. With the servicemembers,
commissioned and non-commissioned officers he
discussed the training and the needs connected to
the successful realisation of such trainigs. The
servicemembers expressed their satisfaction with
the trainig programme and their wish to have more
field exercises. Brigadier Turk ensured the service-
members that field work would occupy a bigger
amount of their time in the future since the training
programme is designed for gradual acquisition of
military skills and knowledge. At the end of his visit,
Brigadier Turk expressed his satisfaction with the
high level of the motivation of the servicemembers,
which, according to Brigadier Turk, is not surpri-
sing, since many of the servicemembers wish to
pursue their career in the SAF.
Vrhnika, 18. February
A delegation of the NATO Allied Forces Southern
Europe Command (AIRSOUTH), lead by Major Ge-
neral Francesco Cariati, arrived on a two-day wor-
king visit in Slovenia. The purpose of the visit was to
learn about the current situation and projects of the
military air force and air defence in the Slovenian
Armed Forces. The delegation was received by
Commander of the Force Command, Brigadier Bo-
jan Šuligoj. Together with the Slovenian delegation
under the leadership of Colonel Gabrijel Možina,
the members of the NATO delegation carried out
expert discussions on the premises of the Force
Command. The delegation also paid a visit to the
military air base in Cerklje on Krka and in Brnik.
S LO V E N S K A V O J S K A 5
 Zaradi profesionalizacije intenzivnejše
sodelovanje z gospodarstvom
Aktualna tema

Koliko podjetij v Sloveniji je v obram- izvozni posli. V Saturnusu, kjer sem

bni industriji in kako uspešna so? Gospodarska zbornica Slovenije, predvsem njena Sek- bil direktor pred 17 leti, smo dobili s
Sekcija obrambne industrije, ki ima cija obrambne industrije, in Ministrstvo za obrambo že več projekti, pri katerih smo sodelovali s
35 članov, zaradi poslovnih spre- let uspešno sodelujeta. S prehajanjem na popolnoma pok- takratno vojsko, priložnost, da razvi-
memb v nekaterih podjetjih opaža licno vojsko se je po oceni predsednika GZS mag. Jožka Čuka jamo tudi druge segmente. Mislim, da
spremembe v strukturi članov. V sodelovanje v zadnjih dveh letih še izboljšalo. Po srečanju se bo zdaj zgodilo podobno, saj sem
zadnjih letih se kot novi člani sekcije z obrambnim ministrom dr. Antonom Grizoldom septembra prepričan, da bomo vključeni v raz-
pojavljajo podjetja z inovativnimi lani zdaj potekajo delovni sestanki med predstavniki služb vojne projekte. Prav tako ima sistem
nišnimi izdelki in podjetja s področja obeh institucij. »Ministrstvo za obrambo vse bolj nastopa kot obrambne industrije uveljavljene vi-
informacijskih tehnologij. Proizvajajo profesionalen delodajalec. Na MO se zavedajo, da se pri izpol- soke tehnično-tehnološke standarde
predvsem izdelke, ki imajo dvojno njevanju širšega družbenega interesa ne bodo mogli opreti na in poslovno kulturo, kar so dejavniki
uporabnost in s katerimi so se najprej stari sistem, temveč je treba rešitev poiskati v sodelovanju z nenehnega izboljševanja poslovanja
uveljavili na civilnih trgih. Ocenju- gospodarstvom. Na GZS bomo v tem procesu pomagali z vso podjetij.
jem, da je delež vojaških izdelkov v svojo infrastrukturo,« je v pogovoru o skupnih dejavnostih dejal
strukturi prodaje teh podjetij do 20 predsednik GZS mag. Jožko Čuk. Dejavnik razvoja bi lahko bilo tudi
odstotkov. Vrednost izvoza klasičnih večje povezovanje domače akadem-
podjetij obrambne industrije, če ne upoštevamo podatkov o izvozu podjetij ske in raziskovalne dejavnosti z gospodarstvom.
informacijske tehnologije, v zadnjih letih znaša manj kot pet milijonov do- Res je. Po mednarodnih merilih smo prav na tem področju premalo učinko-
larjev. Primerjava z letom 1988, ko je izvoz dosegel vrednost 220 milijonov viti in menim, da bo sodelovanje z znanstvenoraziskovalnimi centri doma in
dolarjev, kaže, da je morala obrambna industrija skozi težko obdobje pre- po svetu postalo bistveno. Razvoj, proizvodnja in trženje vojaških izdelkov so
t kt i j N jb lj b j d d d j ht jši i l i i i t b l t l diti t di
delovati, če nisi član Nata. Tako na primer ameriški bazi na Kosovu živilsko
podjetje sploh ne more oddati ponudbe, če ni iz države članice zveze.
Kako ocenjujete področje protidobav?
Rad bi poudaril, da se je odnos MO glede vključevanja slovenskega gospo-
darstva v konkretne projekte Slovenske vojske in glede tako imenovanih
buy back poslov v zadnjem času spremenil. Kljub temu pa menim, da bi
bil na obeh področjih z resnim, čvrstim pristopom dobiček domačega
gospodarstva lahko večji. Vem, da imamo pri protidobavah težave zaradi
meril Svetovne trgovinske organizacije, vendar so v svetu vezani posli tu
običajni. V organizacijsko-kadrovski strukturi mora prevladovati miselnost,
da moramo pri takšnih poslih našim podjetjem zagotoviti vzpon proizvodnje
in razvoja. Zelo pomembno pri pogajanjih o nakupu je tesno sodelovanje
MO z Ministrstvom za gospodarstvo, saj so kakovostni programi protidobav
orodje gospodarske politike, MO pa ima pogajalsko stališče. Pozitivna podo-
ba vojaškega sistema se bo tako v Sloveniji krepila, saj se bo ta pokazal kot
spodbujevalec razvoja, podjetništva in poslov.
Kako bo na podjetja, ki bodo želela sodelovati na javnih razpisih MO, vpliva-
lo dejstvo, da bodo morala izpolnjevati varnostna merila?
Izpolnjevanje varnostnih meril je zakonska obveza, ki trenutno marsikomu
povzroča veliko administrativnega dela. Po drugi strani menim, da bodo
imela podjetja, ki bodo izpolnjevala varnostne zahteve, dostop do kakovost-
nejših informacij, ki jim bodo omogočale dolgoročnejše poslovne odločitve
in načrte.
Kaj je slovenskim podjetjem pomenil lanski prvi vojaški sejem v Gornji
Radgoni?
Lanskega sejma se je udeležila večina podjetij slovenske obrambne indu-
strije, ki so dogodek razumela kot priložnost, da se prvič skupaj predstavijo
slovenski strokovni in širši javnosti. Menim, da pričakovanja, da bi se sejma
udeležilo veliko tujih morebitnih kupcev, niso realna. So pa sejmi priložnost
za krepitev sodelovanja med predstavniki SV, MO in domače industrije.
SV bo letos zaposlila 600 novih ljudi, predvsem strojnikov, kemikov in
elektrotehnikov. Kaj ta številka pomeni za trg delovne sile?
MO se v zadnjih letih na trgu delovne sile pojavlja s pristopom klasičnega
delodajalca z vidika človeških virov in vodenja zaposlitvenih postopkov. GZS
lahko pri tem pomaga z obveščanjem, saj imamo Službo za izobraževanje,
sodelujemo z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport, z vsemi univerzami
in drugimi izobraževalnimi ustanovami, izdajamo mnenja o mreži šol in
drugo. Glede številke, ki ste jo omenili, bi rad poudaril, da lahko MO veliko
prispeva k zmanjševanju brezposelnosti v Sloveniji, posebno v regijah, kot
sta Zasavje in Prekmurje.
Kako ocenjujete odziv podjetij na uvedbo pogodbene rezerve?
Skupni dogovori med MO in GZS so pripomogli k temu, da so bila pod-
jetja pravočasno obveščena o namerah ministrstva in da je nabor potekal
usklajeno in s soglasjem podjetij, v katerih so pogodbeni rezervisti zapo-
sleni. Gospodarska zbornica Slovenije je podjetja obvestila prek območnih
zbornic, ki so z MO vzpostavile neposreden stik, predstavniki ministrstva pa
so sodelovali na sejah njihovih upravnih odborov. Na GZS si prizadevamo,
da se naredi ekonomski izračun, kaj to pomeni, in da podjetje s sodelo-
vanjem pri tem projektu nekaj pridobi. Žal zakonodaja tega ne predvideva.
Podjetja zdaj dobijo le nadomestilo stroškov za čas usposabljanja. Najprej
bi morali urediti vprašanje povrnitve stroškov podjetjem ob poškodbah med
vojaškim usposabljanjem pogodbenih rezervistov in morebitno invalidnost
zaposlenih, ki je lahko posledica trajnih poškodb pri usposabljanju. Čeprav
je bil nabor prvih pogodbenih rezervistov ustrezen, bomo morali odnos med
MO in podjetji bolj natančno opredeliti, če želimo, da bo profesionalizacija SV
na tem področju uspešna. Načelo javnega interesa na tem področju ni več v
ospredju, zdaj se med podjetji in ministrstvom vzpostavlja pogodbeni odnos.
Tega se na MO zavedajo in tudi pri tem iščemo rešitve skupaj.
Aktualna tema
Še pomembnejše področje sodelovanja med GZS in MO bo vračanje vo-
jaških oseb v civilno okolje. Ministrstvo za obrambo bo letos pripravilo
delovni program prešolanja, pri tem pa naj bi pomagala tudi Gospodarska
zbornica Slovenije.
V Slovenski vojski lahko s takšnim konceptom, kot ga je predstavilo MO,
usposobijo zelo dober kader. V vojaškem sistemu imajo ljudje večjo stopnjo
uporabne vrednote, ki se ji reče disciplina, kot sicer v družbi. V tem pomenu
ima ta kader lahko prednost. Slabost pa je, da so ti ljudje že starejši in zato
za gospodarstvo niso več najbolj zanimivi. Na GZS želimo predvsem, da
gospodarstvo pravočasno obvestimo, koliko ljudi in kdaj bodo na voljo go-
spodarstvu, da se ustrezno pripravimo. Menim, da tehnični kader ne bi smel
imeti težav z vračanjem v civilno okolje, saj ga na trgu delovne sile že danes
zelo primanjkuje. Za kader, ki tega znanja nima, pa je GZS Ministrstvu za
obrambo ponudila svoje strokovne potenciale pri dodatnem usposabljanju
in izpopolnjevanju zaposlenih. Velik prispevek lahko pomenijo tudi izkušnje
nekaterih podjetij, ki so uvedla nove programe in tehnologije.
Kakšen je možen razvoj sodelovanja med GZS in MO?
Pri vračanju kadra v civilno okolje mora sodelovanje temeljiti na izraženih
potrebah glede zaposlovanja, kar je podlaga za pripravo individualnega za-
poslitvenega načrta, ki naj bi zagotovil zaposlitev posameznika. Pomembno
je, da država takemu kandidatu za prehodno obdobje zagotovi določena
sredstva. Dodatne spodbude mora biti deležen tudi delodajalec, da bo siste-
matično sodeloval pri projektu. Sodelovanje med obema institucijama se bo
zagotovo še izboljševalo, saj pri nekaterih dejavnostih že dobro sodelujemo.
COOPERATION WITH THE ECONOMY MORE INTENSE DUE
TO PROFESSIONALISATION
Defence Industry Section of the Chamber of Commerce and Industry
of Slovenia has been successfully cooperating with the RS Ministry of
Defence for many years. According to the President of the Chamber of
Cooomerce and Industry, Jožko Čuk, MSc, the cooperation has further
improved in the last two years due to the process of professionalisation
of the Slovenian Armed Forces. After the meeting with RS Minsiter of
Defence, Anton Grizold, PhD., working meetings of the representatives
of both institutions’ services are now taking place. “More and more, the
Ministry of Defence is taking over the role of a professional employer.
We know that the old system will no longer work if we are to comply
with the interest of the broader public. We will have to find a solution
which in my opinion is cooperation with the economy. The Chamber of
Commerce and Industry of Slovenia is ready to render assistance of its
entire infrastructure,” said Jožko Čuk during the talks on joint activities.
The institutions are currently working together in the field of providing
equipment for the SAF, negotiating business contracts and introducing
contractual reservists into the scheme. They are also discussing coo-
peration in the procedure of finding jobs for military personnel who
wish to work in civilian professions after their contract with the SAF
has expired.
S LO V E N S K A V O J S K A 7
 Predstavniki naše službe za izobraževanje, pravne službe in drugih se na
delovnih sestankih s predstavniki ministrstva dogovarjajo
o konkretnih dejavnostih. Pomembno je predvsem,
da je Ministrstvo za obrambo pokazalo zani-
manje in da čuti potrebo po profesionalnem
pristopu, s čimer smo direktorje podjetij
glede pogodbene rezerve že prepričali, da
Aktualna tema
ne improviziramo in da MO upošteva tudi inte-
res gospodarstva. Projekt profesionalizacije
Slovenske vojske na GZS razumemo kot ve-
lik izziv tudi za razvoj in povečanje poslovnih
priložnosti za gospodarstvo. Zagotovo
se bodo pojavile težave, saj
izkušenj pri takšnih
projektih še nimamo,
vendar menim, da
imamo mehanizme
za njihovo reše-
vanje in ustrezen
pristop.
Meta Grmek
Foto: Bruno
Toič
Obisk britanskih vojakov na Voglu
V četrtek, 19. februarja, sta častni konzul Nepala Aswin Shrestha in bri-
tanski obrambni ataše polkovnik Lindsay Wilson obiskala skupino ne-
palskih vojakov, ki služijo v britanski vojski. Srečali so se na smučišču
Vogel. Ti in drugi vojaki Združenega kraljestva v Sloveniji opravljajo tako
imenovane avanturistične vaje, ki so del njihovega letnega usposablja-
nja. Takšna enotedenska zimovanja v Bohinjskem kotu potekajo že od
lanskega decembra. Zadnja skupina se bo v mirovne enote v Bosno in
Hercegovino vrnila 15. marca.
8 S LO V E N S K A V O J S K A
Mednarodna
konferenca o
kriznem upravljanju
Od 11. do 14. marca bo v Centru za obrambno usposabljanje
v Poljčah potekala mednarodna konferenca z naslovom Krizno
upravljanje v Evropi – problemi in perspektive. Organizirali jo
bodo Fakulteta za družbene vede, Ministrstvo za obrambo, in
sicer Uprava RS za zaščito in reševanje ter Sektor za civilno
obrambo, in švedska univerzitetna raziskovalna ustanova
Crismart.
Na konferenci bodo sodelovali praktiki, teoretiki, raziskovalci in
upravni delavci s področja kriznega upravljanja iz Švedske, Slove-
nije, sosednjih držav, držav Jugovzhodne Evrope in Partnerstva za
mir. Organizatorji so se odločili za konferenco zaradi sprememb v
Evropi v zadnjih dveh desetletjih, zaradi katerih se morajo nacional-
novarnostne politike in nacionalnovarnostni ter obrambni sistemi
držav na Stari celini prilagoditi. V spremenjenih varnostnopolitičnih
razmerah evropske države sicer ne zanemarjajo vojaških vidikov
varnosti, vendar namenjajo vedno več pozornosti nevojaškim virom
ogrožanja skupnosti. To je v skladu z zaznavo virov ogrožanja držav,
ki jih opazijo državljani, kaže pa se tudi v javnomnenjskih raziskavah
po skoraj vsej Evropi in tudi v Sloveniji. Za vzpostavitev optimalnih
ukrepov in učinkovitih odgovorov v vseh kriznih razmerah je torej
treba zagotoviti ustrezno koordiniranje dela med ustanovami,
organi in organizacijami, ki so vključene v krizno upravljanje, hiter
pretok informacij, informacijsko in logistično podporo strateškemu
vodenju ter ustrezno raven obveščanja državljank in državljanov o
posledicah kriznih razmer in ukrepih, ki jih sprejemamo za njihovo
odpravo.
Z izmenjavo izkušenj na konferenci v Poljčah bodo udeleženci lahko
spoznali že določene procese pri obvladovanju kriz, s poudarkom na
odpravljanju vzrokov in posledic kriz. Predstavili bodo izsledke ra-
ziskovanj kriznega upravljanja v evropskih državah. Poteka v okviru
raziskovalnega projekta Crises Management Europe, katerega nosi-
lec je švedska univerzitetna raziskovalna ustanova Crismart v sode-
lovanju z Evropsko akademijo kriznega upravljanja (European Crisis
Management Agency – ECMA), v projektu pa sodeluje tudi Slovenija.
Udeleženci bodo izmenjali tudi nova teoretična in praktična spozna-
nja o kriznem upravljanju na nacionalni in mednarodni ravni. Hkrati
bo konferenca spodbuda znanstvenikom, raziskovalcem in veliko
praktikom za bolj učinkovito skupno delovanje pri kriznem uprav-
ljanju. Srečanje v Poljčah bo tudi priložnost za izmenjavo izkušenj
pri upravljanju večjih kriz v Evropi glede na vodenje, koordinacijo,
odločanje, krizno komuniciranje, psihološke vidike kriz, civilno-vo-
jaško sodelovanje, iskanje vloge mednarodnih organizacij v kriznem
upravljanju, pri spodbujanju celovitega pristopa pri raziskovanju in
delu na področju kriznega upravljanja v Sloveniji.
 Slovenija bo leta 2005
predsedovala OVSE

