Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo RS

SLOVENSKA
VOJSKA
9. september 2005 Leto XIII/14

Učinkovito ukrepanje ob neurju

Pred sejmom Sodobna vojska
Objavljen razpis za kadrovske štipendije
 V Avstriji
o regionalnem sodelovanju

Foto: Dragan Tatic/HBT

Minister za obrambo Karl Erjavec se je
S p re m l j a m o

v soboto, 20. avgusta, vrnil z dvodnev-

nega delovnega obiska v avstrijskem
Bregenzu, kjer se je z obrambnima
ministroma Avstrije in Češke pogovarjal
o regionalnem sodelovanju.

Vse tri države so članice Evropske unije, sodelu-

jejo pa tudi v prizadevanjih za zagotovitev miru
in stabilnosti v svetu, še posebno na Zahodnem
Balkanu, poleg tega imajo v Bosni in Hercegovini,

Kontingent SV
v Heratu že na Kosovu in v Afganistanu svoje enote. Ministri ter je ministra Erjavca na srečanju med drugim

prevzel naloge Platter, Erjavec in Kuehl so poudarili, da njihove

Pripadniki četrtega kontingenta Slovenske
vojske v okviru mednarodnih sil Isaf že
opravljajo naloge v afganistanskem Heratu.
Triindvajset pripadnikov od 39, ki skupaj z
italijansko enoto skrbijo za varovanje baze
Arena Herat, je namreč zaradi okvare letala
na misijo prispelo šele v torek, 2. avgusta.
Pripadniki 20. MOTB na misiji opravljajo na-
loge na kontrolnih točkah in opazovalnicah,
patruljirajo, spremljajo vozila ter skrbijo za
zavarovanje letališča. V slovenskem kon-
države prevzemajo del odgovornosti za mir in
stabilnost tudi v drugih regijah v svetu. Vse tri
države podpirajo članstvo Hrvaške v EU. Ministri
so se zavzeli za okrepitev delovanja Pobude za
sodelovanje srednjeevropskih držav v podporo
miru (CENCOOP), poleg tega so razpravljali tudi
o aktualnih varnostnih razmerah v svetu.
Ministri so se pogovarjali še o dvostranskem so-
delovanju na vojaškem področju in ob tem izrazili
zadovoljstvo, da so stiki med državami dobri. Z Av-
strijo ima Slovenija odlične odnose. Minister Plat-
seznanil s prednostnimi nalogami Avstrije med
njenim predsedovanjem Evropski uniji prihodnje
leto, poudarek pa bo na obrambno-političnem po-
dročju. Minister Erjavec ima odprto vabilo za obisk
na Češkem, ki bi lahko potekal konec letošnjega
ali v začetku prihodnjega leta.
Prvi dan obiska se je minister Erjavec srečal z
deželnim glavarjem avstrijske zvezne dežele
Vorarlberg, v soboto pa je imel delovni zajtrk z av-
strijskim in češkim kolegom. Obrambna ministra
Nemčije in Slovaške, ki ju je avstrijski minister prav
tako povabil, se srečanja nista mogla udeležiti.

tingentu, ki mu poveljuje major Peter Palčič,
šest pripadnikov deluje v nacionalnem pod-
pornem elementu. Njihovi predhodniki iz 10.
MOTB so se z misije v Vojašnico Franca Roz-
mana Staneta vrnili v četrtek, 25. avgusta.
27 pripadnikov tretjega kontingenta SV, ki so
od 13. februarja delovali v okolici Kabula, je
v vojašnici pozdravil namestnik poveljnika
sil SV brigadir Alojz Šteiner in jim podelil
medalje v službi miru.
V četrtek, 18. avgusta, je v Afganistan odšla
nova skupina slovenskih gasilcev. Sedem
gasilcev na mirovni misiji Isafa opravlja
naloge požarnega varovanja letališča in
vzdrževalna dela, pomaga pri polnjenju
letal z gorivom ter pri šolanju afganistanskih
gasilcev.
Neformalno srečanje
načelnikov zavezništva
Načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič
se je 3. in 4. septembra na Nizozemskem
udeležil neformalnega letnega srečanja
načelnikov generalštabov in obrambnih
štabov držav članic zveze Nato.
Na njem so se pogovarjali predvsem o načrtova-
nju Natovih reakcijskih sil (NRF), preoblikovanju
zavezništva in sodelovanju članic v mirovni
operaciji Isafa v Afganistanu. Slovenska vojska
trenutno v NRF sodeluje z vodom. Tako bo tudi
v prihodnje, in sicer vsaj do polovice leta 2007.
Razpravljali so še o racionalizaciji števila zapo-
slenih v integriranih strukturah zavezništva ozi-
roma na Natovih poveljstvih, na katerih ima tudi
Slovenska vojska svoje predstavnike. Tretja tema
je bilo sodelovanje članic zavezništva v mirovni
operaciji Isafa v Afganistanu. Načelniki gene-
ralštabov so se pogovarjali o povečani varnosti
med septembrskimi parlamentarnimi volitvami in
o povečanju števila zavezniških vojakov v Afgani-
stanu. Slovenska vojska letos ne bo povečevala
števila sodelujočih na Isafovi misiji.

2 S LO V E N S K A V O J S K A
 Avgustovsko neurje v Sloveniji je bilo eno največjih v zadnjih

Foto: Bruno Toič

letih, saj je škodo povzročilo v kar sedemnajstih občinah.
Zato se je predvsem v Posavju, na celjskem in mariborskem
območju ter zaradi naraščanja reke Mure v Pomurju v od-
pravljanje posledic neurja tokrat vključilo kar 4800 gasilcev,
reševalcev, delavcev cestnih in komunalnih podjetij ter drugih
služb. Okrepljeno je bilo tudi delovanje regijskih centrov za
SPREMLJAMO 2
V Avstriji o regionalnem sodelovanju obveščanje in državnega logističnega centra v Rojah. Odziv
Neformalno srečanje načelnikov zavezništva
Na misiji Kforja več pripadnikov SV 7 reševalnih enot sistema za zaščito, reševanje in pomoč je bil

Vsebina
Minister Erjavec sprejel ameriškega senatorja Harkina hiter, organiziran in učinkovit, saj so razmere obvladali že na
SV na mednarodni vaji Cooperative Key 2005 8
Slovenski potapljači v Makedoniji ravni lokalnih skupnosti. Kljub temu se je, kot je nedavno po-
Ireni Avbelj tri zlate kolajne 9
udaril tudi direktor republiške uprave za zaščito in reševanje,
INTERVJU 4
ponovno pokazal pomen preventivnega delovanja. Največ
Sejem Sodobna vojska vse bolj komercialen
Štipendije deficitarnim poklicem 32 škode je namreč nastalo zaradi brezbrižnega odnosa ljudi
ZAŠČITA IN REŠEVANJE 10 do urejanja vodotokov, gradenj na poplavnih območjih in
Hitro in učinkovito ukrepanje sistema zaščite in reševanja
slabega vzdrževanja nasipov. Čeprav škoda še ni v celoti
IZ VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA 14 ocenjena, je vlada na predlog URSZR občinam že odobrila
V transportni četi nova vozila
Slovenski vojaki v Centralnih Alpah 16 80 milijonov tolarjev pomoči. Ko bosta škodo prijavili tudi naj-

IZ TUJINE 22 bolj prizadeti občini Krško in Sevnica, bi Slovenija za dodaten

Nato okrepil sile pred volitvami v Afganistanu denar mogoče lahko zaprosila tudi Evropsko unijo.
Rusija in Kitajska na prvi skupni vojaški vaji
V ZDA zapirajo vojaške baze 23 Na pomen sodelovanja bodo tokrat opozorili tudi na sejmu
TUJE OBOROŽENE SILE 24 Sodobna vojska, ki bo od 22. do 25. septembra v Gornji
Delna profesionalizacija ruskih oboroženih sil (1. del) Radgoni potekal pod geslom Arzenal sodelovanja. Na njem
STROKOVNE TEME 26 se bosta namreč letos predstavila tudi Center za krizno
Uporaba in zloraba vojaškega drila
upravljanje in Gasilska zveza Slovenije. Slovenska vojska bo
HUMANITARNA POMOČ 29
na sejmu sodelovala v podobnem obsegu kot prejšnja leta,
V CU doslej darovalo kri skoraj tisoč pripadnikov
dinamične prikaze uporabe sredstev na zunanjem poligonu
ŠPORT V VOJSKI 30
21. maraton Celje–Logarska dolina pa si bodo obiskovalci prireditve tokrat lahko ogledali s tri-
Vojakinja Nuša Rajher svetovna prvakinja 31 bune. Čeprav bo sejem Sodobna vojska postal bienalen, za
NAŠE KORENINE 33 Slovensko vojsko ostaja pomembna priložnost za celovito
Vojni muzej v Idriji zanimiv za obiskovalce
predstavitev enot, delovanja in opreme javnosti. Z odločitvijo
OBRAZI 34
organizatorjev sejma, da bo vstop na prireditev ostal brez-
Mladostniška želja o vojaški poroki se mu je uresničila
plačen, ima Slovenska vojska v Gornji Radgoni še naprej
RAZVEDRILO 35
možnost za predstavitev vojaškega poklica mladim.
OBJAVE Meta Grmek

Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 23. septembra 2005. Nenaročenega gradiva ne vračamo.

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo

Naslov uredništva: Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana, telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70, elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si,
http://www.mors.si. Številko uredila: Meta Grmek, novinarja: Marko Pišlar, Valerija Šket Jarm, fotograf: Bruno Toič, lektorica: Barbara Nežič, prevodi: Mateja
Perpar, tajnica uredništva: Milena Topolovec, priprava in tisk: Schwarz, d. o. o., naklada: 10.500 izvodov.
Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena številka.
Novinarski prispevki, objavljeni v reviji, niso uradno stališče Ministrstva za obrambo.

S LO V E N S K A V O J S K A 3
 Sejem Sodobna vojska
vse bolj komercialen
Prejšnja sejma sta organizirala Po- na področjih raziskav, razvoja, zapo-
murski sejem in MO. Letos je orga- Sejma Sodobna vojska leta 2003 in 2004 sta pokazala, da slovanja in tako dalje. Pri opremi, pri
nizacijo prevzel Pomurski sejem. Kaj je prireditev koristna tako za Slovensko vojsko kot za domače kateri slovenska obrambna industrija
to pomeni? izdelovalce vojaške opreme. Tako eni kot drugi želijo javnosti ne more zadovoljiti potreb Slovenske
Na Sekciji obrambne industrije smo prikazati svoje dosežke, hkrati pa se med seboj obveščati o raz- vojske, se bo vključevala v protidoba-
Inter vju

predlagali, da bi sejem Sodobna vojnih potrebah in dosežkih. Obstoj in razvoj slovenske obram- ve, za kar obstaja zakonska podlaga.
vojska po vzoru sejma Eurosatory bne industrije sta odvisna predvsem od uspešnega sodelovanja Sejem si v prihodnje predstavljam kot
postal bienalen. Tako se bomo v pri- s Slovensko vojsko. Prav tako pomembno je, da se slovenska priložnost za Slovensko vojsko, ki bo
hodnje udeleževali sejmov enkrat na obrambna industrija mednarodno poslovno povezuje, za kar poleg že omenjenega lahko prireditev
leto, letos na sejmu Sodobna vojska ponuja priložnost na primer Sloveniji najbližji mednarodni sejem izkoristila tudi za promocijo vojaških
v Gornji Radgoni, drugo leto na sejmu Eurosatory v Parizu, je pred tokrat že tretjim mednarodnim sej- poklicev, hkrati pa ponuja možnosti
Eurosatory v Parizu. Tako bomo zado- mom znanja, tehnike in sredstev za obrambo Sodobna vojska, ki za slovensko obrambno in drugo
voljili potrebe slovenske obrambne bo od 22. do 25. septembra v Gornji Radgoni, dejal predsednik industrijo. Sejem je odlična priložnost
industrije po seznanjanju Slovenske programskega sveta sejma dr. Milan Švajger iz Sekcije obram- za medsebojno obveščanje izdelo-
vojske in javnosti o razvojnih novostih bne industrije pri GZS. valcev in podizvajalcev v Sloveniji,
kot tudi potrebe po mednarodnem njihovo povezovanje in regijsko so-
delovanju ob zadovoljivi racionalizaciji stroškov. Programski svet letošnjega delovanje čez državne meje. Sejem potrebujemo vsi.
sejma Sodobna vojska se je s predlogom strinjal. Prav tako se je strinjal, Kolikšen razstavni prostor bo namenjen SV kot največjemu razstavljavcu?
da Slovenska vojska na sejmu v Gornji Radgoni sodeluje kot vsak drug raz- Slovenska vojska se bo letos na sejmu predstavila v podobnem obsegu kot
stavljavec, upoštevajoč njeno posebnost, saj je Pomurski sejem sposoben prejšnja leta. Predstavitev Slovenske vojske bo statična in dinamična. Prika-
prevzeti organizacijo in promocijo sejma. Stroški udeležbe Slovenske vojske zati želi čim več nove opreme, ki jo je pridobila v zadnjem času, sodelovanje
bodo letos nižji za strošek sejemske promocije, vsi udeleženci pa bodo pla- s sosednjimi vojskami in v mednarodnih operacijah, vojaško topografijo, vo-
čali najem sejemskih prostorov in opreme po ceniku Pomurskega sejma, kar jaške šole in usposabljanje v tujini. Novost bo tudi predstavitev vzdrževanja
je v primerjavi s sejmom Eurosatory nekajkrat manj. sredstev v Slovenski vojski. Poudarek na predstavitvi bo na osebni opremi in
Sejem Sodobna vojska se od takšnih v svetu razlikuje. Kaj pomeni za Slo- RKB-opremi, novih kolesnih oklepnih vozilih ter protioklepnih in transportnih
venijo in regijo? sredstvih. Tudi letos bodo v SV pripravili dinamičen prikaz uporabe sredstev
Slovenija je majhna država in temu primerna je velikost njene vojske. Hkrati na zunanjem poligonu s tribuno za lažje spremljanje demonstracij. Te so bile
v Slovenski vojski poteka intenzivno opremljanje za potrebe domačih in med- vedno dobro obiskane, vendar tribune doslej ni bilo. Statične predstavitve
narodnih obveznosti, za kar bo v naslednjih letih potrebovala veliko bodo v hali A Pomurskega sejma in na delu nepokritih površin,
denarja. Prav je, da damo Slovenski vojski priložnost, da svojim dinamične predstavitve pa na sejemskem poligonu.
državljanom pokaže razvojne dosežke in ljudje vidijo, za kaj je Katere tuje oborožene sile se bodo predstavile?
bil denar porabljen. To je tudi priložnost za slovensko obram- Vse tuje oborožene sile, ki so se predstavile lani, se bodo
bno industrijo. Slovenija je članica Nata, zato mora Slovenska tudi letos, poleg njih pa tudi nekatere druge. Udeležba raz-
vojska upoštevati njegove standarde in programske usmeritve stavljavcev iz sosednjih in drugih držav bo glede na prijave
ter prevzeti svoj del obveznosti glede razvoja in opremljanja. letos večja. Pomurski sejem jim bo v okviru svojih zmožnosti
V teh okvirih mora iskati svoje priložnosti slovenska omogočil, da uresničijo svoje želje. Zanimanje tujih
obrambna industrija. Obenem moramo vedeti, izdelovalcev vojaške opreme za udeležbo na
da Nato kot krovna organizacija kupuje zelo sejmu Sodobna vojska je precejšnje, ker je
malo vojaške opreme. To je predvsem obvez- Slovenska vojska velik uvoznik opreme, ki
nost držav članic oziroma nacionalnih vojsk. se v Sloveniji ne izdeluje.
Vse obrambne industrije držav članic iščejo Lani je bilo geslo sejma Močnejši za mir,
svoj prostor pod Natom predvsem v okviru saj so tuje oborožene sile predstavljale
svoje vojske, med njimi tudi slovenska. Na- mednarodno sodelovanje in mirovne
cionalni interesi držav članic so, da imajo operacije. Kakšno bo letos?
čim bolj razvito in konkurenčno obram-
bno industrijo in da čim več denarja za Nadaljevanje
nakup vojaške opreme porabijo v svoji na strani 6.
državi. Tako z denarjem, namenjenim
za obrambo, dosežejo večkratne učinke

4 S LO V E N S K A V O J S K A Foto: Marko Pišlar

Inter vju
Letos bo geslo sejma Arzenal sodelovanja. Letošnji sejem bo namreč raz-
širjen s predstavitvijo Centra za krizno upravljanje in Gasilske zveze Slove-
nije. To je ob zadnjih poplavah v Sloveniji, pri čemer so gasilci imeli zelo
pomembno vlogo, vsekakor primerno. Tuje oborožene sile in mednarodno
sodelovanje SV bodo letos predstavljeni v večjem obsegu. Naravne nesreče
in širitev terorizma zahtevajo geslo Arzenal sodelovanja.
Že lani so sejem kot priložnost za svojo predstavitev izkoristila številna
domača in tuja podjetja. Je bila mogoče narejena kakšna analiza o izpol-
njenosti njihovih pričakovanj?
Tuja podjetja, kot sem že omenil, se zelo zanimajo za sodelovanje na tem
sejmu. Letos prihajajo celo iz Švice. Največkrat jih na sejmu predstavljajo
njihovi zastopniki v Sloveniji. Letos bodo posebej vabljeni trgovci s koncesijo
za promet z vojaškimi sredstvi. Sodelovanje na sejmu Sodobna vojska je dol-
goročen projekt in kratkoročnih učinkov pri takšnem sejmu ni smiselno meri-
ti. Podjetja morajo biti navzoča, da se predstavijo, ko pa se pojavi priložnost,
so njihove možnosti toliko večje.
Kako ocenjujete pomen takšnega sejma za domačo obrambno industrijo?
Z najvišjo mogočo oceno. Kot sem že povedal, mora vsako resno podjetje v
Sloveniji ali drugod, ki dolgoročno načrtuje proizvodnjo vojaške opreme, sode-
lovati z domačo vojsko in združljivimi podjetji. Za slovensko obrambno industri-
jo je to edini domači sejem, zato ga morajo podjetja čim bolje izkoristiti.
Kakšen je torej odziv domačih podjetij letos?
Pomurski sejem je k sodelovanju povabil več kot 500 podjetij iz Slovenije in
tujine, od katerih jih je 80 že potrdilo udeležbo. Letos bo zanimiva in aktualna
predstavitev kolesnih oklepnih vozil. Slovenska obrambna industrija je prav
pri kolesnih oklepnih vozilih naredila v zadnjih desetih letih velik razvojno-
proizvodni napredek, kar nas uvršča med pomembne izdelovalce takšne
opreme v Evropi. Poleg lahkih kolesnih oklepnih vozil valuk 6 x 6 v več raz-
ličicah bodo obiskovalci lahko videli večjo različico, in sicer kolesno oklepno
vozilo krpan 8 x 8.
Koliko pozornosti boste namenili strokovnim temam?
Prireditev bomo tudi letos popestrili s predavanji in okroglimi mizami. Tako
bo Sekcija obrambne industrije pri GZS organizirala okroglo mizo z naslovom
Priložnosti slovenskega gospodarstva po vključitvi Slovenije v mednarodne
6 S LO V E N S K A V O J S K A
Foto: Arhiv revije SV
obrambne organizacije. Sodelovalo bo več priznanih strokovnjakov iz Slove-
nije in tujine. Njen namen bo obveščati, usmerjati in pomagati slovenskemu
gospodarstvu izkoristiti nove priložnosti. Tu ne gre le za vojaško opremo in
tudi ne zgolj za programe Nata. Okolje je širše in ponuja različne priložnosti,
ki se jih moramo naučiti izkoristiti.
Kakšen bo letos obsejemski program?
Vsekakor zanimiv in podoben kot prejšnja leta. Tudi letos bo organizirana
degustacija vojaške hrane.
Prejšnja sejma si je ogledalo po 30.000 obiskovalcev. Kakšen obisk pri-
čakujete letos?
Koliko bo obiskovalcev, težko napovedujem, saj bo to ob odločitvi, da bo
vstop na sejem brezplačen, odvisno tudi od vremena. Menim, da bo imelo
v prihodnje na obisk sejma pozitiven vpliv dejstvo, da bo prireditev bienalna.
Letos bo promocija sejma v organizaciji Pomurskega sejma. Prizadevamo
si, da bi bile tako kot prejšnji dve leti vstopnice in malice brezplačne. MG
Modern Military Fair Becoming Increasingly Commercial
Fairs Modern Military 2003 and 2004 have proved that this event is
useful not only for the SAF but also for Slovenian manufacturers of
military equipment. They all wish to demonstrate their achievements to
the broader public and share information about the needs and results
of successful development. The existence and development of Slove-
nian defence industry depend heavily on successful cooperation with
the Slovenian Armed Forces. Yet it is equally important for Slovenian
defence industry to establish international business contacts. “One
of the excellent opportunities for such contacts, mainly because of its
proximity to Slovenia, is the international Eurosatory Fair in Paris,” said
Chairman of the Military Fair Programme Council, Milan Švajger, Ph.D.,
from Slovenian Chamber of Industry and Commerce defence industry
section before the opening of the third international Modern Military fair
of military knowledge, equipment and systems, which will be taking
place from 22nd to 25th September in Gornja Radgona.
 Na misiji Kforja več pripadnikov SV Minister Erjavec sprejel
Vlada RS je na seji v četrtek, 1. septembra, sprejela sklep o ameriškega senatorja Harkina
dodatnem vključevanju enot SV v mednarodne sile Kfor na

