Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo RS

SLOVENSKA
VOJSKA

SV na vaji Elite
Znani novi kandidati za častnike
Specialci preizkusili kandidate
S p re m l j a m o

Foto: Nato
Minister Erjavec na zasedanju
obrambnih ministrov Nata
Poleg potrjevanja obrambnih načrtov so tudi ocenili, da so članice EAPC
so bile na dnevnem redu zasedanja 9. in 10. junija je v Bruslju potekalo redno letno zasedanje zelo dobro sodelovale v operacijah
še druge teme. Obrambni ministri so obrambnih ministrov Nata, ki se ga je udeležil tudi slovenski Nata na Balkanu in v Afganistanu
med drugim potrdili načrte za logistič- obrambni minister Karl Erjavec. Obrambni ministri Nata so potr- ter da bi morale to sodelovanje še
no podporo mirovni operaciji Afriške dili načrte za logistično podporo mirovne operacije Afriške unije nadaljevati.
unije v sudanski pokrajini Darfur, kjer v Darfurju in napovedali okrepitev navzočnosti v Afganistanu Iz Bruslja je minister Erjavec odpo-
je ena od najhujših humanitarnih kriz pred jesenskimi volitvami v državi. Iz Bruslja je minister Erjavec toval na večdnevni obisk v Pariz,
v svetu. Pomoč za Sudan je v okviru odpotoval v Pariz, kjer se je udeležil mednarodne konference o kjer je ob začetku 22. mednarodne
svojih zmožnosti ponudila tudi naša globalni varnosti. konference o globalni varnosti govoril
država. »Slovenija je ponudila pet o tem, kako odgovoriti na trenutne
inštruktorjev oziroma opazovalcev, lahko pa bi ponudila tudi materialna izzive. V okviru konference se je minister Erjavec udeležil tudi delavnic, okro-
sredstva, šotore, postelje in podobno,« je poudaril slovenski obrambni glih miz in razprav. MP
minister Erjavec in zagotovil, da bo Slovenija uresničila svoj prispevek, če
bo treba. Udeleženci zasedanja so pregledali potek zavezniških operacij v
Afganistanu, na Kosovu in v Iraku ter izmenjali mnenja o aktualnih medna- Novo vodstvo 1. brigade, PP in
rodnih vprašanjih. Minister Erjavec je ob robu zasedanja povedal, da zveza
Nato Sloveniji predlaga, naj ponovno oceni ustreznost in racionalnost svojih
Verifikacijskega centra
zmogljivosti, kot so vojaška letala pilatus in patruljna ladja, torej zmogljivosti,
ki niso neposredno povezane s povečanjem zmogljivosti zavezništva. »V imenoval novega namestnika poveljnika Poveljstva sil, nova
Natu so mnenja, da je treba vsa sredstva namenjati v ključne zmogljivosti poveljnika 1. brigade in Poveljstva za podporo ter načelnika
za zavezništvo,« je dejal minister Erjavec o priporočilu, ki je vključeno v Verifikacijskega centra.
zavezniško oceno pregleda obrambe za Slovenijo in druge članice, priprav- Namestnik poveljnika Poveljstva sil na Vrhniki bo brigadir Alojz Šteiner.
ljeno vsake dve leti. »Patruljno ladjo imamo kot pomorska država, zato smo 1. brigadi SV bo poveljeval polkovnik Anton Tunja, dosedanji poveljnik
prepričani, da jo potrebujemo. Načrtujemo tudi, da bomo kupili še eno. Le polkovnik Branimir Furlan pa bo namestnik poveljnika Poveljstva za
tako lahko zagotavljamo izvajanje tistih operacij, ki jih Slovenija mora kot doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje. Poveljstvo za pod-
pomorska država,« je pojasnil minister Erjavec in dodal, da so v pogovorih, ki poro bo vodil polkovnik Milan Obreza. Načelnik Verifikacijskega centra
jih je imel, to razumeli. Po Erjavčevih besedah so slovenski obrambni načrti Slovenske vojske bo brigadir Alojz Završnik. Vse prerazporeditve so
v oceni zavezništva označeni kot primerni, realni in izvedljivi, pozitiven pa bile načrtovane in izvedene skladno s karierno potjo v Slovenski vojski.
je tudi napredek glede sposobnosti, premestljivosti sil in zagotovitve bojne Imenovani imajo večletne poveljniške izkušnje, strokovno znanje pa so
podpore. Obrambni ministri Nata so dvodnevno zasedanje končali na sre- pridobili tudi na priznanih vojaških šolah v tujini. Z novimi imenovanji na
čanju s partnerskimi državami v okviru Evro-atlantskega partnerskega sveta pomembne poveljniške dolžnosti bosta v Slovenski vojski omogočena
(EAPC). Na sestanku EAPC, ki združuje 26 članic Nata in 20 partnerskih prenos in poenotenje vojaškega znanja v poveljstvih in enotah, kar bo
držav, so med drugim razpravljali o morebitnih posledicah preoblikovanja prispevalo k večanju kakovosti pri opravljanju nalog doma in v tujini v
severnoatlantskega zavezništva glede delovanja tega sveta, obenem pa po- okviru zavezništva.
novili pripravljenost za nadaljnje sodelovanje v boju proti terorizmu. Ministri

2 S LO V E N S K A V O J S K A
 V okviru preoblikovanja oboroženih sil po svetu te poso-
dabljajo programe izobraževanj in usposabljanj. Zaradi spre-
memb v mednarodnem varnostnem okolju najpomembnejše
vprašanje v oboroženih silah ni več le, ali so te pripravljene
na vojaško operacijo, temveč za katere vrste tveganj so po-
samezne enote usposobljene. Povečujeta se število večna-
cionalnih operacij v svetu in pomen hitre namestitve vojaških
enot na kriznih območjih. Nacionalne enote v večnacionalnih
sestavah so manjše, zaradi tveganj pa mora biti skupno delo-
vanje usklajeno. Kolektivni duh in osebna pripadnost posta-
SPREMLJAMO 2

Vsebina
jata pomembna dejavnika, njun pomen pa se v širši družbi
Minister Erjavec na zasedanju obrambnih ministrov Nata
zaradi spremenjenega načina življenja in pričakovanj mladih
Novo vodstvo 1. brigade, PP in Verifikacijskega centra
Minister obiskal pripadnike SV na Kosovu in v BiH 4 zmanjšuje. Zato je pomembno, da vojska kot institucija kadru
Redno letno srečanje med policijo in Slovensko vojsko izpolni osebna pričakovanja glede pridobivanja znanja in
V Hannovru sejem gasilske opreme Interschutz 5
veščin ter osebnega razvoja. Tudi razvoj informacijsko-komu-
Kronika 7
nikacijske ter druge tehnologije in oborožitve določajo potre-
IZ VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA 8 be po nenehnem izobraževanju in usposabljanju v vojski ter
Preoblikovanje obveščevalne dejavnosti in elektronskega bojevanja v Natu po spodbujanju samoizobraževanja v civilnih ustanovah.
SV že tretjič na vaji Elite 10
Slovenska vojska je v zadnjih letih izpopolnila predvsem
SV na vaji CENCOOP CAX 2005 12
Do zelene baretke napornih 1200 ur 13 organiziranost, vsebino, sestavine in povezanost sistema
Mariborski oklepniki mogoče jeseni na Madžarsko 16 vojaškega izobraževanja in usposabljanja. Oblikovala je Po-
V Šoli za častnike že drugič izbirno sprejemno preverjanje 18 veljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje, v
S Kanadčani o podčastniškem zboru 21
Po trinajstih letih do nove gardne uniforme 22 okviru katerega delujejo vse šole in centri za usposabljanje
SV ter Center za doktrino in razvoj, letos pa bo ta proces kon-
ZAŠČITA IN REŠEVANJE 24 čan z oblikovanjem centra za bojno usposabljanje enot in po-
Ustrezna zakonodaja je pogoj za delo prostovoljnih gasilcev veljstev. V okviru vojaškega izobraževanja in usposabljanja
so izpopolnjeni številni programi funkcionalnega usposablja-
HUMANITARNA POMOČ 25
Beli obroč Slovenije nja ter programi usposabljanja rodov in služb. Pripadniki SV
že veliko let na vajah sodelujejo tudi z zaveznicami, s čimer
IZ TUJINE 26 se zagotavlja primerljiva pripravljenost enot s tujimi.
Tako je SV v okviru zavezništva nedavno sodelovala na vaji
STROKOVNE TEME 27
Trial Hammer kot prvi skupni interoperabilni demonstraciji na
Vedenje poveljnika
Nevarnosti v naravi 30 področju pridobivanja obveščevalnih podatkov s pomočjo
zvez ter na vaji v elektronskem in protielektronskem bojeva-
ŠPORT V VOJSKI 32 nju Elite. Usposobljenost posadk in poveljstva za bojno delo-
Vojaško svetovno prvenstvo v jadranju vanje so na Počku preverjali pripadniki 74. oklepno-mehani-
ziranega bataljona. Končani so tudi osnovno usposabljanje
OBRAZI 34
za izbor vojaških specialcev in izbirni postopki za februarsko
Zanesenjak vojaške zgodovine izdal knjigo
generacijo na Šoli za častnike.
RAZVEDRILO 35 Meta Grmek

Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 15. julija 2005. Nenaročenega gradiva ne vračamo.

