Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo RS

SLOVENSKA
VOJSKA Leto XII/9

Čestitamo ob dnevu
Slovenske vojske!
 Spoštovani častniki in častnice, podčastniki ter podčastnice,
vojaki in vojakinje Slovenske vojske, zaposleni
na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije!
Letošnji 15. maj, dan Slovenske vojske, praznujemo kot S pripravami in letos z vstopom v Nato je postal naš cilj ja-
polnopravni člani Nata in Evropske unije. Iz predsobe smo sen. Slovenska vojska bo sodobna vojaška organizacija, ki
stopili v delovno sobo, kjer se odloča o skupni prihodnosti bo ustrezala sedanjim in prihodnjim varnostnim izzivom,
in varnosti. Danes Slovenija ni več država, ki pri zagotav- s katerimi se bo Republika Slovenija srečevala v vse bolj
ljanju miru in varnosti pomoč prejema, temveč je v skupini nepredvidljivem svetu.
držav sveta, ki takšno pomoč ponuja drugim narodom ter Temeljni steber Slovenske vojske ste bili, ste in boste voja-
državam. Zaradi takšnega položaja ima Slovenija pravico, kinje ter vojaki, podčastnice in podčastniki ter častnice in
da sooblikuje sodobno politično in varnostno ureditev sve- častniki. S svojim znanjem, usposobljenostjo, predanostjo
ta ter predvsem Evrope. Hkrati sprejema iz tega izhajajočo demokratičnim vrednotam in profesionalnim odnosom
obveznost, da za to prispeva svoje znanje, izkušnje in vire. do dela morate biti sposobni zagotavljati nacionalno
Članstvi v zvezi Nato in Evropski uniji bosta takšen položaj obrambo Republike Slovenije, njeno suverenost in nacio-
ter vlogo Slovenije le še okrepili. Članstvo v Natu Sloveniji nalne interese z enakopravnim sodelovanjem v sistemu
omogoča, da pri preurejanju sveta, ki ga poznamo, so- evropske in mednarodne kolektivne obrambe. Že danes
deluje kot enakopravna sogovornica in aktivno vpliva na vašo strokovnost in profesionalnost visoko cenijo v med-

vojaškimi in varnostnimi silami prizadeva, da bi v svetu zagotovili mir ter
povrnili zaupanje v demokratične oblike reševanja sporov, ki povzročajo in
spodbujajo izbruhe etnične nestrpnosti, nasilja in terorizma.
Z vstopom v Nato smo izpolnili enega od naših strateških ciljev na področju
obrambe in varnosti - v sodelovanju z demokratičnimi državami si dolgoročno
želimo zagotoviti varnost in stabilnost okolja, ki mu pripadamo v geografskem,
zgodovinskem, kulturnem in civilizacijskem pogledu. To je tudi eden od temelj-
nih pogojev za naš nadaljnji razvoj države na vseh področjih. Pomemben del
tega razvoja sta tudi razvoj in modernizacija našega obrambnega sistema in
Slovenske vojske kot njegovega bistvenega člena ter kot enakopravnega dela
evro-atlantskih obrambnih, vojaških in varnostnih povezav.
V več kot desetletju od osamosvojitve Slovenije ste v Slovenski vojski pre-
hodili pot od Teritorialne obrambe do vojske, ki je z vsakim dnem bolj pri-
merljiva s sodobnimi vojskami z bogato zgodovino, izkušnjami in tradicijo.
V tem času smo spoznali, da potrebujemo majhno in profesionalno, vendar
sodobno ter učinkovito vojsko.
in njeno trajno opredeljenost za vodenje miroljubne politike v mednarodnih
odnosih, za krepitev demokracije in spoštovanje človekovih pravic ter temelj-
nih svoboščin.
Veliko dela in nalog je še pred vami. Prepričan sem, da boste delo in naloge
izpolnili odgovorno ter profesionalno, z veliko zanosa, poguma in odločnosti.
Častniki in častnice, podčastniki ter podčastnice, vojaki in vojakinje!
Ob dnevu Slovenske vojske vam želim še veliko delovnih in osebnih uspehov.
Posebno čestitko ob prazniku pa namenjam tistim, ki ste na odgovornih de-
lovnih dolžnostih v tujini ali pa se pripravljate na izpolnitev obveznosti, ki ste
jih sprejeli, ko ste se odločili za ta odgovorni poklic. Želim vam, da vaše delo
poteka varno in vam je v osebno ter strokovno zadovoljstvo.
Dr. Janez Drnovšek
Predsednik Republike Slovenije

SV praznuje na letališču v Divači

TO na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru začela usposabljati prva
generacija slovenskih vojaških obveznikov. V spomin na ta dogodek, ki so
ga pripadniki Slovenske vojske izbrali za svoj praznik, bo na letališču v Di-
vači jutri potekala letošnja osrednja prireditev ob dnevu Slovenske vojske.
Prireditev se bo začela ob 9. uri, proslava, na kateri bo glavni govornik
predsednik RS in vrhovni poveljnik obrambnih sil RS dr. Janez Drnovšek,
Grizold in načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič. Obiskovalci si bodo
lahko ogledali predstavitev bojne tehnike ter tehnični zbor oborožitve in
opreme SV, v dinamični predstavitvi pa tokrat prvič tudi zračni desant
čete. Na prireditvi, na kateri bosta sodelovala tudi Orkester SV in 12. gardni
bataljon SV, bodo podelili priznanja MO.

Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 28. maja 2004. Nenaročenega gradiva ne vračamo.

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo

Naslov uredništva: Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana, telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70, elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si,
http://www.mors.si. Številko uredila: Meta Grmek, novinarja: Marko Pišlar, Valerija Šket, fotograf: Bruno Toič, prevodi: Mateja Perpar, tajnica uredništva:
Milena Topolovec, priprava in tisk: Schwarz, d. o. o., naklada: 10.500 izvodov.
Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena številka.
Novinarski prispevki, objavljeni v reviji, niso uradno stališče Ministrstva za obrambo RS.

2 S LO V E N S K A V O J S K A
Spoštovani pripadnice in pripadniki SV,
sodelavke ter sodelavci!
Jutrišnji dan Slovenske vojske bo Slovenija
prvič praznovala kot polnopravna članica
Nata in Evropske unije. V več kot trinajstih
letih samostojnosti smo prehodili dolgo
pot in na doseženo smo lahko upravičeno
ponosni. Za vse, nas, ki soustvarjamo na-
cionalni obrambni sistem, pomeni vihranje
slovenske zastave na sedežu Nata veliko
priznanje, pa tudi novo odgovornost, izzive
in nove priložnosti. Pomembna spremem-
ba se je zgodila že pri izhodišču za delova-
nje Slovenije v mednarodnem varnostnem
okolju. Slovenija ni več zunanji dejavnik
oziroma most med evro-atlantskimi integra-
pomembni notranji dejavnik. Zdaj imamo priložnost in mehanizme, da svoje ideje
ter prizadevanja za stabilizacijo mednarodnega varnostnega okolja uresničimo
znotraj zavezništva in Unije.
Kolektivna obramba, preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje, boj
proti terorizmu, reševanje regionalnih in lokalnih sporov ter delovanje zunaj ustalje-
nega evropskega okvirja zahtevajo temeljit miselni preskok, novo znanje in izkušnje.
Na obrambnem področju smo doslej to znanje in izkušnje vgrajevali v Slovensko
vojsko. Temeljito zmanjšanje obsega in strukture Slovenske vojske, odprava nabor-
nega sistema, pospešeno uspešno popolnjevanje s poklicnimi vojaki in pogodbeno
rezervo, usmerjena modernizacija ter vse bolj realno usposabljanje so temeljni
procesi naše preobrazbe na vojaškem področju. S polnopravnim članstvom v
Natu se dolgoročne razvojne usmeritve, ki so bile določene v zadnjih treh letih,
ne spreminjajo. Članstvo pomeni dodatno spodbudo pri njihovem uresničevanju.
Slovenska vojska je na nekaterih področjih dosegla zahtevane Natove standarde,
na drugih se jim je že zelo približala, na nekaterih, na primer glede funkcionalne
profesionalizacije, pa si mora zanje v vsakodnevnem delovanju še prizadevati. V
prihodnje moramo zato zagotoviti, da intenzivnost preoblikovanja Slovenske vojske
ne bo popustila. Sodelovanje v mednarodnih vojaških operacijah in tako pridobljene
izkušnje so eden od temeljev profesionalizacije Slovenske vojske. O tem pričajo tudi
odlični odzivi in pohvale, ki jih odgovorni za opravljanje mednarodnih operacij na-
menjajo sodelovanju enot Slovenske vojske v tujini.
Prepričan sem, da se je Slovenska vojska kot vojska države članice Nata sposobna
spoprijeti z vsemi izzivi, ki nas čakajo v nacionalnem in mednarodnem okolju. Težiš-
če delovanja Slovenske vojske v mednarodnih vojaških operacijah bo tako skladno
s pomembnimi zunanjepolitičnimi in obrambnimi nalogami Slovenije še naprej
naše neposredno varnostno okolje, torej širše območje Jugovzhodne Evrope.
Spoštovane pripadnice in spoštovani pripadniki Slovenske vojske, čestitam vam ob
vašem prazniku, ki ga bomo jutri lahko praznovali skupaj. Upam, da se ga boste v
uradnem in družabnem delu lahko udeležili tudi z vašimi najbližjimi in prijatelji, saj
bo dan Slovenske vojske namenjen vsem, ki ste povezani z vojsko ali vas ta zanima.
Ob tej priložnosti pozdravljam tudi pripadnice in pripadnike Slovenske vojske, ki s
sodelovanjem v mednarodnih vojaških strukturah v tujini najbolj neposredno pri-
spevajo k uveljavljanju miru, varnosti in stabilnosti v regiji ter širše po svetu.
Dr. Anton Grizold
Minister
Cenjeni pripadniki
Slovenske vojske!
Prazniki nas spominjajo na to, da je
za obstoj in razvoj zelo pomembno,
da razumemo značilnosti posamez-
nih obdobij našega ustvarjanja in se
nanje ustrezno odzovemo. Pred trinaj-
stimi leti se je nastajajoča slovenska
država na takratne zapletene notra-
nje in mednarodne razmere odzvala
tudi z ustanovitvijo dveh vojaških
učnih centrov na Igu in v Pekrah. Z
ustanovitvijo centrov in vojaškim urje-
njem slovenskih vojaških nabornikov
na slovenskih tleh so bili postavljeni
temelji nastajajoče Slovenske vojske.
zahtevala pa je tudi veliko drznosti. Bila je polna ciljev, vzponov, uspehov
in odrekanj. Medtem ko se spominjamo minulih let, lahko z optimizmom
zremo v prihodnost Slovenske vojske.
Pri načrtovanju organiziranja Slovenske vojske upoštevamo novi zmog-
ljivostni profil, ki izhaja iz realnih razmer in nalog Slovenske vojske. Nova
organiziranost omogoča izboljšanje in vzdrževanje bistvenih operativnih
zmogljivosti, ki podpirajo uresničevanje glavnih nalog Slovenske vojske v
nacionalni obrambi in omogočajo zanesljivo sodelovanje v zavezništvu.
Posebno pomembne so spremembe v miselnosti pri razumevanju položaja
poklicnega vojaka, ki izhaja iz zelo spremenjene vloge Slovenske vojske,
tako znotraj vojaške organizacije kot tudi širše, v slovenski družbi.
V minulih letih smo naredili pomembne korake k približevanju našemu
temeljnemu cilju, torej k oblikovanju sodobne in učinkovite vojaške organi-
zacije. Kot polnopravni člani smo v okviru zavezništva sposobni zagotavljati
vojaško varnost državljanov in državljank Slovenije. Še več. V mednarod-
nem okolju smo uveljavljeni kot dobri vojaki, brez katerih bi bile posamezne
misije manj učinkovite. Zavedamo se tudi pomanjkljivosti, vendar imamo
jasno vizijo in pot do cilja, in sicer da bomo imeli do leta 2010 profesionalno
Slovensko vojsko. Vsi člani kolektiva se moramo zavedati, da so za imeni in
velikostmi enot posamezniki. Čaka nas trdo delo, prepričan pa sem, da ga
bomo skupaj zmogli. Pri tem nas bodo gotovo podpirali družinski člani, ki so
bili že do zdaj naši spremljevalci uspehov, tudi takrat, ko smo morali priznati,
da nam ne gre najbolje.
Novo evropsko varnostno okolje zahteva nenehno prilagajanje spremenje-
nim strateškim razmeram in tehnološkim dosežkom, predvsem pa sposo-
bnost nastopati in sodelovati s sodobnimi oboroženimi silami zavezniških
držav. V minulih letih ste bili vojaki, podčastniki in častniki tisti vezni člen, ki
ste na misijah zunaj Slovenije predstavljali vojaško znanje in pripravljenost
za vojaško pomoč, predvsem pa ste bili prepoznavni po slovenskih značil-
nostih – vztrajnosti in poštenosti. To od vas pričakujem tudi v prihodnje.
Pripadniki Slovenske vojske, čestitam vam ob našem skupnem dnevu in
vam želim veliko lepih dogodkov pri uresničevanju vaših ciljev. Vsem voja-
kom, ki opravljate naloge na misijah od Kosova do Afganistana, pa želim
predvsem veliko zdravja, koristnih življenjskih izkušenj in novih prijateljstev.
Generalmajor Ladislav Lipič
Načelnik Generalštaba SV
S LO V E N S K A V O J S K A 3
 Mesta v Natu bomo začeli
popolnjevati novembra letos
Letošnje leto so zaznamovale po-
membne spremembe v Slovenski
vojski, ki so povezane z vključitvijo
Slovenije v Nato in Evropsko unijo in
s prilagajanjem standardom obeh in-
Inter vju
bataljon bomo presežek kadra razpo-
Letošnje leto se je za Slovensko vojsko začelo z novimi redili v 30. MOTB, ki se bo popolnjeval
obsežnimi spremembami, ki so povezane s preoblikovanjem z novimi pripadniki. SV bo imela tri
in postopno integracijo SV v strukture zavezništva na različnih motorizirane bataljone, ki bodo med
področjih. »Minuli mesec smo končali pridruževanje strukturam premestljivimi silami v visoki stopnji

tegracij. Nam jih lahko predstavite? Nata, kar pa ne pomeni, da smo v celoti integrirani. Ta proces pripravljenosti. 10. MOTB bo dosegel
Za Slovensko vojsko je bilo to leto bo potekal še nekaj let, pričakujemo pa, da bomo želeno raven končno operativno zmogljivost leta
dejavno, saj so potekale sklepne dosegli do konca profesionalizacije SV, to je do leta 2010,« je v 2006, 20. MOTB leta 2007 in 30.
dejavnosti pri vključevanju v Nato pogovoru povedal načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič. MOTB leta 2009.
in Evropsko unijo. Tem smo sledili
z mnogimi organizacijskimi in izvedbenimi koraki. Ustroj SV prilagajamo Bistvene spremembe bodo tudi v organiziranosti zračnih sil. Nam jih lahko
ciljem, ki smo si jih postavili v zadnjih dveh letih, obsegajo pa zagotavljanje predstavite?
ustrezne stopnje bojne pripravljenosti enot in poveljstev, prehod na poklicno Glede na preoblikovanje SV, sprejete cilje sil in odločitev, da Slovenija ne bo
vojsko, dopolnjeno s pogodbeno rezervo, in postopno integracijo v strukture imela svojih prestrezniških letal, je bilo treba sprejeti ukrepe za preoblikova-
zavezništva. O vseh operativnih spremembah, tudi o preoblikovanju enot in nje naših zračnih sil. Imeli bomo helikopterski bataljon, bataljon za nadzor
poveljstev, smo redno seznanjali poveljniški kader. Prepričan sem, da so tudi zračnega prostora, šolsko-trenažno skupino in letalsko bazo, ki jih bomo
poveljniki primerno obveščali podrejene. V Slovenski vojski zdaj potrebuje- ustrezno prepodredili. Helikopterski bataljon bo namenjen zagotavljanju pod-
mo malo več miru, da bomo lahko naloge kakovostno uresničili. Letos bodo pore bojnega delovanja s težiščem na zagotavljanju vertikalnega manevra.
dejavnosti potekale predvsem na področju dela s kadri, omenim naj letni Končno operativno sposobnost bo dosegel do leta 2014. Bataljon za nadzor
razgovor, službeno oceno in uvedbo modela karierne poti v SV. zračnega prostora bo namenjen neprekinjenemu nadzoru in kontroli zrač-
nega prostora. Z večino zmogljivosti bo neposredno zagotavljal delovanje in
Kaj je bil glavni razlog združevanja enot, ki so namenjene zagotavljanju postopno integracijo SV v integriran sistem zračne obrambe Nata. Končne
logistične podpore, pod enotno poveljstvo za podporo? operativne zmogljivosti bo dosegel leta 2009. Šolsko-trenažna skupina bo
Zagotavljanje delovanja enot SV je bistvenega pomena za uspešno in izvajala osnovno in nadaljevalno usposabljanje ter nadaljevalno šolanje in
učinkovito bojno delovanje enot, zato smo temu področju v zadnjem času bojno usposabljanje pilotov. Letalska baza bo namenjena zagotavljanju
namenili veliko pozornosti. Glavni namen preoblikovanja vojaške logistike je letalskih dejavnosti na letališčih, splošni logistični podpori, varovanju, oskrbi
združitev logističnih zmogljivosti, namenjenih zagotavljanju delovanja glav- in vzdrževanju letalskih tehničnih sredstev ter infrastrukture. V sestavi baze
nih in dopolnilnih sil SV. Z združitvijo vseh logističnih zmogljivosti pod eno- bo tudi letalska transportna enota.
tno poveljstvo bomo zagotovili njihovo racionalno organizacijo in uporabo s
centralnim vzdrževanjem streliva, minskoeksplozivnih sredstev in raket ter s Upravljanje osrednjega vadišča (OSVAD) Postojna bo prevzel CDRIU. Zakaj
tehničnim vzdrževanjem na 3. stopnji, kontinuirano materialno popolnjeva- je bila sprejeta takšna odločitev, glede na to, da to vadišče uporabljajo tudi
nje enot, zagotavljanje podpore države gostiteljice na enakih načelih kot za druge enote SV?
nacionalne sile in ustreznejše opiranje na civilni sektor, pri čemer bodo imela V Slovenski vojski smo že lani na podlagi Usmeritev ministra za preoblikova-
bistveno vlogo VTP. nje in razvoj sistema VIU (vojaškega izobraževanja in usposabljanja) v SV
začeli dejavnosti, s katerimi bomo zagotovili ustreznejše in kakovostnejše
Kakšna bo sestava 2. brigade, ki jo oblikujete, in katere bodo njene temelj- načrtovanje, organiziranje in izvajanje VIU posameznika, poveljstev in enot.
ne naloge? Da bi zagotovili ustrezno organizacijsko strukturo, smo se tudi po zgledu
2. brigada bo nastala z ukinjanjem 52. brigade in preoblikovanjem 72. bri- nekaterih tujih vojsk odločili, da celotna dejavnost VIU, vključno s skrbjo za
gade. Namenjena bo za bojno podporo delovanja v nacionalni in kolektivni razvoj in delovanje poligonov, vadišč, strelišč, med njimi tudi OSVAD Postoj-
obrambi ter za opravljanje operacij v podporo miru. Oblikovanje 2. brigade bo na in drugih večjih strelišč, ki jih ima SV, deluje pod enotnim poveljstvom
končano do konca letošnjega leta. V njeni sestavi bo leta 2010 inženirski, heli- CDRIU. Naj dodam, da smo prav v tem obdobju začeli ustanavljati enoto za
kopterski, artilerijski in mornariški bataljon, bataljon zračne obrambe, RKB-ba- bojno usposabljanje enot, ki bo zagotavljala ustrezno podporo načrtovanja
Foto: 1. brigada SV

taljon in bataljon vojaške policije. Operativna zmogljivost brigade bo odvisna
od doseganja operativnih zmogljivosti posameznih bataljonov. Doseganje
polne operativne zmogljivosti brigade je načrtovano za konec leta 2009.
V Slovenski vojski bo poleg 10. in 20. še 30. MOTB. Kdaj in kako ga boste
oblikovali?
30. MOTB bomo ustanovili v Mariboru. Z združitvijo 74. OKMB in 45. OKB v en
in organiziranja zahtevnejših oblik usposabljanj poveljstev ter enot.
Ukinili boste precej pehotnih enot. Kako boste rešili težave glede kadra v
ukinjenih enotah?
Letos ukinjamo nekaj pehotnih oziroma učnih bataljonov. Iz dela enot, ki jih
ukinjamo, smo pripadnike stalne sestave že prerazporedili na nove dolžnosti
v druge enote, za druge pa načrtujemo prerazporeditve v naslednjih mese-