Foto: Vekoslav Rajh

Kosovu. Tako naj bi Slovenska vojska predvidoma oktobra
na misijo poslala do deset pripadnikov z možnostjo rotacije.
Novembra naj bi na Kosovo odšla tudi motorizirani vod in nacio-
nalni podporni element z možnostjo rotacije. Vlada je za izvedbo
postopkov pooblastila MO.

S p re m l j a m o
Ministrstvo za obrambo bo moralo prihodnje leto izvesti tudi postopke
za napotitev transportne čete brez rotacije, sanitetne enote role 1 z
možnostjo rotacije julija 2006 in drugega motoriziranega voda SV
od novembra 2006 do aprila 2007. V nacionalni podporni element bo
SV leta 2006 dodatno napotila do dvanajst pripadnikov. Vlada se je
na seji seznanila z informacijo glede nameravanega podpisa note o
pristopu k memorandumu o soglasju med albansko vlado in vrhovnim
poveljstvom zavezniških sil za Evropo glede določb o podpori države
gostiteljice za vajo Skupno delovanje 2005.

Prejšnji in novi madžarski

obrambni ataše na MO
Minister za obrambo Karl Erjavec je v sredo, 31. avgusta, na poslovilno-
predstavitvenem obisku sprejel dosedanjega madžarskega rezidenč-
nega obrambnega atašeja v Sloveniji polkovnika Tiborja Gulyása in
njegovega naslednika polkovnika Sandorja Juhasza. Minister je po-
udaril tradicionalno dobro sodelovanje med državama na obrambnem
področju na dvo- in večstranski ravni ter kot primer navedel sodelovanje
v večnacionalnih kopenskih silah. Polkovniku Gulyásu se je zahvalil za
dobro sodelovanje in dejal, da je dobro in intenzivno sodelovanje na
vseh ravneh tudi rezultat njegovih prizadevanj. Polkovniku Juhaszu je
zaželel dobrodošlico in izrazil prepričanje, da se bo dobro sodelovanje
nadaljevalo. Načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič je doseda-
njemu obrambnemu atašeju Madžarske polkovniku Gulyásu podelil
zlato medaljo za sodelovanje in prijateljstvo. Ob vročitvi priznanja je
generalmajor Lipič poudaril, da je med opravljanjem funkcije v Sloveniji
opazno prispeval k izboljšanju dvostranskega sodelovanja med vojska-
ma Slovenije in Madžarske.
Foto: Simon Korez
Minister za obrambo Karl Erjavec je v torek, 30. avgusta, sprejel ame-
riškega demokratskega senatorja slovenskega rodu iz zvezne države
Iowa Toma Harkina. Minister je izrazil zadovoljstvo glede odličnega
sodelovanja med Slovenijo in ZDA na obrambnem področju, predvsem
pri izobraževanju in usposabljanju. Senatorju Harkinu se je posebej
zahvalil za njegov prispevek in prizadevanja pri vključevanju Slovenije
v Nato. Opozoril je na ameriško in senatorjevo vlogo pri financiranju
Mednarodne ustanove – fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam.
Minister je senatorju tudi predstavil pomembnejše dejavnosti in pred-
nostne naloge ministrstva, predvsem operacije v podporo miru.
Prvi dnevi zaščite in reševanja
Uprava RS za zaščito in reševanje ter mestna občina Maribor

bosta od 13. do 15. oktobra v Mariboru organizirali 1. dneve

zaščite in reševanja.
Z njimi želita pri ljudeh krepiti zavest, da ob večjih naravnih ali drugih ne-
srečah ne bodo ostali prepuščeni sami sebi, temveč jim bodo v vsakem
primeru pomagale organizacije, enote in službe, ki delujejo v sistemu
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami tako na lokalni, regijski
kot državni ravni. Pomembno sporočilo obiskovalcem bo tudi, da lahko
sami veliko pripomorejo k svoji varnosti ter varnosti svojega imetja in
okolja, v katerem živijo. Zaradi geografskega položaja lahko Slovenijo
prizadenejo velike naravne nesreče, saj je ogroženost območja, kjer
živimo, velika, zato si mora vsak posameznik prizadevati za varnost
pred naravnimi in drugimi nesrečami. To je tudi naloga vsakega orga-
niziranega okolja in države, zato ima varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami v sistemu nacionalne varnosti pomembno mesto.

S LO V E N S K A V O J S K A 7
 SV na mednarodni vaji
Cooperative Key 2005
Foto: Nato
S p re m l j a m o
Pripadniki SV so se od 24. avgusta do 5. septembra v Plovdivu v
Bolgariji udeležili mednarodne vaje letalskih sil Cooperative Key.
To je največja letošnja mednarodna vaja letalskih sil v Evropi in ena od
vaj oboroženih sil držav zveze Nato in Partnerstva za mir, ki se je je Slo-
venija prvič udeležila kot polnopravna članica Nata. Na vaji je sodelo-
valo 21 pripadnikov SV s štirimi letali PC-9M in helikopterjem AS 532 AL
cougar, ki so bili vključeni v zračno podporo akcijam bojnega iskanja in
reševanja, operacije medicinske pomoči in transporta ter štabno delo v
poveljstvu vaje. Glavni cilj vaje je bil doseči čim večjo stopnjo povezljivo-
sti pri postopkih v zračnem prostoru med operacijami v podporo miru in
zmanjšati razlike v operativnih metodah med državami.
V CU začeli
poklicna usposabljanja
V Centru za usposabljanje SV so se v ponedeljek, 5 septembra, začela
usposabljanja po petih specialističnih programih. V vipavski vojašnici
se kandidati usposabljajo za vojaško evidenčno dolžnost vojak strelec,
v pivški pa za vojaško evidenčno dolžnost radiorelejec in radijec. Pro-
metniki se usposabljajo v Slovenski Bistrici, v Vojašnici Franca Rozma-
na - Staneta v Ljubljani pa potekata specialistični usposabljanji za kan-
didate za vojaško evidenčno dolžnost bolničar in vojaško evidenčno
dolžnost mehanik za kolesnike.
Kabinet načelnika GŠSV
z novim vodjem
Vodenje kabineta načelnika Generalštaba SV je 1. septembra prevzel
polkovnik Marjan Balant, ki je pred tem vodil obveščevalno-varnostni
sektor na Generalštabu SV. Dosedanji načelnik kabineta polkovnik
mag. Tomaž Kladnik je prevzel vodenje Vojaškega muzeja SV v Šent-
vidu, saj se je dosedanji načelnik polkovnik Karlo Nanut upokojil.
8 S LO V E N S K A V O J S K A
V centru na Igu obisk s Švedske
Prejšnji teden je bila na štiridnevnem obisku v Izobraževalnem centru
za zaščito in reševanje na Igu osemčlanska delegacija izobraževal-
nega centra švedske agencije reševalnih služb iz Skövdeja. Delegaciji
obeh centrov, ki že nekaj let zelo dobro sodelujeta, sta izmenjali mnenja
o izobraževalnih programih in izkušnje o usposabljanju pripadnikov sil
za zaščito in reševanje. Gostje iz Švedske so si ogledali še vadbene
poligone na Igu, švedski inštruktorji pa so slovenskim prikazali nekatere
novosti, ki jih uporabljajo pri tako imenovanem vročem treningu. Poleg
tega so gostje iz Švedske obiskali še Regijski center za obveščanje
Kranj in tamkajšnjo poklicno gasilsko enoto. BK
Slovenski potapljači v Makedoniji
Ministrstvo za notranje zadeve Republike Makedonije je prek
veleposlaništva RS v Skopju zaprosilo Slovenijo za nujno pomoč
pri iskanju voznika, ki je z osebnim vozilom padel v jezero Kali-
manci v bližini mesta Kočani, jugovzhodno od makedonskega
glavnega mesta. Po sklepu vlade RS je v soboto, 20. avgusta,
v Makedonijo odpotovala enota za tehnično potapljanje, ki je
del državne enote za hitre reševalne intervencije Civilne zaščite.
Logistično podporo je reševalni ekipi zagotavljala Uprava RS za
zaščito in reševanje.
Naloga enote za tehnično potapljanje, ki je opremljena in usposobljena
za izvajanje potopov v težjih razmerah in globinah več kot 40 metrov, je
bilo iskanje utopljenca, ki je z vozilom zapeljal v akumulacijsko jezero.
To je po uradnih podatkih globoko do 65 metrov. V nedeljo, 21. avgusta,
sta potapljača kljub slabi vidljivosti na globini 22 metrov hitro našla
vozilo in pozneje še na globini 32 metrov truplo. Akcija je pokazala, da
sta organiziranost in pripravljenost enote za hitre reševalne intervencije
ustrezni. Izkušnje, ki so jih člani enote pridobili pri pripravi in izvedbi
omenjene akcije, bodo pripomogle k nadaljnjemu razvoju enote, ki je
bila ustanovljena za izvajanje reševalnih aktivnosti ob večjih naravnih
in drugih nesrečah v Sloveniji ter tujini. Domen Torkar
Priprave na potop v jezero Kalimanci
 Na MO javna dražba nepremičnin
MO bo v četrtek, 22. septembra, pripravilo 28. javno dražbo nepre-
mičnin. Na njej bodo prodajali objekte poveljstva v nekdanji vojašnici v
Ribnici, prostore vojaške menze v nekdanji vojašnici v Ribnici, nekdanjo
stražnico v Pordašincih, nekdanjo stražnico v Gorenji vasi skupaj s
stavbnim zemljiščem, zazidano stavbno zemljišče v Radovljici in kom-
pleks nekdanje vojašnice v Kozini. Podrobne informacije so objavljene
na spletni strani MO www.mors.si.
Nemčija vnovič prispevala
za razminiranje
Namestnica nemškega veleposlanika v Sloveniji Anke Holstein in direktor
Mednarodne ustanove - fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min
sta v petek, 2. septembra, podpisala sporazum o donaciji. Tako je Nemči-
ja za razminiranje v Srbiji in Črni gori namenila 450.000 evrov, ki jih bodo
porabili za razminiranje mejnega območja med Hrvaško in Srbijo na srb-
Foto: Arhiv revije Slovenska vojska
ski strani, gozdnih in kmetijskih zemljišč v občini Šid ter zemljišča v vasi
Jamena. To je že četrta donacija Nemčije ITF letos oziroma sedemnajsta
doslej, saj je ta država ITF prispevala že več kot devet milijonov evrov.
SV pomaga obolelim
za rakom na grlu
Od 2. do 6. septembra je sedemnajst kondicijsko najbolj pripravljenih
članov Društva laringektomiranih Slovenije, ki združuje obolele za ra-
kom na grlu, ob strokovni pomoči pripadnikov SV v Vadbenem centru
SV na Pokljuki izvajala dejavnosti po programu za ohranjanje zdravja.
Dnevne aktivnosti so obsegale predvsem planinske pohode v visoko-
gorje, meritve gibalnih in funkcionalnih sposobnosti, strokovna preda-
vanja, delavnice in družabna srečanja. Program za ohranjanje zdravja,
ki ga v sodelovanju s SV uspešno izvajajo že od leta 2003 in v katerega
se vsako leto vključi več udeležencev, naj bi bolnikom pomagal pri od-
pravljanju posledic zdravljenja bolezni in pripomogel k hitrejši rehabili-
taciji ter izboljšanju njihove telesne pripravljenosti. V začetku oktobra
bodo pripravili še aktivnosti z zaključnim testiranjem. SR
Dan odprtih vrat
murskosoboške vojašnice
V petek, 2. septembra, je med 9. in 14. uro v murskosoboški vojašnici
potekal dan odprtih vrat, ki so ga pripravili pripadniki Slovenske vojske
iz Vojašnice Murska Sobota. Obiskovalcem so pokazali vojaško opre-
mo in oborožitev ter predstavili helikopter bell, gorniško opremo in
opremo vojaške policije, poleg tega pa tudi vojaški poklic in zaposlitev
v Slovenski vojski. Obiskovalci so lahko streljali na simulatorjih s puško,
pištolo in protioklepnimi raketami. Opremo so razstavljali tudi člani
Gasilskega društva Murska Sobota.
Ireni Avbelj tri zlate kolajne
Slovenska padalska reprezentanca je na evropskem prvenstvu v
klasičnih disciplinah, ki je od 19. avgusta do 4. septembra pote-
kalo v Prostejovu na Češkem, osvojila tri prva, četrto, dve peti
in šesto mesto. Odlične uvrstitve, ki so jih dosegli naši padalci
na tretjem evropskem prvenstvu v klasičnih disciplinah, znova
potrjujejo, da je Slovenija v tem športu v svetovnem vrhu.
Najboljša slovenska predstavnica je bila po pričakovanjih Irena Avbelj,
S p re m l j a m o
ki je v dveh disciplinah premagala vso konkurenco, za kar je dobila zlati
odličji za zmagi v skokih na cilj in v figurativnih skokih ter zlato lovoriko
v kombinaciji obeh disciplin. Klubska kolegica Maja Sajovic je svojo na-
logo opravila po pričakovanjih, vendar tokrat ni imela športne sreče. Tudi
moški del padalske reprezentance je dosegel dobre rezultate. Po petih
serijah bi lahko slovenski tekmovalci dosegli stopničke, vendar so bili tek-
meci v zadnjih serijah bolj zbrani, tretje mesto pa so naši padalci Roman
Karun, Uroš Ban, Senad Salkič, Domen Vodišek in Borut Erjavec zgrešili
le za centimeter. Slovenske padalce čaka čez tri tedne še zadnje dejanje
letošnje poletne sezone, finale evropskega pokala v skokih na cilj v Švici.
Slovesno v Vipavi
V vipavskem Centru za usposabljanje je v petek, 9. septembra, uspo-
sabljanje s slovesno podelitvijo potrdil končala nova generacija vojakov
prostovoljcev. Peta generacija vojakov na prostovoljnem služenju
vojaškega roka je usposabljanje začela 13. junija v postojnski in mur-
skosoboški vojašnici. Po uspešno opravljenem prostovoljnem služenju
vojaškega roka in ob izpolnjevanju drugih pogojev imajo vojaki prednost
pri zaposlitvi v Slovenski vojski oziroma pri sklenitvi pogodbe o opravlja-
nju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske. Prav tako v petek,
9. septembra, so v centru slovesno prisegli kandidati za poklicne vojake
Slovenske vojske, ki se usposabljajo po temeljnem vojaškostrokovnem
programu. V treh mesecih se bodo usposobili in izurili za preživetje na
bojišču in za samostojno opravljanje bojnih nalog v različnih razmerah.
S LO V E N S K A V O J S K A 9