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo

Naslov uredništva: Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana, telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70, elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si,
http://www.mors.si. Številko uredila: Meta Grmek, novinarja: Marko Pišlar, Valerija Šket, fotograf: Bruno Toič, prevodi: Mateja Perpar, tajnica uredništva:
Milena Topolovec, priprava in tisk: Schwarz, d. o. o., naklada: 10.500 izvodov.
Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena številka.
Novinarski prispevki, objavljeni v reviji, niso uradno stališče Ministrstva za obrambo.

S LO V E N S K A V O J S K A 3
 Minister obiskal pripadnike SV
na Kosovu in v BiH
S p re m l j a m o
Foto: FA Bobo
Minister za obrambo Karl Erjavec je v petek, 3. junija, z delegaci-
jo obiskal pripadnike Slovenske vojske v Prištini in Tuzli. V okviru
obiska se je sestal tudi s poveljnikom Kforja generalporočnikom
Yvesom de Kermabonomom in s poveljnikom večnacionalnih sil
Sever generalbrigadirjem Miko Mattijem Ottom.
Kot je po srečanju s poveljnikom Kforja de Kermabonomom dejal mi-
nister Erjavec, »je Jugovzhodna Evropa za nas strateško pomembna,
zato aktivno prispevamo k njeni stabilnosti, predvsem z intenzivnim
sodelovanjem v operacijah v podporo miru ter večregionalnih in več-
stranskih pobudah, ki prispevajo h krepitvi stabilnosti in zaupanja«. V
operaciji v podporo miru na Kosovu je Slovenska vojska začela sodelo-
vati oktobra 1999, ko je na misijo Unmik napotila častnika, januarja
2000 pa je tja poslala še šest častnikov. Od leta 2002 sta v operaciji
Kforja sodelovala tudi častnik in podčastnik Slovenske vojske, ki sta na
Poveljstvu mednarodnih sil Kforja v Prištini opravljala štabne dolžnosti.
Od začetka oktobra 2004 je na Kosovu največ pripadnikov SV do zdaj,
in sicer 34. Decembra 2005 naj bi jih tam delovalo 95, leta 2007 pa SV
v okviru mednarodnih sil Kfor načrtuje sodelovanje motoriziranega ba-
taljona SV. »Čeprav je položaj na Kosovu razmeroma miren, ponovitev
izbruha medetničnih spopadov večjih razsežnosti ni povsem izključe-
na. Navzočnost Natovih sil je tam zelo pomembna. Politične in varnost-
ne razmere, ko se odloča o političnem statusu province in uveljavljanju
mednarodnih standardov, so zelo občutljive tudi v odnosu do sosednjih
držav, predvsem Makedonije,« je povedal minister Erjavec.
Na srečanju s poveljnikom večnacionalnih sil Sever generalbrigadirjem
Ottom je slovenski obrambni minister med drugim poudaril, da si Slo-
venija prizadeva zagotavljati kakovostne sile in zmogljivosti za sodelo-
vanje v operacijah v podporo miru. V operacijo Althea v BiH bo Slovenija
do julija letos prispevala enajst obveščevalnih skupin Humint, obenem
pa se bo motorizirana četa, ki deluje v večnacionalnih silah, z misije
postopoma umaknila.
4 S LO V E N S K A V O J S K A
Redno letno srečanje
med policijo in Slovensko vojsko
prostorih generalštaba na rednem letnem srečanju sprejel v. d. gene-
ralnega direktorja Generalne policijske uprave dr. Bojana Potočnika s
sodelavci. Pogovarjala sta se o dosedanjem in nadaljnjem sodelovanju
med Slovensko vojsko in policijo. Menila sta, da je bilo sodelovanje na
področju izobraževanja in usposabljanja dobro, poudarila pa sta tudi
dosežene rezultate na področju letalstva, kinologije in zdravstvene
oskrbe. Ocenila sta, da sta policija in Slovenska vojska v minulem ob-
dobju uresničili večino skupnih nalog, in se zavzela za aktivno sodelo-
vanje tudi v prihodnje.
Foto: Marko Prvinšek
Popolnjevanje mest v Natovem
Poveljstvu za preoblikovanje
Načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič je v četrtek, 2. junija, sprejel
polkovnika Andreja Kocbeka, ki je 15. junija prevzel vodenje vojaškega
predstavništva Slovenske vojske pri Poveljstvu za preoblikovanje zveze
Nato (Allied Command Transformation – ACT) s sedežem v Norfolku v
ameriški zvezni državi Virginia. Generalmajor Lipič je v pogovoru po-
udaril pomen vloge nacionalnega vojaškega predstavništva pri ACT pri
preoblikovanju Slovenske vojske in njene vloge znotraj Natovih sil za
posredovanje (NRF). Na podlagi sklepa vlade RS je Slovenska vojska
začela konec leta 2004 popolnjevati nacionalna in mednarodna mesta
v Natovem Poveljstvu za preoblikovanje, popolnjevanje pa bo končano
leta 2006. Vodja nacionalnega vojaškega predstavništva predstavlja
MO in SV pri izvajanju in spodbujanju preoblikovanja Slovenske vojske
in oboroženih sil članic zveze Nato. Naloga vojaškega predstavništva
SV pri ACT je zagotavljanje nacionalnih interesov v programih razvoja
zmogljivosti Slovenske vojske, izobraževanja, centrov odličnosti in
zmogljivosti s področja simulacijskega bojevanja. K nalogi nacional-
nega predstavnika sodi tudi povezava z Združenim poveljstvom sil ZDA
(United States Joint Force Command – USJFCOM).
 Koroški Slovenci V Hannovru sejem
pri ministru za obrambo gasilske opreme Interschutz
ku Slovenije sprejel predsednika Skupnosti koroških Slovencev sejem gasilske opreme Interschutz, na katerem se je predstavila
Bernarda Sadovnika in generalnega sekretarja Alpe-Jadranski tudi Gasilska zveza Slovenije. Sejem sta si v sredo, 8. junija,
center za čezmejno sodelovanje mag. Filipa Warascha. ogledala minister za obrambo Karl Erjavec in poveljnik CZ RS
Visoka gosta z avstrijske Koroške sta ministra seznanila s trenutnimi Miran Bogataj.

S p re m l j a m o
razmerami na avstrijskem Koroškem. Dunaj sprejema Skupnost koro-
ških Slovencev kot enakovrednega sogovornika, v Ljubljani pa tega ni.
Trenutne politične razmere na Koroškem so zanimive, na kar je opozoril
Sadovnik. Dejal je, da se mnoge stvari začnejo spreminjati le, če prvi
korak naredi deželni glavar Jörg Haider. Nekako tako je bilo razumeti
tudi problematiko topografije, dvojezičnega poimenovanja koroških
krajev. Sicer pa je Sadovnik dejal, da njihova organizacija vzorno so-
deluje tudi s policijo in vojsko. Predvsem s policijo so se dogovorili o
tečajih slovenskega jezika, ki se jih je udeležilo več policistov iz obmej-
nih krajev. Dunajska vlada je sofinancirala tečaje slovenščine, ki bodo
potekali letos. Minister Erjavec je dejal, da se bo pogovoril z državnim

Foto: Interschutz
sekretarjem za Slovence po svetu Francem Pukšičem in z ministrom
za zunanje zadeve dr. Dimitrijem Ruplom, saj naj bi tako sodelovanje
izboljšali predvsem na področju izmenjave jezikovnega znanja. Gosta
sta ministra Erjavca povabila, da obišče avstrijsko Koroško.
Gasilska zveza Slovenije je na razstavnem prostoru predstavila zgodovino
gasilstva v Sloveniji in naravne značilnosti naše države. Kot je ob obisku
sejma, ki ga organizirajo vsako peto leto, dejal minister Erjavec, je Sloveni-
ja po številu gasilcev pri vrhu lestvice, saj jih ima več kot 30.000. Po oceni
ministra je to pohvalno, saj kaže pripravljenost mladih za prostovoljno in
humanitarno delo. Sicer pa sta si minister Erjavec in poveljnik CZ RS Boga-
taj na sejmu ogledala predvsem avstrijske in nemške razstavljavce, ki so
glavni dobavitelji opreme za prostovoljna gasilska društva pri nas. Raz-
stavljavci so na sejmu, ki je bil tokrat usmerjen v zagotavljanje varnosti,
Foto: Aleš Sila

predstavili številne novosti, poleg tega je potekalo veliko obsejemskih de-

javnosti, letos pa so v okviru prireditve prvič pripravili tudi tematske dneve.