4 S LO V E N S K A V O J S K A
cih, in sicer predvsem v perspektivne enote SV. Pri prerazporejanju kadra
bomo poleg meril glede splošne in strokovne izobrazbe, potreb enot in pred-
nosti SV upoštevali tudi bližino kraja bivanja, saj želimo tako znižati stroške
prevoza na delo. Del pripadnikov stalne sestave bomo morali za učinkovito
opravljanje novih nalog prekvalificirati in dodatno usposobiti.
V načrtu popolnjevanja za letošnje leto ste predvideli 600 novih in 200
nadomestnih zaposlitev. Katere enote bodo imele prednost pri popolnje-
vanju?
V minulem letu smo zaposlili več kot 900 novih vojakov in prepričan sem, da
bomo tako uspešni tudi letos. Oddelek za pridobivanje kadra je že lani dobro
opravil svoje delo, pred nami pa bodo zahtevnejši časi za pridobivanje novih
sodelavcev. Prednost pri popolnjevanju bodo imele sile za posredovanje, 10.
in 20. MOTB, bataljon za RKBO, helikopterski bataljon, bataljon za zveze,
bataljon za nadzor zračnega prostora in vojaška zdravstvena enota. Enote
bomo popolnjevali tudi s prerazporejanjem kadra iz obstoječih enot in enot,
ki se ukinjajo.
Na katerih področjih bo letos težišče pri opremljanju enot SV?
Letos bo opremljanje SV usmerjeno v nadaljevanje opremljanja sil za po-
sredovanje, v opremljanje SV s sistemi za podporo poveljevanja in kontrole,
s sistemi in opremo za logistično podporo delovanja enot ter sistema zračne
obrambe. Najpomembnejše bo pospešeno uvajanje sredstev v operativno
uporabo v SV in priprava dokumentacije za začetek projektov opremljanja
v letih 2005 in 2006. V okviru opremljanja sil za posredovanje bomo pred-
nostno opremljali vod za dekontaminacijo, nadaljevali bomo opremljanje
20. MOTB z LKOV valuk, vgradnjo internega sistema zvez in oborožitve na
l k V k i j kt lj j j k b k lj b ščit
zagotovitvi premičnosti sil in sposobnosti samooskrbe v terenskih razme-
rah, povečali število bojnih kompletov za mitraljeze, bombomete in dimne
bombe, zagotovili hangarje za transportne helikopterje, nadaljevali uvajanje
štirih cougarjev v operativno uporabo, začeli projekt role 2 ter kupili rezervne
dele za tanke M84 in havbice 155 mm. Glede dopolnjevanja sistema zračne
obrambe bomo sistem ASOC v celoti uvedli v operativno uporabo in kupili
sredstva za nove govorne povezave v nadzoru zračnega prostora ter začeli
projekt modifikacije radarjev kratkega dosega.
V Slovenski vojski ste se odločili tudi za zamenjavo pušk kalašnikov, ki jih je
SV dobila od JLA. Kako bo potekalo opremljanje SV z novim orožjem?
Zaradi načrtovane zamenjave osebne oborožitve v SV smo kupili testno koli-
čino pehotnega orožja, ki ga preizkušamo. Testiranje bomo končali do konca
Inter vju
letošnjega leta. Puške testiramo s strelivom po Natovih standardih. Kalibra
ne bomo zamenjali zaradi zahtev Nata, temveč zaradi doseganja večje inter-
operabilnosti z drugimi vojskami, kar bo poenostavilo in pocenilo logistično
oskrbo s strelivom. Na podlagi razpoložljivih virov se bomo odločili, ali bomo
to zamenjavo opravili prihodnje leto ali pozneje, ko bomo v vseh enotah za-
menjali oborožitev.
Marca je na misijo ISAF 5 v Afganistan odpotoval prvi kontingent SV. Vlada
je nato MO pooblastila, da ponudi sodelovanje SV v razširjeni misiji ISAF 6.
Ali se težišče delovanja SV v mirovnih operacijah prenaša iz Jugovzhodne
Evrope na bolj oddaljena krizna žarišča?
Težišče delovanja SV v operacijah v podporo miru še vedno ostaja Jugovz-
hodna Evropa, saj je strateški interes Slovenije ureditev razmer na tem
območju. Dogodki, ki so se zgodili konec februarja na Kosovu, kažejo, da
b t b k iti č t t j iji Sl ij b i lj š j
 je dosedanje delo slovenskih pripadnikov
označil kot zelo dobro tako glede njihove
izurjenosti kot tudi glede opremljenosti.
Podobno oceno sem dobil tudi od drugih
predstavnikov misije, s katerimi sem se sre-
čal. Seznanili so me s težavami, s katerimi
se srečujejo pri vodenju operacije, pred-
vsem glede pomanjkanja sil za povečanje
gibljivosti enot, transportnih sredstev,
helikopterjev in sredstev za zagotavljanje
medicinske oskrbe ter nekaterih služb na
mednarodnem letališču v Kabulu. Raz-
mere, v katerih živijo ljudje, so zelo slabe,
Inter vju
v bazi, kjer so nastanjeni slovenski vojaki,
pa je precej bolje. Imajo dobre pogoje za
bivanje, kajti naloge, ki jih opravljajo, so
zelo zahtevne.
Vodenje operacije v BiH naj bi konec leta
od Nata prevzela Evropska unija. Kakšno
vlogo bo na misiji pod vodstvom EU imela
SV?
SV bo ne glede na to, da bo misijo Sforja
od Nata prevzela EU, v Bosni in Hercegovini imela enako vlogo, kot jo ima
danes. Glede na izkušnje in prednosti, ki jih imamo zaradi poznavanja kul-
ture ter jezika tamkajšnjega prebivalstva pred drugimi narodi, pričakujemo,
da bomo dobili večjo vlogo pri vodenju operacije. S prevzemom misije, ki
jo bo vodila EU, bo SV v Bosni in Hercegovini še vedno sodelovala z dvema
vodoma vojaške policije v MSU ter izmenično z Avstrijo in Italijo vodila četo
vojaške policije v MSU. Motorizirana četa SV ostaja v BiH v sestavi angle-
škega kontingenta kot vodilne države v operaciji pod vodstvom EU z nalogo
operativne rezerve na območju operacije.
Zračni prostor Slovenije po vstopu v zavezništvo varuje Nato. Kako boste
to področje uredili dolgoročno, glede na to, da je v programu opremljanja
SV do leta 2015 predviden nakup transportnih letal in helikopterjev, ne pa
tudi hitrih prestreznikov?
O nadzoru zračnega prostora je bilo v zadnjem času veliko povedanega,
vendar moram poudariti, da smo v SV že do vstopa v Nato nadzirali zračni
prostor. Celovite rešitve nismo imeli, saj nismo imeli ustreznih pogojev za
sistem, ki bi vključeval tudi ukrepanje, ko se v slovenskem zračnem prostoru
pojavi neznano plovilo. Ta del nam po vstopu v Nato zagotavlja zavezništvo.
To torej pomeni le povečanje varnosti v zračnem prostoru. V prihodnjih treh
mesecih nam v okviru zavezništva ta del zagotavljajo partnerice, in sicer
Italija. V zavezništvu pa že potekajo intenzivni pogovori o prihodnji, trajnejši
rešitvi, vsekakor pa bo to v paketu zavezniških partnerskih članic.
Slovenija bo v mirnodobno poveljniško strukturo Nata prispevala svoj po-
veljniški kader. Koliko in po kakšnih merilih ga boste izbirali?
SV bo v Natovi strukturi pripadlo približno 20 častniških in 20 podčastni-
ških dolžnosti. Prva mesta bomo začeli popolnjevati v sredini novembra
in decembra letos, večina mest pa se bo popolnjevala po aprilu 2005. Za
vsako delovno mesto v Natovih poveljstvih je pripravljen podroben opis dela
in nalog, v katerem so vse zahteve glede izkušenj in znanja, ki je nujno za
opravljanje tega dela. Za popolnitev posamezne dolžnosti bo torej izbran
kandidat, ki bo najbolj ustrezal zahtevanim pogojem za zasedbo delovnega
mesta.
6 S LO V E N S K A V O J S K A
Slovenija naj bi bila do leta 2009 popolno-
ma integrirana v strukturo Nata. Kako po-
teka integracija in kje so največje težave?
Minuli mesec smo končali pridruževanje
strukturam Nata, kar pa še ne pomeni,
da smo tudi v celoti integrirani. Ta pro-
ces bo potekal še nekaj let, pričakujemo
pa, da bomo dosegli želeno raven do
konca profesionalizacije SV, to je do leta
2010. Rad bi poudaril, da je prevzemanje
standardov Nata zelo zahteven proces, ki
ga še niso v celoti končale tiste članice, ki
so bile med ustanoviteljicami zavezništva.
Torej je neprimerno pričakovati, da lahko
v SV to končamo že ob priključitvi v za-
vezništvo. Prevzeli smo veliko standardov.
Štabni procesi potekajo po standardnih
operativnih postopkih, ki veljajo za vse
članice Nata, pri mednarodnem sodelo-
vanju pa smo uveljavljeni kot strokovni
partnerji. Na področju logistike poteka in-
tegracija skladno z načrti. Največje težave
opažamo pri pomanjkljivi usposobljenosti
logističnega kadra za načrtovanje in delovanje po Natovih standardih ter
postopkih. Zato bomo težišče delovanja po integraciji logistike usmerili v
sprejem Natovih standardov in postopkov logističnega načrtovanja in delo-
vanja, še posebej načrtovanja logističnih zmogljivosti oborožitve ter zalog,
in v ustrezno usposabljanje logističnega kadra.
Jutri praznujemo dan Slovenske vojske. Kaj bi ob tej priložnosti zaželeli
vsem njenim pripadnikom?
Slovenska vojska je pri uresničevanju enega od strateških ciljev naše drža-
ve prav gotovo prispevala velik delež in v celoti izpolnila svojo nalogo. Ob tej
priložnosti izrekam vsem sodelavcem priznanje za dobro opravljeno delo
pri priključevanju v Nato in Evropsko unijo, predvsem pa sem zadovoljen,
da so moji sodelavci pripravljeni uresničiti naloge, ki jih pred nas postavljajo
takšni procesi. Prepričan sem, da se pripadniki SV zavedamo sprememb, ki
so nastale med priključevanjem, in tudi tistih, ki nas še čakajo med integra-
cijo. Začeli smo drugače razmišljati. Zdaj ni več toliko pomembna količina
kot kakovost, s tem pa doseganje odličnosti. Vsem želim dobro počutje med
sodelavci zunaj Slovenije, saj prinaša zavezništvo poleg novih obveznosti
tudi lepe trenutke, ko postajamo prijatelji s stanovskimi kolegi zunaj do-
movine Slovenije.
Marko Pišlar
Foto: Bruno Toič
In the interview for the Slovenska vojska magazine, Chief of the General
Staff of the Slovenian Armed Forces, Major General Ladislav Lipič, pre-
sented to us the key changes in the SAF and the process of integration
of the SAF into the structures of the Alliance in various areas. He spoke
about the formation of the 2nd SAF Brigade, Support Command, 30th
Motorised Battalion in Maribor, changes in the organisation of the Air
Forces, re-organising of the personnel from the units that have been
abolished, equipping priorities of the SAF, its cooperation in peace sup-
port operations and about the supervision of the Slovenian air space
in the future.
Generalni sekretar Nata v Sloveniji
Na prvem uradnem obisku v Sloveniji je bil
v petek, 23. aprila, generalni sekretar zveze
Nato Jaap de Hoop Scheffer. Pomembnega
gosta je na Brdu pri Kranju sprejel predsed-
nik vlade mag. Anton Rop. Generalni sekre-
tar Nata je med uradnim obiskom v Sloveniji
nagovoril tudi poslance državnega zbora in
odgovarjal na njihova vprašanja.
Visoki predstavnik Nata je Sloveniji izrekel
dobrodošlico v zvezi Nato in dodal, da je njeno
članstvo v tej organizaciji nagrada za trdo delo,
ki ga je Slovenija vložila v priprave na članstvo.
Povedal je, da bo zavezništvo o morebitnem so-
delovanju v Iraku razmislilo šele po sprejetju re-
solucije VS ZN in mandatu VS ZN ter vzpostavitvi
legitimne iraške vlade. Na vprašanje o razmerah
na Kosovu je zatrdil, da bodo sile Kforja ostale
v pokrajini, saj razmere tam še niso stabilne. Po
njegovem prepričanju mora mednarodna skup-
nost storiti vse, da se nasilje na Kosovu, kot smo
mu bili priča marca, ne bi več ponovilo. Scheffer
je opozoril na pomen priprav na predajo vodstva
operacij z zveze Nato na Evropsko unijo, pred-
vsem na Balkanu. Glede tega je poudaril, da ima
lahko Slovenija na Balkanu pomembno vlogo kot
prva država nekdanje Jugoslavije, ki je postala
članica Nata in EU. Na vprašanje o oblikovanju
obrambnih sil Evropske unije je odgovoril, da
poudarjajo pomen komplementarnosti z zvezo
Nato, in opozoril, da pri oblikovanju sil ne bi sme-
lo priti do podvajanja. Kot eno od prednostnih
Dr. Grizold na sprejemu
pri francoski obrambni ministrici
Minister za obrambo dr. Anton Grizold se je
v sredo, 28. aprila, na povabilo francoske
ministrice za obrambo Michelle Alliot Marie
udeležil sprejema, ki ga je ministrica prire-
dila v čast sedmih novih članic zveze Nato.
Pred sprejemom sta se pogovarjala o var-
nosti v Jugovzhodni Evropi in o vlogi novih
članic severnoatlantskega zavezništva.
Slovenski obrambni minister je poudaril, da po-
trebuje Zahodni Balkan nenehno pozornost med-
narodne skupnosti, drugače bomo lahko kmalu
priča novim izbruhom nemirov, podobnim, kot so
bili nedavni na Kosovu. Zavzel se je tudi za to, da
bi prenos misije v Bosni in Hercegovini potekal
tekoče ter ne bi vplival na mir in varnost v tej
nalog Nata je navedel zagotavljanje stabilnosti
v Afganistanu, kjer je poudaril tudi vlogo sloven-
skih vojakov. V Natu se zavzemajo za krepitev
odnosov s partnerskimi državami in izboljšanje
sodelovanja s Kavkazom, osrednjo Azijo ter Rusi-
jo. Generalni sekretar Nata se je ločeno sestal z
najvišjimi predstavniki Slovenije, na MO pa tudi z
obrambnim ministrom dr. Antonom Grizoldom, ki
je po krajšem pogovoru gosta pospremil na brni-
ško letališče, kjer je končal obisk v Sloveniji.
MP/BT
državi. Glede odnosov med Francijo in Slovenijo
oziroma sodelovanja na vojaškoobrambnem
področju je dejal, da bi to lahko utrdili, predvsem
pri izobraževanju in usposabljanju, s čimer se je
strinjala tudi francoska ministrica. Po njenem
prepričanju bo sedem novih članic v zavezni-
štvo prineslo novosti, pa tudi novo zavezanost
varnosti v mednarodni skupnosti. Na sprejemu,
ki je potekal na francoskem ministrstvu za
obrambo, je bilo pet obrambnih ministrov držav
novih članic Nata, in sicer bolgarski, trije baltski
ter slovenski, francoska gostiteljica pa je na spre-
jem povabila tudi člane in članice diplomatskega
zbora v francoski prestolnici ter predstavnike
francoskega senata.
EV
S p re m l j a m o
Ministra obiskala
kadetnico
Ministrica za kulturo Andreja Rihter in
minister za obrambo dr. Anton Grizold
sta si v sredo, 21. aprila, v mariborski
Vojašnici generala Maistra na delov-
nem srečanju ogledala, kako napreduje
obnova kadetnice, ki je bila zgrajena v
drugi polovici 19. stoletja in so jo ves
čas uporabljali v vojaške namene.
Kot je povedal obrambni minister, zdaj po-
tekajo raziskave nosilnosti stavbe, ki bodo
končane predvidoma v mesecu in pol, ko
se bodo nadaljevala obnovitvena dela. Ob-
nova kadetnice pomeni prvo fazo ureditve
območja Vojašnice generala Maistra, ki naj
bi bila končana do leta 2005. Obsegala bo
predvsem obnovo notranjosti zgradbe in
usposobitev prostorov za vojaško šolstvo ter
druge dejavnosti. Po besedah dr. Grizolda bo
prva faza stala približno 2,9 milijarde tolarjev,
torej nekoliko več, kot so načrtovali, saj bo tre-
ba zamenjati konstrukcije oziroma prezidati
nosilne stene večine predelov pritličja in dela
nadstropja. Ministrica Andreja Rihter je napo-
vedala, da bosta ministrstvi v prihodnjih me-
secih podrobneje določili vojaške in kulturne
vsebine, ki se bodo dogajale v obnovljeni ka-
detnici. V njej bosta potekala vojaško izobra-
ževanje in usposabljanje vojaških ter civilnih
oseb. Kot sta dejala Grizold in Andreja Rihter,
sta zadovoljna s potekom del in upata, da bo-
sta cilje lahko uresničila. Z obnovo kadetnice
bomo ob ohranitvi kulturnozgodovinskega
objekta nacionalnega pomena zagotovili
pogoje za nadaljnji razvoj vojaškega šolstva
v Sloveniji. V prenovljenem objektu bodo na-
mreč prostori za izobraževalno, razstavno,
knjižnično in muzejsko dejavnost.
Mag. Andreja Jernejčič
S LO V E N S K A V O J S K A 7
 Pozdravljeni v združeni Evropi!
V soboto, 1. maja, je potekalo tradicionalno prvomajsko srečanje v
počastitev praznika dela in 113 padlih borcev 4. bataljona Cankarje-
ve brigade na Javorovici nad Šentjernejem. Tokrat pa so pozornost
namenili tudi vstopu Slovenije v Evropsko unijo. Glavni govornik mini-
ster za obrambo dr. Anton Grizold je 1. maj označil kot zgodovinski
dan za Slovenijo, ki se lahko primerja s 25. junijem 1991. Glavna
S p re m l j a m o
zunanjepolitična cilja, torej vstop v zvezo Nato in Evropsko unijo, sta
dosežka, na katera moramo biti državljanke in državljani Republike
Slovenije ponosni, kajti malo je držav, ki so v tako kratkem času dose-
gle to, kar je dosegla naša država v trinajstih letih samostojnosti.
Minister za obrambo je poudaril, da se na vsakoletnem prvomajskem sre-
čanju na Javorovici spominjajo partizanov 4. bataljona Cankarjeve brigade,
ki so leta 1944 padli med boji v teh krajih. Ob tem se udeleženci spoštljivo
spominjajo zgodovinskih dogodkov in bojev na vseh poteh, ki so jih Slovenci
prehodili do narodne osvoboditve in samostojne države Slovenije v združeni
Evropi. »Tudi danes, ko smo dosegli večino ciljev, ki omogočajo nacionalni
obstoj in razvoj slovenske države, so takšna srečanja pomembna zaradi
spomina na prelomnice, pomembne dogodke in ljudi iz naše zgodovine, pa
tudi zato, ker nas takšna srečanja združujejo in zbližujejo ter nam dajejo nav-
dih za doseganje novih, višjih ciljev, kar je gibalo družbenega, duhovnega in
kulturnega razvoja naroda.«
Ob reformah obrambnega sistema je poudaril vizijo o graditvi še učinkovi-
tejšega nacionalnega obrambnega sistema, prilagojenega tveganjem in
nevarnostim 21. stoletja.
Na koncu je izrazil željo, da bi se takšna srečanja nadaljevala tudi v prihod-
Spomin na 60. obletnico Kozjanskega odreda
V soboto, 8. maja, je bila na Sromljah pri Brežicah proslava ob 60.
obletnici ustanovitve Kozjanskega odreda, ene od najpomembnejših
partizanskih enot, ustanovljenih med drugo svetovno vojno na tem
območju. Prireditve z zanimivim kulturnim programom se je ude-
ležilo več kot tisoč obiskovalcev, kot glavni govornik pa je nastopil
minister za obrambo dr. Anton Grizold.
Kot je dejal obrambni minister, se po toliko letih zmeraj bolj zavedamo, da
brez slovenskega uporništva med drugo svetovno vojno in brez strnitve vrst
v odločilnih trenutkih naše zgodovine, kot so bili ubranitev slovenske severne
meje, narodnoosvobodilni boj in osamosvojitvena vojna leta 1991, ne bi bilo
več Slovencev in samostojne ter neodvisne slovenske države. Po ministrovih
besedah veterani NOB ostajajo pomemben člen zgodovinskega razvoja slo-
Vabilo na krvodajalsko akcijo
Na ljubljanskem Zavodu za transfuzijsko medicino in v mariborski ter
celjski bolnišnici bo v ponedeljek, 24. maja, potekala krvodajalska
akcija, na katero ste vabljeni vsi zaposleni na MO. V Ljubljani bo orga-
niziran avtobusni prevoz s Kardeljeve ploščadi in iz Vojašnice Franca
Rozmana Staneta v Mostah. Tistim dajalcem krvi, ki so se za odvzem
prijavili na drugih lokacijah, predlagamo, da se kot predstavniki MO
udeležijo krvodajalskih akcij na izbranih lokacijah, ko bo akcije orga-
niziral Rdeči križ. Dodatne informacije lahko dobite pri poverjenikih za
krvodajalstvo v svoji organizacijski enoti.
8 S LO V E N S K A V O J S K A
nje. »Še zlasti je to pomembno zaradi mladih rodov, da se bodo zavedali
zgodovine svojega naroda in tako ohranjali duha upornosti, svobodoljub-
nost, pogum in odločnost. To so vrline, ki so slovenski narod kljub njegovi
majhnosti in ranljivosti popeljale skozi burno zgodovino do današnjih dni, ko
Slovenija ponosno in enakopravno vstopa v najmočnejšo politično in gospo-
darsko povezavo na svetu. Ohranimo te vrline še naprej.«
Po bogatem kulturnem programu sta minister dr. Anton Grizold in šentjernej-
ski župan Franc Hudoklin posadila lipo miru ter v zrak spustila balone. Željo
po miru v prihodnosti pa so ponazorili s 113 golobi, ki so jih organizatorji
spustili nad številnimi obiskovalci.
Mag. Andreja Jernejčič
venske državnosti, ki je svojo potrditev doživela leta 1991, na kar smo ponos-
ni, kakor tudi na vse tiste svetle zgodovinske ločnice in ljudi, ki so soustvarjali
to državo, ki je danes del najmočnejše politične, gospodarske in obrambne
povezave na svetu. »Kljub relativni majhnosti si je Slovenija po osamosvojitvi
izbojevala svoje mesto na političnem zemljevidu sveta in ga v trinajstih letih
samostojnosti le še utrdila. Danes se lahko pohvalimo, da smo uresničili te-
meljne razvojne cilje naše mlade države, ki smo si jih optimistično postavljali
ob osamosvojitvi. Še več! Slovenija je nedavno postala polnopravna članica
zveze Nato, pred tednom dni pa tudi polnopravna članica Evropske unije.
To sta pomembna mejnika, na katera moramo biti državljanke in državljani
Republike Slovenije upravičeno ponosni, kajti malo držav je v tako kratkem
času doseglo tako veliko.«
Minister dr. Grizold je govoril še o razvoju sodobne vojaške organizacije in
reformi slovenskega obrambnega sistema. Ob preoblikovanju Slovenske voj-
ske v majhno, a dobro opremljeno poklicno vojsko, dopolnjeno s pogodbeno
rezervo, pa Slovenija še vedno ohranja tudi nacionalne posebnosti na voja-
škem področju. »Takšna sta na primer možnost prostovoljnega usposablja-
nja za obrambo države, ki je že doživelo velik odziv med mladimi, in oblikova-
nje ustrezne strateške rezerve kadrov, orožja ter opreme, tako imenovanega
tretjega kroga. Za upravljanje in aktiviranje omenjene rezerve bodo skrbela
teritorialno ustrezno nameščena stalna razvojna jedra, dopolnjena s po-
godbeno rezervo. Tako se pri nas poklicna vojska ne bo zaprla v vojašnice
in se odtujila svojim državljanom. Slovenska poklicna vojska, dopolnjena s
pogodbeno rezervo, mora ostati tesno povezana s svojim okoljem.«
Mag. Andreja Jernejčič