Z a š č i t a i n re š e v a n j e
Hitro in učinkovito ukrepanje
sistema zaščite in reševanja
Voda znova pustošila po nekaterih delih države
Bila je sobota, kot jih je bilo letos že veli-
ko. Po radiu so opozarjali na gnečo na
cestah, saj so se številni turisti vračali
domov, drugi pa so hiteli na morje, da
bi morda ujeli še kaj poletnega sonca.
Vremenska napoved je bila običajna,
nobenih opozoril, da se približuje sodni
dan, vsaj za nekatera območja v Slove-
niji. Za poročila o vodnih ujmah v drugih
evropskih, predvsem alpskih državah,
Romuniji, Bolgariji in še kje, se nismo
preveč zmenili. Počasi se je bližal večer
in z njim je bil sodni dan vse bližji.
Prišli so mrak, večer in nato noč. Rahel dež se je
spremenil v nevihto in ta v zelo hudo neurje, ki se
je razbesnelo nad ljudmi, ki si tega niso zaslužili.
Obilne padavine so v loku padale od avstrijske
meje v občini Selnica ob Dravi, do Ruš in Lovrenca
na Pohorju čez celjsko območje, Zasavje, Dolenj-
sko do hrvaške meje v občini Brežice, v Posavju.
Idilični potočki
so postali uničujoči hudourniki
Na prizadetih območjih je v osmih urah padlo od
60 do 100 litrov vode na kvadratni meter in zaradi
10 S LO V E N S K A V O J S K A
V noči z 20. na 21. avgust
so se idilični potočki
spremenili v hudournike,
ki so uničevali vse, kar je
bilo na njihovi poti.
tolikšnih padavin so neobičajno hitro narasli hu- dovali gasilske enote in pripadniki CZ ter drugi re-
dourniški vodotoki. Po ozkih dolinah, kjer tečejo ševalci. V Krškem je občinski štab za CZ že nekaj
idilični potočki, je navadno prostor še za cesto po 2. uri delal z vso močjo. Alarmirali so vse sile,
in na eni strani za stanovanjske hiše in na drugi ustanove in podjetja, ki so del sistema za zaščito,
strani morda še za kakšno njivo ali gospodarsko
poslopje. Potočki, ki desetletja niso delali škode, Razdejanje, ki ga je podivjana voda pustila skoraj v središču
so se spremenili v divjo vodno silo, ki je rušila in
odnašala vse, kar ji je prišlo na pot. Narasle vode
so uničevale infrastrukturo, poplavljale in zalivale
objekte ter prometnice. Zaradi obilice dežja in
vode, ki se je to poletje, ko ni zelo vroče, nabrala
na pobočjih bregov in hribčkov, se je utrgalo veli-
ko manjših in večjih plazov, usadov ipd.
Najbolj je vodna ujma prizadela Posavje (ob-
čini Krško in Sevnica), celjsko območje (občine
Laško, Žalec ter Prebold) in območje Maribora
(občine Selnica ob Dravi, Ruše in Lovrenc na
Pohorju).
Samo v Krškem tisoč klicev
Poleg prizadetih prebivalcev so prvi občutili, da
nekaj ni v redu, dežurni delavci v regijskih centrih
za obveščanje oziroma na številki 112 v Krškem,
Celju in Mariboru. Nenadoma se je število telefon-
skih klicev zelo povečalo. Glede na izkušnje, ki jih
imajo, so operativci takoj presodili, da gre za res.
Aktivirali so občinske štabe za Civilno zaščito,
tako da so na prizadetih območjih takoj posre-
 reševanje in pomoč, naj gredo pomagati tja, kjer
je najbolj nujno. Ljudem ni bilo treba dvakrat reči.
Tudi vodje izpostav Uprave Republike Slovenije
za zaščito in reševanje so o dogodkih na svojih
območjih obvestili generalnega direktorja upra-
ve Bojana Žmavca, hkrati pa so okrepili ekipe
v centrih za obveščanje. Kmalu je bilo na delo-
vnih mestih v regijskih centrih za obveščanje v
Krškem, Celju in Mariboru po pet operativnih de-
lavcev. O stiski številnih prebivalcev na prizadetih
območjih priča podatek, da je samo Regijski
center za obveščanje Krško tisto noč klicalo več
kot tisoč ljudi.
Generalni direktor URSZR Bojan Žmavc, ki je tudi
namestnik poveljnika Civilne zaščite Republike
Slovenije, je sprejel še sklep o povečani stopnji
pripravljenosti nekaterih delavcev uprave. To so
bili predvsem delavci, ki bi lahko na prizadetih ob-
močjih strokovno pomagali, in tisti, ki bi poskrbeli,
da bi lahko iz državnih rezerv poslali prebivalcem
pomoč. Na zaprosilo občine Krško so tja poslali
več deset potopnih vodnih črpalk in v Celje več sto
vreč za pesek za utrjevanje nasipov na vodotokih.
Podivjala je tudi reka Mura
Alarmantne novice so začele prihajal tudi iz Po-
murja, kjer je reka Mura grozila, da bo prebila na-
sipe in poplavila obsežna območja v Prekmurju.
Za zelo, lahko rečemo tudi, neobičajno visok
vodostaj Mure pa niso bile krive le padavine v
Sloveniji, temveč predvsem v sosednji Avstriji. O
veliki grožnji Mure priča podatek, da je bil njen
pretok kar 1377 m3/s. URSZR je na zahtevo svoje
Krškega. To je bila pred katastrofo cesta do naselja Gora.
Ko je ujma še divjala, so bili reševalci že na terenu. Pomagali so tudi družini Turk, ki ji je plaz
skoraj zasul hišo. S hitro akcijo so reševalci plazini naredili prosto pot na travnik.
izpostave takoj poslala 6000 vreč za pesek in
ustrezne naprave za njihovo polnjenje, s čimer so
lahko številni gasilci in drugi pripadniki sistema
zaščite, reševanja in pomoči ter prostovoljci utrje-
vali že stare in dotrajane ter nevzdrževane nasipe.
Pozneje je URSZR poslala v Pomurje še dodatnih
20.000 vreč.
V prizadetih občinah so se začele tiskovne konfe-
rence, na katerih so župani ali poveljniki občinskih
štabov CZ predstavili trenutni položaj. Padavine
so med tem počasi oslabele in končno je nehalo
deževati. Prebivalci na prizadetih območjih so si
lahko končno ogledali, kaj je povzročila povodenj.
Mnogi med njimi so bili še bolj obupani, kot so bili
na začetku katastrofe, imeli pa so malo upanja,
saj v nesreči niso bili sami.
Na terenu so še vedno delale ekipe gasilcev in
drugih reševalcev ter služb. V občini Sevnica jih je
bilo na terenu kar 160. V krški občini so gasilce,
ki so reševali od zgodnjih jutranjih ur, zamenjali
gasilci iz drugih društev z območij, ki jih niso pri-
zadeli nočni nalivi. V občini Laško so bili gasilci
oziroma njihova osebna oprema premočena, kar
jih je oviralo pri delu. Zato so si suho osebno opre-
mo sposodili v društvih, ki niso reševala, tako da
so se gasilci preoblekli in nadaljevali delo.
Ogled najbolj prizadetih območij
Medtem so bili o povodnji obveščeni kabinet pred-
sednika vlade, minister za obrambo Karl Erjavec,
minister za okolje in prostor Janez Podobnik ter
drugi pristojni organi.
Uprava RS za zaščito in reševanje je skupaj s
svojimi izpostavami pozorno spremljala razvoj
Z a š č i t a i n re š e v a n j e
položaja na prizadetih območjih. Približno ob 14.
uri je odšla na prizadeta območja ekipa uprave,
da na kraju preveri položaj. Po poročilih, ki so jih
iz občin prek izpostav URSZR in regijskih centrov
za obveščanje dobivali s terena, so presodili,
da sta najbolj prizadeti občini Krško in Sevnica.
Zato je bila odločitev za obisk v Posavju samo-
umevna.
Na sedež občine Krško je generalni direktor
URSZR Bojan Žmavc s sodelavci prišel ravno v
trenutku, ko je župan Franc Bogovič končeval že
drugo tiskovno konferenco.
Po tiskovni konferenci je krški župan na kratko
seznanil ekipo URSZR s potekom dogodkov, od
trenutka, ko je začel delovati občinski štab za CZ,
do druge tiskovne konference. Predvsem je po-
udaril, da so vsi deli sistema zaščite, reševanja in
pomoči oziroma njihovi pripadniki, ne glede na to,
kateri organizaciji so pripadali, svoje delo opravili
več kot dobro.
Vodja Izpostave URSZR Krško Zdenka Močnik je
generalnega direktorja seznanila z dejavnostmi
svojih delavcev, ki so bili na delovnih mestih.
Grozljivi prizori
Seveda je bilo vsem jasno, da lahko že kratek
ogled prizadetega območja pove veliko več kot
na tisoče besed, zato je župan Bogovič pred-
lagal, da si ekipa URSZR ogleda dve lokaciji. Prvi
cilj je bila cesta, ki se začenja le nekaj korakov od
občinske zgradbe in vodi do naselja Gora.
Pogled na cesto je bil grozljiv. Hudourniška voda
je uničila približno 800 metrov ceste. Če človek
sam ne vidi, zelo težko verjame, da je kaj takšne-
S LO V E N S K A V O J S K A 11
 ga sploh mogoče. Kjer je bila še pred nekaj urami
asfaltirana cesta, je bila zdaj gmota asfalta,
peska, kamenja in zemlje, po kateri je bilo težko
Z a š č i t a i n re š e v a n j e
hoditi, kaj šele da bi se po njej vozil s kolesom ali
avtomobilom.
Sledil je ogled dela poškodovane ceste, ki vodi na
hrib Sremič. Hudourniška voda je odnesla del ce-
stišča in ker je bil na drugi strani ceste velik ribnik,
je obstajala nevarnost, da bo razlita voda prebila
nasip in odnesla preostali del cestišča. Cesta je
bila zaprta za ves promet. Na Sremiču je obilno
deževje sprožilo več plazov, ki so zasuli tudi
cesto, vendar so bile reševalne ekipe že na delu
in so odstranjevale nasuti material. Grozljivo je
bilo gledati, kako so nekateri vinogradi s pobočja
hriba zdrseli v grapo.
Plaz, ki je zdrsel z bližnjega hribčka, je ogrožal
hišo družine Košenina, ki so jo morali pozneje
evakuirati, saj je bivanje v novi hiši postalo prene-
varno, ker se plaz še vedno premika.
Občina Sevnica je najbolj prizadeta
Tudi na cesti od Krškega do Sevnice je bilo polno
ostankov nočnega neurja. Na nekaterih krajih je
še vedno tekla hudourniška voda, ponekod so
ob cesti ležali kupi kamenja, ki se je prikotalilo
iz gozda.
V vasi Lukovec je predstavnike URSZR pozdravil
sevniški župan Kristijan Janc, jih na kratko sezna-
nil s trenutnim stanjem in odpeljal na ogled priza-
detega območja. Poudaril je predvsem, da so se
tudi v občini Sevnica deli sistema zaščite, reševa-
nja in pomoči izkazali s svojim delom in prav zato
bo škoda precej manjša, kot bi bila sicer.
Poveljnik CZ RS Miran Bogataj in generalni direktor URSZR Bojan Žmavc sta si v spremstvu vodje
Izpostave URSZR Celje Darka Buta in predstavnikov občine Žalec ogledala hmeljišče, na katerem
se je porušila tako imenovana žičnica z rastlinami. To se je zgodilo zato, ker je bila zemlja tako
razmočena, da so sidra popustila in je žičnica padla.
12 S LO V E N S K A V O J S K A
Kljub izjemno visoki Muri so nasipi zaradi prizadevnosti več sto reševalcev vzdržali.
Po besedah župana Janca je pri njih povodenj
popolnoma uničila približno 20 kilometrov cest,
devet mostov je neuporabnih, poleg številnih ze-
meljskih plazov, ki so v preteklosti že povzročali
škodo, so se pojavili novi. V naselju Orehovo je
hudournik nanesel veliko zemlje in peska na
železniško progo. Zaradi nanesenega materiala
in poplav je bila zaprta cesta Boštanj–Sevni-
ca–Krško, ki so jo popoldne usposobili in očistili,
in Jelovec–Trebnje. V Sevnici in ob cesti Sevni-
ca–Planina so Sevnična in drugi potoki poplavili
številne kleti stanovanjskih objektov, plazovi pa
so ogrožali stanovanjske in druge objekte. Cesta
med Sevnico in Planino v celjski regiji je bila še
zvečer zaradi plazu neprevozna. Na območjih
Dolnjega in Gornjega Brezovega, Čanja, Blance,
Pokleka, Loga, Boštanja, Ledine, Lončarjevega
Dola, Žurkovega Dola, Loke pri Zidanem Mostu,
Brega in Rogačic so bile ceste zaradi zemeljskih
nanosov neprevozne in zaprte, ogroženih in po-
plavljenih pa je bilo več stanovanjskih hiš. Zaradi
nanosov blata in vode je bil zjutraj popolnoma
ustavljen železniški promet na odseku Zidani
Most–Dobova. Ob 15. uri so sprostili promet po
enem tiru. Ob 21.56 so prebivalci v krajih Blance
in Metni Vrh ostali brez električne energije. Zvečer
je bila za promet zaradi blata in vode še vedno
zaprta cesta od Mokronoga proti Boštanju. Ko se
je približno ob 22. uri direktor Žmavc s sodelavci
po tej prometnici vračal v Ljubljano, je bila cesta
že prevozna.
V Lončarjevem Dolu je hudourniška voda odnes-
la most in prebivalce neke hiše odrezala od sveta.
Domači gasilci so zadevo zelo hitro, vsaj zasilno,
rešili. V bližini gasilskega doma so namreč imeli
postavljena mlaja, ki so ju podrli, ju nažagali na
pravo dolžino in v nekaj urah je bil zasilni most
pripravljen.
V Sevnici se je generalni direktor URSZR Bojan
Žmavc udeležil kratkega sestanka, ki ga je imel
župan Kristijan Janc s predstavniki prizadetih
krajevnih skupnosti. Ugotovili so, da je sistem za-
ščite, reševanja in pomoči popolnoma upravičil
vlogo, ki jo ima. Bojan Žmavc se jim je zahvalil za
učinkovito delo in pomoč na terenu.
Država se je aktivno vključila
v urejanje razmer
V ponedeljek, 22. avgusta, je Uprava RS za za-
ščito in reševanje že začela postopek za začetek
ocenjevanja neposredne škode na prizadetih
območjih in pripravila predlog za odobritev 80
milijonov tolarjev za nujne stroške intervencij ob
poplavah in drugih posledicah neurij 21. avgusta
letos. Vlada RS je v četrtek, 25. avgusta, spre-
jela predlog, ki ga je predlagalo Ministrstvo za
obrambo. Tako bosta občini Krško in Sevnica kot
 Foto: Črt Kanoni
najbolj prizadeti dobili po 20 milijonov tolarjev,
preostanek denarja pa bodo razdelili drugim pri-
zadetim občinam.

Z a š č i t a i n re š e v a n j e
Na Ministrstvu za obrambo so pripravili tudi ob-
širno informacijo o posledicah in ukrepanju ob
tem neurju in jo poslali vladi.
V ponedeljek sta krško in sevniško občino obis-
kala tudi minister za obrambo Karl Erjavec ter mi-
nister za okolje in prostor Janez Podobnik, ki ju je
spremljal generalni direktor URSZR Bojan Žmavc.
Ministra sta si ogledala prizadeta območja krške
in sevniške občine, da sta lahko v četrtek o po-
ložaju na prizadetem območju poročala na seji
vlade. Na tiskovni konferenci je minister Erjavec
dejal, da vsa škoda še ni ocenjena, zanesljivo pa
bo večja od 0,3 promila načrtovanih prihodkov
državnega proračuna.
Zaradi drugih obveznosti se je minister za
obrambo Karl Erjavec vrnil v Ljubljano, minister
Podobnik pa je v spremstvu Bojana Žmavca
nadaljeval ogled prizadetih območij v občinah
Laško in Žalec.
V ponedeljek in torek so si prizadeta območja Prizadeto območje sta si ogledala tudi minister za obrambo Karl Erjavec (desno) ter minister za
ogledali tudi člani komisije za plazove pri Minis- okolje in prostor Janez Podobnik (levo), ki ju je spremljal generalni direktor URSZR Bojan Žmavc.
Slika je nastala pred občinsko stavbo v Krškem.
trstvu za okolje in prostor ter prizadetim sveto-
vali, kako sanirati območja, kjer se zemljina še
vedno premika. in pomoči? Poudariti je treba, da so v prizadetih štev z 98 gasilci in pristojne komunalne službe.
občinah intervencije potekale skladno z načeli V sedmih prizadetih občinah zahodnoštajerske
Na prizadetih območjih stroke, pravočasno, organizirano in učinkovito. regije so aktivirali 39 gasilskih društev s 584 pri-
tudi poveljnik CZ RS Posebej razveseljivo je, da so bili tudi prebivalci padniki, 28 članov občinskih in regijskega štaba
V sredo, 24. avgusta, je prizadeta območja na prizadetih območij zadovoljni s hitro in učinkovito CZ ter 57 delovnih strojev. V Zasavju je bilo aktivi-
mariborskem in celjskem območju obiskal po- pomočjo. ranih 15 gasilskih društev s 100 pripadniki in tri
veljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Miran Po ocenah URSZR je bilo na območju, ki ga je komunalna podjetja ter pet članov štabov CZ, v
Bogataj. Prej si je ogledal Pomurje, kjer je gladina prizadelo neurje s poplavo, zagotovljeno dovolj dolenjski regiji oziroma prizadeti občini Škocjan
Mure upadla, zato se je reka že umaknila v svojo reševalnih enot. Tudi vse druge redne službe v so bila aktivirana tri gasilska društva s 25 gasilci,
strugo. V spremstvu direktorja Bojana Žmavca in občinah so se takoj odzvale in so svoje delo pri šest pripadnikov oziroma članov štabov CZ in
vodje Izpostave URSZR Murska Sobota Martina odpravljanju posledic opravile hitro in strokovno. delovna stroja.
Smodiša si je ogledal najbolj kritične točke na- Nepošteno bi bilo, če ne bi omenili, kdo in kje je V vseh desetih ogroženih občinah vzdolž Mure so
sipov v Hotizi, Petišovcih in Kotu. sodeloval pri pomoči prizadetim. V treh prizadetih bili aktivirani poveljniki in štabi Civilne zaščite, na
Poveljnik Bogataj se je ustavil tudi v občini občinah v Posavju so aktivirali 35 gasilskih enot terenu je bilo več kot 1000 prostovoljnih gasilcev,
Selnica ob Dravi, kjer sta ga tamkajšnji župan s 318 pripadniki in vsa razpoložljiva sredstva ko- komunalne in javne službe. Mura je poplavila pri-
Vladimir Sabolek in vodja Izpostave URSZR munalnih podjetij prizadetih občin ter 35 pripad- bližno 30 objektov. Pri protipoplavnih ukrepih so
Maribor Ivana Grilanc seznanila s položajem v nikov CZ. V vzhodnoštajerski regiji oziroma treh pomagali tudi številni občani.
tej lokalni skupnosti. Nato sta Miran Bogataj in prizadetih občinah so aktivirali šest gasilskih dru- Bojan Kuntarič
Bojan Žmavc odšla še v občino Žalec, kjer sta si Foto: URSZR
ogledala del prizadetega območja, vodja Izposta-
ve URSZR Celje Darko But in poveljnik občinskega Fast and Efficient Action of Disaster Protection and Relief System
štaba CZ Dušan Pungartnik pa sta ju seznanila Severe storms with heavy rainfall, which took place in the second half of August in some regions
s trenutnim položajem na celjskem območju in v of Slovenia, caused great material damage, amounting to billions of tolars. The most badly dama-
občini Žalec. ged were the areas of Krško, Sevnica, Celje and Maribor, where numerous landslides and floods
Na prizadetih območjih se razmere iz dneva v dan stopped the traffic, some of the roads had to be closed completely and many houses were flooded.
urejajo in položaj se normalizira. Kljub nekaterim The government allocated 80 million tolars to be paid to the affected municipalities. In all the mu-
plazovom, ki so še dejavni, večjih težav ni. nicipalities stricken by natural disasters, the interventions were carried out in accordance with the
crisis management principles, in good time and in a well-organised and efficient manner. People
Sistem zaščite, reševanja in the weather-stricken areas expressed their satisaction with the fast and efficient help, which is
in pomoči je znova deloval dobro undoubtedly the best expression of thanks to their professional helpers.
Kaj lahko rečemo o sistemu zaščite, reševanja

