Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo RS

SLOVENSKA
VOJSKA

Sodobna vojska
v Gornji Radgoni
Cougar gasil na Krasu
Obramba pred RKB-sredstvi
Med varnostjo in svobodo
 V Afganistan odšla druga
skupina slovenskih vojakov
V Afganistan je odšla enota 20 pripad- nija bo povečala tudi svojo navzočnost
Minister za obrambo dr. Anton Grizold in načelnik GŠSV general-
S p re m l j a m o

nikov 1. brigade SV, ki bo na območju na Kosovu, kjer bo v mirovno operacijo

odgovornosti sil ISAF opravljala pred- major Ladislav Lipič sta se v četrtek, 12. avgusta, v Vojašnici Kforja napotila vod vojaške policije in
vsem izvidniške naloge v okolici Kabu- Franca Rozmana Staneta v Mostah poslovila od drugega kon- zagotovila možnost delovanja teh enot
la in skrbela za zagotavljanje podpore tingenta pripadnikov SV, ki je v nedeljo, 15. avgusta, odpotoval na celotnem balkanskem operativnem
delovanja slovenskega kontingenta. na šestmesečno nalogo v sestavo mednarodnih mirovnih sil območju. Nadaljevalo se bo tudi so-
Vodja kontingenta je major Igor Košič, ISAF v Afganistan. »Zavedamo se, da je vaše delo v tujini zelo delovanje SV v silah Sforja v BiH, kjer
ki bo deloval v poveljstvu sil ISAF. »V zahtevno in tudi nevarno. Na misijo odhajate dobro opremljeni, bo povečala svoj prispevek v okviru pri-
primerjavi s prvim kontingentom so v usposobljeni, izurjeni in kot uigran vojaški kolektiv,« je v pogo- hodnje mirovne operacije EU. Slovenija
izvidniški enoti večinoma novi pripad- voru z vojaki zagotovil obrambni minister. Ob tej priložnosti je bo v začetku prihodnjega leta v sestavo
niki enote za specialno delovanje, ki so na tiskovni konferenci na MO predstavil pomen sodelovanja Slo- Natovih reakcijskih sil napotila vod za
skupaj že skoraj dve leti in so učinkovi- venije v tej in drugih mednarodnih operacijah v podporo miru ter RKBO, ki bo v stalni pripravljenosti za
ta delovna skupina visoko motiviranih zavrnil očitke opozicije iz interpelacije proti vladi, ki se nanašajo napotitev v vojaško operacijo, lahko
in vrhunsko usposobljenih pripadnikov na obrambni resor. tudi visoke intenzivnosti, v nekaj dneh
SV,« je pojasnil dr. Grizold. Del enote po odločitvi Severnoatlantskega sveta.
je že opravil predhodno izvidovanje v Skupaj bo tako v prvi polovici leta 2005
Afganistanu, tako da je enota dobro v operacijah delovalo več kot 300 pri-
seznanjena z aktualnimi nalogami in padnikov SV, kar pomeni povečanje za
stanjem na območju odgovornosti. tretjino v primerjavi z začetkom letoš-
S pridobljenimi izkušnjami iz prvega njega leta, ko je v operacijah sodelova-
kontingenta so izboljšali in dopol- lo hkrati približno 200 pripadnikov SV.
nili tudi opremo pripadnikov SV za »Številčno to morda ni veliko, vendar je
varnejše ter bolj uspešno opravljanje po nekaterih Natovih podatkih Slovenija
nalog. Vojaki so dobro pripravljeni na med 26 članicami Nata na tretjem me-
odgovorno nalogo, ki jih čaka v precej stu po vojaškem prispevku na Balkanu
zahtevnem obdobju, saj v Afganistanu glede na velikost vojske in na četrtem
po desetih leti vojn in vojaških spopa- mestu glede na število prebivalstva,« je
dov potekajo priprave na prve demo- dodal minister.
kratične volitve. Napotitev novega kontingenta je po ministrovih besedah le del Slovenija je skupaj z drugimi članicami na junijskem vrhu Nata v Istanbulu
aktivnejše slovenske obrambne politike. Vlada je nedavno sprejela odločitev o potrdila cilje zavezništva do leta 2009, da bo imela do konca leta 2006 za
nadaljnjem sodelovanju SV v mednarodnih mirovnih operacijah, na podlagi delovanje v Natovih operacijah pripravljen motorizirani bataljon za enkratno
česar bo Slovenija povečala obseg sil v Afganistanu na do 30 pripadnikov v operacijo, ki bo leta 2009 prerasel v bataljonsko bojno skupino. Poleg tega
okviru poveljstva, mednarodne brigade, regionalnih skupin za obnovo ter sa- bo SV do tega leta imela za operacije zavezništva pripravljen tudi bataljon za
nitetne enote, ponudila pa bo tudi inštruktorje za usposabljanje afganistanske RKBO in še nekaj manjših enot, tako da bo za delovanje v operacijah zavezni-
vojske. Na šestmesečno misijo sta 5. septembra odšla dodatno usposobljena štva pripravljenih približno 2000 pripadnikov ali 23 odstotkov aktivne sestave.
gasilca, ki bosta naloge opravljala na mednarodnem letališču v Kabulu. Slove- Ta številka se bo leta 2015 povečala na 40 odstotkov.
Dr. Grizold je zavrnil tudi glavne očitke na navedbe v interpelaciji, ki jo je na delo
vlade vložila Koalicija Slovenija, da Slovenija ni sposobna dovolj prispevati h ko-
On Sunday, 15th August, the second SAF contingent departed on a six- lektivni obrambi zavezništva in da vladna koalicija za krepitev ciljev nacionalne
month assignment to participate in the international peace forces ISAF varnosti premalo izkorišča možnosti članstva v Natu in EU. Minister je v odgovoru
in Afghanistan. 20 servicemembers, mostly from the 1st SAF Brigade, na navedbo o prevelikem administrativnem aparatu, ki porablja denar, nujen
under the leadership of Major Igor Košič, will be carrying out reconna- za preoblikovanje SV, poudaril, da obrambna administracija obsega po Natovi
issance assignments in the surroundings of Kabul, staff assignments definiciji manj kot četrtino vseh zaposlenih v obrambnem sistemu. Za svoje delo
in the peace forces command and acting as support of the Slovenian porabi 22 odstotkov denarja, namenjenega za obrambne izdatke, ali 22 milijard
contingent. The servicemembers are well-trained and equipped, ready tolarjev, kar ne pomeni odstopanja od večine držav v zavezništvu. Minister je
to take over their responsibilities during this trying period, since after ten bil kritičen tudi do navedbe opozicije, da je bil denar za obrambo večinoma
years of war and armed conflicts, Afghanistan is intensely preparing to porabljen neracionalno in da se vlada ni sposobna ustrezno odzvati ob kriznih
carry out the first democratic election. razmerah in kompleksnih asimetričnih grožnjah. Marko Pišlar
Foto: Bruno Toič

2 S LO V E N S K A V O J S K A
 »Svet se spreminja in mi z njim. Nevarnosti so takšne, da si
varnosti ne moremo več zagotavljati sami in zgolj na mejah
nacionalnih držav,« je pred časom dejal mag. Kremljak. Pove-
zovanje in sodelovanje sta porok uspešnosti, zato so tokratni
vojaški sejem, ki bo v Gornji Radgoni med 23. in 26. septem-
brom, pripravili pod geslom Močnejši za mir. Na prireditvi
Fotografija je bila posneta
na prireditvi ob 110. obletnici bo letos več domačih in tujih proizvajalcev vojaške opreme
delovanja PGD Sežana. ter orožja in pripadnikov tujih oboroženih sil kot lani. Enote
SPREMLJAMO 2 Slovenske vojske bodo pripravile številne tematske prikaze in
V Afganistan odšla druga skupina slovenskih vojakov predstavile opremo vojakov za opravljanje posebnih nalog.
Kanadski načelnik GŠ prvič obiskal Slovenijo 6 Tudi zmogljivosti Civilne zaščite, gasilcev, reševalne in zdrav-

Vsebina
Minister dr. Grizold je prejel lipov list
Nekdanji poveljnik ISAF o izkušnjah 7 stvene službe bodo na sejmu, ki bo imel z okroglimi mizami,
Vlada za odpravo posledic toče in neurja kot je Oborožene sile in boj proti terorizmu, tudi poglobljene
Vojaška ladja na ogled 8 strokovne vsebine. Še vedno pa ostaja najpomembnejša na-
Kronika 9
loga sejma, da bi poklicno vojsko približali civilni družbi.
INTERVJU 4 Na sejmu se bo predstavil tudi 18. bataljon RKBO z vodom
Sejem Sodobna vojska letos še bogatejši za dekontaminacijo, ki bo januarja 2005 za šest mesecev
IZ VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA 10 vključen v sestavo Natovih reakcijskih sil. Enota, ki smo jo
V 18. bataljonu RKBO dobili novo opremo obiskali med prevzemom nove opreme, bo svoje delovanje,
V vojaškem šolstvu uvajajo selekcijo 16 izurjenost in opremo prikazala tudi na jutrišnjem dnevu od-
Garda odprta za poklicne vojake 18
O vojaških enotah na Vrhniki ob ukinitvi 52. BR 20 prtih vrat kranjske vojašnice. Njeni pripadniki v programih
usposabljanja občasno sodelujejo tudi z ekološkim laborato-
ZAŠČITA IN REŠEVANJE 12 rijem z mobilno enoto, ki kot specialna enota Civilne zaščite
ELME naj bi septembra dobil novo vozilo
na Institutu Jožef Stefan deluje pri hitrem odkrivanju nevarnih
V Sežani prvič prikazali gašenje s cougarji 14
RKB-snovi in strokovnem svetovanju pri odpravljanju posle-
ŠPORT V VOJSKI 21 dic onesnaženja okolja. Da je pri večjih nesrečah in požarih v
Olimpijska bronasta kolajna za športnico SV naravi nujno sodelovanje ter usklajeno delovanje vseh služb,
Padalcem SV na svetovnem vojaškem prvenstvu tri kolajne 23
se zavedajo tudi župani občin zahodne Slovenije, ki so pod-
STROKOVNE TEME 24 pisali dogovor o medsebojni pomoči. Pri gašenju požarov
O iskanju ravnovesja med varnostjo in svoboščinami (1. del) na Krasu sodelujejo tudi cougarji, eden od projektov MO, s
Koncentracija in privatizacija v obrambni industriji (1. del) 26
katerimi se Slovenska vojska vse bolj povezuje s civilnimi
IZ TISKA 28 strukturami. O pojmovanju varnosti in iskanju njenega ravno-
Veteran z novima vsebino in obliko vesja s svoboščinami pa ob spominu na newyorški svetovni
Tudi mladi imajo časopis o varnosti 29
trgovinski center in ob nedavnih tragičnih dogodkih v Severni
VAŠE PISMO 30 Osetiji razmišlja prof. dr. Rudi Rizman. Povsem drugačno raz-
O najboljšem vseh mogočih svetov položenje so z nami delili vrhunski športniki Slovenske vojske,
s katerimi smo se po nedavnih olimpijskih igrah v Atenah po-
RAZVEDRILO 31
Križanka govarjali ob sprejemu pri obrambnem ministru. Judoistka Ur-
ška Žolnir je, kot je srečna dejala, z osvojeno bronasto kolajno
PRILOGA presenetila samo sebe.
Sodobna vojska
Meta Grmek

Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 24. septembra 2004. Nenaročenega gradiva ne vračamo.

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo

Naslov uredništva: Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana, telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70, elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si,
http://www.mors.si. Številko uredila: Meta Grmek, novinarja: Marko Pišlar, Valerija Šket, fotograf: Bruno Toič, prevodi: Mateja Perpar, tajnica uredništva:
Milena Topolovec, priprava in tisk: Schwarz, d. o. o., naklada: 10.500 izvodov. Prilogo Sodobna vojska sta pripravila MO in Pomurski sejem, d. d., fotograf:
Bruno Toič, lektoriranje: Irena Grahek Arnejčič.
Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena številka.
Novinarski prispevki, objavljeni v reviji, niso uradno stališče Ministrstva za obrambo.

S LO V E N S K A V O J S K A 3
 Sejem Sodobna vojska
letos še bogatejši
MO je letos že drugič soorganizator obliki okroglih miz, predavanj, nasto-
sejma Sodobna vojska. Kakšen je Na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni bo od 23. pov vojaškega orkestra, organiziranih
glavni namen letošnjega sejma? do 26. septembra pod geslom Močnejši za mir že drugič družabnih srečanj, športnih aktivnosti
Z lanskim sejmom, ki ni bil namenjen potekal mednarodni vojaški sejem znanja, tehnike in sredstev in predstavitve vojaške kulinarike.
le poslovnemu svetu, temveč tudi širši za obrambo Sodobna vojska 2004, ki ga organizirata MO in
Inter vju

domači in tuji javnosti, smo želeli po- Pomurski sejem. Kot je povedal generalni direktor Direktorata za Katere novosti v sejemski ponudbi
klicno vojsko približati civilni družbi. logistiko MO in predsednik sveta za organizacijo in izvedbo sej- pripravljate?
Z letošnjim sejmom to zamisel na- ma vojaške opreme Sodobna vojska 2004 mag. Zvonko Krem- Letošnje novosti so prikaz zmogljivosti
daljujemo. S prireditvijo želimo SV in ljak, ki ima tudi funkcijo nacionalnega direktorja za oborožitev, delovanja bojnih sredstev na poligonu,
tudi vojske sosednjih držav približati se sejemska prireditev razlikuje od podobnih vojaških sejmov in sicer vaje s helikopterjem bell 412
ljudem, saj lahko obiskovalci na sej- oborožitve v tujini. Ni namreč namenjena le poslovnemu svetu, v reševanju v gorah, gašenja požara
mu vidijo, kako so posamezne enote temveč se z njo utrjuje povezanost SV s civilno družbo in krepijo in spuščanja pripadnikov specialne
opremljene, izurjene ter usposobljene. vezi med oboroženimi silami sosednjih držav. Sejem ponuja tudi enote iz helikopterja, prikaz vožnje s
Tako lahko spoznajo stroko, ki nam za- priložnosti za neposredno izmenjavo informacij in izkušenj ter tankom, valukom ter hummerjem čez
gotavlja vojaško obrambo in varnost. strokovne, družabne, športne in kulturne dejavnosti. Mag. Krem- naravne ovire in tankovski rov, posta-
Povezovanje in sodelovanje sta porok ljak napoveduje, da bo letošnji sejem tako v razstavnem kot tudi vitev lansirnega mostu eurobridge ter
uspešnosti, zato tudi geslo sejma Moč- v komercialnem delu bolj obsežen. prikaz vožnje čezenj, dekontaminacije
nejši za mir. S sejmom poglabljamo vozil in ljudi v terenskih pogojih, spre-
vezi z oboroženimi silami sosednjih držav in spodbujamo povezovanje doma- tnostne vožnje z motornimi kolesi in uporabe službenih psov. Novost sejma je
čih in tujih proizvajalcev ter dobaviteljev vojaške opreme in zaščitnih sredstev. tudi predstavitev dela enot Civilne zaščite in gašenje požara, delo reševalne in
Tudi letos smo na sejem povabili predstavnike vojsk Avstrije Italije Madžarske zdravstvene službe ter vrhunskih športnikov ki so zaposleni na MO
terji cougar AS-532AL, bell 206 in bell 412 z oborožitvijo. Prikazali bomo uspo-
sabljanje poklicnih vojakov v Centru vojaških šol in Centru za usposabljanje
ter organiziranost in opremljenost vojaške zdravstvene službe in mobilnega
laboratorija OVMI.
Sejem je tudi odlična poslovna priložnost za proizvajalce vojaške opreme in
oborožitve. Kakšno zanimanje za udeležbo so doslej pokazala slovenska in
tuja podjetja?
Čeprav Sodobna vojska ni predvsem komercialna sejemska prireditev, bo v
primerjavi z lanskim sejmom letos na njem sodelovalo več domačih in tujih
proizvajalcev vojaške opreme ter orožja. Do zdaj je udeležbo na sejmu potrdilo
45 slovenskih proizvajalcev vojaške opreme in oborožitve, med katerimi so
tudi vsa vodilna podjetja na tem področju, ter 12 tujih proizvajalcev. Sejem je
tudi odlična poslovna priložnost za tuje in domače gospodarske družbe, da se
predstavijo širši strokovni javnosti in navežejo nove poslovne stike.
Katera slovenska podjetja se bodo predstavila na sejmu?
Udeležbo na sejmu so že potrdili skupina Viator&Vektor in znotraj nje ST Ravne
ter TVM Maribor, AC Intercar, Fotona, Arex, Iskra Transmission, Veplas, Planika,
Alpina, Mura, Unior, Rotis, Tosama, Vilpo, Panna, Rotis, Coal, Aviotech, Dat
Con, Beti, Ancelj, Duol, Kopteks in številni drugi domači proizvajalci vojaške
opreme.
Kateri tuji proizvajalci so že napovedali udeležbo?
Letos se bodo samostojno ali v okviru predstavnikov v Sloveniji predstavile tuje
firme Steyer, Deimler Chrysler, Elbit, FN Browning, Glock, BAE Systems, Hac-
kler&Koch, Systematic, O`Gara Hass&Eisenhardt, Login Krete, Rheinmetall in
Teleplan.
Bogato sejemsko dogajanje boste dopolnili s strokovnimi posveti z vojaško
in obramboslovno tematiko. Kakšne bodo njihove vsebine in kdo bo na njih
sodeloval?
Obsežno sejemsko dogajanje bomo dopolnili z okroglo mizo z naslovom Obo-
rožene sile in boj proti terorizmu, ki jo organizira Fakulteta za družbene vede,
ter okroglo mizo Vojska in poslovne priložnosti, ki jo organizira Direktorat za
logistiko MO. Na sejmu bomo predstavili prvo vojaško alpinistično odpravo Pa-
tagonija 2005. Na okrogli mizi Oborožene sile in boj proti terorizmu bodo znan-
stveniki in strokovnjaki poskušali odgovoriti na aktualna vprašanja o boju proti
terorizmu in o vlogi oboroženih sil v njem. Pri tem bodo upoštevali razliko med
konvencionalnim sodelovanjem oboroženih sil v protiteroristični dejavnosti, ki
vključuje razmeroma majhne specialne vojaške enote, in vojno proti terorizmu,
ki množično uporablja konvencionalno vojaško silo. Sodelovali bodo priznani
domači strokovnjaki in strokovnjaki iz Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške.
Na drugi okrogli mizi Vojska in poslovne priložnosti bomo predstavili poslovne
priložnosti, ki se podjetjem, ki izdelujejo in tržijo vojaško opremo, orožje ter za-
ščitna sredstva, ponujajo ob vstopu v EU in Nato. Predstavniki MO bodo govorili
o obsegu in vrstah nabav vojaške opreme ter orožja v zadnjih letih, pa tudi o
načrtih nabav, predstavniki Ministrstva za gospodarstvo pa o vključevanju v
mednarodne projekte Nata in o mednarodnih razpisih. Predstavniki tujih in
slovenskih podjetij bodo predstavili svoje izkušnje pri poslovanju z vojsko.
Na predstavitvi prve vojaške alpinistične odprave Patagonija 2005 bodo
obiskovalci lahko izvedeli, kam se naši vojaški alpinisti odpravljajo in kako se
pripravljajo na pot. Predvidoma 15-članska skupina vojakov stalne sestave in
pogodbene rezerve SV se bo v argentinske gore odpravila prihodnje leto.
Sejemsko prireditev boste izkoristili tudi za promocijo vojaškega poklica in
možnosti za zaposlitev v SV. Kakšne aktivnosti pripravljate?
Promocija vojaškega poklica je eden od pomembnejših ciljev organizacije
sejma Sodobna vojska. Podobno kot lani bomo tudi letošnji sejem izkoristili
za promocijo vojaškega poklica in pridobivanje novega kadra. Predstavniki
oddelka za pridobivanje kadra, ki deluje znotraj GŠSV, bodo mladim, ki jih
zanima delo v vojski, predstavili možnosti zaposlitve v SV. Na voljo jim bodo
podrobnejše informacije o vojaškem poklicu, pogojih in postopku zaposlitve
za poklicne vojake, prostovoljce ter pogodbene rezerviste.
Predstavili boste tudi zmogljivosti enot Civilne zaščite. Ali to kaže na morebit-
no združitev sejma Sodobna vojska s sejmom sredstev za zaščito, reševanje
in pomoč Zaščita - Protection, ki ga je MO doslej organiziralo ločeno?
Predstavitev zmogljivosti Civilne zaščite, gasilcev, reševalne in zdravstvene
službe pomeni dopolnitev sejemske ponudbe v določenem delu, ki je zaradi
Inter vju
vse pogostejših naravnih in drugih nesreč še posebej aktualen. Glede na po-
sebnosti Slovenske vojske in Civilne zaščite menim, da se bosta potreba in
smiselnost združevanja obeh sejmov pokazali čez čas.
Katere zanimivosti še pripravljate?
Poleg prej omenjenih pripravljamo vodeno razstavo o generalu Rudolfu
Maistru v organizaciji Centra za vojaškozgodovinsko dejavnost, predstavitev
bojnih in novih službenih uniform ter uniform za slovesne priložnosti. Ob uni-
formah bodo predstavljeni tudi čini in oznake v SV. Vstop na sejmišče bo tudi
tokrat brezplačen. Kot zanimivost lahko omenim, da bodo na sejmu organizi-
rana tekmovanja v vojaških veščinah in streljanju na trenažerjih. Iz vojaškega
kotla bo zadišalo po nekaterih značilnih vojaških jedeh, ki jih bodo pripravili
kuharji SV.
Ali boste tudi letos zagotovili avtobusne oglede za večje skupine mladih iz
vse Slovenije?
Tako kot lani bomo tudi letos organizirali avtobusne oglede skupin srednje-
šolcev iz vse Slovenije, saj je to, ker nimamo več naborniške vojske, odlična
priložnost, da jih seznanimo s SV in njenimi zmožnostmi, slovensko in tujo
obrambno industrijo ter njihovimi izdelki, ki jih ponujajo obrambnemu sistemu
in SV.
Kakšen odziv obiskovalcev pričakujete?
Pričakujemo vsaj takšen obisk kot lani, ko je bil zelo dober, čeprav nekateri po-
kazatelji kažejo, da bi bil lahko še boljši. MP/BT
Modern Military Fair offers more than last year
At the fairground in Gornja Radgona the second Modern Military Fair is
going to take place from 23rd to 26th September, under the watchword
“Powerful for Peace”. The Modern Military 2004 is organized by RS
Ministry of Defence and Pomurski sejem (Pomurje Fair) and offers a
presentation of the military knowledge, equipment and systems. Accor-
ding to the words of the General Manager of the Logistics Directorate at
the RS Ministry of Defence and Chairman of the Oranizing Committee,
Zvonko Kremljak, M.Sc., who is also Slovenian National Armaments Di-
rector, the fair is different from other military fairs, since it is not merely
an opportunity for doing business but also an oportunity for the SAF to
consolidate its ties with the civil society and strengthen the cooperation
with the armed forces of the neighbouring countries. Mr Kremljak also
draw attention to the fact that this year’s fair is going to be even more
extensive that last year, both in the exhibition and commercial part.
S LO V E N S K A V O J S K A 5