Aktualna tema
S tem je Slovenija že letos začela poglavja Ustanovne listine OZN. Zato
delovati v tako imenovani Trojki, kar Slovenija bo aprila postala članica zveze Nato in Evropske unije. je primarni instrument za zgodnje
pomeni leto dni vsebinsko in po ob- K temu je prispevalo tudi dejstvo, da je že leta 1992 postala opozarjanje, konfliktno preventivno
segu zelo napornih priprav za še bolj članica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), dejavnost, upravljanje kriz in postkon-
intenzivno predsedovanje tej največji takrat imenovane Konferenca o evropski varnosti in sodelovan- fliktno rehabilitacijo v regiji.
varnostni organizaciji na svetu. Zato ju. Decembra 2002 je Ministrski svet OVSE sklenil, da bo orga- Glede možnosti in načinov zagotav-
bomo v reviji Slovenska vojska v nekaj nizaciji leta 2005 predsedovala Slovenija. ljanja varnosti se OVSE razlikuje od
nadaljevanjih predstavili OVSE, vse- organizacij, ki temeljijo na načelih
bino dela in nalog, ki jih bo Slovenija morala opraviti kot predsedujoča leta kolektivne varnosti, na primer OZN, ali kolektivne obrambe, na primer zveza
2005 in članica Trojke od leta 2004 do 2006. Nato, ter posegajo s svojimi zmogljivostmi, čeprav se že iščejo podobne
rešitve tudi za OVSE.
Značilnosti delovanja OVSE
OVSE je varnostna organizacija, v kateri sodeluje 55 držav, ki obsegajo ob- Razvoj OVSE
močje od Vancouvra do Vladivostoka. Tako je OVSE najširša varnostna orga- OVSE ima kratko, vendar precej bogato zgodovino. Je naslednica Konferen-
nizacija, ki vključuje celinsko Evropo, Kavkaz, Srednjo Azijo in Severno Ame- ce o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE), ki ima temelje v pobudi nekda-
riko in sodeluje s sredozemskimi in azijskimi partnericami. Je evro-atlantska nje Sovjetske zveze iz leta 1950 (ponovljene leta 1960) za ustanovitev vse-
in evroazijska skupnost držav, s sredozemskim partnerstvom pa postaja evropske varnostne konference. Z njo naj bi rešili nenaravno stanje v Evropi,
tudi evro-afriška. Na svojem območju delovanja je glavni instrument zgod- ki je nastalo z drugo svetovno vojno in povojnimi rešitvami. Sovjetska zveza
njega opozarjanja, preprečevanja spopadov, upravljanja kriz in pokonfliktne je že takrat menila, da je ozemeljska, politična in varnostna delitev Nemčije
rehabilitacije. Je zelo razvejana mednarodna regionalna organizacija, ki si ter tako tudi Evrope med Vzhodom in Zahodom nenaravno stanje, ki ne more
prizadeva ponuditi večdimenzionalno zagotavljati svobodnega razvoja ter
zasnovo skupne, vsestranske, koope- miru. Seveda je prišlo do pobude
rativne in nedeljive varnosti. Usmerje- tudi ob prizadevanju Sovjetske zveze
na je k svobodnemu, demokratične- po širitvi gospodarskega sodelo-
mu in integriranemu območju OVSE, vanja med takrat že oblikovanima
brez ločnih črt. Odločitve sprejema s Zahodom in Vzhodom. Ideja je bila
konsenzom in zato formalno podpira že v 60. letih prejšnjega stoletja dobro
popolno enakost ter enake pravice do sprejeta med nevtralnimi in neuvršče-
varnosti vsem državam, ne glede na njihovo zemljepisno, ekonomsko ali nimi državami, vendar so bile medblokovske ovire presežene šele v začetku
gospodarsko moč. Prav to je tisto, kar organizacijo precej ločuje od drugih 70. let, ko se je Sovjetska zveza strinjala s sodelovanjem ZDA in Kanade v
organizacij in ustanov v Evropi. Z zelo kompleksnim in kooperativnim pri- konferenci. Proces se nadaljuje z obnovitvijo sporazuma četverice o statusu
stopom k problemom varnosti obsega delovanje OVSE različne varnostne Berlina, z doseženimi sporazumi ZR Nemčije z ZSSR, Poljsko in NDR, z do-
zadeve, na primer nadzor oboroževanja, preventivno diplomacijo, vzpostavi- seženim sporazumom o začetku pogovorov o medsebojnem in uravnoteže-
tev zaupanja in sprejemanje ukrepov za krepitev varnosti, upravljanje kriz in nem zmanjševanju vojaških zmogljivosti, z vzhodno politiko Willyja Brandta,
pokonfliktno rehabilitacijo, demokratizacijo, človekove pravice, opazovanje začetkom pogovorov o sporazumu o omejevanju strateškega orožja (SALT-I)
volitev ter vprašanja ekonomske in okoljske varnosti. in s srečanjem voditeljev Nixona ter Brežnjeva leta 1972.
KVSE je po dolgotrajnih pogovorih začela delovati julija 1973 v finski pre-
Politične podlage za delovanje stolnici Helsinki. Takrat so evropske države, izjema je bila le Albanija, in ZDA
OVSE nima pravne moči, njene odločitve so namreč politične in niso pravno ter Kanada sprejele tako imenovano Modro knjigo, v kateri so predstavile
zavezujoče. Kljub temu ima OVSE običajne atribute mednarodne organiza- stališča svojih vlad o varnosti in sodelovanju v Evropi ter se opredelile do
cije, kot so stalni organi in telesa odločanja, stalni sedež in ustanove, stalno nadaljnjega dela konference.
vodstvo, urejene finančne zmogljivosti ter misije, urade in pisarne. Večina Drugi del KVSE je potekal od septembra 1973 v Ženevi do julija 1975 v Hel-
teh ustanov, obveznosti in priporočil je uokvirjenih v pravni jezik, za njihovo sinkih. V tem času je bila sprejeta helsinška deklaracija, sklepni dokument,
razlago pa je treba razumeti načela mednarodnega prava ter standardnih ki so ga avgusta istega leta podpisali predsedniki 35 evropskih držav ali
tehnik pogodbenega prava. Dejstvo, da obveznosti OVSE in obveznosti do njihovih vlad, izjema je bila le Albanija, in ZDA ter Kanade.
te organizacije niso pravno zavezujoče, ne zmanjšuje njene učinkovitosti. Stališča deklaracije so še danes smernice za delo OVSE. Pozneje so bila
Doslej sprejete obveznosti na najvišji politični ravni imajo enako veljavo kot dopolnjena zaradi izboljšanja varnosti in procesov sodelovanja, in sicer v
tiste, določene z mednarodnim pravom. Beogradu od oktobra 1977 do marca 1978, v Madridu od novembra 1980
OVSE je tudi edina organizacija v Evropi, ki deluje regionalno na podlagi 7. do septembra 1983 ter na Dunaju od novembra 1986 do januarja 1989.

S LO V E N S K A V O J S K A 9
 Organizacijska struktura in institucije OVSE
Aktualna tema
Temeljni principi KVSE iz leta 1975 veljajo tudi
za OVSE
Smernice KVSE so strnjene v tri skupine pri-
poročil:
• politično-vojaški vidiki varnosti in ukrepi za
vzpostavitev vojaškega zaupanja;
• sodelovanje v gospodarstvu, znanosti in teh-
nologiji ter okolju;
• sodelovanje pri humanitarnih zadevah, ki
obsegajo človekove pravice, izmenjavo infor-
macij, sodelovanje v kulturi in izobraževanju
ter posebna priporočila na področju varnosti
in sodelovanja v Sredozemlju.
Najbolj odmeven rezultat KVSE iz leta 1975 pa je
tako imenovanih deset zapovedi: enakost suvere-
nosti in spoštovanje suverenosti in pripadajočih
pravic; vzdržnost pred grožnjo in uporabo sile;
10 S LO V E N S K A V O J S K A
nedotakljivost državnih ozemeljskih meja ozi-
roma prepoved njihovega spreminjanja s silo;
ozemeljska celovitost držav; mirno reševanje
sporov; nevmešavanje v notranje zadeve držav;
spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svo-
boščin, vključno s svobodo mišljenja, vesti, ver-
skih in drugih prepričanj; enakopravnost in samo-
opredelitev ljudstev; sodelovanje med državami;
izpolnjevanje mednarodnopravnih obveznosti.
Razmere, ki so nastale v Evropi po koncu hladne
vojne v zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja, so
pokazale, da bo morala KVSE prilagoditi način
delovanja novim pogojem, prevzeti nove odgo-
vornosti in odgovoriti na nove izzive med tranzici-
jo. To je zahtevalo institucionalizacijo konference,
izboljšanje njenih operativnih sposobnosti, razvoj
dejavnosti ter izpolnjevanje obveznosti in načel.
Zato so na srečanju v Budimpešti leta 1994 v
skupni deklaraciji zapisali, da »širitev svobode
spremljajo novi konflikti in oživljanje starih«. Zato
mora KVSE zagotoviti ustrezno spoprijemanje z
novimi grožnjami in izzivi varnosti, poleg tega
morajo države udeleženke začeti razpravo o mo-
delu za skupno in vsestransko varnost v Evropi
21. stoletja. Tako je KVSE nehala biti le konferen-
ca, postala pa je OVSE, Organizacija za varnost
in sodelovanje v Evropi, »usmerjena k resničnemu
partnerstvu v novi dobi«, kot so zapisali.
Organi odločanja
Razvejanosti OVSE ustrezajo tudi njena telesa
odločanja, struktura in institucije:
• stalni svet (PC) je glavno posvetovalno in odlo-
čujoče telo OVSE, ki se vsak teden sestaja na
Dunaju, razpravlja o razvoju na območju delo-
vanja OVSE in sprejema odločitve;
• forum za varnostno sodelovanje (FSC) je
usmerjen v razvoj in uresničevanje ukrepov
za izboljšanje zaupanja ter varnosti, v graditev
informacijskih mehanizmov in verifikacijo ukre-
pov za zmanjšanje ogrožanja na območju kon-
vencionalnih spopadov v Evropi. Ta organ se
ukvarja z vojaškimi vidiki varnosti na območju
OVSE, z razvijanjem odprtosti in preglednosti
na svojem področju delovanja;
• ekonomski forum (EF) je visoko telo za spod-
bujanje razvoja ekonomij svobodnega trga kot
bistvenega dejavnika za razvoj demokracije in
zagotavljanje stabilnosti, pozornost pa name-
nja tudi okoljskim dejavnikom, ki vplivajo na
varnost na območju delovanja OVSE;
• vrh OVSE je občasno srečanje predsednikov
držav in vlad držav članic OVSE, na katerih
se določajo prednostne naloge in smernice
na najvišji politični ravni. Vsakemu srečanju
na vrhu sledi pregledna konferenca, na kateri
ocenjujejo opravljanje obveznosti OVSE in se
dogovorijo glede uresničevanja dokumentov,
ki so jih sprejeli na srečanju na vrhu;
• ministrski svet (MC) sestavljajo zunanji mini-
stri držav, zaseda in odloča pa enkrat na leto
ob koncu predsedovanja, ko oceni stanje in
sprejme usmeritve za nadaljnje delo. Srečanja
pripomorejo k vzdrževanju zveze med poli-
tičnimi odločitvami na vrhunskih srečanjih in
med vsakodnevnim delovanjem organizacije.
V določenem smislu nadomešča srečanje na
vrhu OVSE.
Strukture in institucije OVSE
Med strukture in institucije OVSE sodijo:
• parlamentarna skupščina šteje več kot 300
parlamentarcev 55 držav članic OVSE. Skup-
ščina promovira parlamentarno vključevanje

OVSE s svojimi dejavnostmi v Uzbekistanu skrbi tudi za promocijo
svobode javnih občil.
v dejavnosti OVSE in skrbi za medparlamentarni dialog ter sodelovanje;
• šef urada OVSE je minister za zunanje zadeve sodelujoče države, ki je
izbran vsako leto in ki skrbi za dejavnosti tako imenovane ministrske
trojke. Pri tem ga podpira generalni sekretar;
• sekretariat deluje pod vodstvom generalnega sekretarja, skrbi za opera-
tivno podporo organizacije na področjih njenega delovanja in za vzdrže-
vanje stikov z mednarodnimi ter nevladnimi organizacijami, koordinira
dejavnosti OVSE na ekonomskem in okoljevarstvenem področju, podpira
dejavnosti OVSE na politično-vojaškem področju, skrbi za administrativne,
finančne, kadrovske, konferenčne in jezikovne zadeve, informacijsko teh-
nologijo ter medijsko dejavnost;
• koordinator za ekonomske in okoljske dejavnosti (CEEA) skrbi za pro-
mocijo gospodarskega napredka kot prispevka h krepitvi mednarodne
stabilnosti in varnosti. Tako spremlja ekonomski in okoljevarstevni razvoj
sodelujočih držav in jih opozarja na možne spore, pomaga državam pri
oblikovanju ekonomske in okoljske politike ter pobud med sodelujočimi
državami z vidika krepitve stabilnosti in varnosti. Poleg tega skrbi za
uveljavljanje in promocijo skupnih standardov ter norm glede ekonom-
skega in okoljevarstvenega vedenja ter za razvoj in izboljšanje odnosov s
pomembnimi mednarodnimi organizacijami;
• Urad za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) skrbi za
uveljavljanje demokratičnih pravic in svoboščin državljanov, promovira
demokratične volitve, podpira in izboljšuje demokratične institucije ter
spoštovanje človekovih pravic. Pomaga in svetuje pri izboljšanju institucij
civilne družbe ter pri uveljavljanju pravne države, s ciljnimi projekti pa
pomaga misijam OVSE pri uveljavljanju državljanskih pravic in prispeva
k zgodnjemu opozarjanju ter preprečevanju sporov;
• visoki komisar za narodnostne manjšine je institucija OVSE, ki skrbi
za identifikacijo in iskanje pravočasnih rešitev za reševanje etničnih
napetosti, ki bi lahko ogrozile mir, stabilnost in prijateljske odnose med
državami OVSE. V terminologiji OVSE je bistveni dejavnik za zgodnje
opozarjanje in pravočasne akcije pri napetostih glede vprašanj nacio-
nalnih manjšin, ki še niso presegle zgodnje faze razvoja, vendar bi se
lahko po mnenju visokega komisarja razvile v spor na območju delo-
vanja OVSE,
• predstavnik za svobodo javnih občil opazuje njihov razvoj in položaj v
državah članicah OVSE ter opozarja na kršitve svobode izražanja. Poma-
ga državam pri promociji, usklajevanju načel in dejavnostih glede svobo-
de izražanja ter javnih občil;
• sodišče za spravo in arbitražo v OVSE rešuje spore med članicami na
Aktualna tema
temelju Konvencije o spravi in arbitraži v OVSE;
• oborožitev nadzirajo imenovane osebe pri šefih urada OVSE za uresničeva-
nje 2., 4. in 5. člena aneksa 1-B daytonskega mirovnega sporazuma.
Misije OVSE so posebna oblika delovanja, s katerimi si organizacija priza-
deva za preprečevanje ali reševanje sporov, za pospeševanje političnih do-
govorov in izboljšanje civilne družbe ter upoštevanje prava v državah in na
območjih, kjer obstajajo elementi ogroženosti stabilnosti in varnosti. Misije
so najpomembnejša institucionalna oblika opazovanja razmer. Trenutno de-
lujejo misije v Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Gruziji, na Kosovu, v Moldaviji,
Srbiji in Črni gori. Organi OVSE delujejo tudi v Bakuju v Azerbajdžanu, Minsku
v Belorusiji in Erevanu v Armeniji. Njeni centri so v Alma Ati v Kazahstanu,
Ašgabadu v Turkmenistanu, Biškeku v Kirgistanu, Dušanabeju v Tadžikista-
nu in Taškentu v Uzbekistanu, v drugih oblikah pa je navzoča še v Albaniji,
Makedoniji, Ukrajini, Gorskem Karabahu, rusko-latvijski komisiji za vojaške
upokojitve in v vladni komisiji Estonije za vojaške upokojence.
Delovanje OVSE v prihodnje
Delovanje OVSE bo temeljilo na Strategiji proti grožnjam stabilnosti in var-
nosti v 21. stoletju, ki je prvi takšen usmeritveni dokument OVSE. Strategija
temelji na prizadevanjih krogov iz zveze Nato in Evropske unije oziroma ZDA
po močnejši povezanosti funkcij in delovanja OVSE. Strategijo sta predlagali
ZDA in Rusija kot prevladujoča dejavnika nove mednarodnopolitične scene
in atlantsko evrazijskih geopolitičnih odnosov. Tako želijo ZDA postaviti funk-
cije in delovanje OVSE bolj na temelje delovanja zveze Nato, za Rusijo pa je
OVSE še naprej vseevropska, nevtralna organizacija, ki naj bi skrbela za spo-
razumno reševanje težav stabilnosti in varnosti tako v Evropi kot na širšem
evrazijskem območju. V strategiji se zato kažejo vsa nasprotja in dinamika
usklajevanja stališč velikih sil glede oblikovanja nove svetovne ureditve na
globalni in regionalnih ravneh, tudi na evropski ravni.
Dr. Filip Tunjić
(Se nadaljuje)
2005 SLOVENIAN CHAIRMANSHIP OF OSCE
In 2004, Slovenia will become a member of the European Union and
NATO. The fact, that in 1992 Slovenia became a member of OSCE
(Organisation for Security and Co-operation in Europe), which was at
that time known as Conference on Security and Co-operation, undoub-
tedly contributed to our present membership in these two organisati-
ons. In December 2002, the Ministerial Council of OSCE decided that
in 2005, the chairmanship of OSCE will be taken over by Slovenia. To
assume this role successfully, already this year Slovenia has become
a member of the so-called Troika, a group of three countries, which
means one year of intense and extremely demanding preparations in
order to be able to take over the chairmanship of the world’s biggest se-
curity organisation. In the next issues of our magazine, we are going to
present to you the OSCE organisation, and the work and assignments
Slovenia will have to carry out as the chair-country of OSCE in the year
2005 and as the member of the Troika in the years 2004 to 2006.
S LO V E N S K A V O J S K A 11
 Ne verjamem, da se mladi na
Primorskem manj zanimajo za
vojaški poklic
Ustanovitev obrambnih študij na pe- Res je, da se s politiko pogosto
Inter vju