Ljubljana, 28. april
Iz Vojašnice Franca Rozmana - Staneta je v
operacijo v podporo miru Sforja odpotoval tretji
kontingent pripadnikov nacionalnega podpor-
nega elementa (NPE), ki skrbi za administra-
tivno in logistično podporo enot 1. brigade SV
v BiH. Slovenski kontingent bo opravljal redne
naloge, poleg tega pa bo skrbel tudi za novo
oblikovano italijansko-avstrijsko-slovensko
četo. Pod vodstvom pripadnikov SV bo več-
nacionalna specializirana četa začela delo-
vati julija letos.
Novo mesto, Bohinjska Bela, 30. april
V vojašnicah na Bohinjski Beli in v Novem
mestu je slovesno prisegla druga generacija
vojakov na prostovoljnem usposabljanju.
Vojaki prostovoljci so se začeli usposabljati
19. aprila, in sicer 34 na Bohinjski Beli ter 33 v
Novem mestu. Tokrat je prvič na usposabljanju
tudi enajst vojakinj.
Hueberg, Nemčija, 30. april
Na vadišču nemške vojske se je začela dvote-
denska mednarodna vojaška vaja Elite 2004,
na kateri je sodelovalo 67 pripadnikov 9.
brigade ZO s 26 bojnimi in nebojnimi vozili. To
Ljubljana, 23rd April
NATO Secretary General Jaap de Hoop Scheffer
arrived on his first official visit to Slovenia. The
esteemed guest was received by Prime Minister
Anton Rop, MA, at Brdo near Kranj. As part of his
official visit, NATO Secretary General addressed
the Slovenian Parliament and answered the
questions of the deputies. In his address he
welcomed Slovenia in the NATO family and
expressed his belief that being the member of
this organisation is a reward and a rightly deser-
ved achievement for all the hard work Slovenia
invested in the preparations for its membership.
At the end of his visit, NATO Secretary General
also met with the RS Minister of Defence, Anton
Grizold, PhD.
Ljubljana, 26th April
Chief of the General Staff of the Slovenian Armed
Forces, Major General Ladislav Lipič, received
the NATO Chief in Command Southern Europe
from Naples, Admiral Gregory G. Johnson, who
arrived on a courtesy visit to Slovenia. Admiral
Johnson expressed his satisfaction with the
achievements of the SAF in the past months and
emphasized its high level of interconnectability
with NATO. The Slovenian host presented to his
Kronika
je skupna vaja enot zračne obrambe in letalstva,
ki poteka pod vodstvom vojske Zvezne republike
Nemčije. Pripadniki sistema roland in lahkih
prenosnih raketnih sistemov so preizkušali po-
vezljivost v razmerah intenzivnega elektronskega
bojevanja ter povezljivost v Natov sistem vodenja
in poveljevanja.
Poljče, 5. maj
V Centru za obrambno usposabljanje je pote-
kala pripravljalna konferenca za vajo kriznega
upravljanja Evropske unije Crisis Management
Exercise 04 (CME 04). Na njej je bilo 70 udele-
žencev, ki sodelujejo v delovnih skupinah vod-
stva vaje, in drugih predstavnikov ministrstev,
vladnih služb in Slovenske vojske. Konferenco
sta vodila vodja vaje sekretar Igor Nered in
vodja priprav na vajo Tea Kranjc. Udeležencem
so predstavili glavno zamisel in potek vaje,
delovanje delovnih skupin ter dogovorjen način
izvajanja vaje v Sloveniji.
Bruselj, 5. maj
Načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič se je
udeležil dvodnevnega rednega letnega srečanja
načelnikov generalštabov iz držav članic zveze
Nato, gostitelj pa je bil predsednik vojaškega
Chronicle
guest the preparations of the SAF rapid interventi-
on unit which will be completed in January 2005.
Ljubljana, 28th April
The third contingent of the servicemembers of the
national support element (NSE), which is respon-
sible for the administrative and logistic support of
the SAF 1st Brigade units in Bosnia and Herzego-
vina departed from the Franc Rozman - Stane bar-
racks to participate in the SFOR peace support
operation. Alongside its regular assignments, the
contingent is also going to be responsible for the
new Italian - Austrian - Slovenian company. This
multinational specialized company will begin its
operation in July this year.
Heuberg, Germany, 30th April
67 servicemembers of the 9th Air Defence Brigade
with 26 combat and non-combat vehicles took
part in a two-week military exercise Elite 2004,
which took place at the training ground of the Ger-
man Armed Forces. This was a joint exercise of the
Air Defence and Air Forces, under the leadership of
the Air Forces of the Federal Republic of Germany.
The servicemembers tested the roland missile
system and light portable missile systems as well
as the interconnectability in a situation of intensive
electronic combat and the interconnectability with
komiteja zveze Nato general Harald Kujat. Ge-
neralmajor Lipič je sodeloval tudi pri pogovorih
vojaškega odbora zveze Nato z Ukrajino, drža-
vami članicami Evro-atlantskega partnerskega
sveta in v Svetu Nato-Rusija.
Poljče, 6. maj
Sektor za civilno obrambo je v Centru za
S p re m l j a m o
obrambno usposabljanje pripravil usposab-
ljanje o civilni obrambi v RS. Udeležilo se ga je
113 predstavnikov z Ministrstva za obrambo, z
drugih ministrstev, iz vladnih služb, upravnih
enot, gospodarskih družb, zavodov in drugih
organizacij, katerih dejavnost je po sklepu
vlade posebnega pomena za obrambo.
Aulenbach – Baumholder,
Nemčija, 6. maj
V nemškem vojaškem oporišču se je začela
dvotedenska mednarodna vojaška vaja Com-
bined Endeavor 2004 o telekomunikacijskih
in informacijskih sistemih oboroženih sil Nata
in PzM. Vaje se udeležuje 16 pripadnikov SV z
osmimi vozili. Pripadniki 1. brigade SV iz Slove-
nije bodo preverjali uspešnost telekomunikacij-
skih naprav in prenosa podatkov iz Slovenije v
vodstvo vaje.
the NATO system of leadersip and command.
Brussels, 5th May
Chief of the General Staff of the Slovenian
Armed Forces, Major General Ladislav Lipič,
attended a two-day regular annual meeting
of the chiefs of general staffs of NATO member
countries. Their host was the Chairman of NA-
TO’s Military Committee, General Harald Kujat.
Major General Lipič also participated in the
discussions of the NATO Military Board with
the Ukraine, with member states of the Euro-
Atlantic Partnership Council as well as in the
NATO - Russia Council
Aulenbach - Baumholder,
Germany, 6th May
A two-week international military exercise
Combined Endeavour 2004 in the field of tele-
communication and information systems of the
armed forces of NATO and Partnership for Pea-
ce started at the German military camp. 16 SAF
servicemembers with 8 viehicles will be taking
part in the exercise. The servicemembrs of the
SAF 1st Brigade will be testing and examining
the efficiency of the telecommuncation devices
and the transmitting of information from Slove-
nia to the exercise headquarters.
S LO V E N S K A V O J S K A 9
Iz vojaškega življenja
Med slovenskimi vojaki v Kabulu
Mednarodne varnostne sile ISAF, v
katerih sodeluje več kot trideset dr-
žav, so v Afganistanu od decembra
2001, ko je Varnostni svet OZN na
podlagi sporazuma iz Bonna sprejel
resolucijo 1386. V njej je opredeljena
vzpostavitev mednarodnih mirovnih
s 6400 pripadniki se po prevzemu
Kontingent Slovenske vojske z osemnajstimi pripadniki v medna- poveljevanja niso spremenili, saj je
rodnih varnostnih silah v Afganistanu sodeluje od začetka ISAF še vedno mirovna operacija
marca letos. 22. in 23. aprila jih je obiskal načelnik GŠSV gene- OZN, ki pa jo s svojimi zmogljivostmi
ralmajor Ladislav Lipič z delegacijo. Sestal se je s poveljnikom izvaja Nato. Ta zagotavlja vse, kar
misije ISAF generalpolkovnikom Rickom Hillierjem in majorjem je nujno za delovanje poveljstva v
Zdunichem, kanadskim poveljnikom izvidniške čete, v kateri Kabulu, imenoval je poveljnika sil, ki
delujejo pripadniki SV. Po pogovorih z vodjo slovenskega kon- ga je med sodelujočimi državami čla-
tingenta majorjem Petrom Zakrajškom in drugimi pripadniki SV nicami Nata določil vrhovni poveljnik
je dopisnici Dela dejal, da je pozitivizem njegovih sogovornikov zavezniških sil za Evropo, omogoča
ublažil kulturni šok, ki ga je doživel ob prihodu v državo. Poudaril pa tudi usklajevanje, poveljevanje
je, da bo Slovenska vojska s sodelovanjem na tej misiji pridobila in nadzor na strateški ravni, kar
veliko izkušenj, opozoril pa je tudi na prijaznost slovenskih voja- izvaja SHAPE. Za politično usmerja-
kov pri vsakodnevnem opravljanju nalog, kar povečuje njihovo nje in usklajevanje operacije skrbi
varnost in prepoznavnost Slovenije. Severnoatlantski svet. Glavni cilji in
naloge mednarodnih stabilizacijskih
sil so zagotavljanje pomoči prehod-
ni vladi pri razvijanju obrambnih in
varnostnih struktur, zagotavljanje
varnega okolja, pomoč pri pripravi
demokratičnih volitev septembra
letos, pri rekonstrukciji Afganistana
ter razvijanju in usposabljanju pri-
hodnjih afganistanskih varnostnih
sil. Slovenski kontingent na misiji
ISAF V deluje v okviru večnacional-
ne brigade Kabul pod kanadskim
poveljstvom. Bojna skupina desetih
pripadnikov SV v izvidniški četi oprav-
lja naloge globinskega izvidovanja
za potrebe mednarodnega poveljstva misije ISAF na 40 krat 70 kilometrov
velikem območju odgovornosti v Kabulu in njegovi okolici. Poveljnik sloven-