Foto: MP
S p re m l j a m o
Kanadski načelnik GŠ
prvič obiskal Slovenijo
Na povabilo načelnika GŠSV generalmajorja Ladislava Lipiča je
prišel v torek, 31. avgusta, na dvodnevni uradni obisk v Slovenijo
načelnik obrambnega štaba kanadskih oboroženih sil general Ray-
mond R. Henault z delegacijo. Sestal se je z ministrom za obrambo
dr. Antonom Grizoldom, predsednikom RS dr. Janezom Drnovškom
in predsednikom parlamentarnega odbora za obrambo Rudolfom
Petanom, z gostiteljem generalmajorjem Lipičem pa sta obiskala 1.
brigado SV.
Načelnika sta v pogovoru izrazila zadovoljstvo ob vstopu Slovenije v Nato
in poudarila pomembnost ter uspešnost dosedanjega sodelovanja med dr-
žavama. General Henault je pohvalil preoblikovanje SV in doseženo stopnjo
povezljivosti SV z Natom, opozoril pa je tudi na predanost pripadnikov SV za
delo in njihovo znanje. Kot je dejal kanadski načelnik, bodo sodelovanje, ki je
intenzivno predvsem na področju usposabljanja, še okrepili. Generalmajor
Lipič se je kanadskemu kolegu zahvalil za pomoč in podporo pri vključeva-
nju Slovenije v Nato ter za sodelovanje v operaciji ISAF in za priprave nanjo.
Glede dvostranskega sodelovanja je načelnik GŠSV pohvalil jezikovno izob-
raževanje, urjenje pilotov helikopterjev SV za nočno letenje, usposabljanje
vojaških kaplanov in sodelovanje na področju oskrbe družin, pri čemer imajo
Kanadčani veliko izkušenj.
Načelnika slovenskih in kanadskih obrambnih sil sta iz Slovenije odpotovala
v Banjaluko v BiH. Na brniškem letališču sta se pridružila kanadskemu mi-
nistru za obrambo Williamu Grahamu, ki se je tam sestal na neformalnem
srečanju z državnim sekretarjem na MO dr. Milanom Jazbecem. MG
Poveljnik Poveljstva
sil obiskal Kosovo
Poveljnik Poveljstva sil brigadir Bojan Šuligoj je v četrtek, 2. septembra,
končal dvodnevni obisk na Kosovu, kjer se je udeležil slovesne predaje
dolžnosti poveljnika Kforja. Generalpolkovnik Holger Kammerhoff iz
nemške vojske je poveljstvo nad Kforjem predal generalmajorju Yvesu
de Kermabonu iz francoske vojske. Brigadir Šuligoj se je srečal tudi s
pripadnikoma Slovenske vojske, ki v enotah Kforja opravljata naloge
v poveljstvu. Slovenska vojska je na Kosovu začela delovati oktobra
1999 na misiji UNMIK z enim pripadnikom, januarja 2000 je v enote
Kforja napotila šest častnikov, od leta 2002 pa v operaciji za podporo
miru Joint Guardian na Kosovu sodelujeta častnik in podčastnik. Od
novembra 2003 do aprila 2004 je v operaciji sodelovalo tudi 12 pri-
padnikov Slovenske vojske v večnacionalnih kopenskih silah (MLF),
nastanjeni pa so bili v Prizrenu.
6 S LO V E N S K A V O J S K A
Šentjernejski podjetji
v novih prostorih
V Šentjerneju so v ponedeljek, 30. avgusta, ob občinskem prazniku
odprli nove in prenovljene prostore podjetij Iskra Pio in Arex. Sloves-
nosti se je kot glavni govornik udeležil minister za obrambo dr. Anton
Grizold.
Podjetji med drugim proizvajata vojaško opremo, predvsem dele osebne
opreme za vojaka, plastične manevrske naboje različnih kalibrov, opremo za
prenos tovorov in druge specialne naprave. Cilj obeh podjetij je tudi uspešen
prodor na tuja tržišča. Minister za obrambo je poudaril, da sta prodaja do-
mačemu kupcu in odličnost pogoj, da lahko podjetja uspešno nastopajo na
mednarodnem trgu. Država podpira uspešna podjetja, kot sta Arex in Iskra
Pio, saj sta rast proizvodnje in odpiranje novih delovnih mest pomembna
za regijo, gospodarsko uspešnost države in njeno prepoznavnost na med-
narodnem trgu.
Minister dr. Grizold je prejel lipov list
Gospodarska zbornica Slovenije in Sekcija obrambne industrije Slo-
venije pri GZS sta v ponedeljek, 6. septembra, ministru za obrambo
dr. Antonu Grizoldu za njegov prispevek k ohranitvi in oživitvi obram-
bne industrije Slovenije podelila priznanje zbornice – lipov list.
Po besedah predsednika GZS Jožka
Čuka, se je obrambni minister že kot
predsednik Strateškega sveta na
Ministrstvu za obrambo zavzemal
za vključevanje slovenske obrambne
industrije v opremljanje Slovenske
vojske. Kot minister s sodelavci spod-
buja razvoj in prilagajanje industrije
zahtevam nove doktrine opremljanja
oboroženih sil Slovenije in širše. »Pri-
zadevanja obrambnega ministrstva
za razvoj in vključevanje domače
industrije v opremljanje Slovenske
vojske ter ustvarjanje ustreznega
vzdušja v širšem gospodarskem
Foto: BT
in političnem prostoru Slovenije so
omogočila domači industriji prido-
biti pomembna naročila v okviru in zunaj temeljnih razvojnih programov,«
je dejal Čuk. Kot naslednji dejavnik je omenil uresničevanje programov pro-
tidobav, ki je domačim proizvajalcem izdelkov dvojne rabe omogočilo vstop
na tuje trge in strateško povezovanje s tujimi podjetji. Za domačo industrijo je
nov razvojni izziv razpis ciljnih raziskovalnih programov Znanje za varnost in
mir 2010 med Ministrstvom za obrambo in Ministrstvom za šolstvo, znanost
in šport, do česar je prišlo na pobudo obrambnega ministra. Predsednik GZS
Jožko Čuk je omenil tudi pomembnost sodelovanja na področju izobraže-
vanja in usposabljanja, ki sta ga Ministrstvo za obrambo in Gospodarska
zbornica Slovenije začela leta 2003. Vsa ta prizadevanja dr. Antona Grizolda
in njegove ekipe podpirajo na eni strani strateški razvoj Slovenije na po-
dročju človekove varnosti, na drugi strani pa razvoj domače industrije in ji
omogočajo vključevanje v domača in svetovna varnostna prizadevanja ter
ohranjanje in odpiranje novih delovnih mest.
Mag. Andreja Jernejčič
 Nekdanji poveljnik ISAF o izkušnjah
Direktor štaba GŠSV brigadir Jožef Žunkovič je v sredo, 1. septembra,
na vljudnostnem obisku sprejel nemškega generalpodpolkovnika v
pokoju Götza F. E. Gliemerotha, nekdanjega poveljnika zavezniških
sil v Afganistanu, ki delujejo na misiji ISAF. Generalpodpolkovnika
Gliemerotha je spremljal podpolkovnik Bruno Schwaibold, pred-
stavnik Natovega centra JALLC (Joint Analysis and Lessons Learned
Center).
Sogovornika sta izrazila zadovoljstvo
ob vstopu Slovenije v Nato in glede
njenega prispevka na mednarodni
misiji ISAF v Afganistanu. Generalpod-
polkovnik Gliemeroth je poudaril, da
s posebnim veseljem spremlja spre-
membe in razvoj Slovenske vojske, saj
se je že srečeval s slovenskimi vojaki,
ki jih je ocenil kot dobro izurjene in
učinkovite. Brigadir Žunkovič je gostu
opisal izkušnje pripadnikov Slovenske
vojske v Afganistanu in potek priprav
pred odhodom drugega kontingenta
v Afganistan.
Generalpodpolkovnik Gliemeroth je poveljeval misiji ISAF IV od avgusta
2003 do februarja letos. Z veseljem se je odzval povabilu poveljnika Povelj-
stva za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje brigadirja Janeza
Kavarja, da slovenskim častnikom predstavi izkušnje iz Afganistana. Kot je
dejal nekdanji poveljnik misije ISAF, je ta operacija prva prava operacija Nata
zunaj ozemlja držav članic, v kateri sta zavezništvo in njegova kredibilnost
pred številnimi izzivi. Natančneje je predstavil razmere v Afganistanu, vlogo
mednarodnih varnostnih sil, njihove dosežke in naloge.
JALLC deluje v okviru Natovega ACT-a (Allied Command Transformation)
in JWC-ja (Joint Warfare Center) ter je osrednja zavezniška institucija za
analize in ugotovitve. Opravlja analize vseh združenih vojaških operacij in
civilno-vojaških operacij ter vaj zavezništva, ki potekajo po vsem svetu. Cen-
ter oblikuje in vzdržuje podatkovne baze ter ugotovitve preteklih dogodkov,
ki jih uporabljajo kot usmeritve za nadaljnjo implementacijo strateškega in
operativnega načrtovanja zavezništva. MG/PC
Vlada za odpravo posledic
toče in neurja
Vlada RS se je na seji v četrtek, 2. septembra, seznanila s potekom oce-
njevanja neposredne škode zaradi neurij s točo, ki so bila od 9. junija
do 31. avgusta letos. Škoda, ki je bila doslej izkazana v 72 od 87 občin,
ki jih je prizadelo neurje s točo, presega 0,3 promila načrtovanih pri-
hodkov republiškega proračuna, zato bodo oškodovancem pomagali
z denarjem iz proračuna. URSZR bo pospešila ocenjevanje škode, kar
naj bi končala do konca oktobra. Vlada se je seznanila tudi z oceno
neposredne škode, ki je nastala na stvareh zaradi poplav in drugih po-
sledic neurja s točo 9. avgusta letos. Škoda na širšem območju znaša
milijardo 388,6 milijona tolarjev. Vlada je obenem ugotovila, da je iz-
vajanje nujnih ukrepov za zaščito in reševanje na lokalni ravni potekalo
organizirano ter učinkovito, zagotovljena pa je bila pomoč gasilskih
enot in strokovnih regijskih ter državnih služb.
Udeležence CMX05
S p re m l j a m o
seznanili s pripravami
Direktorat za obrambne zadeve je v četrtek, 2. septembra, za pred-
stavnike ministrstev, vlade in GŠSV, ki bodo januarja 2005 sodelo-
vali na Natovi vaji kriznega upravljanja CMX05, pripravil prvo delo-
vno konferenco.
Udeležencem konference so predstavili sklep vlade o sodelovanju Slovenije
na vaji, ki bo izvedena kot dvostopenjska in enostranska vaja, cilje vaje,
osnovno zamisel za izvedbo vaje, udeležence in splošna navodila za pri-
pravo, načrtovanje ter izvedbo vaje. Ob podrobnejši predstavitvi postopkov
priprav na vajo v okviru Nata je vodja načrtovalne skupine Rajko Najzer dejal,
da bo vaja nadaljevanje CMX04. Slovenija bo vadila vključevanje v zavez-
niške postopke posvetovanja, vključno s partnerskimi državami, kolektivno
odločanje in izvedbo operacije odziva na krizo za podporo miru. Prav tako bo
preverila sposobnost delovanja ob nevarnosti konvencionalnega spopada in
asimetričnih groženj, politično posvetovanje, civilno-vojaško sodelovanje ter
stopnjo povezljivosti in primerljivosti na področju civilnega kriznega načrto-
vanja in kriznega upravljanja z Natom ter odločanja na najvišji ravni.
MG/BT
Inženirci dobili novega poveljnika
V Vojašnici Novo mesto je v sredo, 11. avgusta, potekala krajša slovesnost
ob predaji dolžnosti poveljnika 11. inženirskega bataljona SV. Dosedanji po-
veljnik podpolkovnik Branko Keber, ki po dvanajstih letih poveljevanja eno-
ti odhaja na novo dolžnost na Poveljstvo sil, je dolžnost poveljnika slovesno
predal novemu poveljniku majorju Aleksandru Murku. Major Murko je s pod-
polkovnikom Kebrom leta 1992 sodeloval pri oblikovanju 105. inženirske
čete, predhodnice današnjega inženirskega bataljona, nato pa na različnih
dolžnostih pomembno prispeval k razvoju inženirske enote do leta 2003, ko
je odšel v Center vojaških šol. Novi poveljnik major Murko je povedal, da bosta
v enoti vedno bolj pomembna znanje tujih jezikov in udeležba na izobraževa-
njih, skupnih vajah oziroma nalogah v tujini. Inženirci bodo sodelovali pri pri-
pravi in izvedbi sejma Sodobna vojska 2004, na vojaški vaji
Skok 2004 ter
vaji CZ Potres
2004.
MP
 Slovenija
postala polnopravna
članica CIOR-ja
sredo, 28. julija, postala polnopravna
članica Zavezniške konfederacije čast-
nikov rezerve (CIOR) na kongresu zveze
S p re m l j a m o

na Dunaju, od leta 2000 pa je ZSČ

imela status pridružene članice. Pogoj
za polnopravno članstvo v CIOR-ju je
namreč članstvo v zvezi Nato. V kon-
federacijo je vključenih več kot milijon
rezervnih častnikov.
Pogoji za vstop v konfederacijo so tudi nepoli-
tičnost, demokratičnost in reprezentativnost
organizacije zveze častnikov. Vodja delega-
cije ZSČ in podpredsednik CIOR-ja dr. Igor
Potočnik je dejal: »Le ena organizacija zveze
rezervnih častnikov iz države je lahko članica
CIOR-ja. Polnopravno članstvo za ZSČ oziro-
ma Slovenijo pomeni priznanje, da smo na
pravi poti in da delamo po pravilih Nata. Po
drugi strani to pomeni še več obveznosti, saj
bomo morali bolj aktivno sodelovati v odborih
in komisijah, ki jih ima CIOR, na primer v od-
boru Partnerstva za mir, v jezikovni akademiji,
odboru za odnose z javnostmi itn.«
Hkrati je ZSČ pridružena članica CIOMR-a, ki
je sestrska organizacija CIOR-ja, združuje pa
častnike v rezervi, ki delujejo v saniteti, torej
zdravnike, veterinarje, higienike, stomatologe,
farmacevte, medicinske tehnike ipd. Pogoji
za članstvo so enaki, vendar pa so odbori
in komisije v CIOMR-u različni, povezani pa
so z medicinsko stroko. Vodja delegacije v
CIOMR-u dr. Rasto Štok je pojasnil, da upajo,
da bodo postali polnopravni člani na zimskem
zasedanju konfederacije. »Polnopravno član-
stvo je pomembno tudi zato, ker lahko aktivno
sodelujemo v znanstvenem odboru za razis-
kave in tako dobimo novo znanje, predstavimo
pa lahko tudi svoje dosežke.« VŠ
Vojaška ladja na ogled
V Izoli, Kopru in Piranu so pripadniki 430.
mornariškega diviziona avgusta organizirali
dneve odprtih vrat in vojaško ladjo Ankaran
HPL 21 predstavili javnosti. »Pozimi navad-
no dvakrat odpremo ladjo za obiskovalce.
Takrat je zanimanje manjše, saj je na Obali
manj ljudi. V poletnem času imamo običajno
tri dneve odprtih vrat in obisk je velik, saj si
ladjo v treh urah, kolikor smo običajno na
privezu, ogleda nekaj sto ljudi. Menim, da
bi bilo dobro, da bi to tradicijo nadaljevali,«
je pojasnil poveljnik patruljne ladje Ankaran
poročnik fregate Bogomir Tomažič.
Hitra patruljna ladja Ankaran HPL 21 je dolga
25,4 metra, široka 5,7 metra, ugrezne se en
meter in izpodrine od 42 do 52 ton. 9600 litrov
dizelskega goriva zadošča za delovanje do 600
navtičnih milj s polno hitrostjo. Ladja je sodobno
opremljena z opazovalnimi sredstvi, ker je name-
njena nadziranju akvatorija in obale v vseh vre-
menskih, nočnih ter dnevnih razmerah. Oborože-
na je z lažjo oborožitvijo, in sicer s protiletalskima
topovoma ter mitraljezoma. Posadko sestavlja 12
pripadnikov. Višji vodnik Tiberio Chelleri dela na
ladji, odkar jo imajo v SV, torej osem let. »Delo je
zanimivo, pa tudi s posadko se dobro razumemo.
Usposabljamo se, pomagamo pri reševanju,
pokličejo pa nas predvsem ponoči ali v slabem
vremenu, saj smo tako izurjeni in tudi ladja nam
omogoča, da delamo v vseh vremenskih pogojih,
podnevi in ponoči. Prav je, da se pokažemo tudi
javnosti, da vidi, kaj delamo.« Mornar Dejan Kolar
je končal srednjo pomorsko šolo in je pred ne-
kaj tedni prišel iz CU v 430. mornariški divizion.
»To sem si vedno želel. Usposabljam se za VED
mornar signalist strelec, delo mi predstavlja izziv,
še posebej pa me zanima navigacija.« Danilo
Zavec iz Maribora nam je povedal: »Tukaj smo
na dopustu in opazili smo, da si lahko ogledamo
vojaško ladjo. Zanima me vse, od oborožitve do
upravljanja ladje. Slišal sem že za ladjo Ankaran,
zdaj pa tudi vidim, kako izgleda. Vsekakor se mi
zdi dobro, da ladjo odprejo za obiskovalce, poleg
tega pa morda tudi koga zanima služba v vojski,
zato je to dobra promocija.« Janez Kraševec iz
Pirana pa je bil pomorščak, »tako da sem ladij
vajen, sem pa prvič na slovenski vojaški ladji.
Zanima me, kakšne so razlike glede na druge
vojaške ladje, ki sem jih obiskal, še posebej pa
tehnika in oborožitev. Tudi delo na taki ladji bi me
zanimalo, vendar sem verjetno že prestar za tako
službo. Posadka je zelo prijazna, tako da sem iz-
vedel vse, kar me zanima«.
VŠ/BT

Nenavadna akcija SV in kanadskega Slovenca

Gorski inštruktorji Slovenske vojske so pomagali kanadskemu Slovencu Darku Medvedu, ki je invalid,
pri dvodnevnem vzponu na Triglav. Medved je za pomoč pri varnejšem vzponu prosil Slovensko vojsko.
Spremljala ga je skupina dveh izkušenih inštruktorjev Gorske šole in štirih vojaških gornikov iz 132.
gorskega bataljona SV, v dolino pa so ga s Kredarice s helikopterjem prepeljali pripadniki vojaške
letalske enote. Medved je že bil leta 1989 na najvišjem vrhu Slovenije, potem pa je leta 2000 v nesreči
izgubil levo nogo pod kolenom. Po več kot dveh mesecih intenzivnih priprav na vzpon se je odločil, da
s pomočjo kanadskih sponzorjev pomaga zbrati 40.000 ameriških dolarjev za nemoteno delovanje
slovenskega starostnega doma Lipa v Torontu. MP
8 S LO V E N S K A V O J S K A

