Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo RS

SLOVENSKA
VOJSKA

Zvita podlasica na Počku

Spremembe v 17. BVP
Nesebična pomoč pripadnikov SV
 Ob dnevu SV slovesno v Postojni
Letos je minilo že štirinajst let, odkar je TO v učna
centra na Igu in v Pekrah sprejela prvih tristo
slovenskih nabornikov. Toda vojaška tradicija je
med Slovenci precej daljša, je ob obletnici dejal
S p re m l j a m o
predsednik republike in vrhovni poveljnik Sloven-
ske vojske dr. Janez Drnovšek. »Slovenci so skozi
stoletja znali biti dobri vojaki in so branili svojo do-
movino od časov, ko so nas ogrožali Turki, prve
svetovne vojne, ko so se slovenski vojaki slavno
borili na soški fronti, do druge svetovne vojne, ki
smo jo počastili prav v teh dneh s praznovanjem
60. obletnice.« Kot je povedal dr. Drnovšek, je SV
v štirinajstih letih naredila precejšen napredek.
Imeti želimo majhno, vendar vrhunsko opre-
mljeno in usposobljeno vojsko, ki bo opravljala
naloge za obrambo Slovenije in ohranjanje miru
v svetu. »Pri vsakoletnem ocenjevanju bojne
pripravljenosti Slovenske vojske ugotavljamo,
da se stvari spreminjajo na bolje, da se izvajajo
pomembne spremembe, da je treba še marsikaj
storiti, vendar zdaj jasno vemo, kakšen je naš cilj
in kako ga želimo doseči,« je poudaril vrhovni
poveljnik Slovenske vojske. Dejal je, da Slovenci
nikoli nismo in tudi ne bomo nikogar ogrožali, že-
limo pa živeti v miru skupaj z drugimi narodi. »Če
pomagamo drugje po svetu, s tem zmanjšujemo
napetost, odpravljamo krizna žarišča in obenem
s svojim prispevkom zagotavljamo tudi sebi
pomoč drugih, če bi takšno pomoč kadar koli
potrebovali,« je povedal dr. Drnovšek in spomnil
na prvo obletnico članstva v Natu.
Minister za obrambo Karl Erjavec je dejal, da
Osrednja slovesnost, s katero Slovenska
vojska vsako leto 15. maja zaznamuje
obletnico delovanja, je letos potekala
na letališču v Postojni, kjer se je zbralo
6000 pripadnikov SV in približno 5000
obiskovalcev.
je slovenski vojak danes dobro pripravljen in
učinkovit ter kompatibilen z vojaki zavezništva.
»Zavedam pa se, da bo treba na zakonodajnem
področju urediti in uskladiti še mnoge nerešene
zadeve, ki se nanašajo na slovenskega vojaka in
Slovensko vojsko.« Po oceni Erjavca se je odloči-
tev o opustitvi naborniškega sistema in uvedbi
profesionalizacije SV pokazala kot pravilna.
»Slovenski vojaki na misijah v drugih državah so
spoštovani sooblikovalci stabilnosti in zagotavlja-
nja miru. Enote vojaške policije na mirovni misiji v
BiH je zavezništvo ocenilo z najvišjo oceno. Nič
drugače ni v Afganistanu, kjer imajo naši vojaki
visok ugled,« je dejal obrambni minister in pri
tem poudaril pomen nenehnega izobraževanja
in izpopolnjevanja vojaških veščin. »Slovenska
vojska bo še naprej sodelovala v operacijah v
podporo miru povsod tam, kjer lahko ponudimo
predvsem specialno znanje in usposobljenost,
seveda skladno z obrambnimi ter zunanjepolitič-
nimi prednostmi in interesi republike,« je še dejal
minister.
Da je cilj SV skupno sodelovanje z demokratičnimi
vojskami, po besedah načelnika GŠSV general-
majorja Ladislava Lipiča dokazuje skupna vaja
vojsk Slovenije, Italije in Madžarske na Počku.
»Pripadniki Slovenske vojske so v Afganistanu, na
Kosovu, v BiH in na Bližnjem vzhodu pustili vtis do-
bro usposobljenih in visoko motiviranih vojakov,«
je poudaril načelnik GŠSV in dodal, da bodo tudi
letos veseli vsakogar, ki mu bodo lahko predstavili
vojaški poklic. »Postajamo vedno bolj odprta orga-
nizacija in takšna odprtost bo preprečila različne
odklone. Tudi mi smo del družbe, kar potrjuje vaš
današnji obisk,« je poudaril generalmajor Lipič.
Da Slovenska vojska dobro sodeluje s civilnim
okoljem, je potrdil tudi župan občine Postojna
Jernej Verbič: »V mednarodni vojaški vaji, ki ta
mesec poteka v naših krajih, vidimo predvsem
pozitiven odraz konstruktivnega mednarodnega
sodelovanja. Kot županu so mi pomembni pred-
vsem odnosi s Slovensko vojsko v naši občini.
Izkušnje sodelovanja z obrambnim ministrom in
predstavniki SV so pozitivne in upam, da se bo to
nadaljevalo tudi v prihodnje.«
Ob dnevu Slovenske vojske so dvanajstim pri-
padnikom podelili medalje za hrabrost, red SV
je dobilo 24. VTP, občina Hoče-Slivnica in pre-
mogovnik Velenje pa sta prejela veliki plaketi za
sodelovanje s SV. Približno pet tisoč obiskovalcev
prireditve si je v dinamični predstavitvi ogledalo
skok padalcev ESD in PDRIU, prelet letal in heli-
kopterjev ter reševanje in gašenje iz zraka. Mnoge
je navdušila tudi obsežna predstavitev oborožitve
in tehnike SV.
MG/BT
SAF Day Celebration in Postojna
On Sunday, 15th May, a celebration took
place at Postojna Airport, marking the 14th
anniversary of the existence of the Slovenian
Armed Forces. The key-note speaker was Pre-
sident of the Republic of Slovenia and Com-
mander-in-Chief of the SAF, Janez Drnovšek,
Ph.D. The celebration was open to the public.
It was attended by the RS Minister of Defence
Karl Erjavec, Chief of the SAF General Staff
and numerous important guests from Slo-
venia and abroad. The guests were shown
the equipment and weapons of the SAF and
witnessed a demonstration of the SAF capa-
bilities, including flights of various aircrafts,
an air raid, a demonstration of helicopter
rescue operation and a firefighting operation.
 V dneh, ko je svet praznoval 60. obletnico konca druge sveto-
vne vojne, smo v Sloveniji zaznamovali tudi 90. obletnico
začetka soške fronte in 15. obletnico ustanovitve Manevrske
strukture narodne zaščite. Kljub oživelemu spominu na vojne
grozote in številne žrtve iz ne tako davne zgodovine se danes
v Sloveniji počutimo varno. Toda »svet je,« kot je ob dnevu
Slovenske vojske dejal njen vrhovni poveljnik, »še vedno tako
SPREMLJAMO 2 nevaren, tako zapleten, da si mora vsak narod zagotavljati
Ob dnevu Slovenske vojske slovesno v Postojni svojo obrambo in preživetje«. Napadi skrajnežev neposredno
Slovesno nad Prevaljami in v Solkanu 4

Vsebina
Zasedanje načelnikov generalštabov držav članic Nata ne ogrožajo več vojakov, temveč civilno prebivalstvo in cilje.
V uporabo še tri specialna gasilska vozila 5
15. obletnica Manevrske strukture narodne zaščite Tem razmeram se prilagaja tudi obrambni sistem Slovenije.
S predstavniki občin o razvoju letališča v Cerkljah 6 Čeprav je od usposabljanja prvih 300 slovenskih nabornikov
Kronika 7
in tako nastanka Slovenske vojske minilo le štirinajst let, smo
ZVITA PODLASICA 2005 8
danes s povsem poklicno vojsko polnopravni člani obeh naj-
MLF konec leta na Kosovu
Brigadni general Primicerj o prihodnosti MLF pomembnejših političnih organizacij v Evropi.
Prevoz po železnici 13
Enote Slovenske vojske imajo vse več sodobne opreme in
INTERVJU 14
oborožitve, njihovi pripadniki pa se nenehno izobražujejo.
17. BVP sredi priprav za NRF
Skoraj tisoč pripadnikov SV se v večnacionalnih silah Italije,
IZ VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA 16
Madžarske in Slovenije ta trenutek uri za delovanje v operaci-
Dinamična predstavitev vojaške policije
V Lipici predstavili konjeniško enoto SV 26 jah v podporo miru, v katerih je zdaj aktivnih 241 slovenskih

RAZVEDRILO 18 vojakov. »Enote vojaške policije na mirovni misiji v BiH je

zavezništvo ocenilo z najvišjo oceno. Nič drugače ni v Afga-
NATEČAJ REVIJE SLOVENSKA VOJSKA 20
nistanu, kjer imajo naši vojaki visok ugled,« je na slovesnosti
ŠPORT V VOJSKI 24 ob dnevu SV dejal minister. Pohvale o uspešnosti majhnih
Tretjič na peklensko dirko čez Ameriko
slovenskih enot prihajajo tudi s Kosova in Bližnjega vzhoda.
IZ TUJINE 26 Doma pa je, kot je opozoril vrhovni poveljnik SV, tudi težko:
Nato o novih vojaških zmogljivostih
General Jones podprl preoblikovanje ameriških sil v tujini 27 »Včasih smo nezadovoljni, ker še ni vse tako, kot mislimo,
da bi bilo treba. Vendar je vsako leto boljše ... Jasno vemo,
NAŠE KORENINE 28
Velika vojna se je razširila na slovensko ozemlje kakšen je naš cilj in kako ga želimo doseči.«
Pomembne spremembe, kot uči zgodovina, dosegamo le
STROKOVNE TEME 30
Vietnamski sindrom skupaj. In kakor sta ob dnevu Slovenske vojske pomembni
V Sloveniji misija Ruske federacije po pogodbi o odprtih zračnih prostorih 32
nagrajena zavzetost in vestnost posamezne enote ali vojaka,
PISMA BRALCEV 35 sta pomembna odgovornost poveljujočih in njihov odnos do
Promoviranje vojaškega poklica
posameznika.
PLAKAT Meta Grmek

Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 3. junija 2005. Nenaročenega gradiva ne vračamo.

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo

Naslov uredništva: Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana, telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70, elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si,
http://www.mors.si. Številko uredila: Meta Grmek, novinarja: Marko Pišlar, Valerija Šket, fotograf: Bruno Toič, prevodi: Mateja Perpar, tajnica uredništva:
Milena Topolovec, priprava in tisk: Schwarz, d. o. o., naklada: 10.500 izvodov.
Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena številka.
Novinarski prispevki, objavljeni v reviji, niso uradno stališče Ministrstva za obrambo.

S LO V E N S K A V O J S K A 3
 Slovesno nad Prevaljami
in v Solkanu
Foto: Črt Kanoni
S p re m l j a m o
V soboto, 14. maja, je na Poljani nad Prevaljami potekala sloves-
nost ob 60. obletnici zadnjih bojev druge svetovne vojne, ki se je
v Evropi končala na slovenskih tleh. V Solkanu je bila tega dne
tudi slovesnost ob 90. obletnici začetka soške fronte.
Nekaj tisoč udeležencev proslave na Poljani nad Prevaljami, povečini
nekdanjih bork in borcev Tomšičeve brigade in 14. divizije, je nagovoril
minister za obrambo Karl Erjavec: »Po 60 letih od konca druge sveto-
vne vojne lahko trdimo, da je ta vojna postala zgodovina. Ko nove gene-
racije dogodek iz preteklosti spoznavajo iz zgodovinskih učbenikov in
knjig ter nanj niso več ideološko ali generacijsko vezane, potem takšen
dogodek postane zgodovinski. Z umestitvijo dogajanja od leta 1941 do
1945 v zgodovinske okvire si bomo naredili veliko uslugo. Prepričan
sem, da smo državljanke in državljani Republike Slovenije danes dovolj
zreli, da lahko neobremenjeno ocenimo dogajanje med drugo svetovno
vojno in njene posledice, še posebno, ker tedanje dogodke ocenjujemo
z drugih izhodišč.« Minister je tudi poudaril vlogo in pomen edinega še
živečega zavezniškega komandanta generala Ivana Dolničarja, ki je
sodeloval pri podpisu kapitulacije nemške vojske.
Ena od najbolj krvavih front prve svetovne vojne je potekala na več kot
Foto: Nato
sto kilometrih na naši zahodni meji z Italijo. V soboto, 14. maja, je minilo
90 let, odkar se je začela znamenita ofenziva, ki jo je sestavljalo enajst
italijanskih in ena avstro-ogrska, v kateri je združena vojska, okrepljena
z nemškimi vojaki, prodrla daleč v notranjost Italije, do reke Piave.
Devetdeset let pozneje so si vojaki obeh vojskujočih se strani ponovno
stali nasproti z opremo in oborožitvijo takratnega časa. Negovanje
izročila in tradicije soške fronte je še vedno živo ne le pri nas, temveč
tudi v Madžarski, Poljski, Češki, Hrvaški ter Srbiji in Črni gori. Znameniti
polk z oznakami IR je tokrat zgodovinsko folklorno prireditev še bolj pri-
bližal vsem obiskovalcem tudi zaradi pisanih uniform in italijanske čete
bersaljerjev, ki je z vojaškimi koračnicami dvigala razpoloženje. Glavni
govornik minister za obrambo Karl Erjavec je v nagovoru povezal po-
membna dogodka iz zgodovine Slovencev, in sicer 14. maj 1915 kot
začetek soške fronte ter dogodke na naši severni meji natančno 30 let
pozneje, ki so zapečatili usodo nemške vojske ter končali drugo sveto-
vno vojno v Evropi.
4 S LO V E N S K A V O J S K A
Zasedanje načelnikov
generalštabov držav članic Nata
Na sedežu Nata v Bruslju se je v četrtek, 12. maja, končalo redno
polletno zasedanje načelnikov generalštabov držav članic Nata,
Partnerstva za mir, Nato-Rusija, Vojaškega odbora z Ukrajino ter
Sredozemskega dialoga. Dvodnevnega srečanja se je udeležil
tudi načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič.
Na sestanku načelnikov GŠ držav Nata in PzM so razpravljali o razvoju
medsebojnega sodelovanja, predvsem pri doseganju Natovih standar-
dov, o sodelovanju partnerskih držav pri operacijah pod vodstvom Nata
ter pri skupnem boju proti trgovanju z mamili. Vrhovni poveljnik zavezni-
ških sil za preoblikovanje admiral Edmund P. Giambastiani je poudaril
pomen sodelovanja partnerskih držav pri preoblikovanju strukture sil.
Pomena partnerskih programov se zaveda tudi Slovenija, zato jih Slo-
venska vojska podpira in prenaša izkušnje.
Na sestanku načelnikov držav članic Sredozemskega dialoga so govorili
o boju proti terorizmu. SV podpira intenzivnejše sodelovanje vojsk na tem
območju v boju proti terorizmu. Pri tem je učinkovito operativno sredstvo
vzpostavitev mehanizma za izmenjavo informacij. Za povezljivost delova-
nja na tem področju je temeljni pogoj poenotenje jezikovnih standardov,
zato je Slovenska vojska ponudila zmogljivosti Centra za tuje jezike.
Na sestanku Vojaškega odbora Nata so načelniki GŠ glede operacij
v BiH, na Kosovu in v Afganistanu razpravljali o splošnih političnih in
varnostnih razmerah, sodelovanju Nata z EU, o razvoju Natovih reak-
cijskih sil, oblikovanju skupin za povezave s civilnim prebivalstvom v
Afganistanu, o pomoči pri usposabljanju afganistanske vojske in za-
gotavljanju varnosti pri izvedbi jesenskih parlamentarnih volitev v tej
državi. SV načrtuje povečanje svojih zmogljivosti predvsem v Kforju in
skupinah za povezave s civilnim prebivalstvom v Heratu v Afganistanu,
o čemer je generalmajor Lipič seznanil svoje kolege. Načelniki so se po-
govarjali tudi o procesih preoblikovanja držav članic Nata in nadaljevali
lani novembra začeto razpravo o povezovanju načrtovalnih disciplin
(načrtovanje sil in virov ter operativno načrtovanje) in zagotavljanju
informacij. Na podlagi tega je vojaški odbor pripravil prispevek k
dokumentu o celostnih političnih smernicah, ki bodo pripravljene do
decembrskega srečanja obrambnih ministrov.
 V uporabo še tri specialna gasilska vozila
V Državnem logističnem centru URSZR v Rojah pri Ljubljani je bila

Foto: Vekoslav Rajh

v ponedeljek, 9. maja, slovesnost ob predaji zadnjih treh special-
nih gasilskih vozil, prirejenih za reševanje v predorih. Slovesnosti
sta se udeležila ministra za obrambo in za promet.
Minister za obrambo Karl Erjavec je poudaril, da je to projekt, ki so ga z

S p re m l j a m o
Ministrstvom za promet in z Družbo za avtoceste začeli v drugi polovici
devetdesetih let, intenzivno pa po letu 2001. Projekt poleg tehničnih in
drugih rešitev za čim večjo varnost v daljših avtocestnih predorih obsega
tudi določitev ustreznih gasilskih enot za posredovanje ob nesrečah ter
za njihovo usposabljanje in zagotovitev namenskih gasilskih reševalnih
vozil. »Za vse daljše predore na avtocestah pripravljamo posebne načrte
zaščite in reševanja v primeru nesreč,« je dejal Erjavec in gasilcem, ki so
prevzeli nova vozila, zaželel, da bi bili z njimi še bolj učinkoviti in hitri. Mini-
ster za promet mag. Janez Božič je dejal, da bo Slovenija avgusta letos, ko
bo prometu predana avtocesta čez Trojane, med prvimi petimi evropskimi
državami po deležu predorov na dolžino avtocestnega omrežja. Zato je
kot minister, pristojen za promet, specialnih gasilskih vozil še toliko bolj
vesel. Vozila, ki so jih dobili Center požarne varnosti v Domžalah, gasilska
brigada v Ljubljani in Gasilsko društvo Postojna, so opremljena z nadstan- podlagi zahtev, ki jih je opredelila posebna strokovna skupina. Z njimi se
dardno reševalno in zaščitno opremo, ki sodi v tehnološki vrh gasilske teh- funkcionalno dopolnjuje druga reševalna in zaščitna oprema, ki jo imajo
nike. Nabavo vozil je zagotovila Družba za avtoceste, izdelana pa so na gasilci, nujna medicinska pomoč oziroma vzdrževalci avtocest.

15. obletnica Manevrske strukture Vseslovenski kulturni odbor

narodne zaščite Kanade pri NGŠSV
Foto: Vekoslav Rajh

Načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič je v petek, 13. maja, na MO

sprejel kanadskega Slovenca Johna Ivana Pluta, predstavnika Vseslo-
venskega kulturnega odbora Kanade. Slovenska vojska dobro sodeluje
s slovensko skupnostjo v Kanadi oziroma provinci Ontario, ki skrbi za
slovenske častnike na izobraževanju v vojaškem oporišču Borden. Ob
tej priložnosti je generalmajor Lipič gostu za njegova prizadevanja pri
povezavi med pripadniki Slovenske vojske in društvi slovenske skupno-
sti v Kanadi podelil srebrno priznanje načelnika generalštaba.
Foto: Damjan Cajhen

nevrske strukture narodne zaščite. Ob tej priložnosti je minister za

obrambo Karl Erjavec sprejel in nagovoril organizatorje Manevrske
strukture narodne zaščite. Ti so v prelomnih trenutkih, v majskih
dneh pred petnajstimi leti po razorožitvi Teritorialne obrambe Re-
publike Slovenije v veliki tajnosti organizirali vojaško organizacijo,
ki je bila pripravljena z orožjem braniti osamosvajanje Slovenije.
V počastitev 15. obletnice Manevrske strukture narodne zaščite je mini-
ster v avli ministrstva odprl razstavo z naslovom Uporniki z razlogom.
Avtor razstave je nadporočnik Anton Mikulič iz Vojaškega muzeja Slo-
venske vojske. Razstava bo v avli ministrstva za obrambo postavljena
do konca junija.