tih civilnih univerzah v takratni SFRJ Profesorja ljubljanske Fakultete za družbene vede dr. Antona ukvarjam, ne nazadnje o njej tudi
je predlagal Zvezni sekretariat za Beblerja ni treba posebej predstavljati, saj v slovenskem pros- predavam. Že ob prehodu na več-
ljudsko obrambo. Ugotovili so, da v toru velja za eno nespornih avtoritet, ki se že več kot tri desetletja strankarski sistem sem se odločil, da
obrambnih strukturah od občine do ukvarja s politološkimi vidiki mednarodne varnosti, obrambe in se ne bom priključil nobeni politični
višjih ravni takratne države potrebu- oboroženih sil. Kariero univerzitetnega profesorja obramboslov- stranki in bom poskušal ohraniti pri-
jejo tudi civilne uradnike. Drugi razlog ja je začel kmalu po opravljenem doktoratu o vojaških režimih jateljske, kolegialne odnose z ljudmi,
za ustanovitev tega študija so bile po- in vojaški diktaturi v deželah v razvoju. »To je bil morda eden od ki so odšli v različne stranke. Še
trebe po učiteljih za predmet obramba razlogov, da mi je takratni dekan FSPN prof. dr. Vlado Benko v vedno sem prepričan, da je aktivno
in zaščita v srednjih šolah, saj upo- začetku 70. let zaupal nalogo o ustanovitvi študija splošne ljud- strankarsko udejstvovanje zelo težko
kojeni oficirji JLA za te naloge niso ske obrambe, torej obramboslovja,« se spominja dr. Bebler. združljivo z akademskim poklicem.
bili več ustrezni. Vrh JLA je odločil, da Menim, da se mora v tem pogledu
tega kadra ne bo pripravljal na vojaških akademijah, pač pa je študij, delno zadržano vesti tudi univerza, da bi kot institucija ostala strankarsko nev-
tudi po zgledu Američanov, prenesel na civilne univerze. »Prav takrat sem tralna. Drugi razlog pa je, da se poklicno ukvarjam z dvema področjema, ki
se vrnil s podiplomskega študija v ZDA, zato sem ta sistem dobro poznal,« sta politično relevantni. Eno področje je mednarodna dejavnost Slovenije in
razlaga dr. Bebler. »Študij obramboslovja je bil na takratni univerzi sprejet s vprašanja mednarodne varnosti, drugo pa obramba. Na obeh področjih je
precejšnjim dvomom in odporom, saj so nekateri v tem videli nevarnost mili- nujen nacionalni konsenz, kot to velja v razvitih demokracijah. Zato menim,
tarizacije civilnih fakultet.« Leta 1975 ga je prevzela FSPN, kjer so temu na- da ozka strankarska izhodišča ali celo izrabljanje teh dveh področij za ožje
sprotovali le posamezniki, vendar pa je na začetku tudi interese vodstev ali voditeljev političnih strank ni sprejemljivo. Doslej se je
tu primanjkovalo profesorjev. »V prvi generaciji pokazalo, da je bil vsak tak poskus za nacionalne interese škodljiv. Res pa
obramboslovcev sta bila poznejša obrambna je, da sem kot nestrankarski kandidat s precejšnjim obotavljanjem sprejel
ministra, v drugi pa še eden, poleg tega pa je podporo ene od manjših strank, ko sem kandidiral za najvišjo predsedni-
to fakulteto končalo precej visokih uradnikov, ško funkcijo. Ta funkcija mora biti nestrankarska.
državnih sekretarjev in visokih častnikov Slo-
venske vojske, tudi sedanji načelnik GŠSV. Nedavna raziskava, ki jo je opravil Obramboslovni raziskovalni inštitut,
Obramboslovni kader je imel med osamo- pri kateri ste sodelovali tudi vi, kaže, da se Slovenci počutimo precej
svajanjem Slovenije pomembno vlogo tudi pri varne in da so pomembnejši drugi interesi. Zdi se, kot da bi se odnos
oblikovanju obrambnega sistema v samostojni ljudi do vprašanj varnosti ohladil. Kako komentirate takšno razpoloženje
državi,« pravi prof. Bebler, ki je študij obramboslov- Slovencev?
ja vodil prvih pet let. Ne vem, če bi lahko ta odnos tako označili, je pa res, da so se umirile
vroče razprave o teh vprašanjih. Ta tema je postala manj
Gospod profesor, tudi vi kontroverzna. Mislim, da so nekdanji nasprotniki
ste v teh letih nekajkrat vključitve v kolektivne varnostne strukture, med
poskušali poseči v katerimi je edina takšna struktura, ki učinkovito
politiko, pa vendarle deluje v našem prostoru, Nato, vendarle spre-
bolj ali manj ostajate jeli demokratično odločitev večine Slovencev
na akademskem
področju.
 Opcija oborožene nevtralnosti seveda ni več aktualna.
S propadom nasprotnega bloka je ta opcija izgubila pomen. Spremenjena
je tudi struktura Nata, ki je s programom Partnerstvo za mir dobil razsež-
nosti kolektivne in kooperativne varnosti. V odnosu do tega sistema se torej
majhna in razmeroma šibka država ne more postavljati v vlogo nevtralne
države. Tudi tradicionalno nevtralne države, kot so Švedska, Avstrija in Švica,
sodelujejo v programu Partnerstvo za mir.

Kaj torej prinaša članstvo, katere bodo po vašem mnenju prednosti in sla-
bosti? Kako smo pripravljeni na vstop?
Poudaril sem že, da druge alternativne možnosti oziroma drugega sistema
kolektivne varnosti v tem prostoru ni in ga v doglednem času tudi ne bo. O
prednostih je bilo že veliko povedanega. Članstvo prinaša predvsem višjo

in končali aktivno protipropagando. Nekateri tega niso preboleli in skušajo
odločitev na različne načine razvrednotiti. Prav rezultati zadnje raziskave, ki
je bila opravljena na zelo reprezentativnem vzorcu in je boljša od telefonskih
raziskav, so pokazali, da je stopnja podpore članstvu v Natu ostala na enaki
ravni kot v času referenduma. Zame to pomeni, da je bila odločitev za vstop
Slovenije v Nato sprejeta po temeljitem premisleku, da nanjo niso bistveno
vplivali trenutni dogodki, denimo vojna v Iraku. V javnih občilih, predvsem
tiskanih, je bilo takrat največ propagande proti Natu. Pokazalo se je, da so
imela javna občila majhen vpliv na javno mnenje.
S to trditvijo se ne bi strinjal.
Mislim, da so bila zelo pomembna javno izražena mnenja najpomembnejših
mnenjskih voditeljev. Spomnimo se javne podpore vstopu v Nato, ki so jo
izrazili nekdanji in takratni predsednik države, politični voditelji, slovenski me-
tropolit, vodilni menedžerji in druge vplivne osebnosti z različnih področij.
Inter vju
stopnjo zunanje varnosti Slovenije ob razmeroma sprejemljivi ceni. To so
obremenitve, ki jih naše gospodarstvo lahko prenese. Bistveno je, da ta
denar racionalno uporabimo, torej ni toliko pomembna višina zneska, pač
pa večji učinek tega vložka. Od celotne pogače bi morala Slovenska vojska
dobivati precej več na račun zmanjšanja preobsežnega civilnega aparata,
pa tudi struktura porabe v SV bi morala biti drugačna.
Če dva odstotka BDP-ja, kolikor naj bi namenjali za obrambo, primerjamo z
izdatki Slovenije v nekdanji SFRJ ...
Sedanje izdatke bi lahko primerjali s stroški Slovenije v 70. in v začetku 80.
let prejšnjega stoletja. S tega vidika je obremenitev precej manjša. Seveda so
tudi okoliščine drugačne, saj so se stroški zmanjšali v vseh evropskih drža-
vah. V več članicah Nata je stopnja obremenitve še nižja, kot je zdaj pri nas.
To zmanjšuje pritisk na hitro povečevanje tega deleža. V
primerjavi z drugimi članicami imamo še neustrezen

Mislim, da glede vstopa v Nato ni potekala načrtna in usklajena propagand-

na kampanja.
Prej bi lahko govorili o negativni kampanji nasprotne strani, čeprav mislim,
da ni šlo za organizirane ali načrtno vodene aktivnosti. Po drugi strani so bile
dejavnosti in poteze vladne strani večkrat neproduktivne, izjave nekaterih
visokih funkcionarjev pa so bolj škodovale kot koristile odločitvi o vstopu
Slovenije v Nato.

Z vstopom v zvezo Nato se uresničuje eden najpomembnejših nacionalnih

projektov Slovenije po osamosvojitvi, ki ste ga vsaj v zadnjem obdobju tudi
vi vneto zagovarjali. Vendar pa nam v Natu, če si sposodim vašo misel, ne
bo »z rožicami postlano«.
Moram dodati, da sem začel aktivno zagovarjati vstop Slovenije v Nato po-
tem, ko je ta opcija postala realna. Pred osamosvojitvijo in takoj po njej je bilo
to stališče manjšine do leta 1995. Šele potem je postajala ta možnost bolj
realna. V prvih letih po osamosvojitvi je imela največjo podporo politika nev-
tralnosti po avstrijskem vzoru. Takrat, torej v letih 1992 in 1993, sem zapisal,
da bi Slovenija v najboljših okoliščinah lahko postala članica Nata okrog leta
2005. Kot vidite, se nisem veliko zmotil. Če pa ne bi bilo težav z Osamom bin
Ladnom, bi Slovenija postala članica pozneje. Ti dogodki in teroristične grož-
nje so namreč vplivale na drugačno presojo o hitrosti širitve Nata predvsem
pri Američanih, ki so najvplivnejši v tej organizaciji.

So bila torej naša pričakovanja leta 1997 v Madridu povsem nerealna?

Takrat so nas uvrstili v naslednji krog širitve, ki naj bi se po takratnih ocenah
zgodil od leta 2005 do 2007. Medtem smo morali sami skrbeti za svojo
varnost.