S LO V E N S K A V O J S K A 13
Iz vojaškega življenja
V transportni četi nova vozila
Aprila so v 670. poveljniško-logističnem
bataljonu (670. POVLOGB) v Slovenski
Bistrici začeli oblikovati transportno četo,
ki je skoraj v celoti kadrovsko popolnje-
na. V enoti zdaj izvajajo osnovna in
specialistična usposabljanja svojih pri-
padnikov ter sprejemajo in prevzemajo
prvih 26 vozil MB actros 4146, ki so opre-
mljena s samonakladalnim sistemom
palift T20, nato pa bodo postopno dobili
še preostalih 14 vozil. Kot je povedal
poveljnik 670. POVLOGB podpolkovnik
Franc Koračin, bodo do konca leta, ko
naj bi enota dosegla polno operativno
sposobnost, izvedli še enotovno uspo-
sabljanje, taktično vajo in zaključno pre-
verjanje pripravljenosti enote.
Vozilo je primerno za prevoz tovora na
utrjenem vozišču
Transportna četa je sestavljena iz poveljstva čete,
poveljniško-logističnega voda in dveh vodov za
transport. Jedro enote sta transportna voda z 80
vozniki in 40 vozili. Vsi vozniki morajo imeti vozni-
ški izpit kategorije C, VED 12707 voznik vozil kate-
gorije C in licenco za prevoz nevarnih snovi, poleg
tega morajo biti usposobljeni za vožnjo z vozilom
14 S LO V E N S K A V O J S K A
MB actros 4146 ter za delo s samonakladalnim
sistemom palift T20. V enoti trenutno prevzemajo
nova transportna vozila MB actros 4146, ki so
opremljena z najsodobnejšim nadzornim siste-
mom tipa telligent. Vozilo tehta 18 ton in ga po-
ganja motor s 460 konjskimi močmi. Ima štiri osi,
zadnji dve sta pogonski, vsaka od njiju ima trinajst
ton nosilnosti, sprednji dve pa sta krmilni in imata
vsaka po devet ton nosilnosti. V vozilu je 300-litrski
rezervoar za gorivo, s katerim je mogoče prevoziti
do 600 kilometrov. V vozilo je vgrajen tudi samo-
nakladalni sistem palift T20 za nakladanje različ-
nih vrst zabojnikov, na vozilu pa je tudi nakladalna
ploščad, ki jo s pomočjo vitla lahko uporabljajo za
nakladanje, razkladanje in prevoz pokvarjenih ali
poškodovanih vozil. »Vozilo lahko prepelje tovor do
največje dovoljene skupne višine štiri metre in naj-
večje dovoljene teže do 18 ton, tako da je mogoče
z njim prepeljati tudi lahki oklepni kolesnik valuk,«
je pojasnil poveljnik transportne čete nadporočnik
Andrej Skodič. Vozilo je glede na tehnične lastnosti
primerno za prevoz tovora na utrjenem vozišču do
zaledja, ne pa za vožnjo v terenskih razmerah in za
oskrbo enot na bojišču. Kabina vozila je prilagoje-
na vožnji na daljše razdalje, zato je dobro opremlje-
na z vso opremo in elektroniko, ki podpirata delo
voznika med vožnjo ter mu zagotavlja optimalne
pogoje za vožnjo in upravljanje vozila. »Del opre-
me, ki ni serijska, je bilo treba dodatno vgraditi, kot
na primer radijski sprejemnik, ki je pomemben za
spremljanje aktualnih informacij o razmerah na
cestah in o stanju v prometu, kar lahko posredno
vpliva tudi na varnost vožnje,« je povedal poveljnik
transportne čete nadporočnik Andrej Skodič.
Z Avtošolo SV do novih voznikov
Pri kadrovskem popolnjevanju poteka trenutno
največ aktivnosti na področju usposabljanja pri-
padnikov transportne čete, in sicer pri pridobivanju
vozniškega izpita kategorije C v Avtošoli SV, ki ima
svoj sedež v Vojašnici Slovenska Bistrica, in v Avto-
šoli Ježica. Kandidati, ki nimajo vozniškega izpita
kategorije C, morajo najprej končati teoretično in
praktično usposabljanje v Avtošoli SV, nato pa
pred izpitno komisijo uspešno opraviti še teoretični
in praktični preizkus znanja. Ko kandidati dobijo
vozniški izpit kategorije C, se napotijo v učno skupi-
no promet, ki deluje pod vodstvom CU v Vojašnici
Slovenska Bistrica, v kateri pridobijo VED 12707
voznik vozil kategorije C. V pettedenskem speci-
alističnem programu največ pozornosti namenijo
poznavanju civilnih in vojaških cestnoprometnih
predpisov, načelom varne vožnje, praktični vožnji z
vojaškimi vozili v različnih terenskih in vremenskih
razmerah, taktiki premikov vojaških vozil, osnovam
vzdrževanja motornih vozil ter pravilni uporabi
vseh sistemov vozila med vožnjo. Vsak kandidat
mora za pridobitev VED 12707 voznik vozil kate-
gorije C opraviti 15 ur praktične vožnje, za prido-
bitev licence za vožnjo določenega tipa vojaškega

Iz vojaškega življenja
motornega vozila pa deset ur vožnje.

Dopolnilna usposabljanja za delo z

vozilom in sistemi
Transportna četa se popolnjuje tudi s pripadniki, ki
že imajo izpit kategorije C in ki so že pridobili VED
12707 voznik vozil kategorije C, vendar se morajo
ti dodatno usposobiti za vožnjo z vozilom MB ac-
tros 4146 in za delo s samonakladalnim sistemom
palift T20. Med njimi je tudi vojak Gregor Žaberl, ki
je že opravil specialistično usposabljanje za voz-
nika vojaških vozil že med služenjem vojaškega
roka v SV, nato pa se je pred enim letom zaposlil
kot poklicni vojak v SV. Zaradi dela s samonakla-
dalnim sistemom palift T20 in vitlom BWT 10000
se je udeležil enodnevnega tečaja v podjetju Bijol v
Vuzenici. »Usposabljanje za delo s tem sistemom
je bilo razdeljeno v tri sklope, najprej teoretični in
praktični del, nato pa smo morali opraviti še preiz-
kus znanja,« je pojasnil vojak Žaberl. Usposablja-
nje za pridobitev licence za vožnjo vozila MB actros
4146 poteka v podjetju AC Intercar v Ljubljani, ki je
po pogodbi v začetni fazi zadolžen za usposab-
ljanje voznikov. »Na dvodnevnem usposabljanju
smo najprej spoznali posamezne sklope vozila,
potem pa smo nadaljevali s praktično vožnjo,« je
Podpolkovnik Nadporočnik
Franc Koračin Andrej Skodič
povedal poveljnik oddelka višji vodnik Drago Mat-
jašec. Zdaj imajo v transportni četi 65 pripadnikov
z vozniškim izpitom kategorije C, 36 pripadnikov z
VED-om 12707 voznik vozil kategorije C. Licenco
za delo s samonakladalnim sistemom palift T20 je
pridobilo 35 pripadnikov, za vožnjo z vozilom MB
actros 4146 pa so usposobili štiri inštruktorje in 12
voznikov. »Ti inštruktorji bodo, ko bodo vozila pre-
šla v operativno uporabo, samostojno usposabljali
kandidate v vožnji na tem vozilu,« je pojasnil nad-
poročnik Skodič.
Vozilo upravlja dvočlanska posadka
Vozilo MB actros 4146 upravlja dvočlanska po-
sadka, pri čemer je eden voznik, drugi pa sovoznik.
Višji vodnik Vojak
Drago Matjašec Gregor Žaberl
Pri natovarjanju in raztovarjanju tovora sodelujeta
oba. Prvi v kabini upravlja vozilo, drugi pa prek
kabelskega komandnega pulta s pomočjo samo-
nakladalnega sistema vodi natovarjanje oziroma
raztovarjanje in spremlja, ali je nalega na vozilo
točna ali ne. »Izurjena posadka bi potrebovala
za natovarjanje oziroma raztovarjanje zabojnika
v terenskih razmerah približno 15 minut, pri po-
kvarjenem ali poškodovanem vozilu, ki ga je treba
na nakladalno ploščad povleči z vitlom, pa še do-
datnih pet minut,« je povedal višji vodnik Matjašec.
Voznika morata biti usposobljena tudi za manjša
popravila na vozilu, kot je zamenjava pnevmatik
ali žarnic v žarometih, s čimer se vozniki srečajo
že med specialističnim usposabljanjem. »Vsak
voznik mora, preden gre na pot, opraviti pregled
pred uporabo, ki obsega kontrolo svetlobnih teles,
preverjanje tlaka in obrabljenosti pnevmatik ter čiš-
čenje steklenih površin in ogledal. Poskrbeti mora
tudi za to, da je tovor pravilno in varno naložen, da
med prevozom ne bi prišlo do poškodb,« je dodal
nadporočnik Skodič. Vzdrževanje vozil transport-
nega voda na višji stopnji bo zagotavljal poveljni-
ško-logistični vod, za katerega sta predvideni tudi
premična delavnica in avtocisterna za gorivo.
Marko Pišlar
Foto: Bruno Toič

V Vojašnici Slovenska Bistrica

dan odprtih vrat
Včeraj je 670. POVLOGB praznoval dan eno-
te, zato so v Vojašnici Slovenska Bistrica
prvič pripravili dan odprtih vrat, na katerem
so enote SV prikazale svojo opremo in obo-
In April, the 670th SAF Command-Logistics Battalion (670th POVLOGB) in Slovenska Bistrica be- rožitev, obiskovalci pa so se lahko preizkusili
gan to form a transport company, the manning of which is now almost complete. At the moment, tudi v streljanju na trenažerjih za urjenje na
the unit is carrying out the basic and specialist trainings of its servicemembers and taking over the pehotni in protiletalski oborožitvi, se vozili z
first 26 Mercedez-Benz Actros 4146 vehicles, equipped with self-loading system Palifit T20. In due vojaškimi vozili in spoznavali vojaški poklic.
course they will receive the remaining 14 vehicles. According to the words of the 670th POVLOGB V okviru prireditve so pripravili tudi športne
Commander, Lieutenant - Colonel Fran Koračin, by the end of this year, when the unit is expected to igre in tekmovanje v kuhanju vojaškega
reach full operational preparedness, they are going to carry out the unit training, a tactical exercise golaža, dan enote pa so končali z osrednjo
and a final evaluation of the preparedness of the unit. slovesnostjo ter koncertom Orkestra SV.

S LO V E N S K A V O J S K A 1 5
Iz vojaškega življenja
Slovenski vojaki v Centralnih Alpah
Za nami so že nekajmesečne priprave
v Sloveniji za prvo vojaško alpinistično
odpravo Slovenske vojske. Pozimi smo
plezali v slapovih, bili smo na Triglavu,
opravili smo dvodnevno prečenje Jelo-
vice na smučeh do Bohinjske Bistrice
in smučali s turnimi smučmi na širšem
območju Komne. Vse skupaj smo pope-
strili z bivaki na prostem in v snegu. Ob
koncu zime smo bili v Martuljkovi skupi-
ni. Zaradi slabih razmer smo nekajkrat
plezali v Ospu in izboljševali plezalske
sposobnosti v skali ter nadaljevali v viso-
kih stenah, predvsem v Triglavski severni
steni. Skupne intenzivne priprave za julij
smo načrtovali v Chamonixu v Franciji.
Gore okrog najvišjega vrha Centralnih Alp smo
izbrali predvsem zato, da si naberemo dodatne
izkušnje v zahtevnejših gorah, kot so slovenske.
To je svet ledenikov, navpičnih granitnih sten, večje
nadmorske višine ter dolgotrajnih in zapletenih do-
stopov ter sestopov.
Najbolj dolgočasen del poti v Centralne Alpe je vož-
nja po Padski nižini, oživeli pa smo šele, ko smo
zavili v dolino Aoste. Sredi soparnega dopoldneva
smo se pripeljali iz predora pod Mont Blancom, ki
je po nekaj letih spet odprt. Vrhovi so se že ovijali v
sumljive meglice, prve znanilce neviht.
Gorska šola francoske vojske je na čudoviti lokaciji
na obrobju Chamonixa, od koder je čudovit pogled
na Mont Blanc, potem pa levo na Tacul, Midi in Plan
16 S LO V E N S K A V O J S K A
vse do Druja na levi. Okrog 11. ure smo sedeli pred
šolo in opazovali strele, ki so bile iz varnega naslo-
njača čudovite, za morebitnega zapoznelega obis-
kovalca gora na grebenih pa zagotovo grozljivo
doživetje.
Po uvodnih razgovorih z vodstvom šole smo šli
popoldne med posameznimi plohami na vodniški
urad preverit vremensko napoved. Pravzaprav ni
kazalo slabo. Nasprotno. Pred nami je bil teden dni
lepega vremena. Tako smo zvečer pripravili opre-
mo in zjutraj smo se že peljali z zobato železnico
na Montenverse. Od tam smo se več kot deset
minut spuščali po železnih lestvah do ledenika Mer
du Glace, ki se vsako leto manjša. Pot smo nada-
ljevali po ledeniku navzgor, pri čemer smo se izogi-
bali večjim razpokam in nato zavili desno proti koči
Enverse. Po dobrih dveh urah smo prišli do koče na
skalni polici pod strmimi granitnimi stenami.
Popoldne nas je večina izkoristila za vplezavanje
v granitu v stenah pod kočo, Silvo in Mark pa sta
do večera splezala zahtevno 500 metrov visoko
smer z oceno VIII (7a). Naslednji dan smo vsi
plezali v visokih stenah nad kočo smeri od V do
VIII+ oziroma težavnostne stopnje 7a+. Skupaj s
Silvom in Klemnom sem plezal v trojni navezi in
imel priložnost opazovati mojstrovine Silva, ki je
samozavestno premagoval navpične plošče in
poči z oceno VII.
Marko je ta dan v navezi z Matejem in Janezom R.
splezal smer z oceno VIII+ (7a+), Rajko in Janez
L. smer z oceno VI, Sebastijan in Jure pa V. težav-
nostne stopnje.
Za dostop do naše smeri smo morali že takoj
uporabiti dereze in cepin, da smo čez strm ledenik
prišli do vstopa. Zahtevni raztežaji so si sledili eden
za drugim. Menjavale so se plošče, poči in zajede.
Bil je čudovit, jasen in topel dan. Plezanje v kratkih
rokavih na višini vrha Triglava je bil pravi užitek.
Moram priznati, da sem imel na začetku precej
težav, ko sem se pod kakšno navpično počjo pre-
stopal brez prave zamisli, kako bi se lotil navzven
odprte in zaobljene poči. Potem je vedno nekako
šlo, z gvozdenjem rok in nog ali natančnim sto-
panjem na majhne kristale. Plezanje po granitu
je precej drugačno kot po apnencu v slovenskih
gorah. Granitna skala je trdna, kar je seveda
glavna kvaliteta, je pa v Sloveniji več previdnega
plezanja in preizkušanja oprimkov ter stopov v
krušljivem svetu.
Strinjam se z našim vrhunskim alpinistom, gorskim
vodnikom in profesorjem športne vzgoje Andrejem
Štremfljem, ki pravi, da je alpinizem oziroma pleza-
nje eden najbolj vsestranskih športov. S plezanjem
razvijaš vrsto sposobnosti, in sicer tako fizičnih kot
tudi psihičnih. Razmere v stenah oziroma gorah
se nikdar ne ponavljajo v popolnoma enaki obliki.
Spreminjajo se razmere, teren in osebna priprav-
ljenost. Poleg tega se v gorah pogosto srečujemo
z nevarnostmi, pri katerih je treba vedno znova
ocenjevati, do kje je še sprejemljiva meja tveganja
in kako se rešiti iz nevarnih položajev.
Sestop je v popularnih smereh, kjer so sidrišča
opremljena s svedrovci, razmeroma preprost s
spustom po vrvi čez smer. Pri tem sta pomembna
izurjenost naveze in natančno delo z vrvjo, ki se
ne sme zapletati. Vsekakor je najslabše, če se vrv
Nadaljevanje na strani 21.
Nadaljevanje s strani 16.

zatakne, ko jo skušaš povleči za seboj. Potem te čaka

neprijetno, včasih že kar težavno plezanje navzgor, da

Iz vojaškega življenja
sprostiš vrv.
Iz strmih sten smo popoldne prišli v turistični vrvež na
zgornji postaji zobate železnice, kjer smo potrpežljivo ča-
kali v dolgi vrsti, da se odpeljemo z vlakom v Chamonix.
Vremenska napoved za četrtek je bila še vedno odlična,
zato smo se zjutraj s prvo gondolo odpeljali na Aiguille
du Midi, navpičen skalni stolp na 3842 metrih. Na jutra-
nji gondoli so bile zbrane alpinistične naveze in gorski
vodniki z gosti. V nekaj minutah smo prišli v popolnoma
drug svet. V snežnem predoru smo si natikali plezalno
opremo, dereze in drugo opremo. Iz temačnega predora
smo stopili v mrzlo sončno jutro na oster izpostavljen
snežni greben. Nenavezani smo hiteli navzdol do sedla,
kjer smo se odpravili vsak v svojo smer. Klemen, Jure,
Sebastijan in jaz smo zavili levo na grebensko prečenje
do Aiguille du Plan. Do prve škrbine smo šli nenavezani,
potem pa smo varovali posamezne odseke na severni
strani grebena, kjer se ponekod pojavlja trd led. Imel sem
pohodni cepin, ki sem ga kljub njegovi dolžini neverjetno
dobro uporabil tudi v najtršem črnem ledu. Paziti sem
moral, da nisem udarjal premočno, ker sem imel potem
težave pri izdiranju okla. Vse do skalnega predela smo
kljub višini napredovali zelo hitro. Na spustih z vrvjo
smo izgubili precej časa, da smo se razvrstili na ozkem
grebenu.
Levo globoko pod nami je bil z jutranjim soncem obsijan
Chamonix, desno pa je bil čudovit pogled na ledenike in
najvišje vrhove Evrope. Po spustih so nas čakali še strma
snežna vesina in dva raztežaja plezanja na skalno iglo
vrha Aiguille du Plan. V zmešnjavi vrvi, navez in pogo-
vorov v različnih jezikih se nismo zamujali z razgledi,
temveč smo takoj zasedli sidrišče za spust z vrvjo. Kljub
temu se nismo izognili čakanju na spust čez 70 metrov V gorah nad Chamonixem v Franciji so
strmo skalno stopnjo, po kateri smo prišli na greben. med 18. in 22. julijem plezali podpol-
Vmesno čakanje sem izkoristil za pogovor z udeleženci kovnik Klemen Medja iz 132. GORB,
šolanja za vojaške gorske vodnike nemške vojaške gor- poročnik Miha Kuhar iz PDRIU, vojaški
ske šole iz Mittenvalda. Med njimi so tudi drugi udeležen- uslužbenci Silvo Karo in Marko Prezelj
ci, kot so britanski marinci in podobni. Njihovo šolanje iz ŠPE, Jure Noč iz VZE, Janez Levec iz
traja osem mesecev in poteka v Nemčiji, Italiji ter Franciji. LOGB, štabni vodnik Rajko Lotrič iz GORŠ,
Z vidika vojaških operacij je to koristno urjenje ne le za- vojaka Janez Razpotnik iz 18. BRKBO in
radi praktične uporabnosti gorniškega znanja. Nevarne Matej Bizjak iz 16. BNZP ter poddesetnik
in tvegane razmere v gorah zahtevajo hitre in pravilne Sebastjan Šilar iz 132. GORB.
odločitve, pri katerih včasih ni popravnega izpita.
Zgodaj popoldne smo se spet zbrali na Midiju, razen
Silva in Marka, ki sta se že vrnila v dolino, potem ko sta Slovenian Servicemembers in the Central Alps
splezala zahtevno smer v Lachenallu težavnosti VIII- For several months, a group of SAF servicemembers has been preparing for the first
(6c+). Rajko, Janeza in Matej so v Trianglu splezali lepo military alpine climbing expedition of the Slovenian Armed Forces. During the winter
smer s stopnjo IV-V. they practised climbing waterfalls, they climbed Triglav, carried out a two-day crossing
Zadnji dan skupnega usposabljanja smo urejali formal- of Jelovica on skis to Bohinjska Bistrica and skied on touring skis in the broader area of
nosti in plezali v plezališču v dolini, razen Janeza in Raj- Komna. Their exercises were variegated by sleeping in the open and bivouacing in the
ka, ki sta opravila hiter vzpon na Mont Blanc du Tacul na snow. At the end of the winter they were in the Martuljek group. Because of bad weather
4248 metrov. Zadovoljni z intenzivnimi pripravami smo conditions they carried out their climbing in Osp a couple of times to improve their rock-
nekoliko laže prenašali več kot dvanajst ur dolgo vožnjo climbing skills, followed by some high mountain climbing, mainly in the north face of Tri-
v turističnem vrvežu severne Italije. glav. Their joint intense preparations for July were carried out in Chamonix, France.
Miha Kuhar