S LO V E N S K A V O J S K A 5
 S predstavniki občin o razvoju
letališča v Cerkljah
Na letališču Cerklje ob Krki so se v ponedeljek, 16. maja, sestali pred-
stavniki MO pod vodstvom koordinatorja varnostnih investicij Jožeta
Lacka z županom občine Brežice Ivanom Molanom in županom občine
Krško Francem Bogovičem ter njunimi sodelavci. To je bil prvi strokovni
S p re m l j a m o
Srečanje ministra z ameriškim
senatorjem Voinovichem
V okviru obiska v Sloveniji se je ameriški senator George Voinovich v
torek, 3. maja, na MO srečal z ministrom za obrambo Karlom Erjavcem.
Sogovornika sta se strinjala, da se je sodelovanje med ZDA in Slovenijo
na obrambnem področju v zadnjem času okrepilo. Minister Erjavec se

sestanek županov s predstavniki MO, ki so predstavili program prenove
vojaškega letališča Cerklje ob Krki, ki bo ustrezalo potrebam osrednjega
vojaškega letališča Slovenske vojske ter skupnim potrebam zavezništva
Nato. Predstavili so predvsem prostorske in razvojne načrte prenove,
med katerimi so obnovitev letališke infrastrukture, posodobitev letališke
steze, manevrskih površin in namestitvenih objektov, gradnja hangarjev,
tehničnih delavnic in letališkega stolpa ter postavitev navigacijskih na-
prav. Predstavniki MO so pojasnili, da si le z lastnimi sredstvi tako sodo-
bne prenove ne bi mogli privoščiti in da pričakujejo, da bo obnovo precej
sofinanciral Nato. Odločitev o višini prispevkov bo Nato sprejel letos.
je senatorju Voinovichu zahvalil za prispevek pri vključevanju Slovenije
v Nato in izrazil upanje, da je Slovenija verodostojna partnerica. Sena-
tor in minister sta izmenjala mnenja glede Natove operacije Kforja na
Kosovu, Natovega usposabljanja iraških varnostnih sil v Iraku in Natove
operacije Isafa v Afganistanu. Senator Voinovich se je zahvalil za pri-
spevek Slovenije v operacijah v podporo miru in za druge oblike sodelo-
vanja, ki pripomorejo k večji stabilnosti v svetu. Govorila sta tudi o raz-
voju Natovih sil za hitro posredovanje in oboroženih sil EU, pri čemer je
minister Erjavec dejal, da se je treba izogniti podvajanju.

Foto: Vekoslav Rajh

Delovno srečanje ministrov za
obrambo in gospodarstvo
Ministra za obrambo Karl Erjavec in za gospodarstvo mag. Andrej
Vizjak sta se na delovnem sestanku na MO v četrtek, 5. maja,
pogovarjala o sodelovanju slovenskega gospodarstva v Natu.
Kot je dejal minister Erjavec, Nato ni le politična, temveč tudi gospodarska
organizacija, zato bi morali odpraviti ovire, ki slovenska podjetja omeju-
jejo pri kandidiranju na razpisih Nata. »Predlagali bomo dopolnitve in
spremembe nekaterih zakonov. Mislim, da moramo to narediti čim prej,
če hočemo ustrezen rezultat. Treba se je zavedati, da bo naša država
povečevala delež sredstev, ki se namenjajo za obrambni sistem, in da bo
SV opremljena predvsem z vojaško opremo, ki jo ponujajo članice Nata.« 12 let revije Slovenska vojska
Minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak je dejal, da sodelovanje po-
teka predvsem pri protidobavah, odpraviti pa bi morali administrativne V petek, 13. maja, je minilo dvanajst let od izida prve številke revije Sloven-
ovire in tako slovenskim podjetjem omogočiti dostop do razpisov Nata. ska vojska. Glasilo je začelo izhajati v obdobju, ko sta slovenska država
in Slovenska vojska šele nastajali, zato je imelo pomembno vlogo pri ob-
veščanju vojaške javnosti o dogajanju v Slovenski vojski in pri krepitvi na-
cionalne zavesti. Mesec dni po izidu prve številke je revija postala tednik
Sodelovanje
na vaji Macchiavelli 2005 pozneje pa je začela izhajati na 14 dni.

vaji operativnega načrtovanja, ki so jo pripravili slušatelji tečaja Centra

za višje obrambne študije (ISSMI) v Italiji. Vaja Macchiavelli 2005 je bila
enostranska štabna vaja vsiljevanja miru in je redna oblika usposabljanja
slušateljev tečaja Centra za višje obrambne študije. Slušatelji 8. VŠT PŠŠ
so na vaji aktivno sodelovali in se preizkusili pri načrtovanju delovanja
znotraj mednarodnega združenega poveljstva. Pridobili so številne izkuš-
nje pri operativnem načrtovanju delovanja in organizaciji vaj na opera- ljem in profesionalizaciji SV.
tivni ravni. Sodelovanje slušateljev VŠT PŠŠ in Centra za višje obrambne Ob obletnici se vsem iskreno zahva-
študije v Italiji je že tradicionalno in med pripadniki obeh izobraževalnih ljujemo za pomoč in vas vabimo, da
ustanov so se razvili prijateljski in delovni odnosi. DR z nami še naprej sodelujete.

6 S LO V E N S K A V O J S K A
 V spomin V spomin
Ludviku Grafenauerju Leoni Čavlovič
(1964–2005) (1957–2005)

iztrgala sodelavca in prijatelja Ludvika Grafenauerja.
Rodil se je 8. februarja 1964 v Mariboru. Osnovno šolo je obiskoval
v Framu, leta 1982 pa se je v Elektrogospodarskem šolskem centru
izučil za poklic elektroinštalaterja in se zaposlil v Tovarni avtomobilov
in motorjev Maribor. V Slovenski vojski se je zaposlil leta 1999. V Vo-
jašnici generala Maistra v Mariboru je opravljal dela kurjača – vzdrže-
valca in elektroinštalaterja.
Luka je rad živel. Znal je ceniti radosti življenja in ni ločeval službe od
zasebnega življenja. Oboje mu je bilo enako pomembno. Poznali smo
ga predvsem po njegovi neizmerni življenjski energiji, ki jo je bil pri-
pravljen vložiti v delo, in po tem, da je vsakomur priskočil na pomoč. V
kolektivu je bil zelo priljubljen in cenjen delavec.
Ostanejo nam le še besede zahvale za vse njegovo delo. Luka, po-
grešali te bomo.
Sodelavci EVOJ Maribor
S p re m l j a m o
ročilo: »Leje ni več med nami!« Najprej trenutek tišine, nato razmislek.
Leja je prišla na obrambno ministrstvo leta 1994. Najprej je opravljala na-
loge referentke za obračunavanje davkov, nato fakturistke, bila je analitik
dokumentarist, referentka za finance in na koncu svetovalka za finance.
Pri delu je bila vestna in zavzeta. Sodelavci smo jo cenili, saj nam je s
svojim bogatim znanjem in nasveti rada namenjala pozornost. Kljub pre-
zgodnjemu odhodu je bilo njeno življenje polno in bogato, tako strokovno
kot zasebno. Skupaj smo se veselili njenih uspehov, in sicer diplome na
visokošolskem študiju Fakultete za upravo ter želje po potovanjih, skupaj
smo se pogovarjali o njej ljubih piscih Kirstu, Bartolu, Hesseju …
Njena želja ob hudi bolezni: »Nočem umreti, ne da bi živela!« se je v nas
globoko vtisnila. Hvaležni smo ji za življenjske napotke in njena podoba
bo vedno živa med nami. Človek umre, ko na njega vsi pozabijo. Leje ne
bomo pozabili, nosili jo bomo v svojih srcih, tako kot nas je tudi ona.
Sodelavci Ministrstva za obrambo

Beltinci, 3. maj
Na območju Uprave za obrambo Murska Sobo-
ta letošnje seznanitve vojaških obveznikov letni-
ka 1987 z vpisom v vojaško evidenco potekajo
v sodelovanju lokalnih skupnosti, Slovenske voj-
ske, srednjih in osnovnih šol ter drugih ustanov.
V nekaterih občinah oživljajo tradicijo nabora
in se na vpis pripeljejo z okrašenimi vozovi ob
zvokih harmonike. Tako je seznanitev potekala
tudi v občini Beltinci. Mladi rekruti letnika 1987
iz Beltincev, Melincev, Lipe in Lipovcev so okra-
sili vozove, si oblekli slovesna oblačila ter ob
spremljavi frajtonarice s petjem domoljubnih in
ljubezenskih pesmi po Pomurju oznanjali, da je
vojaški duh na tem območju zelo živ.
Ajdovščina, 8. maj
Skupina za promocijo in Uprava za obrambo
Nova Gorica sta na tamkajšnjem letališču
pripravili ogled opreme, oborožitve in vozil
Slovenske vojske. Tehnični zbor SV je sovpadal
s prireditvenim dogajanjem Ajdovščina v maju.
Veliko obiskovalcev si je z zanimanjem ogledalo
več kot 40 vojaških vozil, opremo in oborožitev
ter se pogovarjalo s pripadniki Slovenske voj-
ske. Vojaška policija je poleg opreme prikazala
usposobljenost svojih pripadnikov v borbenih
veščinah in na veliko zadovoljstvo obiskovalcev
tudi odkrivanje eksploziva in napad s službenim
Kronika
psom. Za otroke sta bila najbolj zanimiva ogled
notranjosti vozil in barvanje z maskirnimi barvami.
Delavci novogoriške izpostave za obrambo in čla-
na skupine za promocijo so obiskovalcem pred-
stavljali možnosti zaposlovanja v Slovenski vojski,
vključevanja v pogodbeno rezervo in prostovoljno
služenje vojaškega roka.
Vipava, 11. maj
V Centru za usposabljanje je 22 kandidatov za
VED manipulant s strelivom uspešno končalo
usposabljanje o osnovah oskrbe, vzdrževanja ter
skladiščenja streliva in drugih materialno-tehnič-
nih sredstev. Vojaki so usposobljeni za upravljanje
eksplozivnih snovi, skladiščenje, prevoz, ravnanje
s strelivom in minskoeksplozivnimi sredstvi ter za
varnostne ukrepe. Najboljše rezultate je dosegel
vojak Jože Brglez. Dan prej so se usposabljanja
začela v štirih specialističnih programih vipavske-
ga Centra za usposabljanje. V ljubljanski vojašnici
so usposabljanje začeli kandidati za VED mehanik
za vozila kolesnike, v Cerkljah ob Krki kandidati
za VED rod zračne obrambe, v Mariboru se uspo-
sabljajo vezisti, v Slovenski Bistrici pa kandidati za
voznike C-kategorije.
Postojna, 13. maj
V tamkajšnji vojašnici je bila slovesnost ob
koncu šolanja slušateljev 20. generacije Šole za
podčastnike. Čin vodnika in diplome so prejeli tri
slušateljice in 56 slušateljev, ki so uspešno kon-
čali sedemmesečno šolanje. Na slovesnosti je
sodelovalo tudi 25 slušateljev, ki so končali spe-
cialistično usposabljanje za pridobitev dodatne
vojaške evidenčne dolžnosti rodov radiološke,
kemične in biološke obrambe, logistike, zvez in
zračne obrambe. Slušatelji so med šolanjem pri-
dobili teoretično in praktično znanje ter izkušnje
za opravljanje nalog poveljnika oddelka.
Vipava, 14. maj
Dvodnevno taborjenje v Centru za usposablja-
nje SV je končala prva skupina dijakov Gimna-
zije Škofja Loka. Bivanje in delo gimnazijcev v
naravi sta del projekta Mednarodno priznanje
za mlade, ki ga Gimnazija Škofja Loka uvaja
kot ena od prvih slovenskih srednjih šol. Gim-
nazijski program vključuje program obveznih
in izbirnih vsebin, ki ga šola izvaja z zunanjimi
ustanovami, tokrat prvič s Slovensko vojsko.
Vsak dijak mora v posameznem letniku srednje
šole iz obveznih in izbirnih programov opraviti
90 ur raznih dejavnosti, kot so prostovoljstvo,
veščine in športne dejavnosti. Prijave dijakov
za tabor v SV so presegle pričakovanja, saj se je
prijavilo 95 gimnazijcev vseh letnikov, zato delo
z njimi poteka v treh skupinah. Druga skupina
je na tabor odšla danes, tretji tabor pa bodo
organizirali 27. in 28. maja.

S LO V E N S K A V O J S K A 7
Zvita podlasica 2005

Od 3. do 28. maja poteka na osred-

MLF konec leta njem vadišču SV Poček pri Postojni

in v njegovi okolici združena med-
narodna taktična vaja pripadnikov
italijansko-madžarsko-slovenske

na Kosovu
Vaja Zvita podlasica 2005 na Počku
kopenske brigade MLF (Multinati-
onal Land Force) Zvita podlasica
2005 (Clever Ferret 2005), ki je tudi
letošnja osrednja vaja SV. Med več
kot 2000 sodelujočimi, od katerih je
750 italijanskih in 350 madžarskih
vojakov, na vaji sodeluje 870 pri-
padnikov SV, ki so vključeni v vse
elemente taktičnih urjenj na tere-
nu, poveljniško-štabnega procesa
dela in logistične podpore države
gostiteljice. Namen vaje je urjenje
poveljstva in enot MLF za skupno
delovanje v operacijah v podporo
miru, izboljšanje sposobnosti za
napotitev na krizno območje, dopol-
njevanje doktrine in postopkov MLF,
krepitev medsebojnega sodelo-
vanja, razumevanja in povezljivosti
z drugimi vojskami ter ocenjevanje
operativnih zmogljivosti MLF za
delovanje v operacijah v podporo
miru, za kar je odgovorna mešana
skupina vojaških opazovalcev iz
vseh treh sodelujočih držav.

8 S LO V E N S K A V O J S K A
Brigadirni general Primicerj o prihodnosti MLF

Zvita podlasica 2005

Kako ocenjujete dosedanji napredek saj smo sodelovali s častniki in pod-
MLF, ki je bil ustanovljen leta 1998? Brigadni general Alberto Primicerj je poveljnik večnacionalnih častniki iz različnih držav. Razporejeni
MLF je bil ustanovljen pred sedmimi sil kopenske vojske (Multinational Land Force - MLF). Med vajo smo bili na najpomembnejša mesta
leti, poveljstvo in enote pa so začeli de- Zvita podlasica 2005 smo se pogovarjali o prihodnosti delo- v brigadi in prav na misijah pridobiš
lovati pred petimi leti. Prva velika vaja vanja sil in možnosti ponovne napotitve na misijo. Poveljstvo izkušnje, ki jih potrebuješ za nadaljnje
je bila leta 2002 v Vidmu v Italiji. Lahko MLF je namreč že sodelovalo na šestmesečni misiji Kforja Joint delo.
rečem, da smo dosegli načrtovan na- Guardian na Kosovu, ki so jo končali maja lani. Kot je pojasnil Italija, Slovenija in Madžarska naj bi
predek. Če bodo poveljstvo in enote na brigadni general Primicerj, bodo letos, če bodo na vaji potrdili v okviru MLF prispevale sile v bojno
tej vaji dobili oceno polne operativne polno operativno sposobnost, poslali tako poveljstvo kot enote skupino EU. Kako potekajo dogovori
zmogljivosti, so sile MLF pripravljene na Kosovo, saj je tam navzočnost sil še vedno nujna. na tem področju?
za sodelovanje na mirovni operaciji. Bojna skupina EU je zdaj v ustanav-
Katere so glavne naloge MLF in ali so se mogoče ljanju. Struktura bojne skupine EU se bo precej raz-
spremenile? likovala od strukture v MLF. Pri MLF je poveljstvo me-
Naloge so še vedno enake, saj med tremi sodelu- šano, sestavljeno torej iz častnikov in podčastnikov
jočimi državami obstaja dogovor, temeljijo pa na vseh treh sodelujočih držav, v podrejenih enotah pa
peterburški deklaraciji ZEU. Opravljamo naloge in so samo pripadniki ene države. Enote, ki bodo delo-
operacije v podporo miru tako v Evropi kot zunaj vale v bojni skupini EU, bodo imele večnacionalno
nje po soglasju in dogovoru z vsemi sodelujočimi poveljstvo in prav tako večnacionalne bojne enote.
državami. Zato bodo nujne standardizacije postopkov na nižji
Tudi Avstrija in Hrvaška se zanimata za članstvo v ravni delovanja. Verjetno bomo imeli nekaj težav na
MLF. Državi imata status polnopravne opazovalke. jezikovnem področju, vendar sem prepričan, da jih
Ali že potekajo pogovori glede polnopravnega bomo vse ustrezno in uspešno rešili. Načrtovanje
članstva v MLF? glede enot že poteka, usposabljanje pa se bo začelo,
Upam, da bosta Avstrija in Hrvaška, ki sta tri leta imeli ko pridemo s Kosova. Potrebujemo vsaj leto dni, da
status polnopravne opazovalke, kmalu postali polno- bi bili končno operativno sposobni za te naloge. To
pravni članici MLF. Ta proces bomo skušali kmalu pomeni več daljših skupnih vaj sodelujočih držav.
končati. Menim, da bo v kratkem vsaj ena država Kako ocenjujete dosedanji potek vaje Zvita pod-
postala polnopravna članica, v letu ali dveh pa bi MLF lasica 2005?
lahko imel pet članic, vendar to ni le vojaška odločitev, Rad bi se zahvalil Slovenski vojski in lokalnim ob-
je tudi politično-vojaška. Pet držav je primerno število lastem, ker so nas dobro sprejeli in nam namenjajo
za sodelovanje v brigadi MLF. Ko bomo dosegli inter- največjo mogočo podporo. Vaja poteka tako, kot je
operabilnost pri poveljevanju in kontroli, postopkih ter bilo načrtovano, zato mislim, da bodo tudi končne
opremi, bi pet držav članic MLF lahko bilo pripravljeno za delovanje na vseh mi- ocene temu ustrezne. Območje Počka in Bača je zelo primerno za take vrste
sijah, na katerih bi nas potrebovali. Več članic bi bilo po mojem mnenju preveč. vaj, saj lahko sodelujemo z vsem orožjem, ki ga imamo s seboj, in lahko oprav-
Proti koncu letošnjega leta naj bi šlo poveljstvo MLF na misijo, morda tudi ljamo naloge v podporo miru brez omejitev. Ob tem potekajo strogi varnostni
enote. Kam bodo napoteni in kakšne so načrtovane aktivnosti? ukrepi za zaščito okolja.
Misija je spet načrtovana na Balkanu, natančneje na Kosovu. Poveljstvo MLF Valerija Šket
je že delovalo na Kosovu v poveljstvu večnacionalne brigade Jugozahod na Foto: Bruno Toič
šestmesečni misiji, ki smo jo končali maja lani. Na tem območju bomo spet
delovali verjetno od novembra 2005 do maja 2006. Tokrat naj bi poslali povelj-
stvo, ki mora na tej vaji potrditi polno operativno sposobnost, in enote, ki naj bi Brigadier General Alberto Primicerj is Commander of the Multinational
na tej vaji dosegle to sposobnost. Da bi na misiji sodelovale tudi enote, morata Land Force (MLF). During the Clever Ferret 2005 military exercise we
biti izpolnjena dva pogoja, in sicer pozitivna ocena za polno operativno spo- discussed the future of the MLF and possibilities of re-deployment of
sobnost ter politično soglasje za odhod na misijo vseh treh vlad. Sodelovanje MLF to its former location. The MLF Command took part in a six-month
manjših enot vseh treh držav je zelo pomembno, saj bi dobile neprecenljive KFOR Joint Guardian mission in Kosovo which ended in May 2004.
izkušnje. Naloge bodo obsegale vzdrževanje reda in miru ter zagotavljanje According to Brigadier General Primicerj, the MLF command and units
varnega območja za vse prebivalce, torej vse naloge, ki se opravljajo v mirov- will again be sent to Kosovo, since their presence their is still necessary,
nih operacijah. providing of course that the exercise will confirm the full operative ca-
Kako ocenjujete sodelovanje poveljstva MLF na misiji? pability. At the same time, talks are being held, regarding the possibility
Delovali smo v poveljstvu večnacionalne brigade Jugozahod. Na tej misiji so of Slovenia, Italy and Hungary contributing their military forces to the
sodelovali tudi pripadniki iz Nemčije, Avstrije, Švice, Španije, Azerbajdžana, European Union battle group, within the framework of the MLF.
Romunije, Bolgarije, Argentine, Turčije itn. Za nas je bila to res dobra izkušnja,