Inter vju
sistem, saj nimamo primerne infrastrukture, tehnične oskrbe in logistike,
dovolj sodobne oborožitve itn. Povečanje deleža za obrambo je smiselno,
če bo namenjen tistemu, kar nam manjka in kar drugi že imajo. Najprej mo-
ramo vzpostaviti sodoben in razmeroma varčen sistem, potem bomo lahko
postopno zniževali ta delež. Tako so na primer naredili Francozi, ki so precej
posodobili svoj obrambni sistem. Zmanjšali so obseg oboroženih sil in pri-
varčevani denar usmerili v posodobitev.
Na katerem najvišjem položaju v Natu bi bil lahko Slovenec po vstopu naše
države v to organizacijo in koliko naših civilnih ter vojaških predstavnikov
bo delovalo v teh strukturah?
Nato se od drugih mednarodnih organizacij razlikuje po tem, da je osebje
diplomatskih predstavništev in stalnih vojaških predstavnikov že sistemsko
vključeno v sestavo sedeža Nato. Tako bo Slovenija sodelovala prek poli-
tičnih in diplomatskih predstavnikov. Ti sodelujejo pri odločanju v najvišjih
organih, tudi v Severnoatlantskem svetu, ki se sestaja na treh ravneh, in
sicer na ravni predsednikov držav ali vlad, na ministrski ravni in na ravni
veleposlanikov. Kadar bodo odločali o pomembnih stvareh, bo Slovenija
enakopravno sodelovala na vseh treh ravneh. V naši stalni misiji v Bruslju bo
od 35 do 40 ljudi, te stroške pa bo plačala Slovenija. Na podlagi dogovora
bomo prispevali za stroške civilne in vojaške strukture Nata ter vzdrževanje
skupne infrastrukture. Pri teh treh postavkah bo delež Slovenije od 0,26 do
0,3 odstotka v skupnih stroških. S temi deleži je povezana tudi naša kadrov-
ska soudeležba. Slovenski proračunski delež je razmeroma nizek, zato bo
temu primerno tudi naše zastopstvo. V mednarodnem vojaškem osebju
Nata je približno 400 ljudi, če to pomnožite z 0,26 odstotka, boste dobili zelo
majhno številko, vendar pa bo naš prispevek nekoliko višji. Domnevam, da
bomo v politični strukturi Nata imeli dva ali tri predstavnike, kar je več, kot bi
nam sicer pripadalo. Poleg tega bomo verjetno dobili tudi nekaj častniških
položajev, predvsem v poveljstvu južnega vojskovališča, kjer se nam obeta
tudi eden od pomembnih položajev v logističnem poveljstvu. Pri kadrovanju
mednarodnega osebja želijo, da bi bile zastopane vse države, če seveda
kandidati izpolnjujejo temeljni pogoj, to je strokovna usposobljenost za
opravljanje določenih nalog. Ponavadi traja kar nekaj let, da nova članica
usposobi dovolj kakovostnega kadra za opravljanje zahtevnih nalog.
Slovenija zaradi svoje majhnosti in omejenih potreb nima vojaške akademi-
je. Bomo na tem področju dovolj konkurenčni drugim članicam Nata?
Za tako majhno vojsko in pripravo specializiranega kadra, kot ga potrebuje-
mo za vojaške poklice, bi bila prava vojaška akademija neracionalna. Razu-
mna rešitev je kombinacija našega šolstva, torej vojaškega in civilnega, ter
vključevanje ustreznih kandidatov v vojaške šole in akademije, ki jih imajo
večje države članice Nata, ter uporaba njihovih zmogljivosti. To poleg visoke
14 S LO V E N S K A V O J S K A
stopnje znanja ponuja tudi možnosti za medsebojno poznavanje, prenos
tehnologij in sodobnih metod vodenja ter organiziranja vojaških procesov.
Zveza Nato je začela oblikovati sile za hitro posredovanje, v katere bo Slo-
venska vojska na začetku vključila vod za RKBO, ki se bo v prihodnjih letih
povečal v bataljon. S kakšnimi zmogljivostmi bi bilo smiselno sodelovanje
Slovenske vojske v silah zveze Nato?
Menim, da je za nas povečanje kontingenta za RKBO do obsega bataljona,
ki naj bi ga prispevali v Natove reakcijske sile, prevelika obremenitev. Glede
na našo velikost bi bilo dovolj, da bi imeli dobro opremljeno četo. Menim,
da bi bila v drugih sestavah mirovnih sil dva dobro opremljena in izurjena
bataljona dovolj za naše oborožene sile. Ta obseg je realen in bi ga s sedanjo
hitrostjo razvoja v nekaj letih lahko dosegli.
Slovenska vojska deluje na več kriznih žariščih. Prav te dni so naši vojaki od-
potovali v Afganistan. Kakšna zasnova sodelovanja v mirovnih operacijah se
vam v prihodnje zdi smiselna, glede na omejene zmogljivosti naših sil?
Vključevanje v posamezne operacije v razpršeni obliki je koristno, saj po-
veljniški in specializiran kader Slovenske vojske s tem pridobivata veliko izku-
šenj. Kot majhna država na področjih, na katerih imamo prednost, ne bomo
dosegli toliko s številčnostjo kot lahko s kakovostjo. To so niše, na primer
RKBO, gorske enote, saniteta, morda nekateri deli logistike, helikopterska
transportna enota in podobno, pri čemer je lahko naš prispevek učinkovit in
v sistemu kolektivne obrambe zelo koristen. Tako bomo vzdrževali tudi svojo
operativno sposobnost. To pa je težko združljivo z obvladovanjem nekega
sektorja, na primer v BiH, kjer bi moralo hkrati delovati veliko teh sil, kar bi
najverjetneje presegalo naše zmogljivosti. Menim, da bi bil najbolj primeren
obseg enote, vključene v mirovne operacije, lahko na ravni okrepljene čete.
Kakšne reforme bo po vstopu v Nato še treba izvesti v Slovenski vojski in
civilnem delu in kaj bo po vašem mnenju najtežje?
Ukrepi in prilagoditev že potekajo, so pa predvsem posledica profesionali-
zacije Slovenske vojske in njene posodobitve ter niso neposredno povezani
z vstopom v Nato. Verjamem, da bo vstop te procese pospešil in olajšal, ne
bo pa spremenil smeri in razsežnosti teh sprememb. Problematične točke
izhajajo predvsem iz pomanjkljivosti sedanjega sistema in neustreznosti
kadrovske, izobrazbene in poklicne strukture za potrebe sodobne poklicne
vojske. Razkorak med tem, kar bi potrebovali, in kar imamo, je velik.
Je to eno od bremen, za katera trdite, da bi jih morali čim prej odpraviti?
Ko so še potekale razprave o tem, kako hitro naj bi se Slovenska vojska profe-
sionalizirala, sem omenjal tri vrste bremen, ki otežujejo hitrejšo posodobitev
Slovenske vojske. To so zastarela organizacija in kader oziroma neustrezna
kadrovska struktura, slaba infrastruktura ter zastareli oborožitev in oprema.
Odločitev o hitrejši profesionalizaciji ta vprašanja še zaostruje. Dokler to ne
bo odpravljeno, bo Slovenska vojska težko dosegla zadovoljivo raven in že-
leno stopnjo profesionalnosti, ki bi bila primerna za naš razvoj in tudi glede
konstruktivnega prispevka k skupnim silam kolektivne obrambe.
Ko omenjate koncept profesionalizacije Slovenske vojske, je treba pouda-
riti, da ste nasprotovali prehitri ukinitvi naborniškega sistema. Predlagali
ste, da bi za določeno obdobje vpeljali splošno državljansko obveznost za
vse mlade obeh spolov po dopolnjenem 19. letu. Večina mladih bi se po
mojem mnenju temu uprla. Še vedno zagovarjate tak predlog?
Ta predlog je treba umestiti v čas, ko so potekale razprave o tem, kdaj in
kako naj poteka prehod in ali je sploh smiseln. To je bilo pred tremi leti, ko
so postale demografske težnje, odnos mladih do služenja vojaškega roka in
drugi objektivni kazalci že zaskrbljujoči. Takrat je na uradni ravni, torej tudi
na Ministrstvu za obrambo, še prevladovalo stališče, da je treba z odločitvijo
o ukinitvi počakati vsaj do leta 2007. Zagovarjal sem stališče, da so objek-
tivne težnje znane, da je odločitev neizogibna, da pa jo je treba povezati z
urejenim in postopnim prehodom. V ta proces bi vključili odpravljanje ovir, o
katerih sva že govorila. Če pogledamo le neprimerno infrastrukturo, ki smo
jo dobili od prejšnje naborniške vojske in ni primerna za poklicno vojsko, ta
zahteva daljši prehod in več let vlaganj. Pri tem sem se opiral tudi na izkušnje
drugih držav. Tak prehod je po najhitrejši različici mogoč v štirih letih. Taka
je francoska izkušnja, pri Italijanih pa bo prehod trajal sedem let. Vsi, ki so
to opravili hitreje, so imeli veliko težav. Počasnejši prehod je nujen tudi zato,
da bi zagotovili ustrezen človeški potencial. Moje stališče je bilo, da je treba
sprejeti odločitev čim prej, prehod pa opraviti v štirih do petih letih.
Državljanska obveznost bi torej veljala le za prehodni čas?
Težava je bila, kako zagotoviti ta prehod. Še vedno menim, da bi v prehod-
nem obdobju sedemmesečno vojaško obveznost moških lahko nadomestili
z državljansko obveznostjo, ki bi bila precej krajša, in sicer mesec ali mesec
in pol v polletnem obdobju, ko bi imeli tudi možnost za prostovoljno vojaško
in policijsko urjenje. Za del mladine bi bil tak pristop zanimiv, poleg tega pa
so v nekaterih dejavnostih tudi objektivne potrebe. V Nemčiji, na primer,
civilisti služijo vojaški rok tako, da delajo z otroki, v socialnih ustanovah, bol-
nišnicah in drugje. Pri nas imamo veliko težav v okolju, denimo zaraščanje
gozdnih poti, torej reševanje dolgoletne dediščine, ki propada, poleg tega bi
lahko mladino usmerili tudi na druga področja. To bi bilo za družbo koristno
tudi z vidika državljanske vzgoje, ki je pomanjkljiva.
Zdi se mi, da bi taki obveznosti mladi zelo nasprotovali in da ne sodi več v
ta čas.
Takrat smo še imeli vojaško obveznost. Če bi nekaj let nadaljevali z držav-
ljansko obveznostjo in če bi zaostrili pogoje civilnega služenja, bi bilo to za
nekaj let sprejemljivo.
Toda to je že mimo.
Seveda, po toči zvoniti je prepozno. Še vedno pa mislim, da bi bil sistem, ki
sem ga predlagal, dober in koristen za državo.
Kako bi komentirali sedanje zanimanje za poklicno vojsko? Leta 2003 se
je za zaposlitev v poklicni vojski prijavilo 2400 kandidatov, sprejetih je bilo
900. Tudi prvih sto pripadnikov prostovoljne rezerve je že na 13-tedenskem
usposabljanju. Čeprav zanimanje za vojaški poklic v vseh delih Slovenije ni
enakomerno, pa je vendarle dovolj veliko, da projekt profesionalizacije s
tega vidika v naslednjih letih ne bo ogrožen.
Na podlagi izkušenj v drugih državah, ki so opravile tak prehod, lahko do-
mnevam, da veliko tistih, ki so se prijavili, verjetno ne izpolnjuje vseh psiho-
fizičnih in drugih zahtev, poleg tega so se za vojaški poklic odločili zaradi
socialne stiske in brezposelnosti. Za poklic se torej niso odločili iz ljubezni
ali ker bi jih zanimal, pač pa so se pridružili vojski zato, ker nimajo boljše
možnosti. Bojim se, da je regionalna neenakomernost predvsem posle-
dica ekonomskih razmer in brezposelnosti v določenih regijah. Ne verja-
mem, da se na Primorskem mladi manj zanimajo za vojaški poklic kot na
Štajerskem. Težave se pojavijo, ko pride do večjega osipa, večjih notranjih
problemov in težav s prilagajanjem. V nekaj letih se bo v Slovenski vojski
tudi ob takih težnjah še vedno pojavljala neenakomerna popolnitev neka-
terih delov. Obstaja tudi neskladje v razmerju med častniki, podčastniki in
vojaki. Ne glede na priliv bi morali vztrajati pri visokih merilih in ne bi smeli
popuščati pri kakovosti izbranega kadra. Kratkoročno lahko zadovoljimo
številne potrebe, dolgoročno pa to lahko povzroči velike notranje težave.
Omenili ste problem sedanjega razmerja med častniki, podčastniki in voja-
ki, ki je za poklicno vojsko povsem neustrezno. Kako bi rešili to neskladje?
Eden od naših problemov je posledica dejstva, da imajo častniki status
državnih uslužbencev, s časovno neomejeno zaposlitvijo v Slovenski vojski.
V drugih oboroženih silah je trajanje pogodb časovno omejeno, zato lahko
na bolj urejen način pomlajujejo vojaški kader. Poleg tega obstajajo še drugi
mehanizmi, ki spodbujajo izstop iz vojaških poklicev zaradi zdravstvenih in
psihofizičnih razlogov, starosti, napornosti nalog itn. To spodbujajo tako, da
kandidatom ob izstopu olajšajo prehod v druge poklice in jim dajejo pred-
nost pri zaposlovanju v drugih državnih strukturah. Na Kitajskem, na primer,
imajo vojaške osebe veliko prednost pri kadrovanju v službah varovanja in
Inter vju
pri policiji. Vojakom in častnikom omogočajo prehod na fizično manj zahtev-
na dela v civilnem okolju, ki so primerljivo plačana. V ZDA vojake po koncu
pogodbe pogosto zaposlijo v gospodarstvu. Oborožene sile lajšajo odhode
z usposabljanjem za druge poklice. Ponekod dobijo odhajajoči vojaki tudi
visoke odpravnine. Tako rešuje težave francoska tujska legija. Te mehanizme
bi lahko uporabili tudi pri nas, saj država za kader, ki je zdaj slabo izkoriščen
ali neizkoriščen, porablja precej denarja brez ustreznega učinka.
Menite, da bi status vojaških oseb, ki je zdaj neustrezen, morali posebej
urediti?
Da. Sedanji položaj je problematičen na več točkah. Gre za posebnosti
vojaškega poklica, ki so pri nas še nedodelane. Iz tega včasih izhajajo tudi
tragikomične razmere, ko denimo vojaška oseba odklanja premestitev in
podobno. To je za vojaško organizacijo nesprejemljivo. Poseben status
vojaških oseb je povezan s posebnimi potrebami, ki se razlikujejo od tistih v
civilnem sektorju. To bi morale biti potrebe, ki izhajajo iz zahtev vojnega sta-
nja. Te posebnosti pri nas še niso urejene in jih bomo nujno morali dopolniti.
Gospod profesor, hvala za vašo pozornost in izčrpne odgovore.
Roman Bric
Foto: Bruno Toič
Professor at the Faculty of Social Sciences of the University of Ljubljana,
Anton Bebler, PhD., is recognized as an undisputed Slovenian authority
on the subject of politological views of international security, defence
and armed forces. He has dedicated over three decades of his life
and work to the research in this field. In his interview for the Slovenska
vojska Magazine, he expressed his belief that the most painful issues
caused by the changes which are to take place in the Slovenian Armed
Forces, are mainly the result of the faultiness of the present system and
inappropriateness of the present personnel management, educational
and professional structure to meet the requirements of an up-to-date
professional armed force. According to his words, Slovenia will have
two or three representatives in NATO; which is more than a country
would usually be entitled to have. We will also gain some high-rank
positions, mainly in the south command, where we can expect to oc-
cupy one of the important positions in the logistic command. Professor
Bebler is convinced that it would be irrational to establish a military
academy in order to provide highly specialised personnel as needed
in the military profession for such a small army. In his opinion, the so-
lution lies is the combination of our civil and military education as well
as in the incorporation of the candidates in appropriate schools and
academies in larger NATO member states, taking advantage of what
they have to offer.
S LO V E N S K A V O J S K A 1 5
 Vojaška dolžnost po ukinitvi
naborništva ostaja
Kako nova zakonodaja definira voja-
ško dolžnost v miru?
Zakon o spremembah in dopolnitvah
Zakona o vojaški dolžnosti, ki je bil
sprejet leta 2002, je opredelil roke
Inter vju
Boste na seznanitev povabili tudi
Po lanski odločitvi vlade o ukinitvi obveznega služenja vojaškega starejše od 18 let, ki vojaškega roka
roka letos na Ministrstvu za obrambo načrtujejo veliko dejavnos- niso odslužili?
ti, s katerimi bodo mlade seznanili z vojaško dolžnostjo v miru. Vse vojaške obveznike še naprej vo-
Pojasnil jo je vodja oddelka za načrtovanje nabornih dolžnosti v dimo v vojaški evidenci. To moramo

ukinjanja posameznih sestavin vo- Sektorju za vojaške zadeve, Matjaž Erjavec. početi skladno z zakonom zaradi
jaške dolžnosti, in sicer zdravniških morebitnega ponovnega izvajanja
pregledov ter nabora, napotitev na služenje vojaškega roka in obveznega vojaške dolžnosti. V vojaško evidenco vsako leto na podlagi uradnih evidenc
služenja v rezervni sestavi. Lani je vlada sprejela odločitev, da obvezno vpišemo mlade, ko so stari 17 let. Z dolžnostmi in pravicami vojaškega ob-
služenje vojaškega roka ukine osem mesecev pred rokom, ki ga kot za- veznika pa jih seznanimo v letu, ko dopolnijo 18 let. Starejše od 18 let bomo
dnjega opredeljuje zakon. Po ukinitvi obveznega služenja vojaškega roka je letos aktivneje seznanili z možnostmi, ki jih ponuja Slovenska vojska, in sicer
vojaškim obveznikom omogočeno prostovoljno služenje vojaškega roka, ki prek javnih občil, z zgibankami in promocijskimi nastopi na prireditvah.
traja tri mesece in je po obsegu ter vsebini enako usposabljanju kandidatov
za zaposlitev v Slovenski vojski, ki niso odslužili vojaškega roka. Kako bo potekala seznanitev?
Približno 12.500 mladim, ki so oziroma bodo letos dopolnili 18 let, bomo
Kako ocenjujete prve odzive na pravico do prostovoljnega služenja voja- na dom poslali pismo, v katerem jih bomo povabili na seznanitev. Te bodo
škega roka? potekale od konca marca do sredine maja in ponovno od konca septembra
Na prvo prostovoljno služenje vojaškega roka oziroma prostovoljno uspo- do novembra. V vmesnem obdobju dejavnosti zaradi šolskih obveznosti
sabljanje v Slovenski vojski smo 12. januarja letos napotili 96 kandidatov, vojaških obveznikov in počitnic ne bodo potekale. Seznanili jih bomo z
po začetku usposabljanja sta se dva prostovoljnemu usposabljanju odpo- ukinitvijo obveznega služenja vojaškega roka, možnostjo njegove ponovne
vedala, eden pa je odšel domov zaradi zdravstvenih razlogov. 93 kandidatov uvedbe, prostovoljnim usposabljanjem v Slovenski vojski, z zaposlitvijo v njej
je, kot ugotavljamo, z usposabljanjem zadovoljnih. Ta številka je kar visoka, in s pogodbenim opravljanjem vojaške službe v rezervni sestavi SV. O vseh
saj so se kandidati javili brez večje promocije oziroma na podlagi poročanja naštetih možnostih bodo dobili zgibanke. Ob seznanitvi bodo izpolnili vpra-
javnih občil o spremembi zakonodaje. šalnik, na podlagi katerega bomo analizirali odnos mladih do SV, vojaško
usposabljanje in razloge za oziroma proti pridružitvi SV. Analiza bo podlaga
Letos predvidevate še dve takšni napotitvi, in sicer aprila ter septembra. za načrtovanje dejavnosti, s katerimi se
Tudi za napotitev 19. aprila je zanimanje precejšnje, saj se je že prijavilo 49 bomo poskušali
kandidatov, med katerimi so tudi tri ženske, ki imajo prav tako pravico do bam in zahtevam
prostovoljnega usposabljanja. Mladostnikom je prostovoljno usposabljanje bodo opravljale u
v SV izziv, da preverijo, ali so sposobni za urjenje in sodelovanje v poklicni s svojimi izpostav
vojski oziroma pogodbeni rezervi. Tudi finančni razlog je eden od motivov. s skupinami za p
iz oddelka za p
Kakšne obveznosti vključuje vojaška dolžnost po novem? na GŠSV. Po opra
Po prenehanju opravljanja zdravniških pregledov, nabora in napotitev se o bomo vojaškim
vojaških obveznikih še vedno vodi vojaška evidenca. Po vpisu v vojaško evi- veznikom predsta
denco upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, vojaškega obveznika tudi delovanje
seznani z njegovimi dolžnostmi in pravicami praviloma v koledarskem letu, opremljenost e
ko dopolni 18 let. Vojaške obveznike bomo obvestili, da se lahko ob pove- Slovenske vojske.
čani nevarnosti napada na državo oziroma v neposredni vojni nevarnosti
z odločitvijo državnega zbora RS ponovno začnejo vpoklici na zdravniške Meta Grme
preglede, nabor in napotitve na služenje vojaškega roka. Seznanitev vojaških Foto: Marko
obveznikov z dolžnostmi in pravicami vojaškega obveznika bo potekala na Pišlar
izpostavah uprav za obrambo, ki vojaške obveznike vodijo v evidenci. Hkrati
z vojaško dolžnostjo bomo vojaškim obveznikom predstavili tudi možnosti
prostovoljnega služenja vojaškega roka, pogodbenega opravljanja vojaške
službe v rezervni sestavi oziroma možnosti zaposlitve v Slovenski vojski. V
neposrednem stiku z mladimi želimo odgovoriti na čim več vprašanj in jih
seznaniti o pristojnih službah, kjer lahko dobijo informacije glede Slovenske
vojske.

16 S LO V E N S K A V O J S K A
 Nov sistem kriznega
upravljanja na Švedskem
»Današnjih kriz ne moremo reševati sti in povečanje sposobnosti kriznega
Na dvodnevnem obisku na Ministrstvu za obrambo je bil v

S p re m l j a m o
le z vojaškimi sredstvi, upoštevati je upravljanja.
treba tudi civilno krizno upravljanje
torek, 10. februarja, državni sekretar švedskega ministrstva za Hjelm je poudaril, da je mednarodno
na državni in mednarodni ravni.
obrambo Jonas Hjelm z delegacijo. Njegov gostitelj je bil državni sodelovanje na področju kriznega
Prepričani smo, da je intenzivno
sekretar na MO dr. Tomaž Čas, sprejel pa ga je tudi minister za upravljanja zelo pomembno. »Združe-
mednarodno sodelovanje na vseh
obrambo dr. Anton Grizold. Glavni temi pogovora sta bili krizno ni narodi so po našem mnenju glavni
ravneh in področjih glavna pot do
upravljanje in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v nosilec miru in varnosti. Sistem Zdru-
stabilnosti in miru,« je na predavanju
Sloveniji ter na Švedskem. Delegacija švedskega obrambnega ženih narodov ima dovolj orodij in po-
dejal državni sekretar Hjelm. Švedska
ministrstva se je sestala tudi s predstavniki odbora za obrambo trebno legitimnost za pomoč ljudem,
ni članica vojaških organizacij, že dol-
in odbora za zunanjo politiko državnega zbora, poleg tega si je ki trpijo zaradi spopadov in drugih
go pa sodeluje z Združenimi narodi, je
ogledala Izobraževalni center za zaščito in reševanje na Igu. katastrof.« Nato in Evropska unija sta
članica Evropske unije, Organizacije
Državni sekretar Hjelm je med obiskom tudi predaval o razvoju dopolnilo globalnega pristopa, ki ga iz-
za varnost in sodelovanje v Evropi,
civilnega kriznega upravljanja na Švedskem. vajajo Združeni narodi. Evropska unija,
Partnerstva za mir in Evro-atlantskega z edinstveno možnostjo kombiniranja
partnerskega sveta. civilnih in vojaških instrumentov, ima
Hjelm je pojasnil delovanje švedske pomembno vlogo pri kriznem uprav-
zakonodajne in izvršilne oblasti. Imajo ljanju. Civilno strukturo v policijski mi-
deset manjših ministrstev, v katerih siji EU v Bosni in Hercegovini je treba
dela od 120 do 300 ljudi, in velike po mnenju Hjelma še izboljšati. Nato
centralne agencije, ki so precej neod- je zadolžen za širšo zasnovo varnosti,
visne. MO je zadolženo tako za civilne zato so pomembni tudi politični, eko-
kot vojaške zadeve. Civilni steber šved- nomski, socialni in okoljski dejavniki.
skega sistema nacionalne varnosti je »Veliko švedskih agencij sodeluje z
v zadnjih letih doživel kar precej spre- Natom pri kriznem upravljanju in načr-
memb, je pojasnil Hjelm. »V prejšnjem tovanju. S tem imamo dobre izkušnje,
sistemu smo ločevali med civilno vendar menimo, da bi se moralo naše
obrambo, ki je bila osredotočena na naloge v morebitni vojni, in konceptom partnerstvo razviti še bolj operativno. Evropska unija in Nato imata dobro raz-
načrtovanja za primere ogrožanja miru. Po temeljitih analizah različnih vrst vite civilne strukture, zato bi se med njima moralo razviti konstruktivno, komple-
nesreč in kriznih razmer, na primer terorizma, nesreč z radioaktivnimi snovmi, mentarno in učinkovito sodelovanje.« Valerija Šket
onesnaženja in tveganja, smo se odločili, da moramo izboljšati sistem za Foto: BT
obvladovanje kriznih razmer v miru.« V novem sistemu, ki so ga uvedli julija
2002, so naloge, ki bi jih opravljali v vojni, ob krizah in nesrečah, ki se pojavijo
v miru, obravnavane bolj integrirano. V sistemu kriznega upravljanja imata On Tuesday, 10th February, State Secretary of the Swedish Ministry
obrambno ministrstvo in Švedska agencija za krizno načrtovanje (Swedish of Defence, Jonas Hjelm arrived on a two-day visit to Slovenia and RS
Emergency Management Agency – SEMA) koordinacijsko vlogo. Spremembe Ministry of Defence. His host was State Secretary Tomaž Čas, PhD., and
so zasnovali na treh načelih, in sicer odgovornosti, neposrednosti ter enako- he was also received by RS Minister of Defence, Anton Grizold, PhD. The
sti. Odgovornost pomeni, da so iste osebe zadolžene za aktivnosti in naloge main topics of discussion were crisis management and protection aga-
v miru, vojni ali ob krizah. Načelo enakosti pomeni, da mora biti vodenje v inst natural and other disasters in Slovenia and in Sweden. State Sec-
miru enako organizirano kot v vojni oziroma kriznih razmerah. Načelo nepo- retary Hjelm held a lecture on the development of crisis management
srednosti pa pomeni, da se je treba s krizami ukvarjati na najnižji možni ravni. in Sweden. A new system of civil crisis management was introduced in
Občine imajo primarno vlogo pri kriznem upravljanju in pripravljenosti na the year 2002. Among other things, they established SEMA (Swedish
krize. Ena najpomembnejših sprememb je bila ustanovitev SEMA, ki usklajuje Emergency Management Agency), which proposes to the government
pripravljenost družbe na krizne in vojne razmere, ne opravlja pa operativnih the allocation of the funds to those who carry out operations and
nalog. SEMA predlaga vladi razporeditev sredstev tistim, ki operativno deluje- participate in the field of crisis management. SEMA coordinates the
jo na področju kriznega upravljanja. Usklajuje raziskovanje in razvoj, obvešča research and development, informs the public and encourages coope-
družbo, spodbuja sodelovanje med zasebnim ter javnim sektorjem in sode- ration between the private and public sector as well as cooperates with
luje z občinami ter mednarodnimi organizacijami. Pomembna sprememba v municipalities, county councils and international organisations in order
sistemu je šest koordinacijskih področij. V vsakem so zastopani predstavniki to improve the capacity of the Swedish society to handle emergencies.
javnosti, njihova naloga pa je, da usklajuje dejavnosti za zmanjšanje ranljivo-