Celje, 28. avgust
Na 11. mednarodni vaji reševalnih ekip s psi, ki
jo je pripravila Kinološka zveza Slovenije ob 30.
obletnici šolanja reševalnih psov Slovenije, so so-
delovali tudi Slovenska vojska in gasilci. Pripadniki
15. brigade VLZO so udeležence s helikopterjem
prepeljali na kraj, kjer so ekipe iskale namišljeno
pogrešane osebe v ruševinah. Štirinožci naj bi tako
spoznali helikopter in hrup, ki ga ta povzroča.
Slovenija, 28. avgust
Uprave za obrambo so na podpis pogodb za pogod-
beno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi SV
povabile 45 kandidatov. Ti se bodo za pet let pridružili
logistični četi 132. gorskega bataljona z Bohinjske
Bele. V njej je že 60 kandidatov, v 132. gorskem
bataljonu pa sta s pogodbenimi pripadniki rezervne
sestave popolnjeni že dve četi. Petletna pogodba bo
za vse pripadnike začela veljati 1. septembra, še isti
mesec pa bodo imeli pogodbeni pripadniki logistične
čete prvo od treh letošnjih usposabljanj.
Vipava, 30. avgust
V Centru za usposabljanje se je s krajšo sloves-
nostjo za 59 kandidatk in kandidatov končalo
trimesečno temeljno vojaškostrokovno usposab-
ljanje, med katerim so največ pozornosti namenili
pouku o osebni oborožitvi s streljanjem in splošni
taktiki. Kandidati so osvojili znanje in veščine za
preživetje na bojišču, v naslednjih mesecih pa se
Šentjernej, 30th August
New and renovated facilities of the Pia and Arex enter-
prises were opened during the celebration of the Day
of the Šentjernej Municipality. Among other things,
both companies produce also military equipment,
especially parts of the soldier’s personal equipment,
plastic blank cartridges of various calibres and trans-
port equipment as well as other special equipment.
The aim of both companies is to make their way to the
foreign markets. The key-note speaker at the celebrati-
on was RS Minister of Defence, Anton Grizold, PhD.
Vipava, 30th August
A short ceremony was prepared at the Military
Training Centre to mark the end of the basic military
training for 59 male and female candidates. The
training lasted for three months. A lot of attention
was devoted to the lectures on personal weapons
and firing as well as to lessons of general tactics.
The candidates acquired the skills and knowledge
needed for survival on the battlefield. In the course of
the next couple of months they will attend specialist
trainings in order to acquire their MOS. The key-note
speaker at the ceremony was Deputy Commander
of the Military Training Centre, Major Milan Rožanec,
who especially commended the best servicemem-
ber of the generation, David Turšič.
Kronika
bodo vključili v specialistične programe centra za pri-
dobitev vojaških evidenčnih dolžnosti. Na slovesnosti
je zbrane nagovoril namestnik poveljnika Centra za
usposabljanje major Miran Rožanec in posebej po-
hvalil najboljšega vojaka v generaciji Davida Turšiča.
Ljubljana, 30. avgust
MO zbira prijave kandidatov za tretjo generacijo
prostovoljnega služenja vojaškega roka, ki bodo na
služenje na Bohinjsko Belo, v Mursko Soboto, Novo
mesto in Postojno napoteni 20. septembra. Vojaki
prostovoljci so med usposabljanjem zdravstveno, ne-
zgodno, pokojninsko in invalidsko zavarovani, poleg
denarnega nadomestila, prenočišča ter prehrane pa
dobijo povrnjene tudi potne stroške.
Ljubljana, 31. avgust
Sektor za gospodarjenje z nepremičninami je na javni
dražbi nepremičnin v upravljanju MO za 14,54 mili-
jona tolarjev prodal dvosobno stanovanje v Pivki in
poslovne prostore na Vrhniki. Tega dne so po javnem
odpiranju ponudb za 5,8 milijona tolarjev prodali za-
sedeno stanovanje v Podgradu.
Ljubljana, 1. september
Minister za obrambo dr. Anton Grizold je sprejel na
poslovilnem obisku veleposlanika ZDA Johnnyja
Younga in se mu zahvalil za njegov prispevek pri
vključevanju Slovenije v severnoatlantsko zavezni-
štvo. Veleposlanik je dejal, da je bilo dobro sodelo-
vanje koristno za obe državi, in pohvalil prizadevanja
Chronicle
Ljubljana, 31st August
Chief of the Defence Staff of the Canadian Armed
Forces, General Raymond R. Henault with his dele-
gation arrived on a two-day official visit to Slovenia
upon the invitation of the Chief of the General Staff of
the Slovenian Armed Forces, Major General Ladislav
Lipič. General Helmut met with RS Minister of Defen-
ce, Anton Grizold, PhD., President of the Republic of
Slovenia, Janez Drnovšek, and Chairman of the Parli-
amentary Defence Committee, Rudolf Petan. General
aHenault and Major General Lipič also paid a visit to
the 1st SAF Brigade. Both commanders expressed
their satisfaction with the integration of Slovenia in
NATO, emphasized the importance and success of
the present cooperation between the countries and
expressed their wishes to strengthen the cooperation
even further. Both countries participate in the ISAF
operation in Afghanistan.
Ljubljana, 1st September
US Ambassador to Slovenia, Johnny Young, paid a
farewell visit to RS Minister of Defence, Anton Grizold,
PhD., who thanked him for his invaluable contribution
during the process of integration of Slovenia in the
North Atlantic Alliance. Ambassador Young expres-
sed his belief that cooperation was beneficial for both
countries and commended Slovenia for its efforts in
Slovenije v operacijah v podporo miru, predvsem
na Balkanu in v Afganistanu. Pogovarjala sta se
tudi o reformah oboroženih sil. Veleposlanik Young
je ob koncu izrazil zadovoljstvo, da je lahko svojo
diplomatsko kariero končal prav v Sloveniji, in se
zahvalil za odlično sodelovanje.
Ig pri Ljubljani, 6. september
V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje
S p re m l j a m o
RS se je začelo uvajalno in temeljno usposablja-
nje za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi
sredstvi (NUS), ki bo trajalo do 22. oktobra. Na
tokratni tečaj, ki je že drugi te vrste letos, je prišlo
12 pripadnikov Slovenske vojske, ki so predvideni
za opravljanje del in nalog pirotehnikov, in trije
bodoči pripadniki regijskih enot CZ za varstvo pred
NUS. Udeleženci se bodo med šesttedenskim izob-
raževanjem usposobili za odkrivanje, zavarovanje,
odstranjevanje, prevoz in uničenje NUS.
Vipava, 6. september
V Centru za usposabljanje so začeli usposabljati
tri generacije kandidatov za poklicne vojake SV.
Po temeljnem vojaškostrokovnem programu se
bo usposabljalo 70 kandidatov, 90 kandidatov z
odsluženim vojaškim rokom je začelo pettedenski
vojaškostrokovni program usposabljanja, 72 kan-
didatov pa usposabljajo po specialističnem pro-
gramu za pridobitev vojaške evidenčne dolžnosti
vojak strelec.
peace support operations, especially in the Bal-
kans and in Afghanistan. Ambassador Young
and Minister Grizold also discussed the reforms
of the armed forces. At the end of the visit, Am-
bassador Young expressed his satisfaction with
being able to conclude his diplomatic career in
Slovenia and thanked Minister Grizold for high-
quality cooperation.
Ljubljana, 1st September
Director of the SAF General Staff, Brigadier Jožef
Žunkovič, received German Lieutenant General
in retirement Götz F. E. Gliemeroth, former com-
mander of allied forces in Afghanistan, operating
in the ISAF mission, who arrived on a courtesy
visit to Slovenia. Lieutenant General Gliemeroth
was accompanied by Lieutenant Colonel Bruno
Schwaibold, a representative of NATO Joint Ana-
lysis and Lessons Learned Center (JALLC). They
expressed their satisfaction with Slovenia’s inte-
gration in the Alliance and with its contribution
to the international ISAF mission in Afghanistan.
Lieutenant General Gliemeroth emphasized
that he was especially pleased to learn of the
changes and developments in the SAF since
Slovenian servicemembers are, according to
his belief, well-trained and efficient.
S LO V E N S K A V O J S K A 9
Iz vojaškega življenja

V 18. bataljonu RKBO

dobili novo opremo
Opremljanje napravi, ki sta namenjeni segrevanju
po standardih Nata V Vojašnici Kranj se od začetka februarja usposablja lahki vode in ustvarjanju visokega tlaka ter
V skladu z odločitvijo Slovenije, da bo
vod za dekontaminacijo iz sestave 18. bataljona RKBO, ki bo v suhe pare. Pod zabojnikom je cister-
v četrti nabor Natovih reakcijskih sil
začetku leta 2005 pripravljen za četrto zamenjavo Natovih reak- na s približno 3000 litri vode, sistem
(Nato Response Forces 4 - NRF 4)
cijskih sil. Slovenski vod bo del nemške čete za dekontaminacijo pa omogoča tudi črpanje vode iz
v začetku leta 2005 prispevala vod
Natovega mednarodnega bataljona za kemično, biološko, zunanjega vira ali javnega omrežja.
za dekontaminacijo s 27 pripadniki
radiološko in jedrsko obrambo (bataljon CBRND - Multinational Prednost zabojnika je uporaba vode
18. bataljona RKBO, so v SV začeli
Chemical Biological Radiological and Nuclear Defence Bat- pod visokim tlakom, s čimer se
pripravljati načrt opremljanja enote.
talion) in bo opravljal dekontaminacijo ljudi, opreme, vozil ter zmanjša količina porabljene vode in
Upoštevajoč standarde in zmoglji-
kontaminiranega območja. Enota se letos intenzivno opremlja in poveča učinkovitost dekontaminacije.
vosti, ki jih za NRF predpisuje Nato,
usposablja za delo z novo opremo. Prevzeli so tri nove zabojnike Zabojnik z vso pripadajočo opremo
potrebe na področju zaščite pred
za dekontaminacijo, snovi za dekontaminacijo, delovne kombi- ima približno 11 ton. Če je le mogoče,
radiološkimi, kemičnimi, biološkimi
nezone in posebne obleke za zaščito vojakov pred nevarnostmi zabojnik med uporabo ostane na
in drugimi nevarnimi snovmi in glede
zunaj delovnega območja. Pripadniki voda bodo v drugi polovici vozilu, drugače pa ga je mogoče raz-
na opravljene študije so v SV pripravili
septembra sodelovali na mednarodni vojaški vaji Golden Mask tovoriti s hidravličnim sistemom. Za-
predlog za nakup opreme. SV bo tako
2004 v Nemčiji, njen namen pa bo izuriti mednarodni bataljon, bojnik vsebuje tudi napihljiv šotor za
kupila zabojnike za dekontaminacijo,
povečati njegovo interoperabilnost in preveriti doseženo raven dekontaminacijo ljudi, manjša šotora
snovi za dekontaminacijo, delovne
usposobljenosti za opravljanje skupnih nalog v operacijah za dekontamiancijo opreme in bazen
kombinezone in posebne obleke za
zavezništva. za dekontaminacijo vozil, poleg tega
zaščito vojakov pred nevarnostmi zu- pa še veliko dodatne opreme, kot so
naj delovnega območja. V 18. bataljonu RKBO so od julija postopno prevzeli črpalke, manjše cisterne, reflektorji, naprava za ogrevanje in rezervni deli za
tri zabojnike za dekontaminacijo. To so klasični evrozabojniki, ki se lahko osnovno vzdrževanje. Za dekontaminacijo ljudi se uporablja samonapihljiv
prevažajo na tovornem vozilu, ki ga upravlja osemčlanska posadka. S po- šotor s kabinskimi prhami za dekontaminacijo deset oseb hkrati. Za dekon-
stavitvijo zabojnikov in pripadajoče opreme za dekontaminacijo se na terenu taminacijo opreme se uporabljata manjša samonapihljiva šotora, v katera
lahko hitro postavi dekontaminacijska postaja. Zabojnik vsebuje sisteme za se dovaja suha para pod visokim tlakom in temperaturo, ki deluje kot učin-
radiološko, kemično in biološko dekontaminacijo ljudi, opreme, vozil in kon- kovito sredstvo za dekontaminacijo bojnih strupov in bioloških agensov. Za
taminiranega območja, mogoče pa ga je uporabiti tudi za črpanje in segre- dekontaminacijo vozil posadka postavi bazen, ki se uporablja kot zbiralnik
vanje vode ter gašenje manjših požarov. Najpomembnejši del zabojnika sta nevarnih snovi, potem ko se na vozilo nanesejo in z njega sperejo snovi za

10 S LO V E N S K A V O J S K A
dekontaminacijo. Sistem je zasnovan tako, da se snov
nacijo z vodo mešajo neposredno pred uporabo. Zabo
najsodobnejše sisteme za dekontaminacijo, ki ga upo
vodilne članice Nata in druge razvite evropske države.
tudi snovi za dekontaminacijo, ki nimajo škodljivega uč
na okolje. To so snovi BX 24 za dekontaminacijo oprem
BX 29 za dekontaminacijo ljudi in BX 30, ki se uporablj
kot vadbeno sredstvo za usposabljanje. Pomembna
novost v opremljanju voda je novi delovni kombine-
zon, ki temelji na sistemu notranjega hlajenja. Kombi-
nezon omogoča izmenjavo toplote z okoljem, zato ga
posameznik lahko nosi dalj časa. Zagotavlja popolno
zaščito posadke med dekontaminacijo, saj je izdelan
iz najkakovostnejših materialov. Vsi vojaki bodo po-
leg novih delovnih kombinezonov opremljeni tudi s
posebno obleko saratoga, ki je izdelana iz blaga in
aktivnega oglja, vojaka pa ščiti pred nevarnostmi na
širšem kontaminiranem območju. Obleka je namenjen
primarni zaščiti vojakov pred bojnimi strupi, radioak
prahom in biološkimi agensi. Po pol leta aktivno o
več uporabno, zato je obleko treba zamenjati. Prip
lahkega voda za dekontaminacijo so opremljeni še z o
bojevnika 21. stoletja, ki vključuje zaščitno masko ame
finskega proizvajalca M 95, izdelano iz najkakovost
materialov, poleg tega pa ima tudi standardiziran Nato
možnostjo namestitve na treh točkah. Maska omogoč
posebne čutarice z evronavojem in ima poseben okvir,
ga se lahko namestijo stekla z dioptrijo. Prednost mask
povečano vidno polje in govorna membrana, ki omo
uporabo sredstev zvez. Vod ima v svoji opremi še sred
za detekcijo, mobilno meteorološko postajo in detek
za ugotavljanje prisotnosti radioloških ter kemičnih strupov
in dozimetre.
Vod bo treba izuriti še v taktičnih postopkih
Faze usposabljanja pripadnikov voda za dekontaminacijo so razdelili tako,
da bo vod do začetka leta 2005 popolnoma usposobljen, opremljen in pri-
pravljen za vključitev v nabor sil NRF 4. Tako so 2. februarja začeli speciali-
stično usposabljanje za VED dekontaminator po programu, ki so ga pripravili
v delovni skupini za doktrino in razvoj ob strokovni pomoči pripadnikov 18.
bataljona RKBO. V prvi fazi usposabljanja posameznika so vojaki spoznali
vsebine, ki jih morajo obvladati, da si pridobijo VED dekontaminator. Vojaki
so namreč spoznali osnovno opremo in postopke pri delu s temi sredstvi. Na-
učili so se pravilno uporabljati zaščitna sredstva, predvsem zaščitno masko,
delovni kombinezon in zaščitne rokavice. Spoznali so radiološko, biološko,
kemično in jedrsko orožje ter znake zastrupitve z bojnimi strupi. Vojaki so se
v tej fazi seznanili s postopki dekontaminacije, snovmi za dekontaminacijo,
ki jih uporabljajo pri svojem delu, z detektorji bojnih strupov in osnovami iz-
vidovanja ter meteorologije. V drugi fazi, ki so jo začeli aprila, je bil poudarek
na usposabljanju oddelka, saj mora vsak oddelek samostojno opravljati do-
ločene dolžnosti. Tretja faza, ki so jo opravili maja, pa je obsegala usposab-
ljanje na ravni voda, pri čemer so posamezne oddelke združili v vod. Znotraj
voda imajo oddelki različne naloge, vsi pa morajo delovati usklajeno, da bi
vod lahko uspešno opravil svoje naloge. Sicer pa so vsi oddelki usposobljeni,
da delajo vse, če je treba naenkrat dekontaminirati več ljudi, opreme ali vozil.
Usposabljanje v prvi fazi je potekalo večinoma v učilnici v Vojašnici Kranj,
terenska usposabljanja pa na vadišču Mačkovec, Poček in strelišču Crngrob.
Po koncu vsake faze je sledilo preverjanje, na katerem so morali
vojaki pokazati znanje in postopke za delo posameznika, oddel-
Iz vojaškega življenja
ka in voda. Ob koncu vodnega usposabljanja so junija v sodelo-
vanju z ocenjevalci iz Poveljstva sil in 18. bataljona RKBO
pripravili dvodnevno terensko vajo, ki je bila namenjena
preverjanju usposobljenosti voda. Vojaki so morali
pokazati znanje in postopke, ki so nujni za delo v
vodu za dekontaminacijo, pri čemer je bila eno-
ta ocenjena kot usposobljena. Poleg tehničnega
usposabljanja za delo z novo opremo in njeno
vzdrževanje na prvi in drugi stopnji, ki so ga že
izvedli, bodo morali do konca leta vod usposo-
biti tudi v taktiki.
Usposobljenost voda
bodo preverili na vaji v Nemčiji
Skupina 30 pripadnikov 18. bataljona RKBO
se bo od 17. do 27. septembra v bližini Munstra
v Nemčiji udeležila mednarodne vojaške vaje Golden
Mask 2004. Njen namen bo izuriti mednarodni bataljon
CBRND, povečati njegovo interoperabilnost in preveriti
doseženo raven usposobljenosti za opravljanje skupnih
nalog v operacijah zveze Nato. Enota bo s seboj odpelja-
la tri zabojnike za dekontaminacijo, tri tovorna vozila uni-
mog in terensko vozilo puch. V okviru vaje bodo pripravili
tudi taktično-tehnični zbor opreme in oborožitve, preverili
sredstva zvez, delovanje linije vodenja in poveljevanja
ter pripravili strelsko tekmovanje v streljanju s pehotno
oborožitvijo. Za pripadnike oboroženih sil devetih držav,
ki prispevajo svoje sile v sestavo mednarodnega ba-
taljona CBRND za nabor NRF 4, bo vaja tudi dobra
Obleka saratoga, priložnost za medsebojno izmenjavo znanja in izku-
izdelana iz šenj s področja zaščite pred radiološkimi, kemičnimi,
aktivnega oglja biološkimi in drugimi nevarnimi snovmi.
Marko Pišlar
Foto: Bruno Toič
Since the beginning of February, a light decontamination platoon, part
of the 18th SAF Nuclear Chemical Biological Defence Battalion has
been undergoing the training needed to participate in the fourth rotation
of NATO Response Forces 4. The Slovenian platoon is going to be one
of five platoons in the German decontamination company which is part
of NATO Multinational Chemical Biological Radiological and Nuclear
Defence Battalion (CBRND). Their assignment is to carry out the decon-
tamination of people, equipment, vehicles and contaminated area. The
18th SAF NCBD Battalion received three new decontamination contai-
ners, environment friendly decontamination substances, working ove-
ralls and special protection clothes to protect them from danger outside
their working area. Platoon servicemembers are currently learning to
work with the new means and equipment, since in the second half of
September they are going to participate in Golden Mask international
military exercise which will be taking place in Germany. Its purpose is
to train the international CBRND battalion, increase its interoperability
as well as to test the level of preparedness of the servicemembers for
carrying out joint tasks in the operations of the Alliance.
S LO V E N S K A V O J S K A 11
 ELME naj bi septembra
Z a š č i t a i n re š e v a n j e

dobil novo vozilo

Več kot dve desetletji izkušenj radiološki laboratorij, bomo glede na
Ekološki laboratorij z mobilno enoto Ekološki laboratorij z mobilno enoto (ELME), ki z radiološkimi denar, ki ga, čeprav naše področje
so na Institutu Jožef Stefan kot projekt in kemijskimi ekipami kot specialna enota Civilne zaščite dela pokriva več ministrstev, dobimo
Razvojnega programa ZN po standar- deluje v okviru Štaba RS za Civilno zaščito, bo predvidoma ta le z Ministrstva za obrambo in iz JEK,
dih Mednarodne agencije za atomsko mesec dobil novo vozilo za mobilni radiološki laboratorij, vre- odlično opremljeni, saj bomo lahko
energijo ustanavljali med letoma den 12 milijonov tolarjev. »Komaj ga čakamo, saj smo morali opravljali vse vrste radioloških meri-
1980 in 1982. Glavne naloge ELME, ki prejšnje vozilo po skoraj dvajsetih letih odpisati. Z njim bosta tev. Opremo smo dobili tudi iz tujine.
je nastal zaradi izkušenj ob nesreči v lahko radiološki mobilni ekipi ponovno opravljali aktivnosti za Tako nam je ameriška vlada pred
jedrski elektrarni na ameriškem Otoku vzdrževanje usposobljenosti in pripravljenosti,« je dejal v. d. dvema letoma podarila nekaj priroč-
treh milj in tik pred začetkom obrato- vodje ELME, dr. Matej Lipoglavšek. nih naprav za hitro merjenje radioak-
vanja Jedrske elektrarne Krško, so tivnega sevanja, ki so jih dobili tudi
hitro odkrivanje nevarnih RKB-snovi, strokovno svetovanje pri odpravljanju cariniki in policisti. Letos naj bi dobili opremo še
posledic onesnaženja okolja ob nezgodi ter izobraževanje in ekološko oza- od Mednarodne agencije za atomsko energijo,«
veščanje. Leta 1987 je ELME formalno postal del državnega sistema zaščite je pojasnil operativni vodja mobilne enote ELME
in reševanja ob naravnih ter drugih nesrečah in je ob ekoloških nesrečah za radiološko področje mag. Bogdan Pucelj in
neposredno podrejen Štabu RS za Civilno zaščito. dodal, da obstoječe opreme zaradi pomanjka-
Organizacijska struktura ELME se deli na radiološki, kemijski in biološki del. nja denarja ne posodabljajo zadovoljivo.
V prvem sta mobilni radiološki laboratorij ter vozilo za vzorčenje in meritev V radiološkem delu ELME sodeluje 26 stro-
hitrosti doz na poti. Intervencijski ekipi za podrobnejše radiološke meritve so- kovnjakov, pri čemer jih je trenutno osem raz-
delujeta s štirimi specialističnimi laboratoriji Instituta Jožef Stefan. Strokov- porejenih v dve mobilni ekipi. Najpomembnejši
njaki mobilnega kemijskega laboratorija, ki prav tako sodelujejo z laboratoriji del njihovega strokovnega usposabljanja sta
inštituta in drugimi specialističnimi institucijami, so razporejeni v štiri inter- raziskovalno delo v laboratorijih in udeležba na
vencijske ekipe. Večina strokovnjakov je zaposlena na Institutu Jožef Stefan mednarodnih konferencah ter seminarjih. Intervencijske ekipe trikrat na leto
oziroma podobnih institucijah, na katerih vsak dan opravljajo podobne svojo usposobljenost preverjajo na obhodih JEK in okolice. »Tako prvi dan
meritve kot pri aktiviranju ELME. Biološko področje pokrivajo stacionarni ekipe opravljajo meritve na določenih točkah v okolici Krškega in drugi dan
laboratoriji v specializiranih zdravstvenih institucijah. v elektrarni, rezultate pa primerjamo z meritvami Službe radiološke zaščite
Obveščanje in aktiviranje ELME poteka prek Republiškega centra za obveš- JEK. Zadnji dan jemljemo vzorce v divjini in pri simuliranju nesreče testiramo
čanje oziroma operativno-komunikacijskih centrov. Aktiviranje ELME temelji vso opremo.« Kot je zatrdil mag. Pucelj, so pri meritvah, ki so za pravilno,
na priročniku postopkov in Strategiji odziva ELME ob izrednem dogodku, ki je hitro in učinkovito ukrepanje ob morebitni nesreči izjemnega pomena, v ne-
pripravljena skladno z državnim načrtom zaščite in reševanja. Center dobi posredni bližini JEK ugotovili celo nižje sevanje kot v okolici.
obvestilo policije, URSZR, Štaba RS za Civilno zaščito, Uprave RS za jedrsko Poleg tega vsako leto sodelujejo na mednarodnih primerjalnih meritvah in
varnost ali JEK in ga preda dežurnemu vodji testih usposobljenosti, organiziranih za mobilne laboratorije. Leta 2002 je
ELME, ki aktivira intervencijsko ekipo in obvesti bilo takšno srečanje ob Blatnem jezeru na Madžarskem, leta 1999 pa so
stacionarne laboratorije. »V Sloveniji na srečo ni slovenski strokovnjaki organizirali mednarodno delavnico na zaprtem ob-
bilo izrednih dogodkov, razen številnih meritev
po katastrofi v černobilski jedrski elektrarni. Ob Notranjost mobilnega kemijskega laboratorija
letošnjih štirih intervencijah kemijskega mobil-
nega laboratorija zaradi najdenih odpadkov na
divjih odlagališčih so nas občani julija po objavi
absurdne zgodbe o radioaktivnih borovnicah v
Fructalovih sokovih v Črni gori množično klicali,«
je dejal dr. Lipoglavšek.