S LO V E N S K A V O J S K A 9
 Slovesen začetek vaje
na letališču v Postojni
Na postojnskem letališču je bila v sredo, 11. maja,
Zvita podlasica 2005

vojaška slovesnost ob začetku vaje Zvita podlasi-

ca 2005. Pred postrojem pripadnikov iz vseh treh
sodelujočih držav sta spregovorila poveljnik MLF
brigadni general Alberto Primicerj in koordinator
na vaji ter poveljujoči slovenskemu kontingentu
kapitan Renato Petrič. Brigadni general Primicerj
je v svojem nagovoru med drugim poudaril, da je
prepričan, da jim bo na vaji uspelo uresničiti vse
cilje, ki so si jih postavili, in doseči želeno raven
usposobljenosti, ki je nujna za skupne operacije
v prihodnosti. »Naša skupna naloga je, da se s
trdnostjo in visoko usposobljenostjo soočimo z
novimi varnostnimi izzivi in težavami, pri katerih
ima vojska pomembno vlogo,« je dodal brigad-
ni general Primicerj. Med prireditvijo so zračni
prostor nad prizoriščem preleteli štirje pilatusi
SV in letali tornado italijanske vojske. Za slovesno
vzdušje so že dan pred uradnim začetkom vaje s
koncertom v Postojni poskrbeli tudi glasbeniki iz
orkestra SV pod vodstvom mag. Janija Šalamona
in orkestra brigade Julija, ki ga vodi narednik Bi-
agio Cancelosi. Orkestra, ki sta v Sloveniji skupaj
nastopila prvič, sta se predstavila z nacionalnimi
programi in skladbami priznanih avtorjev iz obeh
držav.
Vaja je razdeljena na pet faz
Izvedba vaje in posameznih operacij je razdelje-
na na pet faz. Prva faza je obsegala premik enot,
vozil, opreme in oborožitve na zbirna območja na
osrednjem vadišču Postojna, v Vojašnico Pivka in
kamp Pivka jama, vzpostavitev strukture povelje-
vanja in kontrole, postavitev tabora, vzpostavitev
sistema komunikacij, elementov logistične pod-
pore in drugih postopkov pred vajo. Kot je po-
jasnil poveljnik madžarskega kontingenta v MLF
in namestnik poveljnika MLF polkovnik Janos
Huszar, sta napotitev in premestitev madžarskih
Delo v poveljstvu MLF
enot v Slovenijo zaradi dobre podpore države
gostiteljice potekali brez težav. Madžarska vojska
je nekaj opreme in tehnike pripeljala po cesti, ve-
čino pa po železnici, pripadniki italijanske vojske
so prišli večinoma po cesti. Druga faza je ob-
segala urjenje enot in neposredne priprave za
izvedbo vadbenih aktivnosti, v okviru katerih je
vodstvo vaje pripravilo območje poteka vaje in
vzpostavilo elemente vodenja. Tretja faza je obse-
gala izvedbo tako imenovane mini vaje, ki je bila
nekakšna generalka pred pravo vajo. Mini vaja
je namenjena temu, da se sodelujoči čim bolj
pripravijo in seznanijo s posameznimi elementi
vaje. Četrta faza, ki poteka zdaj, obsega izvedbo
vaje poveljstva in enot MLF s predvidevanjem re-
alnih dogodkov v mirovni operaciji in ocenjevanje
operativnih zmogljivosti MLF. Vaja se bo 28. maja
končala s peto fazo, ki bo obsegala priprave na
odhod in premik enot na matične lokacije.
Na vaji sodeluje več kot 2000 pripadnikov, med
katerimi je 750 italijanskih, 350 madžarskih in
870 slovenskih vojakov, s približno 18 plovili,
in sicer s petimi italijanskimi ter 13 slovenskimi.
Na območju vaje je 350 bojnih, specializiranih in
logističnih vozil, od tega 110 italijanskih, 80 mad-
žarskih in 160 slovenskih. Za logistično podporo
skrbi 200 pripadnikov SV s približno 170 vozili.
Udeleženci vaje prihajajo večinoma iz poveljstva
MLF iz Vidma, madžarskega lahkega pehotnega
bataljona iz Debrecena, 20. motoriziranega
bataljona SV iz Celja, Poveljstva za podporo SV
iz Kranja, 14. regimenta alpinov iz Venzone, 10.
logističnega regimenta iz Persana, voda 2. inže-
nirskega regimenta iz Trenta ter enote vojaške
policije 13. regimenta karabinjerjev iz Gorice.
Preigravali postopke
vzdrževanja in vsiljevanje miru
Scenarij vaje je izmišljen tako glede vpletenih držav
kot lokacije, na kateri poteka mirovna operacija,
vendar pa precej spominja na nekdanja medetnič-
na zaostrovanja v naši soseščini. Vaja poteka v na-
mišljeni državi Veniaslo, ki je premetanka besede
SLOVENIA. Med sprtima državama Alphaland in
Deltaland se pojavijo napetosti. V reševanje spora
se vključijo Združeni narodi, ki zaplet rešijo po spre-

Polkovnik Major Poročnik Poročnik Poddesetnik

Janos Huzsar Dean Groff Francesco Maria Sabatini Peter Toth Aleksander Sašo Resnik

10 S LO V E N S K A V O J S K A
 Podpolkovnik Andrea Pioverà, načelnik štaba MLF:
Kot načelnik štaba MLF na trilateralni vaji sodelujem prvič, saj sem bil prej po-

Zvita podlasica 2005

kazuje, da je sposobna za premik na dolžnost v tujini. Pokazali smo, da lahko

brez zapletov. Precejšen napredek sem opazil na svojem področju dela, pred-

Poddesetnica Irena Kitak, namerilka na browningu, 20. MOTB:

Prvič sodelujem na mednarodni vaji in delo mi je všeč, zlasti desantiranje iz

magali z gretjem iz vozil valuk, drugače pa imamo tudi nekaj nepremočljive

mirovno misijo, ki bi se jo z veseljem udeležila. S pripadniki drugih vojsk nis-

mo imeli veliko stikov, saj kot navadni vojaki ni tolikšne potrebe po tesnejšem

Poddesetnik Attila Balazs, strelec na mitraljezu na kolesnem oklepniku BTR-80A:

Bil sem trikrat na mirovni operaciji na Kosovu, prav tako dvakrat na vajah MLF

Na tej vaji urimo predvsem postopke v operacijah v podporo miru, kar je zelo
koristno, če bomo kot enota šli na dolžnosti v tujino. Največ stikov z drugimi
pripadniki imamo med urjenjem in terenskimi vajami, več priložnosti za spo-

ko bodo organizirana tudi športna tekmovanja. Razmere za delo v taboru so

Ivan Baša, Prem pri Ilirski Bistrici:

bro, da SV sodeluje z italijansko in madžarsko vojsko. To, da je vaja na Počku,

njenem prazniku je bila tudi tokrat zelo zanimiva. Lani sem bil v Divači. Všeč
mi je, da ljudi zanimajo dejavnosti Slovenske vojske. Dinamična predstavitev
na postojnskem letališču je bila neverjetna, saj so se odlično predstavili pa-

jemu mirovnega sporazuma, na podlagi katerega
se na krizno območje napoti brigado MLF, ki zame-
nja enoto, ki že sodeluje na misiji.
Urjenja enot MLF na terenu vključujejo taktične
postopke, ki so pomembni za opravljanje ope-
racij v podporo miru, kot so spremstvo konvojev,
patruljiranje, delo na kontrolni točki, obračun in
likvidacija sil v gozdu, taktični zračni transport,
ekstrakcija oseb s posebnim statusom, kontrola
nemirov, zajetje nepooblaščenega skladišča, po-
stopki voda v napadu, odstranjevanje neeksplodi-
ranih sredstev, zagotavljanje podpore premika in
podobno. Kot je dejal predstavnik SV v poveljstvu
MLF v Vidmu in svetovalec namestnik poveljnika
MLF za vojaške zadeve major Dean Groff, scena-
rij vaje ne predvideva, da se MLF vključi v prvo
fazo reševanja spora, to je v fazo vsiljevanja miru,
temveč v fazo vzdrževanja miru, v kateri obstaja
možnost za izbruh terorističnih dejanj. Major Groff
je še dodal, da bodo s prikazano vajo predstavili
tudi sposobnosti in zmogljivosti MLF za operacije
vsiljevanja miru, v katere so vključena tudi letala s
podporo iz zraka, ognjena podpora minometov in
bojno streljanje večnacionalne čete.
V večnacionalnem poveljstvu
180 pripadnikov
Vajo vodi vodstvo (DISTAFF), v katerem je največ
pripadnikov poveljstva brigade Julija. Vodstvo
predvidi določene incidente, ki jih prek poveljstva
brigade MLF posreduje podrejenim enotam na te-
renu. Delo poveljstva MLF na vaji je organizirano
v okviru osmih sektorjev. Sestava poveljstva MLF
je mednarodna, v njem pa deluje 180 častnikov
in podčastnikov iz vseh treh držav, ki so razde-
ljeni enakomerno po vseh sektorjih. SV prispeva
v poveljstvo 31 pripadnikov SV, od katerih je 19
častnikov in 12 podčastnikov, ki so vključeni v

S LO V E N S K A V O J S K A 11
 vse poveljniško-štabne procese dela. SV ima v poveljstvu predstavnika na
dveh pomembnih dolžnostih, in sicer načelnika sektorja za obveščevalne
zadeve G-2 in načelnika sektorja za civilno-vojaško sodelovanje G-5 v rotaciji
Zvita podlasica 2005
z madžarsko vojsko. Pripadnik SV opravlja dolžnosti direktorja operativnega
centra, pri načelniku štaba ima SV tudi svojega izvršilnega častnika, prav
tako pri poveljniku brigade svojega namestnika, ki je hkrati tudi poveljnik
slovenskega kontingenta v MLF. Komunikacija poveljstva s podrejenimi te-
melji na sistemu poveljevanja in kontrole italijanske vojske. Poveljstvo je s po-
drejenimi enotami povezano z računalniškim sistemom, pri čemer je zveza
radijska. Za njeno vzpostavitev je bilo treba postaviti retranslacijsko postajo
na Nanosu, ker z lokacije poveljstva ni mogoče vzpostaviti neposredne zve-
ze z enotami na terenu. »Vsa komunikacija med poveljstvom in podrejenimi
enotami poteka v elektronski obliki, poleg tega imamo pri poveljstvu brigade
tudi častnike za povezavo iz bataljonov, ki rešujejo morebitne nejasnosti ali
prenašajo usmeritve iz brigade v podrejene enote,« je poudaril major Groff.
Eno najpomembnejših komunikacijskih središč na vaji je operativni center, v
katerem se koordinirajo in usmerjajo vse tekoče operacije, v njegovo pristoj-
nost pa sodijo aktivnosti in naloge, ki potekajo sproti, torej večina operacij, ki
jih izvaja poveljstvo vaje. Delo poveljstva in podrejenih enot MLF ocenjuje po-
sebna ocenjevalna skupina (OPEVAL), ki je sestavljena iz 21 ocenjevalcev,
med katerimi je po sedem častnikov iz posamezne države.
MLF verjetno jeseni spet na Kosovo
Sporazum o oblikovanju MLF predvideva vsakoletno preverjanje operativne
sposobnosti poveljstva in sil MLF na taktični vaji, ki vsako leto poteka v eni
od sodelujočih držav. »Na podlagi ocene operativne sposobnosti, ki jo bo pri-
pravila ocenjevalna skupina, in politične odločitve bodo MLF jeseni verjetno
spet napotili na mirovno misijo na Kosovo,« je pojasnil major Groff in dodal,
da bo SV na misijo poleg častnikov in podčastnikov iz poveljstva MLF napoti-
la tudi motorizirani vod. Poveljstvo MLF je od novembra 2003 do maja 2004
že sodelovalo na mirovni misiji Kforja na Kosovu. »Izkušnje s te misije so
neprecenljive, saj se je stopnja nevarnosti med marčevskimi nemiri povečala
na najvišjo raven, zato smo bili določen čas v bojni pripravljenosti. Ta misija
je tudi pokazala, kakšno znanje je nujno za delovanje v realnih razmerah in
katerim področjem usposabljanja bodo morali na naslednjih vajah MLF na-
meniti več pozornosti,« je dejal major Groff. Po njegovem prepričanju so za-
hteve za delo v poveljstvu in enotah MLF visoke, zato se vse tri države trudijo,
da zagotovijo čim bolj kakovosten kader tako glede jezikovne kot strokovne
usposobljenosti. Raven znanja angleščine pri častnikih in podčastnikih za-
dostuje za običajno delo, slabše pa je znanje tujega jezika pri vojakih, zato
se bodo morali bolj jezikovno izobraževati. Major Groff je poudaril, da so se
kot zelo kritične pokazale predvsem nacionalne omejitve, kot so prepoved
streljanja v operacijah v podporo miru pri nekaterih vojskah, prepoved posre-
dovanja v demonstracijah, prepoved delovanja zunaj območja odgovornosti
in podobno. Omejitve lahko ovirajo delo na misiji, različni pa so tudi pristopi
pri opravljanju nalog, kar poskušajo reševati že v okviru MLF.
Od iskanja vojakov do helikopterskega desanta
Kako potekajo posamezni postopki, smo izvedeli med ogledom pomembnej-
ših točk na območju delovanja enot MLF in v taboru SV. Za življenje v taboru
je po mnenju večine slovenskih udeležencev dobro poskrbljeno, nekatere
pripadnike, predvsem iz Italije in Madžarske, so presenetile hladne noči in
dež, čeprav večjih težav, na primer zdravstvenih, ni bilo. Enote pripadnikov
italijanske, madžarske in Slovenske vojske so izvajale nekatere aktivnosti,
ki jih enote opravljajo v operacijah v podporo miru. Na prvi točki je mešana
enota italijanskih in madžarskih vojakov dobila nalogo, da preišče območje,
na katerem naj bi se skrivali nasprotnikovi vojaki. »Območje, ki ga nadzirajo
madžarski vojaki s fiksnima kontrolnima točkama,
znotraj katerih z vozili patruljirajo italijanski voja-
ki, smo zaprli. Poveljnik voda
se s svojo enoto giblje po
terenu, da bi našel na-
sprotnikove vojake,«
je aktivnosti na delo-
vni točki pojasnil
pripadnik itali-
janske vojske poročnik Francesco Maria Saba-
tini. Dodal je še, da je po njegovem prepričanju
udeležba na takšni mednarodni vaji zelo dobra

Zvita podlasica 2005

priložnost za izboljšanje sodelovanja med voj-
skami, dopolnitev tehnik bojevanja, jezikovnega
znanja in sposobnosti MLF za skupno delovanje v
operacijah v podporo miru. Medtem ko so pripad-
niki italijanske vojske iskali nasprotnikove vojake,
je na kontrolni točki, ki so jo nadzirali madžarski
vojaki, prišlo do nenadnih provokacij civilistov, v
vlogi katerih so nastopili pripadniki SV. Enota ita-
lijanskih vojakov je poskušala pomiriti množico
razgretih civilistov, ki so vzklikali sovražna gesla.
Pripadnik madžarske vojske poročnik Peter Toth
je razložil, da je njihova naloga kontrola nemirov.
»Opravljamo naloge, ki so značilne za operacije v
podporo miru. Vsaka država ima pri opravljanju
teh postopkov določene posebnosti, ki jih posku-
šamo vsaj delno poenotiti. Prizadevamo si, da na
vsaki točki sodelujejo pripadniki vsaj dveh narod-
nosti in da je delovanje usklajeno,« je še dopolnil
Prevoz po železnici
poročnik Toth. Na zadnji predstavitveni točki smo Pripadniki Poveljstva za podporo SV so v četr- tični del je obsegal prikaz prihoda transportnih
lahko spremljali prikaz postopkov desantiranja tek, 5. maja, na železniški postaji na Prestran- vagonov s helikopterskim zavarovanjem,
italijanskih in slovenskih vojakov iz italijanskega ku pri Postojni pripravili prikazno vajo Prevoz nalaganje pokvarjenega tovornega vozila na
helikopterja AB 212. Poddesetnik Aleksander po železnici, ki je bila namenjena predstavitvi vlečno vozilo, pritrditve bojnega vozila, čelno
Sašo Resnik iz 20. MOTB je povedal, da izvajajo zmožnosti in usposobljenosti SV za prevoz in bočno raztovarjanje tovornih in bojnih vozil,
vkrcavanje v helikopter in izkrcavanje iz njega bojnih in transportnih sredstev SV po želez- zaščito točke raztovarjanja iz zraka in z zemlje,
po oddelkih, pri čemer oddelki niso nacionalno nici ter usklajenosti sodelovanja Slovenskih nujno zdravstveno oskrbo poškodovanca in
mešani. »Podobne dejavno- železnic in SV. Poleg pripadnikov logističnega prevoz do bolnišnice, protipožarno zaščito, ob-
sti smo že izvajali v enoti, v bataljona so na vaji sodelovali še 15. HEB s likovanje kolone, zavarovanje vozil ter premik
kateri delam, postopki pa se helikopterjema bell 412, 9. BZO z raketnim kolone do kraja razmestitve. Prikazno vajo sta
bistveno ne razlikujejo. For- sistemom roland in igla, pripadniki 20. MOTB, spremljala tudi načelnik GŠSV generalmajor
macija enote je drugačna, Vojaške zdravstvene službe, vojaške policije, Ladislav Lipič in poveljnik Poveljstva sil kapitan
večjih razlik v tehniki pa ni.« gasilske brigade, 14. INŽB in 18. BRKBO. Prak- Renato Petrič. MP/BT
Marko Pišlar
Foto: Bruno Toič

From 3rd to 28th May, a joint tactical military exercise of the servicemembers of Italian, Hungarian
and Slovenian Multinational Land Force (MLF) Brigade entitled Clever Ferret 2005 is taking place
at the central SAF training ground Poček near Postojna. This is also the central SAF exercise this
year. The exercise involves over 2000 participants, 750 Italian servicemembers, 350 Hungarian
servicemembers and 870 members of the SAF, who take part in all command-staff processes,
tactical field trainings and elements of the host nation logistic support. Furthermore, the exercise
involves 350 vehicles and 18 aircrafts of all three armed forces. The main purpose of the exercise
is to train the MLF command and units for joint participation in peace support operations, com-
plement the MLF doctrine and procedures, strengthen mutual understanding, cooperation and
connectability as well as to evaluate the operative capabilities of the MLF command and units. The
latter is the responsibility of a special mixed-nationality military observation group. On Wednesday,
11th May, a celebration took place at Postojna airport, marking the beginning of the exercise. Servi-
cemembers were addressed by MLF Commander Brigadier General Alberto Primicerj and by exer-
cise coordinator, commander of the Slovenian contingent, Captain Renato Petrič. In his speeech,
Brigadier General Primicerj emphasized his belief that the exercise will accomplish all the goals
that had been set and reach the required level of efficiency needed to carry out joint operations in
the near future. After the celebration, MLF units started their training and immediate preparations
to carry out training activities which will be completed on Tuesday, 24th May by means of a tactical
MLF command and units exercise and concluding ceremony.