S LO V E N S K A V O J S K A 17
 Povečana vloga in večja
odgovornost s članstvom v Natu
Slovenija in Nato

Nov mednarodnopolitični načrti je bil lani oktobra ukinjen

okvir Prvi teden februarja je na Ministrstvu za obrambo potekalo naborniški sistem, vzpostavlja se
»Spoštovani vojaški diplomatski pred- redno letno srečanje naših vojaških diplomatskih predstavnikov. pogodbena rezerva, začeli pa smo
stavniki Republike Slovenije v tujini. Ob koncu srečanja jih je z daljšim predavanjem že tradicionalno tudi s prostovoljnim usposabljanjem
Ob koncu vašega rednega letnega nagovoril tudi državni sekretar na MO dr. Milan Jazbec. Objavlja- za obrambo.
srečanja v ministrstvu vas lepo po- mo povzetek njegovega nastopa. Članstvo v Natu in Evropski uniji je
zdravljam. Veseli me, da imamo tudi pred vrati. V teh procesih smo že tako
letos priložnost za predstavitev aktualnih mednarodnih razmer, ki vplivajo dolgo in tako globoko, da je včasih težko povedati kaj novega. Zdi se nam, da
na položaj Slovenije in opredelitev naših najpomembnejših nalog. Prepričan smo v tem tako ali tako že kot doma, tako tesno smo povsod in vsestransko
sem, da vam bo vse, kar ste te dni slišali in o čemer ste se pogovarjali, kori- vpleteni. Vse je naporno in zahtevno, toda nič ni oziroma ne bi smelo biti
stilo pri vašem delu. novo. Seveda, najpomembnejša sta sprejemanje in vključevanje v sistem
Letošnje srečanje je posebej pomembno, saj sovpada z dokončno in nepo- ciljev sil. To je ključna tema, ki izstopa tako po strukturni zahtevnosti za na-
novljivo vključitvijo našega obrambno-varnostnega sistema v mednarodni črtovalce in izvajalce kot po drugačnem razumevanju celotnega delovanja v
okvir. To pa izhaja iz tistega, s čimer smo se in ste se ukvarjali že v preteklosti. zavezništvu. Ratifikacijski postopki v članicah so končani, zdaj smo na vrsti
Za ponazoritev naj samo spomnim, da ta čas mineva deset let, odkar je naša povabljene države. V Sloveniji postopek že poteka, državni zbor bo ratifika-
država pristopila k programu Partnerstvo za mir in odkar je Slovenijo obiskal cijo opravil na februarskem zasedanju. Članstvo lahko realno pričakujemo
prvi visoki Natov predstavnik, to je bil pomočnik generalnega sekretarja von zgodaj aprila, tako da je do takrat samo še dva meseca.
Moltke, in odkar je Ministrstvo za obrambo odprlo prvi urad vojaškega ataše- Ratifikacija pristopne listine za članstvo v Evropski uniji je bila v državnem
ja v tujini, in sicer v Budimpešti. Veseli me, da je tedanji prvi slovenski vojaški zboru opravljena prejšnji teden, Slovenija pa bo postala članica 1. maja.
ataše polkovnik Bogdan Koprivnikar danes enako zavzet na Hrvaškem. Takoj nas čaka tesno sodelovanje s sedanjo predsedujočo Irsko in zatem
Sedanji aktualni okvir pa ponazarjajo predvsem tri značilnosti. Profesio- z Nizozemsko, ki bo predsedovala v drugi polovici letošnjega leta. Različni
nalizacija Slovenske vojske kot osrednji projekt obrambnih državi z različnim odnosom do obrambno vojaškega in varnostnega po

Evropska varnostna strategija, ki se osredotoča na okrepitev kriznega uprav-
ljanja. Vedno več je namreč soočanj s kompleksnimi nevojaškimi oblikami
groženj.
Postali smo člani v trojki OVSE in prihodnje leto nas čaka še predsedovanje.
Zato je pomembno pridobivanje izkušenj od Nizozemske, ki je lani predse-
dovala, tesno sodelovanje z Bolgarijo, ki predseduje letos, in vplivanje na
ustvarjanje programskih sklopov, ki jih bomo prejeli konec leta, in seveda z
Belgijo, ki bo predsedujoča za nami. OVSE je pred kratkim sprejela Strategijo
za 21. stoletje, v kateri se posveča novim izzivom, med njimi predvsem notra-
njedržavnim konfliktom. OVSE stopa tako v svojo tretjo razvojno fazo, prihod-
nje leto pa nas čakata 30. obletnica podpisa Helsinške listine in 10. obletnica
sprejema kodeksa vedenja. Kolegij ministra bo prihodnji teden obravnaval
programska izhodišča in usmeritve, potem pa jih boste dobili tudi vi.
Naše predsedovanje se bo časovno in vsebinsko odlično povezalo s član-
stvom v Natu in Evropski uniji, to pa bo tako priložnost kot tudi izziv, da se
posvetimo povezovanju delovanja vseh treh organizacij. Istambulska dekla-
racija OVSE in Strategija za 21. stoletje sta dobri izhodišči za to, prav tako pa
tudi Berlin plus, torej dogovor o uporabi Natovih sil za operacije EU, in lanski
sporazum med Evropsko unijo in Natom.
Več pričakovanj in večja odgovornost
Za Slovenijo je bilo minulo leto uspešno in dobro, za Ministrstvo za obrambo
pa prav tako. Za nami je stabilno obdobje trdega dela, ki se, kot vidimo,
Slovenija in Nato
obrestuje. To je dobra podlaga za napore in izzive, ki nas čakajo. Članstvo
v Natu je, kot da bi novinec v košarkaški ligi takoj zaigral v zaključnem
razigravanju. To je možno, je pa zelo zahtevno. Bodimo pripravljeni na to.
Če se primerjamo z nekaterimi drugimi povabljenimi oziroma skorajšnjimi
članicami, ki jih dobro poznate, vidimo, kaj so naše prednosti in kako jih
dopolnjevati. Ponavljam, bistvena pa je stabilnost sistema, ki ga gradimo,
in ta je v tem trenutku očitna. To je rezultat izpolnjevanja načrtov, temelječih
na strokovnih analizah.
S tem se ustvarja novi politični in institucionalni kontekst za celotno drža-
vo, za ministrstvo in tudi za vas. Tega se vedno zavedajte. Zdaj se vas bo
namreč ocenjevalo, obravnavalo in od vas pričakovalo to, kar smo mi do
zdaj pričakovali in si predstavljali o vojaških diplomatskih predstavnikih iz
držav Nata in tudi Evropske unije. Spomnite se samo nekaj let nazaj in boste
videli, kaj to pomeni. To pomeni večjo specifično težo in večjo odgovornost
glede na naše ministrstvo in glede na kolege iz drugih držav. To pomeni, da
imate vedno pripravljeno pravo vprašanje, toda tudi pravi odgovor. Od vas
bodo in bomo vsi pričakovali več. To se nanaša predvsem na bolj aktiven
odnos znotraj zavezništva, toda tudi odprt in konstruktiven, čeprav nikakor
ne pokroviteljski odnos do tistih, ki nam sledijo. To pa so predvsem države iz
naše soseščine Hrvaška, Makedonija in Albanija kot kandidatke za članstvo
v Natu ter Srbija in Črna gora ter Bosna in Hercegovina kot kandidatki za
članstvo v PzM.
Navedeno pa je tudi območje, kamor je usmerjen velik del naše pozornosti.
S LO V E N S K A V O J S K A 19
 Jugovzhodna Evropa in predvsem zahodni Balkan pomenita trajen izziv za
našo državo in tudi za vojaško diplomacijo. To niso samo aktivnosti, ki pote-
kajo po različnih programih, pomembno je tudi poslušati, iskati nove ideje,
predlagati projekte, ki bodo nadgradnja in predvsem sinteza dosedanjih.
Na ministrstvu začenjamo s serijo pogovorov s strokovnjaki za zahodni
Slovenija in Nato
Balkan. O tem vas bomo sproti obveščali, toda tudi vi bodite pozorni na
stališča vaših sogovornikov do te teme. Prav tako bomo v začetku julija
skupaj z Ženevskim centrom za varnostno politiko organizirali mednarodno
konferenco za visoke predstavnike civilnih in vojaških struktur iz širše regije,
jeseni pa bomo gostili ministrsko srečanje SEDM.
Prav na drugi strani interesnega loka pa je skorajšnja udeležba naših pred-
stavnikov v operaciji OZN za vzdrževanje miru ISAF 5 v Afganistanu, ki jo
izvaja Nato. To bo zelo pomembna prelom
in sicer varnostno, politično, vojaško, psiho
ško, simbolično in seveda tudi geopolitično
vprašanja se premikajo v osrednjo Azijo in
del teh aktivnosti. Nastop v varnostni ar
Hindukuša, ki je štirikrat višji od naših Alp
sko zahteven. To je svet, ki je popolnoma
drugačen od Evrope in Balkana, čeprav
tudi tam živijo ljudje, ki so željni miru in no
vsakodnevnega življenja. Naši predstavnik
v varnostno zelo zahtevnih razmerah, v sklo
enot, ki skrbijo za vzdrževanje miru in pom
vladi pri stabilizaciji razmer. Njihova priso
okolju in novih razmerah ponazarja soodvi
ga sveta, kjer je potreba po medsebojnem sodelovanju očitna kot še nikoli
doslej. Slovenska vojska v zadnjih letih intenzivira sodelovanje z vojskami
partneric in drugih držav, tokrat prvič na novem prizorišču, ki ima izredno
malo vzporednic z balkanskim, toda te izkušnje so vseeno dragocene. In ne
nazadnje, Natovo delovanje v Afganistanu je prednost novega generalnega
sekretarja de Schefferja.
Pregled načina in metod dela
Že na našem lanskem srečanju smo ugotavljali vašo zavidljivo strokovno in
hierarhično višino ter težo. To je seveda zato, ker je na vaš izbor praviloma
vplivalo dejstvo, da dobro poznate sistem doma, da imate občutek za teme
in poznate to delo ter mednarodno okolje. Zato ni nič neobičajnega, da
potem od vas veliko pričakujemo in tudi zahtevamo. Veliko in kakovostno.
Seveda je ob tem treba dodati, da večina dobro dela in veliko poroča. Z
nekaterimi smo zelo zadovoljni. Imam pa tudi vtis, da ste nekateri celo pre-
malo izkoriščeni. V vsakem primeru pa od tistih, ki odhajajo kot zamenjave,
pričakujemo, da bodo še boljši. Kot veste, je to pač vedno obojestranski od-
nos. Vojaški diplomat mora znati začutiti tisto, kar je pomembno za matično
hišo, ministrstvo pa mora izkoristiti svoje predstavnike na terenu.
In seveda, ne nazadnje gre tudi za stroške. Tisti, ki smo vas poslali na to zah-
tevno delo, moramo biti povsem prepričani, da so rezultati vašega dela po-
membnejši od stroškov. Vi nas morate v to prepričati s svojim delom. V tako
povezanem svetu, kot je današnji, ko je informacij pravzaprav že preveč, pa
je to še teže. Zato mora biti pomemben del vaših aktivnosti javna diploma-
cija. Pričakujemo, da boste predavali o obrambnih reformah in aktivnostih
Slovenske vojske, da jih boste predstavljali javnostim v državah oziroma
institucijah vaše akreditacije: na akademijah, inštitutih, v častniških klubih,
atašejskem zboru, torej v civilni in vojaški javnosti. Za profesionalizacijo se
partnerice zelo zanimajo, če navedem samo en primer.
Prav tako nam naši partnerji v Natu ves čas poudarjajo, kako se bo s član-
stvom Slovenije odprla vrsta dodatnih možnosti za bilateralno in multilate-
20 S LO V E N S K A V O J S K A
ralno sodelovanje. Kakšne možnosti, katere in s katerimi državami, tu bo
vaš prispevek zelo pomemben. Seveda veliko vemo o naših partnerjih in jih
poznamo, toda vi ste tisti, ki dihate z njimi, ki čutite njihov dnevni utrip. Zato
bo zdaj več oči uprtih v vas in te oči bodo še bolj pozorne.
Pomembno je tudi vedeti, da je vaše delo zelo povezano, ne glede na to,
kje delate. Članstvo v Natu in Evropski uniji bo dodatno, lahko bi celo rekli
dokončno strnilo bilateralna in multilateralna vprašanja. Oboje morate
poznati, da boste lahko dobro delali. In to velja predvsem za tiste, ki ste
akreditirani pri mednarodnih organizacijah. O vseh temah, ki jih imate na
dnevnem redu, se sprejemajo stališča in odločitve doma, na ministrstvu,
vladi in v parlamentu, nikjer drugje. Tega se vedno zavedajte. Temu primer-
e. Predlagajte, da bomo lahko sprejemali
tve, ko ste bili še doma, zdaj pa skrbite
avočasno podporo za njihovo sprejema-
bomo laže sprejemali, če nam boste vi,
ni na bilateralnih predstavništvih, jasno
n sproti poročali, kakšna so stališča
obrambnih ministrstev »vaših« držav o
eh vprašanjih.
edvidevamo, da ste zelo dobro medse-
Predvidevam, da v SMS skrbijo za to, da
m, o čemer vsi poročate. Stalno kroženje
formacij tako o našem delu kot vašem
nova za vaše delo, in to bo zdaj še toliko
bolj očitno. Ne nazadnje pa tako kroženje informacij oziroma poročil vpliva
na to, da se boste vsi trudili poročati kakovostno in da bodo tisti, ki bodo od-
stopali, na očeh vseh. Boljšega samouravnavanja si ne moremo zamisliti.
Hkrati pa boste tako bolj povezani in boste bolj kakovostno zastopali minis-
trstvo, spremljali dogajanje ter predstavljali naša stališča.
Osnovni zaključni napotki
Ob koncu našega srečanja pa še nekaj poudarkov za vaše delo.
Še naprej obveščajte svoje sogovornike o našem delu in promovirajte tako
ministrstvo kot Slovensko vojsko, tokrat že s statusom članice Nata in Evrop-
ske unije. Pri tem se posebej posvečajte profesionalizaciji. Predstavljajte jo
sogovornikom in spremljajte njihove reakcije, komentarje in nasvete. Vse to
nam bo zelo koristilo tudi v prihodnje.
Bodite pozorni na izkušnje zavezniških in partnerskih držav, ki so prisotne
v Afganistanu. Pozorno jih spremljajte in nas seznanjajte z njimi, to bo zelo
pomembno. Vsaka izkušnja bo dobrodošla in dragocena.
Upoštevajte tudi, da bo moralo ministrstvo pred domačo javnostjo potrje-
vati, da je res to, kar smo trdili med pripravami na referendum o Natu, torej
da se Nato in Slovenija zanimata drug za drugega in se potrebujeta. Nato
ceni kredibilnost Slovenije in smo zaželena članica, toda tudi Slovenija po-
trebuje članstvo v Natu. Zato moramo tudi v prihodnje delovati odgovorno,
konstruktivno in aktivno. Pomagajte nam z vašimi informacijami.
V zavezništvu veliko pričakujejo od Slovenije. To je pomembna motivacija
za nadaljevanje obrambnih reform in strokovno delo, kar mora temeljiti na
realnem obrambnem načrtovanju in resnem izpolnjevanju sprejetih načr-
tov. To se nanaša tako na delo doma kot tudi znotraj zavezniških struktur.
To naj bo popotnica za vse nas in predvsem za vas. Navedeno pa so hkrati
tudi zelo tehtni razlogi, zakaj vas potrebujemo.
Zahvaljujem se vam za vaše dosedanje delo in pričakujem, da boste dobro
delali še naprej.«
 Združili smo teorijo s prakso