14. inženirski bataljon praznoval

V Vojašnici Novo mesto, kjer je nastanjen 14. inženirski bataljon
SV, je bila v petek, 3. junija, slovesnost ob dnevu inženirstva.
14. inženirski bataljon, ki sicer praznuje 5. junija, ko so se leta 1992 v
takratni 105. inženirski četi začeli usposabljati prvi naborniki, je nepo-
grešljiv pri pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, v vojni pa zagotavlja
inženirsko podporo bojnim enotam. Kot je povedal namestnik poveljnika
72. brigade, v okviru katere deluje bataljon, podpolkovnik Bojan Porok,
lahko inženirci SV s svojim znanjem in tehnologijo sodelujejo tako z eno-
tami v Sloveniji kot v okviru zavezništva. Poudaril je predvsem sodelo-
vanje pripadnikov 14. inženirskega bataljona pri odstranjevanju posledic
poplav v Zasavju leta 1994, pri postavljanju mostov na Jezerskem, v
Vojniku, Ribnici, na Predelu, v Logu pod Mangartom, v Mirni, Borovnici,
Lučah, Solčavi in Gornjem Gradu ter sodelovanje pri obnovi stopnišča na
Blejskem otoku. Bataljon je od leta 1994 nosilec reda SV ter bronastega
in srebrnega znaka Civilne zaščite, letos pa jim je Poveljstvo za podporo
podelilo posebno zlato plaketo.

S LO V E N S K A V O J S K A 5
 V Mariboru ustanovili Na Igu
vojaški klub SV redna letna konferenca ZČS
Na Igu se je v soboto, 4. junija, na redni letni konferenci zbralo
135 članov predsedstva Zveze častnikov Slovenije. Razpravljali
so o delovanju in nadaljnjem razvoju zveze.
Letne konference Zveze častnikov Slovenije, v kateri je približno 15.700
S p re m l j a m o

članov, se je udeležil tudi minister za obrambo Karl Erjavec. Poudaril je,

da je sodelovanje med ministrstvom in zvezo kot civilno organizacijo
dobro ter napovedal nadaljnjo poglobitev sodelovanja. »Izkušnje na po-
dročju usposabljanja rezerve so v okviru častniške organizacije v Slo-
veniji bogate. Prav v Zvezi slovenskih častnikov je največja kadrovska
baza strokovnjakov za varnostno, obrambno in vojaško področje.«

V petek, 3. junija, je načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič Pivški oklepniki

v Vojašnici generala Maistra v Mariboru odprl prostore prvega
vojaškega kluba v Slovenski vojski. odprli vrata vojašnice
V prostorih vojaškega kluba, ki ga je ustanovilo poveljstvo 72. brigade
SV, bodo potekali programi celostne skrbi za pripadnike SV in njihove odprtih vrat. Širši javnosti so predstavili bojno tehniko in delovanje enote,
družinske člane, od predavanj in neslužbenih strokovnih usposabljanj omogočili pa so tudi vožnjo z oklepnimi bojnimi vozili, in sicer s tankom
do prostočasnih aktivnosti. Klub so ustanovili po zakonu o društvih kot M 84 in BVP M 80 A, ter streljanje z zračno puško. Obiskovalci so si lah-
pravno osebo zasebnega prava. Soustanovitelji kluba so tudi rezervisti ko ogledali razstavo modelarjev in likovno razstavo učencev okoliških
SV in TO, pripadniki prostovoljne in obvezne rezerve, člani združenj osnovnih šol, orožje airsoft ter sodobno gasilsko opremo. Prav tako so
veteranov vojne, zveze borcev NOB, zveze častnikov ter upokojenci MO. obiskovalci na prireditvi lahko dobili informacije o poklicih v Slovenski
Ustanovitev kluba je podprl poveljnik Vojašnice generala Maistra pod- vojski ter o postopkih zaposlovanja in izobraževanja. Med ekipami 45.
polkovnik Vladimir Maher s sodelavci. S pomočjo delavnic vojašnice, oklepnega bataljona, logističnega bataljona z Vrhnike in policijske upra-
predvsem pa 72. poveljniško-logistične čete so že lepo uredili klubske ve Postojna je potekalo prijateljsko tekmovanje v malem nogometu.
prostore, v katerih bodo ob ponudbi prigrizkov in pijač potekali biljard,
namizni nogomet, pikado in šah, na voljo bodo časopisi, dostop do
interneta, hišni kino, možnost organizacije manjših kulturno-zabavnih
prireditev, okroglih miz itn. Klubski prostori bodo namenjeni predvsem Na rehabilitaciji
druženju, pogovorom in sprostitvi, obenem pa bo klub zaposlene in dru-
ge člane spodbujal k aktivnemu sodelovanju na različnih področjih. 15 žrtev min iz BiH
Stotnik Štefan Flisar, 72. brigada Na Inštitut RS za rehabilitacijo je v začetku meseca prišlo 15 žrtev min iz
Bosne in Hercegovine, za katere je sredstva zagotovil Mednarodni sklad
za razminiranje in pomoč žrtvam min (ITF). Program rehabilitacije vklju-
čuje zdravljenje, pomoč in svetovanje pri uporabi protez in drugih tehnič-
V vipavskem centru nih pripomočkov ter psihološko svetovanje. Inštitut izvaja zdravljenje na
Centru za rehabilitacijo žrtev min, ki so ga z ITF ustanovili maja 1998. V
prisegla nova generacija njem so doslej rehabilitirali že 733 žrtev min iz BiH, Albanije, s Kosova, iz
Črne gore in Makedonije. Denar za pomoč žrtvam min so ITF tokrat pri-
82 kandidatk in kandidatov za poklicne vojakinje in vojake Slovenske spevale italijanska organizacija Coordinamenti Donne, Norveška in ZDA.
vojske. Kandidati so usposabljanje v centru začeli 16. maja, ko so se
vključili v temeljni vojaškostrokovni program, ki traja tri mesece. V njem
se bodo usposobili in izurili za preživetje na bojišču in za samostojno
opravljanje bojnih nalog v različnih vremenskih in terenskih razmerah.
Istega dne je bila v Vojašnici Franca Rozmana - Staneta v Ljubljani slo-
vesnost ob koncu specialističnega usposabljanja 31 poklicnih vojakov
Slovenske vojske. Ti so se v devetih tednih usposobili oziroma izurili za
vojaške evidenčne dolžnosti izvidnik opazovalec, računar planšetist,
namerilec in član posadke na minometu 120 milimetrov. Vojaki, ki kon-
čajo ta program, so usposobljeni za delo v minometni enoti.

6 S LO V E N S K A V O J S K A
 Šolo za podčastnike obiskala
hrvaška delegacija
Dušan Rešeta
Visoke šole za podčastnike hrvaške vojske. Namen obiska je
bila izmenjava izkušenj glede usposabljanja in izobraževanja (1953–2005)
ter razvoja podčastniškega zbora.
V hrvaški delegaciji so bili poveljnik šole, trije inštruktorji in pripadniki IV.

generacije visokega tečaja za podčastnike. V okviru obiska sta delegaciji
obeh šol pripravili predstavitve, nato pa so si gostje ogledali Center za
usposabljanje v Vipavi, bojno oddelčno streljanje na tečaju za vodne
podčastnike in bojno streljanje tankovskega voda iz 74. OKMB v napadu.
Na hrvaški šoli je poveljnik edini častnik, sicer pa so na šoli zaposleni
podčastniki. V hrvaški vojski poznajo štiri stopnje usposabljanja in izob-
raževanja. Prve tri stopnje šolanja izvajajo na Šoli za podčastnike, četrto
pa na Visoki šoli za podčastnike. Visoki tečaj za podčastnike je glede na
program in čas šolanja enak kot najvišja šola za podčastnike v ameriški
vojski (SGM). Pripadniki Šole za podčastnike SV so Visoko šolo za pod-
častnike hrvaške vojske obiskali novembra lani. Igor Skopec
S p re m l j a m o
Ali veš, kako boli, ko ptici iztrgaš krilo? Nikoli več njen let ne bo gotov,
varen in vsaka nova pot oživlja njeno bolečino.
Tako rad si imel potovanja in poznali so te povsod, kamor si nas ved-
no z veseljem peljal. Ura je zakon, si nas vedno priganjal, ko si nam
želel pokazati še tisoč lepih stvari, mi pa smo hoteli ustaviti čas na
enem kraju. Ura je zakon, smo smeje ponavljati za tabo in se podajali
naprej s teboj.
Zdaj pa na pot odšel si sam, brez nas, in ni ti več pomemben čas. In
nihče več nas ne priganja, samo tvoja glas in obraz, ki sta ostala za
vedno v nas.
Nima smisla spraševati zakaj. Bila je tvoja poslednja volja in spošto-
vati jo moramo, čeprav boli in je težko.
Hvaležni smo ti, da si potoval z nami, in dokler se ne srečamo spet,
bomo morali hoditi brez tebe, sami. A tebi za na zadnjo pot: Oprosti
nam vseh zablod.
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga skupaj z nami pospremili na zadnjo
pot, še posebno zahvalo pa namenjamo kaplanu g. Vitu Muhiču iz
Vojaškega vikariata GŠSV za ganljive besede ob slovesu.
Sodelavci Izpostave URSZR Krško