skega kontingenta v poveljstvu misije ISAF major Peter Zakrajšek kot častnik
za povezavo koordinira aktivnosti med poveljstvom misije ISAF in humanitar-
no misijo ZN za pomoč Afganistanu (UNAMA), ki skrbi za graditev varne in
stabilne države. Poleg njega je v poveljstvu misije podčastnik, v poveljstvu
večnacionalne brigade Kabul so častnik in podčastnika. Trije pripadniki SV
v sodelovanju s pripadniki kanadskih in nemških oboroženih sil skrbijo za
logistično in administrativno podporo slovenskega kontingenta.
Sodobna oprema pripadnikov SV iz programa bojevnik 21. stoletja je prilago-
jena puščavskim razmeram, vendar je vsakodnevno opravljanje nalog kljub
visoko izurjeni in homogeni slovenski ekipi zahtevno. Kar polovica ozemlja
države, ki meri 652.000 kvadratnih kilometrov, je na nadmorski višini več kot
2000 metrov, najvišji vrh Nowshak pa je visok celo 7485 metrov. Podnebje je
suho celinsko, s povprečnimi poletnimi temperaturami 320 Celzija in zimski-
mi 30 Celzija. Padavin je malo. S transportnim vozilom unimog bi se po drža-
vi lahko vozili le na 2800 kilometrih tlakovanih cest, štirje hummerji pa bi bili
tudi v jugozahodnem puščavskem oziroma polpuščavskem delu odlični.
ISAF ima med prebivalci v Afganistanu precejšen ugled, saj se zavedajo
tveganja nove državljanske vojne, če bi se mednarodna skupnost umaknila
iz države. Pripadniki SV so previdni in prijazni do domačinov, ki Slovenije ne
poznajo. V državi s skoraj 28 milijoni ljudi je 38 odstotkov Paštunov, četr-
tina Tadžikov, petina Hazarov in šest odstotkov Uzbekov. Čeprav so politične
razmere z vzpostavitvijo začasne vlade kot izvršnega organa, komisije za
sklicevanje plemenske skupščine Loya Jirga kot jedra zakonodajne oblasti
in vrhovnega sodišča razmeroma stabilne, v provincah še vladajo plemena
in poglavarji. Ljudje se po načelu krvnega sorodstva še vedno združujejo v
vaške skupnosti ali plemena. Med skupine, ki imajo vpliv na afganistansko
politiko in razmere v državi, sodijo lokalni vojaški poveljniki, ki jih imenujejo
warlord in ki kažejo značilnosti starega fevdalnega sistema. Tisti, ki imajo
predsednika Hamida Karzaija za zaveznika, so na nekaterih območjih Afga-
nistana vzpostavili upravo, nekateri si pred volitvami poskušajo zagotoviti
Iz vojaškega življenja
Pripadnik slovenskega kontingenta obvezuje opečeno roko dečka, ki
je prišel po pomoč k patrulji.
bivalcev na leto pridela skoraj 80 odstotkov nezakonitega opija na svetu, s
čimer zaslužijo do pet milijard dolarjev na leto.
Afganistanska vlada v zadnjih dveh letih intenzivno vzpostavlja šolski sistem,
s čimer poskušajo povečati 36-odstotno pismenost. Med učenci je skoraj 40
odstotkov žensk, njihov delež pa je bil v času talibanskega režima zanemar-
ljiv. Elektriko in vodovod imajo le v nekaterih večjih mestih. Pripadniki SV so v
kampu Julian v Kabulu nastanjeni v šotorih z grelci, klimatskimi napravami in
generatorji. Za sporazumevanje uporabljajo sredstva zvez SV, ki so v skladu s
standardi Nata in ki omogočajo varen prenos podatkov ter neprekinjeno spo-
razumevanje z domovino v vseh pogojih. Javnih državnih komunikacijskih
sredstev je zelo malo. Klasična telefonska infrastruktura ima morda 40 tisoč
priključkov, pojavil pa se je ponudnik mobilne telefonije, ki je za revne prebival-
ce predraga. Časopisi iz Kabula v druga mesta potujejo nekaj dni, dostop do
drugih javnih občil je prav tako zelo omejen. Za poškodbe, bolezni ali okužbe
imajo pripadniki SV zagotovljeno oskrbo v terenski bolnišnici v kampu role 2
in prevoz do bolnišnice role 3, vendar bolničarjev niso veliko obiskovali. Odlič-
no motivirani se najbolje počutijo med opravljanjem nalog. S tem prispevajo
slovenski kamen v mozaik postopnega uresničevanja afganistanskih sanj o
miru in svobodi. Kot je dejal predsednik Karzai, »je današnji Afganistan bolj
stabilen in miren kot kadarkoli v novejši zgodovini«. Meta Grmek
Foto: ISAF SICON-1

Patruljiranje po mestnih ulicah Kabula

Patruljiranje na obrobju Kabula

mesto v državnem sektorju, drugače misleči pa pomenijo za nadaljnji poli-

tični in gospodarski razvoj oviro.
V Afganistanu kljub številnim naravnim bogastvom, kot so zemeljski plin,
nafta, premog, železova ruda in dragi kamni, ter kar 30-odstotni gospodarski
rasti v zadnjem letu ni veliko industrijskih objektov. Imajo pa žito, zelenjavo,
bombaž, sadje in orehe pa ovce, koze ter govedo. S tem se ukvarja 85 od-
stotkov prebivalcev, čeprav je le nekaj več kot desetina države zaradi min in
drugih neeksplodiranih sredstev primerna za obdelovanje. Dvajsetina pre-
 Leto med afganistanskimi policisti
Kateri so cilji misije IPTM?
Misija, ki so jo ZDA oblikovale aprila
lani, da bi afganistanske policiste
urile osnovne postopke, je ena od
oblik ameriške in mednarodne po-
moči afganistanski skupnosti. V prvi
skupini mednarodnih inštruktorjev
so bili poleg mene trije Američani,
Britanca in Šved. Vsi smo policiste že
Inter vju
Kandaharju na jugu pa precej manj-
Z mednarodne misije usposabljanja policistov (International ši. V provincah so tako imenovani
Police Training Mission - IPTM), ki v afganistanskem Kabulu gospodarji vojne, kot jim pravijo Ame-
poteka pod vodstvom ZDA, se je po letu dni 17. aprila vrnil Janez ričani, ki so si prigrabili denar, zbrali
Rupar, pomočnik direktorja Urada za varnost in zaščito v gene- zasebno vojsko in prišli do oblasti.
ralni policijski upravi MNZ. Rupar, ki je v 26 letih opravljal skoraj Med šefi provinc prihaja zaradi pre-
vse vrste policijskih del, je leta 1999 sodeloval na mirovni opera- vlade do spopadov, občasno pa se
ciji Multinational Advisory Police Element, ki je v Albaniji potekala zgodijo tudi z regularno vojsko. Ena
pod vodstvom ZEU, od leta 2000 pa je v okviru OVSE dve leti in od težav je, da nihče ne ve točno,

usposabljali na Kosovu. V letu dni naj pol usposabljal kosovske policiste. »Misija v Afganistanu je pov-
bi s proračunom 27 milijonov dolarjev sem drugačna od prejšnjih. Zdi se mi, kot da bi tam živeli v nekem
usposobili 40.000 policistov. To se drugem svetu,« je po vrnitvi v domovino dejal Rupar.
je kmalu pokazalo kot nerealno, saj
je bil zapuščen in majhen šolski kompleks v Kabulu
prazen ter neustrezen. Prve mesece smo učili v lesenih
kolibah z velikimi odprtinami brez oken, na vetru in v
prahu. Konec januarja letos je bil kompleks obnovljen
in dograjen, tako da ima 20 sodobnih učilnic z vso
infrastrukturo in namestitvenimi objekti. Po približno
desetih mesecih misije so odprli prvih pet centrov po
provincah, kjer tako kot v Kabulu usposabljajo afga-
nistanski policisti pod mentorstvom ameriških sveto-
valcev. V letu dni smo skupaj izurili približno 3000
policistov, kar je veliko manj od pričakovanj. Zato so
v začetku letošnjega leta proračun povečali na 70
milijonov dolarjev. Več je tudi policijskih svetovalcev,
s pomočjo katerih centri za trening pospešeno nada-
ljujejo delo, saj so volitve v Afganistanu tudi zaradi po-
manjkanja izurjenih policistov prestavili za tri mesece,
in sicer na september letos.
Kakšen je bil program urjenja v vašem centru?
Oblikovali smo osemtedenski osnovni program usposabljanja za policiste
začetnike, 15-dnevni tako imenovani tranzicijsko integracijski program za
obstoječe policiste, za katerega sem bil zadolžen in je obsegal teme o člove-
kovih pravicah, policijskem delu v demokratični skupnosti, policijsko etiko in
praktične postopke pri policijskem delu, ter 23-dnevni program za inštruktor-
je. Približno tretjina usposabljanja je bila namenjena praktičnemu delu.
Kako Afganistanci sprejemajo policiste?
V Afganistanu je 32 provinc, v nekaterih še velja plemenska ureditev. Vpliv
zveznih oblasti je v Kabulu in okolici velik, v Mazar-e-Sharifu na severu ali v
Policisti se urijo v uporabi palice.
koliko policistov je v državi, saj ni
enotnega registra. Šefi v provincah
del denarja za policiste dobijo od
zvezne vlade, vendar je vprašanje, za
kaj ga porabijo. Slišal sem, da si pred pregledi notra-
njega ministrstva policiste sposodijo iz drugih provinc.
Ocene o skupnem številu policistov se gibljejo od 40
do 70 tisoč. Ureditev centralnega registra in izdaja
identifikacijskih kartic so del prizadevanj misije IPTM,
saj policistov po nastopu službe razen uniforme od
civilistov ne loči nič, ker orožja in policijske palice ne
dobijo takoj. Uniformo bi lahko oblekel kdorkoli. Sicer
pa imajo v Kabulu policijsko akademijo, na katero se
lahko vpišejo pismeni. Takih je v državi le 30 odstot-
kov! Kljub temu med mladimi za to delo ni velikega
zanimanja, saj doslej policija ni bila učinkovita in ni
cenjena. Si predstavljate, kako naporno je bilo poli-
cistu, ki ustavlja avtomobile in pobira bakšiš, razložiti
poštenost, policijsko etiko idr.
Ali so pripadniki IPTM dobro sodelovali z zveznimi
oblastmi?
So, saj so predstavniki zdajšnje prehodne vlade
zahodno usmerjeni. Nekateri imajo ameriško, nemško ali kanadsko držav-
ljanstvo, saj so do padca talibanskega režima živeli v tujini. Z notranjim
ministrstvom je redno sodelovala ameriška ambasada, pa tudi naš vodja.
Na začetku so nam veliko obljubljali, pa malo izpolnili, po našem vztrajanju
pa je bolje.
Kakšni so bili varnostni ukrepi?
Zelo obsežni, saj sem se v centru in tam, kjer smo stanovali, včasih počutil
kot zapornik. Pred hišo, v kateri smo imeli majhne sobice v kleti brez dnevne
svetlobe, so nas varovali nepalski gurke, odlični in predani vojaki, ki so pred
upokojitvijo služili v britanski vojski. V hišo smo smeli le pripadniki misije.
Tudi v trening centru, okoli katerega je zdaj visoka betonska ograja, so nas
varovali Nepalci, pozneje še lokalni stražarji. Izhodov brez stražarjev nismo
imeli, tako da smo šli včasih ob petkih, edinem prostem dnevu v tednu, v 60
kilometrov oddaljeno ameriško vojaško bazo Bagram. V centru Kabula sem
bil mogoče desetkrat. Da bi se mi lahko kaj zgodilo, sem pomislil le, ko je
na glavni cesti med našo hišo in učnim centrom, v njegovi bližini, prišlo do
napada na konvoj le pet minut zatem, ko sem se peljal tam mimo. V letu dni
je bilo takšnih napadov v Afganistanu le pet. Pripadniki misije nismo doživeli
incidentov, eden od Američanov je imel le prometno nesrečo. Afganistanci
tam, kjer lahko, vozijo hitro, brez izpita in luči, v avtomobilu pa je tudi po deset
ljudi. Meta Grmek
Foto: Janez Rupar
 Aktualna tema
Uspešno vključeni v nadzor
zračnega prostora Nata
Z radarjema pokrivajo ves se zbirajo in obdelujejo podatki ter
slovenski zračni prostor Pomemben element zagotavljanja suverenosti države je zaščita radarske slike z različnih radarjev.
16. BNZP deluje na več lokacijah po njenega zračnega prostora. To nalogo že 12 let uspešno oprav- Poleg osmih premičnih radarjev
Sloveniji. Poveljniške naloge zago- lja 16. bataljon za nadzor zračnega prostora (16. BNZP). Z kratkega dosega EL/M 2106HEE sta
tavlja poveljstvo bataljona s sedežem vstopom Slovenije v Nato so naš zračni prostor začela varovati najpomembnejša visoko zmogljiva
v Vojašnici Kranj, kjer deluje tudi Natova prestrezniška letala F-16 v okviru integriranega sistema in sodobna radarja dolgega dosega
poveljniško logistična četa. Na Ljub- zračne obrambe zavezništva (NATINADS). Slovenski zračni AN/TPS-70 ameriškega proizvajalca
ljanskem vrhu deluje prva, na Oljski prostor še vedno nadzirajo v 16. BNZP z vojaškimi radarskimi Westinghouse. Prvi deluje neprekinje-
gori pa druga radarska četa. Tu sta še in drugimi nadzornimi sistemi, pri čemer sodelujejo s civilnimi no že od leta 1992 na Ljubljanskem
tehnični vod, ki skrbi za zahtevnejša organi in službami, ki izvajajo kontrolo zračnega prometa v Slo- vrhu, drugi pa od leta 1995 na Oljski
popravila in vzdrževanje radarske teh- veniji. Poveljnik 16. BNZP major Stojan Todorovski je poudaril, da gori. »Objekt na Ljubljanskem vrhu, ki
enota po opremljenosti in kakovosti dela izpolnjuje vse zahteve
nike na prvi ter drugi stopnji, in četa za ga je uporabljala že nekdanja JLA, je
vizualno opazovanje zračnega pros- za kakovostno vključitev v sistem nadzora zračnega prostora opremljen z nujno infrastrukturo in je
tora, ki je opremljena s premičnimi ra- zavezništva. tehnično varovan, radarski položaj
darji kratkega dosega. V letalski bazi na Oljski gori, ki še vedno velja kot za-
na Brniku deluje Center za nadzor in kontrolo zračnega prostora (CNKZP), časni, pa naj bi prestavili na ustreznejšo lokacijo. Radarska antena na Oljski
ki je od leta 1999 opremljen z avtomatiziranim sistemom za nadzor zrač- gori ni pokrita s kupolo, ki bi ščitila radar pred vremenskimi vplivi. Z dvema
nega prostora ASOC (Air Sovereignty Operations Centre – Operativni center radarjema dolgega dosega zagotavljamo pokritje celotnega slovenskega
zračne suverenosti) ameriškega proizvajalca Lockheed Martin, v katerega zračnega prostora,« je pojasnil major Todorovski. Radarja imata doseg 240

S LO V E N S K A V O J S K A 13

Aktualna tema
Radarski tehnik višji vodnik Ladislav Rakuša v operativnem centru na
radarju na Ljubljanskem vrhu
navtičnih milj, kar je približno 450 kilometrov, in omogočata spremljanje
letečih objektov že 150 kilometrov pred slovensko mejo.
Na radarjih so nujna redna popravila
Radarja dolgega dosega na Ljubljanskem vrhu in Oljski gori sta v sistem
vključena neprekinjeno, razen ko potekajo redna vzdrževalna dela. Da bi
nemoteno delovala, je po normah in predpisih proizvajalca nujno stalno
vzdrževanje na vseh elementih radarskega sistema. Na radarjih opravljajo
tedenske, mesečne, polletne in letne preglede. Na podlagi dnevnih, teden-
skih in mesečnih pregledov delovanja se ugotavlja pravilno delovanje radar-
ja. Zaradi polletnih in letnih pregledov morajo radarja izklopiti. Zahtevnejša
popravila potekajo po pripravljenem letnem načrtu, s čimer preprečijo so-
časen izpad zbiranja in pošiljanja radarske slike z obeh radarjev. Popravila
opravlja lasten tehnični kader, posamezne sklope, kot so klimatske naprave,
dizelski agregat in transformatorji, pa s pomočjo zunanjih izvajalcev. »Naša
ekipa radarskih tehnikov je zamenjala antenske ležaje, ki so najbolj obreme-
njen del radarske antene. Po določenem času jih je namreč treba zamenjati,
kar je tehnološko precej zahteven postopek,« je dejal član dežurne posadke,
radarski tehnik na Ljubljanskem vrhu višji vodnik Ladislav Rakuša. Dodal je,
da od ustanovitve poteka neprekinjeno 24-urno dežurstvo na radarjih. V iz-
meni so trije, ki skrbijo za nemoteno delovanje radarja. »Opravljam dnevno
kontrolo na radarju, tako da spremljam parametre delovanja, ob okvari pa
poskrbim za takojšnjo odpravo napake. Kar 90 odstotkov napak se pojavi
na primarnem radarju,« je pojasnil Rakuša. Dnevne obroke na Ljubljanski vrh
pripeljejo iz vojašnice na Vrhniki. »Topel obrok je le kosilo, zajtrk in večerja sta
Radar na
Ljubljanskem
vrhu z zaščitno
kupolo, ki varuje
radar pred
vremenskimi
vplivi
suha. Dokler smo tu usposabljali nabornike za radarske operaterje, in sicer
do 45 v generaciji, smo imeli svojo kuhinjo.«
V centru stalno dežurstvo na štirih delovnih postajah
Vso opremo za nadzor in kontrolo zračnega prostora je nekdanja JLA ob
odhodu iz Slovenije odpeljala s seboj, zato so bili v 16. BNZP v primerjavi z
drugimi enotami SV v težjem položaju, saj so morali kupiti najnujnejšo opre-
mo za nadzor slovenskega zračnega prostora. Kmalu po nakupu radarjev
so v enoti nabavili tudi opremo za združevanje, obdelavo, identifikacijo in
prikazovanje radarskih podatkov v operativnem centru VLZO. Podatke o
tem, kaj se dogaja v zračnem prostoru, so drugim uporabnikom pošiljali
prek radijskih valov z glasom po tako imenovanem valu obveščanja, kar
delajo še danes. Major Todorovski je poudaril,
da so sistem ASOC kupili zaradi zamenjave
zastarele opreme s sodobnimi in bolj za-
nesljivimi sredstvi, narejenimi po zahodnih
tehničnih standardih. ASOC, ki ga je leta 1999
poleg nekaterih držav Srednje in Jugovzhodne
Evrope ob pomoči ZDA dobila tudi Slovenija,
je nameščen v letalski bazi na Brniku in je v
celoti povezljiv in kompatibilen s sistemi, ki jih
uporabljajo države članice zveze Nato. V sistem
se zbirajo podatki z dveh stacionarnih radarjev,
osmih premičnih radarjev, civilnega radarja in po vstopu v Nato tudi iz opera-
tivnih centrov sosednjih držav. Po obdelavi jih pošljejo uporabnikom, in sicer
centrom za nadzor zračnega prostora v tujini, centru civilne kontrole letenja
in enotam SV. ASOC je sistem, ki je namenjen avtomatiziranemu sprejemu,
obdelavi in prikazovanju podatkov o dogajanju v zračnem prostoru ter pre-
nosu uporabnikom, ki zagotavljajo zaščito in obrambo. Komplet opreme je
sestavljen iz desetih delovnih postaj za operaterje, dveh serverjev in opreme
za povezavo. Obdelani podatki se kot celovita slika prikazujejo s pomočjo
projektorja tudi na velikem platnu, lahko pa jih v grafični in numerični obliki
natiskajo tudi na tiskalnik. Operater na sistemu ASOC tako vidi na zaslonu
vsa plovila v slovenskem zračnem prostoru. »Z vstopom v Nato smo se znašli
pred novimi izzivi,« je dejal major Todorovski. Od takrat namreč poteka redna
izmenjava radarskih podatkov in drugih informacij z operativnim centrom na
Madžarskem, ki pošilja radarsko sliko v zavezniški operativni center v Italiji.
Obenem tudi CNKZP dobiva iz Madžarske sliko zračnega prostora, s čimer
bi ob izpadu radarjev lahko nemoteno nadzirali slovenski zračni prostor. Na-
čelnik CNKZP stotnik Leon Finžgar je pojasnil,
da v centru poteka stalno 24-urno dežurstvo v
izmenah na štirih delovnih postajah, pri čemer
ima vsaka postaja svojo nalogo. V izmeni de-
lata na posamezni postaji dva operaterja, ki se
menjata vsako uro. Na prvi delovni postaji pote-
ka vnos podatkov o ciljih. Naloga operaterja je,
da pomaga pri združevanju radarskih slik, če je
treba, pa vnaša korekture, podatke o ciljih, pri-
dobljenih od opazovalnih postaj in drugih izvo-
rov. Na drugi postaji poteka identifikacija ciljev.
Operater za identifikacijo ima povezavo s civilno kontrolo letenja, od katere
dobiva načrte letenja (flight plan). Njegova naloga je, da plovilo v sistemu
pravilno identificira. Na tretji postaji dela kontrolor oborožitve, ki je trenutno
usposobljen za vodenje letal pilatus PC-9M, v prihodnje pa bo usposobljen
tudi za vodenje hitrih prestreznikov, ki jih bodo lahko z opremo ASOC vodili
tudi slovenski kontrolorji oborožitve. Delo v CNKZP vodi odgovorni glavni
kontrolor, ki skrbi tudi za nemoteno povezavo z operativnim centrom na Mad-
Nadaljevanje na strani 19
žarskem in ki odloča o obveščanju operativnega centra
zavezništva v Italiji ob morebitnih kršitvah zračnega
prostora. Na Brniku deluje tudi oddelek za vzdrževanje
računalniškega in informacijskega sistema. Operaterka
na delovni postaji sistema ASOC, desetnica Špela Ma-
kuc, ki v 16. BNZP dela od
leta 1996, na sistemu