Tesno sodelovanje z JEK

Radiološke intervencijske ekipe so opremljene in usposobljene za vzorčeva-
nje zraka, merjenje hitrosti doz, površinske kontaminacije, vsebnosti seval-
cev gama, kontaminacije oseb, opreme in predmetov, joda v ščitnici, osnov-
nih meteoroloških parametrov, vzorčevanje vseda, zemlje, padavin, vode in
pridelkov ter hitro kontrolo vzorcev hrane. »Ko bomo dobili vozilo za mobilni

12 S LO V E N S K A V O J S K A
 sodelujejo tudi na vseh vajah Civilne zaščite ter seminarjih Izobraževalnega
centra za zaščito in reševanje na Igu za trinajst regijskih RKB-enot. Občasna
usposabljanja imajo tudi za pripadnike 18. bataljona za RKBO, v okviru PzM

Ekipa ELME v bližini černobilskega sarkofaga med vajo leta 1999
močju černobilske elektrarne. »Takšne primerjalne meritve so pomembne za
pridobivanje znanja in izkušenj ter harmonizacijo merilnih metod. Poseben
izziv na terenu pa so nepredvidljive razmere, ki pogosto zahtevajo veliko
iznajdljivosti, in razmere, ko nimamo veliko časa za dodatna preverjanja,
zaradi česar se poveča možnost napak,« je še dejal mag. Pucelj.
Z a š č i t a i n re š e v a n j e
pa so doslej sodelovali na dveh vajah Nata. Na zadnji, ki je bila leta 2000 v
ukrajinskem Uzhgorodu, so ob predvidevanju katastrofalnih poplav in pro-
metne nesreče z izlitjem nevarne snovi preizkušali usposobljenost ELME za
delovanje v mednarodnih operacijah zaščite in reševanja ter postopke za
napotitev državnih sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč v tujino.
Po besedah operativnega vodje mobilne enote za kemijsko področje so
opremo za osnovno vzorčenje zraka, vode in trdnih vzorcev ter zaščitno
obleko za ljudi lani nekoliko dopolnili. »Naša oprema zadostuje za osnovno
oceno stanja na terenu, želimo pa jo dopolniti z analitskimi spektroskopskimi
instrumenti, s katerimi bi lahko onesnaženje v okolju spremljali širše in pri
nižjih koncentracijah, saj kemikalij pogosto ne moremo hitro identificirati.
Rešitev bi lahko bili razpisi evropskih skladov, vendar bi morale v projekte
vlagati tudi domače institucije,« je še dejal dr. Žigon in ob tem opozoril na
ministrstvi za okolje, prostor in energijo ter za zdravje.
Meta Grmek
Foto: BP, MG

Intervencije zaradi divjih odlagališč

»Z mobilnim kemijskim laboratorijem smo lani
opravili šest intervencij, letos pa štiri, kar je ne-
koliko manj kot v prejšnjih letih in morda kaže
na večjo ekološko ozaveščenost prebivalstva
ter gospodarskih subjektov. Kljub temu imamo
v Sloveniji precej tako imenovanih ekoloških
bomb, ki pomenijo potencialno grožnjo prebival-
stvu, zato je delovanje ELME izjemno pomemb-
no,« je ocenil operativni vodja mobilne enote za
kemijsko področje dr. Dušan Žigon.
Vse štiri letošnje intervencije so bile zaradi ne-
varnih snovi, odvrženih na divjih odlagališčih, in sicer je nekdo iz galvanskih
obratov na odlagališču v Polju v Ljubljani odložil odpadke cianidnega izvora,
v Tomačevem premaze za fasade in lepila, podobno tudi ob ljubljanskih Ža-
lah. V zadnjem primeru je nekdo v Zagradcu v okolici Žužemberka v bližino
vodnega zajetja prav tako odložil galvanske odpadke, pri njihovi analizi na
Odvzemanje vzorcev domnevno radiološko kontaminiranih tal
terenu pa je prišlo tudi do zastrupitve kriminalističnih tehnikov kemijskega
laboratorija MNZ. »Industrijski objekti so na področju kemije zaradi morebit-
nih nevarnih kemikalij, nepravilno uskladiščenih odloženih odpadkov in po-
žarnega ogrožanja z emisijami nevarnih plinov v okolje največja potencialna ELME is to receive a new vehicle in Septeber
nevarnost za onesnaženje okolja.« Ecology laboratory with a mobile unit was founded at the Jožef Štefan
Intervencijske ekipe mobilnega kemijskega laboratorija vsako leto opravijo Institute between 1980 and 1981 as a project of the UN Development
dve vaji, na katerih preverijo delo intervencijskih ekip in preizkusijo postopke Programme in accordance with the standards of the International
detekcije posameznih spojin, opreme in instrumentov. Tako na primer vadijo Atomic Energy Agency. Its main assignments are fast detecting of dan-
reševanje pri simuliranih primerih izlitja nevarnih kemikalij in emisij strupenih gerous nuclear-chemical-biological substances, giving expert advice
plinov pri požaru skladišča kemikalij. Na eni od lanskih vaj so na pobudo Sve- with minimizing the consequences of environmental pollution in cases
ta za nacionalno varnost RS vadili sodelovanje s specializiranimi enotami, ki of disasters as well as education and promotion of ecological aware-
bi se aktivirale ob terorističnem dejanju. S skupino za bombne preiskave ness. in 1987, ELME became an official part of the state protection and
kriminalistične policije so usklajevali postopek deaktiviranja eksplozijskega disaster relief system in cases of natural and other disasters. Today it
sredstva, pri katerem bi morala v resničnih razmerah intervencijska ekipa is directly subordinated to the RS Civil Protection Staff. By the end of
ELME pred deaktiviranjem opraviti identifikacijo kemikalij, bioloških agensov this month, ELME is to receive a new vehicle for the mobile radiological
ali radioaktivnih snovi. V praktičnem prikazu so člani ELME preizkusili tudi laboratory in the value of 12 million Slovenian Tolars.
nekatere nove postopke detekcije posameznih spojin. Kot je dejal dr. Žigon,

S LO V E N S K A V O J S K A 13
 V Sežani prvič
Z a š č i t a i n re š e v a n j e

prikazali gašenje s cougarji

Kot je na prireditvi ob 110. obletnici da bi lahko vplivale na načrtno opre-
delovanja PGD Sežana dejal minister Minister za obrambo dr. Anton Grizold se je v soboto, 28. avgus- mljanje in usposabljanje. Zmanjšati
za obrambo dr. Anton Grizold, so ta, udeležil prireditve ob 110. obletnici delovanja Prostovoljnega želimo vedno večje razdvajanje med
gasilci najbolj številna in dobro orga- gasilskega društva Sežana. Ob tem se je s sodelavci srečal z poklicnimi in prostovoljnimi gasilci. Iz-
nizirana splošna reševalna služba, župani občin Divača, Hrpelje-Kozina, Komen, Sežana in Miren- boljšati želimo položaj vseh gasilcev,
ki temelji na številnih prostovoljcih. Kostanjevica. Na srečanju ob sežanskem občinskem prazniku prostovoljnih in poklicnih. Naš cilj je
»Z veliko odgovornostjo in občutkom so govorili o zagotavljanju požarne varnosti na Krasu, župani višja kakovost in še večja učinkovitost
moramo urejati odnos delodajalcev pa so podpisali dogovor enajstih primorskih občin o medsebojni ob racionalni uporabi sil. Vem, da pri
do prostovoljcev, odnos lokalnih ob- pomoči pri požarih v naravi in ob večjih nesrečah. tem vseh težav ne bomo rešili, prepri-
lasti do prostovoljstva in društvene čan pa sem, da bomo ob razumeva-
dejavnosti,« je dejal minister. Opozoril je, da poskušajo v Zakonu o gasilstvu, nju parlamenta zagotovili ustrezne podlage za nadaljnjo krepitev gasilstva.«
ki ga letos dopolnjujejo, okrepiti vlogo gasilstva kot obvezne javne službe Po besedah dr. Grizolda se širša javnost po lanskem požaru na Krasu za-
v lokalni skupnosti. »Gasilskim zvezam želimo dati ustrezne pristojnosti, veda, »da problem požarov na kraškem območju ni le problem Kraševcev
ali, če želite, Primorcev in Notranjcev, temveč je to problem, ki se ga moramo
Gašenje s cougarji bo povečalo učinkovitost in racionalnost. lotevati celovito in organizirano. Zato pomagamo pri posodabljanju gasilskih
vozil. Zato pri sofinanciranju spodbujamo nabavo sredstev za gašenje po-
žarov v naravi. Zato v Sežani začenjamo izvajati nekatere programe Centra
za izobraževanje in usposabljanje na Igu. Zato poskušamo na obmejnih
območjih postaviti načrtno sodelovanje med vsemi reševalnimi, predvsem
pa gasilskimi službami. Zato smo opremili tudi nove vojaške transportne
helikopterje z bazeni in drugimi napravami za gašenje požarov. Imamo
vizijo, kako povečati število operativnih gasilcev na Krasu s prostovoljnim
usposabljanjem za zaščito in reševanje«. Obrambni minister je obenem opo-
zoril na pomen sodelovanja županov, občin in njihovih služb, Gasilske zveze
Slovenije ter kraške gasilske zveze, poleg tega je bil zadovoljen s podpisom
dogovora o sodelovanju večine občin v jugozahodnem delu države.
Kot je na srečanju z župani dejal poveljnik Štaba RS za Civilno zaščito Miran
Bogataj, si Ministrstvo za obrambo prizadeva za sklenitev dvostranskega
sporazuma z Italijo o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki bi ga
lahko sklenili prihodnje leto. S Furlanijo - Julijsko krajino naj bi MO še letos

Srečanje županov s predstavniki MO


V Sežani je steza za vroči trening za
septembrsko usposabljanje gasilcev že
pripravljena.
podpisalo memorandum, s katerim bi opredelili
predvsem gasilske intervencije na obmejnem ob-
močju in zagotovili večjo usklajenost pri interven-
cijah. MO bo vladi še letos posredovalo predlog
državnega načrta zaščite in reševanja ob velikem
požaru v naravi, operativen pa je načrt uporabe
sil za zaščito in reševanje ob večjem požaru na
ožjem kraškem območju. Kot je dejal Bogataj, bo
MO za posodabljanje gasilskih enot namenilo
približno 300 milijonov tolarjev. Približno sto mili-
jonov bodo letos zagotovili iz razvojnih sredstev
MO, pet kraških občin pa je iz požarnega sklada
že dobilo 50 milijonov tolarjev za nakup novih
vozil in avtomobilskih cistern. Za zagotovitev
operativne pripravljenosti gasilcev na kraškem
območju je URSZR po ukinitvi obveznega služe-
nja vojaškega roka nekatere programe Centra za
izobraževanje in usposabljanje na Igu prenesla
na sežanski Zavod za gasilno in reševalno služ-
bo. Spomladi se je v različnih programih v Sežani
že usposabljalo 60 gasilcev, jeseni pa naj bi se v
zavodu začeli tudi tako imenovani vroči treningi.
Zelo hitro bodo v operativni uporabi za gašenje
požarov v naravnem okolju tudi helikopterji SV
cougar, s katerimi bo vključevanje vojske v ga-
šenje bolj racionalno in učinkovito. »Sprememba
Zakona o gasilstvu, ki jo pripravlja MO, bo uredila
vprašanje intervencij gasilcev širšega območja
ob večjih požarih, sprememba Zakona o varstvu
pred naravnimi in drugimi nesrečami pa naj bi
uvedla trimesečno prostovoljno usposabljanje s
področja zaščite in reševanja, ki bo primerljivo
z vojaškim in ga bodo izvajali v sežanskem za-
vodu.« Po mnenju poveljnika CZ bi vsako leto v
program lahko vključili sto kandidatov.
Župani so bili na srečanju ob podpisu dogovora
zadovoljni s sodelovanjem in podporo MO ter
programom Kras, poleg tega pa upajo, da se bo
vprašanje prostovoljstva ustrezno uredilo. Kot je
dejal župan Komna Uroš Slamič, so njihovi gasil-
ci lani opravili za približno mesec delovnih ur. Po
besedah predsednika Gasilske zveze Slovenije
Ernesta Eoryja bodo posodobitveni program iz-
peljali v petih letih. Direktor Zavoda za gasilno in
reševalno službo Sežana Igor Bole se je Slovenski
vojski zahvalil za pomoč pri opremljanju voznega
parka, obenem pa dejal, da v zavodu že razmiš-
ljajo o posodobitvi nastanitvenega dela.
V sklopu sežanskega občinskega praznika in
110. obletnice delovanja Prostovoljnega gasil-
skega društva Sežana je v prikazu reševanja
in gašenja s helikopterji svoje zmogljivosti pri
gašenju požara prvič prikazal tudi Eurocopterjev
helikopter cougar AS532 AL, ki lahko naenkrat
prepelje do 3400 litrov vode oziroma trikrat več
kot bell 412, v montažnem bazenu pa je lahko
22.700 litrov vode. S skorajšnjo uvedbo v ope-
rativno uporabo bodo začeli helikopterje cougar
AS 532 AL aktivno vključevati v sistem zaščite,
reševanja in pomoči. Poleg tega so gasilci pred-
stavili stezo za vroči trening (hot fire training), za
kar bodo jeseni začeli usposabljati prostovoljne
in poklicne gasilce, ter reševanje iz vozila v pro-
metni nesreči.
Meta Grmek
Foto: Bruno Toič
Gasilci so prikazali tudi svoje najpogostejše
delo.
Novi pridobitvi
centra na Igu
Z a š č i t a i n re š e v a n j e
reševanje na Igu pri Ljubljani je bila v
ponedeljek, 6. septembra, krajša sloves-
nost, na kateri so izročili namenu nova
gasilska avtomobila, ki ju bodo uporab-
ljali za usposabljanje.
Vozili sta izdelani po veljavni tipizaciji gasilskih
vozil v Sloveniji. Imata podvozje družbe Merce-
des Benz, nadgradili pa so ju v družbi Ziegler.
Prvo vozilo z oznako GV 2 ima vso pripadajočo
opremo, vendar je brez cisterne za vodo, v nje-
govi posadki pa je pet vojakov in voznik. Drugo
vozilo z oznako GV 16/25 ima poleg opreme
tudi 2500-litrsko cisterno, njegovo posadko pa
sestavlja osem vojakov in voznik.
Ključe obeh vozil je generalnemu direktorju
Uprave RS za zaščito in reševanje Bojanu
Žmavcu izročil predstavnik družbe Ziegler.
Vse postopke ob nakupu novih vozil je iz-
peljalo MO, denar pa je zagotovil odbor za
upravljanje s sredstvi požarne takse. Obe
vozili sta vredni 104 milijone tolarjev. S tem so
po več letih uresničili načrtovani nakup, saj so
že leta 1993 hoteli kupiti takšno vozilo, druge-
ga pa so nabavili zaradi povečanega števila
slušateljev na gasilskih programih. (KuB)
Švedski reševalci
obiskali Ig
in Švedsko agencijo reševalnih služb
je bila od 24. do 27. avgusta na delo-
vnem obisku v Izobraževalnem centru
za zaščito in reševanje Ig delegacija
Centra reševalnih služb Skövde.
Šest strokovnjakov za organizacijo izob-
raževanja in predavateljev za gasilstvo, prvo
pomoč ter zaščito in reševanje je predstavilo
švedska modela izobraževanja s področja
zaščite in reševanja, obisk pa je bil namenjen
tudi izmenjavi izkušenj in znanja. Delo je po-
tekalo po skupinah, in sicer je bil poudarek
predvsem na usposabljanju gasilskih in re-
ševalnih služb ter načrtovanju mednarodnih
izobraževalnih programov s področja zaščite
in reševanja. Modela izobraževanja in cilji so
v obeh državah podobni, način izvedbe pa
različen. Švedi so končali svoje bivanje v Slo-
veniji z obiskom gasilske brigade v Ljubljani.
S LO V E N S K A V O J S K A 1 5
 V vojaškem šolstvu
Iz vojaškega življenja

uvajajo selekcijo
S preoblikovanjem Slovenske vojske je obrambi, vendar se na podlagi pogod-
prišlo tudi do preoblikovanja vojaške- Na podlagi Začasnega programa selekcije za sprejem kandi- be o štipendiranju in pisne izjave v pro-
ga šolstva. Vojaško izobraževanje in datk in kandidatov v Šolo za častnike so v vojaškem šolstvu gram selekcije vključujejo na lastno
usposabljanje sta postala prednostna prvič opravili izborne in selekcijske postopke za sprejem kandi- željo in odgovornost.
naloga v Slovenski vojski, s tem pa je datk in kandidatov v 15. generacijo Šole za častnike. Selekcijski Posebni cilji selekcijskega preverjanja
povezan tudi izbor kandidatov za iz- postopek je potekal od 2. do 9. julija letos na območju Svetlega so:
obraževanje in usposabljanje na Šoli Potoka. Udeležilo se ga je 48 kandidatov dveh ciljnih skupin. • preveriti in oceniti gibalne sposo-
za častnike. Zaradi zmanjševanja po- Selekcijsko preverjanje je uspešno končalo 43 kandidatov, bnosti kandidatov,
treb po častniškem kadru bo vojaško razvrščenih v razvrstitvenih tabelah po doseženih rezultatih, kar • oceniti splošne intelektualne
šolstvo tudi s pomočjo selekcijskega je bila podlaga za izbor bodočih kandidatov 15. generacije Šole zmožnosti, sposobnosti koncentracije
preverjanja izobraževalo manj častni- za častnike, ki bo začela izobraževanje in usposabljanje na Šoli pri preprostem umskem delu za kate-
kov, in sicer tiste, ki bodo v izbornem za častnike prihodnje leto. gorijo častnika, preizkusiti verbalne
postopku najboljši. S tem se bo v Slo- sposobnosti ter ugotoviti glavne oseb-
venski vojski postopoma spreminjalo tudi razmerje med častniki, podčastniki nostne lastnosti, predvsem vodstvene sposobnosti kandidatov,
in vojaki. Po usmeritvah načelnika GŠSV je treba z ustrezno selekcijo zagotoviti • preveriti in oceniti raven vzdržljivosti kandidatov in sposobnosti za opravlja-
kader, ki ima sposobnosti in spretnosti, da med šolanjem na Šoli za častnike nje nalog pod večjimi telesnimi obremenitvami,
pridobi s programom šolanja predpisane vojaškostrokovno znanje, spretnosti • s prvo ciljno skupino preveriti in oceniti raven vojaškostrokovnega znanja in
in navade. Na podlagi navedenih usmeritev je bila ustanovljena skupina, ki spretnosti.
je pripravila Program selekcije za sprejem kandidatk in kandidatov v Šolo za Selekcijski postopek se je začel v petek, 2. julija, v Vojašnici Šentvid. Ta dan so
častnike. Program je bil pripravljen na podlagi primerljivih programov pri nas pri kandidatih preverjali gibalne sposobnosti, prav tako so opravili zahteven
in v tujini, spoznanj in izkušenj pri delu s kandidati Šole za časnike ter dela s skupinski psihodiagnostični pregled.
pripadniki Slovenske vojske in je podlaga za pripravo končnega programa. Preverjanje gibalnih sposobnosti je potekalo po postopkih in merilih, ki so pred-
pisani za ugotavljanje gibalnih sposobnosti kandidatov za vstop v Slovensko
Selekcijski postopek vojsko, njegov namen pa je oceniti gibalne sposobnosti in vzdržljivost kandida-
Program zagotavlja selekcijske postopke za ciljni skupini, iz katerih se napo- tov za častnike. Ta ocena vpliva v predpisanem deležu na končno razvrstitev
tujejo kandidati na Šolo za častnike, in sicer: posameznika, hkrati pa je to izločitveno merilo v primerih, ko kandidat ne do-
• kandidati, ki so že zaposleni v Slovenski vojski in so predvideni za preraz- seže najnižje predpisane stopnje gibalnih zmogljivosti.
poreditev na častniško dolžnost (podčastniki Slovenske vojske), Preverjanje gibalnih sposobnosti obsega sedem preverjanih postopkov, kate-
• posamezniki, ki v Slovenski vojski kandidirajo za zaposlitev na častniško rih merila so opredeljena za moško in žensko populacijo, in sicer skok v daljino
dolžnost (štipendisti MO). z mesta, vesa v zgibi, dvigovanje trupa, tek na 2400 metrov, predklon na klopci,
V program se lahko vključijo: taping z roko, koraki v stran.
• kandidati, ki izpolnjujejo splošne in posebne pogoje za poklicno delo na Psihodiagnostični pregled obsega testiranja in preglede, ki so predpisani za
obrambnem področju, ki so predpisani v Zakonu o obrambi, vse kandidate, ki vstopajo v Slovensko vojsko, in posebne preglede, ki omo-
• štipendisti, ki še ne izpolnjujejo vseh pogojev, predpisanih v Zakonu o gočajo selekcijo kandidatov za častnike. Obsega skupinski psihodiagnostični
pregled, individualni psihološki pregled in spremljanje vedenja kandidatov
Izdaja povelja med praktičnim preverjanjem v terenskih pogojih.
Končna ocena psihodiagnostičnega pregleda je del končne ocene kandidata
in v predpisanem deležu vpliva na njegovo razvrstitev.
Skupinski psihodiagnostični pregled obsega:
• testiranje splošnih intelektualnih zmožnosti (sposobnost zaznavanja in
oblikovanja konceptov znotraj danih neverbalnih struktur),
• testiranje sposobnosti koncentracije pri preprostem umskem delu, preizkus
osredotočenja in sposobnosti dosežka v procesu mentalne obremenitve,
• preizkus verbalne sposobnosti (sposobnost hitrega in točnega razume-
vanja pomena besed, obseg besednega zaklada in verbalne spretnosti,
urejenost in učinkovitost mišljenja pri opredeljevanju pojmov),
• aplikacijo osebnostnih vprašalnikov za ugotavljanje osnovnih osebnostnih
lastnosti oziroma potez posameznika in tudi oceno psihosomatskega stanja.
Na koncu prvega dne selekcijskega preverjanja so bili kandidati seznanjeni