S LO V E N S K A V O J S K A 13
 17. BVP sredi priprav za NRF
Kakšne so izkušnje vojaške policije s sodelo-
vanjem v operaciji v BiH?
Šest let dela v BiH je bilo za nas zelo pomembnih,
saj smo v tem času pridobili veliko izkušenj in med-
narodno priznanje za usposobljenost za delo v
mednarodnem okolju, izkušnje pa smo prenašali
na delo in usposabljanje v Sloveniji. Misija v BiH
zdaj ni več izziv, temveč je postala rutina, kar je za-
Inter vju
čelo vplivati na kakovost našega dela. 17. BVP je bil
ustanovljen tik pred odhodom prvega kontingenta
v BiH zato, da bi združil znanje, opremo in izkušnje
dotedanjih vodov ter čete vojaške policije. Ta med-
narodna izkušnja je bila prva preizkušnja naše
povezljivosti z Natom na operativni ravni. Naučili
smo se, kako opravljati naloge, ki so opredeljene
v dokumentih za delo VP v realnih razmerah. V
BiH smo napotili 13 kontingentov, v katerih je bilo
485 pripadnikov 17. BVP in tistih, ki so med misijo
iz drugih enot SV prestopili v VP. Šestletna misija v
BiH je za 17. BVP neprecenljiva, saj je veliko naših
pripadnikov opravilo posebne oblike usposablja-
nja, pridobili so izjemno življenjsko in strokovno
izkušnjo, bili v stiku z ljudmi iz drugačnega jezikov-
nega in kulturnega okolja, kar je zelo pomembno,
za uspešno opravljanje naloge vojaškega poli-
cista. Slovenski vojaški policisti so imeli tudi to
prednost, da so se dobro razumeli z domačini ne
glede na narodnost in vero, saj dobro poznajo jezik
ter kulturne, verske in družbene navade lokalnega
prebivalstva. Med misijo v BiH smo predvsem z
italijanskimi karabinjerji izmenjali veliko izkušenj,
ki smo jih postopno prenašali v redno delo in
usposabljanje VP. Samozavest, ki so jo pridobili
naši vojaki, ko so ugotovili, da lahko z znanjem,
ki ga dobijo v Sloveniji, popolnoma enakopravno
delajo v tujini, je izjemna vrednota, ki jo vojaški
policist potrebuje pri delu v domovini. V šestih
letih so nas neprestano primerjali s pripadniki VP
iz drugih vojsk. Misija je bila nedvomno eden od
pomembnih korakov na poti nadaljnjega razvoja
enote. Odločitev, da se umaknemo iz BiH, ni bila
vojaška, pač pa politična. Za bataljon je bila zelo
dobra, saj nam bo omogočila, da se bomo lahko
pripravili na nove naloge, ki nas čakajo.
Na leto je bilo treba za misijo v BiH zagotoviti
približno 90 pripadnikov, kar ni malo. Ali so se
pojavljale težave s pridobivanjem kadra?
Z zagotavljanjem ljudi za misije nismo imeli te-
žav. Zadovoljni smo, da smo misijo končali, saj
bi lahko nastale težave s kadrom. Pri odločanju
pripadnikov SV za takšno delo prevladujeta dva
motiva. Prvi je denar, drugi pa je strokovni oziro-
14 S LO V E N S K A V O J S K A
17. BVP je bil dolgo težišče mednarod-
nega vojaškega sodelovanja v SV. Po
šestih letih zagotavljanja pripadnikov
za sodelovanje v mirovni operaciji v
Bosni in Hercegovini je enota v fazi
operativnega premora, ki ji bo omogočil
konsolidacijo, reorganizacijo, vključe-
vanje novega znanja v programe uspo-
sabljanja in pripravo na nove naloge.
Lani se je bataljon z vodom vojaških
policistov vključil v mirovno operacijo
Kforja na Kosovu, v enoti pa že potekajo
intenzivne priprave za sodelovanje v
šesti rotaciji Natovih reakcijskih sil (NRF
6), v katere bo SV od januarja 2006 za
šest mesecev prispevala vod vojaške
policije, ki bo v stalni pripravljenosti za
delovanje v operacijah zavezništva. Kot
je pojasnil poveljnik 17. BVP major Vojko
Adamič, bodo njihove najpomembnejše
naloge nadzor in kontrola prometa ter
zagotavljanje varnosti in zakonitosti na
območju, kjer bo potekala operacija.
ma profesionalni izziv. Pripadniki 17. BVP so se
za misijo odločali iz obeh razlogov. BiH je bila
za vojaške policiste zanimiva, saj je blizu in jim
ni bilo težko ohranjati stikov z domovino, zato so
mnogi pripadniki VP večkrat sodelovali na misiji.
Če primerjamo zanimanje za to misijo s tisto na
Kosovu, opazimo veliko razliko. Kosovo ni več tako
zanimivo in tudi denar, ki ga dobijo naši pripadniki
za delo v Kforju, ni več tako pomemben motiv
za udeležbo. Na Kosovu se pojavijo tudi večje
kulturne ovire.
Kakšne so dosedanje izkušnje z delovanjem na
Kosovu?
IPU, v sklopu katere smo sodelovali, je bila speci-
alna enota policije, ki je skrbela za preprečevanje
nezakonitega delovanja domačinov. Na Kosovu
delujemo izključno za potrebe Kforja in se ukvarja-
mo predvsem z nalogami v prometu, zato je razlika
med misijama zelo velika. Tudi misija na Kosovu
je za nas velik izziv, saj urejanje prometa v tako
neurejenih prometnih razmerah, kot so na Kosovu,
ni preprosto. Naš vod je tam pod neposrednim
poveljstvom Kforja, ki naše vojaške policiste upo-
rablja za preprečevanje prometnih težav v tistih
predelih Kosova, kjer so najbolj pogoste. Smo tako
rekoč interventna skupina Kforja, ki na določenih
območjih pomaga drugim enotam VP premagova-
ti težave. Izkušnje z delom v Kforju bodo za enoto
vsekakor koristne, saj smo spoznali, kako vojaška
policija v Natu ureja in nadzira promet, dobili smo
dokumentacijo, ki jo lahko uporabljamo tudi v
Sloveniji, če ne presega naše zakonodaje, in kar je
najbolj pomembno, naučili se bomo jezika, saj se
morajo slovenski pripadniki odslej sporazumevati
v angleščini. Slovenski vojaški policisti na Kosovu
so v Prištini v bazi Slim Line, ki jo vodijo Britanci. Z
njimi imamo poseben sporazum, po katerem nam
zagotavljajo vso namestitveno oskrbo. Pripadniki
SV prebivajo v zabojnikih, ki so prirejeni za bivanje
in v katerih imajo dobre pogoje za delo, čeprav sta
življenje in delo v Prištini bistveno težja kot v Sara-
jevu. Prepovedani so zasebni ali neorganizirani
izhodi iz baze, nujna je večja previdnost in vedno
je treba nositi orožje.
Kakšne aktivnosti trenutno potekajo v 17. BVP?
V enoti opravljamo redne naloge, kot je varovanje
MO, GŠSV in PS, za kar moramo zagotoviti stalno
navzočnost, poleg tega imamo šest patrulj, ki so
po posebnem programu neprestano v objektih po
Sloveniji. V 17. BVP opravljamo določene postopke
pri preverjanju vstopa v posamezne objekte SV
oziroma pri izstopu iz njih, poleg tega z drugimi
nalogami, ki so povezane z varnostnimi preventiv-
nimi akcijami v posameznih enotah, zagotavljamo
spoštovanje zakonitosti pri prometu z drogami, pri
prepovedi uporabe alkohola in kontroli ter urejanju
prometa. 95 pripadnikov VP vsak dan opravlja
redne naloge. Vključeni smo tudi v naloge, ki so
povezane s spremljanjem posebnih tovorov in
daljših kolon ter zavarovanjem poligonov ob več-
jih vojaških vajah. V tujini imamo 37 pripadnikov.
V Kforju deluje vod VP, ki se ukvarja predvsem z nadzorom in kontrolo prometa
na območju odgovornosti poveljstva Kforja, vključuje pa tudi spremljanje kon-
vojev v Albaniji in Grčiji. Nekaj naših pripadnikov dela v Satovih poveljstvih, v
Belgiji sta dva v Morsu, pripravljamo pa še nekaj pripadnikov, ki bodo opravljali
mednarodne naloge v Neaplju in Norfolku, kjer bodo delali v večnacionalnih
enotah VP, ki so zadolžene za varovanje teh poveljstev. Drugi pripadniki 17.
BVP, ki so v BiH in drugje po svetu, so vključeni v izpolnjevanje obveznosti
Slovenije do zavezništva in EU ter v redna usposabljanja.
Bataljon se bo reorganiziral. Ali lahko predstavite reorganizacijo in kaj želite
z njo doseči?
Reorganizacija 17. BVP sledi reorganizaciji v SV. Končnih sklepov o bataljonu
v naslednjem letu še ni, saj koncept še nastaja. Vemo že, da bo bataljon orga-
niziran tako, da bo najverjetneje imel četi za splošne vojaškopolicijske naloge,
napotimo na usposabljanje, ki je razdeljeno na dve fazi. Prva faza vključuje pri-
dobitev pooblastil za delo v policiji, ko se kandidat seznani z vsemi slovenskimi
zakoni in predpisi, ki urejajo področje delovanja vojaške policije. V drugi fazi se
kandidati urijo v individualnih veščinah vojaških policistov in tako pridobijo VED
vojaški policist. S tem njihovega izobraževanja ni konec, saj so vojaški policisti
tudi pozneje med delom v enoti vključeni v različne oblike usposabljanja. Pred-
videvamo, da potrebuje vojaški policist za usposobljenost približno dve leti, da
pa je res izkušen in lahko samostojno opravlja delo, pa najmanj štiri do pet
let dela v enoti. Podčastniški kader izbiramo med najboljšimi vojaki, častnike
pa med tistimi podčastniki in vojaki, ki končajo sedmo stopnjo izobraževanja.
Izkušnje s prenovljenim načinom usposabljanja so zelo dobre, saj smo z njim
zagotovili večjo kakovost kadra že ob prevzemu dolžnosti. Na to kaže tudi
odziv, ki smo ga zaznali pri kandidatih, ki so opravili program, kot tudi pri pri-

Inter vju
četo za specialistične namene in enoto za varovanje objektov. Najpomemb- padnikih VP, ki so bili vključeni v njegovo pripravo in izvedbo.
nejša sila bataljona bo četa za specialistične namene, ki bo združevala vse Kako je bataljon opremljen?
specialiste, ki so zdaj razporejeni po vsem bataljonu. Govorim o vodnikih služ- Smo sredi zahtevnega procesa uvajanja Natovih standardov v delo in opremo
benih psov, kriminalistih, ostrostrelcih, specialistih za varovanje, protibombno bataljona, pri čemer velja načelo, da se novi standardi uvajajo postopoma. V
zaščito itd. Specialisti za posamezna področja bodo po novem združeni v eno- 17. BVP smo jih nekaj že uvedli in tudi oprema enote naj bi bila čim bolj so-
tni četi, da bi se njihovo usposabljanje intenziviralo in racionaliziralo ter da bi dobna. Smo bili in smo še vedno močno vključeni v mednarodno dogajanje,
se jim zagotovila višja stopnja izurjenosti in pripravljenosti. Lani smo začeli zato smo lahko našo opremo vsak dan preizkušali v resničnih razmerah in jo
uvajati in uporabljati podčastniško podporno linijo, ki bo v prihodnje prevzela primerjali z opremo drugih vojsk. Ugotovili smo, da pri oborožitvi in opremi ne
še več nalog in odgovornosti. zaostajamo za bolj razvitimi državami.
Prihodnje leto boste z vodom VP prevzeli tudi naloge v NRF, ki jih zdaj opravlja Kako komentirate namige o domnevnem slabem stanju v enotah VP, ki so se
LVD iz sestave 18. BRKBO. Za kakšne naloge bo enota namenjena in kako v zadnjem času pojavili v javnosti?
potekajo priprave? Vsaka utemeljena pripomba ali kritika na delo oziroma kakovost kadra je
SV bo v nabor NRF 6 prispevala vod VP, ki bo deloval v večnacionalni četi VP. dobrodošla. V bataljonu smo kritike, ki so bile napisane ali izrečene večinoma
Namenjen bo predvsem urejanju in nadzoru prometa ter uvajanju reda in dis- anonimno, resno proučili in tiste, ki so se nam zdele dobre, tudi upoštevali.
cipline tako v prometu kot na območju delovanja NRF, drugi vodi pa bodo imeli Vsak, ki dela, tudi greši. Vemo, da obstajajo področja, ki jih bomo morali do-
drugačne, bolj specialne naloge. Naše naloge v NRF bodo precej podobne tistim, polniti. Tako nam na primer manjkajo doktrinarni dokumenti in navodila, ki bi
ki jih zdaj opravljamo na Kosovu, zato bomo lahko pri usposabljanju pripadnikov natančno opredeljevali postopke VP v določenih pogojih. Zavedati se moramo,
za ta vod uporabili veliko izkušenj s Kosova. V slovenskem kontingentu v NRF da je bataljon doživel precejšnjo kadrovsko rotacijo in da vse pripombe niso
bo 30 pripadnikov, ki bodo v stalni pripravljenosti, da se v petih dneh po pozivu bile dobronamerne. Marko Pišlar
odpravijo na območje odgovornosti delovanja NRF. Slovenski vod sestavlja 23 Foto: Bruno Toič
pripadnikov, dva častnika pa bosta namenjena za delo v nadrejenih poveljstvih.
V podpornem elementu, v katerem so večinoma pripadniki zaledne enote VP, je
pet pripadnikov. Jedro voda za NRF predstavljajo pripadniki voda VP iz Celja, eno-
ta pa je popolnjena še s pripadniki 17. BVP glede na njihovo specialnost. Vod
bo nameščen v Celju in bo pod neposrednim poveljstvom poveljnika 17. BVP v
pripravljenosti za premik na območje operacije v petih dneh po pozivu. Začeli
smo že usposabljati specialiste iz tega voda, torej tiste, ki bodo imeli certifikate
za delo z laserskimi merilci hitrosti, elektronskimi alkotesti in drugimi sredstvi, ki
so nujna pri obravnavi prometnih nesreč. Maja smo začeli priprave za poveljnike
oddelkov in skupin na tritedenskem tečaju. Konec avgusta imamo z ameriško
enoto vojaške policije skupno vajo, s katero bomo preverili pripravljenost voda
za delovanje. Septembra bomo opravili certificiranje enote, kar je pogoj, da enota
lahko deluje v NRF. Udeležili se bomo tudi skupne vaje NRF, s katero bomo pre-
verili opremljenost, usposobljenost in povezljivost enot v sestavi NRF.
Kakšno je zanimanje mladih za delo v VP?
Za zdaj kandidatov za zaposlitev v VP ne manjka. V bataljon smo sprejeli 27
novih vojaških policistov, ki so kot prva generacija pred kratkim končali osnov-
no usposabljanje za VED vojaški policist po prenovljenem programu.
Katere so bistvene novosti programa in kakšne so dosedanje izkušnje?
Odločili smo se, da mora kandidat za vojaškega policista določen čas delati
v SV, s čimer si pridobi izkušnje o tem, kaj je vojaški poklic. V bataljonu želimo
s pridobivanjem kadra iz drugih enot SV dobiti vojake s čim več izkušnjami, ki
so obenem motivirani za delo v SV. Taki kandidati z oceno svojih osebnostnih
lastnosti sodelujejo v izbirnem postopku. Tiste, ki opravijo psihofizične teste,
Iz vojaškega življenja
Dinamična predstavitev
vojaške policije
V Vojašnici Franca Rozmana Staneta so
v sredo, 4. maja, na dnevu odprtih vrat
predstavili delovanje vojaške policije,
sodelovanje na mirovnih operacijah in
vod za šesto rotacijo v Natovih reakcij-
skih silah (NRF). Med zelene baretke so
sprejeli 27 novih pripadnikov, ki so kot
prva generacija končali usposabljanje
po novem programu. V dinamičnem
prikazu so sodelovali tudi pripadniki
slovenske policije, saj se na podlagi
sodelovanja med MO in MNZ skupaj
usposabljajo. Minister za obrambo
Karl Erjavec je dejal, da je predstavitev
pokazala, da je vojaška policija dobro
pripravljena in usposobljena za naloge,
ki so ji zaupane.
Leta 2006 za šest mesecev
pripravljeni na NRF
17. bataljon vojaške policije (BVP) je 1. aprila letos
nehal sodelovati v operaciji v podporo miru Joint
Forge mednarodnih sil Sfor MSU oziroma Eufor IPU
v Bosni in Hercegovini, kamor je Slovenska vojska
napotila 13 kontingentov s skupno 485 pripadniki
16 S LO V E N S K A V O J S K A
Prikaz spretnostne vožnje z motornim
kolesom
Prikaz metod
in tehnik s
palico tonfo
vojaške policije. »Šest let so nas neprestano pri-
merjali z drugimi vojaškimi policijami, ki obstajajo
že dalj časa in so imele bistveno več izkušenj
kot mi. S prizadevnostjo, odličnim poznavanjem
lokalnih posebnosti in spoštovanjem vseh, ki tam
živijo, smo dosegali izjemne uspehe. Iz BiH smo
se umaknili, ker smo si pridobili toliko izkušenj in
znanja, da je čas za nekoliko bolj zahtevne naloge.
Da pa bi bili za to čim bolj pripravljeni, potrebuje-
mo pooperativni premor, ki ga bomo izkoristili za
še bolj intenzivno urjenje,« je dejal major Vojko
Adamič, poveljnik 17. BVP. Minister Erjavec je do-
dal: »Ko sem bil na sklepni vojaški slovesnosti ob
odhodu vojaških policistov iz BiH v bazi Butmir, je
poveljnik Euforja polkovnik Giovanni Truglio opozo-
ril na profesionalni odnos slovenskih pripadnikov
in poudaril, da pomeni odhod slovenskih vojaških
policistov nenadomestljivo izgubo za IPU.«
V začetku maja so oblikovali vod vojaške policije
za 6. rotacijo NRF. Kot je pojasnil major Adamič,
bodo v okviru usposabljanj pripravili tudi enoto za
NRF, ki bo od januarja 2006 šest mesecev v pri-
pravljenosti za sodelovaje v operaciji Nata, kjerkoli
bo to potrebno. Naloge voda bodo nazor in kontro-
la prometa ter zagotavljanje varnosti in zakonitosti
na območju operacije.

Pripadniki slovenske policije so bežečega ustavili s pomočjo
policijskega psa in ga aretirali.
Sodelovanje s slovensko policijo
Vojaški policisti sodelujejo tudi s strukturami slovenske policije. V specialni
enoti MNZ generalne policijske uprave pridobivajo izkušnje pripadniki enote
za specialno delovanje in 17. BVP. V enoti za protibombno zaščito se usposab-
ljajo v protidiverzijski zaščiti, ki obsega odkrivanje, prepoznavanje, razorožitev
in odstranitev neeksplodiranih ubojnih sredstev. Dobro je tudi sodelovanje s
Centrom za izpopolnjevanje in usposabljanje, ki pomaga 17. BVP pri uspo-
sabljanju za pridobitev policijskih pooblastil, pri usposabljanju kriminalistov
in kriminalističnih tehnikov, urjenju v tehniki varne vožnje ter pri usposabljanju
ob uvajanju spremenjenih ali novih predpisov s področja varnosti v prometu,
prekrškov, kazenskega prava ter javnega reda in miru. Čeprav sta kinologiji
Slovenske vojske in policije formalno ločeni, neprestano poteka sodelovanje
med vodniki službenih psov 1. BR in oddelkom za šolanje službenih psov. V
Uradu za varnost in zaščito urijo pripadnike 1. BR v zaščiti pomembnih oseb
in objektov. Minister za notranje zadeve Dragutin Mate je dejal: »Pomembno je,
da znanje in zmogljivosti, ki jih ima slovenska policija, ponudi pripadnikom SV.
Hkrati policisti pridobivajo znanje, ki so ga vojaški policisti dobili na mirovnih
operacijah, in tako izmenjujemo izkušnje. V prihodnje lahko še bolj intenzivno
sodelujemo na pripravah in delnih usposabljanjih pripadnikov SV za mirovne
operacije. Specialna enota policije je lahko pri tem partner in se hkrati tudi
sama uri za podobne postopke, saj pripadniki odhajajo v tujino na mirovne
operacije kot inštruktorji, ki strokovno svetujejo novo nastalim policijam na
kriznih območjih.« Valerija Šket
Foto: Bruno Toič
Akcija ob prikazu spremljanja varovane osebe v vozilih v koloni
Nastja Dvoršek, Fakulteta za policijsko-varnostne vede:
S skupino s fakultete smo prišli zato, da spoznamo
Iz vojaškega življenja
delo Slovenske vojske, še posebno vojaških poli-
cistov. Ko bom končala fakulteto, si želim opravljati
dinamično delo. Dobro je vedeti, kje so možnosti za
SV. Mislim, da bi se morali takih predstavitev udeležiti
nimam jasnega stališča, saj me včasih bolj zanima, drugič manj. Predstavi-
tev me je navdušila.
Uroš Podlesek, Fakulteta za policijsko-varnostne vede:
predstavitve, na kateri smo si ogledali delovanje voja-
ške policije v Slovenski vojski in slovenske policije ter
se tako seznanili z delovanjem varnostnega sistema.
Na fakulteti obravnavamo teorijo, vendar jo za zdaj še
nekoliko teže povezujem s prakso oziroma tem, kar
sistemu, torej policiji ali SV. Današnja prireditev me je zelo navdušila in glede
na to, kar sem videl, menim, da so policisti dobro usposobljeni.
Že večkrat sem bila gostja v tej vojašnici, saj je bil moj
oče zaposlen v vojski, vendar ne kot vojaški policist.
Fakulteto, na kateri trenutno študiram, vidim bolj kot
pa je v diplomaciji. Na fakulteti obravnavamo pred-
delo potrebno veliko urjenja, da se vsi postopki izvedejo hitro in natančno.
Dynamic Demonstration of Military Police Work
On Wednesday, 4th May an open-house day was organized at the Franc
Rozman – Stane barracks, presenting to the public the work of the
17th Military Police Battalion which has been the centre of SAF military
cooperation for many years. After they had spent six months in Bosnia
and Herzegovina, where their task was to provide servicemembers for
participation in the peace support operation, the unit is now in the stage
of operative rest which is to enable its consolidation, reorganisation, in-
corporation of new knowledge in training and qualification programmes
carried out to prepare the servicemembers for their new assignments.
The public also saw a presentation of the Military Police Platoon for
the sixth rotation of NATO Response Forces (NRF 6), which is going to
be at the ready for Alliance operations for six months, beginning with
January 2006. According to Commander of the 17th Military Police
Battalion, Major Vojko Adamič, their main tasks will be traffic supervi-
sion and control as well as ensuring law and security in the operation
area. Members of Slovenian Military Police also took part in a dynamic
demonstration of their work, which was attended by RS Defence Mini-
ster Karl Erjavec and Minister of the Interior Dragutin Mate, since the MP
training is based on cooperation between RS Ministry of Defence and
RS Ministry of the Interior.
S LO V E N S K A V O J S K A 17
Razvedrilo

18 S LO V E N S K A V O J S K A
 Razvedrilo
Ime: ..........................................
Priimek: ...................................
Naslov: .....................................
....................................................
Pošta: .......................................
Rešitev gesla: .........................
....................................................
...........................................
...........................................
Reševalcem nagradne križanke
Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: GENERALMAJOR LADISLAV LIPIČ.
Nagrade prejmejo: Tomaž Leban, Vojkovo nabrežje 16, 6000 Koper, Malči Dragoš, Vojna vas 15 a,
8340 Črnomelj, in Henrik Razpotnik, Kresnice 1 a, 1281 Kresnice.
Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do petka, 27. maja 2005, na
naslov: Uredništvo Slovenske vojske, Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana.