ASOC pa od leta 1999, je
poudarila, da je z vstopom
Slovenije v zvezo Nato delo
v centru postalo precej bolj
zanimivo, saj se je povečal
obseg nalog, poleg tega
pa je tudi bolj odgovorno.
»Za delo operaterja sta
pomembna natančnost
in dobro znanje angleškega jezika, kar je pogoj za
kakovostno opravljeno nalogo.« Major Todorovski je
razložil, da bo v prihodnje za zaposlitev v centru treba
doseči zahtevano raven znanja angleškega jezika 3332 Center za nadzor zračnega prostora na Brniku s sistemom ASOC (Fotografija je bila posneta
ob predstavitvi sistema leta 2000)
po merilih vojaškega standarda STANAG, kar bodo tudi
redno preverjali.
Prestrezniki najpozneje v 25 minutah po alarmu na
slovenskem nebu
16. BNZP intenzivno sodeluje z Upravo RS za civilno letalstvo (URSCL), s
katero si neprestano izmenjuje radarsko sliko o dogajanju v slovenskem
zračnem prostoru. Od civilne kontrole letenja redno dobiva načrte letenja, ki
vsebujejo podatke o preletu letal čez Slovenijo. »Ko plovilo leti v skladu z na-
črtom, mi letalo le evidentiramo,« je razložil Todorovski. Če bi neidentificirano
letalo kršilo slovenski zračni prostor, bi po postopku varovanja zračnega
prostora vojaška kontrola najprej pri civilni kontroli zračnega prometa pre-
verila, ali ima podatke o letu. Do kršitve lahko pride zaradi spremenjene
smeri leta, časovne prestavitve leta ali neprimernega vremena. Če o tem ni
obveščena tudi civilna kontrola zračnega prometa, se operativnemu centru
zavezništva v Italiji posreduje informacija o kršitvi. Ta predlaga vizualno
identifikacijo, kar pomeni, da je treba ugotoviti, kakšen je cilj in kakšen na-
men ima. Zaščito slovenskega zračnega prostora zdaj zagotavljajo Natova
prestrezniška letala F-16, ki so v stalni pripravljenosti na letališču Cervia v
Italiji. Prestrezniki morajo najpozneje v 15 minutah po alarmu vzleteti in v
10 minutah prileteti v slovenski zračni prostor, kjer opravijo vizualno identifi-
kacijo, na podlagi katere zagotovijo spremstvo letala zunaj meje, poskrbijo
za prisilni pristanek ali v skrajnem primeru za sestrelitev letala. Ko bodo pre-
strezniki prišli v slovenski zračni prostor, bodo predani CNKZP, ki bo skrbel
tudi za njihovo usmerjanje do morebitnega kršitelja slovenskega zračnega
prostora. Večina spornih zadev se tako reši s komunikacijo med civilno in
vojaško kontrolo.
V bataljonu bi potrebovali nov kader
V 16. BNZP je 125 zaposlenih, od tega 41 v CNKZP. Glede na povečan ob-
seg nalog bi potrebovali nov kader, in sicer vsaj 25 ljudi. Pričakujejo, da bo
v centru v prihodnje približno 80 zaposlenih, kar bo primerljivo s številom
zaposlenih v podobnih centrih v tujini. »Tako bomo zaposlenim omogočili,
da bo tretjina kadra na dežurstvu, drugi pa se bodo med tem lahko uspo-
sabljali. Praviloma bi morali imeti na eni postaji CNKZP deset ljudi, po dva
na izmeno, kar je predvideno z novo formacijo,« je dejal major Todorovski, ki
z optimizmom ugotavlja, da je začel prihajati nov kader, kar je bistveno za
Aktualna tema
delovanje enote. V četi za vizualno opazovanje zračnega prostora na Oljski
gori se za pridobitev VED-a usposablja 17 novih kandidatov, med njimi tudi
poddesetnik Tomaž Mrlak, ki je v SV zaposlen skoraj leto dni. Kandidati med
usposabljanjem spoznavajo osnove delovanja radarjev in njegove tehnične
lastnosti ter se urijo v postopkih prepoznavanja letal in helikopterjev. Po-
membno je, da se naučijo upravljati radarje kratkega dosega. »Delo v tej
enoti me zanima, saj se v prostem času ukvar-
jam z letalstvom. Po poklicu sem gimnazijski
maturant, nameravam pa nadaljevati študij na
Fakulteti za pomorstvo in promet. Usposablja-
nje je zanimivo,« je pojasnil poddesetnik Mrlak.
Od kandidatov za zaposlitev pričakujejo ustrez-
no tehnično znanje za vzdrževalce na radarjih,
delo operaterja v CNKZP pa zahteva predvsem
natančnost, potrpežljivost, poznavanje osnov
računalništva in dobro znanje tujega jezika.
Marko Pišlar
Foto: Bruno Toič
An important elemant for ensuring the safety of a country is the protec-
tion of its air space. For 12 years this mission was succesfully carried
out by the 16th Air Space Control Battalion. With Slovenia’s integration
in NATO, our air space will be protected by NATO F-16 interceptor airc-
rafts whereas the control of the air space will still be carried out by the
16th Air Space Control Battalion, in cooperation with civilian agencies
and services for air traffic control in Slovenia. The Air Space Control and
Supervision Centre at Brnik, equipped with the ASOC (Air Sovereignity
Operations Centre) automatised system thus collects information from
two stationary radars, eight mobile radars and a civil radar as well as
from the operation centres in Hungary and Italy. Considering its equip-
ment and work quality, the 16th Air Space Control Battalion fulfills all
the conditions for high-quality incorporation in the Alliance air space
control system.

S LO V E N S K A V O J S K A 19
 Vezisti medse vabijo tehnične
Iz vojaškega življenja

navdušence
Nova organizacijsko- podpore za GŠSV, PS in druge eno-
formacijska struktura 11. bataljon za zveze in elektronsko bojevanje (11. BZVEB) te, nadzor, upravljanje in vzdrževanje
»11. BZVEB je bil ustanovljen kot 104. zagotavlja ter vzdržuje zveze in informacijske sisteme v Slo- komunikacijskih in informacijskih si-
četa za telekomunikacije leta 1992. venski vojski, med drugim sodeluje pri preizkušanju, nakupu ter stemov SV in elektronsko bojevanje.
Med razvojem sta se organiziranost uvajanju nove komunikacijske opreme. Trenutno uvajajo sodo- »Vojake usposabljamo za pridobitev
in formacija enote spreminjali ter bni taktični telekomunikacijski sistem, ki omogoča vzpostavitev VED vezist, za potrebe bataljona in
prilagajali potrebam SV. Nova forma- povezav v komunikacijske in informacijske sisteme zavezništva. drugih enot, v sodelovanju s CVŠ pa
cija omogoča nadaljnji razvoj enote Poveljnik enote stotnik Boris Cimprič je predstavil bistvene izzive usposabljamo častnike in podčastni-
in pokrivanje komunikacijskih ter in- in poudaril, da pripadnike te enote odlikujejo strokovnost, zanes- ke za VED vezist. Vso opremo, ki jo
formacijskih potreb za poveljevanje in ljivost ter iznajdljivost. Izobraževanje in usposabljanje pripad- dobi Slovenska vojska, testiramo, jo
kontrolo na najvišji ravni v SV,« je dejal nikov se nikoli ne končata, saj morajo biti v koraku z razvojem uvedemo in pripravljamo seminarje
stotnik Cimprič. Podrejenih enot je po sodobne tehnike na področju zvez. za druge veziste. Zagotavljamo
novi formaciji pet, prvi dve sta po- predvsem radijske, radiorelejne in
veljniško logistična četa in center za kabelske zveze, zveze za radiote-
nadzor in upravljanje informacijskih lefonski sistem RASTO ter vstopne
in komunikacijskih sistemov. »Center točke za zveze za druge enote
bo skrbel za operativni nadzor in SV. Zveze vzpostavljamo tudi za
upravljanje vseh komunikacijskih ter potrebe mirovnih operacij in med-
informacijskih sistemov v SV, torej za narodnih aktivnosti SV. Običajno
vse, kar Slovenska vojska uporablja gre s kontingentom tudi pripadnik
na področju zvez in informatike. Tre- naše enote, da tam vzpostavi zveze,
nutno delujemo na lokaciji GŠSV, ven- nato pa se vrne v matično enoto,«
dar ne v takem obsegu nalog, kot jih je dejal stotnik Cimprič. Prednostne
bo center opravljal v prihodnosti,« je naloge so uvajanje sistema TTKS v
pojasnil stotnik Cimprič. Tretja enota enoto in SV, vzpostavitev enote za
je četa za taktični telekomunikacijski informacijsko tehnologijo, nazor,
sistem (TTKS). Večina tega sistema upravljanje in vzdrževanje stacio-
bo v 11. BZVEB. Pripadniki bodo vzpo- narnega komunikacijskega in infor-
stavili tako imenovano komunikacij- Podzemni prostori stacionarnega centra zvez na Krimu macijskega omrežja ter aplikacij in
sko hrbtenico, torej tranzitno omrežje popolnjevanje ter usposabljanje eno-
za ta sistem, nanj pa se bodo z dostopnimi vozlišči priključevale druge eno- te s poklicnimi pripadniki in prostovoljno rezervo. Vezisti potrebujejo precej
te SV. Sistem združuje telefonsko, radijsko in računalniško omrežje. Znotraj usposabljanj, da se izurijo za delovanje na različnih sistemih. »V enoti ne
čete za TTKS bodo delovali štirje vodi za različna vozlišča, s katerimi bomo potrebujemo vojakov, ki tu ne bi bili zadovoljni oziroma jih tehnika ne veseli.
zagotavljali komunikacije na poveljniških mestih. Četo za radijske zveze Potrebujejo veliko samoiniciativnosti, iščemo pa kader z znanjem iz elektro-
običajno uporabljajo na nižjih taktičnih ravneh tehnike ali informatike oziroma s smislom za
poveljevanja in kontrole, znotraj te pa so trije tehniko,« je pojasnil stotnik Cimprič. Pripadniki
radijski vodi. Najbolj v zametkih je delovanje 11. BZVEB sodelujejo na mnogih mednarodnih
čete za informacijsko tehnologijo. Četa bo vajah. Ena najpomembnejših je Combined En-
imela dva voda, in sicer vod za računalniške deavor, katere namen je zagotavljanje povez-
sisteme ter vod za upravljanje aplikacij, skrbeli ljivosti med različnimi telekomunikacijskimi in
pa bodo za vso infrastrukturo, omrežje, komu- informacijskimi vojaškimi sistemi držav Nata in
nikacije, strežnike, aplikacije itn. Partnerstva za mir. »Slovenska vojska je na tej
vaji zelo pomemben člen, saj dajemo predloge
Odprta vrata bataljona za nove za razvoj, poleg tega je tudi oprema, ki jo pripe-
pripadnike ljemo na vajo, interoperabilna. Glede opreme
Najpomembnejše naloge 11. BZVEB so za zveze smo gotovo ena najbolje opremljenih
usposabljanje pripadnikov rodu za zveze, držav članic Nata, saj smo vso opremo kupili,
vzdrževanje in nadgradnja sistemov zvez, Stotnik Višji vodnik ker je nismo dobili od nekdanje JLA,« je dejal
Boris Cimprič Aleksander Majetič
zagotavljanje komunikacijske in informacijske stotnik Cimprič.

20 S LO V E N S K A V O J S K A
 Za zdaj še stalna posadka na Krimu
Zaradi tehnike med veziste
11. BZVEB deluje na sedmih lokacijah. Telekomunikacijska objekta na Krimu

in Boču zagotavljata delovanje stacionarnega sistema zvez za potrebe SV
in drugih struktur MO. Zaradi uvajanja TTKS ne bosta manj pomembna, saj
sta namenjena mirnodobnemu delovanju, sistem TTKS pa je bojni, mobilni
taktični sistem, ki bi ga uporabili tudi ob naravnih nesrečah in katastrofah.
Sistem je v skladu s civilnimi standardi in ga lahko priključijo na civilna
omrežja. Višji vodnik Aleksander Majetič že šest let dela na Krimu in ima ene-
ga najdaljših stažev. Pojasnil je, da je v dežurni posadki na objektu poveljnik
varovanja, ki je hkrati tehnik zvez in vojak. Vsak je dežuren 12 ur, ekipe pa
se menjajo ob ponedeljkih, sredah in petkih. Objekt ima nadzemni in pod-
zemni del. Slednji je narejen tako, da lahko posadka avtonomno deluje iz
podzemlja, varen pa je tudi pred RKB-orožjem. »Naša naloga je, da skrbimo
za varovanje objekta, takrat, ko nismo na dolžnosti, pa opravljamo manjša
vzdrževalna dela na zvezah, od postavljanja anten v stolpu do odpravljanja
manjših napak. Naše zveze delujejo z več kot 98-odstotno zanesljivostjo.
Našli smo tudi izgubljene otroke in smo poklicali starše, tako da se nam
tudi tu, na mirnem kraju zgodi marsikaj zanimivega.« Stotnik Cimprič je še
dodal: »Želimo, da se ta vozlišča, torej na Boču in Krimu, avtomatizirajo, saj
sodobna sredstva zvez omogočajo upravljanje na daljavo. Tako v prihodnje
na teh lokacijah stalne posadke ne bo več.«
Valerija Šket
Foto: Bruno Toič
Iz vojaškega življenja
Med našim obiskom v Vojašnici 26. okto-
bra na Vrhniki so se pripadniki 11. BZVEB
usposabljali za delo na radijskih sistemih.
Poddesetnik Mihael Özdimir je od junija
lani zaposlen v SV, za VED vezist pa se je
odločil, ker lahko dela z novo tehnologijo
in elektroniko. »Trenutno vzpostavljamo
radijsko zvezo in spoznavamo, kako
moramo postaviti tabor za vzpostavljanje
zvez. Ob prihodu na teren najprej posta-
vimo anteno na vozilo, ki ga je treba tudi
ozemljiti, tako je zveza takoj vzpostavlje-
na. Potem namestimo agregat in postavimo stolp ter šotor. Ekipa mora
biti organizira, da delo opravi v 20 do 30 minutah. Pri delu se menjamo,
vezist pa mora biti vedno v vozilu, poleg tega je treba kakovost zveze ved-
no preveriti. Delo na radijskih postajah mi je všeč, je bolj zanimivo kot na
primer delo na TTKS, saj tam več delajo podčastniki, na radijskih zvezah
pa se vojak lahko več nauči in pridobi veliko izkušenj. Zelo sem vesel, da
so ugodili moji prošnji, da delam v 11. BZVEB.«
Desetnik Elvis Pavšič si je že kot nabornik
želel, da bi delal pri zvezah, štiri leta pa

Posadka med postavljanjem antenskega stolpa »Malo delam tudi doma in ujamem raz-
ne valove, delo tukaj pa je podobno.
Govorimo v kraticah, tako da lahko kratica
pomeni toliko kot pol strani natipkanega
besedila. Ko pridemo na teren, si ga
najprej ogledamo, tudi glede možnega
položaja nasprotnika. To je pomembno,
ker oddajamo signal, ki ga lahko zaznajo
nasprotnikovi sprejemniki, zato moramo

jen. Prav tako mora biti tabor čim bolj neopazen. Pri nalogah se menjamo,
v posadki pa smo štirje. Želim, da bi začeli delati na pravem terenu, saj ga

Vojakinja Klavdija Kaliope je pojasnila, da

BZVEB odločila, ker ji je všeč dinamično

delo. »Veliko delamo z napravami, pre-
cej je usposabljanja na terenu in tako
delo mi res ustreza. Tehničnega znanja
sicer nimam, me je pa to vedno zanimalo.
Želela sem obiskovati tehnično srednjo
šolo, vendar so mi jo straši odsvetovali,
tako da sem tu našla idealno priložnost,
da se ukvarjam s tehniko in hkrati veliko
delam na terenu. Zdaj sem končala uspo-

sistemu bom delala. Na usposabljanju smo se učili o napravah, VHF, HF,

BCC, torej o napravah za komuniciranje. Poznamo tudi pravila komu-
niciranja, ki veljajo za Slovenijo, usposabljali smo se na terenu znotraj
vojašnice, vzpostavljali radijske zveze itn. Želim delati na TTKS, saj je delo
zelo zanimivo in mi pomeni izziv, upam pa tudi, da se bom lahko udeležila
mednarodnih vaj.«