Izdelovanje zaklonilnika
s končnimi rezultati preverjanja gibalnih sposobnosti in termini individualnih
psiholoških pregledov, ki jih je opravila skupina psihologov v ponedeljek, 5., in
torek, 6. julija letos. Individualni razgovor obsega preverjanje ugotovitev sku-
pinskega pregleda, aplikacijo preizkusa verbalne sposobnosti ter pridobivanje
osnovnih podatkov o osebnostni in motivacijski sliki kandidata.
Po opravljenem prvem sklopu preverjanja so se kandidati udeležili praktič-
nega dela preverjanja v terenskih pogojih, in sicer od srede, 7., do petka, 9.
julija, na območju Svetlega Potoka. Cilj te aktivnosti je bil preveriti kandidatovo
vzdržljivost, pri kandidatih prve ciljne skupine pa so preverjali tudi poznavanje
osnovnega vojaškostrokovnega znanja in spretnosti.
Ocena vzdržljivosti in ocena poznavanja osnovnega vojaškega strokovnega
znanja ter spretnosti sta del končne ocene in vplivata na končno razvrstitev
kandidata vsaka v predpisanem deležu.
Za ocenjevanje vzdržljivosti so s programom opredeljeni aktivnosti in merila,
in sicer:
• orientacijski tek z bojno opremo na deset kilometrov, pri čemer teče vsak
kandidat zase,
• pohod s celotno opremo na 15 kilometrov v skupinah, v katerih so pripadniki
obeh ciljnih skupin,
• obremenitev z omejitvami spanja, pri čemer so kandidati spali skupaj le pet
ur z nenehnim lastnim varovanjem,
• obremenitve z 20 kilogramov težko opremo brez pripadajoče hrane in vode,
kar kandidati še dobijo za ves dan,
• obremenitev življenja in dela v terenskih pogojih, pri čemer so kandidati v
poznih nočnih urah pripravljali bivake in si organizirali prenočevanje z varo-
vanjem,
• obremenitev prehranjevanja v naravi, pri čemer so si kandidati v poznih
nočnih urah pripravljali tople obroke.
Preverjanja vojaškostrokovnega znanja so bila skladna s postopki in merili za
ocenjevanje, obsegala pa so merjenje azimutov na objekte, določitev strani
neba, plazenje po trebuhu, boku in po štirih, izdelavo počasi gorečega vžigal-
nika, razstavljanje in sestavljanje avtomatske puške, postavljanje zaščitne
maske v zaščitni položaj, evakuacijo ranjenca na predvideni razdalji, ustavitev
krvavitve z Esmarchovo prevezo in kopanje zaklonilnika.
Prav tako so morali kandidati druge ciljne skupine pokazati spretnostne in
vzdržljivostne sposobnosti. Pri njihovem preverjanju poudarek ni bil na pravil-
nosti izvedbe postopka, pač pa na varni in hitri izvedbi.
Kandidate druge ciljne skupine so preverjali iz naslednjih vsebin: met bombe
v cilj, met bombe v daljavo, plazenje po trebuhu, boku in po štirih, polnjenje
shrambe, evakuacija ranjenca, kopanje jame v določenem času.
Med praktičnim preverjanjem v terenskih pogojih je bila ves čas navzoča
psihologinja, ki je opazovala vedenje kandidatov. Poudarek njenih opazovanj
je bil na splošni osebnostni sliki kandidatov, ki se je kazala v obremenilnih po-
gojih, motiviranosti kandidatov za naloge in dosego čim boljšega rezultata ter
interesu za vodenje skupine.
Preverjanje je bilo zahtevno in naporno, saj so imeli kandidati težave s premika-
njem po neznanem terenu, z orientacijo in konfiguracijo zemljišča. Kandidati so
morali pokazati veliko znanja in želje, saj se je med njimi razvila tekmovalnost,
da bi dosegli čim boljše rezultate ter s tem tudi čim boljše končne uvrstitve.
Rezultati prve selekcije
Selekcijsko preverjanje je končalo 43 kandidatov, ki so bili razvrščeni v dva
uvrstitvena seznama za vsako ciljno skupino
posebej. Na podlagi obeh seznamov je
kadrovski kolegij GŠSV izbral določeno
število kandidatov obeh ciljnih skupin
za izobraževanje in usposabljanje na
Šoli za častnike v 15. generaciji.
Na podlagi opravljene ankete s kandi-
dati je bilo preverjanje opravljeno korektno.
Nekoliko moteče je bilo skupno
preverjanje obeh ciljnih skupin
hkrati, kar pa ni zelo vplivalo na
končne razvrstitve posameznikov.
Podobni postopki
na Šoli za podčastnike
Ta program je podlaga za pripravo podobnega
programa tudi na Šoli za podčastnike, ki bo se-
lekcijo opravila septembra. Na podlagi spoznanj
iz prvega selekcijskega preverjanja in evalvacije
programa se bo selekcija nadaljevala. Program
za selekcijo kandidatov za častnike se bo ne-
koliko spremenil in dodelal. Predvsem bo treba
spremeniti vojaškostrokovne vsebine, ki bodo
primerljive s selekcijskim preverjanjem.
Pri pripravi in izvedbi selekcije so sodelovali
pripadniki Šole za častnike, Šole za podčast-
nike, 72. BR, CU, OPK, 37. VTP, 18. bataljona Urjenje
RKBO, VZSL in 10. MOTB. taktičnih
postopkov
Ernest Pleh vojaka na
Foto: ŠČ, BT bojišču
Selection in Military Education
In July this year, for the first time, the SAF School for Commissioned
Officers carried out a selection process in order to select male and
female candidates who would become part of the 15th generation of
commissioned officers. The selection process involved the testing of
motorical and intelectual skills, of the ability to concentrate and verbal
abilities as well as the testing of the candidates’ level of endurance.
43 out of 48 candidates managed to pass the tests successfully and
were consequently placed in two groups. They will begin their training
next year. Similar selection processess are to be introduced at the SAF
School for Non-Commissioned Officers as well.
S LO V E N S K A V O J S K A 17
 Garda odprta
Iz vojaškega življenja

za poklicne
vojake

Poleg protokola tudi postrojil s topom. Tematike si sledijo

usposabljanje po rednem Ena od pomembnih nalog vojske je tudi opravljanje pro- od najpreprostejših, kot so usklajeno
programu tokolarnih nalog za državo ob sprejemih visokih državnikov in gibanje pri korakanju in obračanju ter
Vojaki, ki se razporedijo v enoto za predstavnikov tujih oboroženih sil, na državnih proslavah, žalnih postrojila brez orožja, do zahtevnej-
protokol, so iz manevrskega dela slovesnostih, vojaških prisegah in drugih prireditvah državnega ših, kot so gibi s puško in postrojila
10. in 20. MOTB, torej poklicni vojaki, pomena. Do lani so protokolarne naloge opravljali naborniki iz z orožjem. Usposabljanje v tej fazi
ki v teh enotah delajo na različnih 12. gardnega bataljona. S spremembo sistema popolnjevanja poteka na individualni, skupinski,
dolžnostih. Za brezhibno izvedbo SV in ukinitvijo obveznega služenja vojaškega roka so te naloge oddelčni, vodni in četni ravni. Jutranje
protokolarnih nalog so najpomemb- začasno prevzeli poklicni vojaki 1. brigade SV, ki se razporedijo aktivnosti pripadnikov protokolarne
nejše usklajenost, dobra telesna v enoto za protokol in se menjavajo na šest mesecev. Za njihovo čete, kot sta telesna vadba in postroj
pripravljenost in disciplina, za kar usposabljanje skrbi protokolarna enota SV, ki jo sestavljajo z dvigom zastave, potekajo v matični
sta nujna redna telesna vadba in ne- pripadniki stalne sestave nekdanjega 12. gardnega bataljona. enoti, nato pa vojake prevzamejo
prestano urjenje postrojil brez orožja Približno sto vojakov 20. MOTB smo obiskali v celjski vojašnici, pripadniki protokolarne enote, ki so
in z njim. Usposabljanje protokolarne kjer smo si ogledali, kako poteka prvi del pettedenskega uspo- nosilci usposabljanja za protokolar-
čete je razdeljeno v dva dela. Prvi sabljanja, saj so 5. septembra od pripadnikov 10. MOTB za pet ne naloge. Po šestih urah enoto spet
del traja pet tednov ali 150 ur. To je mesecev prevzeli vse protokolarne naloge v SV. prevzamejo poveljniki matične enote.
intenzivno usposabljanje, ki poteka Po koncu pettedenskega usposablja-
šest ur na dan in obsega vse teme postrojil častne enote, ki so predpisana v nja sledi preverjanje enote na ravni oddelka, voda in čete, ali je enota dovolj
Načrtu in programu usposabljanja gardne enote, razen posebnih postrojil in usposobljena za samostojno opravljanje protokolarnih nalog. Če ni, jo je tre-
ba dodatno usposobiti. »Iz izkušenj lahko potrdim, da so vojaki po treh tednih
že sposobni samostojno opravljati nekatere protokolarne naloge,« je pojasnil
poveljnik protokolarne čete 20. MOTB nadporočnik Jože Plahuta. Drugi del
usposabljanja, ki traja preostalih pet mesecev, je namenjen dvournemu
vzdrževanju usposobljenosti za opravljanje protokolarnih nalog in izvajanju
protokola ob državnih ter vojaških slovesnostih. Intenzivne priprave navadno
potekajo dan ali dva pred protokolom, postopek pa ponovijo še na dan pro-
tokola. Lani so sodelovali na 200 državniških in vojaških sprejemih. Sistem
dela v protokolarni četi je tak, da morajo vojaki poleg dela v protokolarni četi
vaditi tudi po rednem programu usposabljanja, saj so ti vojaki namenjeni
sodelovanju na mirovnih operacijah v tujini. Poveljnik 1. motorizirane čete
Nadporočnik Nadporočnik Poročnik
10. MOTB, ki je kot prva prevzela protokolarne naloge po odpustitvi zadnjih
Bošjan Baš Jože Plahuta Milan Žagar
nabornikov, nadporočnik Boštjan Baš je povedal: »Zagotavljanje vojakov za

18 S LO V E N S K A V O J S K A
protokolarne naloge je za redno delo enote dodatna obremenitev, saj smo
namenjeni predvsem za opravljanje namenskih bojnih nalog. Po drugi strani
si naši vojaki med usposabljanjem za protokolarne naloge pridobijo veščine
za opravljanje protokolov in postrojitvenih pravil, so bolj redoljubni in discipli-
nirani ter skrbijo za videz, kar lahko uporabijo pri vsakdanjem delu v enoti ali
na mirovni operaciji.«
Izbira gardistov po višini in videzu ni več mogoča
Izbira vojakov za gardno enoto po višini in videzu ni več mogoča. Zaradi eno-
tnega videza so v času, ko so usposabljali nabornike, pri izboru pripadnikov
protokolarnih čet poskušali upoštevati višino vojaka, ki naj bi bila od 180 do
185 centimetrov. »To merilo smo morali omiliti. Glede telesne višine in zgrad-
be telesa gardistov so mogoči odmiki od prejšnjih standardov. Nekoč smo
lahko izbirali med 300 do 500 vojaki naborniki, danes pa to ni več mogoče.
Vojaki so bili takrat približno enako veliki, zdaj pa je razlika v telesni višini
včasih zelo velika. Pri zdajšnjem sistemu usposabljanja poklicnih vojakov
za protokolarne naloge, ki poteka pet tednov šest ur na dan, preostalih pet
mesec pa še dve uri na dan, dosegamo standarde zagotavljanja protoko-
larnih nalog, ne moremo pa zagotavljati standardov za tako imenovani šov
program oziroma zahtevnejših postrojil, kot je postrojitveni slog domine, pri
katerem so gibi vojakov v postroju videti kot padajoče domine. Za njihovo
brezhibno izvedbo so nujne vrhunska usklajenost, zbranost in disciplina,« je
pojasnil namestnik poveljnika protokolarne enote SV poročnik Milan Žagar.
Kandidati morajo biti telesno povsem zdravi, saj je fizično urjenje gardistov
in opravljanje protokolarnih nalog zelo naporno. Gardisti morajo ob častnih
pozdravih visokim tujim gostom protokolarno puško, ki tehta skoraj pet
kilogramov, nepremično držati tudi nekaj minut, za kar morajo biti odlično
telesno in psihično pripravljeni. Nadporočnik Plahuta je dejal, da so pripad-
niki njihove enote dobro psihofizično pripravljeni, zato se ob prevzemu novih
nalog niso pokazale večje težave s telesno vzdržljivostjo. »To zagotavljamo
z redno jutranjo vadbo pred začetkom usposabljanja, po koncu pa potekajo
dodatne športne aktivnosti, s katerimi pridobivamo telesno kondicijo,« je še
dodal nadporočnik Plahuta.
V gardi tudi dekleta
Poleg fizične pripravljenosti pa je zelo pomembna tudi disciplina. Med pripad-
niki protokolarne enote so tudi dekleta, pri čemer veljajo zanje enake zahteve
glede usposobljenost in videza kot za fante. Moški morajo biti obriti in na kratko
ostriženi, dekleta pa imajo lahko tudi daljše lase, vendar morajo biti speti. Naj-
očitnejša zunanja posebnost gardistov so častne uniforme, ki jih uporabljajo
za protokolarne naloge zunaj vojašnic. Po barvi, kroju in materialu se razlikuje-
jo od bojne uniforme, ki jo nosijo med protokoli v vojašnicah. Častna uniforma
svetlo rjave barve s hlačami, ki so barvno usklajene s službenimi uniformami
pripadnikov stalne sestave, in drugimi dodatki, kot so pas, škornji, baretka ter
Iz vojaškega življenja
rokavice, je enotna za fante in dekleta. »Pri gardistih so velike razlike v telesni
višini in zgradbi telesa, zato jim je treba uniforme prilagoditi, kar povzroča do-
datne težave,« je dopolnil poročnik Žagar. Posebnost gardne enote je tudi to,
da ima vsak vojak zadolžene najmanj tri puške in častno uniformo. Vsak vojak
ima osebno orožje, za urjenje postrojitvenih pravil uporabljajo vadbeno puško,
za protokole pa častno polavtomatsko. Te puške so obdelane s posebnim
svetlečim lakom, nekateri kovinski deli puške pa so kromirani. Drugačen je
ramenski naslon, ki je gumijast in je nameščen pod posebnim kotom, da je
postavitev puške ob povelju »K nogi!« pravilnejša. Marko Pišlar
Foto: Bruno Toič
opravljati protokolarne naloge, smo sprejeli kot
strojil, skrb za red in videz, ki ga bom pridobil v
gardni enoti, koristilo, ko bom odšel na mirovno
misijo.«
protokolarnih nalogah ob obiskih pomembnih
državnikov in na državnih proslavah je veliko
priznanje ter odgovornost, saj gardisti predstav-
ljamo Slovensko vojsko in državo doma ter pred
dekleta, s čimer lahko dokažemo svojo enako-
pravnost s fanti.«
larni nalogi. Na začetku sem se bal, da bom sto-
ril napako, saj moramo gardisti v postroju vsak
gib narediti enotno. Protokolarne naloge bomo
morali opravljati tudi popoldne, ob praznikih in
dela prostih dnevih, zato bomo morali tem de-
da s tem ne bom imel večjih težav.«
One of the important duties of the armed forces is also carrying out pro-
tocol assignments on various occasions - visits of important members
of states, high representatives of foreign armed forces, state ceremoni-
es, funerals, solemn pledges and other events of national importance.
Until last year, these duties were carried out by the conscripts of the SAF
12th Guard Battalion. After the changes in the manning system of the
Slovenian Armed Forces and the abolition of conscription, the assign-
ments were temporarily taken over by professional servicemembers of
the 1st SAF Brigade. The servicemembers who are appointed to the
protocol unit rotate on assignment over a period of six months. Their
training is carried out in the SAF Protocol Unit, which consists of the
professional servicemembers of the former 12th Guard Battalion.
S LO V E N S K A V O J S K A 19
 O vojaških enotah
Iz vojaškega življenja

na Vrhniki ob ukinitvi 52. BR

Širše območje Vrhnike ima podobno prostovoljne pogodbene rezerve in po-
kot med vojno za osamosvojitev po- Po osamosvojitveni vojni za Slovenijo je TO leta 1992 za širše veljstev. Usposobila je več kot 10.000
membno vlogo pri razvoju Slovenske območje Vrhnike, Borovnice, Dragomerja, Logatca in Horjula v vojakov na služenju vojaškega roka.
vojske. Na delu, kjer se končujejo tako Vojašnici 26. oktobra na Stari Vrhniki oblikovala 530. učni cen- Njene enote in pripadniki so uspešno
imenovana Postojnska in začnejo ter Teritorialne obrambe. V Vojašnici Ivana Cankarja na Rasko- sodelovali na vojaških vajah, kot so
Ljubljanska vrata, je na sorazmerno vcu so začele delovati bojne enote 45. OKMB, 16. BNZP, 11. ČTK bile Dolomiti 1993, Dolsko 1993,
omejenem ozemlju deloval eden in 1./9. RBZO. Na Vrhniko se je leta 1996 preselilo poveljstvo 52. Bojne zmožnosti 1996, Esperia 1997,
največjih učnih centrov SV, in sicer brigade in prevzelo poveljevanje nad številnimi enotami SV, 30. CAE 1998, STV - Odločen odgovor
Vojašnica 26. oktobra, kjer so program junija letos pa je bilo ukinjeno. 2000, Litija 2000, STV - Odločen
osnovnega usposabljanja izvajali tudi odgovor 2001, Combined Endeavour
za petsto mladih vojakov v generaciji. 2001, Combined Endeavour 2002,
Na Raskovcu v Vojašnici Ivana Cankar- Eksploziv 2002, Combined Endeavour
ja so hkrati izvajali osnovno in dopol- 2003 in Kras 2003. Z udeležbo na
nilno usposabljanje v specialističnem vajah so želeli povečati bojno priprav-
vojaškem znanju za rodove oklepno- ljenost brigade.
mehaniziranih enot, zračno obrambo,
zveze in nadzor zračnega prostora. Številne aktivnosti pripadnikov
Zato ni presenečenje, da se je v za- 52. brigade
četku leta 1996 poveljstvo 52. BR iz Enote 52. BR so bile vedno pripravlje-
Ljubljane preselilo na Vrhniko. Brigada Zadnja skupinska fotografija pripadnikov poveljstva ne pomagati civilnemu prebivalstvu
je prevzela poveljevanje nad vrhniškim ob naravnih in drugih nesrečah. Stalno
45. OKMB in 530. UC oziroma poznejšim 352. UBP. Pod njeno poveljstvo so so vzdrževali stike z območnimi združenji Zveze slovenskih častnikov, Zdru-
prešle tudi nekatere enote iz drugih okolij, s čimer so združili vojaški potencial ženjem veteranov vojne za Slovenijo in z Združenjem borcev in udeležencev
sorazmerno velikega območja Slovenije. narodnoosvobodilne vojne ter drugimi kulturnimi, izobraževalnimi in športnimi
Leta 2002 so ukinili 54. OKMB, vrhniški tankisti pa so se v Vojašnici Pivka s 44. organizacijami iz družbenega ter civilnega življenja. Posebno pozornost so
UBOKME združili v 45. oklepni bataljon in prevzeli dediščino obeh nekdanjih namenjali ohranjanju tradicije slovenskega vojaškega spomina, saj jim ta
enot, kar je opazno tudi v njihovem novem bojnem znaku. Lani se je podobno predstavlja enega od temeljev obstoja in razvoja Slovenske vojske. To se je
zgodilo v 352. UBP. Večina njegovih pripadnikov je svoje znanje prenesla na kazalo z raznovrstnimi aktivnostmi, kot so sodelovanje pripadnikov na veteran-
nove generacije prostovoljcev in poklicnih pripadnikov Slovenske vojske v Cen- skih spominskih slovesnostih, pohodih, strokovnih zgodovinskih predavanjih,
tru za usposabljanje v Vipavi. Z ukinitvijo poveljstva 52. BR in s tem celotne bri- tematskih razstavah in podobno.
gade 30. junija letos pa se začenja novo obdobje vrhniške vojaške zgodovine. Poleg rednega vojaškega usposabljanja novih generacij vojakov so enote iz
obeh vojašnic na Vrhniki pripravile številne akcije, kot so dnevi odprtih vrat, vete-
O nastanku 52. brigade ranska srečanja, predavanja, postavitev tanka stewert, saditev lip predstavnikov
52. BR je nastala z združitvijo treh brigad Teritorialne obrambe, ki so leta 1991 veteranskih organizacij, razstave, viteški dvoboji, koncerti, udeležba v akcijah
aktivno sodelovale v osamosvojitveni vojni. Združitev je bila formalno končana urejanja okolja in številne druge. Naše akcije so z obveščanjem javnosti podprla
15. septembra 1992, zato so pripadniki brigade ta datum izbrali za dan enote. tudi lokalna javna občila, in sicer Naš časopis, Logaški radio ter Vrhniški radio.
Brigada je bila ena od največjih enot v Slovenski vojski tako po številu pripadni-
kov kot po vrsti in številu bojne tehnike. Zahvala civilnemu okolju
Najmočnejša oborožitev brigade so bili tanki M-84 in vlečne havbice 155 mm, Meščanom Vrhnike, Borovnice, Dragomerja, Logatca in Horjula se zahvalju-
v brigadi pa so imeli tudi oborožitev, kot so BVP M-80A, OIA BRDM-2, minometi jemo za aktivno sodelovanje. Brez njihove dobre volje in pripravljenosti na so-
120 mm, protioklepna in pehotna oborožitev ter nebojna vozila. delovanje ne bi mogli uspešno pripravljati usposabljanj in skupnih prireditev.
52. brigadi so poveljevali major Franci Košir do 4. novembra 1996, podpolkov- Marsikateri pripadnik je doma prav iz teh krajev oziroma se je tja preselil in po-
nik Boris Mikuš do 22. junija 1998, polkovnik Marjan Balant do 24. decembra stal del lokalne skupnosti, zato smo še laže sodelovali in razumeli medsebojne
1999, polkovnik Vojteh Mihevc do 29. junija 2001, kapitan fregate Ljubo Poles potrebe. Pripadniki poveljstva 52. BR verjamemo, da bodo enote Slovenske
do 7. februarja lani in podpolkovnik Martin Jugovec do ukinitve enote 30. junija vojske, ki ostajajo na Vrhniki, še naprej aktivno sodelovale s civilno družbo in
letos. V dvanajstih letih so v 52. BR delovali trije bataljoni, 44. UBOKME, 54. imele odprta vrata za svoje someščane.
OKMB, 480. AB, 460. AB, 211. LOGBA, 352. UBP, 142. UBP, 18. BRKBO, 132. Spominjali se bomo vseh lepih trenutkov, ki smo jih preživeli na Vrhniki, saj so
GORB, 45. OKB in 271. ČZV. Brigada je uspešno zagotavljala bojno priprav- bili za marsikoga od nas to najlepša leta službovanja Slovenski vojski.
ljenost in organizirala ter vodila usposabljanje mirnodobnih in vojnih enot ter 52. BR