S LO V E N S K A V O J S K A 19
 Pripadniki Slovenske vo
Vabilo na 1. nagradni natečaj revije Slovenska vojska
V SV jasno oblikovane vrednote
»V življenju si ljudje želimo predvsem, da bi b
zdravi in bi se v družini dobro razumeli. Želimo
socialne varnosti, ki je povezana z redno službo
pa tudi dobrih medsebojnih odnosov v službi,«
razmišlja višja vojaška uslužbenka dr. Vida
Petrovič Tolar, ki je kot psihologinja že nekaj
let svetovalka načelnika GŠSV. Takšne so tudi
osebne vrednote vojaka. »Vojska kot institucija
poleg tovarištva in krepitve zaupanja v enoti
spodbuja odgovorno opravljanje nalog. Poleg
ustreznega obvladanja vojaških veščin mor
vojak upoštevati ustrezna etična merila in s
ravnati po njih,« je dejala dr. Vida Petrovič Tola
»Ustrezni medosebni odnosi in zadovoljstvo, ki j
s tem povezano, postajajo vedno bolj pomembni
tako v vojski kot drugih delovnih organizacijah.
V našem delovnem okolju se vsak dan dogaja
veliko dobrih dejanj, za katere pa ve le malo ljudi.
Zato menim, da je pobuda uredništva Slovenske
vojske glede spodbujanja pisanja o pozitivnih
dogodkih in dejanjih pohvalna in pomeni krepitev
želenih vrednot v SV.«
Po prepričanju višjega vojaškega uslužbenca
mag. Marjana Vešnarja, ki aktivno sodeluje pri
oblikovanju programa celostne skrbi za pripadni-
ke SV, se kakovost medosebnih odnosov poveču-
je z vse večjo zrelostjo Slovenske vojske. »Mlade
Medaljo za hrabrost je letos dobilo
dvanajst pripadnikov SV.
Uredništvo
revije Slovenska vojska je
objavilo prvi natečaj za najboljšo
zgodbo, na katerem lahko do sobote,
28. maja, sodelujejo vsi zaposleni na MO.
Tema natečaja je kakršnakoli oblika nesebič-
ne pomoči pripadnice oziroma pripadnika SV
človeku v stiski, s katerim želimo bralce spod-
buditi k razmišljanju o pomenu medčloveških
odnosov. Obenem želimo bralcem predstaviti
nekatere razsežnosti dela vojaka, ki so
v širši javnosti ob informacijah o pre-
oblikovanju Slovenske vojske v
ozadju.
kolektive v Slovenski vojski so po ustanovitvi več-
krat preoblikovali. Z leti so postali vse bolj organi-
zirani, vzpostavljena je struktura vodenja, vojska
kot institucija in enote so postopoma izoblikovale
vrednote.« Tako po prepričanju mag. Vešnarja
ni naključje, da se ob vse več akcijah pomoči,
organiziranih v okviru Slovenske vojske oziroma
MO, povečuje število poročil v množičnih občilih
o nesebični pomoči pripadnikov SV. »Pomembno
je, da se o takšnih stvareh pogovarjamo in jih ob
dinamiki sodobnega življenja cenimo. S tem po-
samezniku izrekamo priznanje, obenem pa krepi-
mo zgled in poglabljamo
medsebojno
povezanost. Srčnost, nesebičnost in priprav-
ljenost pomagati so glavne humane vrednote
vojske. Soborcem pomenijo zagotovilo, da bo tak
posameznik v krizi pomagal tudi njim, kar pa je
največja odlika čvrstega vojaškega kolektiva,« je
še dejal višji vojaški uslužbenec mag. Vešnar.
Od sočutne besede do pogumnih
dejanj
In humanih dejanj je bilo v zadnjem letu v SV
veliko. Ob dnevu Slovenske vojske je minister za
obrambo letos podelil kar dvanajst medalj za hra-
brost. Prejeli so jih pripadniki enote za specialno
delovanje, ki so se izkazali na mirovni operaciji
Isafa v Afganistanu, pripadniki 20. motorizira-
nega bataljona, ki so na misiji Althea v Bosni in
Hercegovini življenje rešili lokalnemu prebivalcu,
ter pripadnik 20. MOTB, ki je sodeloval pri gašenju
zadnjega večjega požara letos v Mariboru.
»Ko smo izvedeli za nesrečo potniškega letala pri-
bližno trideset kilometrov jugovzhodno od Kabula
v Afganistanu, smo takoj začeli priprave na reše-
valno akcijo. Vreme je bilo zelo slabo, poleg tega
se lahko na višini več kot 3000 metrov v desetih
minutah popolnoma spremeni. Na območju ne-
sreče je bila nevarnost min, iz razbitin letala pa je
izhlapeval kerozin. Kljub temu smo poskušali kar
najhitreje priti do morebitnih preživelih. Pomagali
smo si pri gazenju skozi sneg, ki nam je segal do
pasu,« je nalogo z misije opisal Franc Vodopivec
in ob tem govoril tudi o pretresljivem srečanju
z domačini v dolini. Slovenska vojska
ojske pomagajo v stiski
je podobno akcijo izvedla oktobra lani ob letal- sem na to, da moramo moš
ski nesreči avstrijskih državljanov na Nanosu. v bolnišnico.«
Takrat je v akciji iskanja sodeloval vojaški pilot. Kolega treh pripadnikov 20
Helikopter SV, s katerim so v okviru projekta nujne Videc, ki je že devet let tud
medicinske pomoči v malo manj kot dveh letih gasilec, je dva meseca pozne
opravili več kot 200 poletov hudo poškodovanih v BiH prišel na dopust domov
oseb, so med nedavnimi prvomajskimi prazniki mariborskem Zavodu za zdra
uporabili tudi pri reševanju dekleta, ki si je pri no varstvo izbruhnil velik p
padcu z višine poškodovalo glavo. so poklicni gasilci na pom
Ljudem v gorah poleg pilotov SV pogosto po- poklicali prostovoljna gasilsk
magajo pripadniki 132. gorskega bataljona, ki društva. Odstranjeval sem
v okviru Gorske reševalne službe sami ali s psi slemenjake, saj je gorelo pod
pomagajo planincem in smučarjem. Pred nekaj streho. Nihče ni vedel, da je
leti so pripadniki 430. mornariškega odreda na streha pokrita s preperelimi
morju ponoči reševali jadralca, ki se mu je zlo- salonitnimi ploščami. Pa-
milo jadro, lani jeseni pa se je SV vključila v akcijo del sem tri do štiri metre v
iskanja pripadnika na Savi. stavbo. Če bi imel na sebi
Prebivalcu Bosne in Hercegovine so življenje dihalni aparat, bi bilo lahko
nedavno rešili trije pripadniki 20. motoriziranega usodno. Manj nevarno je bilo
bataljona, ki naloge opravljajo v mirovni operaciji za zadušitev, saj je bil požar
Alteha. Mirko Pintar: »Pol ure po polnoči smo skoraj pogašen, zlomil pa sem
v vasi Pelagićevo opazili deklico, ki je klicala si nadlahtnico in poškodov
na pomoč. Avto, v katerem je bil voznik hudo koleno.«
poškodovan, je zaradi velike hitrosti zaneslo z Akcije različnih oblik pomoč
zasnežene ceste. Ko smo prišli do njega, je bil pogosteje organizira tudi Slo
nezavesten, tako da nam je bilo takoj jasno, da vojska. Tako na krvodajalski
se moramo hitro odzvati. S kolegoma smo vedeli, posamezne enote tekmujejo
da je na tem območju veliko min, zato smo šli po katera bo dejavnejša. Veliko
kolesnicah. Min se nisem bal, mislil pa
 Verjamemo, da bodo nagrade piscem podarile

1. natečaj nekaj lepih trenutkov, saj jih bodo nagrajencem

podarili sodelavci. Oddelek za počitniško
dejavnost in higiensko vzdrževanje bo prvo-
nagrajenemu in njegovi družini zagotovil
akcij je SV organizirala na pobudo po- enotedensko brezplačno bivanje v eni
sameznih pripadnikov, enot ali civilnih od počitniških zmogljivosti MO. Kot je
organizacij. Na aprilski so tako skupaj dejala vodja oddelka Vlasta Kučiš, »ima
s taborniki Jezerskega zmaja zbirali ministrstvo počitniške zmogljivosti na
potrebščine za osebno higieno mladih. desetih lokacijah, ki ponujajo možnosti
Zbrano bo SV poslala v BiH in na Kosovo. za pohodništvo, sprostitev v zdraviliščih in
Slovenska vojska se je odzvala klicem na ob morju. Nekatere od zmogljivosti so samo-
pomoč iz držav, ki so jih prizadeli cunamiji. Ob stojni objekti, druge stanovanja in prikolice, v
velikem neurju v Sloveniji konec lanskega leta se katerih je od štiri do sedem ležišč. Željo nagra-
je na pobudo Zveze veteranov vojne za Slovenijo, jenca o času in kraju namestitve bomo glede na
da bi pomagali prizadetim družinam, z dobrodel- razpoložljivost zmogljivosti čim bolj upoštevali in
nimi koncerti odzval Orkester Slovenske vojske. In prepričana sem, da bo zadovoljen«.
še bi lahko naštevali. Vabilo na prvi natečaj Komplet osmih učnih filmov, ki so od leta 1999
Pripovedi, s katerimi lahko sodelujete na natečaju, v TV-studiu MO nastajali v sklopu filmov Znamo,
O pomenu besede naj obravnavajo kakršno koli obliko pomoči pri- zmoremo, je namenjen ljudem, ki veliko časa
»Zaradi sedanjega načina življenja ljudje na- padnika Slovenske vojske. Napiše jo lahko pripad- preživijo v naravi. »Filmi, ki so povprečno dolgi 30
mesto klasičnih pisem vedno pogosteje pišemo nik SV ali civilna oseba, zaposlena na MO. Lahko je minut, obravnavajo teme preživetja pozimi in ob
elektronska sporočila, zato se vse redkeje po- čustvena ali pa predstavlja poglobljeno razmišlja- ognju, pravila pohodništva in uporabe plezalne
svetimo pisanju o svojih doživetjih. Tudi natečajev nje o posameznem dogodku, ki mora biti resničen. vrvi v visokogorju, orientacijo, snežne plazove ter
za najboljše zgodbe je vedno manj,« je dejala Zato je treba v prijavi na natečaj navesti ime in druge nevarnosti v naravi. Njihova avtorja Miha Ku-
profesorica slovenskega jezika in primerjalne priimek ter točen naslov avtorja, datum in kraj do- har in Tomo Burazin sta za tri od njih na rimskem
književnosti iz Službe za publicistiko Milena Sev- godka, na katerem temelji prispevek, ter imena in filmskem festivalu dobila prvo nagrado, zato sem
šek Potočnik. »Kadar si za pisanje vzamemo več priimke oseb iz pripovedi z navedbo enote Sloven- prepričan, da bodo filmi tudi izkušenim ljubiteljem
časa, se poglobimo vase in misli uredimo. Tako ske vojske, katere pripadniki so. Uredništvo revije narave obogatili znanje,« je povedal vodja TV-stu-
se dogodka, o katerem pišemo, dlje spominjamo. Slovenska vojska bo pet najboljših pripovedi ob- dia MO iz Službe za publicistiko Brane Petrovič.
Pomembno je, da doživetja, ki vplivajo na nas, javilo v več zaporednih številkah revije, zato lahko Tretjo nagrado bo prispevala športna enota SV iz
delimo z drugimi. To velja tudi za pripadnike SV, avtor v prispevku pri navedenih osebah uporablja PDRIU, ki bo avtorju prispevka omogočila streljanje
saj so njihove izkušnje dragocene za vse, hkrati le njihova imena in ne nujno tudi priimkov. z zračno puško v družbi Rajmonda Debevca.
pa nam razkrivajo njihovo delo in življenje.« Komisija, v kateri so višja vojaška uslužbenka dr. Vabimo vas, da prispevke, dolge od 3500 do
Vida Petrovič Tolar, višji vojaški uslužbenec mag. 4000 znakov brez presledkov, do sobote, 28.
Marjan Vešnar, Milena Sevšek Potočnik in Meta Gr- maja, pošljete na naslov Uredništvo revije Slo-
Pomoč mek, bo dala pri izboru prednost prispevkom, ki venska vojska, Kardeljeva ploščad 24, 1000
oboleli dijakinji bodo doživljajsko močni oziroma bodo pred- Ljubljana oziroma na elektronski naslov uredni-
stavljali poglobljeno razmišljanje o do- stvo.sv@mors.si. Imena nagrajencev bodo ob-
Razrednik prvega letnika Srednje zdravstvene
godku, upoštevala pa bo tudi slog javljena v reviji, ki izide v petek, 3. junija.
šole v Novem mestu Stanislav Matjaž Ferkolj je na
pisanja. Meta Grmek
MO naslovil prošnjo za pomoč njihovi oboleli dijakinji Foto: Bruno Toič
Lei Kaštrun iz a, ki je pred dvema letoma prvič zbolela za
levkemijo. Takrat so ji po enoletnem zdravljenju presadili kostni
mozeg in Lea je uspešno končala osmi razred ter nadaljevala
šolanje. Lea je pridna učenka, vendar jo čaka nova presaditev, saj
so marca letos ugotovili, da bolezen napreduje. Izhaja iz social-
no šibke družine, oče prejema le minimalno plačo, mati je brez
zaposlitve, v družini je še sedemletna sestrica. Družina Kaštrun
bo hvaležna za vsako denarno pomoč, ki jim bo olajšala vsako-
dnevno obiskovanje Lee in dokončanje njenih letošnjih šolskih
obveznosti.

Denarno pomoč lahko nakažete na transakcij-

ski račun matere Maje Kaštrun, odprt pri
NLB, podružnica Trebnje, št. 02971
2443225543.