S LO V E N S K A V O J S K A 21

Iz tujine
Foto: Nato
Nato okrepil sile
pred volitvami v Afganistanu
Nato je v sredo, 31. avgusta, le nekaj dni po začetku predvolilne
kampanje v Afganistan namestil dodatnih 2000 vojakov, ki
bodo zadolženi za preprečevanje in ukrepanje ob morebitnih
incidentih.
Na volitvah 18. septembra bo za 249 sedežev v spodnjem domu
afganistanskega parlamenta in 420 predstavnikov svetov provinc
približno 5800 kandidatov. Organizacija in izvedba volitev ter štetje
glasov so v pristojnosti predstavnikov afganistanske vlade in Združenih
narodov, za varnost pa so zadolžene Natove sile Isaf. Zaradi morebitnih
incidentov pred volitvami v tej državi, predvsem v provincah ob meji s
Pakistanom, je Nato prispeval dodatne sile, s čimer se je število pri-
padnikov Isafa povečalo na več kot 11.000. Kopenske in zračne sile
so prispevale Avstrija, Belgija, Francija, Italija, Nemčija, Nizozemska,
Romunija, Španija, Švedska in ZDA. Poleg Isafa bo za varnost med
volitvami skrbelo 20.000 ameriških in 35.000 afganistanskih vojakov
ter 80.000 afganistanskih policistov.
Sile Isafa po širitvi na zahodni del države afganistanskim oblastem od
poletja letos pomagajo pri zagotavljanju varnosti v skoraj polovici drža-
ve. Prav tako v Natu že potekajo priprave za širitev na jug prihodnje leto.
Britanski obrambni ataše
odhaja iz Slovenije
Britansko obrambno ministrstvo se je odločilo, da oktobra iz Slovenije
umakne obrambnega atašeja Linsayja Wilsona. Kot so povedali na
britanskem veleposlaništvu v Ljubljani, je osebje ministrstva številčno
omejeno in ga razporejajo v države, kjer je zastopanost prednostnega
pomena. Slovenija je s članstvom v Natu in EU izpolnila pomembna
cilja britanske zunanje politike, zato se je potreba po navzočnosti bri-
tanskega vojaškega atašeja v Sloveniji zmanjšala. Sodelovanje med
državama bo po zagotovilu britanskega veleposlaništva še naprej
intenzivno in bo na obrambnem področju potekalo neposredno med
ministrstvoma. Velika Britanija je vojaške atašeje umaknila tudi iz Švice
in Belgije, ohranila pa jih je na Madžarskem in Slovaškem.
22 S LO V E N S K A V O J S K A
Al Kaida prevzela odgovornost
za napade v Londonu
Teroristična mreža Al Kaida je v četrtek, 1. septembra, prevzela
odgovornost za julijske napade v Londonu, v katerih je umrlo 54
ljudi, približno 700 pa jih je bilo ranjenih.
Na posnetku, objavljenem na arabski televizijski postaji Al Džazira, je
drugi mož Al Kaide Ayman al-Zawahiri prevzel odgovornost za napade
v Londonu in zagrozil z novimi napadi v Evropi. Na drugem posnetku
je moški, ki so ga identificirali kot Mohammada Sidiquea Khana, odgo-
vornega za eksplozijo na podzemni železniški postaji Edgware Road,
govoril o svojih motivih za dejanje. Kot je med drugim dejal, ga je za
napad navdihnil Osama bin Laden. Scotland Yard je potrdil, da je z
omenjenimi posnetki seznanjen.
Rusija in Kitajska
na prvi skupni vojaški vaji
Rusija in Kitajska sta v četrtek, 25. avgusta, končali prvo skupno
vojaško vajo po koncu hladne vojne. Vaja je posledica izboljša-
nja odnosov med državama.
Na enotedenski vaji Mirovna misija 2005, ki je potekala na območju
ruskega Vladivostoka in kitajskega Qingdaoa, je sodelovalo približno
7000 kitajskih in 1800 ruskih pripadnikov kopenske vojske, mornari-
ce ter zračnih sil in marincev. Vaja se je začela na ruskem Daljnem
vzhodu z vojaškimi in političnimi posvetovanji med rusko ter kitajsko
delegacijo pod vodstvom načelnikov generalštabov obeh vojsk. Na
območju Qingdaoa so izvedli vajo amfibijskega izkrcanja in bojev pred
zavzetjem kopnega. Temu je sledilo simulirano vojaško posredovanje
ob etničnem sporu v tretji državi, pri čemer je scenarij vaje predvideval
vpad tretje vojaške sile na območje. Z vajo naj bi državi izboljšali so-
delovanje pri reševanju kriz in povečali usklajenost delovanja v boju
proti terorizmu, separatizmu in ekstremizmu. Poznavalci med možnimi
razlogi za vajo navajajo zaskrbljenost obeh držav zaradi prevlade ZDA
v svetu in priložnost za Rusijo kot največjega dobavitelja oborožitve
Kitajski. Rusija je namreč na vaji uporabljala tudi strateške bombnike
Tu-95 in bombnike Tu-22M z velikim doletom.
Mirovna misija 2005 je bila največja in tehnično najbolj zahtevna vojaška
vaja, ki jo je kitajska vojska izvedla skupaj s tujimi oboroženimi silami.
Foto: obrambne sile Kitajske

Foto: MO ZDA
V ZDA zapirajo vojaške baze
Komisija za preoblikovanje in zapiranje vojaških baz v ameriški
vojski je v četrtek, 8. septembra, posredovala predloge pred-
sedniku ZDA.
Pentagon je predlog o zaprtju oziroma preoblikovanju 62 večjih in 775
manjših vojaških objektov, ki so jih množično odpirali med hladno vojno,
oblikoval sredi maja letos na podlagi načrta reorganizacije ameriške voj-
ske. Nato je ameriški kongres kot neodvisno telo ustanovil posebno de-
vetčlansko komisijo za preoblikovanje in zapiranje vojaških baz. Komisija
je večino predlogov Pentagona potrdila, vendar je kljub temu načrtovane
prihranke v 20 letih zmanjšala z 49 na 37 milijard dolarjev. Končni pred-
log se s predlogi Pentagona namreč razlikuje v 15 do 20 odstotkih, saj
so bili v ospredju ekonomski učinki in ne reorganizacija vojske. Tako je
komisija ohranila vojaške objekte v državah Aljaska, Connecticut, Južna
Dakota, Maine in Michigan ter večino oporišč zračne nacionalne garde.
Predsednik države bo odločitev glede predlogov komisije sprejel do
23. septembra, pri čemer lahko predloge komisije le v celoti sprejme
oziroma zavrne.
Nova poveljnika Nata
v Sarajevu in na Kosovu
Ameriški general Louis W. Weber je v sredo, 31. avgusta, na krajši
slovesnosti v bazi Butmir prevzel poveljevanje sedeža Nata v Bosni
in Hercegovini. Dotedanji poveljnik general Steven P. Schook je ob tem
dejal, da je zadovoljen z rezultati dela v zadnjih 11 mesecih, predvsem
z napredkom BiH na področju obrambnih reform. Obenem je poudaril,
da bi morala država dejavno sodelovati s sodiščem za vojne zločine.
V četrtek, 1. septembra, pa je italijanski general Giuseppe Valotto od
francoskega generala Yvesa de Kermabona na slovesnosti v Prištini
prevzel poveljevanje silam Kforja.
Poveljnik Isafa o povečanju sil
Poveljnik mednarodnih sil Isaf v Afganistanu general Mauro Del Vecc-
hio je v torek, 6. septembra, ocenil, da bi morali zaradi razmer na jugu
Afganistana število pripadnikov Isafa okrepiti za vsaj dodatnih 2000.
Prav tako naj bi povečali tudi pristojnosti mednarodnih sil.
Posredovanje v BiH
prelomnica za Nato
Nato je 30. avgusta pred desetimi leti začel svojo dotlej največ-
jo mirovno operacijo. Z letali je dvanajst dni napadal srbske
položaje v BiH, kar je pomenilo prelomnico za zavezništvo ter
Bosno in Hercegovino.
Povod za akcijo Nata sta bila eksplozija granate na sarajevski tržnici
in dejstvo, da bosanski Srbi niso umaknili topništva s tako imenovanih
zaščitenih območij Združenih narodov. Zavezništvo je posredovanje za-
radi vsiljevanja miru izvedlo zunaj ozemlja držav članic in tako razširilo
Iz tujine
doktrino kolektivne samoobrambe. Operacija Namerna sila, v kateri je
delovalo približno 60 Natovih letal, je spremenila razmerje sil na bojiš-
ču, saj so Srbi izgubili premoč v številu tankov in topov. Potem so se pod
pritiskom zavezništva in ameriške diplomacije začela mirovna pogaja-
nja, 21. novembra 1995 pa so predstavniki Hrvaške, BiH ter ZRJ v Day-
tonu sklenili mirovni sporazum. Podpisali so ga 14. decembra 1995 v
Parizu, predvideval pa je tudi začetek mirovne operacije Iforja v BiH.
V zadnjih desetih letih je Bosna in Hercegovina izjemno napredovala.
Po prepričanju generalnega sekretarja Nata Jaapa de Hoop Schefferja
BiH lahko postane članica Partnerstva za mir in EU, če bo sodelovala s
haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine.
V Srbiji odprli objekt za
razminiranje
V srbskem Kragujevcu so v sredo, 17. avgusta, v okviru Natovega
skrbniškega fonda odprli poseben objekt za razminiranje. V njem bodo
uničili več kot 1,3 milijona protipehotnih min, ki so zdaj shranjene v 57
skladiščih po vsej državi. To je že drugi projekt Natovega skrbniškega
sklada v Srbiji in Črni gori, s katerim bodo državi pomagali pri izpol-
njevanju obveznosti mednarodnega sporazuma o uničevanju min. V
okviru programa Partnerstvo za mir so doslej varno odstranili že več kot
dva milijona min ter na tisoče ton streliva in ročnega strelnega orožja.
Glavni donatorici sklada sta Kanada in Avstrija, izvajalec projekta pa je
Natova Agencija za oskrbo in vzdrževanje.
Foto: Nato
S LO V E N S K A V O J S K A 2 3
 Delna profesionalizacija ruskih
oboroženih sil (1. del)
Tu j e o b o ro ž e n e s i l e

Program pomeni revolucionaren pre- Poskusno popolnjevanje 76. zrač-

lom s stoletno rusko tradicijo splošne
Ministrstvo za obrambo Ruske federacije je avgusta 2003 pred- nodesantne divizije je razkrilo nepri-
vojaške obveznosti. Gre tudi za enega
stavilo dokument Zvezni ciljni program popolnjevanja posamez- mernost obstoječih objektov za na-
ključnih procesov v okviru tako ime-
nih enot oboroženih sil Ruske federacije s pogodbenimi vojaki stanitev in urjenje poklicnih vojakov.
novane Ivanovove2 reforme ruskih
v letih 2004-2008. Namen programa je zagotoviti prehod na Socialni ukrepi so odgovor na to
oboroženih sil. Delna profesionaliza-
poklicno popolnjevanje enot stalne bojne pripravljenosti v ruskih spoznanje. Program predvideva re-
cija ruskih oboroženih sil je posledica
oboroženih silah (Voruženiih silah), obmejnih vojskah FSB1 konstrukcijo kar 957.630 kvadratnih
prepleta različnih družbenopolitičnih,
(Pograničnjih voiskah federalnaji službi bezopasnosti) in notra- metrov obstoječih vojaških objektov,
demografskih, socialnih in tehnolo-
njih vojskah ministrstva za notranje zadeve (Vnutreniih voiskah ki bodo imeli namestitvene zmoglji-
ških dejavnikov. Med demografskimi
ministartsva vnutreniih del). vosti za 70.490 vojakov. Poleg tega
dejavniki izstopa padajoče število roj- je predvidenih 909.720 kvadratnih
stev, kar zmanjšuje število morebitnih metrov novogradenj, v katerih bo
nabornikov. Temu se je z odpiranjem mogoče namestiti dodatnih 64.980
in postopno demokratizacijo družbe vojakov. V tem sklopu bo zgrajenih še
pridružil nov vrednostni sistem, v 252 pomožnih objektov (46 klubov,
katerem služenje vojaškega roka ni 33 športnih dvoran, 27 savn, 56
družbena vrednota, kar skupaj s sla- pralnic, 41 zdravstvenih objektov in
bim stanjem v oboroženih silah ozi- drugega). Za naložbe naj bi porabili
roma slabim položajem nabornikov približno 24 milijard rubljev oziroma
v njej (zlorabe, nasilje, »dedovščina« 820 milijonov ameriških dolarjev5.
in drugo) in do leta 2004 možnostjo Poleg izboljšanja bivalnih pogojev je
sodelovanja v vojaških operacijah drug pomemben cilj teh ukrepov iz-
v Čečeniji vodi v množično zavra- boljšanje socialnega in materialnega
čanje oziroma izogibanje služenju položaja vojakov pogodbenikov, kar
vojaškega roka. Med tehnološkimi naj bi povečalo zanimanje za vojaški
dejavniki izstopa predvsem uvajanje poklic oziroma zaposlitev. To naj bi
sodobnih oborožitvenih sistemov, ki zahtevajo visoko usposobljen kader, kar dosegli z denarnimi dodatki (dodatki za tveganja6 ali za mesto službovanja,
pa zdajšnji naborniki niso. Zato je ruski politično-vojaški vrh sprejel program kompenzacije družinskim članom za selitve, državni nepremičninsko-hipo-
delne profesionalizacije ruskih oboroženih sil, ki naj bi bil zaradi omejenih tekarni sistem z ugodnostmi za poklicne vojake in drugo) ter nedenarnimi
finančnih virov in pomanjkanja izkušenj s pogodbenim popolnjevanjem enot ugodnostmi (zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, možnost zdravljenja
le prvi korak k popolni profesionalizaciji. Pomembna politična cilja programa družinskih članov v vojaških medicinskih ustanovah, pomoč družinskim
sta tudi umik nabornikov iz Čečenije3 in skrajšanje vojaškega roka leta 2008 članom pri zaposlovanju, izobraževanju in podobno). Za ta sklop ukrepov je
s 24 na 12 mesecev4. predvidene 38,5 milijarde rubljev oziroma 1,32 milijarde ameriških dolarjev.

Program profesionalizacije Izboljšanje bojne pripravljenosti

Prvi koraki glede profesionalizacije nekaterih enot v ruskih oboroženih silah
so se začeli leta 2003 s poskusnim popolnjevanjem 76. zračnodesantne
divizije. Na podlagi tako pridobljenih izkušenj in teoretičnih ter znanstvenih
spoznanj doma in v tujini je rusko ministrstvo za obrambo pripravilo pro-
gram profesionalizacije, sestavljen iz ukrepov za izboljšanje bojne pripravlje-
nosti in socialnega položaja poklicnih vojakov.
Socialni ukrepi
Splošni cilj socialnih ukrepov je izboljšanje bivalnih pogojev vojakov pogod-
benikov, njihovega socialnega in materialnega položaja. Tako so v okviru
izboljšanja bivalnih pogojev predvideni rekonstrukcija obstoječih in gradnja
novih vojaških objektov, dvig življenjskega standarda v vojašnicah (gradnja
pomožnih objektov, športnih dvoran, klubov itn.) ter izboljšanje materialnega
in socialnega položaja vojakov.
Izboljšanje bojne pripravljenosti enot je drugi najpomembnejši cilj programa,
ki naj bi ga dosegli z bolj kakovostnima vojaškim urjenjem in materialno-
tehnično oskrbo profesionaliziranih enot ter z vzpostavljenim in stabilnim
sistemom popolnjevanja profesionaliziranih enot s pogodbenimi vojaki in
podčastniki.
Izboljšanje vojaškega urjenja in materialno-tehnične oskrbe oziroma pod-
pore profesionaliziranih enot vključuje posodobitev učno-materialne baze.
To naj bi dosegli z gradnjo 247 objektov (simulatorjev, poligonov itn.). Za
intenzivnejše urjenje je predviden nakup dodatnih količin streliva, goriva in
drugih sredstev. Za ta namen so namenili 5,793 milijarde rubljev oziroma
200 milijonov ameriških dolarjev. K temu delu programa sodi tudi vzdrževa-
nje oziroma izgradnja logistične infrastrukture (delavnic, remontnih objektov
itn.). Za to je predvidene 8,084 milijarde rubljev oziroma 279 milijonov ame-
riških dolarjev.