20 S LO V E N S K A V O J S K A
 Špor t v vojski
Foto: Aleš Fevžer

Urška
Žolnir

Olimpijska bronasta kolajna

za športnico SV
V nekaj več kot dveh tednih je v razbur- membnejši disciplini trojnem položaju
ljivih športnih obračunih v 28 športnih S sklepno slovesnostjo na olimpijskem stadionu v Atenah so z malokalibrsko puško dosegel četrto
disciplinah za 301 komplet kolajn tek- se v nedeljo, 29. avgusta, končale 28. olimpijske igre moderne mesto. V streljanju z malokalibrsko pu-
movalo približno 10.500 športnikov iz dobe. Grki so se tudi ob koncu tega največjega tekmovanja ško 60 leže je izenačil doslej najboljšo
202 držav. Slovenijo je na olimpijskih na svetu pokazali kot izjemni organizatorji in pripravili zanimiv olimpijsko uvrstitev v tej disciplini, in
igrah zastopalo več kot 70 športnikov, sklepni del iger. Poleg tega, da so podelili še nekaj kompletov sicer 9. mesto iz Atlante. Najslabši do-
ki so nastopili v 11 športnih panogah. kolajn, so pripravili veličasten večer, poln glasbe, plesa in sežek na olimpijskih igrah je dosegel v
V slovenski olimpijski reprezentanci je blišča, še enkrat pa so se pred številnimi gledalci, ki so v Atenah streljanju z zračno puško, in sicer 29.
bilo tudi trinajst vrhunskih športnikov, vztrajali do zadnjega trenutka, predstavili z uspehi bolj ali manj mesto. Davor Glavina in Tomaž Čopi
zaposlenih v Slovenski vojski. To so zadovoljni športniki. Na sklepni slovesnosti je bila tudi večina sta v jadralnem razredu 470 osvojila
judoistki Urška Žolnir in Raša Sraka, slovenskih atletov, ki je nastopala zadnji teden olimpijskih iger. 15. mesto. Vesna Dekleva, krmarka
strelec Rajmond Debevec, jadralci Nastope slovenskih športnikov v Atenah si bomo zapolnili po slovenskega dvoseda 470, je bila po
Davor Glavina, Vesna Dekleva in Klara uspehih naših tekmovalcev in štirih dobitnikih kolajn judoistki olimpijskih igrah v Atenah upravičeno
Maučec, plavalka Alenka Kejžar, atleti Urški Žolnir, tekačici Jolandi Čeplak, jadralcu Vasiliju Žbogarju jezna in slabe volje. S flokistko Klaro
Helena Javornik, Primož Kozmus, Igor in veslaškem dvojcu Iztoku Čopu in Luki Špiku. Maučec sta bila bili odlični, vendar sta
Primc, Matija Šestak in Miran Vodo- morali v finalni regati priznati premoč
vnik ter tenisačica Tina Križan. Judoistka Urška Žolnir si je presenetljivo, toda tekmic iz Španije, Švedske in Grčije, tako da sta bili četrti. Slabše je plavala
povsem zasluženo, priborila bronasto kolajno v kategoriji do 63 kilogramov in Alenka Kajžar, ki se ji na 200 metrov prsno in mešano ni uspelo uvrstiti v pol-
s tem postala dobitnica prve slovenske kolajne na letošnjih olimpijskih igrah. finale. Drugi teden slovenskih olimpijskih nastopov so zaznamovali predvsem
Veselje v slovenskem taboru je bilo še toliko večje, saj se je v olimpijsko repre- atleti, saj so bili najuspešnejši v zadnjih desetih letih na velikih tekmovanjih.
zentanco uvrstila kot zadnja, potem ko je vse kazalo, da se olimpijskih iger v Tekačica Helena Javornik je za 50 sekund izboljšala državni rekord na 10.000
Atenah ne bo udeležila. Njena kolegica judoistka Raša Sraka je v kategoriji do metrov, s čimer je dosegla deseto mesto. Uspeh slovenskih olimpijcev je dopol-
70 kilogramov osvojila 9. mesto, kar je manj od tistega, kar je pričakovala pred nil Primož Kozmus, ki je osvojil odlično šesto mesto v metu kladiva. Najprej je
odhodom v Atene. Naslova olimpijskega prvaka izpred štirih let ni uspelo obra- bil sedmi, vendar so nato zmagovalcu, ki je odklonil kontrolo dopinga, kolajno
niti našemu najuspešnejšemu strelcu Rajmondu Debevcu, ki je v svoji najpo- vzeli. Pohvalimo lahko tudi Mirana Vodovnika, ki je bil enajsti v suvanju krogle.

S LO V E N S K A V O J S K A 21
 ki so trajale približno dva meseca in pol. Vesela sem, da mi je uspelo izboljšati
formo prav pred najpomembnejšim tekmovanjem. Na teku na 10.000 metrov,
pri čemer je bila konkurenca zelo močna, sem izjemno dobro tekmovala, tako
da sem dosegla odlično 10. mesto. S tem sem presegla svoja pričakovanja,
saj sem bila prepričana, da bi bil uspeh že uvrstitev od 10. do 15. mesta. Za-
dnjih 250 metrov sem še imela možnosti za osmo mesto, vendar sta me v cilj-
nem šprintu prehiteli dve tekmovalki. Z nastopom na 10.000 metrov sem tudi
izboljšala državni rekord za 50 sekund, kar je dodatna potrditev moje izjemne
Špor t v vojski

forme. Po koncu olimpijskih iger sem se že začela pripravljati na naslednja

tekmovanja, saj bom oktobra tekla v Luksemburgu, kjer bi rada izboljšala
svoj rekord, nastopila pa bom tudi na maratonu v Amsterdamu. Oktobra bom
končala tekmovalni del in si vzela nekaj časa za počitek. Decembra bom spet
začela priprave na novo tekmovalno sezono, ki me čaka spomladi.

Mednarodni rokometni sodnik

na olimpijskih igrah v Atenah Janko Požežnik:
V veliko čast mi je, da so naju s sodniškim part-
nerjem Darkom Repenškom izbrali za sodnika
na olimpijskih igrah v Atenah. Biti med trinajstimi
sodniškimi pari na svetu, ki so imeli pravico sodili
na rokometnem turnirju na največjem športnem
tekmovanju na svetu, je nedvomno veliko prizna-
Foto: Aleš Fevžer

Helena nje za najino dolgoletno strokovno delo. Za olim-

Javornik pijske igre izberejo najboljše sodnike na svetu, ki
jih spremljajo in ocenjujejo več let. V Atenah sva
sodila na šestih rokometnih tekmah, v posebno
čast pa nama je bilo, da sva lahko sodila mali
Največ kolajn na letošnjih olimpijskih igrah so osvojile ZDA, in sicer 103, pred finale pri ženskah. Nalogo sva dobro opravila, s čimer sva si neuradno prido-
Rusijo, ki jih ima 92, na tretjem mestu pa je Kitajska s 63 osvojenimi kolajnami. bila sodelovanje na naslednjem svetovnem moškem prvenstvu, ki bo januarja
Slovenci si bomo zapolnili olimpijske igre po doslej rekordnih štirih kolajnah, 2005 v Tuniziji. Najin cilj je bil, da dobro sodiva vse tekme, in mislim, da sva ga
eni srebrni in treh bronastih. Največja športna prireditev je v svoji pradomovini izpolnila. To, da sva v najožjem krogu rokometnih sodnikov tudi za naslednja
minila v znamenju športnih uspehov, na visoki profesionalni in organizacijski največja tekmovanja na svetu, kaže, da se najina sodniška pot vzpenja. Doslej
ravni. Kitajci, ki bodo čez štiri leta gostitelji olimpijskih iger, bodo imeli težko sva sodelovala na sedmih velikih tekmovanjih, in sicer na evropskih ter sveto-
delo, če bodo želeli biti v organizacijskem smislu boljši od Grkov. Na letošnjih vnih prvenstvih, to pa je bila najino prvo sojenje na olimpijadi. Marca sva
olimpijskih igrah je bil največja težava doping, saj so zaradi uživanja prepove- izvedela, da bova šla v Atene,
danih poživil kaznovali rekordno število športnikov. Igre v Atenah so preteklost zato sva se začela inten-
in oči ljubiteljev športa so že uprte v Peking, ki bo prizorišče naslednjih olimpij- zivno pripravljati. Pri tem
skih iger leta 2008. mislim predvsem na
kondicijske priprave,
Judoistka Urška Žolnir saj rokometna igra
Bronasta kolajna na olimpijskih igrah je bila zame izjemno presenečenje, saj postaja vedno
sem za svoj nastop izvedela le teden dni pred odhodom v Atene. Tako sem bolj hitra, zato
odšla brez velikih pričakovanj in neobremenjeno, kar je precej pripomoglo k moramo biti tudi
odličnemu rezultatu. Po tekmovanju sem bila zelo utrujena, zato nisem mogla sodniki odlično te-
pokazati veselja ob osvojitvi kolajne. Pod vodstvom trenerja Marjana Fabjana lesno pripravljeni.
sem se sicer intenzivno pripravljala na olimpijske igre, saj je obstajala majhna Poleg kondicijskih
možnost za nastop. Bronasta olimpijska kolajna je dobra podlaga za nada- so pomembne tudi
ljevanje moje športne kariere, z njo pa je poplačan ves dosedanji trud, ki sem teoretične priprave. V
ga vložila v treninge in tekmovanja. Prvo večje tekmovanje, na katerem bom Atenah smo se sodniki
nastopila, bo svetovno vojaško prvenstvo v Azerbajdžanu, potem pa me čaka zbrali štiri dni prej, da
še tekmovanje na Japonskem in nekaj manjših tekem, ki jih organizira domači smo poenotili merila, saj
klub iz Celja. Imam še veliko obveznosti, zato za zdaj bronasto kolajno hranim imamo sodniški pari, ki
skupaj z drugimi kolajnami, kmalu pa bo v moji zbirki dobila posebno mesto. prihajamo z vsega sveta,
pri sojenju različne pristo-
Atletinja Helena Javornik pe, pa tudi pravila je treba
Z nastopom na olimpijskih igrah sem zelo zadovoljna. Po manjšem padcu ves čas obnavljati. Sojenje
forme po prvem delu tekmovalne sezone sem junija začela posebne priprave, je v primerjavi z letošnjim ev-

22 S LO V E N S K A V O J S K A
ropskim prvenstvom napredovalo. Zadnje priprave pred odhodom v Atene sva
imela s sodniškim partnerjem v Nemčiji, kjer sva sodila dve pripravljalni tekmi.
Te priprave so veliko pripomogle k temu, da sva bila na olimpijskih igrah odlič-
no pripravljena. Žal nisva mogla v živo spremljati tekmovanj drugih slovenskih
športnikov, predvsem tistih, ki so zaposleni v Slovenski vojski. Če tekme ne so-
diva, sva v rezervi ali pa opazujeva sojenje sodniških kolegov. Imela sva srečo,
da sva se lahko udeležila sprejema na slovenskem veleposlaništvu v Grčiji, kjer
sva se srečala z novinarji, funkcionarji in drugimi člani slovenske olimpijske
reprezentance. Rokometni turnir na olimpijskih igrah je bil zelo kakovosten tako
pri moških kot pri ženskah, predvsem polfinalne in finalne tekme so pokazale,
da je rokomet napredoval. Igra je postala bolj hitra, večja je tudi tekmovalnost
med ekipami.
Športnikom številne čestitke
Sprejem za vrhunske športnike, pripadnike SV, ki so nastopili na 28. olimpijskih
igrah v Atenah sta v ponedeljek, 6. septembra, na MO pripravila tudi obram-
bni minister dr. Anton Grizold in načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič.
Športnikom sta čestitala za izredne dosežke. Minister dr. Grizold je poudaril, da
se zaveda truda in izjemnih dosežkov, s katerimi ne prispevajo le k promociji
Slovenske vojske, temveč tudi naše države v širšem mednarodnem prostoru.
Načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič je povedal, da sta v Slovenski voj-
ski vrhunski šport in šport nasploh pomembna. V športni enoti je zaposlenih
43 aktivnih športnikov in trenerja, to število pa se bo po njegovih zagotovilih še
povečalo do 60 stalno zaposlenih vrhunskih športnikov. Uspeh športnikov, za-
poslenih v Slovenski vojski, na največjih mednarodnih tekmovanjih je odlična
promocija naše države in Slovenske vojske, zato smo nanje ponosni,« je še
poudaril generalmajor Lipič. Na MO in v SV bodo še naprej podpirali vrhunski
šport in šport v SV, saj se zavedajo, da je prav telesna aktivnost eno od najpo-
membnejših in temeljnih sredstev za bolj uspešno ter kakovostno opravljanje
nalog pripadnikov in pripadnic SV. Judoistka Urška Žolnir, ki je na olimpijskih
igrah v judu dosegla tretje mesto, je ministru dr. Grizoldu izročila faksimile
svoje kolajne in ob tem dodala, da je to prva takšna kopija kolajne z letošnjih
olimpijskih iger. MP/BT
Padalcem SV na svetovnem
vojaškem prvenstvu tri kolajne
Špor t v vojski
avgusta potekalo v avstrijskem Kremsu, so v konkurenci 35 držav
pripadniki šolske padalske enote 15. brigade SV osvojili dve srebrni
in eno bronasto kolajno.
»Rezultate, ki so jih dosegli naši vojaški padalci, ocenjujem kot vrhunske,« je
ob prihodu v domovino dejal vodja, polkovnik Gabrijel Možina. »Reprezen-
tanca že štiri leta na vsakem prvenstvu dobi do tri kolajne in mislim, da je to
plod dobrega dela trenerjev ter logistične podpore SV. V Avstriji smo potrdili
odlične rezultate in dosegli najboljšega ekipnega na vojaških prvenstvih.«
Nadporočnica Irena Avbelj je v figurativnih skokih osvojila srebrno kolajno,
v kombinaciji figurativnih skokov in skokov na cilj pa bronasto. V skokih na
cilj je Avbljeva zasedla enajsto mesto in ob prihodu domov dejala, da je
z uvrstitvami zelo zadovoljna. »Figurativne skoke sem skočila najbolje do
zdaj in za Rusinjo Svetlano Klenino, ki je bila doslej najboljša v tej disciplini,
zaostala le za 0,06 točke. Večjo napako sem naredila v zadnjem skoku na
cilj, kar bi rada popravila že septembra na civilnem svetovnem prvenstvu
na Reki.« Maja Sajovic iz športne enote SV je za tretjim mestom zaostala le
za centimeter, v figurativnih skokih pa je osvojila 21. mesto.
Zelo uspešni so bili tudi nadporočnik Roman Karun, štabni vodnik Senad
Salkič, višji vodnik Borut Erjavec, višji vodnik Matjaž Pristavec in Uroš Ban, ki
so v skokih na cilj ekipno dosegli srebrno kolajno, v skupinskih likovnih sko-
kih pa so zasedli 12. mesto. Uspeh ekipe je dopolnil Uroš Ban, ki je skupaj z
Romanom Karunom v skokih na cilj zasedel peto mesto, v kombinaciji pa
sedmo. »Na vojaških prvenstvih smo kot ekipa tokrat dosegli najboljši rezul-
tat,« je dejal Uroš Ban in dodal, da »tekma že dolgo ni bila tako izenačena
do zadnjega trenutka, saj so tudi boljše reprezentance naredile napake. V
skokih na cilj smo odlični, izboljšali pa bi lahko skupinske likovne skoke, v
katerih smo sicer letos že napredovali s 16. na 12. mesto. Mislim, da bi s
treningom v zračnih tunelih lahko dosegli tudi 6. mesto.« MG
S LO V E N S K A V O J S K A 2 3
S t ro k o v n e t e m e

O iskanju ravnovesja med

varnostjo in svoboščinami (1. del)
Če nadaljujem z orisom sestavljeno- strankarskih opcij, dobrino varnosti
sti tega problema, moram omeniti Po 11. septembru 2001 so se v politiki in tudi (družboslovni) pa skoraj praviloma instrumentalizi-
kočljivost in tudi krhkost razmerja znanosti kot že večkrat prej v podobnih kritičnih ter prelomnih rajo avtoritarni politiki. V New York
med varnostjo ter svoboščinami, o zgodovinskih trenutkih ponovno pojavila razmišljanja o prob- Timesu je 15. junija letos omenjen
čemer smo se lahko že velikokrat lemih varnosti in svobode in o tem, kakšno je lahko pravo ozi- primer aktualnega ameriškega pra-
prepričali. Mnogi, ki se bolj ali manj roma razumno ravnovesje med njima. V tej zvezi lahko spomnim vosodnega ministra Ashcrofta, ki je
sistematično ukvarjajo s tem proble- na poučno pripombo očeta psihoanalize Sigmunda Freuda, da pred 11. septembrom 2001 dokaza-
mom, ugotavljajo, da ta v marsičem ljudje skoraj vedno nihajo med potrebo po varnosti in potrebo po no podcenjeval teroristične grožnje in
spominja na problem kvadrature svobodi. Seveda pa moram na tem mestu postaviti tudi vprašanje varnost, po tem tragičnem dnevu pa
kroga. Nikoli namreč nimamo oboje- jezika. Kaj pravzaprav pod tema pogosto uporabljenima in je terorizmu napovedal »sveto vojno«.
ga hkrati in toliko, da bi lahko bili vsi, nemalokrat tudi zlorabljenima pojmoma sploh razumemo? Oba Pri tem se je najprej lotil omejevanja
ki jih varnost in svoboščine zadevajo, pojma namreč po eni strani pokrivata kompleksne sociološke, temeljnih svoboščin, ki jih zagotavlja
zadovoljni. Več varnosti namreč lahko politološke in aktualne vsebine, po drugi strani pa sta vsak zase ameriška ustava v miru in vojni. Tako
pomeni, da se odrečemo nekemu ambivalenten pojem, pri čemer mislim predvsem na to, da bi varnost kot svoboda torej nista vred-
bistvenemu segmentu svobode, če morali pri njuni uporabi dosledno vključevati tudi drugo, torej noti ali cilja, ki bi stala sama zase ali
pa varnosti primanjkuje, ostane malo komplementarno sestavino. Tej kompleksnosti omenjenega sama po sebi. Tudi Tukidid v Pelepo-
svobode. Torej, svoboda brez varnosti odprtega vprašanja moram dodati še trditev, da označuje neških vojnah s klasičnim (analitič-
ali varnost brez svobode sta v bistvu varnost, kar velja slej ko prej tudi za svobodo, subjektivno in ne nim in historičnim) obravnavanjem
nesmisla. Po drugi strani, kot je 4. juli- kakšno vnaprej dano in zagotovljeno objektivno stanje. vprašanja varnosti ugotavlja, kako je
ja tega leta ugotavljal avtor uvodnika naraščajoča moč Aten v primerjavi s
v New York Timesu, številni ljudje pogosto napačno mislijo, da državljanske Šparto poleg ogrožanja varnosti povzročila tudi erodiranje njenih moralnih
svoboščine izkoriščajo ali celo zlorabljajo največkrat tisti ljudje, ki so prekršili vrednost, njenega načina življenja in materialno prosperiteto.
kakšen zakon in si le še prizadevajo za to, da si izborijo čim nižjo kazen. Prav Pri tem naj opozorim na prevladujoči razumevanji varnosti v mednarodni
tako je treba zavreči skrajne ideološke poenostavitve, po katerih je svoboda skupnosti, in sicer na tako imenovani sicherheit ter anglosaksonsko secu-
domena in privilegirana preokupacija desnih(čarskih) političnih oziroma rity, od katerih je slednja precej bolj inkluzivna in obsega v primerjavi s prvo