22 S LO V E N S K A V O J S K A
 V Lipici predstavili

Iz vojaškega življenja
konjeniško enoto SV
Kot so pojasnili na tiskovni konferen- ga usposabljanja, v specialističnem
ci, so tik pred podpisom pogodbe za Pred prvim nastopom treh konjenikov z lipicanci na dnevu delu pa se bodo konjeniki posvetili
rezervno sestavo še štirje konjeniki. SV so v torek, 10. maja, predstavili konjeniško enoto, ki je bila obravnavanju specialističnih vsebin,
Tisti, ki bodo podpisali pogodbe, ustanovljena 1. aprila, ko je šest konjenikov podpisalo pogodbe pripravi predstavitvenega programa
je dejal direktor Vojtovszky, naj bi o vstopu v rezervno sestavo Slovenske vojske. Konjeniška eno- konjeniške enote in pridobili VED
bili vsaj člani konjeniškega kluba ta je del enote za protokol in je trenutno popolnjena s šestimi konjenik. »Predvideno je, da bomo
Lipica, ker so konji nastanjeni v lipiški konjeniki ter 15 konji. Direktor Kobilarne Lipica Rajko Vojtovszky usposabljanje izvajali predvsem na
kobilarni in se je treba z njimi vsak je dejal, da se bo z novimi protokolarnimi vsebinami povečala območju Kobilarne Lipica, strogo
dan ukvarjati. »Konje bomo morali prepoznavnost lipiške kobilarne, Slovenske vojske in Slovenije. vojaške dele pa na poligonih SV.
prilagoditi potrebam protokola, saj v Prav tako se dogovarjamo z lipiško
njem sodeluje tudi godba, včasih se kobilarno, da bi konjenike poslali na
strelja iz salv in podobno. Lipicanci usposabljanje v primerljive enote v
so temperamentni in učljivi, vendar tujino,« je dejal nadporočnik Trinko.
plašljivi, za izvajanje programa pa Konjeniki bodo imeli dve uniformi,
jih trenirajo od pet do deset let. Teh in sicer bojno ter gardno uniformo
15 konjev za zdaj ni namenjenih le konjenice SV, katere kroj je prilagojen
za Slovensko vojsko, temveč sodelu- opravljanju nalog in ima posebne
jejo tudi v turističnih dejavnostih, saj dodatke. Konji imajo za zdaj podse-
morajo biti kondicijsko pripravljeni. delnico, na kateri je grb SV, dodatke
Ko bo nalog za protokol SV več, bodo pa bodo postopno dopolnjevali. MO
konji delovali le za potrebe konjeniške bo na podlagi dogovora vsako leto
enote.« Konji so last Kobilarne Lipica za enega konja plačalo dva milijona
in so tam nastanjeni. Zagotavljajo jim tolarjev, skupno torej trideset mili-
oskrbo, nego, šolanje, trening in pre- jonov. Vodja državnega protokola
voz na lokacijo izvedbe naloge. Letos Ksenija Benedetti je dodala, da so
bodo opravili še eno nalogo, in sicer se bo konjeniška enota septembra na bili zadnje čase Kobilarna Lipica in lipicanci zaradi slabših razmer nekoliko
sejmu Sodobna vojska predstavila s programom. »Konjeniško enoto smo zapostavljeni. »Zdaj upam, da se bo spremenilo na bolje. V državnem pro-
šele ustanovili, zato program sodelovanja konjenikov z lipicanci še ni po- tokolu smo se vedno trudili, da smo visoke goste pripeljali v Lipico, saj sodi
polnoma pripravljen. Cilj je vključitev konjeniške enote v sprejem z vojaškimi med slovenske bisere. Menim, da bi konjeniška enota z lipicanci sodelovala
častmi in teh nalog bo vsako leto več,« je pojasnil poveljnik enote za protokol najprej tako, da bi bili navzoči pri sprejemih z vojaškimi častmi, pozneje pa
nadporočnik Uroš Trinko. Usposabljanje pogodbenih rezervistov bo potekalo bi lahko vključili še predstavitveni program oziroma bi lipicanci nastopali na
v dveh sklopih. Vojaški del bo obsegal vsebine temeljnega vojaškostrokovne- državnih proslavah.« VŠ/BT
 Tretjič na peklensko
dirko čez Ameriko
Špor t v vojski
Jure Robič, ekstremni kolesar, zaposlen
v športni enoti Slovenske vojske, se bo
sredi junija tretjič udeležil skoraj 5000
kilometrov dolge dirke čez Ameriko
(Race Across America - Raam), ki velja
za najtežjo športno preizkušnjo na svetu.
Predlani je dosegel drugo mesto in dobil
naslov najboljšega novinca, lani pa je bil
prvi z najboljšim časom v 22-letni zgodo-
vini dirke. Na cilj je prišel v osmih dneh,
devetih urah in 51 minutah vožnje, vmes
je spal deset ur. Napovedal je, da bo letos
presegel rekord povprečne hitrosti dirke,
zato so organizatorji dirko podaljšali za
skoraj 150 kilometrov.
Na tej dirki ste dosegli izjemne rezultate, vendar
se kljub temu vračate in najdete nove izzive.
To je podobno kot pri kolesarju Lanceu Armstron-
gu. Ko je zmagal na dirki Tour De France, ni nehal,
saj je potem še šestkrat zmagal, morda bo tudi
sedmič. Za Raam pravijo, da je težji kot življenje,
da je najtežja športna prireditev na svetu. Že to, da
ti uspe prevoziti dirko v dvanajstih dneh, saj je sicer
ne končaš, je uspeh. Zame je to oblika droge. Ko
sem šel prvič, je bilo zelo težko zame in za sprem-
ljevalno ekipo, ki je na Raamu izredno pomembna.
Drugič sem vedel, kaj lahko pričakujem, in sem dal
vse od sebe, tudi ekipa je bila bolje pripravljena.
Tretjič grem zato, ker vem, da imam še veliko rezer-
ve, tako v psihični kot fizični pripravljenosti. Enako
je pri ekipi. Zame je to velik izziv, ker bi rad spet
zmagal, in vem, da sem tega sposoben. Rekord
se ne šteje v času, saj je proga vsako leto nekoliko
drugačna, za rekord velja povprečna hitrost proge
in ta rekord je postavil pred 19 leti Američan Pete
Penseyres, vendar je imel lažjo progo, saj ni vozil
čez toliko klancev, kot jih prevozimo zdaj. Lani sem
napovedal, da bom letos presegel ta rekord, zato
so Američani podaljšali progo čez najvišje vrhove
Rocky Mountains. Tako moramo letos premagati
skupaj 40.000 višinskih metrov. Rekord hitrosti
bo torej izredno težko preseči. Povprečna hitrost
je približno 27 kilometrov na uro, v kar so všteti
spanje in postanki, torej čas od starta do cilja. Lani
sem na Raamu spal dobrih deset ur, vozil pa osem
dni in skoraj deset ur. Tako sem bil za 30 ur hitrejši
kot predlani, čeprav je bila proga za 60 kilometrov
daljša, kar pomeni, da sem v enem letu toliko
napredoval. Če bi zdaj napredoval za pet ur, bi po-
stavil rekord. Težko je napovedati, ali bom to lahko
naredil, saj sem lani vozil na meji možnega. Sem
optimist, zato sem prepričan, da bom zmagal,
razen če se zgodi kaj nepredvidenega, na primer
bolezen ali poškodba.
Če primerjate oba Raama, je bilo prvič težje?
Ko sem šel prvič na Raam, je bilo grozno. Niti jaz
niti moja ekipa ni vedela točno, kaj nas čaka. Do-
kler tega sam ne izkusiš, ne veš, kaj je to. Nisem
vedel, kako bo tak fizičen in psihičen napor delo-
val name. Zaradi izjemnih naporov začne kolesar
na Raamu halucinirati. Ko sem bil že več dni na
kolesu, sem vedel, da poganjam kolo, ne pa, kje
sem. Tudi zaspal sem med vožnjo. Drugič sem
vedel, kako bo, in mi je bilo zato težko. Pripravljal
sem se zelo veliko, napovedal sem zmago in ker
sem jo letos spet, sem odgovoren do vseh, ki mi
pomagajo. Pri vsem, česar se lotim, želim zmagati,
srednja pot zame ne obstaja. Drugič sem bil tako
pripravljen, da sem od starta do cilja dobro vozil.
Tudi ekipa je bila dobra, vsi pa so strokovnjaki na
svojem področju in so se med seboj dobro razu-
meli. Da sem vozil, tako kot sem, je tudi zasluga
ekipe. Na Raamu je tako, da če ekipi ne gre dobro,
če se ne ujame, tudi kolesarju ne gre. Predlani so
bili v ekipi posamezniki, ki niso za Raam, kar sem
takoj začutil. Kolesar je tam kot antena, ki vse za-
čuti, in to v svoji glavi krepi. Tako sem čutil, kot da
me vsi sovražijo, skupaj z ženo, kar je bilo grozno.
Lani tega ni bilo, do zadnjih treh dni, ko sem začel
halucinirati, vendar sem imel ob sebi ekipo, ki mi je
pomagala, saj je to pričakovala. Zmagati na Raa-
mu brez halucinacij ni mogoče. Ne pri taki hitrosti,
naporu in s tako malo spanja.
In če Raam primerjate z drugimi dirkami?
Raam človeka razgali, pokaže vse, kar je v tebi
najboljše, lahko pa tudi tisto, kar je najslabše. To
je res preizkušnja, za katero pravijo, da je težja
od življenja. Spremljevalno ekipo in kolesarja zelo
poveže. Pri drugih dirkah, na primer na največjih
etapnih dirkah Tour ali Giro, kolesarji prevozijo več
kot 3000 kilometrov, vozijo pa po etapah. Etapa
traja v povprečju pet ur, to so res naporne ure, saj
vozijo precej hitreje kot na Raamu, vendar potem
počivajo. Ko so Armstronga vprašali, ali je on tisti,
ki prenese največ bolečine na svetu, je tudi on od-
govoril, da so to kolesarji, ki vozijo na Raamu. Tour
prevozijo v 21 dneh, Ramm, ki je daljši, v dobrih
osmih dneh. Preizkušnji sta izjemno težki in jih
ne moremo primerjati, saj se razlikujeta po naravi
tekmovanja.
Spremljevalna ekipa je torej na Raamu nepogreš-
ljiva. Kdo je v njej letos?
Letošnja spremljevalna ekipa je skoraj enaka kot
lani, ne bo pa Janeza Slaparja in novinarja Bošt-
jana Fona. Sicer smo v ekipi štirje pripadniki SV, in
sicer vodja ekipe Miran Stanovnik, Dejan Matijevič,
Miran Mereš in jaz, so pa še Rajko Petek, Matjaž
Planinšek, Aljoša Vister, Klemen Dolenc, mehanik
pa bo, upam, Primož Čerin. Želim si, da bi šla z
nami tudi moja žena Petra, vendar je sin Nal Jure
še premajhen. Če bi bilo karkoli narobe doma, bi se
Petra obremenjevala, kar bi se preneslo name. Ko
kolesarju odpovesta glava in telo, ekipa misli na-
mesto njega, kolesar pa vozi kolo. Na Raamu je ob-
vezen vsaj en avto. Pravilo je, da mora kombi ves
čas voziti pet do deset metrov za kolesarjem. Ekipa
mu daje hrano in pijačo, ponoči pa mu osvetljuje
pot. Potem imamo še avtodom, v katerem člani
ekipe počivajo, v njem se tudi kuha. Z avtodomom
gredo naprej, kupijo hrano in počakajo. Lani smo
imeli tudi tretji, tako imenovani vohunski avto, s ka-
terim so zasledovali moje tekmece, da smo videli,
kje so. To je bilo zelo pomembno. Miran Stanovnik
je rekel, da je bil lani ta avto bolj pomemben od
avtodoma, saj so ugotovili, da neposredni tekmec
Trevino goljufa. O tem nismo imeli dokazov, saj ga
nismo fotografirali, zato ga niso diskvalificirali.
Koliko je letos prijavljenih tekmovalcev?
Več kot 100, vendar so v to vključeni tudi štafetarji,
ki vozijo v četvorkah ali dvojkah, solo kolesarjev
pa je letos prav tako veliko. Prijavljenih nas je 25,
od tega ena ženska. Poleg mene bo iz Slovenije
tekmoval še Marko Baloh, ki mu želim veliko sreče
in uspeha. Za vsakega, ki je tam, vem, koliko mora
vložiti v to. Vsakega, ki gre tja, zelo spoštujem, če-
prav je moja konkurenca.
Kako potekajo priprave?
Priprave potekajo zelo dobro in že od lanskega
Raama. Pripravljal sem se v sklopu dirk letošnje
sezone. Čez zimo sem veliko tekel na smučeh, vo-
zil s pomočjo ergometra, torej naprave, na katero
daš kolo in simuliraš zunanjo vožnjo, veliko sem
hodil v hribe, bil sem na pripravah v Istri. S Sloven-
sko vojsko sem bil dvakrat v Ankaranu, s športno
enoto smo šli še v Split. Na Braču sem naredil prvi
ultra trening. Prevozil sem 200 kilometrov, potem
nisem nič spal in opravil še 24-urni trening, v tem
času pa sem prevozil 550 kilometrov, veliko sem
delal tudi glede višinske razlike. Brez spanja sem
bil pod obremenitvijo več kot 50 ur, naslednje dne-
ve pa sem spet treniral po 200 do 250 kilometrov.
Zdaj se pripravljam bolj ali manj doma, povprečno
treniram sedem ur na dan, včasih tudi do 12 ur. Po-
čitka skoraj nimam, tako da si na 60 dni vzamem
en dan. Zelo pomembni so treningi nespečnosti in
nočni treningi, da se telo navadi na take šoke. Po-
sebnih psiholoških priprav nimam. Že tako življenje
je psihološka priprava. Vsemu drugemu sem se
odpovedal, tako da samo spim, jem in treniram,
kar mi ostane časa, pa ga namenim družini.
Udeležujete se tudi dirk, na katerih preverjate
formo.
Prvi test forme je bil pred tremi tedni na maratonu
Grandfondo Daniele Pontoni v Vidmu v Italiji, na
klasični cestni zelo hriboviti dirki, na kateri sem
zmagal. Prejšnji konec tedna je bila dirka Kraftwerk
Trophy Theiss v Avstriji, to je 24-urna cestna dirka,
na kateri sem lani postavil rekord EU v skupinski
vožnji. V 24 urah sem prevozil 974,4 kilometra.
Svetovni rekord je nekaj več kot 1000 kilometrov,
kar je bil letošnji cilj, vendar zaradi zelo težkih
vremenskih razmer, dežja in vetra, nisem dosegel
svetovnega rekorda. Na progi je nekaj zahtevnih
ovinkov, kjer se je treba skoraj ustaviti in potem
spet odločno startati. Na mokri cesti je namreč
nevarnost padcev pri taki hitrosti in ovinkih velika.
Sem pa zmagal z veliko prednostjo, saj je prvi za-
sledovalec zaostajal za sedem krogov, kar je pri-
bližno 35 kilometrov. Prevozil sem 946 kilometrov
s povprečno hitrostjo 39,3 kilometra na uro. Ta
dirka je bila dobra generalka pred Raamom.
Jeseni načrtujete udeležbo na tako imenovanem
evropskem Raamu. Kakšna dirka je to?
Letos bodo prvič organizirali evropsko različico
Raama, imenovano Le Tour Direct. Pravijo, da
bo ta dirka še težja kot Raam, ker bo imela več
vzponov, in sicer čez Pireneje ter Alpe, vozili naj bi
čez Nizozemsko in Belgijo ter prevozili še pot dirke
Tour De France. Dirka je že septembra, toda ker se
moje telo regenerira precej hitro, menim, da bom
lahko dosegel dobro uvrstitev. Udeležil se bom še
nekaj manjših maratonov, ki bodo priprava za Le
Tour Direct.
Špor t v vojski
Kako je s finančno organizacijo Raama?
Lani je udeležba na dirki stala več kot pet milijonov.
Letos nam nekaj denarja še primanjkuje. Največji
pokrovitelj je SV, ki vsem vojakom plača karte,
prav tako je velik pokrovitelj Hervis. Drugo še ni
določeno, čeprav do dirke ni več daleč. Mislim, da
se bo vse uredilo kot vedno šele proti koncu, tako
da sem optimist.
Vaši dolgoročni načrti?
Svetovno cestno vojaško prvenstvo je prav takrat,
ko grem na Raam. Pred dvema letoma sem bil
med cestnimi kolesarskimi profesionalci šesti, kar
je zelo dober rezultat. Zelo mi je žal, da se letos ne
bom udeležil tega tekmovanja. Drugo leto skoraj
zagotovo ne bom šel na Raam, tako da bom več
tekmoval na dirkah po Evropi in se dobro pripravil
za svetovno vojaško prvenstvo. Raam je zelo drag,
zato pa tudi leto dni živiš le za to dirko. Nagrada
za prvo mesto je 10.000 dolarjev, 7000 za drugo
in 5000 za tretje mesto. Lani sem tri četrtine te na-
grade porabil za vračanje kreditov. Vse, kar imam,
vlagam v to, da lahko treniram in se pripravljam za
Raam. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil svojim
nadrejenim. Če v SV ne bi bilo tako naklonjeni temu
in mi ne bi pomagali tako s pripravami kot material-
no, ne bi mogel trenirati in posledično izpeljati take-
ga projekta in se udeležiti ekstremnih dirk. Potrudil
se bom čim bolj, da bom upravičil to zaupanje na
vseh tekmovanjih, ki se jih bom udeležil.
Valerija Šket
Foto: Raam 2004, arhiv Jureta Robiča
Jure Robič, an extreme cyclist, is a member of
the SAF sports unit. In the middle of June he is
going to attend a 5000 kilometre Race Across
America (RAAM) for the third time. This is
the most demanding sports challenge in the
world. Two years ago, Jure was the runner-up
and received the title of the most promising ro-
okie. Last year, he won the race with the best
time in the 22-year-long history of the race, co-
vering the distance in eight days, nine hours
and 51 minutes. During this time he only slept
for 10 hours. Jure predicts that this year he will
be able to improve the average speed record.
Organizers of the race decided to lengthen the
race for almost 150 kilometres.
S LO V E N S K A V O J S K A 2 5
 Nato o novih
vojaških zmogljivostih
Foto: Nato
Iz tujine
Na sedežu Nata se je v četrtek, 28. aprila, končala dvodnevna
konferenca nacionalnih direktorjev za oborožitev iz držav članic
zavezništva, na kateri so razpravljali o projektih opremljanja z
novimi vojaškimi zmogljivostmi.
Na srečanju so v okviru programa zavezništva za nadzor ozemlja s
konzorcijem TIPS podpisali 23 milijonov evrov vredno pogodbo o naku-
pu tehnologije za nadzor območja iz zraka ter se zavzeli za pospešen
razvoj obrambnih zmogljivosti pred terorizmom. Tako so leto dni po
ustanovitvi programa za obrambo pred terorizmom podprli izdelavo
tehnologije za odkrivanje improviziranih eksplozivnih sredstev. Spre-
jeli so ponudbo Slovaške, da ustanovi center odličnosti za uničevanje
eksplozivnih teles. Nacionalni direktorji za oborožitev so bili zadovoljni
z napredkom pri programu za zaščito pred balističnimi izstrelki z aktiv-
nimi plastmi, v okviru katerega bodo do leta 2010 združili nacionalne
zmogljivosti držav članic na področju zaščite enot na terenu pred ba-
lističnimi izstrelki. Kot so ocenili, napredek pri projektih pomeni korak
naprej pri preoblikovanju vojaških zmogljivosti zavezništva in imple-
mentaciji novih konceptov, kot je na omrežjih temelječe vojskovanje.
V Isafu skupna enota Albanije,
Makedonije in Hrvaške
Obrambni ministri držav podpisnic Jadranske listine, torej Makedonije,
Albanije in Hrvaške, ter generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Schee-
fer so v sredo, 4. maja, v Bruslju podpisali memorandum o napotitvi
skupne medicinske enote na misijo Isafa v Afganistan. Memorandum,
ki so ga podpisali Jovan Manasijevski, Pandeli Majko in Berislav Ron-
Foto: Nato
čević, ureja pristojnosti oboroženih sil Makedonije, Albanije in Hrvaške
v skupni medicinski enoti, ki bo v belgijski enoti delovala pod grškim
poveljstvom. Oblikovanje skupne medicinske enote naj bi po oceni
Nata prispevalo k nadaljnjemu približevanju treh držav k polnopravne-
mu članstvu v zavezništvo. Obrambni ministri Makedonije, Albanije in
Hrvaške so ob podpisu memoranduma izrazili prepričanje, da se bodo
prizadevanja, da države izpolnijo merila za članstvo v Natu, okrepila s
sodelovanjem v evro-atlantski skupnosti in s sosednjimi državami.
26 S LO V E N S K A V O J S K A
Natove reakcijske sile končale
vajo v Severnem morju
Natove reakcijske sile so v petek, 29. aprila, uspešno končale tri-
tedensko vajo Loyal Maroner 2005 v Severnem morju, na kateri
so preverjali pomorske zmogljivosti. Vaje se je udeležilo 19
držav članic Nata, ki so sodelovale s 85 ladjami in 30 letali.
Scenarij vaje je bil zasnovan tako, da so lahko preverili zmogljivosti Na-
tovih reakcijskih sil (NRS) pri opravljanju nalog, v katerih ima pomemb-
no vlogo mornarica. Vključeval je zagotavljanje humanitarne pomoči
po morju, postavitev in ohranjanje embarga, evakuacijo civilistov in
zagotavljanje podpore protiterorističnim operacijam. Natove reakcijske
sile, ki združujejo elitne kopenske in letalske enote ter mornarico, so ci-
lje vaje izpolnile. Končno operativno zmogljivost bodo sile dosegle okto-
bra 2006, ko bodo skupaj štele približno 21.000 pripadnikov, osnovno
operativno zmogljivost pa so NRS s 17.000 pripadniki dosegle oktobra
lani. NRS bodo opravljale zelo različne naloge, na misijo jih bo mogoče
napotiti v petih dneh in bodo na terenu samozadostne mesec dni.
Afganistanski predsednik
na sedežu Nata
Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je ob obisku na sedežu
Nata v sredo, 11. maja, zavezništvo in mednarodno skupnost
pozval k nadaljnji podpori demokratičnih sprememb v Afganista-
nu. Kot je predsednik Karzaj dejal pred Severnoatlantskim sve-
tom, je bil v državi storjen velik napredek, vendar pa bo pomoč
mednarodne skupnosti nujna tudi po parlamentarnih volitvah.
»Septembrske volitve bodo pomenile formalen konec tako imenovanega
bonskega procesa, ki je postavil mednarodni okvir za dosedanjo politično in
gospodarsko obnovo Afganistana. Z delom parlamenta se bo začela nova
faza dela, v kateri bomo potrebovali nadaljnjo pomoč Nata in mednarodne
skupnosti,« je povedal Karzaj in dodal, da pomoči pri obnovi Afganistana
zdaj ne bi smeli opustiti. Po oceni Karzaja bo Afganistan potreboval več let,
da bo lahko uresničeval demokracijo in skrbel za svojo varnost. Generalni
sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer pa je poudaril, da želi zavezništvo
obnovo države, ki zdaj poteka na severovzhodu Afganistana, do septembra
razširiti na zahod države, prihodnje leto pa naj bi skupine civilistov, ki poma-
gajo pri obnovi in delujejo pod zaščito vojakov, delovale tudi na jugu države.
V mirovni misiji Isafa v Afganistanu, ki se je začela avgusta 2003,
sodeluje približno 7500 vojakov iz držav članic Nata, med njimi 29
pripadnikov Slovenske vojske.
 Obrambna reforma
v SČG poteka dobro
Foto: Nato
Kot je po srečanju z generalnim sekretarjem Nata Jaapom de
Hoopom Schefferjem v sredo, 4. maja, v Bruslju dejal obrambni
minister Srbije in Črne gore Prvoslav Davinić, je zavezništvo zelo
zadovoljno s preoblikovanjem obrambnega sistema v tej državi.
Visoki predstavniki Nata so, kot je dejal minister Davinić, pohvalili vzposta-
vitev civilnega nadzora nad oboroženimi silami in preoblikovanje general-
štaba vojske SČG ter načrtovano reorganizacijo vojaških obveščevalnih
služb. Zato bi SČG po prepričanju obrambnega ministra lahko že v nekaj
mesecih sprejeli v Natovo Partnerstvo za mir. Ob tem je Davinić poudaril,
da bo morala država pred haaško mednarodno sodišče za vojne zločine
na območju nekdanje Jugoslavije privesti nekdanjega poveljnika bosan-
skih Srbov Ratka Mladića oziroma dokazati, da ga ni na njenem ozemlju.
Z generalnim sekretarjem Nata Jaapom de Hoopom Schefferjem se je
Davinić pogovarjal tudi o Kforju in postavil nekatere zahteve, kot so zago-
tovitev svobode gibanja, varnost premoženja vseh prebivalcev pokrajine
ter odprava območja prepovedi preletov nad Kosovom.
General Jones podprl preoblikovanje ameriških sil v tujini
Vrhovni poveljnik ameriškega poveljstva v Evropi general James L.
Foto: oborožene sile ZDA
Jones je v torek, 10. maja, podprl načrt preoblikovanja ameriških
sil v tujini, saj je po njegovi oceni preoblikovanje osrednjega pome-
na za ustrezno pripravljenost enot na sodobne grožnje.
Kot je dejal general Jones, bo nadaljnja navzočnost ameriških enot v tujini
ena od osrednjih sestavin ameriške nacionalne strategije, pri čemer se
morajo enote preoblikovati, da bi dosegle ustrezne zmogljivosti pri sooča-
nju z zahtevnimi in asimetričnimi grožnjami. »Vse bolj se osredotočamo
na nove grožnje, ki jih povzročajo posamezniki in organizacije iz vzhodnih
in južnih regij na območju naše odgovornosti, čemur prilagajamo obram-
bne zmogljivosti, ki so bile doslej preveč linearne in geografsko omejene,«
je dejal general Jones. Poudaril je potrebo po večji opaznosti sil in njihovi
prilagodljivosti. Z načrtovanimi spremembami bodo povečali strateško
učinkovitost in omogočili hitrejšo napotitev enot na krizno območje, hkrati
pa naj bi se povečala prepoznavnost enot na območju njihovega delova-
nja. »Naš predlog oblikovanja mešanih enot, ki bodo kombinacija stalno
nameščenih enot in enot v rotaciji, tako kopenskih, zračnih, pomorskih kot
specialnih, bo zagotovil ustrezno operativno zmogljivost in mobilnost. O
Gligorov v Ljubljani
o vlogi Makedonije v regiji
Prvi makedonski predsednik Kiro Gligorov je v torek, 10. maja,
na povabilo Slovenskega društva za mednarodne odnose v
Ljubljani predaval o vlogi Makedonije v regiji. Kot je dejal Gligo-
rov, je članstvo držav Zahodnega Balkana v evropskih integraci-
jah osrednjega pomena za mir in napredek regije.
Nekdanji makedonski predsednik Gligorov je opozoril na pomen ob-
likovanja nacionalnih držav po razpadu nekdanje Jugoslavije, ki so
Iz tujine
z osamosvojitvijo začele proces demokratizacije in vstop v evropske
integracije. Gligorov je poudaril, da lahko podobo Balkana kot regije vojn
spremeni le Evropa, ki mora balkanske države sprejeti v EU in jih vključiti v
svoje organizacije. Po njegovem prepričanju je dobro, da sta Slovenija in
Madžarska postali članici Evropske unije, saj sta tradicionalno naklonjeni
vstopu balkanskih držav v EU. Izrazil je upanje, da bo Makedonija postala
članica Nata do leta 2007, članica EU pa do leta 2010. Prvi makedonski
predsednik je poudaril, da bosta za nadaljnji razvoj regije pomembna
pripravljenost oblasti, da upošteva gospodarska, politična in varnostna
merila, ter reševanje vprašanja Kosova. Makedonija se zavzema za poli-
tično neodvisnost Kosova, če bi meje ostale nespremenjene.
Glede ustavnega imena Makedonije je Gligorov poudaril, da se je Make-
donija po osamosvojitvi opredelila za mir, demokracijo, vladavino prava
in sprejetje mednarodnih konvencij o pravicah manjšin. Zaradi sporov z
Grčijo glede imena ter grškega embarga in zaprte poti na morje je Make-
donija veliko pretrpela, vprašanje imena pa je zasenčilo druga dogajanja.
Stališče Makedonije do vprašanja imena je, kot je povedal Gligorov, jasno
in od njega ne odstopa. Makedonija tako predlaga, da Grčija privoli v to,
da jo vse države priznajo pod njenim ustavnim imenom, državi pa bi pri
medsebojnem sporazumevanju lahko uporabljali dogovorjeno ime.
načrtih glede namestitve enot smo se pogovarjali tudi z državami zavez-
nicami, pri čemer bomo njihove predloge ustrezno upoštevali,« je še dejal
vrhovni poveljnik ameriškega poveljstva v Evropi.
S LO V E N S K A V O J S K A 2 7
N a š e k o re n i n e