24 S LO V E N S K A V O J S K A

Pri tem je pomembno poudariti, da se vse profesionalizirane enote posto-
poma popolnjujejo s posodobljeno oziroma novo bojno tehniko in vojaško
opremo (nove zaščitne čelade, uniforme itn.), ki pa ni del tega programa.
Financira se iz tekočega vojaškega proračuna in leta 2005 znaša 132,66
milijarde rubljev oziroma 4,6 milijarde ameriških dolarjev. Tako naj bi ruske
oborožene sile letos dobile 30 tankov T-90, 30 bojnih vozil pehote BMP-3,
15 desantnih bojnih vozil BMD-4, 90 oklepnih transporterjev BTR-80 in
BTR-90, raketne sisteme kratkega dosega iskander-M, raketno baterijo zrač-
ne obrambe S-400, devet vojaških satelitov, mobilni strateški medcelinski
raketni sistem topol-M2 in nov polk silosnih medcelinskih raketnih sistemov
topol-M, strateški bombnik Tu-160, strateški jedrski in površinski ladji, eska-
driljo posodobljenih letal Su-27SM, 50 bojnih helikopterjev Mi-24PN, posodo-
bljena letala Su-24M27, posodobljene oklepne transporterje MT-LB8 itn.
Program naj bi se končal v začetku leta 2008 in naj bi zanj porabili 79,1
milijarde rubljev oziroma 2,73 milijarde ameriških dolarjev. Večina denarja
bo porabljena v okviru proračuna ministrstva za obrambo, in sicer 68,4
milijarde rubljev oziroma 2,35 milijarde ameriških dolarjev. V proračunu
ministrstva za notranje zadeve bo 8,6 milijarde rubljev oziroma 296 milijo-
nov ameriških dolarjev, v proračunu FSB pa 2,1 milijarde rubljev oziroma 72
milijonov ameriških dolarjev. Tako naj bi leta 2008 v navedenih nacionalno-
1
Obmejne sile (Pograničniji voijski) so del FSB in nadzirajo ruske mednarodne meje.
Večina sredstev bo namenjena oblikovanju posebnih intervencijskih enot FSB za zaščito
ruske južne meje oziroma meje z Gruzijo in Azerbajdžanom (RIAN, 6. junij 2005).
2
Reforma je poimenovana po zdajšnjem obrambnem ministru Sergeju Ivanovu in poleg
delne profesionalizacije obsega posodobitev oborožitve in vojaške opreme, reformo
vojaškega šolstva, reorganizacijo vojaško-industrijskega kompleksa in izboljšanje
materialnega stanja oziroma socialnega položaja pripadnikov ruskih oboroženih sil.
3
Zadnji naborniki so Čečenijo zapustili konec leta 2004.
4
Leta 2008 se konča predsednikovanje Putina, zato naj bi bilo skrajšanje vojaškega roka
ena od pomembnejših poltičnih zapuščin predsednika Putina (glej Golts, 2005).
5
Menjalni tečaj za dolar je približno 29 rubljev (op. p).
6
Povprečna mesečna plača vojaka z rednimi dodatki je od 5000 do 7000 rubljev oziroma
od 172 do 241 ameriških dolarjev, vojak v Čečeniji pa dobi z vsemi dodatki 15.000 rubljev
oziroma 517 ameriših dolarjev (glej Актуальные задачи развития Вооруженных Сил
Российской Федерации, 2003: 81). Za primerjavo naj navedem, da je bila povprečna
mesečna plača v Ruski federaciji po podatkih Mednarodnega denarnega sklada maja
leta 2005 8002 rublja oziroma 276 ameriških dolarjev (glej MDS, 2005).
7
Gre za posodobitev, ki omogoča uporabo satelitsko vodenih bomb, kar so ruske
oborožene sile preizkusile na vojaških vajah Rubež 2004 (op. p).
8
Pri tem moram opozoriti, da pri podatkih o količinah in vrstah nabavljene oziroma
posodobljene vojaške tehnike in opreme za potrebe ruskih oboroženih sil obstaja velika
netransparentnost. Tako so tu navedeni podatki, pridobljeni iz različnih virov (op. p).
9
Tako bo skupno število profesionalnih vojakov (obstoječi skupaj z novo zaposlenimi
s pomočjo tega programa) v ruskih oboroženih silah 250.000 vojakov in podčastnikov
(Golts, 2005).
varnostnih strukturah Ruske federacije služilo 147.500 pripadnikov, pri če-
mer bo 133.0009 mož v 72 enotah ruskih oboroženih sil, preostalih 14.500
pripadnikov pa bo razmeščenih v petih polkih notranjih vojsk ministrstva za
notranje zadeve in v treh enotah obmejnih vojsk FSB (glej RIA Novosti, 20.
Tu j e o b o ro ž e n e s i l e
november 2003, in Актуальные задачи развития Вооруженных Сил
Российской Федерации, 2003: 78–82).
Se nadaljuje.
Mag. Klemen Grošelj, FDV, Katedra za obramboslovje
Viri:
• Ministrstvo za obrambo Ruske federacije (2003): Федеральная целевая программа
Переход к комплектованию военнослужащими, проходящими военную службу
по контракту, ряда соединений и воинских частей на 2004–2007 годы (Zvezni
ciljni program popolnjevanja dela enot Ruske vojske s pogodbenimi vojaki v letih
2004–2008), dosegljivo na www.mil.ru/print/articles/articles5324.shtml, 26. julij 2005.
• Ministrstvo za obrambo Ruske federacije (2005): Принимаемые Министерством
обороны РФ меры по укреплению воинской дисциплины и правопорядка в
армии и на флоте, направления дальнейшей деятельности (Ukrepi ministrstva
za obrambo RF za izboljšanje vojaške discipline in pravnega stanja v vojski in floti),
dosegljivo na www.mil.ru/articles/article10414.shtml, 28. julij 2005.
• Ministrstvo za obrambo Ruske federacije (2003): Актуальные задачи развития
Вооруженных Сил Российской Федерации ali The Priority Tasks of the Development
of the Armed Forces of the Russian Federation (Glavne razvojne naloge oboroženih
sil Ruske federacije), dosegljivo na www.mil.ru/AZVSRF_Eng1.pdf ali www.mil.ru/
articles/article5005.shtml.
• Mednarodni denarni sklad (2005): Russia: Economic and financial data, dosegljivo na
www.minfin.ru/sdds/nsdp.htm, 28. julij 2005.
• Krasnaja zvezda (2005): Отечеству-доблесть, славу и честь! dosegljivo na
www.redstar.ru/2005/07/28_07/1_01.html, 28. julij 2005.
• Российское военное обозрение (2005): Алгоритм отбора контратников. Letnik 2,
številka 7, dosegljivo na www.military.rian.ru/issue.html?iss_year=2005&iss_month=7.
• Российское военное обозрение (2005): Иностранцы на службе в Вооруженных
Силах России (Дайджест правил и процедур). Letnik 2, številka 7, dosegljivo na
www.military.rian.ru/issue.html?iss_year=2005&iss_month=7.
• Российское военное обозрение (2005): Северо-Кавказский военный округ
и Каспийская флотилия: служба для настоящих мужчин. Letnik 2, številka 7,
dosegljivo na www.military.rian.ru/issue.html?iss_year=2005&iss_month=7.
• Российское военное обозрение (2005): Дальневосточный военный округ
и Тихоокеанский флот: для романтиков и прагматиков. Letnik 2, številka 7,
dosegljivo na www.military.rian.ru/issue.html?iss_year=2005&iss_month=7.
• Российское военное обозрение (2005): Cибирский военный округ: особая
закалка. Letnik 2, številka 7, dosegljivo na www.military.rian.ru/issue.html?iss_
year=2005&iss_month=7.
• Российское военное обозрение (2005): Московский военный округ и
ВДВ: хороший выбор! Letnik 2, številka 7, dosegljivo na www.military.rian.ru/
issue.html?iss_year=2005&iss_month=7.
• Российское военное обозрение (2005): Приволжско-Уральский военный округ:
место службы настоящих профессионалов. Letnik 2, številka 7, dosegljivo na
www.military.rian.ru/issue.html?iss_year=2005&iss_month=7.
• Российское военное обозрение (2005): Ленинградский военный округ,
Балтийский и Северный флоты: престижно и интересно! Letnik 2, številka 7,
dosegljivo na www.military.rian.ru/issue.html?iss_year=2005&iss_month=7.
• RIA Novosti: Russian Defence Ministry number of contract servicemen to top 133.000
by the end of 2007, dosegljivo na www.en.rian.ru/rian/index.cfm, 20. november 2003.
• The Military Balance 2004/05 (2004): Russia, International Institute for Strategic
Studies, London.
Partial Professionalisation of the Russian Armed Forces
In August 2004, the Defence Ministry of the Russian Federation introdu-
ced a document entitled Programme of Federal Goals for Manning of
Individual Units of the Russian Federation Armed Forces with Contrac-
tual Reservists in the Years 2004 – 2008. As the author of the article
explains, the purpose of the programme is to ensure the transition to
manning of the permanent combat readiness units with professional
servicemembers in the Russian Armed Forces, FSB border armies and
internal armies of the Ministry of the Interior. The author of the article,
which will be published in two parts, explains in detail the meaning of
the professionalisation programme, social measures as well as mea-
sures required to improve the combat preparedness.
S LO V E N S K A V O J S K A 2 5
S t ro k o v n e t e m e
Uporaba in zloraba vojaškega drila
Vojaki stojimo poravnani v koloni, lije
kot iz škafa, ne smemo se premakniti,
čeprav smo popolnoma premočeni.
Naše puške so obrnjene s cevmi nav-
zdol. Tako stojimo in se ne premakne-
mo, dokler odsekan glas poveljnika ne
ukaže: »Naprej marš!« Sledi korakanje v
poravnani koloni, ne oziraje se na blato,
premočeno obleko in mraz. Potem sledi
naslednji ukaz poveljujočega častnika:
»Pesem!« Iz mladih grl se zasliši sprva
neodločno, nato pa vse bolj udarno pet-
je bojne pesmi ...
To je opis osebnega drila, ki sem ga izkusil
davnega leta 1984 v Šoli za rezerve častnike
pehote v Bileći. Še nekaj mesecev po odsluženem
vojaškem roku sem takoj, ko sem odprl oči, skočil
iz postelje. Danes, ko te postopke analiziram iz
psihološke perspektive, ugotavljam, kako globo-
ko je tako urjenje v moji podzavesti: tako so nas
učili, da bi kot vojaki preživeli, to je bila posledica
drila. Marsikateri moški mojih let ali pa starejši, ki
26 S LO V E N S K A V O J S K A
je imel priložnost biti v kateri koli vojski kot vojak,
podčastnik ali celo častnik, bi gotovo lahko na-
vedel številne, še bolj pestre primere podobnih
postopkov, ki jih imenujemo vojaški dril.
Kaj sploh je dril? Dril je celota postopkov, ki jih
uporabljajo določene institucije, da bi izurile po-
slušna, disciplinirana ali po mnenju Foucaulta
krotka telesa. Dril je danes prisoten v vojaški in
deloma policijski organizaciji. Gre za posebni hie-
rarhično organizirani represivni instituciji države,
v katerih je dril v nadziranem obsegu življenjsko
nujen za njun obstoj. V civilnih institucijah se dril
uporablja redko. Kljub temu ga v bolj ali manj
prikriti obliki v svetu uporabljajo fanatične verske
fundamentalistične organizacije, posebne zaseb-
ne varnostne organizacije in druge bolj ali manj
legalne zasebne vojske.
Dril je nujen za preživetje vojaka
Kaj je smisel drila? Kateri so njegovi vzroki in
kakšne so njegove posledice? Dril v vojaški orga-
nizaciji oziroma vojaški dril je star toliko kot voja-
ška organizacija. Poskušal bom predstaviti tiste
značilnosti drila, o katerih ni veliko znanega. To
so psihološki vidiki. Odličen poznavalec človeške
Nečloveško ravnanje z zaporniki v
zaporu Abu Grajb
Škandal zaradi nečloveškega ravnanja
z iraškimi zaporniki v zaporu Abu Grajb
v Iraku se je zgodil leto dni po padcu
Sadama Huseina leta 2004. Javnosti ga
je razkril 24-letni ameriški vojak Joseph
Darby. Pred vrati nadrejenega je pustil
anonimno sporočilo, v katerem je opisal
primere mučenja, in fotografije mučenj.
Mučenja iraških zapornikov je bilo ob-
toženih šest vojaških policistov. Javnost
je bila šokirana, ko si je prek sveto-
vnega spleta in po televiziji ogledovala
sadistične primere mučenj, ki so jih izva-
jali nadzorniki. Svet so obkrožili posnetki
Iračanov z vrečo in ženskimi spodnjicami
na glavi. Zapornike so mučili z elektrošoki
in drugimi grozljivimi metodami (piramida
iz golih teles, poniževanje, siljenje k spol-
nim dejanjem, fotografiranje mučiteljev z
zaporniki itn.). V mučenja so bili vpleteni
tudi vojaki s psi.
 Zimbardov znanstveni zaporniški
eksperiment
Socialni psiholog Zimbardo je na podlagi
velikodušnega honorarja izbral petind-
vajset prostovoljcev, ki so morali prestati
intenziven psihološki test, da so se lahko

S t ro k o v n e t e m e
udeležili eksperimenta. Zimbardo je ustva-
ril umeten zapor, v katerem so izbrani
udeleženci igrali vloge zapornikov in paz-
nikov. Eksperiment se je začel tako, da so
bili zaporniki aretirani in zaprti na podlagi
obsodbe, da so storili hudodelstvo. Nato so
morali prestati vse ustaljene postopke, ki
so jih deležni resnični zaporniki, preden jih
zaprejo v jetniške celice. Paznikom je bilo
z natančnimi navodili dovoljeno praktično
vse, razen fizičnega nasilja nad zaporniki.
V zelo kratkem času so pazniki postali bolj
agresivni, zaporniki pa bolj pasivni. Po
šestintridesetih urah v zaporu je eden od
zapornikov dobil simptome depresije, zato
so ga izpustili iz zapora. Kmalu so tudi drugi
zaporniki začeli kazati znake stresa. Celo-
ten eksperiment je bil tako po šestih dnevih
ustavljen, čeprav je bilo načrtovano, da bo
trajal štirinajst dni.

duše, predvsem pa institucij in tehnologije nadzo-
rovanja in kaznovanja človeškega uma telesa in
duha M. Foucault je v znameniti knjigi Nadzorova-
nje in kaznovanje dril opredelil kot »celoto postop-
kov neke institucije (v našem primeru vojaške) za
oblikovanje poslušnih, discipliniranih in krotkih
teles«. Izvajalci drila s premislekom uporabljajo
moč in silo, da bi zagotovili natančen sistem
poveljevanja v vojaški enoti. Vojaška institucija
in tako imenovani career drill sergeant (karierni
nižji častnik, ki dril izvaja) želita z drilom doseči
poslušnost, disciplino in krotkost vojakovega tele-
sa, uma in duha. To je kruto spoznanje predvsem
za tiste, ki niso nikoli bili v vojaški suknji. Za druge,
za vojake in tiste, ki so poklicno odgovorni za raz-
voj profesionalnega vojaškega sistema, pa je to
del stroke, del vsakdana, ko si služijo vsakdanji
kruh. Smisel drila pripadnika elitnih vojaških enot
pa je biti učinkovit, rutinski, čim manj empatičen,
ravnati kot naučen robot in predvsem nič raz-
mišljati. Takšen dril zbuja številne pomisleke stro-
kovnjakov in znanstvenikov, saj vodi v povečanje
strahu, ki sem ga že predstavil v eni od prejšnjih
številk Slovenske vojske kot motnjo po duševnem
pretresu (PTSD). Primerjava postopkov urjenja
posebnih vojaških enot me je usmerila k naslednji
zelo splošni razdelitvi drila v sodobni elitni vojaški
enoti na pet stopenj:
1. mladenke in mladeniči (večinoma so to
dekleta in fantje, stari približno 20 let), ki želijo
postati pripadniki elitnih vojaških enot, opravijo
več stopenj nadzora kakovosti nabornikov
(izobrazba, psihofizična stabilnost, izkušnje iz
spopadov in uporabe posebnih enot v vojnah
in krizah);
2. med začetnim urjenjem civilist postane vojak
ter dobi licenco za orožje in ubijanje; nato
nastopi deset dni dopusta;
3. v posebnem urjenju se naborniki urijo po rodo-
vih in zvrsteh (artilerija, mornarica, letalstvo,
pehota …), po navadi traja dvanajst tednov,
nekatera urjenja, na primer v letalstvu, trajajo
leto dni;
4. sledi še bolj zapleteno končno vojaško
urjenje v posebnih vojaških tehnikah, ki traja
nadaljnjih šest mesecev (uporaba laserjev,
GPS-a — sistema za globalno pozicioniranje in
računalnikov);
5. odhod na misijo na krizna žarišča po svetu:
Irak, Savdska Arabija idr.
Urjenje s poudarjenimi elementi drila
je za marsikaterega marinca preizkus
vzdržljivosti telesa in duha. Vzdržijo
samo najbolj telesno in psi-
hično pripravljeni vojakinje
in vojaki. Najhuje je na za-
četku, torej prvi mesec, ko vojaki ne slišijo lepe
besede in so izpostavljeni nenehnemu kričanju
nadrejenih. Če neki postopek naredijo prav, pod-
častnik za dril zahteva najmanj eno ponovitev,
da vidi, če bo tudi ta pravilna. Na koncu je
za vojaka »specialca« največja preiz-
kušnja omejeno spanje in preživetje
z minimalno količino hrane.
Neetično in patološko
vedenje vojakov – zloraba
drila
O metodah in tehnikah drila poteka-
jo tako med vojaškimi psihologi kot
tudi med drugimi strokov-
njaki za vojaško urjenje
burne razprave, ki
so postale še