24 S LO V E N S K A V O J S K A
poleg security tudi vrednoti certainty in safety. To pomeni, da vključuje in pro-
ducira v neki družbi samozaupanje, torej opiranje nase, namesto paničnega
iskanja sovražnika (v smislu »tarč« in »grešnih kozlov«) ter vsesplošnega
sumničenja. Pri tem je dobro razlikovati med realnima strategijama oziroma
metodologijama zagotavljanja varnosti, torej med nesprejemljivo, čeprav
nemalokrat prakticirano, cinično in klinično, kot navaja znani francoski so-
ciolog Bourdieu. Ta teži k povečevanju znanja o tem, kako je mogoče družbo
narediti boljšo tako v moralnem pogledu kot tudi glede povečevanja dejan-
ske varnosti, svobode, tolerance, pluralnosti itn. Varnost pomeni ali prinaša
v tej perspektivi odsotnost grožnje, nevarnosti in zaskrbljenosti oziroma
njihovo omejevanje na najmanjšo znosno mero, ker pač absolutne varnosti
tako kot tudi svobode ni. Gre le za vprašanje stopnje varnosti v tem smislu,
da jo je lahko več ali manj.
Zato je eden od najpomembnejših razpoznavnih znakov civilizirane družbe
(v nastajanju) neko razumno ravnovesje med zagotovljenima varnostjo in
svobodo, pri čemer ne bi smeli pozabiti na dragoceno spoznanje Benjamina
Franklina o tem, »da si tisti, ki se odrečejo kakšni pomembni sestavini svo-
bode z namenom, da bi pridobili nekaj začasne varnosti, ne zaslužijo ne ene
in ne druge«. Civilizacije ne ogrožajo le teroristi, temveč jo lahko ogrožajo
tudi neustrezna ali nesorazmerna sredstva, s katerimi se nekdo spopada z
njimi. Na to politično modrost se v zadnjem času pogosto opirajo tisti ame-
riški politiki in družboslovci, ki se bojijo, da bi ali da je populistična panika
diktirala spopadanje z realno obstoječim terorizmom. Glede tega naj spom-
nim na nekdanjega šefa Cie in FBI-ja Williama Websterja, da je najnovejša
protiteroristična zakonodaja v ZDA nasprotno oslabila boj proti terorizmu in
s tem posledično varnost ZDA, glede na pomen te države pa tudi nasploh v
svetu. Več razsodb ameriškega vrhovnega sodišča, ki je v zadnjem času v
tem pogledu ponovno zelo aktivno (primer Guantanama in drugi), je v času
najtežjih preizkušenj ZDA ugotovilo, da veljajo v ameriški ustavi zagotovljene
svoboščine tako v vojni kot v miru in da so jih dolžni zagotavljati vladarji
ter drugi ljudje. Tudi Evropa ima dragocene izkušnje v spopadanju s tero-
rizmom, ki jih je nizozemski minister za zunanje zadeve Bernard Bot strnil
v naslednja spoznanja: o tem barbarskem pojavu ni treba imeti nikakršnih
iluzij; teroristi uporabljajo svobodo v demokratičnih družbah z namenom, da
bi jo uničili; če hoče civilizirana družba ostati takšna, nima druge možnosti,
kot da ostaja zvesta pravni državi in prepričanju, da bodo ljudje znali raz-
likovati med družbo, ki ji pripadajo, in terorističnimi gibanji, za katere nimajo
človeška življenja nobene vrednosti.
Seveda pa se je ob tem prav tako treba zavedati, da je varnost vsaj toliko pra-
vica, kot to velja za svoboščine, in da ima pravna država na voljo sredstva,
s katerimi jo lahko zavaruje. Vzpostavljanje razumnega oziroma pravega
ravnovesja med svoboščinami in varnostjo je nenehen izziv vsake odprte
družbe. Hitro dane obljube tistih politikov, ki so pripravljeni žrtvovati nekatere
temeljne svoboščine, da bi povečali varnost državljanov in družbe, ni mo-
goče uvrstiti nikamor drugam kot le v že znani repertoar demagogije. Poleg
tega ni težko napovedati, kot se je to že velikokrat pokazalo, da je prav ome-
jevanje fundamentalnih svoboščin lahko eden od pomembnih katalizatorjev
1
Dr. Rudi Rizman je redni profesor na oddelku za sociologijo Filozofske fakultete.
Doktorat socioloških znanosti je na ljubljanski univerzi pridobil leta 1979, ameriška
Univerza Harvard pa mu je doktorski naziv podelila za delo z naslovom Uncertain
Path: The Problems of Democratic Transition and Consolidation in Slovenia. S svojim
pedagoškim in znanstvenoraziskovalnim delom dr. Rizman posega na področja, kot
so teoretična in politična sociologija, klasična sociološka misel, teorija naroda in
(etno)nacionalizma, sociologija človekovih pravic, sociologija inteligence in intelek-
tualcev, sociologija genocida, sociologija globalizacije in nacionalne identitete, so-
ciološki problemi demokratične tranzicije in konsolidacije v postkomunističnem svetu
itn. Prejel je nagrado Sklada Borisa Kidriča, bil je član Mednarodnega Russllovega
razsodišča, Sartrove mednarodne komisije za podeljevanje anti-prix in delovnih teles
pri Svetu Evrope v Strasbourgu itn.
terorizma. Zato ima prav ugledni komentator britanskega dnevnika Guardian
Nick Cohen, da je treba državljanske svoboščine varovati pred terorističnimi
grožnjami vsaj toliko, kot se pred to nevarnostjo varujejo javni objekti.
Demokratično razpravljanje, o katerem ne moremo govoriti, če bi bile temelj-
ne svoboščine ukinjene ali prikrajšane, lahko naredi državo le močnejšo. Pri
tem je popolnoma nesprejemljivo primerjati človekove pravice in državljan-
ske svoboščine, kot so to nekateri počeli, z dvigali v večnadstropni hiši, ki
S t ro k o v n e t e m e
jih med požarom ni priporočljivo uporabljati. Prvo preizkušnjo robustne uve-
ljavljenosti omenjenih pravic in svoboščin je mogoče v neki državi opraviti
ravno v tako imenovanih kriznih ali prelomnih časih. S suspendiranjem načel
pravne države in ustavno zajamčenih pravic, predvsem pa habeas corpusa,
ter z ustanavljanjem vojaških sodišč je po mnenju ugledne harvardske pro-
fesorice in raziskovalke Anne Marie Slaughter država teroristom podarila
zmago, ki si je ne zaslužijo in ki v ničemer ne prispeva k povečevanju varno-
sti. Tako je država teroriste iz kriminalcev povišala na raven bojevnikov. Kritiki
tudi opozarjajo, da država s tem, ko opušča načelo in prakticiranje pravne
države, posnema teroriste. Poleg tega omejevanje nekaterih temeljnih svo-
boščin poteka v času, ko so te najbolj nujne – ne nazadnje prav pri razvijanju
učinkovitih strategij ohranjanja varnosti in spopadanja s terorizmom oziro-
ma teroristi. V tem smislu je ameriško vrhovno sodišče nedavno opozorilo
aktualnega predsednika, da vojno stanje, torej »vojna proti terorizmu«, temu
ne daje pravice do kratenja osnovnih državljanskih pravic. »Naj si je bil 11.
september 2001 še tako strašen in tragičen, pa ta vseeno ne narekuje prekli-
ca ameriške ustave,« je dejala vrhovna sodnica Rosemary Pooler. Te pravice
je po razsodbi omenjenih vrhovnih sodnikov dolžna Amerika spoštovati tako
doma kot tudi v tujini. Vrhovni sodnik Antonin Scalia je pri tem poudaril, da se
habeas corpus, torej da mora vsakdo, ki ga zaprejo, biti v zakonsko določe-
nem času zaslišan oziroma obtožen, uvršča med temeljne in nepogrešljive
predpostavke razumevanja svobode.
S podobnimi skušnjavami, in sicer s podrejanjem svoboščin zagotavljanju
varnosti, so se in se še soočajo tudi v Izraelu. Glede mučenja nekoga, ki je
bil osumljen terorističnega dejanja, je predsednik vrhovnega sodišča Aharon
Barak v utemeljitvi nezakonitega ravnanja varnostnih organov, tudi če bi se
s tem rešila življenja nedolžnih ljudi, povedal, da se mora demokratična
družba včasih bojevati z eno roko, zavezano za hrbet. Še vedno ji ostaneta
druga roka in premoč. Ohranitev pravne države in individualnih svoboščin je
pomembna sestavina razumevanja varnosti. Takšno (samo)omejevanje je
ena bistvenih demokratičnih vrednot, ki krepi duh, moč in samozavest neke
družbene skupnosti ter ji pomaga, da postopoma prevlada nad družbenimi
težavami v tej zvezi. Se nadaljuje.
Dr. Rudi Rizman1
Foto: Vlada ZDA
Searching for balance between security and freedom
After 11th September, considerations about the problems of security
and freedom and the reasonable balance between the two have arisen
again. As Sigmund Freud had observed, people in general waver bet-
ween the need for security and the need for personal freedom. Of cour-
se there is always the question of language - what do these two terms,
which have often been abused, actually mean? The complexity of the
problem is further intensified by the inevitable fact that security as well
as freedom are always defined subjectively and never in the sense of a
pre-shaped or ensured condition. These are some of the thoughts from
the first part of the article written by Rudi Rizman, PhD., Professor at the
Sociology Department at the Faculty of Arts and Sciences in Ljubljana.
S LO V E N S K A V O J S K A 2 5
 Koncentracija in privatizacija
v obrambni industriji (1. del)
S t ro k o v n e t e m e

Koncentracija pomembnejše vprašanje obrambne

V sodobnem času je bila obrambna Po koncu hladne vojne so se v globalnem sistemu proizvodnje industrijske politike preteklih 40 let, in
industrija veliko manj koncentrirana in trgovine z orožjem ter vojaško opremo zgodile velike spre- sicer izbira med koristmi ekonomije ob-
kakor primerljivi visokotehnološki del membe. V obdobju zmanjšanega povpraševanja in hitrega sega ali koristmi konkurence, postopno
industrije. Najverjetnejši dejavnik, ki je razvoja vojaških tehnologij so velika obrambna podjetja s razrešeno v korist ekonomije obsega
vplival na to razliko, je bila v državah, strategijo nadaljnje rasti, ki večinoma temelji na združitvah (Skons in Weidacher, 2002: 327).
ki so imele industrijske zmogljivosti in in nakupih drugih podjetij, poskušala ostati konkurenčna. Lahko bi rekli, da se od konca hladne
ekonomske vire za obrambno proiz- Zmanjšanje povpraševanja po orožju in vojaški opremi ter vojne ekonomske sile same odločajo
vodnjo, prednost domačih nakupov. neprestano povečevanje tehnoloških zahtev pri razvoju o prodaji oborožitve in vojaške opre-
Vendar pa je po koncu hladne vojne glavnih oborožitvenih sistemov sta okrepila ekonomski pritisk me. To pa bo verjetno sprožilo številna
ekonomski pritisk po koncentraciji na koncentracijo aktivnosti obrambne proizvodnje in vodila v politična vprašanja, saj se bodo države
povzročil, da se je v razumevanju in povečano sprejemljivost tujega lastništva nad obrambnoproiz- pri nakupih oborožitve in vojaške opre-
politikah vlad glede domače obram- vodnimi zmogljivostmi oziroma njihovo internacionalizacijo. V me srečale z velikimi mednarodnimi
bne industrijske baze zgodil preobrat, državah, v katerih je bilo veliko obrambne industrije še vedno obrambnimi podjetji, ki imajo precejšno
s čimer se je povečala sprejemljivost v državni lasti, se je zaradi omogočanja oziroma pospeševanja tržno moč (Dunne in Smith, 2001).
koncentracije in monopolnih teženj v združevanja z drugimi, še posebej tujimi podjetji, nastal pritisk
obrambni industriji. po privatizaciji obrambnih podjetij. Privatizacija
Po koncu hladne vojne se je značilno Zmogljivosti obrambne industrije, ki
povečala stopnja koncentracije obrambne industrije. Tako so bile stopnje kon- so jih v tridesetih letih prejšnjega stoletja razvile posamezne države, da bi
centracije pri prodaji orožja in vojaške opreme največjih obrambnih podjetij s učinkovito nadzirale proizvodnjo oborožitve in vojaške opreme, so se sčasoma
seznama SIPRI Top 100 leta 1990 veliko nižje od stopenj koncentracij v celotni spremenile v zasebna tržna podjetja, ki pogodbeno izdelujejo oborožitev in
prodaji. Leta 2000 so bile stopnje koncentracije na vojaških trgih enake ali celo vojaško opremo za državne potrebe. V prvih letih 21. stoletja je bil tako večji del
višje od stopenj koncentracij na civilnih trgih. obrambne industrije že privatiziran.
Logična posledica povečane koncentracije obrambne industrije je prevlada Po koncu hladne vojne ločimo tri glavne vzroke privatizacije obrambne industri-
manjšega števila dobaviteljev oborožitve in vojaške opreme. Zato je mogoče je, in sicer privatizacijo preostalih glavnih državnih obrambnih podjetij v Evropi
visoko stopnjo koncentracije videti tudi v povečanem obsegu prodaje največjih v prvi fazi koncentracije obrambne industrije, ki je praviloma vključevala tudi
obrambnih podjetij, izraženem v njihovem deležu porabe domačega obram- njihovo internacionalizacijo, tranzicijo centralnoplanskih gospodarstev Srednje
bnega proračuna, namenjenega za nakupe. V ZDA je tako delež pridobljenih in Vzhodne Evrope v kapitalistične sisteme z zasebno lastnino in privatizacijo v
pogodb petih največjih dobaviteljev orožja in vojaške opreme z 22 odstotkov državah z manjšo obrambno industrijo kot posledico uvoza glavnih programov
leta 1990 zrasel na 31 odstotkov leta 2000. Leta 2000 sta 20 odstotkov vseh izdelave oborožitve in vojaške opreme (Skons in Weidacher, 2002: 341).
nakupov opravili podjetji Lockheed Martin in Boeing (US Department of De- V Nemčiji in Veliki Britaniji je večina obrambnoproizvodnih podjetij že v zasebni
fence, 1990, 2000). Podobno je prodaja dveh največjih evropskih obrambnih lasti, tako da trenutno privatizacija poteka na področju storitev. Do junija 2002
podjetij, in sicer britanskega BAE Systems ter francoskega Thalesa, leta 2000 so v Veliki Britaniji imeli 42 projektov družbeno-zasebnega partnerstva in pobud
pomenila približno 20 odstotkov vseh domačih nakupov oborožitve in vojaške zasebnega financiranja na obrambnem področju, skupaj vrednih 3,3 milijarde
opreme (Skons in Weidacher, 2002: 328). dolarjev. V Nemčiji se je ta proces začel leta 1999 s sporazumom o investiranju
Povečana stopnja koncentracije obrambnih podjetij nakazuje, da je bilo naj- v Bundeswehru med vlado in gospodarstvom. Junija 2002 je tako družba
Gesellschaft fur Entwicklung, Beschafflung und Betrieb, odgovorna za nadzor
Tabela 1: Spremembe stopenj koncentracije med podjetji SIPRI Top 100 nad tem procesom, za vodenje civilne voznega parka Bundeswehra ustanovila
BwFuhrparkService (Skons in Baumann, 2003: 380).
Stopnje koncentracije (% od vseh podjetij SIPRI
V Franciji, kjer je sistem obrambne proizvodnje opisan kot kapitalizem »a la fran-
Top 100)
ce«, v katerem imajo glavno vlogo institucionalni vlagatelji in državno lastništvo
Število podjetij Prodaja orožja in (Serfati, 2001: 233), je država nadzirala večino razvoja in proizvodnje oboro-
Celotna prodaja
vojaške opreme žitve ter vojaške opreme do leta 1998. Tako je šele namera, da se evropska
1990 1995 2000 1990 1995 2000 obrambna industrija integrira, spodbudila več privatizacij francoskih letalskih in
5 največjih podjetij 22 28 42 33 34 40 elektronskih obrambnih podjetij. Leta 2002 je francoska vlada predstavila načrt
10 največjih podjetij 37 42 58 51 53 57 privatizacije, ki je vključeval tudi dve največji francoski obrambni podjetji EADS
15 največjih podjetij 48 53 66 61 65 68 France in Thales. Preostala tri večja obrambna podjetja GIAT, Snecma in DNC
niso bila vključena v ta načrt, in sicer GIAT zaradi svoje neprestane odvisnosti
Vir: SIPRI Yearbook 2002, 327. od državnih subvencij, Snecma pa predvsem zaradi zmanjšanja prodaje v prvi

26 S LO V E N S K A V O J S K A
Tabela 2: Primeri največjih privatizacij obrambnih podjetij od leta 1990 do Systems v okviru sporazuma o poljskem nakupu osmih vojaških transportnih
2002 letal casa kupila 51-odstotni delež poljskega letalskega proizvajalca PZL Wars-
Leto Podjetje Kupec zawa-Okecie in soglašala z novim investicijskim načrtom podjetja (Ratajcyk,
1990 Raufoss (NOR) posamezni delničarji 2001). Podobne zahteve je imela pri nakupu novih lovskih letal konec leta 2001
tudi češka vlada, ki je od dobaviteljev v zameno zahtevala odkup večinskega
Fokker (NIZ) podjetje (ZRN)
deleža države v Aero Vodochodyju.
1993 NFT (NOR) posamezni delničarji
Primeri odkupa lastništva, povezanega z nakupom oborožitve in vojaške

S t ro k o v n e t e m e
Celsius (ŠVE) posamezni delničarji
opreme, so bili tudi v dveh drugih državah z manjšo obrambno industrijo, na
1994, 1995 IABG (ZRN) podjetje (ZDA)
Finskem in v Grčiji. Odločitev grške vlade leta 2000, da proda 49 odstotkov
1997 Elefsis Shipyards (GRČ) podjetje (GRČ) delnic domačega letalskega proizvajalca Hellenic Aerospace Industries v veliki
Aero Vodochody (ČEŠ) podjetje (ZDA) izgubi, je bila zelo povezana z nakupom novih bojnih letal (FBIS-WEU-2000-
1998
Thomson-CFS (FRA) posamezni delničarji 0121, 2000). Največje finsko obrambno podjetje Patria Industry se je delno
Arsenal (BOL) zaposleni privatiziralo zaradi finsko-švedsko-norveškega nakupa večnamenskih helikop-
Aerospetiale (FRA) združitev terjev NH-90. EADS se je namreč februarja 2001 strinjal z odkupom manjšega
1999
Nors Jetmotor (NOR) podjetje (ŠVE) deleža državnega lastništva v Partia Industries.
Indra (ŠPA) posamezni delničarji Namen privatizacije je torej zmanjšati neučinkovitost, povezano z državnim
Trema (BOL) zaposleni lastništvom in državnim subvencioniranjem obrambnih podjetij, ki so zaradi iz-
Hellenic Vehicles Ind. (GRČ) podjetje (GRČ) vajanja regionalne ekonomske in zaposlitvene politike izvzeta iz konkurence. V
2000 Evropi je bila privatizacija tudi pogoj za čezmejno združevanje obrambne indu-
Finmeccanica (ITA) posamezni delničarji
CASA (ŠPA) združitev strije. Hkrati privatizacija obrambnih podjetij povzroča izgubo nadzora vlad nad
Tatra (ČEŠ) podjetje (ZDA) proizvodnjo orožja in vojaške opreme, zaradi česar se morajo vlade pri nadzoru
obrambne industrije opreti na politična sredstva, katerih učinkovitost je zaradi
Patri Industies (FIN) podjetje (EUR)
močnega lobiranja obrambnih podjetij in možnega zaostanka pri prilagajanju
Hellenic Shipyards (GRČ) podjetje (GRČ)
novim razmeram na trgu oborožitve in vojaške opreme vprašljiva.
2001 Fincantieri (ITA) posamezni delničarji
Se nadaljuje.
PZL Warszawa (POL) podjetje (EVR) Asist. mag. Erik Kopač, FDV, Katedra za obramboslovje
WSK PZL Rzeszw (POL) podjetje (ZDA)
Santa Barbara (ŠPA) podjetje (ZDA) Viri
1. British Ministry of Defence: The Public Private Partnership in the Ministry of Defence,
Vir: SIPRI Yearbook 2002, 242. 2003. http://www.mod.uk/business/ppp/indexs.htm, 17. junij 2003.
2. J. P. Dunne in R. P. Smith: The evolution of the international arms industry, 2001. http:
//bobbins.mdx.ac.uk/~john6/conf2001/paper 522001.pdf, 24. avgust 2004.
polovici leta 2002, kar je močno vplivalo na vrednost podjetja. DNC se je kljub 3. Foreign Broadcast Information Service: Daily Report – West Europe, 2000 (FBIS-WEU-
temu preoblikoval iz državno vodenega podjetja v neodvisno vodeno podjetje v 2000-0121), 24. januar 2000.
državni lasti (Skons in Baumann, 2003: 379). 4. Gesellschaft fur Entwicklung, Beschafflung und Betrieb: Information about privatized
companies, 2004. http://www.gebb-mbh.de/, 27. avgust 2004.
Španija, v kateri je lastnik obrambnih podjetij prav tako večinoma država, 5. A. Ratajcyk: Privatization takes off. Warsaw Voice, 672(36), 2001. http://
je z namenom, da bi sodelovala pri internacionalizaciji evropske obrambne www.warsawvoice.pl, 24. avgust 2004.
6. C. Serfati: The adaptability of the French armaments industry in an era of globalisati-
industrije, začela množično privatizacijo po letu 1999. V Italiji, kjer je bila v on. Industry and Innovation, 8(2), 2001.
devetdesetih letih prejšnjega stoletja večina velikih obrambnih podjetij, izjema 7. E. Skons in H. Baumann: Arms Production. In SIPRI Yearbook 2002, Armaments,
je bil Fiat, katerega lastniki so veliki državni holdingi, pa je z državno prodajo Disarmament and International Security. Oxford University Press, Oxford, 2003.
8. E. Skons in R. Weidacher: Arms Production. In SIPRI Yearbook 2002, Armaments,
podjetja Finomeccanice in ladjedelnice Fincantieri privatizacija dosegla večji Disarmament and International Security. Oxford University Press, Oxford, 2002.
obseg leta 2000. 9. US Department of Defence (1990, 2000) 100 Companies Receiving the Largest Dol-
lar Volume of Prime Contract Awards. US Department of Defence, Washington D. C.
Pri iskanju novih trgov so večja zahodna obrambna podjetja vzpostavila tesno
industrijsko sodelovanje s podjetji v nekaterih državah z manjšo obrambno
industrijo, ki praviloma prevzemajo programe izdelave glavne oborožitve in Concentration and Privatisation in Defence Industry
vojaške opreme. Takšne povezave vključujejo različne oblike sodelovanja, od In recent years, which see a decreased interest in and fast development
sporazumov o sodelovanju do nakupov. Nakupi deleža podjetij, ki potrebujejo of military technology, big companies have tried to remain competitive
ne le tehnološko in prodajno podporo, temveč predvsem finančne naložbe, so by adopting the strategy of further growth, based primarily on merging
postali osrednji del ponudb pri prodaji orožja in vojaške opreme državam, ki with and purchasing of other companies. These factors as well as
same niso uresničile dolgoročnih načrtov rekonstrukcije in privatizacije svoje increased technological demands in the field of armament systems,
obrambne industrije. have strengthened the economic pressure on the concentration of the
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so se tako zahodnim proizvajalcem activities of the defence industry, leading to increased acceptability
oborožitve in vojaške opreme odprla nova tržišča v Srednji in Vzhodni Evropi. of foreign ownership of defence industry capabilities. In the countries
Povečano povpraševanje teh držav se je pojavilo hkrati s potrebo po tujih where the majority of defence industry is still state-owned there has
naložbah in tehnoloških vložkih pri rekonstrukciji njihove domače obrambne been a great deal of pressure in order to privatize the defence compani-
industrije. Na Poljskem in Češkem je več domačih obrambnih podjetij podpisalo es, due to the fast process of merging with foreign companies, says Erik
investicijske sporazume z večjimi zahodnimi obrambnimi podjetji, kar je spod- Kopač, M.Sc., from Chair of Defence at the Faculty of Social Sciences, in
budila predvsem konkurenca med večjimi letalskimi proizvajalci za pridobitev the first part of his article.
nadzora nad tržišči omenjenih držav. Leta 2001 sta tako EADS in španski AVIA