S LO V E N S K A V O J S K A 21
 Vojaki pod taktirko režiserja
Iz vojaškega življenja

Dva snemalna dneva za 40 ga želim prikazati pri delu, ki ga oprav-

Na osrednjem vadišču Slovenske vojske pri Postojni je bilo v
sekund oglasa lja.« Režiser je pojasnil, da so si dvakrat
Studio Marketing JWT je lani na na- ponedeljek in torek, 19. ter 20. aprila, posebno vzdušje. Na ogledali teren na Počku in se pogovorili
tečaju zmagal z najboljšo zamislijo za Počku je bila poleg vojakov in njihove opreme tudi ekipa filmske s častniki Slovenske vojske, saj morajo
promocijo zaposlovanja v Slovenski industrije z vso opremo za snemanje televizijskega oglasa za kadri v oglasu prikazati postopke in
vojski. Po scenariju Uroša Goričana, promocijo zaposlovanja v Slovenski vojski. Režiser, scenarist, način dela v Slovenski vojski. »Dva
kreativnega direktorja Studia Marke- producentka, snemalci slike in zvoka, njihovih asistenti ter drugi snemalna dneva imamo na voljo za
ting, je produkcijska hiša Edda, d. o. o., pomočniki so poskušali posneti čim bolj zanimive in akcijske 40 sekund, kar ni veliko za tako tehnič-
z režiserjem Alešem Verbičem na čelu kadre iz vojaškega življenja. Vojaki, nevajeni igralskih vlog, so se no zahtevne posnetke. V ekipi so zelo
v dveh snemalnih dneh posnela slikov- hitro vživeli in sledili ukazu režiserja Akcija! izkušeni ljudje. Nekateri so delali pri
no gradivo za 40-sekundni televizijski vojaškem filmu Sestreljeni črni jastreb
oglas in za dve krajši, 20-sekundi razli- ali Gladiator, zato lahko delo končamo
čici. »Kampanja je zasnovana tako, da v določenem roku,« je pojasnil Verbič.
prikažemo vojsko kot službo. Besedilo Posneli so deset prizorov, nekaj od teh
v televizijskem oglasu govori o službi, v Vojašnici Franca Rozmana Staneta,
slika pa prikazuje prizore iz vojske. Za- druge na Počku, med njimi specialce
radi večje kreativnosti je v sliki in bese- ob izkrcavanju iz helikopterja, vojake,
di veliko iger, na primer, v vsako službo ki pomagajo ob naravnih nesrečah,
moraš priti točno, na sliki je postroj, in med urjenjem ponoči. Fotografije za
v vsaki službi lahko dobiš službeno tiskano promocijsko gradivo je posnel
vozilo, pokažemo pa tank. Televizijski priznani slovenski fotograf Arne Hoda-
oglas je sestavljen iz serije prizorov. lič. Kot je dejal, išče čim bolj akcijske
Skušamo povedati, da je vojska služba posnetke za štiri plakate. Fotografije
z večjim nacionalnim pomenom. Slo- bo izbral med več kot 500 posnetki. »V
gan akcije je zato V službi domovine. današnjem, bolj temačnem vremenu
Ljudje, ki bodo to videli, bodo razumeli, Na tank so pritrdili posebno ogrodje, ki omogoča, da se kamera kljub je zaradi manj svetlobe teže delati, za
da je ta služba za mlade, dinamične tresenju tanka ne premika. Operater kamere in režiser pri snemanju plakat, ki bo prikazoval pokrajino, bom
ljudi. Besedilo govori o običajni službi, voznika tanka šel še posebej na teren ob lepšem vre-
slika pa kaže, da gre za vojsko z vsemi menu. Sicer s Slovensko vojsko veliko
posebnostmi te službe,« je povedal scenarist Uroš Goričan. sodelujem, tudi v oddelku za tehnično potapljanje.«
Producentka Špela Kravogel je pojasnila, da je na podlagi scenarija najprej na-
redila načrt, koliko bo snemanje stalo, koliko časa bo trajalo in kaj je treba za- Vojaki so se strinjali tudi s pudranjem
gotoviti, da bo potekalo nemoteno. Sledil je izbor ekipe. »Delamo z zmanjšano Pri snemanju oglasa so sodelovali 17. bataljon vojaške policije, 10. motorizirani
ekipo 25 ljudi, ki je prilagojena razmeram na terenu, sicer bi za tako snemanje bataljon, poveljniško logistična četa 1. brigade, 12. gardni bataljon, 45. oklepni
imeli do 50 ljudi. Glede na področja dela je ekipa razdeljena na producentsko bataljon iz Pivke, 15. BRVL s posadko helikopterja, Vojaška zdravstvena služba
ekipo, režiser ima snemalno ekipo, ki jo sestavljajo direktor fotografije, operater in odred za specialno delovanje Major Marjan Videtič koordi
specialist za tako imenovano steady cam oziroma za kamero, ki je pritrj
posebno ogrodje in ki kljub premikanju ostane na mestu, poleg so še
slike ter asistenti. Tonska ekipa snema specialne učinke zvoka. Na
sektor je luč, ki ima svojega šefa z asistenti, sledi sektor za scensko t
Kostumografije ne potrebujemo, prav tako nam ni bilo treba najeti nas
čih, imamo pa še maskerko in šoferje ter pri enem snemalnem prizoru
civiliste,« je dejala producentka.
Režiserja Aleša Verbiča je najela produkcijska hiša Edda. Pojasnil je,
režiser pri snemanju oglasa tako vlogo, kot jo ima dirigent v orkestr
skrbeti moram, da je televizijski oglas tak, kot ga predvideva scenarij
da naredim še boljši izdelek. Poleg tega moram ohranjati ekipo v
pravem razpoloženju, da je končni izdelek popolnoma profesionalen.
Kot rezervni častnik vem, kako vojska deluje, zato mi je snemanje
tega oglasa ustrezalo. Slovensko vojsko želim prikazati takšno, kot je
v resnici, torej profesionalno, pozitivno in življenjsko. Menim, da veliko
ljudi to že ve. Najpomembnejši člen v vojski so človek in enote, ki jih ses
posamezniki. Tehnika in sredstva, ki jih uporablja vojak, niso v ospredju,

22 S LO V E N S K A V O J S K A
 Iz vojaškega življenja
Režiser daje vojaku navodila pred snemanjem.

tako da bodo imeli morebitni kandidati realno predstavo o delu v Slovenski

vojski.« Tudi režiser, producentka in scenarist so s sodelovanjem pripadnikov
Scenarist Uroš Goričan in fotograf Arne Hodalič si izmenjujeta mnenje. SV zelo zadovoljni. »Vojaki so navdušeni nad sodelovanjem, vse poteka tako,
Sedita producentka Špela Kravogel in režiser Aleš Verbič. kot mora, nič jih ni treba prositi,« je dejala scenaristka, režiser pa je dodal, da so
se pozitivna pričakovanja glede sodelovanja uresničila in bo tudi zato izdelek
nator snemalnih aktivnosti na Počku, je dejal: »Menim, da so v agenciji že ob pi- kakovosten.
sanju scenarija dobro razumeli delovanje Slovenske vojske, zato delamo brez Celotno slikovno gradivo so posneli na negativ filmskega traku, ki so ga raz-
težav, saj smo na snemanje prišli res pripravljeni. Tudi vojaki so zelo motivirani vili in nato filmsko sliko prevedli v digitalno tehniko. Režiser je ves material
za delo. Sodelovanje snemalne ekipe in Slovenske vojske lahko le pohvalim. pregledal in naredil tako imenovano off line montažo, to je končna montaža
Sicer sem si predstavljal, da bo to velika ekipa, sem pa presenečen, da za ka- brez posegov v sliko, kar je agencija pregledala. Sledila je tako imenovana on
mero skrbi pet ljudi. Tako eden meri svetlobo, drugi, ki snema, ima še asistenta, line montaža, torej dokončna slikovna in zvočna obdelava. Dodali so besedilo,
eden se ukvarja z zvokom, sodelujejo še ostrilci slike. Menim, da je prav, da so glasbo in posebne učinke, posneli so še govorca in izdelek je bil končan. Oglas
se na Ministrstvu za obrambo in v Slovenski vojski odločili za tak pristop do so na televizijskih postajah prvič predvajali 9. maja.
širše javnosti.« Poročnik Vojko Sotlar iz 10. MOTB je snemalni ekipi svetoval Valerija Šket
glede vojaških postopkov in načina dela, poleg tega je koordiniral vojake iz 10. Foto: Bruno Toič
MOTB. »Snemalna ekipa ne želi, da bi vojaki delali nekaj, kar se sicer ne dela
v vojski, želi pa posneti čim več akcije. O vsaki stvari se pogovorimo, tako da
dobro sodelujemo. Prvi snemalni dan je sodelo-
valo 18 vojakov 10. MOTB, drugi dan pa 20. Na
začetku se mi je zdelo, da je to veliko, vendar je
pomembno, da nastopajo različni ljudje v raz-
ličnih akcijah.« Poddesetnik Rok Korošec iz 10.
MOTB je sodeloval v prizoru reševanja ob narav-
nih nesrečah. »Tokrat sem prvič v takšni vlogi in
ni ravno tisto, kar običajno delamo. Ponavadi se
na Počku urimo brez televizijske ekipe, sicer pa ni
preveč nelagodno, saj se navadiš. Poleg tega je
oprema, ki jo ima ekipa za snemanje televizijske-
Poddesetnik ga oglasa, zanimiva. Le pudranje je svojevrstna
Matevž Špindler težava, saj drugače uporabljamo le maskirno
barvico, toda za dober televizijski oglas naredi-
mo tudi to. Da je ekipa tako velika, me niti ne pre-
seneča, se mi pa zdi veliko snemalnih ur za 40
končnih sekund. Dobro je, da nas toliko sodeluje,
saj bodo prikazani vojaki pri različnih nalogah in
iz različnih rodov.« Tudi za poddesetnika Matevža
Špindlerja iz 10. MOTB je to nova izkušnja, saj je
dejal, da se poklicni vojaki ne pojavljajo v vlogi
igralcev, ponavadi je nasprotno in se poklicni
igralci pojavijo v vlogi vojakov. »Delamo to, kar
želijo, seveda vse v skladu s pravili in postopki.
Dogajanje je zanimivo, je pa neverjetno, da bodo
Poddesetnik snemali dva dni za 40 sekund. Kaj bi šele bilo, če
Rok Korošec bi pripravljali film. Oglas prikazuje, kaj je vojska,
Z a š č i t a i n re š e v a n j e

Slovenski gasilci na vaji

v francoskih gozdovih
Velik odziv na prošnjo po vodja skupine za pripravo gasilske
pomoči V južni Franciji v gorovju Saint Victoria je od 18. do 23. aprila odprave v Francijo. Francozi so želeli
Vaja je bila pripravljena v okviru potekala velika mednarodna vaja Gašenje gozdnih požarov - preveriti še organiziranost delovanja
Evropske unije, z njo pa so želeli Francija 2004, na kateri je sodelovalo tudi 23 poklicnih in prosto- svojih sil, vključenih v sistem civilne
preizkusiti delovanje civilne zaščite voljnih gasilcev iz Slovenije s sedmimi vozili. Vaje se je udeležilo zaščite. V vajo so bili vključeni tudi
v EU in preveriti linijo vodenja ter po- več kot 650 gasilcev iz Francije, Nemčije, Avstrije, Španije, policija, žandarmerija, ministrstvo za
veljevanja v državi, kjer se je zgodil Grčije, Italije, Luksemburga, Portugalske in Slovenije kot edine obrambo, zavod za gozdove, gozdni
namišljeni požar, in koordinacijo med nove članice v Evropski uniji. Scenarij vaje je predvideval, da je opazovalci in meteorološki zavod.
sodelujočimi državami. Posebni cen- v južni Franciji izbruhnilo več gozdnih požarov, ki jih lokalne sile Na vaji je sodelovalo več kot 650
ter v Bruslju, imenovan MIC, usmerja ne morejo obvladati, zato so se na prošnjo iz Bruslja v gašenje gasilcev z 200 vozili, 12 letali in 9
in koordinira mednarodno pomoč ob vključile enote iz držav članic Evropske unije. helikopterji. Prvi dan so vodstvenim
nesrečah. »Z vajo so želeli preveriti ekipam sodelujočih držav predstavili
odzivnost na prošnjo po pomoči, kako hitro in s kakšnimi silami ter sredstvi potek vaje in jim dali varnostna navodila, saj so na vaji poleg kopenskih sil
se bodo odzvale države. Namen vaje je bil tudi združiti izkušnje dosedanjih sodelovale še zračne sile. »Poudarek je bil predvsem na gašenju z letali in
požarov v sredozemskem delu in preveriti skupno delovanje kopenskih ter helikopterji ter na vključevanju v gašenje s kopenskimi silami. Preden več-
zračnih sil,« je pojasnil Štefan Majcen, vodja izpostave URSZR Postojna in ja transportna letala odvržejo veliko vode, je pomemben umik na varno v
gasilske avtomobile, zato je koordinacija med silami nujna. Drugi dan smo
opravili prvo fazo vaje. V gorovju Saint Victoria smo urili gašenje oziroma
preprečevanje prehoda požarov čez poti. Gasili smo z vodo in posebnimi
penili, ki preprečujejo gorenje tako, da se nalepijo na rastline. Naslednji dan

Štefan Majcen Matjaž Klarič Boštjan Triler

smo ponovili podobno vajo,« je dejal Majcen. Vsaka nacionalna ekipa je ime-
la francoskega spremljevalca, ki je bil častnik za zveze in vodnik ekip.
Za slovenske gasilce dragocene izkušnje
Lani je bilo v Sloveniji več kot 6000 požarov, od tega 2800 v naravi. Gorelo
je po vsej Sloveniji, ne le na obalno-kraškem območju, spreminja pa se tudi
klima, zato so možnosti za požare v notranjosti države večje. »Sodelovanje
Slovenije na mednarodni vaji je zelo pomembno zaradi vstopa naše drža-
ve v Evropsko unijo in medsebojne pomoči med članicami. Zaradi velikih
naravnih nesreč potrebujemo medsebojno pomoč, zato je zelo dobro, da
EU razvija mehanizem civilne zaščite. V praksi smo preverili našo usposo-
bljenost in pripravljenost za tako sodelovanje na mednarodni ravni, hkrati
pa smo lahko videli postopke dela, torej štabno vodenje, delo častnikov za
zveze ipd. Na vajo smo bili dobro pripravljeni, čeprav smo imeli le mesec dni
za priprave. Naše enote so pridobile strokovne informacije o mednarodnem
sodelovanju in neprecenljive izkušnje o vodenju in koordiniranju,« je pojasnil
Matjaž Klarič, poveljnik Gasilske zveze Slovenije in namestnik vodje gasilske
odprave v Franciji.
Gasilci, ki so sodelovali na vaji, so inštruktorji, ki usposabljajo kandidate za
gasilce, udeleženci pa so bili iz gasilskih zvez Postojna, Koper, Ajdovščina,
Sežana, Ilirska Bistrica in Krško, torej predvsem iz zahodne Slovenije, ker je
ta najbolj požarno ogrožena. Zanimanje za sodelovanje na vaji je bilo veli-
ko, vendar je bilo število udeležencev omejeno. Boštjan Triler je bil šest let
poklicni gasilec pri Gasilski zvezi Postojna, zdaj je zaposlen v Službi nujne
medicinske pomoči v Postojni. Njegova naloga na vaji v Franciji je bila po-
leg opravljanja nalog gasilca tudi prva pomoč oziroma zdravstvena oskrba
slovenske ekipe. »Zavedam se, da bo Slovenija v Evropski uniji sodelovala na
mednarodnih vajah, lahko celo pri pravi intervenciji, zato je pomembno, da
spoznamo opremo, delo in gasilce drugih držav. Scenarij vaje je predvideval
veliko aktivnosti. Francoski častnik za zveze je bil naš vodja in spremljevalec,
saj je od poveljstva vaje dobival informacije in nas usmerjal na sektorje, kjer
smo posredovali. Na vaji, na kateri sodeluje toliko ljudi, se pokažejo pred-
nosti in pomanjkljivosti. Pri točenju vode v gasilska vozila so nam pomagali
nemški gasilci, saj cevi nimajo takih spojk, kot jih imajo francoska vozila.
Tudi taktika gašenja požarov v naravnem okolju se med slovenskimi in fran-
coskimi gasilci nekoliko razlikuje, saj ti čakajo požar na nekem pasu. Pri nas
se poskušamo čim bolj približati požaru. Opazil sem tudi, da ima letalstvo pri
njih v primerjavi s Slovenijo bolj pomembno vlogo.«
Vajo končali s teoretično nadgradnjo
Vaja je imela tudi teoretični del, ki se ga je kot predstavnik Slovenije udeležil
In January, the 11th generation of candidates for professional firefigh-
ters started their training at the Protection and Rescue Research Centre
at Ig. The program comprises over 800 hours of training, one third is
focused on practical work, which was carried out in firefighter units
until last year. This year, however, the practical part is carried out at the
Institute for Firefighter and Rescue Service in Sežana. “The units have
different percentage of interventions. Some candidates have taken part
in interventions quite often, others were involved in preventive activities.
As part of their practical work, we have introduced into the program
specific trainings such as servicing of firefighter equipment, using
power saws and extinguishing fires in nature,” explained Firefighter
Training Adviser at the Protection and Rescue Research Centre, Gregor
Šebenik.
Z a š č i t a i n re š e v a n j e
svetovalec za usposabljanje gasilcev ICZR Gregor Šebenik, na vaji član
usmerjevalnega odbora. Na delavnici so nekateri predstavniki pojasnili
sisteme usposabljanja gasilcev za gašenje gozdnih požarov. »Portugalska
ima dober sistem, tako da bomo mogoče uporabili dele njihovega sistema
za izboljšavo našega. Konferenca je bila namenjena razpravi o izboljšavah
sistema usposabljanja, vendar konkretnih sklepov ni bilo, ker niso vsi pred-
stavniki podrobno predstavili nacionalnih sistemov izobraževanja. Eno-
te imajo po državah različno opremo, drugačne postopke in izkušnje, zato
želijo na ravni Evropske unije pripraviti smernice, ki bi za gašenje gozdnih
požarov veljale za vso EU,« je dejal Šebenik.
Udeleženci so bili z vajo zadovoljni. Štefan Majcen je dejal, da bi želel več iz-
vedeti o načinu koordinacije med neposrednimi in posrednimi udeleženci na
vaji. »Poleg tega menim, da bo treba v Evropi uvesti standarde, na primer pri
uporabi cevovodov, saj so nastavki za cevi po državah različni, zato bi lahko
bile težave pri oskrbi z vodo.« Poveljnik GZS Matjaž Klarič je dejal, da se je na
vaji pokazalo, da so oprema in kadri iz Slovenije v praksi zelo preizkušeni,
zaradi manjših terenskih vozil in posledično večje manevrske moči so bili
tudi primerno razporejeni in so se hitro premikali po terenu. »Preveriti sistem
vodenja na taki obsežni vaji je zahtevno, po drugi strani pa so enote svoje
delo opravile zelo dobro in naše sodelovanje je bilo poučno.«
Valerija Šket
Foto: udeleženci vaje
Slovenci in Hrvati
na vaji Nevarna snov
V Ormožu se bo 15. maja ob 10. uri pod geslom Skupaj smo učinkovi-
tejši začela slovensko-hrvaška vaja Nevarna snov. Na enodnevni vaji
bodo preizkusili in izpopolnili sistem meddržavnega obveščanja ob
nesrečah s čezmejnimi vplivi ter organiziranost in pripravljenost sil
ter sredstev zaščite, reševanja in pomoči za ukrepanje ob večjih ne-
srečah z nevarno snovjo na obmejnem območju Slovenije in Hrvaške.
Scenarij vaje predvideva, da se bo na križišču Kerenčičevega trga in
Vrazove ulice v Ormožu zgodila prometna nesreča tovorne cisterne s
prikolico, ki vozi plinsko olje, in avtomobilske cisterne, ki vozi klorovo-
dikovo kislino. Zaradi trka vozil bo iz prikolice začelo iztekati plinsko
olje, ki bo onesnažilo reko Dravo, iz avtomobilske cisterne pa bo izte-
kala kislina. Vlačilec, ki bo vozil plinsko olje, bo zagorel. Slovenija bo
Hrvaško prosila za pomoč sil ZRP.
S LO V E N S K A V O J S K A 2 5
 Računalniški program za
Z a š č i t a i n re š e v a n j e