Z a š č i t a i n re š e v a n j e
Pred desetimi leti, torej prvo leto delo- enotah, izpostavah URSZR in drugje.
vanja centra, se je v njem izobraževa- Izobraževalni center za zaščito in reševanje (ICZR) Republike V programe vključujejo tudi delavce
lo 1400 slušateljev, leta 2003 pa kar Slovenije sodi po številu slušateljev, ki vsako leto obiščejo ministrstva, predvsem iz URSZR, SV
12.858 slušateljev. Tako je bilo vsak tamkajšnje predavalnice in poligone, med najbolj dejavne in drugih delov ministrstva, vendar
delovni dan v ICZR kar 114 slušateljev, izobraževalne ustanove pri nas. V centru na Igu pri Ljubljani z njimi zaradi obremenitve na delo-
ki so se izobraževali ali usposabljali se usposabljajo pripadniki Civilne zaščite, gasilskih enot in vnih mestih teže usklajujejo urnike
na enem od več kot stopetdesetih pro- drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč iz sistema varstva oziroma čas njihovega predavanja
gramih. »Glede na število udeležen- pred naravnimi in drugimi nesrečami. V zadnjih letih je več tudi kot z zunanjimi sodelavci.
cev usposabljanj in drugih dejavnosti, programov in udeležencev iz tujine. Tudi zgodba o ICZR na Igu ima poleg
ki potekajo v centru, je lanska številka svetle strani, polne uspehov in pri-
usposabljanj kot že nekaj let zapored največ, kar zmoremo v ICZR,« poudarja znanj, tudi manj svetlo. »Že nekaj časa imamo zaradi povečanega obsega
vodja Sektorja za izobraževanje in usposabljanje, v katerega sodi tudi ICZR, nalog kadrovske težave, saj ne moremo nadomestiti strokovnih delavcev, ki
Janez Petrovič. »Zato moramo biti organizacijsko zelo iznajdljivi, predvsem so odšli v druge službe ali z Ministrstva za obrambo,« poudarja Petrovič.
zaradi omejenega števila učilnic in sob oziroma ležišč. Nekateri, predvsem »Center deluje brez svojega vodje, brez vodje izobraževanja in brez sveto-
prostovoljni gasilci, čakajo na določene oblike usposabljanja pol leta ali celo valca za programe izobraževanj in usposabljanj.« Petrovič je povedal, da
leto, saj ne moremo zagotoviti pogojev za sprotna usposabljanja. Želimo imajo veliko zaslug za uspešno delo ICZR tudi izpostave URSZR in GZS.
si dodatnih zmogljivosti v Zavodu za gasilno in reševalno službo v Sežani, Njihovi delavci skrbijo za kadrovanje, prijavo in pošiljanje udeležencev na
kjer bomo ustanovili izpostavo oziroma dislocirani oddelek izobraževalne- izobraževanja in usposabljanja, ki jih pripravljajo v Izobraževalnem centru za
ga centra. Tam bomo usposabljali zaščito in reševanje. Upajo, da bodo
predvsem poklicne in prostovoljne Glas o dobrem delu v ICZR na Igu se je že razširil po svetu. Številne svoje delo enako uspešno opravljali
gasilce.« Janez Petrovič pravi, da delegacije, ki pridejo na obisk v Slovenijo, si želijo ogledati center in se tudi letos. Izpolnitev načrta dela za
bodo poskušali zagotoviti dodane prepričati o dobrem ter strokovnem delu v tej ustanovi. Mnoge delega- leto 2003 je rezultat dobrega dela
zmogljivosti za izvedbo programa cije tudi sprašujejo, ali bi lahko usposabljali pripadnike njihovih sil za vseh zaposlenih v centru, in sicer
notranjih napadov oziroma vročih vaj zaščito in reševanje. Zanimivo je, da bi tako želele s Slovenijo sodelovati tako strokovnih kot tehničnih delav-
(hot fire training). Za ta usposabljanja tudi razvite zahodne države. Švedi, s katerimi URSZR in ICZR uspešno cev. V centru so leta 2003 delali 36
je predvsem med prostovoljnimi ga- sodelujeta že nekaj let, bi zelo radi, da bi naši inštruktorji usposabljali sobot. Zaradi zmanjševanja stroškov
silci veliko zanimanja. Po podatkih njihove gasilce, potapljače in druge v plezalnih ter vrvnih tehnikah. Itali- se sobotnih usposabljanj udeležujejo
Gasilske zveze Slovenije čaka na ta jani se zanimajo za usposabljanje svojih gasilcev za gašenje notranjih predvsem prostovoljni gasilci in člani
program kar 3000 gasilcev. Za širitev požarov oziroma za tako imenovani hot fire training itn. drugih društev, od kinologov do po-
bodo potrebovali več denarja, vendar tapljačev in drugih.
v ICZR menijo, da bodo ta vlaganja z vključevanjem novih udeležencev v V ICZR že uresničujejo načrt dela za leto 2004. Kot je povedal Petrovič, letos
usposabljanja dala dobre rezultate. Tako veliko slušateljev ne morejo izo- načrtujejo izvedbo posodobljenih programov. Nekatere programe bodo do-
braževati samo zaposleni v centru. Število strokovnih delavcev v centru je polnili in spremenili, nekatere pripravili na novo, večino pa poskušali izvesti
omejeno, njihova prednostna naloga pa niso predavanja, temveč predvsem čim bolj racionalno. Letos bo še posebej intenzivno mednarodno sodelo-
organizacija, priprava in izvedba usposabljanj. Zato ICZR sodeluje s približ- vanje, saj tudi na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami vsto-
no 200 zunanjimi predavatelji in inštruktorji, s pomočjo katerih so izvedli vse pamo v Evropsko unijo in zvezo Nato. Določene oblike usposabljanj so v ICZR
programe, takšno sodelovanje pa pričakujejo tudi v prihodnje. »Sodelovanje že načrtovali, so pa na temelju dosedanjih izkušenj prepričani, da se bodo
z zunanjimi predavatelji in inštruktorji se je pokazalo kot dobra rešitev. Tako pokazale zahteve po usposabljanjih, ki jih niso mogli načrtovati leto dni prej,
imamo, kot pravi eden od sodelavcev, šolo brez zbornice, saj nimamo zapo- vendar jih bo treba organizirati. »S sodelavci menimo, da bomo leta 2004 na-
slenih predavateljev, vendar menimo, črt dela uresničili, vendar le, če nam
da je to veliko bolj racionalno. Zunanje bosta MO in URSZR pomagala rešiti
predavatelje in inštruktorje plačujemo naše kadrovske težave in če bodo vsi
prek Avtorske agencije samo za tiste naši dosedanji zunanji in notranji so-
ure, ki jih opravijo. To je veliko cenejša delavci še naprej sodelovali z nami.
možnost, kot če bi zaposlili od 30 do Povedati moram, da sta nas do zdaj
50 predavateljev,« je povedal Petrovič. pri delu podpirala naša uprava in
Foto: Jakob Oražem

S takšnim načinom dela so v ICZR Ministrstvo za obrambo. Pri svojem

združili teorijo s prakso. Tako se del delu smo poskušali upoštevati tudi
sodelavcev ukvarja z določeno pro- interese in potrebe tako uprave kot
blematiko na fakultetah, inštitutih in drugih delov ministrstva. Upam, da
javnih zavodih, del pa se z isto pro- smo bili pri tem uspešni,« je še dodal
Te dni mineva deset let, odkar so v Izobraževalnem centru za zaščito
blematiko ukvarja v praksi, in sicer v Petrovič.
in reševanje Republike Slovenije začeli usposabljati prve slušatelje.
jedrski elektrarni, podjetjih, gasilskih (KuB)

S LO V E N S K A V O J S K A 21
Iz vojaškega življenja

Zdravstveno varstvo v gorah

Usposobljenost zdravstvenih • gorniško izrazoslovje,
delavcev Nosilec zdravstvenega varstva Slovenske vojske je vojaško • gorsko reševanje,
Zdravstveni delavci morajo, če želijo zdravstvo, katerega obveznosti se nanašajo na usposabljanja • varstvo narave.
samostojno in neprekinjeno spremlja- in druge aktivnosti pripadnikov ter enot Slovenske vojske, na
ti enoto, ki jo zdravstveno oskrbujejo, dejavnosti, katerih nosilec je Slovenska vojska ali pri katerih Oprema
vedeti, kako se morajo vesti v gorah. sodeluje, ter sodelovanje v nesrečah civilnih oseb ali skupin. Za Naloge zdravstvenega varstva pri
Znanje, ki ga medicinska sestra in zdravstveno varstvo skrbijo zdravstveni delavci in druge osebe, usposabljanju in urjenju v gorah
zdravstveni tehnik pridobita na tečaju ki so opravile ustrezno strokovno usposabljanje s tega področja. lahko zdravstveni delavci opravljajo
gorništva in alpinizma po programih Prvo in nujno medicinsko pomoč morajo biti pripravljeni oprav- le s popolno opremo, ki vsebuje
usposabljanja v Gorski šoli, vključuje: ljati neprekinjeno v vsakem trenutku in vseh delovnih ter bojnih opremo za prvo in nujno medicinsko
• seznanitev z osnovno gorniško razmerah. Tako se v dejavnosti Slovenske vojske v gorah pomoč, osebno vojaško gorniško
opremo in njeno pravilno uporabo vključujejo le ustrezno usposobljeni, opremljeni in psihofizično opremo (ustrezno obleko in obutev,
v poletnih in zimskih razmerah, pripravljeni zdravstveni delavci Slovenske vojske. nahrbtnik ter opremo za bivakiranje),
• samostojno varno gibanje v viso- alpinistično tehnično opremo (plezal-
kogorskem svetu po vseh poteh in brezpotjih v poletnih ter zimskih raz- ni komplet in čelado), skupno alpinistično opremo (vrvi ter klini) in reševalno
merah, opremo (nosila UT 2000). Vsak zdravstveni delavec na terenu poskrbi, da
• osnove plezanja v steni, snegu in ledu, ima dosegljivo osebno opremo in pripravljeno za uporabo v najkrajšem
• seznanitev z nevarnimi okoliščinami v gorah in kako se jim izogniti, času. Po uporabi mora opremo pregledati in zamenjati njene poškodovane
• uporabo tehnik pri premagovanju naravnih ovir, dele. Vsak je odgovoren za način uporabe in vzdrževanje opreme.
• orientacijo in varno gibanje v težavnih vremenskih razmerah, in sicer v
megli, snegu, ledu in ponoči, Ukrepi prve in nujne medicinske pomoči v gorah
• značilnosti gorske klime, oblike padavin in vrste nevarnosti, ki jih povzro- Kadar morajo zdravstveni delavci poskrbeti za težko poškodbo ali nenadno
čajo, obolenje v gorah, je dajanje prve in nujne medicinske pomoči lahko nevarno,
• poznavanje gorstev in geologije, zato je treba vedno paziti na svojo varnost. Ukrepi prve in nujne pomoči mo-

22 S LO V E N S K A V O J S K A

S helikopterjem je mogoče poškodovanca hitro prepeljati do najbližje
bolnišnice.
rajo biti opravljeni čim prej in čim bližje kraju nastanka poškodbe. Pri dajanju
prve in nujne pomoči v gorah se moramo zavedati omejenih zmožnosti,
saj znanje iz prve pomoči, ki ga pridobimo na tečaju ali se ga naučimo iz
priročnika, pogosto ne ustreza resničnim razmeram. Oskrba poškodovanih
in obolelih se med letnimi časi večinoma ne razlikuje, vendar pa obstajajo
posebnosti. Znano je, da je izpostavljenost soncu ali vročini pri zelo visokih
zunanjih temperaturah in visoki vlažnosti lahko škodljiva za zdravje. Takim
zunanjim vplivom je kot rizična skupina izpostavljena tudi vojska. Škodljive
posledice zaradi povišane temperature so lahko omejene na posamezne
dele telesa, na primer sončne opekline, ali pa so splošnejše, in sicer toplotna
izčrpanost, vročinska kap ipd. Izpostavljeni smo lahko tudi škodljivim vplivom
sončnih žarkov, ki je v gorah večje zaradi odboja žarkov od zasneženih in po-
ledenelih pobočij. Za opravljanje vojaških aktivnosti v gorništvu, alpinizmu in
turnem smučanju je neprijetno že bleščanje, možne pa so tudi hude poškod-
be oči. Nizke temperature lahko neustrezno zaščitenem gorniku povzročijo
splošno podhladitev telesa ali omrzline na nekaterih delih telesa. Hoja in giba-
nje v plazovitem svetu sta vedno povezana z določenim tveganjem. V takem
nedotaknjenem svetu zunaj zaznamovanih poti pa se usposabljajo le gorniki.
Čeprav se na usposabljanja odpravijo le zdravi in psihofizično pripravljeni vo-
jaški gorniki, lahko nenadna obolenja ogrozijo njihovo zdravje in celo življenje.
Triaža ali določitev pravilnega vrstnega reda za dajanje prve pomoči oziroma
aža mora biti strokovna in neprekinjena, zato jo opravlja najbolj strokovno
usposobljen človek. Transport poškodovanega ali obolelega gornika lahko
Iz vojaškega življenja
pomeni veliko tveganje za poslabšanje poškodbe oziroma bolezenskega sta-
nja. Dajanje medicinske pomoči od kraja poškodbe do dokončne zdravstve-
ne oskrbe mora potekati neprekinjeno. Poškodovanca moramo pripraviti na
transport tako, da bo to čim manj vplivalo na njegovo zdravstveno stanje. Za
gornika je najbolj varen, neškodljiv in hiter prevoz s helikopterjem. Prednosti
helikopterja je veliko, predvsem je mogoče z njim hitro prepeljati poškodovan-
ca z nedostopnega kraja do najbližje bolnišnice. Obstajajo pa tudi omejitve
letenja helikopterja zaradi vremenskih vplivov.
Za konec
Medicinska sestra oziroma zdravstveni tehnik neprekinjeno spremlja gornike
pri opravljanju aktivnosti v gorah. Čeprav vreme včasih ni najbolj primerno,
smo vedno pripravljeni spremljati gornike. Pogosto nam je bilo zelo vroče, pa
tudi megla, veter in sneg so nam povzročali težave, toda ko se po dolgih urah
hoje povzpnemo na vrh gore, je vzdušje ob malici iz nahrbtnika, ob toplem
čaju, smehu in lepem razgledu neponovljivo. Zavedamo se, da smo z gorniki
zato, da bi jim v nujnih primerih pomagali, zato naš trud ni zaman.
Dragica Milavec, VZS
Foto: Bruno Toič
Viri:
1. Načrti in programi usposabljanja v Gorski šoli SV.
2. Usmeritev za delovanje SV pri nesrečah v gorah.
3. Navodilo o zagotavljanju zdravstvenega varstva na usposabljanjih SV.
4. Priročnik Prva pomoč v gorah.
Srečanje vojaških gorskih
šol v Španiji
Marjana Ručigaja udeležilo letnega srečanja Mednarodnega
združenja vojaških gorskih šol v mestu Jaca v Španiji, ki je
potekalo od 9. do 13. februarja. Tema letošnjega srečanja je
bilo bojno delovanje voda na plazovitem gorskem območju.
Srečanje poteka vsako leto v drugi državi, tako je bilo leta 1999 v Slove-
niji. Takrat je Gorska šola SV postala tudi polnopravna članica združenja
in se pridružila Švici, Italiji, Avstriji, Nemčiji, Franciji ter Španiji. Pridru-
ženi članici sta tudi ZDA in Belgija, opazovalk pa je več, njihovo število
se spreminja glede na lokacijo srečanja. Prihodnje leto bo gostiteljica
dejavnosti, preverijo izvajanje skupnih nalog na različnih področjih
in sprejmejo nove članice. Neobvezni del srečanja je predstavitev
dela vojaške gorske šole gostiteljice, ki tako predstavi novosti in
svoje posebnosti. AU
S LO V E N S K A V O J S K A 2 3
S t ro k o v n e t e m e

Helikopterske posadke končale

delo v Bosni in Hercegovini
Mirovne operacije (21. del)
Prvi v mirovnih operacijah na jah, sicer pa prva, ki je začela delovati
Balkanu Konec lanskega leta je helikopterski del letalsko helikopterskega v nekdanji Jugoslaviji.
Prve aktivnosti, povezane s sodelo- oddelka (LHO) iz 15. BRVL končal delo v mirovni operaciji Joint Podpolkovnik Zalokar je pojasnil, da
vanjem Slovenske vojske v misijah Guardian v Bosni in Hercegovini. Od leta 1997 je LHO sodeloval so sodelovanje na misiji s helikopterji
Sforja, so se začele na politični ravni v mirovni operaciji sprva tudi na Hrvaškem ter pozneje v Bosni končali, ker bodo kmalu dobili še
konec leta 1996. »V začetku leta 1997 in Hercegovini s tremi helikopterji bell 412, do nadaljnjega bodo dva nova večnamenska transportna
smo imeli prvi sestanek v Bruslju, sodelovali še s transportnim letalom L-410 turbolet. Posadke helikopterja AS 532 AL cougar, zato
kamor je odšla delegacija Ministrstva so s helikopterji letele 4900 ur, kar pomeni tretjino helikopter- morajo del tehničnega osebja in
za obrambo in Ministrstva za zdravje. skega naleta 15. BRVL. »Zelo smo zadovoljni s sodelovanjem pilotov prešolati za drug tip helikop-
Pogovarjali smo se o možnostih, ki bi v operaciji Sforja. Prvič smo dobili priložnost, da sodelujemo terja. »Načrtujemo tudi zelo intenzivno
jih Slovenija lahko ponudila za sodelo- v letalski operaciji pod vodstvom zveze Nato. Sodelovanje je usposabljanje za nočno letenje z očali
vanje v mirovni operaciji na Hrvaškem pomenilo velik strokovni izziv za pilote, ker je letenje v drugačnih za nočno gledanje. To smo sicer že
ter v Bosni in Hercegovini. Za Nato je okoliščinah in na daljše razdalje zahtevnejše. S helikopterji in izvajali, vendar želimo postati polno
bilo zanimivo sodelovanje s helikop- turboletom nismo doživeli nobene nesreče ali izrednih dogod- operativni v nočnem letenju, da bomo
terji in transportnim letalom, zato nas kov, zato se je zelo povečalo zanimanje za nas. Bili smo ena sposobni opravljati vse namenske
je po sestanku obiskala ocenjevalna redkih posadk, ki je opravljala tako imenovane operativne lete, naloge. Če hočemo to varno početi,
skupina Nata. Našo usposobljenost torej lete za potrebe poveljstva Sforja, kar vključuje prevoze se morajo piloti več usposabljati, kar
so ocenili kot zelo dobro. Poleti 1997 najvišjih predstavnikov poveljstva sil Sforja, Nata in nekaterih je bil glavni razlog, da smo končali
so se začele intenzivnejše aktivnosti, civilnih predstavnikov. Dobili smo veliko priznanj in pohval za delo v Bosni in Hercegovini. V šestih
takrat je bila tudi sprejeta dokončna opravljeno delo,« je dejal podpolkovnik Igor Zalokar, poveljnik letih delovanja smo dosegli marsikaj.
odločitev, da sodelujemo v misijah 15. BRVL. Izpolnili smo svoje naloge, vendar bi
Sforja. Tako smo septembra začeli radi izboljšali svojo usposobljenost in
intenzivne priprave za delovanje v mirovni operaciji,« je pojasnil podpolkovnik pripravljenost dvignili na višjo stopnjo.«
Zalokar. Oblikovali so LHO, ki je deloval v sestavi 15. BRVL, oddelek pa je bil Na mednarodnih misijah so vzpostavili tudi tesnejše sodelovanje z drugimi
namenjen izvajanju akcij za potrebe Sforja. V sestavi so bili trije helikopterji državami, na primer s Kanado, zato so z njo sklenili dvostranski sporazum.
bell 412 in transportno letalo L-410 turbolet. Prvič so leteli za potrebe Sforja »Bili smo ena redkih držav Partnerstva za mir, ki je bila vključena v letalske
na Hrvaško konec oktobra 1997, v BiH pa v začetku novembra. LHO je bil za operacije, sicer pa smo vsak dan sodelovali tudi z drugimi državami. Kanad-
sanitetno enoto druga enota SV, ki je začela sodelovati na mednarodnih misi- ski vojaki sodelujejo v Sforju z enakim tipom helikopterja, zato smo z njimi