S LO V E N S K A V O J S K A 2 7
 Veteran z novima vsebino in obliko
Ali nam lahko na kratko predstavite
revijo?
Korenine glasila Veteran segajo v čas
nastanka naše veteranske organizaci-
je, pozneje pa je glasilo doživelo neka-
tere vsebinske in oblikovne spremem-
be. Zadnje, ki so se zgodile pred letom
in pol, so bile povezane z zmanjšanjem
vsote denarja za revijo. Do takrat smo
Iz tiska
lišča naših bralcev običajno ujemajo s
Veteran je informativno strokovno glasilo, ki ga od leta 1996 stališči zveze. Smo namreč stanovska
izdaja Zveza veteranov vojne za Slovenijo (ZVVS). Glasilo ima organizacija, ki ščiti predvsem inte-
pomembno vlogo pri obveščanju članov ZVVS o dogajanju v rese veteranov vojne za Slovenijo, zato
veteranski organizaciji in pri krepitvi zavesti o zgodovinskem sprejemamo tudi pobude in si želimo,
pomenu vojne za Slovenijo. O reviji, vsebinskih spremembah, ki da bi jih bilo še več.
so se zgodile v zadnjem obdobju, in o njeni prihodnosti smo se Kako se financirate?
Denar za pripravo, tisk in distribucijo
je dobimo iz sredstev, ki jih prej-

imeli poklicnega odgovornega urednika Tako kot doslej želimo izdajati štiri
to mesto pa smo začeli revijo urejati ljub a leto, vendar zaradi premajhne
smo želeli ohraniti oziroma izboljšati ka narja, ki ga imamo na voljo, to ni
Povečali smo obseg, prešli na barvni tisk e. Večino denarja porabimo za
nekaj novih rubrik. Veteran izhaja trikrat n ucijo. Vedeti moramo, da je delova-
na štiridesetih straneh v nakladi približ eteranske organizacije prednostno,
20 tisoč izvodov. Po vsebini smo o smo morali zmanjšati število izdaj
informativno strokovno glasilo ZVVS, prejšnjih štiri na tri na leto. Manjši
ki ga pripravljamo ob pomoči številnih el prihodkov ustvarimo z oglaševa-
zunanjih dopisnikov iz območnih zdru njem. Oglaševalci našim članom in
ZVVS, ki delujejo po vsej Sloveniji. veteranskim skupinam v zameno
Kakšna je njena vsebina? za objavljen oglas omogočajo
Najpomembnejše je poročanje o tekoče oločene ugodnosti in popuste pri
V rubriki Iz dela ZVVS pišemo o pomem v.
zgodili v organizaciji, poročamo s sej predsedstva, sekretariata in vete- Kakšne načrte imate pri reviji?
ranskih proslav. Najbolj obsežna je rubrika Iz dopisniške beležke, v kateri ob- V ZVVS menimo, da je revija nujna za boljše obveščanje članov o dejavnostih
javljamo prispevke o delu območnih združenj ZVVS. Imamo razvejano mrežo organizacije. Želimo izboljšati grafično podobo in postati bolj zanimivi za
dopisnikov, večinoma predsednikov oziroma tajnikov 54 območnih združenj. bralce. Prizadevamo si, da bi pridobili čim več novih sodelavcev, ki bi bili pri-
Ne smem pozabiti tudi na stalno rubriko o osamosvojitveni vojni, v kateri obuja- pravljeni pisati prispevke o dogodkih med osamosvojitveno vojno, tudi članov
mo spomin na dogodke iz tega obdobja. Pred časom smo uvedli novo rubriko policijskega veteranskega združenja Sever. Z njimi že uspešno sodelujemo
Vojaško orožje in oprema, saj smo ugotovili, da naše bralce precej zanima vo- pri organizaciji skupnih veteranskih proslav, srečanj in športnih tekmovanj.
jaška tehnika. Nekaj prostora v vsaki številki namenimo tudi športu, razvedrilu Želimo okrepiti sodelovanje z revijo Slovenska vojska predvsem pri izmenjavi
v obliki križanke, karikaturam in aforizmom. Objavljamo tudi interne pravilnike, prispevkov o SV, ki bi bili zanimivi tudi za naše bralce. Obstaja veliko skupnih
navodila, predpise, temeljne akte in druge novosti z obrambnega in vojaškega točk in možnosti za medsebojno izmenjavo informacij, izkušenj in drugih oblik
področja, ki urejajo veteranstvo. Zadnja stran je namenjena oglaševanju. sodelovanja.
Kdo so večinoma vaši bralci in kako sprejemajo revijo? Kako se je mogoče naročiti na revijo?
Usmerjeni smo na veterane, saj več kot devetdeset odstotkov izvodov revije Vsi, ki bi se želeli naročiti na revijo, naj pokličejo na telefonsko številko: (01) 524
pošiljamo našim članom. To so veterani in njihovi družinski člani, 26 88 ali nam pišejo na naslov: ZVVS, Uredništvo glasila Veteran, Rojčeva ulica
ni za Slovenijo ter tisti, ki podpirajo pro- 16, p. p. 2780, 1001 Ljubljana, našo revijo pa si lahko ogledajo tudi na spletnih
ak član, ki plača članarino, prejema po straneh www.zvvs.si.
ni v prosti prodaji. Revijo pošiljamo tudi MP
tam SV, kar pove, da imamo zelo širok
V šolskih knjižnicah so običajno na voljo
čitalniški izvodi zaradi ohranjanja zgo-
dovinskega spomina na dogodke med
Vabilo Centra za usposabljanje SV
osamosvojitveno vojno. Vojakom, Center za usposabljanje SV v sredo, 15. septembra, vabi v Vojašnico
podčastnikom in častnikom v eno- Janka Premrla - Vojka na dan odprtih vrat. Med 9. in 17. uro si boste
tah SV pa omogočamo, da se tako lahko ogledali predstavitve delovanja centra, poklica vojaka, testne
seznanijo z dogodki leta 1991. Na oborožitve SV in delovanje, opremo ter oborožitev enot Slovenske voj-
vsako številko dobimo od tri do štiri ske. V zanimivi predstavitvi bodo prikazali delo z vojaškimi službenimi
pisma bralcev. Večina pohvali vse- psi, reševanje iz zraka, spretnostno vožnjo z Miranom Stanovnikom in
bino, nekateri pa si želijo določenih streljanje z Rajmondom Debevcem. Organizator je pripravil tudi pro-
sprememb. Vsa podpisana pisma gram družabnih iger. Vabljeni!
bralcev tudi objavimo. Sicer se sta-
 Tudi mladi imajo časopis o varnosti
»Ko sem novembra lani kandidirala slovenske Mladinske sekcije na med-
Mladinska sekcija Evro-atlantskega sveta Slovenije bo te dni
za mesto predsednice Mladinske sek- narodnem mladinskem seminarju, ki
izdala že tretjo številko glasila Integracije. Časopis, ki ga bo
cije Evro-atlantskega sveta v Sloveniji, je potekal ob vrhunskem zasedanju
štirikrat na leto pripravila skupina osmih navdušencev, in druge
sem predstavila zamisel, da bi začeli Nata v Istanbulu, igrali vloge gene-
aktivnosti Mladinske sekcije je predstavila glavna urednica
pripravljati poseben bilten, s katerim bi ralnega sekretarja Nata, zunanjega
časopisa in predsednica Mladinske sekcije, Kristina Ober.
mladino seznanjali z vprašanji varnosti ministra Slovenije na zasedanju Se-
in dogajanjem v organizacijah, kot so vernoatlantskega sveta, obrambnega
Nato, EU, OZN, OVSE in druge,« je tik ministra na sestanku vojaškega odbo-
pred izidom tretje številke Integracij ra Nata, stalnega veleposlanika Nata

Iz tiska
dejala Kristina Ober. in namestnika stalnega veleposlanika
Časopis so poimenovali Integracije, v političnem odboru.«
saj tako že ime po mnenju izvršnega Že prihodnji mesec bo Mladinska
odbora Mladinske sekcije nevtralno sekcija v Ljubljani organizirala tri-
predstavlja vsebino. Namenjen je dnevni mednarodni mladinski semi-
predvsem srednješolski mladini, ki po nar o oblikovanju mladinske politike
vstopu Slovenije v EU razmišlja tudi do varnostnih vprašanj, na njem pa
o poklicnih možnostih in priložnostih pričakujejo udeležence iz 36 držav.
v tujini in za katero so mednarodne organizacije sicer razmeroma težko do- Na seminar vabijo vse, ki jih ta tematika zanima. Delovanje sekcije in načrt
stopne. »V časopisu ne želimo propagirati posameznih organizacij, temveč dogodkov sta predstavljena na spletni strani www.atlantski-svet.org, člane
povedati, kaj se v njih dogaja, in mladim na zanimiv način ponuditi koristne v sekciji, ki je brezplačno dostopna mladim do 35. leta, pa o dogodkih ob-
informacije. Tako smo v Integracijah objavili na primer povzetka predavanj o veščajo tudi prek elektronske pošte. Meta Grmek
možnostih zaposlovanja mladih v mednarodnih organizacijah OZN, EU in Nata
ter o pisanju prošenj za razpisano delovno mesto v varnostnih organizacijah.«
Kot je na predavanju Mladinske sekcije dejal predavatelj iz Atlantskega sveta V spomin
Kanade Goran S. Pesic, ki je zadolžen za obravnavanje prošenj za mednarod-
ne projekte, je prvi vtis o avtorju mogoče dobiti že po treh do petih sekundah,
v osmih do petnajstih sekundah je mogoče življenjepis pregledati in oceniti,
Robertu Škrjancu (1968-2004)
ali oseba ustreza razpisanim pogojem, v nadaljnjih tridesetih sekundah pa je Nikoli več ne bomo peli,
mogoče oceniti prijavo kot celoto. kakor smo peli skupaj;
Poleg povzetkov takšnih predavanj objavljajo na dvanajstih straneh Integracij nikoli več se tako veselili,
uvodnik, članke o strokovnih temah, poročila z mednarodnih seminarjev in kakor smo se veselili skupaj.
obiskov v tujini, kronološki pregled dejavnosti sekcije in napovednik, zelo S svojim smehom vsakega osrečiti
priljubljena pa je tudi rubrika za razvedrilo, ki je prav tako povezana z med- si znal,
narodnimi varnostnimi organizacijami. »Že po izidu prve številke, v kateri smo a pred usodo sam nemočen si ostal.
objavili vprašanja, s katerimi so mladi lahko preverili poznavanje EU in Nata, Čez noč, čez noč
nas je poklical eden od učiteljev in dejal, da so test uporabili pri pouku. Pre- pregrnila travica svet je,
cejšen odziv je bil tudi na natečaj za najboljši esej z naslovom Evro-atlantske čez noč, čez noč
integracije leta 2030, na katerem je bila prva nagrada enotedensko potovanje na travo se vsulo je cvetje.
v Bruselj in Strasbourg, ki ga sicer organiziramo enkrat na leto.« Kot je še de- (O. Župančič)
jala Kristina Ober, bodo v septembrski številki objavili prvi članek v angleškem
jeziku, saj želijo mlade spodbuditi, da osvojijo angleško strokovno izrazoslovje, Dragi Robert,
decembra pa bodo v obliki dnevnika predstavljali delo mladih v mednarodnih ko tvoje si bomo zaželeli bližine,
varnostnih organizacijah. Prihodnje leto bodo zaradi slovenskega predsedo- odšli bomo tja, v mirni kraj tišine;
vanja več poudarka namenili organizaciji OVSE in skupni evropski zunanji in tam srce se tiho zjoče,
varnostni politiki ter Natu. saj verjeti noče, da tebe med nami več ni.
»Radi bi povečali tudi naklado časopisa, ki ga zdaj tiskamo le v 600 izvodih. Ti zdaj mirno spi,
Več kot polovico izvodov pošiljamo na 40 srednjih šol, drugo na fakultete po vedi pa, da zelo pogrešamo te mi.
Sloveniji, 90 članom Mladinske sekcije pa časopis pošiljamo v elektronski ob- Spočij si trudne zdaj oči,
liki,« je dejala glavna urednica, ki tako kot drugi sodelujoči delo opravlja prosto- za vse še enkrat, Robert, hvala ti!
voljno. »Mladinska sekcija nima svojega proračuna, tako da približno 200.000
tolarjev, kolikor nas stane tiskanje številke, zberemo z drugimi dejavnostmi, ki Pogrešali te bomo iz poveljstva 17. BVP sodelavci vsi,
jih organiziramo. Vračilo za naše delo je dostop do znanja, institucij in ljudi še najbolj pa tvoja banda iz S3!
ter udeležba na mednarodnih projektih in seminarjih. Nazadnje smo člani

S LO V E N S K A V O J S K A 2 9
 O najboljšem vseh mogočih svetov
Zakaj sploh ni moglo biti drugače
Se vam je že kdaj zgodilo, da ste se v trenutku raztresenosti zaleteli v vrata,
ki bi se pravzaprav morala odpreti samodejno? Meni se je, in to kar pri polni
zavesti. Če lahko nepoboljšljivemu optimizmu v Kandidovem velikem slogu
rečete polna zavest.
Va š e p i s m o
Sodim v tisto srečno generacijo častnikov SV, ki namesto medalj zbira čine. Mi
jih kar vpisujejo v knjižico, vendar ostajam na mestu. Uganili ste, če ste stavili na
»neprevedeno« nadporočnico, ki si želi kdaj v življenju postati stotnica. In sem
se nekega dne vprašala, če res mora biti tako na tem najboljšem vseh mogočih
svetov. Želela sem, da mi čine, povišanja in napredovanja razložijo tam, kjer naj-
bolje vedo - pri avtorjih projekta. Uspelo mi je, pa bi bilo bolje, ko mi ne bi.
Stopila sem pred mogočna vrata, za trenutek ustavila korak, da jim dam dovolj
časa za odpiranje, potem pa pogumen (naiven?) poskok naprej. Tresk, odboj,
ležanje vznak, besede z druge strani. Nato zmedenost, nemočen bes in vzdih:
»Dopolnjeno je,« potrpljenje namreč. Do mene so prihajale nerazumljive bese-
de, ki naj bi odgovorile na moja vprašanja o najboljšem vseh mogočih svetov.
Ne dojamem jih, ne sodijo v moj svet. In kakšne so te besede? Preberite sami.
1. Čini sploh niso tako zelo pomembni. Pomembni sta strokovnost in delav-
nost, pa vas bodo vsi ustrezno cenili in spoštovali. Ali niso prav čini tisti, ki v vo-
jaški organizaciji kažejo stopnjo strokovnosti, izkušenosti in predanosti delu?
Če to ni tako, priznam, da sem doslej živela v zmoti. Tako sklepanje ima sicer
neljub učinek. Če čin ni znanilec zgoraj naštetega, potem moramo tudi vse tiste
s svojemu položaju ustreznim činom še naprej presojati zgolj po strokovnosti
in delu. In lahko čine kar ukinemo. Za hierarhično urejeno in s tujino povezljivo
vojaško organizacijo sicer ni večje nesreče, toda če tako mora biti ...
2. Napredovanje in povišanje sta stvar sreče, da si na pravem mestu ob
pravem času. Ali je komentar sploh potreben? Zgornja trditev je zanimiva. Čine
sicer imamo, vendar bolj ali manj zato, da kdaj komu po potrebi preprečimo
posedanje položajev ali šolanje, za preglednost in učinkovitost sistema pa
nimajo pomena. Čudim se.
3. Povišanje čina, tudi če posameznik izpolnjuje vse pogoje, ni njegova
pravica, temveč potreba službe. Hm? Če je s povišanji res tako, ali lahko po
analogiji čin samo zaradi potreb službe tudi odvzamejo? In vendar zakon
obravnava odvzem čina samo iz krivdnih razlogov kot posledica določenih
vrst težjih kaznivih dejanj ali težje disciplinske kršitve. Čemu? Žalostno je, ko
morajo pravniki vojakom dokazovati, da je čin pogoj za opravljanje dolžnosti,
hkrati pa tudi čast in priznanje za prizadevnost in uspešnost ter vzpodbuda za
prihodnost, vendar izvrstno kaže stanje duha v naši vojski.
Pa si privoščimo kratek tečaj iz metod razlage pravnih aktov. Zakon o obrambi
zadržanje v povišanju opredeljuje kot disciplinski ukrep, zato zadržanja ni
mogoče izvajati brez izreka tega ukrepa. Iz tega sledi, da pri povišanjih v činu
30 S LO V E N S K A V O J S K A
odločanje po prostem preudarku ni pravno dopustno. Povišanje je torej ob
izpolnjevanju pogojev samodejno. »Potrebe službe« se uresničujejo pri napre-
dovanjih v nazivu. In če še malo razmislite: kdor si v več letih dela z določenim
nazivom ne »zasluži« temu nazivu ustreznega čina, tega je pravzaprav že treba
predlagati za ugotavljanje nesposobnosti. Z uporabo zakonske analogije ali
morda razlage po namenu bi nekoč davno lahko rešili tudi dilemo s prevedba-
mi v čin nadporočnika, in to brez spreminjanja zakona. Toda ta voz je odpeljal.
Pravo pa je prav toliko živo, kolikor je živa in odločna volja, ki se želi udejanjiti.
Naj bo dovolj prava.
Potem pa se je pripeljala. Veličastna ognjena kočija, ki naj reši to zmedo.
4. Poskusili smo vse, da bi to zadrego s prevedbami in povišanji rešili, vendar
je zakonodajalec ostal neizprosen. Bog v ognjeni kočiji, po imenu zakonodaja-
lec, ki prevzame nase odgovornost za godljo, ki je ni zakuhal, in glavne osebe
te drame popelje v nebo, da ne bi odgovarjale zemeljskim podanikom, vendar
preverite, kdo je za krmilom tega voza. Nekoč je neki neizkušen božanski sin s
to kočijo skoraj upepelil svet pod seboj, pa ga je vsemogočni metalec bliskov
sklatil s strelo in potopil v reki. Zakonodajalec, torej 90 ljudi, ki v povprečju
vedo o vojaški organiziranosti in potrebah tega sistema toliko kot o kvantni
mehaniki. Zato pa zakonodajalec od vojaških strokovnjakov pričakuje, da mu
bodo v sprejem in uzakonitev predlagali rešitve, ki so za vojaško organizacijo
ustrezne. Če ti strokovnjaki tega niso smeli, znali, zmogli ali hoteli, ne skrunite
zato zakonodajalčevega imena. Odgovornost in breme udejanjanja svoje volje
prevzemite na svoja pleča. Ko to breme lahkotno prelagate na hrbte podreje-
nih, mogoče prej vseeno preverite, ali so ga zmožni in predvsem voljni nositi.
Drugače se bodo spraševali, čemu, saj nihče ne jamči, da se prihodnje leto ne
bodo našle kake izvirne rešitve v smislu nadporočnikov prve stopnje, kolena
bodo klecnila in tovor bo zgrmel stopnico nižje, dokler ne bo treščil ob tla. Pa
bo šla svetla prihodnost po zlu. Za tiste, ki sprejemate te majhne posamične
žrtve v dobrobit sistema kot nujne in upravičene, samo v premislek: človeka, ki
je pripravljen žrtvovati se za cilje skupnosti, odlikuje plemenitost, skupnost, ki je
pripravljena žrtvovati človeka za svoje cilje, zaznamuje tiranija.
In tako je večni optimist Kandid razmišljal: »Če je to najboljši vseh mogočih
svetov, kakšni so potemtakem šele drugi?« Ne pustite se zavesti. Že dolgo ne
govorim zgolj o činih, povišanju, napredovanju in podobnih »malenkostnih
posvetnih rečeh«, temveč o zavrženosti uma, ki oblikuje nedoumljive rešitve,
in sprevrženosti opravičevanja izrojenih rezultatov, pa tudi o odsotnosti duha.
Kandid se je odpovedal optimizmu. Ni se predal realizmu ali pesimizmu. Našel
je svoj najboljši vseh mogočih svetov z besedami: »To ste imenitno povedali,
toda čaka nas vrt.« Rajski vrt. Odpovedal se je mišljenju. V tem vrtu pa zame ni
prostora. Nadporočnica Alenka Petek
 Razvedrilo

Reševalcem nagradne križanke Ime: .......................................... Priimek: ..........................................

Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: VAROVANJE. Naslov: .................................................................. Pošta: ...............
Nagrade prejmejo: Metka Bence, Čepinci 8, 9203 Petrovci, Rebeka Varga, Banuta 1, 9220 Lendava, in
Rešitev gesla: .....................................................................................
Uroš Joras, Slemenska cesta 12, 1317 Sodražica.
Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do petka, 17. septembra 2004, na ................................................................................................................
naslov: Uredništvo Slovenske vojske, Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana.

S LO V E N S K A V O J S K A 31
 Dan odprtih vrat
v Vojašnici Kranj
v soboto, 11. septembra, od 9. do 16. ure

Obiskovalci si boste lahko ogledali tehnični zbor oborožitve SV, za-

nimive prikaze delovanja pripadnikov 17. bataljona VP, 9. raketne
brigade ZO in 15. brigade VL, predstavitev starih vojaških vozil ter
glasbena nastopa godbe Gorje in pevke Rebeke Dremelj. Ob 11. uri
bo potekala slovesnost ob odhodu pripadnikov 18. bataljona RKBO
in 9. brigade ZO na taktični vaji v Nemčijo in na Kreto. Glavni govornik
na prireditvi bo minister za obrambo dr. Anton Grizold.
Vabljeni!