Ljubljana, 10. junij
V prostorih Knjižnično-informacijskega centra
MO na Kardeljevi ploščadi je potekala predsta-
vitev znanstvene monografije Vojaška geogra-
fija dr. Zvonimirja Bratuna. Kot je v svoji oceni
zapisal eden od recenzentov publikacije gene-
ralpodpolkovnik Albin Gutman, gre za dolgo
pričakovani učbenik, ki vojakom ponuja dovolj
temeljnega znanja s področja geografije. Če-
prav v sodobnem vojskovanju narašča pomen
novih tehnologij, pa poznavanje geografskega
prostora za vojaka ostaja temelj, brez katere-
ga se ni mogoče bojevati, je zapisal avtorjev
mentor ugledni prof. dr. Jurij Kunaver. Nanizal
je zgodovinske primerjave in vojaške dogodke,
na katere so vplivale na videz manj pomembne
geostrateške okoliščine. Po mnenju razpravljav-
cev je učbenik Zvonimirja Bratuna zanimiv tako
za strokovno kot tudi laično javnost, odlikuje pa
ga zanimiva didaktična zasnova.
Kronika
Vipava, 10. junij
V vipavski vojašnici je trimesečno usposablja-
nje za pridobitev vojaške evidenčne dolžnosti
bolničar končalo 34 vojakov. V specialističnem
programu Centra za usposabljanje so osvojili
osnovno strokovno znanje, veliko pozornosti
pa so namenili sistemu zdravstvenega varstva
v vojni, osnovam dajanja prve pomoči ter nege
poškodovancev in bolnikov.
Postojna, Novo mesto, 13. junij
V tamkajšnjih vojašnicah je prostovoljno služenje
vojaškega roka začela peta generacija vojakov
prostovoljcev. Usposabljali se bodo po temeljnem
vojaškostrokovnem programu. V programu, ki traja
tri mesece, bodo največ pozornosti namenili pouku
oborožitve in splošni taktiki, ki sta najpomembnejši
za preživetje na bojišču in za samostojno opravlja-
nje bojnih nalog v različnih razmerah. Po uspešno
opravljenem prostovoljnem služenju vojaškega roka
in če bodo izpolnjevali druge pogoje, bodo imeli vo-
jaki prednost pri zaposlitvi v Slovenski vojski ozi-
roma pri sklenitvi pogodbe o opravljanju vojaške
službe v rezervni sestavi Slovenske vojske.
Novo mesto, 15. junij
V Vojašnici Novo mesto so pripadniki tamkajš-
njega 32. vojaškega teritorialnega poveljstva
pripravili dan odprtih vrat. Obiskovalci so si
lahko ogledali oborožitev in opremo enot Slo-
venske vojske, v dinamični predstavitvi pa so
se predstavili pripadniki 17. bataljona vojaške
policije, 14. inženirskega bataljona in 18.
bataljona za radiološko, kemično in biološko
obrambo. V okviru prireditve je potekala tudi
slovesnost ob dnevu državnosti in spomin-
skem dnevu mestne občine Novo mesto v
počastitev začetka osamosvojitvene vojne za
Slovenijo, ki jo pripadniki 32. vojaškega terito-
rialnega poveljstva pripravljajo skupaj z mest-
no občino Novo mesto, Zvezo vojnih veteranov
za Slovenijo in Zvezo slovenskih častnikov.

S LO V E N S K A V O J S K A 7
Iz vojaškega življenja
Preoblikovanje obveščevalne dejavnosti
in elektronskega bojevanja v Natu
Operacija Nata na Balkanu (Allied For-
ce) leta 1999 je bila največja letalska
bojna operacija zavezništva doslej.
Med njo sta bili zaradi sistemov zemlja-
zrak sestreljeni zavezniški letali F-117
in F-16. Pilot F-117 se je izognil zajetju
nasprotnikovih sil, vendar so nekateri
dejavniki kazali na neusklajenost
med obveščevalnimi dejavnostmi,
dejavnostjo ustavljanja nasprotnikove
zračne obrambe (SEAD) in delovanjem
enot za specialno delovanje. Med ope-
racijo Allied Force je bilo vodstvo Nata
prisiljeno sproti reševati težave tehnične
nepovezljivosti sistemov.
Na podlagi izkušenj se je v okviru Natove
obrambne iniciative oblikoval cilj, da bi izboljšali
(univerzalni format) zavezniško pridobivanje ob-
veščevalnih podatkov s pomočjo zvez, in sicer s
prestrezanjem komunikacij in drugih elektronskih
emisij ter ustavljanjem nasprotnikove zračne
obrambe. Univerzalni format bi omogočal po-
šiljanje uporabnih podatkov v urah in ne več
dnevih ali tednih, kot je bil to primer operacije
Allied Force. Rezultat je bil Natova delovna skupi-
na za elektronsko podporo (ESM) in pridobivanje
obveščevalnih podatkov s pomočjo prestrezanja
elektronskih emisij. Delovna skupina je cilje
začela uresničevati v sodelovanju s sedmimi dr-
žavami in Natovima organizacijama ter kmalu
privabila k sodelovanju šestnajst držav in devet
organizacij Nata. K sodelovanju so povabili stro-
kovnjake iz obveščevalnih, obrambnih in industrij-
skih struktur Belgije, Češke, Francije, Grčije, Italije,
Kanade, Nemčije, Nizozemske, Norveške, Poljske,
Romunije, Slovaške, Španije, Velike Britanije, ZDA
in Slovenije.
Delovna skupina se je ukvarjala tudi z metodolo-
gijo identificiranja in odkrivanja premičnih izstre-
lišč raket zemlja-zrak ali ciljev visoke vrednosti. V
teh primerih sta prav tako nujna povezljivost in
enoten format prenosa podatkov s ciljem učinko-
vitega vodenja in poveljevanja. Sistemu, ki oddaja
v kratkih intervalih, je z ene platforme zelo težko
določiti položaj, če pa en cilj odkriva več spre-
jemnikov, se rezultati zelo izboljšajo. Na nedavni
vaji Trial Hammer 2005 so preizkušali metode
skupinskega odkrivanja različnih »oddajnikov«.
Cilji vaje Trial Hammer 2005
Trial Hammer 2005 (TH 05) predstavlja prvo
skupno interoperabilno demonstracijo na podro-
čju pridobivanja obveščevalnih podatkov s po-
močjo zvez, in sicer s prestrezanjem komunikacij
in drugih elektronskih emisij ter njegovo podporo
pri ustavljanju nasprotnikove zračne obrambe.
TH 05 je končni rezultat Natove delovne skupine
za elektronsko podporo in pridobivanje obvešče-
valnih podatkov s pomočjo prestrezanja elektron-
skih emisij. Vaja je potekala na poligonu Range, ki
ga skupaj upravljajo Francija, Nemčija in ZDA, je
pa ob nemško-francoski meji nedaleč od letalske
baze Ramstein. Vaja je trajala dva tedna, na njej
pa je sodelovalo več kot 250 udeležencev s 25
letali in 20 zemeljskimi sistemi iz sedemnajstih
držav in devetih Natovih organizacij. TH 05 je
bil zasnovan za preverjanje zmogljivosti in iz-
boljšanje povezljivosti Natovih in nacionalnih
sistemov. Zmogljivosti so se preverjale na tarčah
visoke vrednosti (sistemi zemlja-zrak), na tarčah
s kratkotrajnimi intervali sevanja, tarčah z nizko
oddajno močjo in tarčah z nizko verjetnostjo
odkrivanja. Sodelovanje sprejemnikov za prido-
bivanje obveščevalnih podatkov s pomočjo zvez,
in sicer s prestrezanjem komunikacij in drugih
elektronskih emisij, je zagotovilo široko integri-
rano območje pokrivanja, hitrejše poročanje o
odkritih ciljih ter večjo natančnost in zanesljivost
lokacij odkritih ciljev za potrebe poveljstev enot.
Vse našteto bo v prihodnosti omogočilo hitro od-
zivanje in onesposabljanje groženj.
Slovenska vojska na vaji
Slovenska vojska se je vaje TH 05 udeležila z
začasno testno skupino za zračni nadzor in
elektronsko podporo (skupina TT), v kateri so
bili pripadniki s sredstvi 16. bataljona za nadzor
zračnega prostora, 9. bataljona zračne obram-
be, 17. bataljona vojaške policije in vojaške
zdravstvene enote. Na vaji je tako sodelovalo 22
pripadnikov SV z desetimi vozili. Opremljeni smo
bili z radarjema kratkega dosega EL/M 2106,
sistemom roland in centroma zvez.
Priprave na vajo so se začele januarja letos.
Prvi teden na poligonu Range je bil namenjen
izvidovanju mikrolokacij radarskih in raketnega
položaja, postavitvi elementov radarskih in
raketnega položaja, vzpostavitvi radijskih in radio-
relejnih zvez za potrebe poveljevanja in prenosa
radarskih podatkov med poveljniškim mestom in
položaji, za testno delovanje radarskih in raketne-
ga sistema ter kalibraciji radarskih in raketnega
sistema.
Drugi in tretji teden smo s sistemi delovali po
načrtih emitiranja, ki smo jih dobili od vodstva
vaje. Delo je bilo zelo natančno zaradi uresničit-
Pred TH 05
ve postavljenih ciljev vaje. Enota je bila večino
časa na treh lokacijah, zadnji teden pa celo na
štirih. Kot poveljnik skupine TT sem bil med na-
leti v operacijskem centru, kjer sem s pomočjo
letalskih kontrolorjev napovedoval cilje rolandu in
usklajeval druge naloge ter potrebe vodstva vaje
in enote. Namestnika oziroma poveljniki oddelkov
z enotami so neposredno skrbeli za izpolnjevanje
ukazov in vsega nujnega z lokalnimi poveljniki
radarskih položajev. Vsak dan smo v obliki poro-
čila vodstvu vaje predali seznam vseh z našimi
sistemi zabeleženih oziroma »sestreljenih« ciljev.
Enote iz SV so svoje naloge opravile odlično in so
prejele številne pohvale.
Zadnji dan vaje je skupina TT z radarskim siste-
mom kratkega dosega EL/M 2106 in raketnim si-
stemom roland predstavljala Slovenijo na dnevu
za pomembne goste v letalski bazi Ramstein, kjer
si je naše sisteme ogledalo več posadk zemelj-
skih in zračnih sistemov, ki so bile na vaji, ter viso-
ki nacionalni ter Natovi predstavniki. Iz Slovenije
sta nas obiskala visoka častnika PSSV.
Obveščevalna dejavnost
in elektronsko bojevanje v Natu
Na vaji TH 05 se je pokazalo, da zmogljivosti
posameznih držav, združenih za isti cilj, zelo iz-
boljšajo Natove vojaške zmogljivosti. Pred dvema
letoma Nato ni imel jasne vizije in tehničnih zmog-
ljivosti za pošiljanje pridobljenih obveščevalnih
podatkov s pomočjo prestrezanja elektronskih
Po TH 05
Iz vojaškega življenja
emisij. Rezultat TH 05 ni le shema prejemnikov
podatkov, temveč so tudi orodja, skupni standard
in dokazana zmožnost skupnega delovanja. Vse
skupaj omogoča ustvarjalcem politik izbiro, ki je
prej niso imeli. Na vaji se je pokazalo, kaj vse je
mogoče ob tem, da se državam dovoli fleksibil-
nost pri njihovih odločitvah za prihodnje prispev-
ke pri reševanju vseh vrst sporov.
Delo s tem ni končano in se mora nadaljevati v
samih državah. Skupni standardi so uporabni le,
če so sprejeti in se izvajajo v večini držav. Za do-
seganje učinkovitosti je to nujno. Sprejetje, izvaja-
nje in demonstriranje so aktivnosti, ki jih strukture,
kot je Natova enota za hitro posredovanje (NRF),
potrebujejo za kakovostno odločanje.
Stotnik Aleksander Vidergar
NATO operation in the Balkans (entitled Allied
Force) in 1999 was the biggest alliance air
force operation so far, revealing the lack of
coordination among the activities of the intel-
ligence, activities aimed at suppressing the
enemy's air defence system (SEAD) and the
work of special task units. During the Allied
Force operation the NATO command was fa-
ced with the problems arising from techincal
unconnectability. On the basis of this experi-
ence the NATO Defence Initiative set the goal
to improve the process of acquiring intelli-
gence information by means of connections,
namely interceptions of communication and
other electronic transmissions as well as by
blocking the enemy's air defence. In order
to bring this into effect, NATO established a
special working group for electronic support
and acquiring of intelligence data by means
of intercepting electronic transmissions. The
methods of group detecting of various trans-
mitters were tested at the recent exercise
entitled Trial Hammer 2005, described by
the author of this article.
S LO V E N S K A V O J S K A 9
 Learjet z
obešenimi
motilci
Iz vojaškega življenja