S LO V E N S K A V O J S K A 2 7

Hladnokrvna ustrelitev
ranjenca v Faludži
Marinci 1. marinske divizije so novembra
2004 zlomili odpor v Faludži. Nekaj gveril-
cev se je zateklo v opuščeno mošejo. Po
medsebojnem obstreljevanju je bila večina
S t ro k o v n e t e m e
gverilcev ubita, nekaj pa je bilo ranjenih.
Marinci so pustili ubite in ranjene ter odšli.
Naslednji dan so se začele širiti govorice,
da so mošejo spet zavzeli gverilci. Marinci
iz iste divizije, vendar v delno spremenjeni
sestavi, so se vrnili v mošejo. V njej so bili
le ranjenci. Marinec, ki je bil prejšnji dan v
obračunu v isti mošeji ranjen v glavo, je sto-
pil k ranjenemu gverilcu in ga hladnokrvno
ustrelil. Ustrelitev so najprej v nekoliko
cenzurirani in pozneje v necenzurirani raz-
ličici predvajale vodilne televizijske mreže
v udarnih informativnih oddajah. Javnost je
bila šokirana.
močnejše po treh primerih maltretiranja vojakov,
ki jih obravnavam kot značilne primere zlorabe
vojaškega drila.
Civilisti pa tudi poklicni vojaki so bili nedavno
neme priče vsaj trem medijsko odmevnim pri-
merom zlorabe vojaškega drila, katerih zunanji
izraz je bilo patološko, neetično vedenje vojakov,
častnikov in podčastnikov, ki sodelujejo v voja-
ških operacijah. Mučenje zapornikov v zaporih
Abu Grajb, posneta in na televiziji predvajana
ustrelitev ameriškega vojaka v neki mošeji v Iraku
ter trpinčenje vojakov v avstrijski vojski so pre-
tresli svetovno javnost, izzvali številne proteste ter
razburkali strokovnjake.
Javnost se je takoj odzvala na takšno početje,
potekale so in še potekajo številne analize (vo-
jaškosociološke, vojnoantropološke, politološke).
Izbrani psihološki vzroki na televiziji opazovane-
ga patološkega vedenja vojakov so:
— zloraba nekaterih pravil vojaškega drila,
— preveč drila v vsakodnevnem urjenju vojakov je
povzročilo motenost po duševnem pretresu in
intenziviralo nekatera značilna čustva, in sicer
prestrašenost, strah in sovraštvo kot posledico
želje po maščevanju,
— težnja po univerzalnem vojaku kot visoko
izurjenem, učinkovitem, vendar pa zato na boj
slabo psihološko pripravljenem in bolj izpo-
stavljenem stresu,
— prevelik poudarek tehnologiji in premajhen
vojaku kot človeku, osebnosti; primer: videoa-
naliza taktičnih postopkov nekaterih vojaških
enot pri aretaciji nasprotnikov pokaže, da so
takšne aretacije krute in usmerjene k poniža-
nju in zlomu osebnosti nasprotnika (puškina
28 S LO V E N S K A V O J S K A
cev na glavo), to pri nasprotniku poveča gnev
do okupatorja.
Psiholog dr. Philip G. Zimbardo, ki je opravil zna-
menito študijo zaporniških razmer, ni bil začuden
nad podobnostjo med zaporniškim simuliranim
eksperimentom zaporniških razmer na univerzi
Stanford leta 1971 in dogajanjem v Abu Grajbu.
Med drugim je poudaril: »Vsakdo izmed nas nosi
v sebi potencial, da bo dober ali zloben. Človeški
um nas lahko vodi proti vsemu, česar si niti v
sanjah ne moremo predstavljati — lahko ustvari-
mo nebesa ali pekel na zemlji. To je odvisno od
posebnih okoliščin, v katere smo se ujeli. Mlada
vojaka, moški in ženska v Abu Grajbu, ki sta se
fotografirala z zaporniki, sta se ujela v mrežo, v
zabojnik zlobe in zla. Ne gre za to, da smo nasuli
slaba jabolka v dober zabojnik, temveč naspro-
tno. Postavili smo dobra jabolka v slab zabojnik.
Zabojnik je pokvaril vse, česar se je dotaknil.«
Kakšen je nauk te zgodbe? Abu Grajb, Faludža
ali Tilly je lahko jutri kateri koli kraj na svetu, kjer
poteka urjenje vojaških enot. Noben vojak, nobena
vojaška organizacija ne glede na vrsto političnega
sistema ni imuna proti mučenju v svojih hierarhič-
nih in po posebnih pravilih organiziranih enotah.
Določene družbene razmere in okoliščine namreč
ustvarjajo tlačitelje. Tako se lahko navidezno mi-
roljuben človek v posebnih okoliščinah spremeni
v hladnokrvnega tlačitelja in celo morilca. V raz-
mislek vsem nam civilistom in vojakom naj bodo
Trpinčenje avstrijskih nabornikov
8. oktobra 2004 v vojašnici
Tilly v Freistadtu v Avstriji
Avstrijska televizija je predvajala videopos-
netek, na katerem je bilo prikazanih osem-
deset vojaških obveznikov, ki so jih povelju-
joči častniki po prestanem 40-kilometrskem
vojaškem pohodu pridržali kot talce in se
začeli izživljati nad posamezniki. Na po-
snetku je prikazano, kako častniki natikajo
vojakom na glave plastične vrečke. Sledijo
ukazi, naj se uležejo na tla in plazijo po raz-
močenem kupu gnoja. Inštruktorji s curkom
iz plastenke simulirajo uriniranje po glavah
in telesih vojakov. Nekateri se izživljajo s
hojo po telesih nabornikov. Nato jih polivajo
z mrzlo vodo. Sledi še več poniževalnih po-
stopkov mučenja, častniki in podčastniki
kričijo ter ponižujejo nabornike.
Obrambni minister Günter Platter je zato su-
spendiral tri poveljnike vojašnice v Freistad-
tu in proti njim uvedel disciplinski postopek.
besede izkušenega vojaka admirala Stanleyja
Arthurja, poveljnika ameriške mornarice med za-
livsko vojno: »Vedno bolj se vojakinjam in vojakom
zdi, da so boljši od družbe, ki ji služijo. To ni dobro
za oborožene sile, ki služijo demokraciji.«
Mag. Beno Arnejčič
Foto: Bruno Toič
Viri
1. M. Foucault: Nadzorovanje in kaznovanje. Ljubljana:
Delavska enotnost, 1984.
2. Nancy L. Goldman and David R. Segal, Ed. The Social
Psychology of Military Service, Vol. VI., 1976.
3. How Psychology Can Help Explain The Iraqi Prisoner
Abuse, APA on line, Public Affairs, 18. 4. 2005.
Use and Abuse of Military Drill
The author of the article reflects on the subject
of military drill perceived as a combination of
various drills used by certain institutions to
train obedient, disciplined and, according to
Foucault, compliant bodies. Nowadays, drill
is an indispensable part of the military as well
as police organisations. These are two spe-
cial, hierarhically-organised repressive state
institutions, in which a controlled amount of
drill is of vital importance for their existence.
In civil institutions the use of drill is far less
common. Nevertheless, it is used in a more
or less covert form by various organisations
of fanatic religious fundamentalists, special
private military organisations and other more
or less legal private armies.
 V CU doslej darovalo kri skoraj

Humanitarna pomoč
tisoč pripadnikov
V petek, 2. septembra, je v Centru
za usposabljanje v Vipavi potekal
prvi humanitarni dan za zaposlene v
vojašnici. V sodelovanju z območnim
združenjem Rdečega križa Ajdovščina
je v vipavski vojašnici potekala krvo-
dajalska akcija, na kateri je kri darovalo
več kot 100 vojakinj in vojakov. V okviru
prireditve so pripravili tudi akcijo zbi-
ranja otroških oblačil, igrač in šolskih
potrebščin, ki jih bodo posredovali otro-
kom iz revnih družin. Pripadnike centra
so seznanili tudi s postopkom vpisa v
slovenski register kostnega mozga in
z drugimi dejavnostmi RK. Center za
usposabljanje že od svoje ustanovitve
spodbuja prostovoljno krvodajalstvo
med svojimi pripadniki, tako da so na
krvodajalskih akcijah zbrali skoraj 500
litrov krvi. Humanitarni dan je spremljal
tudi generalni sekretar RK Srečko Zajc.

Sekretarka območnega Kandidat Matjaž Rojko: Kandidat Denis Zore:

združenja RK Ajdovščina
Maša Jež: »Krvodajalska
akcija je posledica dvo-
letnega tesnega sodelo-
vanja s CU Vipava. V tem
obdobju smo tako organi-
zirali 17 krvodajalskih ak-
cij, večino na oddelku za
transfuzijo bolnišnice v Šempetru. Z današnjo teren-
sko akcijo, ki po desetih letih spet poteka v prostorih
centra, bo kri darovalo približno tisoč pripadnikov.«
»Kri darujem drugič. Zdi »Prvič darujem kri in po-
se mi prav, da se odzi- čutim se dobro. Odločil
vamo na takšne pobude, sem se, da se pridružim
ker nikoli ne veš, kdaj skupini darovalcev iz
boš kri sam potreboval. našega centra, ker se
Tudi oče, ki je bil zvest mi zdi dobro, da so v SV
krvodajalec, me je spod- organizirali takšno akcijo,
bujal k temu človekoljub- s katero bomo pomagali
nemu dejanju. Mislim, da se v Sloveniji premalo tistim, ki potrebujejo življenjsko tekočino. Mislim,
zavedamo pomena krvodajalstva.« da so takšne akcije koristne, saj se z njimi tudi oza-
vešča ljudi, ki se še niso odločili za darovanje krvi.

Kandidat Nejc Havlas:

»Na krvodajalski akciji so-
delujem drugič, prvič pa
sem kri daroval, ko sem
služil vojaški rok. Priha-
jam iz družine s krvoda-
jalsko tradicijo, saj je bila
krvodajalka moja mama.
Dobro je, da se vojska
vključuje v te aktivnosti, saj vojaki tudi pomagamo
ljudem v stiski.« Marko Pišlar
Foto: Bruno Toič

S LO V E N S K A V O J S K A 2 9
 21. maraton Celje–
Logarska dolina
Špor t v vojski
Na 75 kilometrov dolgem maratonu Celje–Logarska dolina, ki je potekal v soboto, 3.
septembra, je bila že četrto leto zapored najboljša ekipa 10. MOTB, med posamezniki pa
je znova zmagal Stane Ferfila z GŠSV. Organizatorjem je ponagajalo vreme, zato bodo
podelitev kolajn in pokalov opravili pozneje.
Pred 21 leti so štirje prizadevni pohodniki prvič
prehodili 75 kilometrov dolgo pot od Celja do Lo-
garske doline. Tako je nastala pobuda za najdalj-
ši slovenski maraton, ki tradicionalno poteka prvo
soboto septembra. Letošnja športnorekreativna
prireditev, ki šteje tudi za evropski pokal ultrama-
ratoncev, je privabila več kot tisoč udeležencev iz
Slovenije in sosednjih držav.
V soorganizaciji Društva maratoncev in pohod-
nikov Celje je 38. VTP iz Celja uspešno pripravil
vzporedno prireditev, 11. vojaški maraton. Skoraj
300 tekačev se je pomerilo na 75, 40 in 15 kilo-
metrov dolgi progi. Vedno bolj priljubljenega 15
kilometrov dolgega rekreativnega pohoda od Luč
do Logarske doline se je udeležilo 370 pripadni-
kov Slovenske vojske, zaposlenih na MO in v CVŠ,
članov ZSČ in veteranskih organizacij ter njihovih
družinskih članov.
18 tekmovalcev vojaškega maratona se je pri-
ključilo mednarodni druščini najbolj vztrajnih in
vzdržljivih. Zmagovalec maratona na 75 kilome-
trov je bil tako kot lani Stanislav Ferfila s časom
6 ur 5 minut in 23 sekund. Na 75 kilometrov
30 S LO V E N S K A V O J S K A
dolgi progi je bila že četrto leto najboljša ekipa
10. MOTB. Vojaški maraton na 40 kilometrov je
uspešno končalo 42 naših pripadnikov, med
njimi ena tekmovalka. Že tretjič zapored je bil prvi
v kategoriji stalna sestava moški Tadej Drobnič iz
17. BVP s časom 3 ure 1 minuta in 38 sekund.
V ekipnem tekmovanju je znova zmagala ekipa
2./17. BVP, ki je tako drugič dobila prehodni po-
kal za vojaški maraton na 40 kilometrov. V teku
na 15 kilometrov je sodelovalo 213 tekmovalcev.
Najhitrejši Damjan Slapnik je progo pretekel v 1
uri 1 minuti in 57 sekundah.
Slovenska vojska kot soorganizator prireditve
od leta 1991 poskrbi za tabor na cilju v Logarski
dolini, hrano in prhanje za udeležence maratona,
sanitetno oskrbo ter varnost ob progi in na cilju.
Prizadevni organizatorji maratona in udeleženci
zelo cenijo pomoč pripadnikov 18. BRKBO, 670.
POVLOGB, 17. BVP, Vojaške zdravstvene službe in
EVOJ iz Celja. Neurje in izpad elektrike sta prepre-
čila zaključno obdelavo rezultatov, zato bo podeli-
tev kolajn in pokalov potekala pozneje ta mesec.
Major Branko Petan
Start na 40
kilometrov v
Mozirju
Rezultati vojaškega
maratona 2005
75 km ekipno, stalna sestava, moški:
1. mesto: 10. MOTB (Dominik Šenk, Miha
Kosec, Gorazd Drevenšek),
75 km posamezno, stalna sestava, moški:
1. mesto: Stane Ferfila, GŠSV,
2. mesto: Gorazd Drevenšek, 10. MOTB,
3. mesto: Matej Markovič, PDRIU,
75 km ekipno, drugi, moški:
1. mesto: OZ ZSČ Ruše (Jernej Osvald,
Sebastjan Kapel, Zvonko Ertl),
75 km posamezno, drugi, moški:
1. mesto: Jernej Osvald, OZ ZSČ Ruše,
2. mesto: Sebastjan Kapel, OZ ZSČ Ruše,
3. mesto: Zvonko Ertl, OZ ZSČ Ruše,
40 km ekipno, stalna sestava, moški:
1. mesto: 2./17. BVP (Tadej Drobnič, Janez
Pretnar, Robert Suhadolnik),
2. mesto: 14. INŽB (Jože Lužar, Anton
Galovec, Ivan Ribič),
3. mesto: 20. MOTB (David Kralj, Jože
Plahuta, Dejan Sovič),
40 km posamezno, stalna sestava, moški:
1. mesto: Tadej Drobnič, 2./17. BVP,
2. mesto: Janez Pretnar, 2./17. BVP,
3. mesto: Ervin Kušar, 45. OKB,
40 km posamezno, stalna sestava, ženske:
1. mesto: Melita Slak, 14. INŽB,
40 km ekipno, drugi, moški:
1. mesto: OZ VVS Kočevje (Matija Ožanič,
Igor Martič, Robert Benko),
40 km posamezno, drugi, moški:
1. mesto: Matija Ožanič, OZ VVS Kočevje,
2. mesto: Igor Stošič, OZ VVS Ribnica,
3. mesto: Robert Zakrajšek, pogodbena
rezerva,
15 km posamezno, stalna sestava, ženske:
1. mesto: Mojca Flerin, 18. BRKBO,
2. mesto: Nataša Zorman, PSSV,
3. mesto: Polona Skrbinek, 10. MOTB,
15 km posamezno, stalna sestava, moški:
1. mesto: Damjan Slapnik, 11. BZV,
2. mesto: Peter Sajevec, 14. INŽB,
3. mesto: David Rihtarič, POVLOGB,
15 km posamezno, drugi, ženske:
1. mesto: Magda Lužar, družinski član,
2. mesto: Katarina Tomšič, družinski član,
3. mesto: Tina Rakovec, družinski član,
15 km posamezno, drugi, moški:
1. mesto: Franci Kravcar, Orkester SV,
2. mesto: Matjaž Vrhunc, MO,
3. mesto: Jože Kranjc, Inšpektorat MO,
Prehodni pokal za najboljšo ekipo na
vojaškem maratonu 2005 je že drugič
osvojila ekipa 2./17. BVP.

Pripadnica športne enote SV vojaki-
nja Nuša Rajher je na 14. svetovnem
prvenstvu ITF v taekwon-doju, ki je
od 28. julija do 1. avgusta potekalo v
Dortmundu v Nemčiji, osvojila naslov
svetovne prvakinje v kategoriji nad 70
kilogramov. Letošnje prvenstvo je bilo
za naše tekmovalce najbolj uspešno,
saj so se z njega vrnili z osmimi kolaj-
nami. V športnih borbah se je pomerilo
več kot 450 tekmovalcev in tekmovalk
iz 63 držav. Nuša Rajher je ugnala vso
konkurenco in v sklepnem dvoboju že
po prvi minuti borbe premagala drugo-
uvrščeno Poljakinjo Olekovo. 22-letno
Mariborčanko smo zato vprašali, kaj ji
ta uspeh pomeni ter kakšne načrte ima
v športni in vojaški karieri.
Ali ste pričakovali zlato kolajno?
Leta 2003 sem postala svetovna prvakinja v
kickboxingu, lani pa še evropska prvakinja,
nikoli pa mi ni uspelo doseči boljših rezultatov v
taekwon-doju, saj so v tej disciplini pomembne
izkušnje. Glede na letošnjo solidno formo, ki sem
jo stopnjevala, sem pričakovala, da bom lahko na
letošnjem svetovnem prvenstvu ponovila uspeh,
ki sem ga dosegla maja na evropskem prvenstvu
v taekwon-doju. Veliko sem trenirala in bila dobro
pripravljena, kar sem dokazala tudi v finalnem
obračunu s Poljakinjo Olekovo, ki mi je morala
priznati premoč že po prvi minuti borbe.
Kakšen šport je taekwon-do in od kod izvira?
Taekwon-do pomeni veščino borbe z rokami in
nogami. Pri tem sistematično uporabljamo telo v
samoobrambi. Taekwon-do ima korenine v nači-
nu borbe korejskih vojakov v času še pred našim
štetjem. Osnova je tae-kyon, korejska veščina bor-
be z nogami, ki so jo v zgodnjih dinastijah upo-
rabljali pri urjenju vojakov. Najbolj izurjeni vojaki
so bili nekakšni specialci v kraljevi vojski, vendar
pa se je razvoj teh veščin v poznejših dinastijah,
ki niso bile več tako vojaško usmerjene, ustavil.
Sodobni taekwon-do je nastal v petdesetih letih
prejšnjega stoletja, ko ga je zasnoval in opredelil
korejski general Choi Hong Hi, ki je bil eden od
ustanoviteljev nove korejske vojske, potem ko se
je Koreja osvobodila japonske okupacije.
Vojakinja Nuša Rajher
svetovna prvakinja
Katere so njegove osnovne discipline?
Poznamo štiri osnovne discipline, ki se med seboj
povezujejo, to so forme, športna borba, test moči
in specialna tehnika. Pri formah se boriš proti
namišljenim nasprotnikom. Obstaja 24 form, ki
pripomorejo h koordinaciji telesnih gibov in uma.
Najbolj zanimive so športne borbe, pri katerih
zmaga tisti tekmovalec, ki z različnimi udarci z
roko ali nogo doseže največ točk, pri čemer se po
več točk štejejo udarci v glavo ali v skoku. Pri testu
moči se lomi ena ali več 2,5 centimetra debele
deske z ročnimi ali nožnimi udarci. Specialna
tehnika pomeni lomljenje tanjših desk z nožnimi
udarci v višino tudi do 2,5 metra in daljino treh
metrov čez 70 centimetrov visoko oviro.
Obstajata različici tega športa, in sicer ITF ter
WTF, ki je tudi olimpijska disciplina. V čem se
razlikujeta?
Razlike so v izvajanju tehnike, opremi in načinu
tekmovanja. V ITF traja športna borba dvakrat po
dve minuti z minuto premora. Borba se točkuje
sproti in se ne prekinja. Sodniki se na podlagi
zbranih točk po koncu odločijo, kdo je zmagova-
lec. Pri WTF šteje prva dobljena točka, ki jo dose-
že tekmovalec, zato se lahko borba kmalu konča,
kar pomeni, da je tu več taktiziranja. Pojavljali so
se predlogi, da bi predvsem zaradi olimpijskih
iger združili oba načina športne borbe, vendar jih
za zdaj niso sprejeli.
V katerih disciplinah nastopate?
Tekmujem v različici ITF v športnih borbah, ki
so za gledalce tudi bolj zanimive kot forme, pri
katerih gre za boj z navideznim nasprotnikom. S
testom moči in specialno tehniko se ne ukvarjam,
ker sta bolj nevarna, saj si lahko pri nepravilnem
Špor t v vojski
udarcu po deskah huje poškoduješ roke in noge.
Zakaj ste izbrali prav taekwon-do, ki je v primer-
javi z drugimi borilnimi veščinami, kot sta judo in
karate, manj znan?
Za ta šport me je navdušil moj trener Tomaž Ba-
rada. Že kot otrok sem po televiziji z zanimanjem
spremljala razburljive športne borbe v taekwon-
doju, zato sem se odločila, da bi se tudi sama pre-
izkusila v tem športu. Starše sem prepričala, da
so mi dovolili, da začnem trenirati, nato pa sem
se včlanila v mariborski Taekwon-do klub BB Bra-
nik Hwarang, katerega članica sem že sedem let.
Kako se ta šport razlikuje od kickboxinga, ki ga
tudi trenirate?
Svoje prve boljše rezultate sem dosegala v kick-
boxingu, ki je sodobna različica borilnih športov.
Nastal je, da bi lahko borilne veščine približali čim
več ljudem in združili tekmovalce različnih slogov
in veščin, da bi se pomerili v tekmovanju z eno-
tnimi pravili. Kickboxing je mešanica klasičnega
boksa z nožnimi udarci različnih borilnih veščin.
Kakšni so vaši načrti v športni in vojaški karieri?
V SV sem se zaposlila pred dvema letoma. V
športni enoti SV delam kot vojakinja, ki je zadol-
žena za administrativne zadeve. Zelo sem vesela,
da sem dobila zaposlitev v SV, ki me zelo podpira.
Brez zaposlitve v SV bi težko usklajevala redno
delo in treninge, ki jih imam tudi po dvakrat na
dan pred tekmovanji. V SV sem zaposlena kot vo-
jakinja in ne kot športnica, zato moja vojaška ka-
riera ne bo odvisna od športnih dosežkov. Upam,
da bom lahko še naprej delala v športni enoti SV
in da mi bo uspelo obraniti vse osvojene naslove.
Marko Pišlar
Foto: Martina Lunder
S LO V E N S K A V O J S K A 31
 Štipendije deficitarnim poklicem
Ali je MO glede na druga ministrstva
velik štipenditor?
MO trenutno štipendira približno 100
študentov, kar pomeni, da je med
večjimi štipenditorji. Letos je bilo
razpisanih precej manj štipendij v
primerjavi s prejšnjimi leti, saj je vlada
dala usmeritev, da se število štipen-
Inter vju
Kako poteka prijava in kakšni so po-
Letos je vlada razpisala 80 kadrovskih štipendij za šolsko leto goji ter izbirni postopek?
2005/2006, od tega jih je MO razpisalo 23, in sicer devet za Prijavijo se lahko vsi, ki izpolnjuje raz-
upravni del in 14 za Slovensko vojsko. Javni natečaj z razpisnimi pisne pogoje, ki jih dosledno upošte-
pogoji za pridobitev kadrovske štipendije je objavljen na spletnih vamo pri izbiri. K vlogi je treba priložiti
straneh Ministrstva za javno upravo na www.mju.gov.si. Rok za določena dokazila. Vse prijave zbere
prijavo je do vključno 30. septembra 2005. Kot je pojasnila podkomisija za štipendiranje vlade
Natalija Plemenitaš Fuchs iz Službe za organizacijo in kadre, RS. Potem na MO dobimo prijave