Velika vojna se je razširila

na slovensko ozemlje
V splošnem, zgodovinskem ozračju, vlada se je o vstopu v vojno odločala
v katerem je potekala velika svetovna Mesec dni po Principovem strelu je po hitrih in nepreklicnih kora- na podlagi ponudb in presoje, na ka-
vojna, je soška fronta dobila vlogo kih, z avstrijskim ultimatom Srbiji 23. julija in vojno napovedjo 28. teri strani so realnejši obeti za končno
bojišča in dela večje jugozahodne julija, z rusko mobilizacijo, nemško vojno napovedjo Rusiji 1. avgu- zmago. V antantnem taboru so hitro
fronte ali italijanskega vojskovališča. sta, Franciji 3. avgusta in z britansko vojno napovedjo Nemčiji 4. ocenili geografsko-strateški položaj
Nekateri avtorji v literaturi uporabljajo avgusta izbruhnila prva svetovna vojna. To je bila največja vojna, Italije na morju in kopnem, zato so
tudi naziv avstro-ogrsko-italijansko v kateri je umrlo veliko fantov iz slovenskih dežel in ki je opustošila si prizadevali, da jo vključijo v vojno
vojskovališče. po Evropi, v njej pa je življenje izgubilo 12 milijonov ljudi. na svojo stran. V teh prizadevanjih je
Slovenski fantje so bili takoj vključeni v bila še posebno zavzeta Francija, ki
vojno. Večina slovenskega ozemlja je takrat sodila pod 3. korpusno območje si je tako želela dodatno zavarovati svojo južno mejo in sredozemsko obalo.
s sedežem v Gradcu. Med pomembnejšimi polki na Slovenskem so vsaj štirje Antantne sile so že avgusta 1914 ponudile Italiji Tridentinsko, Trst in Vloro. Italija
pehotni polki, ki so se najprej bojevali na vzhodni fronti, nato pa so nekatere s to ponudbo ni bila zadovoljna, razmere na bojiščih pa tudi niso bile v korist
prestavili na jugozahodno fronto, in sicer 17., 47., 87. ter 97. pehotni polk. Poleg prestopa v nasprotni tabor od svojih dotedanjih zaveznikov. Pogovori z Avstro-
tega je bilo veliko slovenskih fantov vključenih v 26. in 27. domobranski pehotni Ogrsko so dokončno propadli marca 1915, hkrati pa je Italija navezala stike z
polk. Med prvo svetovno vojno so ju preimenovali v 26. strelski polk in 2. gorski antanto in ji 4. marca 1915 ponudila pogoje za sodelovanje v vojni. Zahtevala
polk. Nekateri Slovenci so bili vpoklicani v 5. dragonski polk. je Tridentinsko (južno Tirolsko), Primorsko z Istro in Reko (Goriško-Gradiško,
Ko je avstro-ogrska monarhija napovedala vojno Srbiji in Rusiji, je Nemčija Trst, Istro), Dalmacijo do Neretve, Boko Kotorsko, Vloro, Sazan ter Dodekanez,
stopila na njeno stran, Italija pa je 2. oziroma 3. avgusta 1914 objavila svojo sodelovanje pri morebitni delitvi turškega cesarstva in nemških kolonij ter širi-
nevtralnost, kar je pomenilo, da je izstopila iz zavezništva. V tistem trenutku tev lastnih kolonij v Afriki. Najbolj se je zapletalo vprašanje statusa Dalmacije,
namreč ni bila pripravljena na vojno. Iz tega položaja je želela čim več pridobiti, saj je Rusija podpirala srbsko vlado, zato se antantne sile najprej niso strinjale
zato je postavila Avstro-Ogrski pogoje, če želi, da se ne vključi v vojno kot njena z italijansko zahtevo po Dalmaciji. Rusija je morala popustiti in antanta je 25.
nasprotnica in da ohrani nevtralen status. Od nje je zahtevala Tridentinsko, Pri- marca 1915 Italiji ponudila tudi predele severno od Ploč. Italija je vztrajala pri
morsko z Goriško-Gradiško in Trstom, Istro s Puljem, nekatere otoke v Kvarnerju zahtevah po dodelitvi polotoka Pelješac in sosednjih otokov, zato so se konec
in Dalmaciji ter pokroviteljstvo nad Albanijo. Avstro-Ogrska je bila pripravljena marca 1915 pogajanja začasno ustavila. Avstro-Ogrska je poskušala izkoristiti
odstopiti le del Tridentinske, na Primorskem pomakniti mejo na reko Sočo, po ta trenutek in ji je zato ponudila južno Tirolsko, Italija pa je 8. aprila 1915 izrazila
končani vojni pa dati še nekatere manjše koncesije. O Trstu se ni hotela pogaja- zahteve po Goriško-Gradiški ter večini dalmatinskih otokov, za Trst z okolico pa
ti. Italija s to ponudbo ni bila zadovoljna, zato se je obrnila k antanti. Italijanska je zahtevala poseben avtonomni status. Avstro-Ogrska se je strinjala le glede

28 S LO V E N S K A V O J S K A
ozemlja na Tirolskem, zato se je Italija spet začela pogajati z antantnimi silami
in zaradi razmer na bojiščih, predvsem kritičnega stanja ruskih sil na Poljskem
in v Galiciji, se ji je posrečilo pridobiti tudi ozemlja v južni Dalmaciji z izjemo
polotoka Pelješac. S tem so bile ustvarjene možnosti, da so 26. aprila 1915
podpisali tajni londonski sporazum. Četrti člen tega sporazuma je določal,
da Italiji pripadajo Tridentinsko, južna Tirolska, Trst, Goriška-Gradiška, Istra do
Kvarnerja ter otoka Cres in Lošinj skupaj z nekaterimi manjšimi otoki. S tem je
antanta dovolila kolonizacijo tretjine slovenskega ozemlja in prebivalstva ter
njuno nasilno ločevanje od matičnega naroda in izpostavila približno 550.000
Slovencev ter Hrvatov, od tega več kot 300.000 Slovencev, procesu raznarodo-
vanja. Antanti ni bilo težko ustreči Italiji, saj ni zahtevala njenega ozemlja.
Skladno z obveznostmi do novih zaveznikov je Italija 23. maja 1915 popoldan
napovedala vojno Avstro-Ogrski. Že naslednji dan so enote 2. in 3. italijanske
vojske brez boja prečkale mejo. Tako se je prva svetovna vojna razširila na
Slovenijo in nastalo je najobsežnejše območje vojskovanja na Slovenskem.
Vzpostavljena je bila 93 kilometrov dolga bojna črta med Rombonom in
Jadranskim morjem, na kateri je med 24. majem 1915 in 28. oktobrom 1917
potekalo 12 velikih ofenziv.
Odnos Slovencev do vojne se je bistveno spremenil z italijanskim napadom.
Zavedali so se, da skušajo Italijani poseči po slovenski zemlji in da se je vojna
preselila na njen prag. Vojaki so se zavedali, da branijo svojo zemljo in nevar-
nosti italijanske zmage. Do največjih bojev je prihajalo med ofenzivami. Značil-
nost bojevanja na soškem bojišču je, da so 11 velikih ofenziv začeli Italijani, od-
ločilno, zadnjo pa avstro-ogrske sile v zavezništvu z nemškimi. Zadnja, ki se je
začela 24. oktobra 1917, je bila tako silovita in uspešna, da so branilci prevzeli
vlogo napadalcev in popolnoma uničili italijanske bojne položaje. Na tisoče
italijanskih vojakov se je predalo v ujetništvo, avstro-ogrske in nemške sile pa
so ustavile šele angleške in francoske sile, ki so prišle na pomoč Italijanom, na
reki Piavi. Zaradi vojnega pustošenja so morali prebivalci kraških in obsoških
vasi zapustiti domače hiše. Vojni čas so preživeli v begunskih taboriščih, kjer
so bile težke razmere.
Slovenci so veliko prispevali k uspešni obrambi položajev avstro-ogrske vojske
na soški fronti. Oktobra 1915 je bil na soško bojišče prestavljen 17. pehotni
polk. Že od maja je bil tam polkovni 10. pohodni bataljon. V četrti soški ofenzivi
je v štirih tednih bojev za Podgoro in Oslavje v polku padlo 18 oficirjev. Maja
1916 je polk že sodeloval v bojih na Tirolskem, kjer je ostal do konca vojne.
Jeseni 1915 je bil na soško bojišče prestavljen 87. pehotni polk. Maja 1916
je bil poslan na Tirolsko, vendar se je jeseni istega leta vrnil in se bojeval za
Opatje selo in Lokvice. V začetku leta 1917 so bili vojaki tega polka razpore-
jeni na položajih pri Solkanu. Med 10. in 11. soško bitko ali ofenzivo je bil med
branilci Škabrijela ali Sv. Gabriela. Njegovi vojaki so v bojih 2. septembra 1917
preprečili zavzetje vrha Škabrijela in se zapisali v vojaško zgodovino, saj so
tudi uradno bojevali najhujši boj avstrijske vojske. Novembra 1917 se je polk
bojeval v Dolomitih, nato na Piavi.
Ob koncu avgusta 1915 je bil na soško bojevališče prestavljen 47. pehotni
polk. Že od maja je bil tu njegov 10. pohodni bataljon. Polk se je bojeval na
Doberdobu. Od decembra 1915 do februarja 1916 je bil pri Sv. Martinu, spo-
mladi pa je sodeloval v ofenzivi na Tirolskem. Avgusta 1916 so ga vrnili na
soško fronto, kjer se je bojeval pri Flondarju in za Grmado. V bojih od 18. do 24.
avgusta 1916 je imel hude izgube, saj je umrlo kar 41 oficirjev in 1555 vojakov.
Po zmagi pri Kobaridu so ga poslali na Tirolsko. Na soški fronti je bil tudi 10.
pohodni bataljon 97. pehotnega polka. Kot priznanje za bojne zasluge je dobil
častno ime soški bataljon.
26. strelski polk je bil jeseni 1915 z vzhodne fronte prestavljen na soško fronto.
Vojaki tega polka so se bojevali za Sv. Mihael, ki se je oktobra 1915 izkazal v
bojih na Doberdobu. Vojaki tega polka so bili v šestdnevnem nenehnem boju
izpostavljeni nadčloveškim naporom. Spomladi 1916 so polk poslali na Tirol-
N a š e k o re n i n e
Borojević med ogledom enot na fronti
sko, kjer je sodeloval v ofenzivi. Šele oktobra 1917 se je vrnil na Sočo, kjer je
24. oktobra dobil najpomembnejšo nalogo med avstro-ogrskimi polki. Moral je
namreč prodreti skozi italijanske položaje pri Bovcu in omogočiti prodor proti
Kobaridu. Leta 1918 se je bojeval na Tirolskem, polk s svojimi jurišniki pa je
veljal za enega najboljših polkov avstro-ogrske vojske.
Septembra 1915 so z vzhodne na soško fronto prepeljali 2. gorski strelski polk.
Že od maja 1915 je bil na Soči njegov 9. pohodni bataljon, ki se je boril za Men-
gore in na Doberdobu. Polk je septembra 1915 zasedel položaje na Rombonu,
Šmohorju in Velikem Lemežu. Spomladi 1916 so ga prestavili na Tirolsko, junija
1916 v Galicijo, na soško bojevališče pa se je vrnil konec avgusta. Oktobra
1916 se je boril med Lokvico in Volovnjakom ter pri Hudem Logu. V 11. soški
ofenzivi je bil med branilci Sv. Gabriela ali Škabrijela. V teh bojih je izgubil 30
oficirjev in 1173 vojakov. Za obrambo teh položajev so dobili oficirji in vojaki
skupno 1432 odlikovanj za hrabrost. Leta 1918 se je polk bojeval večinoma
na Piavi.
Na soški fronti so svoj pogum pokazali številni slovenski fantje v slovenskih
polkih avstro-ogrske vojske. Mnogi med njimi niso dočakali konca prve sveto-
vne vojne, številni pa so dobili trajne poškodbe. Italijanskim strategom se je
uspešno uprla avstro-ogrska obramba, ki je bila združena s srčnostjo vojakov,
ozemeljskimi značilnostmi in vztrajnostjo generala Svetozarja Borojevića. Po
dosedanjih raziskavah je na soški fronti izgubilo življenje približno 187.000
vojakov, med katerimi je bilo veliko Slovencev. Prav na njihove nadčloveške
napore pri obrambi slovenske zemlje ne smemo nikoli pozabiti.
Nadporočnik Zvezdan Marković, Vojaški muzej
Foto: Goriški muzej Nova Gorica
Literatura:
• Vladimir Gradnik: Krvavo Posočje. Trst – Koper: Založništvo tržaškega tiska, Zalo-
žba Lipa, 1977.
•Vasja Klavora: Koraki skozi meglo: Soška fronta – Kobarid – Tolmin 1915–1917.
Celovec, Ljubljana, Dunaj: Mohorjeva družba, 1994.
•Janez Mesesnel: Soška fronta. Koper: Lipa, 1968.
•Drago Sedmak: Soška fronta 1915–1917. Nova Gorica: Goriški muzej, 1989.
•Marko Simič: Po sledeh soške fronte. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1998.
•Petra Svoljšak: Slovenski begunci v Italiji med prvo svetovno vojno. Zbirka Zgodo-
vinskega časopisa – 9, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1991.
•Petra Svoljšak: Soška fronta. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1994.
•Petra Svoljšak: Sveta reka. Nova revija, 2004.
•Janez J. Švajncer: Svetovna vojna 1914–1918: Slovenci v avstro-ogrski armadi.
Maribor, 1988.
•Janez J. Švajncer: Vojna in vojaška zgodovina Slovencev. Ljubljana, 1991.
•Petar Tomac: Prvi svetski rat. Beograd: Vojnoizdavački zavod, 1973.
•Tomaž Weber, Drago Novak: 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah, od
začetka dvajsetega stoletja do konca prve svetovne vojne (1900–1918). Ljubljana:
DZS, 1996.
S LO V E N S K A V O J S K A 2 9
S t ro k o v n e t e m e

Vietnamski sindrom
Zakaj se veteran Dave na praznovanju 4. julija vrže v kritje
»Nikoli nisem imel priložnosti, da bi
pozabil Vietnam. Zato živim v strahu
pred tem, kar se mi je zgodilo. Tega
se nočem več spominjati. Že ob poku
pasje bombice se mi zdi, kot da slišim
streljanje avtomatskega orožja. Poza-
bim na vse drugo in samo iščem kritje.«
To so besede Dava Moorheada, vete-
rana vietnamske vojne, ki je bil osem-
krat ranjen. Najhujše posledice pa tako
kakor pri petnajstih odstotkih veteranov
vietnamske vojne niso bile telesne, tem-
več duševne.
Dave Moorhead spominov po več kot tridesetih
letih ne more izbrisati, zato mu že več let poma-
gajo znanstveniki. Dave je več kot deset let delal
z dr. Rogerjem Pitmanom z medicinske fakultete
na Harvardu, ki je eden od priznanih raziskovalcev
motenosti po silovitem duševnem pretresu. Pitman
je poskušal ugotoviti, kaj je strah povzročil možga-
nom in zakaj se vsako leto 4. julija na praznovanju
ameriške neodvisnosti vrže v kritje. Motenost po
duševnem pretresu je kljub številnim raziskavam
še zmeraj skrivnost, kajti nekateri jo zlahka pre-
bolijo, druge pa nasilna doživetja v vojni vedno
preganjajo.
Veteran Dave Moorhead se je že pred desetimi
leti odločil, da bo sodeloval pri znanstvenem pre-
skusu. Takrat so mu znanstveniki predvajali film
o vietnamski vojni Vod smrti. Tako so poskušali
oživeti Davove spomine na bitko v Vietnamu. Dave
je silovito podoživel dogajanje, kar strokovnjaki
imenujejo »flashback«. Znanstveniki so bili prese-
nečeni, kajti ne zgodi se pogosto, da v laboratoriju
pride do silovite motenosti po duševnem pretresu.
Po desetih letih od prvega preskusa so se razisko-
valci odločili, da bodo poskus ponovili, vendar dru-
gače. Davu so predvajali zvočni posnetek enega
od njegovih najbolj zastrašujočih trenutkov v boju.
Raziskovalec je Davu sugeriral naslednje stavke:
»Vidite helikopter in posadko v plamenih. Stiskate
zobe in gledate smrt in uničenje pred seboj.«

30 S LO V E N S K A V O J S K A
Senzorji, pritrjeni na Davovo glavo, so razkrili, kako
silovito se odzove na te stare spomine. Zdravniki
so potrdili svoje hipoteze in spoznali, da je Dave še
zmeraj pretresen, vendar mu seanse pomagajo,
da se spopada s svojimi strahovi in jih počasi že
premaguje. Dr. Pitman je ugotovil, da je Dave bolj
miren, racionalen in prilagojen, bolezenski znaki
Vietnamski sindrom
Vietnamski sindrom je najbolj razširjen
izraz za motenost po duševnem pretresu
(Posttraumatic Stress Disorder – PTSD). To
je potravmatska stresna duševna motnja, ki
nastane, ko je življenje posameznika ogro-
je tako kakor pri deklici, ki v živalskem vrtu veselo
skače okrog, potem pa zavije okoli vogala in zagle-
da leva. Hitro steče nazaj in prime mamo za roko.
Varnostni znak je nekakšen prijem materine dlani.
Za Tima bi morala biti rumena luč varnostni znak,
kajti rekli so mu, da ga ne bodo stresli z elektriko,
ko bo gorela. Toda Tim je bil enako prestrašen ob

motenosti po silovitem duševnem pretresu pa vse-
eno niso izginili. Oseba s potravmatsko stresno
motnjo nikoli ne bo pozabila stresnega dogodka.
Merilo zdravja takih ljudi je njihova sposobnost, da
živijo v sedanjosti, ne v preteklosti. Preskus znan-
stvenikom prinaša nove poglede v to zapleteno
motnjo in njeno reševanje.
»Znojim se, okna je treba zagrniti. Vedno sem
previden. Dvakrat preverim, ali so vrata zaprta.
Razburjen sem, slabo spim. Občutek imam, da se
bo zgodilo nekaj groznega. Dobil sem rano na že-
lodcu. Ker se tako tresem, sem jemal veliko zdravil.
To pa v daljšem obdobju terja svoj davek.« To so
besede vietnamskega veterana Tima Gatisa. Tim
se je prostovoljno udeležil znanstvenih preskusov
na univerzi Yale v ZDA, s katerimi so preverili njego-
vo občutljivost za strah. Skupina znanstvenikov, ki
jo je vodil dr. Michael Davis, je poskušala določiti,
iz katerega dela možganov izvira motenost po
duševnem pretresu. Na tej podlagi so želeli razviti
zdravilo zanjo. Ugotovili so, da so Timovi možgani
po izjemno strah vzbujajočih doživetjih v Vietnamu
ostali v vzburjenem stanju strahu. Timov sistem
strahu je bil nenehno vključen. Najprej so izmerili
prvi, nagonski odziv na strah. Tako so poskušali
ugotoviti, kje in kako so se spremenile poti v Ti-
movih možganih. Eden od raziskovalcev je Timu
narekoval navodila: »Tu sta dve luči, zelena in
rumena. Ko bo gorela zelena, boste dobili dražljaj
v zapestje. Strese vas lahko samo, ko bo prižgana
zelena luč.« Raziskovalci so Timu povedali, da ga
bodo, ko bo prižgana zelena luč, morda stresli
z elektriko, kar bo nekoliko boleče. Ko pa se bo
prižgala rumena luč, dražljaja ne bo. Vendar so
Tima nekoliko prevarali. Niso mu povedali, da
mu bodo skozi slušalke spustili nenaden in nepri-
jeten šum. Električnih dražljajev sploh niso sprožili,
temveč samo zvočni šum oziroma pok. Tako so
ugotovili, da je Timov odziv s strahom na zvočni
izbruh veliko močnejši kakor pri ljudeh, ki nimajo
motenosti po duševnem pretresu. Raziskovalcem
je okrepljen odziv na strah pomagal določiti, kateri
del možganov je strah spremenil. Ko posameznik
doživi motenost po silovitem duševnem pretresu,
se poveča občutljivost amigdale, dela možganov,
povezanega s strahom. Dr. Michael Davis je s
sodelavci odkril, da žrtve motenosti ne morejo pre-
poznati varnostnih znakov, nekakšnega olajšanja,
ko možgani ugotovijo, da ni nobenega razloga za
strah. Preskus je opisal z naslednjo primerjavo: »To
S t ro k o v n e t e m e
ženo. Izvira iz skrajno nasilnega dogodka, obeh lučeh, kar je znamenje, da so njegovi mož-
na primer oboroženega spopada, naravne gani izgubili sposobnost za premagovanje strahu.
katastrofe, v zaporu, pri ropu, posilstvu ipd. Vprašanje je, kateri del možganov se aktivira, ko
V prispevku je pozornost usmerjena zlasti deklica prime mamo za roko, in ali morda ta del
na tiste vrste PTSD, ki nastanejo zaradi ude- pri ljudeh z motenostjo po duševnem pretresu ne
ležbe posameznika v oboroženih spopadih, deluje pravilno.«
vojni in tudi mirovnih operacijah. Značilni Veteran Tim je izkušnje po poskusu opisal takole:
simptomi takšne motnje se izražajo kot ne- »Nisem mogel zatreti strahu. Čeprav sem vedel, da
prijetne sanje in more, ki jih posameznik do- se bo to zgodilo, pa nisem natančno vedel, kdaj se
življa ponavljajoče in jih ne more izbrisati iz bo. Najbrž sem zato tako napet. Kot v Vietnamu.
spomina, zato pogosto postane agresiven, Nisi vedel, kdaj bo počilo. Vse je mirno, naslednji
ne more spati in je paničen. hip pa izbruhne kaos.«
Za znanstvenike je motenost po duševnem pretre-
su še vedno zavita v tančico skrivnosti. Mnogi med
njimi se sprašujejo, kaj bi se zgodilo, če bi lahko
blokirali sposobnost možganov, da shranjujejo
strašne spomine. Bi to lahko privedlo do zdravila
za motenost po duševnem pretresu? Kje so vzroki,
da se zastrašujoči dogodki tako neizbrisno vtisne-
jo v možgane? V krizi ali vojni hormon adrenalin
daje posamezniku energijo, s katero si lahko reši
življenje, obenem pa narava vtisne boleč ali straš-
ljiv dogodek v njegove možgane. Ali bo znanosti v
prihodnosti uspelo vplivati na neprijetne, strah zbu-
jajoče spomine, še preden nas bodo prevzeli?
Mag. Beno Arnejčič
Viri:
• Janko Kostnapfel (1989, prva mednarodna konfe-
renca o psiho-socialnih posledicah vojne, Dubrovnik,
26.—30. april 1998, www.mf.uni-lj.si/isis/isis98-
08html/kostnapfel59.html.
• Skrita področja znanosti, 11. del, ameriška dokumen-
tarna nanizanka, TVS, 26. december 2003.
• Bruce Bernard, Century - zbirka fotografij, založba
Phaidon, 2003.
The Vietnam Syndrome
Beno Arnejčič, M.A. is the author of a series of articles on psychology. In this issue he focuses his
attention on the »Vietnam syndrome«. Using the cases of Tim Gatis and Dave Moorhead to illustrate
his point, he describes the problems of war veterans and their participation in a scientific test. After
playing terrifying sound effects, scientists tried to calm people down using hypnotic suggestions
to make their behaviour more relaxed, peaceful and rational. The second group of scientists tried
to define which part of the brain is responsible for the confusion which follows stressful situations.
Many scientists wonder what would happen if the ability of the brain to store terrible memories
could somehow be blocked. Could this lead to the cure for psychological problems? What are
the reasons for indelibility of terrible events? In the time of crisis or war, the hormone adrenaline
provides an individual with the necessary energy for physical exertion needed to save his life. At
the same time nature keeps the painful or terrifying memory imprinted in the brain. The author
concludes the article with a question: will science in the future be able to influence the recalling of
unpleasant, fearful memories before they overcome us?