SV že tretjič na vaji Elite

Deseta obletnica vaje Elite bijo zaupanje v svojo izurjenost in od-
Pred desetimi leti izvedena prva vaja Na nemškem vojaškem vadišču Heuberg je od 27. maja do 9. pornost ter vzdržljivost sistemov, ki jih
Elite (Electronic Warfare Live Training junija potekala že deseta vaja enot zračne obrambe in letalstva upravljajo v zahtevnem ter kompleks-
Exercise) je bila redna bataljonska Elite 2005. Vaje v elektronskem in protielektronskem bojevanju nem okolju elektronskega bojevanja.
vaja nemške vojske s področja so se udeležili predstavniki iz 24 držav. Glavni cilji na vaji so bili preizkusiti izu-
elektronskega bojevanja. Glede na rjenost v pogojih elektronskega bojeva-
trajanje, obseg, namen in izbor oborožitvenih sistemov na zemlji ter v zraku nja ter vzdržljivost in sposobnost preživetja, razviti in preveriti taktične postop-
je bila vsaka vaja nadgradnja prejšnje tako po kakovosti kot vsebini. Pomen ke, uriti posadke in vodstveni kader v poveljevanju in nadzoru nad orožnimi
vaje Elite, ki je že davno presegla notranjo (nemško) bataljonsko raven, potrjuje sistemi ter preveriti sposobnost integracije in mednarodnega sodelovanja.
število sodelujočih držav, ki jih je vedno več.
Letošnja vaja Elite 2005 je že četrtič potekala v bližini mesta Meßstteten na Različni oborožitveni sistemi
jugu dežele Baden-Wurttemberg. Za enote zračne obrambe, letalske posadke Vaja, na kateri je skupaj z opazovalkami sodelovalo 24 držav, se je začela 30.
in elemente poveljevanja ter nadzora v zračnem prostoru, katerih glavni na- maja z nesrečnim dogodkom. Pri vzletu prvih plovil je le devet kilometrov od
men je bil preizkusiti in dopolnjevati postopke, je vaja Elite neke vrste vrhunec letališča strmoglavil španski mirage F-1, vendar v nesreči ni bilo žrtev. Poleg
elektronskega bojevanja. Po zelo realnih scenarijih lahko udeleženci vaje prido- držav Nata, in sicer Belgije, Češke, Francije, Grčije, Nemčije, Italije, Nizozemske,
Norveške, Poljske, Slovenije, Španije, Turčije, Velike Britanije ter ZDA, so bile na
Center za upravljanje ognja roland med delovanjem vaji aktivno udeležene tudi Avstrija, Finska, Švedska in Švica. Kot opazovalke
so se vaje udeležile Estonija, Kanada, Latvija, Litva, Romunija in Slovaška, vsaj
štiri med njimi pa so že napovedale aktivno sodelovanje na naslednji vaji Elite.
Skupno pomeni ta mednarodna sestava približno 150 vozil na 4800 hektarjih
in malo več kot 100 plovil. Nad območjem izvajanja vaje je mogoče zelo nizko
letenje (LLF) na približno 150 metrih, nad poligonom pa celo na 30 metrih,
zato je vaja Elite zelo priljubljena tudi med piloti letal. S helikopterji imajo mož-
nost do popolnosti izkoristiti svoje manevrske sposobnosti, saj za njih skoraj ni
nobenih omejitev. Na poligonu je delovalo več kot 2500 pripadnikov poveljstev
in enot ter približno 1500 pripadnikov zračnih sil, drugi pa so skrbeli za za-
gotavljanje normalnega delovanja v sodelujočih letalskih bazah. Številni gostje
in tuje delegacije, med njimi tudi iz SV, so po besedah vodje vaje polkovnika
Axla Wilckeja z zanimanjem opazovali zelo različne oborožitvene sisteme. Na
vaji so namreč sodelovala plovila F/A-18, F-16, F-4F, tornado (IDS, ECR, recce),
EK-37 viggen, mirage F-1, mirage 2000N, C-130, C-160, AH-64, A-109, CH-53,
CH-47, cougar in druga. Njihovo delovanje so na tleh ogrožali sistemi zračne
obrambe, kot so nasams, patriot, hawk, cheetah, roland, ozelot, stinger, igla,
gepard, crotale, aspic, RBS 90, rapier ter SA-6, SA-7 in SA-8. Na vaji so sodelo-
vali tudi s sistemi za motenje iz zraka in s tal.
Slovenska vojska na vaji
V letošnjem slovenskem kontingentu na vaji je bilo 108 pripadnikov 9. BZO,
16. BNZP in EEB. Kot je poudaril vodja slovenskega kontingenta nadporočnik
Boštjan Kozina, »je lani na vaji sodelovalo 65 pripadnikov, letos pa smo pred-
vsem zaradi novozaposlenih vojakov želeli zagotoviti čim večjo udeležbo. Tako
so na vaji poleg pripadnikov poveljstva sodelovali 1. lahka raketna baterija s
pridodanima radarskima oddelkoma, baterija roland z logistično-vzdrževal-
nim vodom, nekaj pripadnikov poveljniško-logistične baterije ter prvič tudi
predstavnik EEB. Prav zaradi velikega števila udeležencev in omejenih name-
stitvenih zmogljivosti gostiteljev smo morali na polovici vaje delno zamenjati
moštvo, saj ne moremo del moštva nastanili v vojašnici, del pa v hotelu«.
Kot je povedal nadporočnik Kozina, je bil s sodelovanjem Slovenske vojske na
letošnji vaji zelo zadovoljen, saj so izpolnili vse cilje organizatorja vaje kot tudi
cilje, ki jih je postavil poveljnik Poveljstva sil. Največ težav so imeli med pripra-
vami na vajo, saj je kar nekaj aktivnosti močno vplivalo na načrtovane priprave
in jih zelo zmanjšalo. Zadnji mesec pred odhodom v Nemčijo so namreč izvedli
kar tri vaje in selitev enot v Vojašnico Cerklje ob Krki.
»Ob izkušnjah z lanske vaje sem pričakoval nekoliko več dinamike in vzorčno
vodenje aktivnosti,« je povedal vodja slovenskega kontingenta in dodal, da
sta letošnje število udeležencev in različnost oborožitvenih sistemov ob pred-
pisanih varnostnih zahtevah presegla prostorske zmožnosti vadišča. Tega se
zavedajo tudi organizatorji vaje Elite in že razmišljajo o možnih spremembah
na naslednji vaji. Foto: Boštjan Kozina
Skupno poveljniško mesto oddelka LPRS in radarskega oddelka iz 16.
BNZP
From 27th May to 9th June the tenth exercise of air defence units and air
forces entitled Elite 2005 took place at the German training ground He-
uberg, testing the electronic and counter-electronic combat capabilities.
Over 2500 servicemembers of units and commands from 24 countries,
together with approximately 1500 air force servicemembers carried out
various activities at the training ground, using about 150 vehicles and
100-odd marine vessels. 108 SAF servicemembers took part in the
exercise: besides the participants from the SAF command also the 1st
light rocket battery with two additional radar sections, roland battery with
logistic-support platoon and members of the command-logistic battery.
Višji vojaški uslužbenec Sandi Bogataj: Na vaji
Iz vojaškega življenja
Elite sem bil v celici za koordinacijo elektronskega
motenja kot predstavnik SV. Zadolžen sem bil za
koordinacijo med zemeljskimi in zračnimi motilci
ter našimi enotami. Enote iz SV sem obveščal, kdaj
bodo drugi izvajali motenje oziroma elektronske
napade, in nato pogledal, kako je motenje pote-
kalo ter kakšni so bili njegovi učinki. Poročila sem
posredoval celici za koordinacijo elektronskega
motenja. Posebnih težav na vaji ni bilo. Želim si le, da bi imeli na voljo več
terminov motenja, da bi res lahko vse testirali. Na vaji takšnega obsega
sem prvič sodeloval kot pripadnik enote za elektronsko bojevanje SV. Elite
je dobra priložnost za usposabljanje v realnih razmerah elektronskega
motenja. Zame je bilo sodelovanje na vaji odlična izkušnja, zato upam,
da bo pripadnik naše enote v Nemčijo odšel tudi prihodnje leto. Podobno