distov, upoštevajoč zmanjševanje MO letos ni razpisalo nobene štipendije za družboslovce, saj tistih, ki izpolnjujejo pogoje. Vsi so
števila zaposlenih v državni upravi, je vlada omejila število kadrovskih štipendij predvsem zaradi uvrščeni v individualni izbirni po-
zmanjša. Za letos smo glede na po- restriktivne politike zaposlovanja v javni upravi. stopek, ki obsega učni uspeh, psiho-
trebe MO načrtovali precej štipendij, loško testiranje, kadrovski interes
vendar je zdaj razpisanih 23 kadrovskih štipendij, lani na primer pa jih je in zdravstveni pregled za zaposlitev. Poseben zdravstveni pregled imajo
bilo 55. Služba za organizacijo in kadre vsako leto ugotavlja potrebe v orga- kandidati za štipendiste, predvideni za delo v SV oziroma za pilote, ki morajo
nizacijskih enotah in Slovenski vojski, v katerih predvidijo, koliko štipendistov poleg tega opraviti še selekcijski nalet v Letalski šoli v Cerkljah.
bi potrebovali v kratkoročnem in srednjeročnem obdobju. Načrt potreb po Ali se lahko študent, ki lani ni bil uspešen na razpisu in letos spet izpolnjuje
kadrovskih štipendijah se najprej uskladi s kadrovskim načrtom MO, nato pogoje, ponovno prijavi?
pa vlada posameznim državnim organom omeji kvoto štipendij. Glede na Vsekakor. Zaželeno je, da se prijavi, in če bo izpolnil razpisne pogoje ter
finančni in kadrovski načrt vlade so letos kvote omejili, zato je tudi za MO se bo uvrstil med najboljše, ima seveda možnost za pridobitev kadrovske
predvidenih precej manj štipendij, te pa so namenjene predvsem deficitar- štipendije.
nim in tehničnim poklicem ter naravoslovni smeri izobraževanja. Poleg tega Ali vsi štipendisti tudi dobijo zaposlitev na MO?
se je politika štipendiranja zaradi kadrovskih potreb MO oziroma SV že lani Vsako leto določeno število štipendistov, ki so končali študij, ne izpolni pogo-
preusmerila na štipendiranje srednješolcev. jev za zaposlitev. Vzrok je na primer zdravstvena nezmožnost ali neustrezna
Zakaj je politika štipendiranja pomembna? ocena varnostnega preverjanja, saj mora kandidat zahtevi pred zaposlitvijo
Sistem kadrovskega štipendiranja pomeni vlaganje v razvoj in znanje ter ponovno opraviti. Nekateri v določenem roku ne izpolnijo pogodbenih obvez-
doseganje večje učinkovitosti dela. Pridobiti želimo mlad, strokoven kader, nosti oziroma kršijo pogodbene obveznosti. Vsako zaposlitev oziroma neza-
predvsem takega, ki ga primanjkuje v državni upravi in na trgu delovne sile. poslitev obravnavamo individualno, saj štipendisti za nas niso le številke. Le-
Štipendistom omogočamo med štipendiranjem obvezno prakso, tečaje tujih tos se je pokazalo, da imamo za SV preveč štipendistov in da se vsi ne bodo
jezikov, udeležbo na vojaškem taboru in opravljanje obvezne prakse skladno mogli zaposliti, med njimi pa so predvsem
s programom izobraževanja. Tudi pri diplomskih in seminarskih nalogah obramboslovci s Fakultete za družbene
smo pripravljeni pomagati, saj tudi mi želimo, da štipendisti raziskujejo po- vede. Štipendisti za častniške dolžnosti
dročje dela, ki ga bodo pozneje opravljali. so se tudi letos udeležili izbora za Šolo
Letos je MO drugič razpisalo štipendije tudi za srednješolce. Kakšno je za- za častnike. Če so uspešni, gredo
nimanje za posamezne kadrovske štipendije? na šolanje, sicer pa jim poskušamo
Za dijake je razpisanih sedem štipendij, predvsem za elektrotehniko in strojne najti zaposlitev v upravnem delu MO.
tehnike. Lani je bilo malo zanimanja za te štipendije, na koncu pa se noben Lani smo skoraj za vse našli zaposlitev,
dijak ni odločil zanjo. Predvideni so namreč za delo v Slovenski vojski in vsaj za pripravništvo, letos pa bo to teže
verjetno niso bili povsem prepričani, ali res želijo delati v SV zaradi omejitev, izhajajočih iz ka-
takoj po končani srednji šoli. Štipendije, ki so razpisane za drovskega načrta. Če ne najdemo
upravni del, so namenjene predvsem študentom raču- ustreznega prostega delovnega
nalništva, gradbeništva in strojništva. Zadnja leta je ve- mesta na MO, prosimo podkomi-
liko zanimanja za kadrovske štipendije Fakultete za sijo za štipendiranje, da v okviru
strojništvo, smer pilot helikopterja. Lani se je tako drugih državnih organov poskuša
za tri štipendije za pilota helikopterjev prijavilo najti prosto delovno mesto vsaj za
devet kandidatov, potem pa smo petim podelili pripravništvo.
štipendije, saj so pokazali nadpovprečne spo- Valerija Šket Jarm
sobnosti in so se odlično izkazali na izbirnem Foto: Bruno Toič
postopku. Dodatni štipendiji smo podelili iz
fonda nepodeljenih štipendij. Na splošno
ugotavljamo, da lani ni bilo tako velikega
zanimanja za štipendije kot pretekla leta.

32 S LO V E N S K A V O J S K A
 N a š e k o re n i n e
Vitrina z deli uniforme, čini in
oznakami enot Slovenske vojske

Vojni muzej v Idriji

zanimiv za obiskovalce
Obiskovalcev je bilo doslej približno
1200, med njimi pa je veliko tujcev,
predvsem Italijanov, Nemcev in Fran-
cozov, ki si zelo radi ogledujejo prav
del muzeja, ki je namenjen partizan-
stvu. Prostori muzeja so razdeljeni v tri
dele. Prvi, največji, obsega obdobje od
leta 1919 do 1991 ter prikazuje vojno
in vojaško dogajanje v Idriji ter njeni
okolici, in sicer življenje pod italijansko
oblastjo od leta 1918 do 1943, nem-
ško okupacijo, prisotnost zaveznikov
na Primorskem in delovanje JA do leta
1991. V srednjem prostoru je pred-
stavljena prva svetovna vojna, vojaki
na različnih frontah. Med razstavnimi
predmeti so bajoneti in čutare, ki so
jih imeli vojaki na frontah v Galiciji
ter Karpatih, precej zbirke pa obsega
predstavitev soške fronte. Tretji muzej-
ski prostor je posvečen partizanske-
mu boju, predvsem borcem, ki so se
bojevali v enotah 9. korpusa – 30. in
31. diviziji, ter vojni v Sloveniji, v najno-
vejšem delu zbirke pa lastnik skrbno
spremlja razvoj opreme in uniforme
pripadnika Slovenske vojske.
Z zbiranjem vojaških razstavnih predmetov se je Slavko Moravec začel
ukvarjati že leta 1977. Najprej je zbiral medalje in odlikovanja. Zanje je prosil
ljudi, za katere je vedel, da jih hranijo, hkrati z naprošenim pa je dobival druge
Če se odpravimo iz Ljubljane čez Notranjsko na Primorsko,
bomo na razmeroma kratkih razdaljah naleteli na kar tri zaseb-
ne vojne oziroma vojaške muzeje. Nekako na sredi poti med
muzejem Janeza J. Švajncerja v Logatcu in muzejem Srečka
Rožeta v Lokvi pri Sežani že dobro leto deluje vojni muzej v Idriji,
ki ga je zasnoval in ustanovil Slavko Moravec. Idrijčan, zdaj že
upokojenec, ki ga vojska zanima od mladih let, v svojem muzeju
sprejema obiskovalce vsak dan, razen ob ponedeljkih.
Slavko Moravec v delu muzeja, posvečenem partizanstvu in
osamosvojitveni vojni
omogočal, da bi lahko zbirko uredil nekoliko bolj pregledno. Vojni muzej je
kljub temu že zdaj zanimiva popestritev v starem rudarskem mestu.
predmete, in sicer bajonete, čelade ter
uniforme. V družinskem stanovanju
v bloku ni bilo dovolj prostora za
tako hitro rastočo zbirko, pa tudi klet
je bila že prenapolnjena, zato se je
Moravec zelo težko odločil, da pre-
neha zbirati predmete. Ta prekinitev
je bila le začasna in leta 1991, v času
zgodovinskih dogodkov za Slovenijo,
so ga vojaški boji na domačih tleh za
samostojnost spet pritegnili, da se je
še z večjo vnemo lotil zbiranja. Seveda
se mora za uniforme iz prve in druge
svetovne vojne bolj potruditi, zato obis-
kuje bolšje sejme in sejme vojaških
zbirateljev v tujini, medalje, uniforme
in odlikovanja iz druge svetovne vojne
ter osamosvojitvene vojne pa so mu
prinesli domačini, ko so izvedeli, s čim
se ukvarja. Sčasoma se je pojavila tudi
možnost za najem prostora za muzej v
hiši v centru mesta.
Slavko Moravec še naprej zbira stvari,
tako da se je njegova muzejska zbirka
v zadnjem letu povečala kar za dvaj-
set odstotkov. Zato si želi, da bi imel
na voljo tudi večji prostor, ki bi mu
Jerica Pavšič

S LO V E N S K A V O J S K A 3 3
 Mladostniška želja o vojaški
poroki se mu je uresničila
Zakaj ste se vključili v pogodbeno
rezervo?
Odkar sem služil vojaški rok, sem
želel postati del Slovenske vojske. Vo-
O b ra z i
Priprave so se začele že nekaj mese-
Pogodbeni pripadnik 132. gorskega bataljona Tomaž Plut je prvi cev prej. Tako sem najprej tiskovnega
pripadnik prostovoljne pogodbene rezerve, ki se je 6. avgusta predstavnika SV višjega vojaškega
poročil v službeni uniformi. Želja, da bi bil tudi sam deležen voja- uslužbenca 13. razreda Simona Kore-
škega protokola, izvira še iz naborniških dni, saj je vojaški rok

jaška tradicija je v družini zelo močna, za po elektronski pošti vprašal, ali se

saj je bil pri vojakih že moj dedek, ki služil v gardnem bataljonu in tako sodeloval na protokolarnih pogodbeni pripadnik lahko vojaško
se je vojskoval tudi v vojni, moj oče pa prireditvah. poroči. Odpisal mi je, da je vesel te
je bil pripadnik nekdanje Teritorialne zamisli in da je to promocija SV. Hkrati
obrambe še v Jugoslaviji in veteran sem se po njegovem nasvetu obrnil na
vojne za Slovenijo. Tako sva z bratom poveljstvo GORB. Vprašali so me, kako
podedovala vojaško žilico. Oče je ho- sem si zamislil poroko. Garda namreč
dil domov v uniformi, kar se mi je zde- ne sodeluje več na porokah, zato so
lo zelo zanimivo. Služenje v gardnem prišli kolegi iz enote in pripadnika stal-
bataljonu je bila zame velika čast. Po ne sestave. Tudi z vojaškim kaplanom
koncu vojaškega roka sem se želel Urekom smo se dogovorili, vendar
redno zaposliti v Slovenski vojski, ven- zaradi zadržanosti ni prišel. Dobil sem
dar takrat nisem izpolnjeval pogojev službeno uniformo, ki so mi jo podarili
glede izobrazbe. Svetovali so mi, naj na podlagi odločitve Generalštaba SV.
poskusim v 10. MOTB, vendar je bila Kako je bilo na poročni dan?
čakalna doba za zaposlitev kar dol- Z osmimi fanti iz enote, in sicer s Pet-
ga, zato sem se zaposlil v trgovskem rom Jakopičem, Boštjanom Jelencem,
podjetju, v katerem delam še danes. Primožem Avguštinom, Milanom
Ko sem v oglasih izvedel za možnost Hrovatom, Antonom Klančarjem,
pogodbene rezerve, še posebno, ker Damjanom Korošcem, Božidarjem
so pogodbene rezerviste sprejemali v Pivkom ter Nejcem Urabancem in po-
132. GORB, sva se z bratom prijavila veljnikom čete poročnikom Primožem
in bila sprejeta. Zdaj sem že tretje leto Bernardom in poveljnikom oddelka
pogodbeni rezervist. višjim vodnikom Matejem Keršičem
Kakšne so vaše obveznosti glede po- smo šli čez vas do neveste s harmo-
godbene rezerve? niko in slovensko zastavo, ki sem jo
Urjenja imamo enkrat na mesec ob nosil sam. Pogodbenim pripadnikom
koncu tednu, v koledarskem letu pa ne pripada službena uniforma, zato so
praviloma ne trajajo več kot 30 dni. V začetku leta dobimo tako pogodbeniki drugi nosili bojne uniforme, ne pa orožja. Vsem sva z ženo Špelo zelo hvaležna,
kot naši delodajalci letni načrt, kdaj ta usposabljanja potekajo. Kljub temu da so prišli in sodelovali na poroki. Krajani so bili zadovoljni, ker je bilo to nekaj
imajo nekateri pripadniki v službi težave. Sam nimam težav niti s sodelavci posebnega. Najprej smo imeli civilno poroko v vili Bistrica pri Tržiču, potem pa
niti z direktorjem. V službi delamo tudi ob sobotah, vendar se s sodelavci do- še cerkveno na Primskovem pri Kranju. Domačini, ki so prišli, so dejali, da je
govorim, da zamenjamo termine. Direktor je bil tudi rezervist in veteran vojne bila to prva taka poroka tod okoli in da je bilo zelo zanimivo. Fantje so ustvarili
za Slovenijo, zato je razumevajoč in pozitivno gleda na pogodbeno rezervo. dobro vzdušje. To je nekaj, kar se zgodi enkrat v življenju, zato sem vesel, da
Ste zadovoljni s statusom pripadnika pogodbene rezerve? sem lahko uresničil zamisel. S tem, da sem bil v uniformi na svoji poroki, sem
Da. Menim, da je denarno nadomestilo za čas pripravljenosti in plačilo za ženi, domačim in drugim pokazal pripadnost domovini, uniforma pa izžareva
usposabljanje dovolj visoko, saj dobimo vojaki na leto približno 400.000 tudi posebno energijo. Da sem bil prvi pogodbeni pripadnik, ki se je poročil v
tolarjev neto. Rad bi, da bi bila usposabljanja intenzivnejša. Mogoče je pre- uniformi, je bila zame velika čast.
malo poveljnikov, saj nas je na Bohinjski Beli že več kot 300 pogodbenih In kakšni so zdaj načrti?
rezervistov. S kolegi si želimo več gorniških usposabljanj in taktike bojevanja Z ženo greva najprej na poročno potovanje v Kenijo. Mislim, da bom tudi po
v gorah. Tudi odhod na misijo je po pogodbi mogoč, vendar menim, da bi se petih letih podaljšal pogodbo za sodelovanje v pogodbeni rezervi. Če bom
Ministrstvo za obrambo in delodajalci morali dogovoriti, da bi nas po vrnitvi imel možnost stalne zaposlitve v GORB, bom razmislil, saj bi se mi tako
zagotovo čakala zaposlitev. uresničila še ena želja. Valerija Šket Jarm
Kako so potekale priprave na vojaško poroko? Foto: Andrej Zelnik

34 S LO V E N S K A V O J S K A
 Razvedrilo
Reševalcem nagradnega kviza
Pravilna rešitev kviza iz prejšnje številke: ORIENTACIJO.
Nagrade prejmejo: Milanka Trušnovec, Čopičeva 16,
5280 Idrija, Svit Ocepek, Laze 46, 1353 Borovnica, in
Marko Turk, Dobrna 13 b, 3204 Dobrna.
Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križanke
nam pošljite do petka, 16. septembra 2005, na naslov:
Uredništvo Slovenske vojske, Kardeljeva ploščad 24, 1000
Ljubljana.

Ime: ...............................................................................................

Priimek: ........................................................................................

Naslov: .........................................................................................

Pošta: ...........................................................................................

Rešitev gesla: .............................................................................

........................................................................................................

S LO V E N S K A V O J S K A 3 5