24 S LO V E N S K A V O J S K A
 pa je najprej opravljal v Zagrebu, nato v Sarajevu. »Eden od razlogov, da imamo
častnika za zvezo, je, da še nismo članica Nata in sprva nismo imeli dostopa
do določenih podatkov ter dokumentov. V Bosni in Hercegovini imamo zaradi
delovanja turboleta še vedno častnika za zvezo.« Najpomembnejša naloga, ki
so jo opravljali s helikopterji in transportnim letalom, so bili prevozi za potrebe
Sforja. S turboletom največkrat letijo v Neapelj, kjer je poveljstvo južnega krila
Nata (Airsouth), v Bologno, Aviano, Prištino, Zagreb in Bruselj. Če je treba, pre-

S t ro k o v n e t e m e
peljejo tudi vojaško opremo. S helikopterji so opravljali več nalog, in sicer prevo-
ze visokih častnikov Sforja, vojakov, materialno-tehničnih sredstev, ranjencev,
slikanje iz zraka ter zračno izvidovanje. »Ko smo začeli sodelovati v mirovni
Podpolkovnik Major Poročnik operaciji, so bile razmere drugačne kot danes. Nadzirali smo komunikacije,
Igor Zalokar Vojko Leban Franko Jesenšek vojaške črte in utrdbe. S helikopterjev smo vse fotografirali in dokumentirali,« je
dejal major Vojko Leban.
navezali posebno tesne stike, da bi začeli skupno urjenje v nočnem letenju. Tudi število ur letenja s helikopterjem kaže, da postaja življenje v Bosni in
Rezultat tega sodelovanja je šolanje pilotov inštruktorjev v Kanadi,« je dejal Hercegovini običajno, je razložil major Leban. Ko so konec leta 1997 začeli
podpolkovnik Zalokar. sodelovati na misiji, so leteli 55 ur, leto pozneje 704 ure, leta 1999 kar 900 ur,
leto pozneje 800 ur, leta 2001 so leteli največ, in sicer 930 ur, leta 2002 spet
Misija v enotedenskih presledkih 800 in lani 655 ur. Tudi delovanje podpornega elementa v Bosni in Hercegovini
Ko je LHO začel sodelovati v misiji, je bilo vanj vključenih 38 pripadnikov je olajšalo naloge helikopterske posadke. »Vse naloge, ki jih opravlja podporni
15. BRVL, torej pilotov, kopilotov in tehnikov letalcev. Misija se je za posadko element, so izvajale posadke in častniki za zvezo. Imeli so torej večje dodatne
helikopterja razlikovala od drugih enot, ki sodelujejo na misijah, v tem, da so obremenitve, saj je bilo treba poskrbeti za hrano, namestitev, helikopterske, le-
delali v presledkih, sprva tridnevnih, pozneje enotedenskih. Posadka turboleta talske in druge rezervne dele, medicinsko opremo, dostavo pošte itn. Prevažati
se večinoma vrača v matično bazo. »Pozneje se je pokazalo, da je tridnevni smo morali več tovora. Take naloge smo načrtovali ob rednih zamenjavah po-
presledek zaradi naših nalog v matični bazi neugoden, zato smo začeli za- sadk v Bosni in Hercegovini, ko pa je začel delovati podporni element, smo se
menjavo izvajati na teden dni,« je dejal major Vojko Leban, vršilec dolžnosti osredotočili na druge naloge,« je dejal major Leban.
poveljnika LHO.
Posadki turboleta in helikopterja sta med tednom opravili do 40 ur naleta, po-
zimi ponavadi manj. Pri številu ur naleta so bili namreč omejeni, saj je treba
helikopter po določenem številu preletenih ur tehnično pregledati, tehnična
ekipa pa je bila v matični bazi na Brniku.
»Glavni razlog za tako delovanje je koncentracija tehničnega kadra v matični
bazi, da lahko zagotavljamo normalno delo doma in opravljanje nalog v tujini,«
je pojasnil podpolkovnik Zalokar. Z vsaj enim helikopterjem in tričlansko po-
sadko so sodelovali ves čas misije. Dokler ni bila končana misija na Hrvaškem,
so sodelovali z dvema helikopterjema, enim na Hrvaškem in enim v BiH. Po-
godba s Sforjem je določala sodelovanje z največ tremi helikopterji naenkrat,
kar se je včasih tudi zgodilo, so pojasnili v LHO. Vseh osem helikopterjev bell
412, ki jih ima 15. BRVL, je bilo pripravljenih za letenje za potrebe Sforja. »Tako
smo nenehno zagotavljali tri operativne helikopterje, saj mora plovilo tudi na
letni pregled, ki traja tri ali štiri tedne. Če bi imeli le tri helikopterje, ne bi mogli
zagotavljati nenehne prisotnosti,« je pojasnil podpolkovnik Zalokar. Do konca
helikopterskega dela delovanja je v misiji Sforja sodelovalo 54 pripadnikov 15.
BRVL, med njimi helikopterske posadke, posadke turboleta in štirje častniki za
zvezo. Na delo v Bosno in Hercegovino so helikopterske posadke odhajale pri-
bližno na šest tednov, tako da je vsak pripadnik na misiji delal približno leto dni.
Delo posadk turboleta poteka nekoliko drugače. »Ko nas potrebujejo, nas po-
kličejo in opravimo nalogo, sicer smo v pripravljenost v matični bazi. Stalnega
intervala namreč ni. V Bosni in Hercegovini smo lahko tudi več dni, potem se
vrnemo in posadka se zamenja,« je dejal stotnik Roman Podlesnik, vodja po-
sadke transportnega letala L-410 turbolet.

Koordinacija nalog prek častnika za zvezo

Enota LHO je podrejena poveljstvu sil Sforja. Koordinacija dela poteka tako, da
Sfor naveže stik s častnikom za zvezo Slovenske vojske, ta pa preda nalogo
naprej. »Častnik za zvezo oceni, ali nalogo lahko opravimo, potem da ukaz za
Stotnik Roman Podlesnik je razložil, da se je treba za vsak polet s
opravljanje naloge,« je pojasnil major Vojko Leban. turboletom posebej pripraviti.
Poročnik Franko Jesenšek je bil od leta 1998 do 2001 častnik za zvezo, delo

S LO V E N S K A V O J S K A 2 5
 Posadke turboleta še vedno
letijo za potrebe Sforja.
S t ro k o v n e t e m e
»Za slovensko letalstvo je vreme vedno odlično«
Major Leban je pojasnil, da so slovenske posadke zelo dobro obvladovale
teren v Bosni in Hercegovini. »Naloge smo opravljali tudi v pogojih, v kakršnih
preostala helikopterska flota Sforja ni delovala. Pri zahtevnih nalogah so pona-
vadi poklicali slovenske posadke, da bi jih opravile. Ko sem enkrat pred nalogo
preveril meteorološko napoved v poveljstvu, je častnik pogledal bolj slabo vre-
mensko napoved in dejal, da je za slovensko letalstvo vreme vedno odlično.«
Poročnik Jesenšek je povedal svojo anekdoto. »Predstavnika Združenih naro-
dov smo peljali na postavitev temeljnega kamna džamije v Banjaluko. Vreme
je bilo tako slabo, da še golobi niso letali, zato smo zamujali. Predstavnik, ki
smo ga vozili, je bil nesramen, češ kaj to pomeni, da zamujamo. Ko smo ga
šli naslednji dan iskat, je bil kljub zamudi zaradi slabega vremena presrečen.
Vmes so namreč izbruhnili nemiri in bil je zelo vesel, da smo ga prišli iskat.«
Povedali so tudi zanimivost, da so na letališču v Tuzli za helikopterjem našli
zataknjen listek za napačno parkiranje.
Za svoje delo so dobili veliko priznanj in odlikovanj, več kot 40 pripadnikov je
dobilo odlikovanja, torej skoraj vsi iz LHO. Pohvalo so dobili tudi od takratnega
generalnega sekretarja Nata lorda Robertsona, s helikopterjem pa so peljali
tudi jordansko kraljico. »Tudi helikopterske enote drugih držav so našo posad-
ko spraševale za nasvete. Imeli smo velik ugled, zaupali so nam piloti, tehniki
letalci in tudi poveljstvo Sforja,« je dejal major Leban.
Na misiji niso imeli določenega urnika. »Ko sem začel delal kot pilot, je bilo
Nadporočnik Marko Cvek za krmilom turboleta
26 S LO V E N S K A V O J S K A
Foto: Bruno Toič
zanimivo, saj so bile naloge na začetku raznovrstne, proti koncu pa se je nji-
hovo število zmanjševalo in postajale so enolične,« je dejal poročnik Jesenšek.
»Včasih smo na soncu čakali po osem ur brez hrane, saj nam naloge niso
omogočale, da bi pravočasno prišli po obroke. Pozneje smo se organizirali in s
seboj nosili sendviče ter vodo.« Poročnik Željko Pekolj je tehnik letalec na bellu
412 in je na misiji sodeloval približno leto dni. »Vsaka naloga je posebna in
težka, predvsem na začetku, ko se privajaš na delo. Najteže mi je bilo, ko smo
peljali mednarodno skupino patologov v Srebrenico na množično grobišče.
Tam smo jih čakali in kraj sem si dobro zapomnil. Sicer pa ocenjujem delo na
misiji kot uspešno, veliko smo se naučili, dobili smo nove izkušnje, sodelovali z
veliko državami in menim, da so se tudi drugi od nas precej naučili,« je pojasnil
poročnik Pekolj.
Turbolet ostaja v akciji
Stotnik Roman Podlesnik je pojasnil, da je tak način dela, da se vračajo v ma-
tično bazo po opravljeni nalogi, boljši in ustreznejši, saj jih Sfor za svoje potrebe
časovno različno načrtuje. Sfor ima na voljo 30 ur letov na mesec, v nalogah
sodelujejo dva kapitana turboleta, trije kopiloti in štirje tehniki letalci. V posadki
pri letu sodelujejo kapitan, kopilot in tehnik letalec, če je treba, tudi dva. »Naše
naloge so različne. Za polet med Ljubljano in Sarajevom se moramo drugače
pripraviti kot za let med Ljubljano, Sarajevom, Rimom in Prištino, zato ker mo-
ramo za letenje v druge države pridobiti diplomatska dovoljenja od držav, ki jih
preletimo. V matični bazi se pripravimo, izdelamo poročila, kdo bo sodeloval v
posadki, kje bo potekal polet, dobiti moramo tudi vsa soglasja. Poleg tega mo-
ramo natančno preučiti letališča, na katera pristajamo, ker je vsako drugačno.
Pripravljati se začnemo teden dni prej, preučujemo karte, kaj bi storili, če bi
nam odpovedal motor, kaj bi se zgodilo, če bi odpovedala komunikacija itn.
Če bi posadka naredila napako, odgovarjamo po civilnem zakonu,« je pojasnil
stotnik Podlesnik. »Menim, da je sodelovanje v misiji zelo uspešno. Posadke
potrebujejo nalet. Za nas je koristno, da sodelujemo na takih nalogah, tako se
promovira tudi Slovenija. Naše delo cenijo in smo zelo zanesljivi prevozniki.«
Nadporočnik Marko Cvek, kopilot na turboletu, običajno leti za potrebe Sforja
dva dni na teden. »Pomembno je, da pokažemo, da Slovenija in Slovenska voj-
ska lahko sodelujeta v mirovnih operacijah s tehnično zahtevnejšimi nalogami.
Menim, da cenijo prispevek letalstva v operacijah v podporo miru.«
Valerija Šket
Foto: Marko Pišlar
 S t ro k o v n e t e m e
Obrambni sistem in kadri
od leta 1991 do 2003 (5. del)
Zaposleni v upravnem delu letni porast zaposlenih od leta 1990
Ministrstva za obrambo V petem nadaljevanju serije prispevkov Andreja Lovšina do 2002. Zaposlovanje v upravnem
Število zaposlenih v upravnem delu Obrambni sistem in kadri od leta 1991 do 2003 bomo pred- delu Ministrstva za obrambo je še
Ministrstva za obrambo oziroma v stavili analizo števila zaposlenih v upravnem delu Ministrstva za naraščalo, tako da je bilo konec leta
letih 1990 in 1991 še v Republiškem obrambo in v Teritorialni obrambi oziroma Slovenski vojski. 1994 zaposlenih 939 ljudi.
sekretariatu za ljudsko obrambo ob- Leta 1995 se je zaradi zakonskih
ravnavamo v treh obdobjih: sprememb na področju državne uprave in lokalne samouprave število za-
• od leta 1990 do 1991, ko potekata osamosvojitev ter odhod JLA iz Slo- poslenih v upravnem delu Ministrstva za obrambo povečalo na 1605, saj so
venije; prešli v sestavo MO tudi nekdanji občinski sekretariati (komiteji) za ljudsko
• od leta 1992 do 1994, ko poteka kadrovsko popolnjevanje Ministrstva za obrambo ter proizvodni enoti v Todražu in Grosupljem. Število zaposlenih je
obrambo skladno z novimi nalogami in usmeritvami; še rahlo naraščalo do konca leta 1997, ko je bilo 1852 zaposlenih, nato pa je
• od leta 1995 do 2002, ko začneta veljati Zakon o lokalni samoupravi in začelo počasi upadati. Konec leta 2002 je bilo 1570 zaposlenih, kar je celo
Zakon o vladi. manj kot konec leta 1995.
Konec leta 1990 je bilo v takratnem Sekretariatu za ljudsko obrambo 155
zaposlenih. Leta 1991, predvsem pa po osamosvojitvi in odhodu JLA iz Slo- Zaposleni v TO oziroma SV
venije, je bilo treba iz Sekretariata za ljudsko obrambo vzpostaviti kadrovsko Konec leta 1991 je bilo v vojaškem delu MO 1893 zaposlenih, med njimi
bazo prihodnjega Ministrstva za obrambo. Število zaposlenih se je do konca tudi 1278 prestopnikov iz JLA, konec leta 1992 pa je bilo zaposlenih 1000
leta 1991 povečalo na 417, to je za več kot dvainpolkrat. To je bil tudi največji ljudi več. Zaradi služenja vojaškega roka v samostojni Sloveniji so se pojavile

S LO V E N S K A V O J S K A 2 7
 Tabela 7: Število vloženih prošenj in zaposlitev v SV (TO) od leta 1992 do
2002

Od tega
Vložene prošnje za Novozaposleni
Leto nadomestne
zaposlitev skupaj zaposlitve
1992 3230 1067 48
1993 2121 408 64
S t ro k o v n e t e m e