vajo, vendar precej manjšo, smo konec aprila letos izvedli v Sloveniji v
Vodnik Roman Lanšček: Na vaji v Nemčiji sem
sodeloval prvič, in sicer kot poveljnik oddelka lah-
kega prenosnega sistema igla. Uporabljali smo
trenažerje 9F635, s katerim lahko spremljamo
cilje, jim sledimo, obenem pa lahko na podlagi
prikazanih rezultatov analiziramo uspešnost. Po-
leg trenažerjev smo uporabljali trenažne gabarite,
zato smo cilje lahko ves čas spremljali. Kot povelj-
nik oddelka iz 1. lahke raketne baterije 9. bataljona
ZO ocenjujem, da smo bili na vaji zelo uspešni, saj so fantje odlično opra-
vili svoje naloge. Pri tem so pokazali dobro poznavanje sistema zračne
obrambe tako glede najave in sledenja cilju, lansiranja do pripravljenosti
in hitrosti delovanja. Čeprav so v 9. BZO prišli lani in je bila to zanje prva
velika vaja, ki je obenem potekala v mednarodnem okolju, so pokazali
veliko znanja tudi o letalstvu. Delovali so v drugačnih razmerah kot doma,
saj so se tu seznanili z letali velikih hitrosti. Mislim, da je bila odločitev, da
opravimo menjavo moštva med vajo in tako čim več pripadnikom 9. BZO
omogočimo nove izkušnje, zelo dobra. Spoznali so veliko tujih sistemov
zračne obrambe in izkušnje izmenjali tudi s pripadniki tujih oboroženih sil.
Višji vodnik Iztok Racman: Vaje sem se letos
udeležil že tretjič. Prejšnji dve leti sem sodeloval
kot poveljnik oddelka roland, tokrat pa sem bil
zapisovalec rezultatov pri tem raketnem sistemu.
Mislim, da je bil prejšnji dve leti večji poudarek na
elektronskem bojevanju. Ali si zadel cilj, prejšnja
leta ni bilo tako pomembno. Letos je bilo veliko več
pozornosti namenjene taktiki. Prav tako smo tokrat
uporabljali več sistemov zračne obrambe. Glede
sodelovanja SV mislim, da smo vsako leto boljši, saj se prej temeljito pripra-
vimo. Intenzivne priprave, ko smo se urili na trenažerjih, so letos trajale dva
meseca. Sicer pa v SV nimamo možnosti za takšna usposabljanja, zato
je pomembno, da lahko novi pripadniki pridobijo takšne izkušnje. Na vaji
sem prvič videl, da smo kot baterija samozadostni. Vzdrževalci, ki so bili z
nami, so namreč takoj popravili okvaro na opazovalnem radarju. Odlično
smo sodelovali tudi s pripadniki drugih oboroženih sil, s katerimi smo v tek-
movanju v nogometu osvojili drugo mesto. Sicer pa je bila organizacija tudi
letos vrhunska. Prijetna popestritev je bila obisk vojaškega kaplana SV.
MG
S LO V E N S K A V O J S K A 11
Iz vojaškega življenja
SV na vaji CENCOOP CAX 2005
Na vaji so sodelovali predstavniki vseh držav
CENCOOP-a (Central European Cooperation), in
sicer Hrvaške, Madžarske, Avstrije, Slovenije, Ro-
munije, Švice in Slovaške. Kot opazovalca sta bila
navzoča častnika iz Bosne in Hercegovine.
Tema vaje je bila izvajanje operacije v podporo
miru na namišljenem ozemlju države Mercurya,
kjer so medetnični spori povzročili oborožen
spopad. Sosednja država Sunland po razpadu
federacije poskuša uresničiti zgodovinsko za-
misel o združitvi vseh pripadnikov naroda v eno
državo. Oborožene sile nekdanje federacije s
pomočjo sonarodnjakov v državi Mercurya na-
padejo ozemlje, na katerem so naseljeni drugi
narodi. Sledijo resolucije OZN, in sicer od spora-
zuma o prekinitvi ognja in mirovnega sporazuma
do oblikovanja sil za misijo ZN (MFOR). Naloga
bataljona CENCOOP je bila zagotavljanje miru na
coni razmejitve.
Na vaji je sodelovalo 188 častnikov, podčastni-
kov in predstavnikov civilnih vladnih ter nevladnih
organizacij, ki so bili razporejeni na različne
dolžnosti v posameznih strukturah RPV. Po orga-
nizacijski strukturi so bili udeleženci razporejeni
v poveljniško in ocenjevalno skupino, DISTAFF s
podskupinami (skupina za nadzor scenarija,
poveljstvo brigade, civilne organizacije, civilna
policija, skupina za operativno-tehnični nadzor in
podrejene čete na simulacijskem sistemu SPEC-
TRUM), bataljon CENCOOP v vlogi vadbenca, sku-
pino za tehnično podporo in logistično skupino.
Prvi teden so potekale neposredne priprave
na vajo, ki so vključevale uvodno seznanitev s
scenarijem vaje, usposabljanje operaterjev na
12 S LO V E N S K A V O J S K A
Od 9. do 19. maja je v simulacijskem
centru hrvaške kopenske vojske v Zagre-
bu potekala računalniško podprta vaja
CENCOOP CAX 05. Na vaji je sodelovalo
devet pripadnikov 72. brigade SV pod
vodstvom majorja Romana Kervine.
sistemu spectrum in odločitev v poveljstvu bata-
ljona po sprejemu ukaza nadrejenega, izvedli pa
so tudi mini vajo. Drugi teden se je RPV izvajala
po sekvencah, in sicer vzpostavitev miru, obnova
infrastrukture, zagotavljanje socialne varnosti
prebivalstva in humanitarne pomoči ter izvedba
lokalnih volitev.
Med vajo je DISTAFF prikazal različne incidente na
simulacijskem sistemu poveljnikom čet, ki so o
dogodkih po liniji poveljevanja in kontrole poročali
v poveljstvo bataljona. Naloge poveljstva so bile
proučiti dogodke, sprejeti odločitev za posredova-
nje med odločanjem in jo prenesti na podrejene.
Intenzivnost insceniranih dogodkov se je sproti
prilagajala zmožnostim poveljstva bataljona.
Vaja je pokazala, da je izvedba RPV z vsebino mi-
rovne operacije bistveno kompleksnejša kot vaje
z bojno nalogo. Eno od težiščnih vlog v vojaškem
poveljstvu opravlja sektor za civilno-vojaško sode-
lovanje – CIMIC, prav tako so pomembni usposo-
bljenost za delo z množičnimi občili ter pogajanja
z lokalnimi oblastmi na območju odgovornosti.
Med vajo je potekal tudi obisk visokih vojaških
predstavnikov vseh držav udeleženk. Slovenijo
so zastopali brigadir Bojan Šuligoj, vojaški ataše
v RH polkovnik Bogdan Koprivnikar in polkovnik
Milan Obreza. Vaja je za vse udeležence pomenila
dobro izkušnjo s področja mednarodnega sodelo-
vanja in izvajanja vaj z vsebino mirovnih operacij,
Hrvaška pa se je pokazala kot odlična gostiteljica.
Naslednja vaja CENCOOP CAX bo leta 2007 v
Romuniji. Roman Kervina
SAF at
CENCOOP CAX 2005 Exercise
From 9th to 19th May a computer-supported
exercise CENCOOP CAX 2005 took place at
the Croatian Land Force Simulation Centre
in Zagreb. Nine servicemembers of the
72nd SAF Brigade under the leadership of
Major Roman Kervina participated in the
exercise. The main aim of the exercise was
to carry out peace support operation in a
fictitious area where inter-ethinc tensions
have led to an armed conflict.
 Do zelene baretke

Iz vojaškega življenja
napornih 1200 ur
Kandidate za pripadnike enote za specialno delovanje (ESD)
so od 6. do 12. junija na zaključnem terenu preverjali, ali so po
šestmesečnem osnovnem usposabljanja pripravljeni za delo v
bojni skupini ESD. Od štirinajstih jih je preverjanje uspešno kon-
čalo devet. Kandidati so se usposobili za opravljanje formacijskih
dolžnosti v ESD, izvidniškem delovanju ter preživetju na bojišču in
v naravi. Po uspešno končanem 1200-urnem usposabljanju so
dobili zeleno baretko, simbol specialnih sil. Jeseni bo 12-dnevni
izbor novih kandidatov za ESD, na katerega se je že prijavilo več
kot 70 kandidatov, prijave pa zbirajo do konca junija.