usposabljanje gasilcev
Kot je povedal vodja komisije za nevarne enotam širšega pomena, ki posredu-
snovi pri Gasilski zvezi Slovenije Milan V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu pri jejo v nesrečah z nevarnimi snovmi,«
Dubravac, je to računalniški program Ljubljani je konec aprila potekalo dvodnevno delovno srečanje poudarja Milan Dubravac.
za usposabljanje gasilcev za posredo- mednarodne skupine strokovnjakov za nevarne snovi iz Dan- Skupina strokovnjakov je program pri-
vanje v nesrečah z nevarnimi snovmi, ske, Finske, Norveške, Švedske in Slovenije. To je bilo sklepno pravljala več kot leto dni, iz Slovenije
za tako imenovani hot fire training. »V srečanje ob koncu priprave računalniškega programa za je sodeloval profesor Aleš Jug. V sklep-
prvem delu je baza podatkov z različni- ukrepanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi. Program bo v nem delu se je uresničevanje projekta
mi dejstvi in fizikalnimi lastnostmi, torej jezikih vseh držav udeleženk, Slovenija pa je ena od solastnic začasno ustavilo, ker je ena od sode-
s tistim, kar mora povprečni gasilec ve- programa. lujočih držav zamujala. Na srečanju na
deti o nevarnih snoveh. V drugem delu Igu so se dogovorili, da bodo projekt na-
so taktični scenariji nesreč z nevarnimi daljevali in razširili biološko-kemični del.
snovmi. Program vodi uporabnika s tri- To bodo storili tudi z nekaterimi drugimi
dimenzionalnimi slikami skozi nesrečo temami in številnimi scenariji možnih
in gasilec se odloča za rešitve. Program nesreč. Slovenija bo sodelovala tudi
simulira tudi veter, upošteva čas, upo- pri pripravi naslednje različice tega pro-
rabnik lahko sliko obrača in ima tako grama, saj sta Gasilska zveza Slovenije
občutek, da hodi okoli mesta nesreče. in Uprava RS za zaščito in reševanje
Program gasilca ne nadzira, temveč zagotovili, da bosta prispevali denar. Po
ga ob vsaki napačni rešitvi opozori, da besedah Milana Dubravca so se na Igu
lahko umrejo drugi gasilci. Uporabniku dogovorili tudi, da bodo z istim računal-
tudi svetuje, naj poskusi drugo rešitev. niškim orodjem pripravili program za
Za skandinavske države je ta program posredovanje v požarih. Slovenija se je
narejen za osnovno usposabljanje ga- temu pridružila, čeprav bodo mogoče v
silcev, za naše razmere pa je to stopnja, prvi fazi dela finančne težave.
za katero si želimo, da bi jo obvladali vsi »Za projekt o nevarnih snoveh je na-
gasilci. Program je namenjen poklicnim menjeno zelo malo denarja,« je povedal
in prostovoljnim gasilcem, predvsem pa Jonsson in Dubravac med delom za računalnikom Milan Dubravac. »Do zdaj je Slovenija
prispevala približno 1,5 milijona tolar-
jev, v to vsoto je vštet tudi strošek za 300 zgoščenk. Seveda bi težko ovrednotili
V Budimpešti srečanje gasilskih šol znanje, ki smo ga tako dobili v Slovenijo. Pomembno je, da je naša država kljub
majhnemu vložku enakopravni lastnik tega programa.«
V Budimpešti na Madžarskem je od 15. do 17. aprila potekal Po besedah Stefana Jonssona so se na Švedskem odločili za pripravo tega
sestanek predstavnikov gasilskih šol desetih držav pristopnic k programa iz praktičnega razloga. »Naši gasilci potrebujejo izobrazbo o nevar-
Evropski uniji. Tema sestanka je bilo usposabljanje na področju nih snoveh. O požarih vemo veliko, pa tudi naši gasilci imajo osnovno znanje
gasilstva in varstva pred naravnimi nesrečami. o nevarnih snoveh, toda raven znanja moramo precej dvigniti. Na Švedskem
Iz Uprave RS za zaščito in reševanje sta se ga udeležila vodja Sektorja imamo gasilce za polovični čas. To so ljudje, ki delajo in živijo običajno življen-
za izobraževanje in usposabljanje Janez Petrovič ter vodja gasilskih je, v prostem času pa so na gasilskih postajah dežurni in so za to plačani.
programov ICZR Janez Hočevar. Kot je povedal Janez Petrovič, so se Med dežurstvom nimajo dovolj časa za izobraževanje in usposabljanje. Ta
od desetih pristopnic na Madžarskem zbrali predstavniki osmih držav, program jim bo omogočil, da se bodo izobraževali in usposabljali doma, na
manjkali so z Malte in Estonije. Srečanje je bilo namenjeno predvsem svojem računalniku. Drugi razlog, da smo se odločili za program, je dejstvo,
medsebojnemu spoznavanju in predstavitvi izobraževanja ter uspo- da na Švedskem nesreče z nevarnimi snovmi niso zelo pogoste. Če bi bile, bi
sabljanja v sistemih varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v se gasilci ob njih urili, kaj morajo narediti. Zato potrebujemo takšen program
posamezni državi. Zanimivo je, da vedno več šol, ki so se še nedavno za izobraževanje in usposabljanje. Sicer so pri nas najpogostejše nesreče z
razglašale za gasilske šole, to poimenovanje opušča in si dodaja bolj naftnimi derivati, torej s takimi snovmi kot v drugih državah. To se dogaja zato,
pomembne nazive, na primer Disaster Management Training Centre. ker jih najbolj pogosto vozijo po cestah, železnici in tudi po vodi ter zraku. Ne-
Hkrati postajajo ti centri izobraževalne ustanove, v katerih se usposab- sreče niso pogoste, toda obstaja nevarnost, da bodo velike in bodo prizadele
lja vse več pripadnikov drugih služb in organizacij, ki so del nacionalnih širše območje ter veliko ljudi. Zato moramo vedeti, kako posredovati v takšnih
sistemov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. nesrečah,« je poudaril Stefan Jonsson. Za sodelovanje pri projektu se zanimajo
tudi druge evropske države. (KuB)

26 S LO V E N S K A V O J S K A
 Dnevnik vojaka Igorja (1. del)

Iz vojaškega življenja
Ponedeljek, 19. april stlati še enkrat. Popoldne so ponovno
V Vojašnico Novo mesto sem prišel ob V tokratni številki objavljamo prvi del dnevnika vojaka Igorja sledila postrojitvena pravila, ob 17. uri
12. uri. Glede na to, da sem kot študent Miličiča, ki je na prostovoljnem služenju vojaškega roka v pa smo se poslovili od vojašnice.
obramboslovja in zgodovine že bil dva- Vojašnici Novo mesto. Zanimivim zgodbam, ki jih piše vojaško Sreda, 28. april
krat na vojaških taborih v okviru FDV življenje, smo dodali risbe karikaturista Gabrijela. Obiskal nas je vojaški kaplan in imel,
ter CVŠ, sem se v vojašnici počuti kot so nam govorili višji vodniki, zelo
precej domače. Ko so me spraševal zanimivo predavanje. Predstavil je
sem odgovoril, da bodo ti trije mesec svojo vlogo ramena za jokanje in nas
nekakšen lakmus papir moje sposo- pripravil za zaprisego. Najbolj zanimiv
bnosti za vojaško službo. Nekaj sem del predavanja se mi je zdelo nasprotje
spoznal na taborih, vendar nas tam med krščanskim naukom ne ubijaj in
niso obravnavali povsem kot vojake. vojaško realnostjo. Na vplivnost njego-
Verjamem pa, da bom zmogel napore
in bom imel na svoj »pravi« vojaški rok veliko vojakov udeležilo maše.
prav tako lepe spomine kot na tabora. Četrtek 29. april4
Prva preizkušnja vzdržljivosti je bila Naš prvi pohod z bojno opremo smo
kmalu, ko smo morali nositi vso voja- uspešno prestali. Hodili smo dve uri in
ško opremo čez ploščad vojašnice v naredili lep krog okoli vojašnice. Pred
tretje nadstropje. Vsi prostovoljci smo s kosilom je vodni podčastnik prvič pre-
pošteno namučili na zanimanje televi o in za vsako dejal, da ni v redu. Spomnil
ki so ob našem opotekanju zmajevali z glavami. Naša generacija sem se besed našega poveljnika oddelka, da za podčastnika nobena
prostovoljcev bo dokazala, da je sposobna, vsaj upam tako. Glede omarica ni dovolj urejena, le kdo bo izjema. Med vajo postrojitvenih pravil je
kolegov iz spalnice sem prepričan, da se bomo dobro razumeli. nad naš vod priletel majhen zelen hrošč. Kolegi za mano so se naenkrat začeli
Torek, 20. april hihitati, meni pa ni bilo jasno, zakaj. Šele čez nekaj časa se mi je posvetilo, da je
Začeli smo spoznavati postrojitvena pravila. Nekaj gibov sem si zapomnil, hrošček pristal na moji kapi in korakal z menoj. Popoldne smo premagali prvi
čeprav še vedno naredim kako napako, vsi pa smo ugotovili, da je včasih naj- sklop pehotnih ovir. Kot se za vsako bitko spodobi, tudi tu brez junaških ran,
težje tisto najbolj preprosto, torej leva in desna. Pri prvi teoretični uri nam je naš torej modric in bolečih gležnjev, ni šlo.
poveljnik učne skupine predstavil strukturo in način poveljevanja v Slovenski Petek, 30. april
vojski. Prosti čas sem porabil za ponoven pregled svoje opreme, ker nočem Prišel je naš slovesni dan prisege. Na veselje mnogih je bil temu podrejen čas
plačevati za izgubljen kos obleke. Na srečo je bilo vse v redu, zato sem zvečer jutranje telovadbe. S poveljnikom skupine in poveljniki oddelkov smo predelali
šel na svoj prvi sprehod zunaj vojašnice, in sicer do novomeškega BTC-ja. Na- vse vidike prisege, da ne bi bilo kaj narobe v usodnem trenutku. Po kosilu smo
zaj grede sem s ceste pobral žabo in potrdil poročnikovo trditev, da morajo tudi urejali prostore in sebe, saj so ob 14. uri začeli prihajati prvi svojci, ki se vse-
vojaki skrbeti za okolje. ga hudega vajeni niso mogli
Sreda, 21. april načuditi našim lepo zloženim
Namesto jutranje telovadbe smo imeli zdravniški pregled. Vsi razen ene punce posteljam in omaricam. Malo
smo fizično sposobni in lahko začnemo fizično urjenje. Večino dneva preživi- pred 15. uro smo imeli fo-
mo zunaj, kjer ponavljamo postrojitvena pravila. Popoldne je vodni podčastnik tografiranje, potem pa
določil mojega sostanovalca Vinka in mene za dvigovanje in spuščanje za- se je začela proslava.
stave. Moram priznati, da je to kar velika čast. Danes sem šel prvič v mesto v Zaradi strahu pred na-
uniformi s sovojakom Gorazdom, ki mi je razkazal Novo mesto. Ko sva hodila pakami smo bili vsi na
po ulicah, sva opazila, da se nekatera dekleta ozirajo za fanti v uniformah. Ne trnih. Čeprav je prav
smemo pa pretiravati s pijačo kot tisti štirje, ki so prišli okajeni v uniformah na- strah povzročil manjše
zaj v vojašnico in zato dobili opomin. napake, na katere nas
Petek, 23. april bodo gotovo opozorili,
Danes so se uresničile želje večine prostovoljcev, saj smo le dobili puške, mislim, da smo bili do-
kar so nekateri pričakovali že prvi dan. Dobili smo skoraj nove M70AB2 in po bri. Moram pa priznati,
poročnikovi predstavitvi razstavljanja in sestavljanja smo poskusili tudi sami. da sem prej mislil, da
Prav mi je prišlo moje vojaško predznanje, tako da sem lahko pomagal svojim je prisega preprosta
kolegom. Slaba stran konzerviranih pušk je njihova trdnost in za marsikoga je slovesnost, zdaj pa
bil prvi spominek na puško odrgnjena koža. Kolegi iz oddelka so bili malce ra- doživljam ta dan, ki
zočarani, ker sta drugi in tretji oddelek že zadolžila svoje orožje in opremo, torej se ga bom z veseljem
zaščitno masko ter lopatko, naš prvi oddelek pa še ne. Poveljnik oddelka ni bil spominjal, kot resnično
zadovoljen z našim postiljanjem postelj, zato smo jih morali pred kosilom po- slovesen za vse.
 Boji za severno mejo v letih 1918 in 1919
Narodna in deželna vlada v
prevratnem času
N a š e k o re n i n e
V spomin na generala Maistra (3. del)
državnosti, in še posebej, kar bi bilo
Ob 130. obletnici rojstva in 70. obletnici smrti generala Rudolfa nujno za vsaj kolikor toliko normalno
Maistra objavljamo tretji del prispevka o njegovem življenju,

Razmere na Slovenskem v pre- državno delovanje, ni bilo pripravlje-

vratnem času so v knjigi Momčila osebnosti ter dogodkih iz tistega časa, predvsem o bojih za nega. Povsem razumljivo, saj na pro-
Zečevića opisane dokaj objektivno: severno mejo. V drugem delu prispevka smo predstavili boje pad Avstrije nihče do njenega konca
»V Sloveniji je januarja in februarja Maistrih borcev na Koroškem, patriotizem slovenskih častnikov ni računal in se za nov položaj sploh
1919 vojaška in diplomatska bitka in poenotenje duha Slovencev med razpadanjem avstro-ogrske ni pripravljal. Povsem drugače, kot so
za severne meje pritegnila središče monarhije. Življenjsko pot generala Rudolfa Maistra smo pred- ravnali Čehi, edini, ki so se pod daljno-
pozornosti narodne in deželne vlade. stavili v prvem delu prispevka. vidnim Masarykom že od začetka voj-
Vendar zaradi počasnega in neod- ne odločili za odhod iz Avstrije.«4
ločnega delovanja, nerealističnega in nerodnega načrtovanja
akcij in nezadovoljivega sodelovanja z vlado v Beogradu v Konec politično neodvisnega vladanja
boju za meje ni bilo uspehov - zlasti na Koroškem. Ljub- Glede precej politično neodvisnega vladanja moramo
ljanska vlada je skoraj vse neposredne zadeve glede biti pozorni predvsem na ukrepe Narodne vlade SHS v
meja na terenu, torej v praksi, poskušala voditi samo- Ljubljani, ki je opravljala vladne posle od 1. novembra
stojno in se pri tem zapletala tudi v nesoglasje z znanim 1918 do 24. januarja 1919. Takrat je dr. Janko Brejc
slovenskim generalom Rudolfom Maistrom. V koreninah na 51. vladni seji navzoče seznanil, da je »njegovo
prvih neuspehov na Koroškem in Štajerskem je tlelo tudi Visočanstvo prestolonaslednik regent Aleksander z
strankarsko nasprotje, ki se je izražalo v bolj ali manj pri- ukazom odvezal dosedanjega predsednika Narodne
kriti obliki medsebojnih obtožb. Klerikalni tisk pa tudi listi vlade za Slovenijo Josipa Pogačnika njegove dolžnosti«
drugih strank januarja in februarja niso posvečali mejam in da ga je imenovalo za predsednika nove Deželne vlade
večje pozornosti1, tako da politični in vojaški dogodki v zvezi za Slovenijo v Ljubljani.5 Deželna vlada je bila strogo podre-
s slovenskimi mejami niso imeli skoraj nobenega vpliva na rav- jena Beogradu in je imela zelo omejena pooblastila. Ni bila niti
nanje delegacije v Parizu.«2 senca Narodne vlade SHS v Ljubljani, saj ni imela več pristojnosti
Prevratno obdobje je bilo za Slovence huda preizkušnja, saj so v nekdanji na obrambnem področju.
avstro-ogrski monarhiji celo narodi z daljšo državotvorno tradicijo iskali svoj Obe vladi, različni po pristojnostih, sta delovali, da bi zaščitili interese Sloven-
prostor. V mojem prispevku o Narodni vladi SHS v Ljubljani in o deželnih cev.6 Maistrovi borci so s svojo bojno dejavnostjo od Radgone do Velikovca
vladah veliko avtorjev govori precej kritično. Mogoče ni povsem upravičeno, storili za slovenstvo mnogo več, kot sta si želeli ali zmogli Narodna in po-
da bi brez pomisleka sprejeli vse kritike.3 Celo France Bučar je bil morda pre- zneje Deželna vlada. Borci za severno mejo so spoznali, da bo Slovencem
več zahteven do naših takratnih politikov, ki so v tistem zmedenem obdobju
vladali in upravljali le malo časa in v nemogočih političnih in vojaških Jugoslovanska
razmerah. V svoji poglobljeni analizi v knjigi Porušena harmoni- ofenziva na Koroškem
ja sveta je zapisal: »Vendar, prej je morala propasti Avstrija, od 28. maja do
kot pa je prišlo do slovenske miselne osvoboditve iz av- 6. junija 1919
strijske ujetosti /.../ Jugoslovanski narodni svet,
v katerem so bile povezane v Avstrijo
vključene jugoslovanske dežele
in ki je to območje 28.
oktobra 1918
razglasil za
samostojno
državo, je s
tem napravil
nekaj, česar
prej ni na-
črtoval in v
kar ga je pol-
ožaj potisnil
nekako sam po
sebi. Niso imeli kam. Za
samostojno državno življenje pa ni bil
usposobljen. Ničesar, kar je nujno kot atribut