S LO V E N S K A V O J S K A 31
S t ro k o v n e t e m e

V Sloveniji misija Ruske federacije po

pogodbi o odprtih zračnih prostorih
Po predhodnem obdobju treh mesecev od ob- in sodelovanje v Evropi (OVSE) posredoval svojo
V prejšnji številki revije Slovenska vojska jave ratificirane pogodbe v Uradnem listu RS, je listo usposobljenih pripadnikov SV, maksimalno
ste lahko prebrali prispevek Dušana Slovenija oziroma VERC Organizaciji za varnost dolžino poleta nad Slovenijo, podatke o letališču,
Goršeta iz Verifikacijskega centra SV
(VERC) o pripravah na izvajanje pogod-
be o odprtih zračnih prostorih (Open
Skies - OS) v Slovenski vojski v minulih
letih in o ratifikaciji pogodbe v Republiki
Sloveniji konec maja 2004. Pogodba
med drugim predvideva neoborožene
opazovalne prelete čez ozemlja držav
podpisnic. V okviru priprav na aktivno
sodelovanje Slovenije v sporazumu smo
v minulih letih opravili več vadbenih opa-
zovalnih misij v sodelovanju z drugimi
državami, ki so že bile podpisnice spo-
razuma. Ruska federacija je napovedala
opazovalno misijo z letalom antonov
AN 30 B v slovenskem zračnem prosto-
ru, ki je potekala sredi aprila letos.

32 S LO V E N S K A V O J S K A
s katerega naj potekajo misije, uradni jezik za spremljanje misij ter nekatere
druge tehnične podrobnosti, pomembne za nemoten potek misij. Slovenija
mora po pristopu sprejeti do štiri opazovalne misije na leto in ima pravico
po lastni presoji opraviti do štiri misije na leto nad tujimi državami. Glede
na to, da pri nas nimamo za ta namen posebej prirejenega in opremljenega
letala, bomo verjetno misije v tujini načrtovali skupaj z drugo državo, kar je
tudi skladno s pogodbo, in tako prihranili precej denarja, ki bi ga porabili za

S t ro k o v n e t e m e
najem letala iz tretje države članice. Več kot polovica članic, ki jih je trenutno
35, nima svojega namenskega letala, temveč uporablja različne oblike so-
delovanja z drugimi članicami.
Posvetovalni organ OVSE (Open Skies Consultative Commission), ki je naj-
višji organ, pristojen za OS, na podlagi medsebojnih dogovorov vsako leto
vnaprej določi število kvot posameznim državam članicam za opazovalne
misije v tujini in tudi že napove, kje in približno kdaj naj bi te misije potekale.
Tako je Ruska federacija za drugo četrtletje letošnjega leta najavila namero, gotoviti avtobus ter kombi za prevoze in spremstvo vojaške policije SV ter
da pride v Slovenijo. VERC je v minulih letih pripravil začasen opomnik za poskrbeti za druge zadeve.
sprejem in izvedbo misij OS, ki zagotavlja, da bodo vsi postopki izvedeni Pri zagotavljanju logističnih zadev je bilo pomembno dobro sodelovanje PS
skladno z določili pogodbe o odprtih zračnih prostorih. in PP SV, ki sta se hitro odzvali na vse naše zahtevke. Vsi vemo, koliko admi-
V VERC smo začeli priprave za sprejem ruske misije v obsegu, ki je bil mo- nistrativnih postopkov in časa je običajno potrebno za organizacijo takšnih
goč, glede na to, da točen čas dogodka ni bil znan. Določili smo skupino 15 zadev, tokrat pa je vse potekalo hitro. Poveljstvo HEB nam je na vojaškem delu
pripadnikov SV, večinoma letalcev, o kateri je Slovenija po pristopu obvestila letališča Brnik od 11. do 15. aprila zagotovilo delovne prostore, in sicer učilnici
OVSE in iz katere bi po najavi misije lahko zanesljivo sestavili desetčlansko za delo opazovalne ter spremljevalne skupine, in tehnično pomoč. Poveljnik
spremljevalno ekipo. Opravili smo veliko uradnih in neuradnih pogovorov je redne aktivnosti svoje enote zelo prilagodil, tako da nam je omogočil čim
s službami in organi drugih ministrstev, ki skladno z zakonom o ratifikaciji boljše delovne pogoje. HEB je vsak dan poskrbel za aktualne meteorološke
sodelujejo pri izvedbi opazovalne misije, in sicer z MZZ, MNZ, MP ter MF. podatke in informacije kontrole letenja skladno z zahtevami pogodbe, ki so
Tako je na primer treba skladno s pogodbo članom tuje opazovalne skupine bili pomembni za pripravo ter izvedbo opazovalne misije. Zagotovili so tudi
zagotoviti vstopne vizume na letališču Ljubljana v roku ene ure po pristanku ustrezen prostor za parkiranje ruskega letala OS na ploščadi LETRAO.
letala, skladno z dunajsko konvencijo o d
pripada diplomatski status, poleg tega
policijo, da vesta, da gre za neoboroženo
opremljeno, in podobno. Vse to so v Slo
časa, da se stvari pojasnijo in uskladijo, š
misije še niso bili pripravljeni ustrezni izv
resorjev ter agencij, ki sodelujejo pri izved
Ruska federacija je 7. aprila uradno naja
nim letalom AN 30B v zračnem prostoru S
Eno od temeljnih namer v sporazumih in
oborožitve je presenečenje. To pomeni z
najave inšpekcije do prihoda inšpekcijske
tako lahko ugotovimo resnično stanje, ki
in primerjati s podatki, ki jih je opazovana
svojem letnem poročilu, saj ni časa za ve
ali oborožitvenih sistemov.
Tako je bilo tudi v našem primeru, saj je
zelo kratkem času, in sicer v treh dneh
tedna, sklicati člane spremljevalne sku
smo jih predhodno obvestili o možnost
misije v Sloveniji. V spremljevalni ekipi je
loval tudi strokovnjak za senzorje iz SCO
S skupino smo opravili priprave, ji razd
naloge in pripravili ustrezno dokumentac
ter tehnična sredstva. Nosilec priprav je b
vodja spremljevalne skupine. Hkrati smo
morali zagotoviti hotelsko namestitev in
organizirati prehrano za 21 članov ruske
inšpekcijske skupine in deset članov
slovenske spremljevalne skupine, za-

S t ro k o v n e t e m e
Na to je vplivalo tudi neugodno vreme med poletom iz Moskve. Na civilnem
delu letališča smo takoj po pristanku opravili pregled senzorjev na letalu, ki
morajo biti med poletom čez druge države pokriti oziroma tako zavarovani, da
ne omogočajo snemanja. Tam smo opravili tudi carinski pregled in vstopne
postopke. Letalo so potem parkirali na vojaško letališko ploščad, kjer je ostalo
do konca misije. Članom inšpekcijske skupine smo tudi omogočili stik z vele-
poslaništvom oziroma vojaškim predstavništvom Ruske federacije v Sloveniji.
Sporazumevanje med skupinama je v času misije potekalo v angleščini.
Pogodba o odprtih zračnih prostorih sicer ne predpisuje programa za vseh
pet dni, kolikor traja misija, vendar običajno poteka po ustaljenem redu glede
na nekajletno prakso.
Prvi dan po prihodu se najprej opravi pregled pokritosti senzorjev, o čemer
se napiše predpisani zapisnik, prek računalniškega omrežja OVSE se o tem
obvesti vse države članice, sledijo predstavitev obeh skupin, prvo poročanje
o trenutnih meteoroloških razmerah in napovedi za naslednji dan ter sezna-
nitev s podatki kontrole letenja. Zapisniško se pregleda tudi vsa tehnična in
programska oprema, ki jo člani opazovalne skupine prinesejo s seboj.
Drugi dan po seznanitvi z aktualnimi podatki o vremenu opazovalna skupina
izroči načrt misije (Mission Plan), ki predstavlja načrt poleta z vsemi podatki
o smereh poleta, točkah obratov, višinah in segmentih poleta, v katerih se
načrtuje snemanje. Spremljevalna skupina ima potem do štiri ure časa, da
načrt prouči, ga potrdi oziroma zavrne, če po preračunanju vseh parametrov
ugotovi, da načrt ni skladen z določili pogodbe, da ne zagotavlja varnosti le-
tenja, če morda niso upoštevani vsi nacionalni predpisi o izključnih conah (v
Sloveniji na primer ni dovoljeno leteti nad Jedrsko elektrarno Krško) ali če ni
upoštevana minimalna predpisana višina poleta. Eno od temeljnih poglavij
pogodbe namreč predpisuje, da je maksimalna resolucija na posnetkih, torej
ločljivost podrobnosti na tleh, lahko do 30 centimetrov za klasične optične
fotografske kamere, zato so letala vseh držav in v njih instalirana snemalna
oprema vnaprej pregledana in plombirana tako, da na določeni višini zago-
tavljajo predpisano ostrino posnetkov. O vsakem takšnem pregledu organ
OVSE izda certifikat.
Sočasno z usklajevanjem načrta misije del spremljevalne skupine opravi
predletni pregled letala, ki lahko glede na zahtevnost in velikost letala ter
njegove opreme traja do osem ur. Med pregledom se preverijo vse naprave
letala in pregledajo snemalne naprave, predvsem pa se preverja, ali je vse
nastavljeno tako, kot je bilo ob certifikaciji letala. Nekatere velike države čla-
nice, ki na leto opravijo ali sprejmejo več deset opazovalnih misij, imajo za
ta namen posebej izurjene ekipe strokovnjakov, ki pri delu uporabljajo tudi
34 S LO V E N S K A V O J S K A
Foto: Bruno Toič
take naprave, kot so za rentgensko ali ultrazvočno snemanje strukture letala.
Ruska federacija uporablja za opazovalne misije dve letali, in sicer reaktivno
TU–154 z velikim doletom običajno nad ZDA in Kanado, kjer so poleti dolgi
tudi 5000 kilometrov ali več, ter letalo AN 30B.
V dogovoru z rusko opazovalno skupino smo ob koncu pregleda letala pova-
bili nekaj visokih predstavnikov SV, SMS MO, MZZ in letalske policije na kratko
predstavitev opazovalne misije in letala, ki so si ga gostje ob razlagi ruskih in
naših spremljevalcev z zanimanjem ogledali.
Po končanem usklajevanju in naši odobritvi načrta misije se je ruska delega-
cija na podlagi vremenske napovedi odločila, da misijo izvede v četrtek, ki je
običajno rezervni dan, če vremenski pogoji, predvideni za sredo, niso dobri
za snemanje. Zato smo tretjega dne, to je v sredo, naše goste odpeljali na
ogled Postojnske jame in Pirana. Tak izlet je skladen s pogodbo, ki spodbuja
države članice k boljšemu medsebojnemu spoznavanju ljudi in predstavitvi
običajev ter znamenitosti države gostiteljice, saj se s tem povečuje tudi med-
sebojno zaupanje.
Opazovalni polet v četrtek je bil dolg 500 kilometrov in je potekal po vsej Slo-
veniji. Vremenski pogoji za snemanje so bili primerni, vse naprave na letalu
so dobro delovale, prav tako so bili naši spremljevalni skupini s tehničnimi
sredstvi omogočeni vsi pogoji za spremljanje natančnosti poleta. Delo opa-
zovalne in spremljevalne skupine smo dokumentirali z video posnetki. Istega
dne smo na slovesni večerji podpisali skupno poročilo o misiji in si izmenjali
protokolarna darila. Na večerji je bil tudi namestnik ruskega obrambnega
atašeja. Kasete s posnetimi filmi smo komisijsko zapečatili, ker smo se prej
dogovorili, da bo razvijanje potekalo v ruskem laboratoriju v letalski bazi
Kubinka pri Moskvi, in sicer ob navzočnosti našega strokovnjaka. Po pre-
verjanju pokritosti senzorjev in ponovnem pregledu ruske opreme je misija
Ruske federacije zapustila Slovenijo v petek, 15. aprila, dopoldne.
Procesiranja posnetih filmov v Rusiji se je udeležil predstavnik spremljevalne
ekipe Boris Kovič iz SCO, ki je na MO eden redkih strokovnjakov za to po-
dročje.
Po skupni oceni obeh skupin je misija potekala v prijateljskem vzdušju in
na visoki strokovni ravni, kot so nam zagotovili tudi vodje ruske skupine. Po
besedah vodje ruske opazovalne skupine polkovnika Vadima Čudinovskega
so se zavedali, da je to prva uradna tuja misija nad Slovenijo, zato so na naši
strani pričakovali manjše težave, vendar jih ni bilo. Opazili so le našo teh-
nično pomanjkljivo opremljenost, kar pa ni vplivalo na delo. Ruska stran je
zelo ugodno poročala o tej misiji tudi na nedavnem sestanku posvetovalne
komisije OS na sedežu OVSE na Dunaju.
Rado Senčur
Foto: VERC SV
Slovenia and International Treaty on Open Skies
In the previous issue of Slovenska vojska we published an article desc-
ribing the SAF preparations for the implementation of the International
Treaty on Open Skies, which was ratified by the Republic of Slovenia
at the end of May 2004. Among other things the Treaty allows for
unarmed observation flights over the entire territory of the signatories.
Within the framework of the preparations for active participation in this
agreement, Slovenia carried out a number of observation missions in
the past couple of years. The missions were carried out in cooperation
with other countries which had already signed the Treaty. The Russian
Federation had announced an observation mission with antonov AN
30 B aircraft in Slovenian air space, which took place in the middle of
April this year.
 Promoviranje vojaškega poklica
Februarja je Ministrstvo za obrambo v sodelo-
vanju s Studiom Marketing izvajalo promocijo
Slovenske vojske, s katero je želelo v njene
vrste pridobiti čim več mladih. Koliko je bila pro-
mocija odmevna v javnosti, bo kmalu pokazalo
zanimanje mladih za vojaški poklic. Žal je bil
pri promoviranju vojaškega poklica pozabljen
medijski prostor, ki ga ponuja kinooglaševanje.
Pregled letnega prometa oglaševanja v kinu od
leta 1999 nam pokaže, da je kino eden od naj-
bolj razvijajočih se množičnih občil v Sloveniji.
Točna profiliranost ciljne skupine po starostnih
skupinah daje oglaševalcem možnost, da na-
tančno definirajo ponudbo ob posameznem
filmu. Poleg tega kino ponuja različne možnosti
oglaševanja s kombinacijami, in sicer na platnu,
steklenih, stopniščnih, talnih in razstavnih po-
vršinah, embalaži za pokovko, plakatnih mestih
ter druge promocijske aktivnosti. Ne vem, zakaj
je bil ob tokratni promociji Slovenske vojske ta
medijski prostor popolnoma zanemarjen. Seveda
ne smemo podcenjevati pomena promocije na
televizijskih zaslonih. Kolikšen je bil učinek pro-
mocijske aktivnosti glede na vložena sredstva,
bo pokazala strokovna analiza. Žal v te aktivnosti
ni bil bolj vključen tudi TV-studio MO s svojimi
oddajami o Slovenski vojski. Nekatere njihove od-
daje so dovolj zanimive in poučne tudi za laično
javnost, kot na primer Orientacija, Da nam bo
lažje na pohodu, Ko nam preti nevarnost, Kako
preživeti pozimi (I. in II. del), Preživetje ob ognju
in Uporaba plezalne vrvi in Zaščita pred plazovi.
Presenetljivo je, da filmsko gradivo TV-studia
MO ni širši javnosti bolj celovito predstavljeno.
Promocija Slovenske vojske, ki smo jo
nedavno videli na televiziji, je s svojo
dinamiko pritegnila pozornost marsi-
katerega gledalca. Upam, da so tele-
vizijski spoti najbolj pritegnili pozornost
mladih gledalcev. Kakor koli že, uspeh
ali neuspeh promocije bo viden, ko
bomo lahko preštevali nove kandidate
v vrstah Slovenske vojske. Žal učinek
podobnih promocijskih akcij ponavadi
traja le kratek čas, zato bi bilo treba
razmisliti še o drugih možnostih pro-
moviranja Slovenske vojske. Med take
promocijske aktivnosti bi lahko mnogo
bolj vključili tudi filmsko gradivo TV-stu-
dia MO, ki pa je žal vedno prezrto.
Možnosti je mnogo, samo izkoristiti jih je treba.
Anketa je pokazala, da bi javne knjižnice v svojih
videotekah z veseljem imele gradivo z vsebino,
kot jo ponujajo omenjene oddaje, če bi jim bile na
primeren način ponujene. Knjižnice in videoteke
so ene od mnogih središč, kamor mladi pogosto
zahajajo. Da ne omenjam še drugih neizkorišče-
nih možnosti. Z izposojo videogradiva Ministrstva
za obrambo bi se mladi posredno lahko bolje
seznanili z delom, usposabljanjem in tudi s po-
dobo vojaka Slovenske vojske. Pomembno je,
da si mladi že zgodaj pridobijo dobro podobo o
Slovenski vojski kot eni od pomembnih institucij
slovenske države. Mislim, da je omenjeno pred-
stavitev mogoče izvesti brez večjih težav. Stalna
navzočnost »Slovenske vojske« z oddajami na
javnih mestih bi za Slovensko vojsko pomenila
večjo prepoznavnost v javnosti, hkrati pa bi sča-
P i s m a b ra l c e v
soma potrebovali manj promocijskih aktivnosti
za dosego želenega cilja.
Pri promociji Slovenske vojske oziroma vojaške-
ga poklica imajo bistven pomen tudi aktualne
informacije o pomembnih dosežkih pri njenem
delovanju na področju javnega življenja. Ne-
davno so pripadniki Slovenske vojske v okviru
mirovne misije Euforja v Bosni in Hercegovini z
izjemno humanitarno akcijo rešili življenje dve-
ma tamkajšnjima prebivalcema. Tega dogodka
slovenska javnost žal skoraj ni opazila, čeprav
bi dogodek lahko veliko bolj učinkovito izkoristili
v promocijske namene Slovenske vojske. Take za-
mujene priložnosti niso dobre za prepoznavnost
Slovenske vojske. Hitre in aktualne informacije
so za promocijo bistvene, zato bi se tega morali
bolj zavedati tudi nosilci promocijskih aktivnosti
Slovenske vojske. V nasprotnem primeru je za-
mujene priložnosti treba pozneje nadomestiti z
drugimi promocijskimi aktivnostmi, ki pa so žal
bistveno bolj obremenjujoče za državni prora-
čun.
Kot kažejo izkušnje, se Ministrstvo za obrambo
premalo zaveda potencialnih možnosti TV-studia
MO pri promoviranju Slovenske vojske ali pa ne
zna izkoristiti njegovih ustvarjalnih zmogljivosti.
Kakovostnega filmskega gradiva o Slovenski
vojski je v arhivu Ministrstva za obrambo dovolj,
samo poiskati je treba ustrezne poti do javnosti.
Poročnik Bojan Malovrh
S LO V E N S K A V O J S K A 3 5
 Foto: Bruno Toič
VABILO na prostovoljno služenje vojaškega roka

Ministrstvo za obrambo in Slovenska vojska vabita državljane

Republike Slovenije, ki bi želeli izkoristiti možnost prostovoljne-
ga služenja vojaškega roka, da se oglasijo v najbližjih izposta-
vah za obrambo in v njihovih pisarnah.
Napotitev na prostovoljno služenje vojaškega roka bo potekala
13. junija 2005, usposabljanje pa bo predvidoma trajalo do 12.
septembra 2005.
Informacije so na spletni strani www.slovenskavojska.si.