V ESD z izbirnim postopkom

ESD je sestavljen iz poveljstva, bojnih skupin (BS), oddelka zvez in logistič-
ne skupine. V BS so specialisti za oborožitev in taktiko, zveze, inženirstvo
ter saniteto. Poveljnik skupine je častnik, njegov namestnik je podčastnik,
sta pa med najbolj izkušenimi pripadniki skupine. »Naše glavne naloge so
specialno in globinsko izvidovanje, neposredne akcije, boj v naselju, bojno
iskanje in reševanje, protiteroristično delovanje ter nekonvencionalno bo-
jevanje,« je pojasnil nadporočnik Bojan Langerholc, poveljnik BS in vodja
osnovnega usposabljanja za kandidate. Pripadniki ESD so najbolj izurjeni,
psihofizično pripravljeni in motivirani za delovanje v kohezivnem vojaškem
kolektivu. Izurjeni so za najbolj zahtevne naloge. Specialist za oborožitev in
taktiko pozna ter uporablja vse vrste orožja v SV in čim več vrst orožja tujih
oboroženih sil. Specialist za inženirstvo oziroma rušenje pozna in uporablja
vse vrste eksplozivov ter eksplozivnih teles. Za neposredne akcije pri rušenju
mora poznati tudi konstrukcijske značilnosti objektov. Specialist za saniteto
je usposobljen, da na kraju nesreče oskrbi ranjenca, specialist za zveze pa je
izurjen za nemoteno sporazumevanje prek zvez in za odpravljanje manjših
k d t ih
Nahrbtnik,
ki ga nosijo
s seboj na
usposabljanju,
je velikokrat
težji od 40
kilogramov.
Iz vojaškega življenja
Kandidati pri izvidovanju ceste
Nadporočnik Štabni vodnik
Bojan Langerholc Peter Adamič
Običajno v ESD opravijo en izbor na leto, lahko
pa tudi dva. Kandidati, ki so zdaj končali osnovno
usposabljanje, so opravili izbor lani jeseni. Na
izbor se je prijavilo več kot 50 kandidatov, preiz-
kusilo se jih je 35, uspešno končalo pa 14. Ti so
osnovno usposabljanje začeli spomladi. »Izbor
traja 12 dni, poudarek pa je predvsem na prever-
Prečenje brezna
14 S LO V E N S K A V O J S K A
Poveljnik in navigator primerjata podatke s karte s stanjem na terenu.
janju posameznikove psihofizične pripravljenosti
in njegove motiviranosti za vstop v to enoto. Ob-
sega pohode, orientacijo in preverjanje plavalnih
sposobnosti ter strelskega znanja. Preverjanje
poteka na mejah psihofizičnih zmogljivosti, tako
da simuliramo težke in stresne razmere. Običajno
je največ prijavljenih iz 1. brigade,« je dejal nadpo-
ročnik Langerholc. Pripadnik ESD lahko postane
vsak pripadnik SV, ki je v njej zaposlen vsaj šest
mesecev in ni starejši od 30 let. Zaželena starost
je od 20 do 25 let.
Zahtevno osnovno usposabljanje
Po uspešno opravljenem izboru so se kandidati
vrnili v matično enoto in prišli v ESD na preduspo-
sabljanje osnovnega usposabljanja decembra
lani. Urili so se v individualnih veščinah, na primer
v vojaški orientaciji, streljanju in inženirstvu. Fe-
bruarja so začeli 1200-urni program osnovnega
usposabljanja, ki med drugim obsega urjenje in-
Spust po vrvi
ženirstva, oborožitve s streljanjem, zvez, gibanja
po zahtevnem zemljišču, preživetja v naravi in
terenske vožnje z različnimi vozili ter spoznavanje
predpisov. Glavni predmet je izvidniška taktika.
Usposabljanje poteka na različnih terenih na Škri-
lju, Kočevski Reki, Velikih Blokah in Počku. Znanje
posredujejo starejši pripadniki, ki so inštruktorji.
Vsak od njih je specializiran za določeno podro-
čje, znanje pa so pridobivali tudi s sodelovanjem
s tujimi oboroženimi silami. Kandidate ves čas
ocenjujejo, pozitivno pa morajo biti ocenjeni iz
vseh predmetov in terenov ter ne smejo manjkati
na več kot desetih odstotkih usposabljanja. Na
zaključnem terenu je poudarek na taktiki, poleg
tega preverijo, ali moštvo deluje kot celota, po-
kazati morajo motiviranost za delo, pripadnost
ekipi in strokovno znanje. Štabni vodnik Peter
Adamič je v specialnih silah od leta 1994, je eno-
tovni podčastnik in na zaključnem terenu vodja
ocenjevalcev. »Za pripadnike specialnih sil se
Kandidati se usposobijo za prepoznavanje
in uporabo različnih eksplozivnih sredstev.
šolanje in usposabljanje nikoli ne končata. Fantje takoj premagali. Zaključni teren je vrhunec vse- za medicinca v Kliničnem centru, za inženirca pa
so pridobili osnovno znanje, ki ga bodo za delo- ga, kar smo delali skoraj sedem mesecev, in ne tudi v tujini. Zanimajo me misije, saj še nisem bil

vanje znotraj bojne skupine dopolnili, potrebovali
pa bodo še nekaj časa, da se bodo popolnoma
vključili v delo in delali kot specialisti posamezne-
ga področja.«
Le najboljši postanejo pripadniki ESD
Kandidat poročnik
Aleš Kesič je končal
študij obrambos-
lovja na Fakulteti za
družbene vede. Po
uspešno opravljenem
izboru za ESD in po
končanem šolanju na
častniški šoli je prišel
na osnovno usposab-
ljanje, ki je, kot je dejal, težje od izbora. »Želel sem
priti v posebno enoto. Na Šoli za častnike smo
imeli dvodnevno usposabljanje pri specialcih na
Škrilju, zato sem se odločil za to enoto in oddal
prošnjo za izbor. Osnovno usposabljanje traja
veliko dlje in je zelo naporno. Podrobno smo spo-
znali izvidniško taktiko, opravili vertikalni manever
s helikopterjem, poizkusili spust po vrvi v brezna
in premagovali vodne ovire s polno bojno opre-
mo, pri čemer je bil nahrbtnik pogosto težji kot
40 kilogramov. Spoznali smo nekatere vsebine
boja v naselju, vendar se bomo morali še veliko
naučiti, saj so nas inštruktorji med preizkusom
vemo natančno, koliko časa bo trajal, kar pomeni
določen psihološki pritisk. Naloge dobivamo za
dan naprej. Upam, da mi bo kot častniku uspelo
postati poveljnik bojne skupine. Inštruktorji so
zelo korektni. Do zdaj med šolanjem ni nihče
toliko vložil vame kot oni. Na vseh terenih so bili
z nami in nas poskusili čim bolje naučiti vseh
nujnih veščin. Čeprav so nekateri pripadniki v
ESD že več kot deset let, niso izgubili motiva in se
zelo trudijo za nas.«
Kandidat poddeset-
nik Benjamin Jelenc
prihaja iz 1. brigade
in mu je delo v ESD
cilj, odkar je dve leti
in pol zaposlen v
SV. »V ESD se dela v
manjših skupinah in
kolektiven duh je bolj
pomemben, zato tisti,
ki niso za delo v skupini, niso primerni. Tu ni pros-
tora za individualiste. Osnovno usposabljanje je
težje od izbora, saj traja dlje, terenov je več in
so zahtevnejši, nahrbtnik je težji. Danes sem
specialist za zveze. Dolžnosti namreč menjamo
na 24 ur, sicer pa si želim delati v bojni skupini
kot specialist sanitete ali inženirstva. Tukaj do-
bimo veliko znanja, za specialistična področja
pa se usposabljamo tudi drugje, tako na primer
Iz vojaškega življenja
nikjer, šel pa bom tja, kamor bo treba. Oblikovali
smo dober kolektiv, inštruktorji obvladajo vse in
so do nas korektni. Še malo, pa upam, da bom
dobil zeleno baretko.«
Ogrinc se je udeležil
drugega izbora, ven-
dar ga v 10. MOTB
zaradi kadrovskih
potreb niso pustili na
osnovno usposablja-
nje, ki je sledilo, zato
se ga je udeležil zdaj,
s kandidati tretjega
izbirnega postopka. »Ko opraviš izbor, to velja za
vedno. V ESD nas združuje skupinsko delo, saj
delamo stvari, ki jih v drugih enotah ne. Skupine
so bolj homogene, veliko je treba razmišljati in
uporabiti znanje, poleg tega je vsak posameznik
cenjen. Za zdaj še ne vem, za katero področje bi se
specializiral, saj me zanima več stvari, predvsem
pa taktika in oborožitev. Na osnovnem usposab-
ljanju je precej zahtevnejše kot na izboru. Zdaj je
treba veliko misliti, izbor pa je le test posameznika,
koliko je psihofizično sposoben. Zelo pomembna
je želja, torej, da je tvoj cilj delo v ESD. Do zelene
baretke tako vodijo žulji, vztrajnost, trma, delavnost
in predanost skupini.« Valerija Šket
Foto: Bruno Toič in arhiv ESD