28 S LO V E N S K A V O J S K A
pripadalo le tisto ozemlje, ki bo pravočasno pridobljeno z orožjem.7 Vladi
v prevratnem obdobju in pozneje sta upoštevali legalnost, previdnost in
sistematičnost, kar je bila odlika avstrijskega uradništva. Priznati pa je treba,
da je bilo to enkratno obdobje, saj so Slovenci predvsem v prelomnem letu
1918 dokazali, da so sposobni po svojih močeh usmerjati svojo državnost
oziroma konfederalnost v okviru Države SHS.8
Strateški duh generala Maistra
O generalu Rudolfu Maistru so Slovenci vse bolj prepričani, da je bil oseb-
nost, ki je poleg drugih zavednih Slovencev utrjevala slovensko zavest in ob-
čutek, do kje sežejo naše etnične meje. To dokazuje njegovo državotvornost,
ki je prehajala na njegove častnike, podčastnike in vojake. Dr. Anton Bebler
ga je v svojem prispevku z naslovom Rudolf Maister in vojaška osamosvoji-
tev Slovencev označil kot dobrega taktika in stratega: »V prelomnem obdobju
razpada dvojne monarhije je Rudolf Maister v novembru 1918 dosegel uspe-
he z odločnimi in izredno hrabrimi akcijami, v katerih so na najboljši način
prišle do izraza lastnosti, ki jih mora izpričati dober poveljnik – priprava in
izvedba presenečenja za nasprotno stran, osredotočenje na najbolj šibko
točko nasprotnika, hitrost, napadalnost ter maksimalno izrabljanje zmede
in nemotiviranosti v taboru nasprotnika. Užival je ugled in zaupanje svojih
podrejenih in je znal svoje vojake ustrezno okoliščinam motivirati. S tem
je navadni major črne vojske Rudolf Maister na briljanten način udejanjil
1
Vprašanju meja je bila premajhna pozornost namenjena zato, ker so se naši politiki zanašali
na pravičnost in razsodnost ameriškega predsednika Woodrowa Wilsona ter na Francijo in
Veliko Britanijo kot zmagoviti sili antante.
2
Dr. Momčilo Zečević, Slovenska ljudska stranka in jugoslovansko zedinjenje 1917–1921, Od
majniške deklaracije vidovdanske ustave, Založba Obzorja, Maribor 1977, str. 217–218.
3
Zelo oster kritik Narodne in Deželne vlade je bil tudi dr. Luka Siečnik v svojem delu Koroški
plebiscit 1920, Založba Obzorja, Maribor 1987.
4
France Bučar, Porušena harmonija sveta, Založba MIŠ, Dob pri Domžalah 2003, str. 109. V
besedilu je France Bučar spregledal, da se je Država SHS ustanovila 29. oktobra 1918 in ne
dan prej. Poleg tega kritizira Jugoslovanski narodni svet, verjetno misli na Narodno vijeće v
Zagrebu, ki je zelo malo odločalo o slovenskih zadevah. Po mojem mnenju je Narodna vlada
SHS v Ljubljani v kratkem obdobju storila veliko. Pogoj za ocenjevanje je poznavanje razmer in
vsaj proučitev sejnih zapisnikov Narodne vlade SHS v Ljubljani.
5
Glej zapisnik 51. seje Narodne vlade SHS v Ljubljani 24. januarja 1919. Zapisnik je objavljen v
knjigi Sejni zapisniki Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani in deželnih vlad za
Slovenijo 1918–1921. Izdal jo je Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani. Izšle so tri knjige v letih
1998, 1999 in 2002.
6
Glej knjigo Jurija Perovška Slovenska osamosvojitev v letu 1918, Modrijan, Ljubljana 1998.
Avtor nam v svojem delu podaja obsežna poglavja, ki se nanašajo na slovensko državnost v
Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov. Njegova knjiga je nepogrešljiva pri proučevanju pristojnosti
Narodne in Deželne vlade.
7
Delovanja Narodne in pozneje Deželne vlade ne smemo soditi preveč strogo. Če so pred-
vsem Narodni vladi očitali premajhno iniciativnost in celo oklevanje, je to zato, ker se je ta
vlada znašla v položaju, kateremu ne bi bila kos niti vlada države z dolgoletnim stažem. Kritike
glede Narodne vlade takrat in pozneje so bile predvsem iz slovenskega častništva, ki je bilo
mnogokrat upravičeno zaskrbljeno zaradi takratnih razmer. Poudariti je treba, da so predvsem
general Maister, major Lavrič in nadporočnik Malgaj zahtevali vojaško akcijo, s katero bi za-
sedli (osvobodili!) Celovec.
8
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov je bila ustanovljena 29. oktobra 1918 na ozemlju ne-
kdanje avstro-ogrske monarhije. Dan prej je bila ustanovljena Čehoslovaška republika. Država
SHS je obstajala do združitve s Kraljevino Srbijo. Sedež Države SHS je bil v Zagrebu. V tej državi
je imela Slovenija popolno samostojnost na vseh področjih. V Sloveniji je bila takrat združena
vrhovna oblast v Narodni vladi, ki je bila formalno podrejena Narodnemu vijeću, na čelu kate-
rega je bil dr. Anton Korošec. Država SHS se je združila 1. decembra 1918 s Kraljevino Srbijo
zaradi notranjih in zunanjih pritiskov, ne da bi se prej pogovorili o tem, kakšna naj bi bila nova
država, imenovana Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. V navedenem delu dr. Momčila
Zečevića Slovenska ljudska stranka in jugoslovansko zedinjenje je poudarjeno, da je bil Anton
Korošec v Ženevi v dneh, ko se je v Narodnem vijeću prebijal v ospredje član hrvaško-srbske
koalicije Svetozar Pribičević, ki je zagovarjal hitro združitev s Kraljevino Srbijo in centralizem.
Ta politik je zmanjševal vpliv Korošca in se vse bolj povezoval s srbskimi oblastnimi krogi v
Beogradu. Anton Korošec se je bolj zanimal za »veliko« politiko v Ženevi, zato je prišlo do zdru-
žitve med Državo SHS in Kraljevino Srbijo na tak način, ki ni bil ustrezen za nesrbske narode.
Neuspela ženevska pogajanja in drugi dejavniki so ustvarili monarhistično in centralistično
državo s pravoslavno dinastijo Karađorđevićev na čelu. Glej isto delo, str 161.
9
Dr. Anton Bebler, Rudolf Maister in vojaška osamosvojitev Slovencev, v: General Maister,
Zbornik referatov s simpozija, ki je bil v Mariboru novembra 2001, str. 32.
10
Glej delo Vladimirja Gradnika Primorski prostovoljci v boju za severno mejo 1918–1919,
Založba Lipa, Koper 1981.
klasična načela vojskovanja, ki jih je v svojem delu Vom Kriege definiral Carl
von Clausewitz. Čeprav je po končanih šestih razredih gimnazije končal od
vojaških šol le dveletno domobransko kadetnico (1892-1894), je Rudolf
Maister načela von Clausewitza v praksi bolje uporabil kot njegovi pred-
postavljeni – nemško–avstrijski generalštabni polkovniki in generali redne
vojske, ki so končali sicer bolj kvalitetne avstrijske vojaške šole, vključno z
najvišjimi akademijami.«9
N a š e k o re n i n e
General Maister in ideja zedinjene Slovenije
Poleg nevojaških ukrepov Narodne in pozneje Deželne vlade so bili v ospre-
dju predvsem boji za severno mejo tako na štajerskem kot koroškem delu. V
obeh predelih se je čutil močan vpliv generala Maistra, tudi v času, ko mu je
bilo ukazano, da naj se ne vpleta v koroške zadeve in naj bo le poveljnik šta-
jerskega obmejnega poveljstva. Na žalost sta Narodna in pozneje Deželna
vlada preveč zaupali v pravičnost zmagovalcev, zato sta podcenjevali boje
na obeh sektorjih severne meje. General Maister je leta 1919 hotel s svojim
vojaštvom celo v Prekmurje, seveda brez vednosti tistih, ki bi morali podpirati
njegov vojaški nastop.
Na Štajersko so prišli h generalu Maistru na pomoč celo Slovenci iz Primor-
ske in Notranjske, iz predelov, ki jih je zasedla italijanska vojska na podlagi
londonske pogodbe leta 1915.10 Slovenci so med prvo svetovno vojno spo-
znali, da so bili za dunajski dvor le »topovska hrana«, zato jih je ta velika voj-
na še bolj združevala, ko se je pojavilo vprašanje, kako zavarovati slovensko
etnično ozemlje na Štajerskem in Koroškem v letih 1918 in 1919. Iz dejstev, ki
govorijo o slovenskih ozemeljskih zahtevah v okviru bojev za meje, je razvid-
no, da se je general Maister zavedal ideje združene Slovenije iz leta 1848.
(Se nadaljuje)
Podpolkovnik Karlo Nanut
Center za vojaškozgodovinsko dejavnost
Risbe povzete po: Dr. Bruno Hartman:
Rudolf Maister - general in pesnik
V spomin
Jožetu Kocijanu
1951–2004
16. aprila letos nas je zapustil sodelavec Jože Kocijan, informatik
v Upravi za obrambo Kranj. K nam je prišel leta 1994 iz takratnega
310. učnega centra Slovenske vojske, kjer je tudi delal na področju
informatike.
Bil je spoštovan prijatelj in dober sodelavec. Svoje delo je opravljal
vestno in odgovorno, skrbel je za izboljšave sistema in računalniško
opismenjevanje sodelavcev. Željo po dopolnjevanju znanja je uresni-
čil ob delu s pridobitvijo visoke izobrazbe. Za svoje delo in zvestobo
Ministrstvu za obrambo je prejel tudi bronasto medaljo Slovenske
vojske.
Bil je vedno neposreden in odkritosrčen sogovornik. V kar je bil prepri-
čan, je tudi uresničil.
Za Jožetom je ostala množica neizgovorjenih besed in neizpolnjenih
dejanj. Od nas je odšel v bolezni, za katero pa smo skupaj z njim do
konca upali, da jo bo premagal.
Sodelavci Uprave za obrambo Kranj
S LO V E N S K A V O J S K A 2 9
 EU bo imela
v mirovnih misijah večjo vlogo
Znotraj skupne zunanje in varnostne
politike se hitro oblikuje tudi skupna
evropska varnostna in obrambna po-
litika. Evropska unija v sodelovanju z
Internet
//europa.eu.int/comm/external_
Razširjena Evropska unija šteje 25 držav in ima skoraj pol mili- relations/cfsp/intro/gac.htm lahko
jarde prebivalcev, v primerjavi z ZDA, ki jih imajo 285 milijonov. preberete več tudi o preprečevanju
Drugi steber Unije je skupna zunanja in varnostna politika. To sporov, civilnem kriznem upravljanju,
pomeni, da Svet Evropske unije na področju zunanje politike

Natom razvija posebne enote za hitro razoroževanju, hitrih reakcijskih silah

posredovanje, ki bi lahko učinkoviteje
posredovale v kriznih razmerah na
sosednjih in drugih območjih. Eno-
te bi lahko sodelovale v mirovnih in
drugih nevojaških nalogah ter tako
dopolnile obstoječe zmožnosti EU,
ki trenutno vključujejo policijske ope-
racije, nadzor meje in človekoljubno
pomoč civilnemu prebivalstvu. Več
o izhodiščih, izvajanju in odločanju
lahko preberete na strani slovenske-
ga zunanjega ministrstva na http:
www.gov.si/mzz. Tudi na spletnih
straneh institucij Evropske unije so
predstavljeni razlogi za razvoj skupne
zunanje in varnostne politike, ki ima
sprejema skupna stališča, ki se nanašajo na različna vsebinska itn. Na podstraneh Zahodne Evropske
področja, in sicer od neširjenja jedrskega orožja do boja proti unije, ki je zdaj integralni del EU, http:
terorizmu, ter na različna območja od Balkana do Vzhodnega //www.assemblee-ueo.org najdete
Timorja. Ko so skupna stališča sprejeta, jih morajo države člani- članke, objavljene v evropskih javnih
ce, torej tudi Slovenija, dosledno spoštovati. občilih, na primer Evropejci se morajo
dogovoriti o uporabi vojaške sile in
Novo obdobje evropske obrambne
politike. Kako uresničevati skupno
zunanjo in varnostno politiko v
razširjeni petindvajseterici, pa si
lahko ogledate na straneh trenutno
predsedujoče države EU Irske na
http://www.europeanmovement.ie/
am_cfsp.htm.
V začetku leta 2003 je Svet EU v
okviru nastajajoče skupne obrambne

temelje v Pogodbi o Evropski uniji
oziroma v Maastrichtski pogodbi iz
leta 1993. Na spletnem naslovu http:
Vabilo na memorialni tek
Foto: Y.
politike odobril prevzem vodenja poli-
cijske misije v Bosni in Hercegovini.
EU je v začetku leta 2003 prevzela vodenje policijske misije v BiH. Glavni cilj misije je pomoč pri raz-
voju policijskih sil v BiH, na njej pa
sodeluje 500 policistov iz 30 držav. Mandat bodo končali konec decembra
2005, več pa lahko izveste, če oddeskate na stran http://ue.eu.int/eupm. O
misiji piše tudi visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko

Boštjana Kekca
12. memorialni tek Boštjana Kekca. Trasa 14,8 kilometra dolgega teka
bo potekala ob strelišča Mačkovec, čez Lancovo ob Savi Bohinjki do
strelišča Mačkovec. Tekmovanje bo organizirano v ekipni konkurenci,
pri čemer se upoštevajo rezultati treh najboljših tekmovalcev iz eno-
te ne glede na starost, in v posamični konkurenci. Tekmovalci bodo
razdeljeni v dve starostni kategoriji, in sicer do 35 let ter nad 35 let, v
konkurenci moški in ženske. Na progi je vzpon s 145 metri nadmorske
višine.
Start teka bo ob 9. uri na strelišču Mačkovec, zbor tekmovalcev pa bo
ob 8.30. Pravico do nastopa na tekmovanju imajo pripadniki stalne
sestave Slovenske vojske, vojaki na prostovoljnem služenju vojaškega
roka in pripadniki pogodbene rezerve. Prijave za tekmovanje pošljite
najpozneje do petka, 21. maja, na naslov: 132. gorski bataljon Bohinj-
ska Bela, 4263 Bohinjska Bela, ali po faksu: 04/572 00 40. V prijavi
morajo biti navedeni ime in priimek udeleženca, letnica rojstva ter naziv
enote in kraja, iz katerega prihaja. Dodatne informacije dobite na tele-
fonski številki: 04/572 00 31, int. 206 pri Borisu Baleku.
Javier Solana na spletni strani http://www.eupm.org. Evropska unija se pri-
pravlja, da bo do konca leta 2004 prevzela misijo Sforja v BiH.
Na straneh http://www.stimson.org nestrankarskega in neprofitnega
centra Henry L. Stimson, kjer se ukvarjajo z raziskavami in analizo med-
narodnega miru in varnosti, lahko na podstraneh najdete analizo o pri-
spevku Evropske unije k mirovnim operacijam. Avtorica in raziskovalka
Caroline Earle analizira vojaške ter civilne zmogljivosti Evropske unije,
razpravlja o evropskih enotah za hitro posredovanje in o prihodnosti so-
delovanja EU na mirovnih misijah. Univerza iz Osla je na straneh http:
//www.arena.uio.no/publications/wp98_18.htm objavila raziskavo
avtorice Helen Sjursen o posledicah širitve na skupno zunanjo in varnostno
politiko. Tudi Center za evropske študije Helsinki je objavil podobno študijo,
ki jo najdete na http://www.valt.helsinki.fi/staff/tpaossa/security.htm.
Ameriško mnenje o evropski zunanji in varnostni politiki lahko poiščite na
http://www.watsoninstitute.org/bjwa/archive/9.2/EU/Schnabel.pdf. Nova
članica EU Češka o svojih pogledih na skupno zunanjo in varnostno politiko
piše na spletni podstrani naslova http://www.europeum.org. Če želite izve-
deti več o sodelovanju Nata in Evropske unije pri preprečevanju in reševanju
kriz ter oboroženih spopadov v Evropi in drugod, lahko pobrskate na http:
//www.nato.int/issues/nato-eu/index.html.
Valerija Šket

30 S LO V E N S K A V O J S K A
 Razvedrilo

Reševalcem nagradne križanke Ime: .......................................... Priimek: ..........................................

Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: VSE ZA OBRAMBO. Naslov: .................................................................. Pošta: ...............
Nagrade prejmejo: Sabina Korošec, Ljubljanska 4 k, 1290 Grosuplje, Anja Marjanovič, Vojkovo nabrežje
Rešitev gesla: .....................................................................................
27, 6000 Koper, in Mitja Grum, Škapinova 12, 3000 Celje.
Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do petka, 21. maja 2004, na na- ................................................................................................................
slov: Uredništvo Slovenske vojske, Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana.

S LO V E N S K A V O J S K A 31
 S startom izpred hotela Lendavske toplice se je v četrtek, 22. aprila, začel tek pripad-

nikov Slovenske vojske proti Evropi. Slovenskemu ultramaratoncu Dušanu Mravljetu se

je na 551 kilometrov dolgi progi od Lendave do Nove Gorice po etapah pridružilo tudi

sedem rekreativnih tekačev, pripadnikov SV. S tekom po Sloveniji so simbolično izbrisali

mejo, ki je našo državo ločevala od Evropske unije. 30. aprila so maratonci, zadnjih pet

kilometrov je z njimi pretekel tudi predstavnik delegacije evropske komisije v Sloveniji

Edwan Fouere, pritekli na cilj v Novo Gorico. Tam je bila tudi državna proslava ob vstopu

Slovenije v Evropsko unijo, ki so se je udeležili najvišji predstavniki Slovenije in Evropske

unije, med njimi tudi predsednik evropske komisije Romano Prodi.

Foto: Bruno Toič

Slovenska vojska
na teku v Evropo