1994 3018 473 71

1995 2898 121 78
1996 2791 218 83
1997 2318 301 91
1998 2597 218 97
1999 2300 154 101
2000 3018 381 117
2001 3221 568 128
2002 3618 771 118

povsem drugačne kadrovske zahteve. Potrebovali so veliko podčastnikov in

poklicnih vojakov, kar so različno reševali. Delež žensk v SV se je po letu 2000 začel povečevati.
Do konca leta 2000 je število zaposlenih enakomerno naraščalo, leta 2001
se je število zaposlenih v primerjavi z minulim letom povečalo za skoraj de- nastajala in je bilo med iskalci veliko udeležencev vojne za Slovenijo. Med nji-
set odstotkov, leta 2002 pa kar za 13 odstotkov. mi je bilo veliko rezervnih častnikov TO, ki so končali šole za rezervne oficirje.
Ti podatki se nanašajo na zaposlitve na delovnih mestih, ki prej niso bila Javljali so se tudi nekdanji oficirji JLA, ki so ostali v Sloveniji. Potrebovali pa
zasedena oziroma sistematizirana. Nadomestnih zaposlitev, torej namesto so tudi druge poklice, ki so nujni za delovanje vojaške organizacije.
delavcev, ki so SV zapustili, je bilo 48 leta 1992 in 128 leta 2001. Med vsemi Razmerje med oddanimi prošnjami in tistimi, ki so dobili zaposlitev, je pri-
novozaposlenimi je bil delež nadomestnih zaposlitev v odstotkih največji leta kazano na sliki 6. Leto 1991 zaradi prevelikih organizacijskih in drugih spre-
1995 (64 odstotkov) in leta 1999 (65,6 odstotka), najmanjši pa leta 1992, in memb ni primerljivo z drugimi leti, zato ni vključeno v obravnavo.
sicer 4,5 odstotka. Ta delež se je v vsem obdobju zelo spreminjal v primerjavi Zanimivo je tudi opazovanje deleža žensk, zaposlenih v SV. Od leta 1992
z fluktuacijo, ki kaže od leta 1992 do 2000 rahlo povečanje. Leta 1992 je bila do 1999 se je namreč gibal med 11,1 in 11,4 odstotka, nato pa se je začel
1,64-odstotna, nato se je malo, toda vztrajno povečevala do leta 2000, ko je rahlo povečevati. Tako je bil leta 2000 delež 11,76-odstoten, leta 2001 je bil
bila dve leti 2,6-odstotna. Leta 2002 je bila 2,11-odstotna. 12,13-odstoten in leta 2002 že 12,48-odstoten. To sicer ne pomeni, da se
Že iz tega podatka, predvsem pa glede na število oddanih prošenj za zapo- Slovenska vojska feminizira, kaže pa na spremembe v zavesti ženskega
slitev, kar je prikazano v tabeli 7, lahko sklepamo, da postaja zaposlitev v SV dela prebivalstva, predvsem če jih povežemo z dejstvom, da se za študij
vedno bolj zanimiva. Od leta 2000 do 2002 se je število iskalcev zaposlitve obramboslovja odloča vedno več deklet. Dekleta v srednji šoli dosegajo
v SV spet povečalo na več kot 3000, kolikor jih je bilo leta 1992, ko je SV šele v povprečju boljše učne rezultate, zato imajo tudi več možnosti za vpis na
izbrano smer študija.
Tabela 6: Zaposleni na Ministrstvu Tabela 8: Zaposleni v SV (TO) Andrej Lovšin
za obrambo od leta 1991 do 2002 po spolu od leta 1991 do 2002 Foto: Bruno Toič
(stanje 31. decembra) (stanje 31. decembra) (Se nadaljuje)
Upravni del Zaposleni Od tega
Leto TO oz. SV Leto
MO skupaj ženske
4500
1991 417 1893 1991 1893 150
4000
1992 685 2912 1992 2912 291
3500
1993 761 3256 1993 3256 331
3000
1994 939 3658 1994 3658 371
2500
1995 1605 3701 1995 3701 380 2000
1996 1811 3836 1996 3836 393 1500 vložene prošnje

1997 1852 4046 1997 4046 405 1000

1998 1826 4167 1998 4167 419 500
sprejete prošnje
1999 1689 4220 1999 4220 431 0
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002
2000 1603 4484 2000 4484 472
2001 1578 4924 2001 4924 533
Slika 6: Število vloženih in pozitivno rešenih prošenj za zaposlitev v SV (TO)
2002 1570 5585 2002 5585 619 od leta 1992 do 2002

28 S LO V E N S K A V O J S K A
 Umrl je bojevnik s Kuma
Zgodilo se je 28. junija 1991. To je njegove družine so mu blažili vsakda-
bilo tistega dne, ko smo v vojni za Ivan Starina, v vojni za samostojno Slovenijo hudo ranjen pri- nje trpljenje. V upanju, da bo tudi Ivan
Slovenijo izgubili največ soborcev. Ta padnik TO, je izbojeval svojo bitko. Le na videz zaceljene hude nekega dne bolje živel, so poskušali
rane in nikoli pozdravljene poškodbe so Ivanu temeljito spreme-

N a š e k o re n i n e
dan je v boju umrlo pet pripadnikov Ministrstvo za obrambo, Slovenska
Teritorialne obrambe in organov za nile življenje. Umrl je za posledicami ran vojne za Slovenijo leta vojska in veterani izboljšati moralne
notranje zadeve Republike Slovenije, 1991. in materialne pogoje njegovega
ranjenih pa je bilo več kot 30, med težkega življenja. Na Ivana nismo po-
njimi tudi Ivan Starina. Zaradi tež- zabili, v svojem boju ni bil sam.
kih poškodb je sledilo dolgotrajno Po dvanajstih letih in pol je Ivanov boj
zdravljenje, vendar ni nikoli popolno- končan. Odšel je tiho, preskromno. Na
ma okreval. Ivan, doslej delavec in pokopališču na Dobovcu, na sever-
bojevnik, odslej bolnik, priklenjen nih pobočjih Kuma, so v soboto, 7.
na posteljo, ni nikoli več brezskrbno februarja 2004, z vojaškimi častmi
hodil po kumljanskih bregovih. Ni se pokopali Ivana Starino, bojevnika s
mogel udeležiti proslave ali srečanja Kuma, nosilca srebrnega častnega
soborcev na Kumu. Vsi, ki so ga po- znaka svobode Republike Slovenije,
znali, predvsem pa soborci in pripad- medalje za ranjence in spominskega
niki stalne sestave Slovenske vojske, bojnega znaka Kum 1991.
so ga pogosto obiskovali. Občudo- Poleg družine in številnih veteranov
vanja vredna ljubezen in skrb njegove so se od Ivana poslovili tudi vojni
matere ter pomoč brata Francija in poveljnik 87. območnega štaba za TO
Trbovlje major Matjaž Piškur, župan občine Trbovlje Bogdan Barovič, pred-
sednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zasavje Jože
Kum, 28. junij 1991 Čibej in minister za obrambo med vojno za Slovenijo Janez Janša.
Tretji dan vojne za samostojno Slovenijo sta oddajni center na Kumu Lik bojevnika s Kuma odhaja v zgodovinski spomin slovenskega naroda.
varovali dve enoti 87. območnega štaba za TO Trbovlje. Svoj domači 38. vojaško teritorialno poveljstvo SV Celje
kraj so branili predvsem domačini, zbrani v 136. vodu TO KS Dobovec in
del protiletalske baterije TO s štirimi topovi. Enota zračne obrambe se je
komaj razmeščala, v širšem slovenskem prostoru pa še ni bila organi-
zirana služba zračnega opazovanja, javljanja in obveščanja. Približno
ob 14. uri so sovražna vojaška letala napadla Kum s topovi in raketami
ter presenetila teritorialce. Kljub temu je enoti zračne obrambe uspelo
Vstopite v
bojno delovati. Posledice napada so bile hude, saj je bilo ranjenih osem
pripadnikov, med njimi najhuje Ivan Starina, ki je ostal invalid, do konca
življenja prikovan na posteljo. Ranjeni so bili še Krešo Nemec, Rudi
svet kulture
Rotar, Bojan Grlica, Jože Judež, Ivan Ravnikar, Rajko Kovač in Franc Vojaki in vojakinje Slovenske vojske lahko izkoristite popust za ogled
Draksler. Oddajnik je bil močno poškodovan, vendar so ga delavci slo- gledaliških predstav v Mestnem gledališču ljubljanskem. Popust bo-
venske televizije zelo hitro popravili in usposobili. Do drugega letalske- ste lahko uveljavili ob predložitvi službene izkaznice oziroma drugega
ga napada na Kum je prišlo 2. julija, ko je naša protiletalska obramba ustreznega dokumenta.
eno od letal tudi zadela, tako da je odletelo poškodovano, brez pokrova Marca si lahko na velikem odru MGL med drugim ogledate naslednje
na kabini. Leta 1992 je 75 udeležencev tega boja dobilo spominski predstave:
bojni znak Kum 1991. • Reginald Rose: Dvanajst jeznih mož, 6. marec ob 19.30,
• Edmond Rostand: Cyrano de Bergerac, 9. marec ob 19.30,
• Gregor Čušin: Hagada, 13. marec ob 19.30,
Revija Slovenska vojska v elektronski • Michael Hollinger: Svetniki, 20. marec ob 19.30,
obliki na spletnih straneh MO • Federico Garcia Lorca: Dom Bernarde Alba, 27. marec ob 19.30,
• Bernard Show: Pigmalion, 29. marec ob 19.30.

www.mors.si Vstopnice lahko kupite pri blagajni Mestnega gledališča ljubljanskega

vsak delovnik od 12. do 18. ure ter uro pred predstavo. Druge informa-
cije dobite na telefonski številki (01) 251 08 52.
Elektronska pošta: Vljudno vabljeni!
urednistvo.sv@mors.si Mestno gledališče ljubljansko

S LO V E N S K A V O J S K A 2 9
 Gneča na Marsu
Raziskovanje vesolja že od nekdaj buri
človekovo domišljijo, z izboljšano teh-
nologijo, večjimi denarnimi vlaganji v
raziskave in razvoj pa je vsaka odprava
uspešnejša in ima drznejše cilje. Junija
oziroma julija lani sta tako Ameriška
vesoljska agencija NASA in Evropska
vesoljska agencija ESA poslali na Mars
Internet

posebne robote, ki naj bi raziskovali, ali

je na rdečem planetu kdaj bila voda,
nepogrešljiv element za življenje.
Po polletnem potovanju na Mars je
ameriški robot poslal prve slike planeta,
ki bi lahko nakazovale, da je morda na
površju ali tik pod njim voda.

Na spletnih straneh NASE http://

mars.jpl.nasa.gov/mer lahko spremljate, kako
poteka ameriška odprava, imenovana Raziskova-
nje Marsa. NASA je na Mars poslala dve vesoljski
robotski vozili, ki so ju poimenovali Duh (Spirit) in
Priložnost (Opportunity), opremljeni pa sta veliko
bolje kot robot odprave leta 1997 z imenom
Stezosledec (Pathfinder). Robota sta do Marsa
potovala pol leta. Pred pristankom sta se razpeli
padali, robota pa so obdale z zrakom napolnjene
blazine, ki so omogočile mehek pristanek. Imata
izpopolnjeno opremo in raziskujeta, ali je bilo oko-
lje kdaj primerno za življenje, torej iščeta dokaze
o obstoju vode. Vozili sta dvojčka, vendar sta pri-
stali na različnih krajih na Marsu. Duh je pristal v
kraterju Gusev in v prvih dneh snemal pokrajino
okoli sebe, s spektometrom pa je analiziral mine-
ralno sestavo površja. Po uspešnem začetnem
vrtanju v skalo je obstal zaradi programske
napake, vendar so ga popravili. Zdaj nadaljuje
pot proti kraterju, oddaljenem 2400 metrov, za
kar bo potreboval skoraj mesec dni. Priložnost
je pristal na drugi strani planeta in raziskuje sku-
Na kraju, kjer je pristal Duh, se vidijo
ostanki napihljivih blazin.
pino skal. V kraterju, kjer je, so potrdili velik delež
hematita, železovega minerala, ki običajno na-
staja v tekoči vodi. Tehnološki navdušenci lahko
poiščete podrobnosti o opremi dvojčkov robotov
na spletni strani http://athena.cornell.edu. Več
o odpravah in satelitih, ki krožijo v bližini Marsa,
ter marsovske strani, primerne za otroke, naj-
dete na http://mars.jpl.nasa.gov/mer. Ameriški
predsednik Bush je predstavil načrte in prihodnje
programe NASE. Napovedal je, da bodo ZDA
stalno navzoče na Luni, dolgoročni načrt pa
je poslati človeka na Mars. Agencija porabi na
leto manj kot odstotek ameriškega proračuna,
za zadnjo odpravo na Mars so namenili 280
milijonov dolarjev. Več o tem lahko preberete na
http://www.whitehouse.gov/infocus/space/
index.html.
Evropska vesoljska agencija, njena spletna stran
je http://www.esa.int/export/esaCP/index.html,
ni imela sreče s prvim plovilom, ki so ga poslali
na Mars. Mars Express je sestavljen iz sedmih in-
strumentov in posebne sonde oziroma manjšega
robota Beagle 2, ki je pristal na Marsu. Sondo so
poimenovali po ladji, s katero je Charles Darwin
raziskoval teorijo o evoluciji. Beagle 2 bi moral
določiti geološko sestavo tal, raziskovati klimo in
iskati znake življenja. Po pristanku je po radijski
zvezi matični raketi Mars Express, ki kroži v orbiti
Marsa, poslal znak, vendar se je pozneje za son-
do izgubila vsaka sled. ESA je pred nekaj dnevi
Beagle 2 označila za pogrešanega. Mars Express
zdaj pošilja zračne posnetke Marsa. Nedavno je
na višini 300 kilometrov letel nad ameriškim
Duhom in vzpostavila sta stik. To je bila prva
komunikacija med plovilom ESE in robotom NASE
ter prva mednarodna komunikacija okoli druge-
ga planeta. Na ta dosežek sta obe agenciji zelo
ponosni. Na straneh Evropske vesoljske agencije
lahko preberete podrobnosti o tej misiji in raziska-
vah, ali je bila kdaj na Marsu voda.
Mars je četrti planet po oddaljenosti od sonca in
sedmi po velikosti. V rimski mitologiji je Mars bog
vojne, po njem pa se imenuje tudi mesec marec.
Več o temperaturi na tem planetu, njegovi povr-
šini in druge zanimivosti lahko preberete na http:
//seds.lpl.arizona.edu/nineplanets/nineplanets/
mars.html. Lahko pa se včlanite v Združbo Mars,
ki ima spletno stran http://www.marssociety.org,
ali pa obiščete marsovsko akademijo, na kateri
lahko izbirate predmete. Najdete jih na http://
www.marsacedemy.com, vse najnovejše novice
z Marsa pa na http://www.marsnews.com.
Valerija Šket
Foto: NASA

30 S LO V E N S K A V O J S K A

Reševalcem nagradne križanke
Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke je IZVIDOVANJE. 1. nagrado – dve brezplačni vstopnici za pred-
stavo po izbiri marca na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega prejme Vera Vizjak, Metoda Mi-
kuža 20, 1000 Ljubljana; 2. nagrado – dve brezplačni vstopnici za predstavo po izbiri marca na mali sceni
Mestnega gledališča ljubljanskega prejme Milena Ušeničnik, Rakovnik 5, 1215 Medvode. Nagrajencem
čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do petka, 5. marca 2004, na naslov: Uredništvo
Slovenske vojske, Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana. Tudi tokrat nagradi prispeva MGL.
Razvedrilo
Ime: .......................................... Priimek: ..........................................
Naslov: .................................................................. Pošta: ...............
Rešitev gesla: .....................................................................................
................................................................................................................
S LO V E N S K A V O J S K A 31
 1. marec -
svetovni dan Civilne zaščite
V Sloveniji te dni potekajo prireditve ob 1. marcu, svetovnem dnevu Civilne
zaščite. Glavna državna prireditev bo v ponedeljek, 1. marca, v Cankarjevem
domu v Ljubljani. Na njej se bodo zbrali pripadniki Civilne zaščite, člani gasil-
ske in jamarske reševalne službe, gorske reševalne službe, kinologi, aktivisti
Rdečega križa, Karitasa in drugih služb ter organizacij, ki so del slovenskega
sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Njihovo delovanje
temelji na preprostem, toda zelo pomembnem geslu Pomagaj sočloveku,
pomagaj ljudem, ki so v stiski, ki so ogroženi. Na prireditvi bodo podelili pri-
znanja organizacijam in posameznikom, ki so se posebej izkazali pri zaščiti in
reševanju ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter varovanja okolja ob
naravnih in drugih nesrečah v Sloveniji. Potreba po varnosti posameznika in
skupnosti je ena najbolj naravnih človekovih potreb, ki so ga ogrožali potresi,
ujme, požari, poplave, vojne itn. Danes ni nič drugače, saj so se naravnim ne-
srečam, ki so stalnica našega dela in življenja, pridružili novi viri ogrožanja,
in sicer nesreče z nevarnimi snovmi, nesreče s čezmejnimi vplivi, ekološke
nesreče, množično nasilje in terorizem. Prav preprečevanju vseh vrst nesreč
in ogrožanja oziroma zmanjšanju njihovih posledic je namenjen sistem var-
stva pred naravnimi in drugimi nesrečami, katerega pomembni del je Civilna
zaščita. Pomen tega sistema se kaže predvsem v dejstvu, da je varnost ne le
potreba, temveč temeljna pravica človeka. V minulih letih se je pokazalo, da
smo dobro združili poklicne, prostovoljne in dolžnostne sestave reševalnih
služb vseh vrst v celoto, ki se je sposobna hitro odzivati tako na vsakdanje
kot katastrofalne nesreče. Če smo v minulih letih sistem vzpostavljali, potem
je zdaj naš cilj prehod s količine na kakovost. Prizadevamo si posodobiti vse
izvedbene predpise pri gradnji objektov, ki posegajo na področje varstva pred
požarom ter naravnimi in drugimi nesrečami. Eden od ciljev je vsestransko
preveriti predpise in standarde, povezane s potresno varnostjo, zato je letoš-
nje leto namenjeno problematiki varstva pred potresom.
Čez nekaj tednov bo Slovenija postala polnopravna članica v zvezi Nato in
Evropski uniji. Kaj nam bo to članstvo prineslo? Predvsem bistveno višjo
stopnjo varnosti države na vseh področjih. Pri zaščiti, reševanju in pomoči
bo pomembna novost, da se bodo ob velikih nesrečah pri nas v zaščito,
reševanje in pomoč vključile zmogljivosti, ki jih imajo države ene ali druge
organizacije. Evropska unija in Nato ne zahtevata poenotenja nacionalnih
sistemov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, omogočata pa so-
delovanje, povezovanje ter delovanje reševalnih enot in služb iz več držav po
enotnih postopkih. Nato še dodatno omogoča uporabo vojaških zmogljivosti
ob naravnih in drugih nesrečah.
Slovenija bo s članstvom v obeh zvezah veliko pridobila in obenem tudi na
tem področju prevzela del odgovornosti za zagotavljanje varnosti in stabil-
nosti v regiji, kar je ena od temeljnih nalog vsake sodobne države.
(KuB)