From 6th to 12th June the candidates for the servicemem-

bers of the (SOD) Special Operation Detachment carried
out the final field exercise to test their preparedness to
execute special assignments after their six-month basic
training. The SOD servicemembers are well-trained and
physically and mentally prepared for the most demanding
tasks. Nine out of fourteen candidates completed the trai-
ning successfully, and are now ready to carry out the SOD
formation duties and reconnaissance tasks as well as sur-
vive on the battlefield and in natural environment. Having
proved their preparedness after the 1200-hour training,
the candidates received green berets, the symbol of SOD.

S LO V E N S K A V O J S K A 1 5
Iz vojaškega življenja
Mariborski oklepniki mogoče
jeseni na Madžarsko
Od 30. maja do 17. junija je na osred-
njem vadišču SV na Počku pri Postojni
potekalo tritedensko terensko taborjenje
pripadnikov 74. oklepno-mehanizirane-
ga bataljona (74. OKMB) iz Maribora.
Namen taborjenja je bil izboljšati in
preveriti usposobljenost oklepno-meha-
niziranih posadk ter poveljstva za bojno
delovanje. Kot je pojasnil poveljnik 74.
OKMB major Igor Cebek, je usposab-
ljanje namenjeno tudi pripravi enote na
morebiten odhod na Madžarsko, kjer bi
jeseni na vadišču madžarske vojske Var-
palota izvedli skupno taktično vajo z boj-
nim streljanjem tankovske čete. Taktično
vajo z bojnim streljanjem tankovskega
voda na Počku sta si v četrtek, 9. junija,
ogledala tudi poveljnik Poveljstva sil SV
kapitan Renato Petrič in poveljnik 72.
brigade podpolkovnik Vladimir Maher.
16 S LO V E N S K A V O J S K A
Posadka v pričakovalnem rajonu izvede
maskiranje in popolnitev vozila s strelivom
ter gorivom.
Posadke urili v taktiki in poveljevanju
Tankovske in mehanizirane posadke 74. OKMB
so se na terenu urile v taktičnih postopkih in
poveljevanju oklepno-mehaniziranim vozilom
ter izvedle streljanje z oborožitvijo oklepno-
mehaniziranih enot. Kot je pojasnil major
Cebek, so taktično vajo z bojnim streljanjem
na temo okrepljeni tankovski vod v napadu na
helikopterski desant izvedli po dvotedenskem
terenskem usposabljanju, v okviru katerega
so izvedli vodna urjenja in vaje, pripravljalna
in šolska streljanja, predstavitvena streljanja s
protioklepnimi raketnimi sistemi ter ročnim pro-
tioklepnim orožjem. Vodna urjenja so dopolnili
s taktičnimi urjenji in vajami na ravni, s katerimi
so preverili svojo bojno pripravljenost. »Vojaško
vadišče SV Poček je premajhno, da bi lahko
hkrati izvedli taktično vajo z bojnim streljanjem
tankovske čete, zato izvajamo taktično vajo z
bojnim streljanjem okrepljenega tankovskega
voda z vsakim od treh vodov posebej,« je po-
jasnil major Cebek.
 Zaradi številnih ciljev usposabljanje zahtevno
Major Cebek je poudaril, da je tokratno usposabljanje zahtevno tudi zaradi
številnih ciljev. Posadke so streljale na različno oddaljene nepremične tarče
na zemlji, radijsko vodene padajoče tarče in balone, s katerimi simulirajo
helikopterski desant. »Tako obsežno vajo izvajamo tudi zaradi priprav na mo-
rebitno jesensko taborjenje na poligonu madžarske vojske Varpalota, na ka-
terem bomo lahko izvedli taktično vajo z bojnim streljanjem tankovske čete v
napadu, podprte z baterijo havbic 155 mm,« je pojasnil major Cebek. Dodal
je, da bo to zelo zahtevna vaja, ki je na tej ravni doslej še ni izvajala nobena
enota SV, hkrati pa bo tudi enkratna priložnost za dopolnitev znanja in prido-
bivanje novih izkušenj ter izboljšanje motiviranosti pripadnikov bataljona.
Streljali z vso oborožitvijo bataljona
V taktični vaji z bojnim streljanjem na temo okrepljeni tankovski vod v na-
padu na helikopterski desant so sodelovali s štirimi tanki M-55 S, bojnim
vozilom pehote BVP M-80 in izvidniškim vozilom BRDM-2. Po scenariju vaje
naj bi se oklepna enota kot rezerva višje enote vključila v boj zaradi prepre-
čevanja helikopterskega desanta in krepitve nasprotnika. S tem namenom je
enota po popolnitvi iz svojega pričakovalnega rajona sodelovala v bojnem
razporedu, nato pa je napadla šibke sile rdečega, zavzela komunikacijo,
odbila napad nasprotnika in nevtralizirala helikopterje med desantiranjem.
Tako je nasprotniku preprečila krepitev njegovih sil in nadaljevanje napada.
»Na tej vaji smo streljali z vso oborožitvijo, ki jo imamo v bataljonu,« je pove-
dal major Cebek. Posadke vozil BRDM-2 so streljale z mitraljezom 14,5 mm
in 7,62 mm, tankovske posadke pa s topom 105 mm, pri čemer so uporabile
vse vrste streliva, in sicer podkalibrno, fugasno in kumulativno granato, s
protiletalskimi mitraljezi 12,7 mm in sovprežnim mitraljezom 7,62 mm.
Posadke bojnih vozil pehote BVP M-80 so uporabile top 20 mm, sovprežni
mitraljez 7,62 mm in protioklepni raketni sistem maljutka. Vse posadke so
ob koncu streljale z osebno oborožitvijo. »S potekom dosedanjih aktivnosti
sem zelo zadovoljen. Dinamika vaje je bila dobra, prav tako poveljevanje. K
Iz vojaškega življenja
ustvarjanju zahtevnih tarčnih razmer za streljanje je pripomoglo tudi vreme,
predvsem veter, zaradi katerega je bila zahtevnost streljanja na zelo visoki
ravni,« je po koncu vaje povedal major Cebek in dodal, da so tudi za življenje
v taboru dobro poskrbeli ter da kljub spremenljivim vremenskim razmeram
niso imeli večjih zdravstvenih težav. Marko Pišlar
Autumn in Varpalota
for 74th SAF Armoured-Mechanised Battalion
From 30th May to 17th June a three-week field camping of over 130 servi-
cemembers of the 74th SAF Armoured-Mechanised Battalion from Maribor
took place at the central SAF training ground Poček in the vicinity of Postoj-
na. The purpose of the camping was to improve and test the preparedness
of armoured-mechanized vehicle crews and combat command. The crews
of nineteeen combat vehicles, among them were also 55S tanks, infantry
combat vehicles M-80 and reconnaissance vehicles BRDM, carried out
firing with various weapons at distant moving and non-moving targets on
the ground as well as at baloons which were used to represent a helicopter
during an air raid. Commander of the 74th SAF Armoured-mechanised Bat-
talion Major Igor Cebek explained that the training was part of the prepara-
tions for the possible departure of their unit to Hungary in order to carry out
a tactical exerice with combat firing involving the entire tank company. He
also said that this was going to be a very demanding exercise that had not
been carried out by any SAF unit and at the same time a unique opportu-
nity to upgrade their knowledge and acquire new experience as well as to
strengthen the motivation of the battalion servicememebers.
Iz vojaškega življenja
V Šoli za častnike že drugič
izbirno sprejemno preverjanje
Na podlagi novega Programa selekcije
za sprejem kandidatk in kandidatov v
Šolo za častnike so v vojaškem šolstvu
drugič opravili izbirne postopke za spre-
jem kandidatk in kandidatov v 16. gene-
racijo Šole za častnike. Izbirni postopek
je potekal maja na območju Svetlega
Potoka, udeležilo pa se ga je 52 kan-
didatov treh ciljnih skupin. Preverjanje
je uspešno končalo 34 kandidatov, ki
bodo izobraževanje in usposabljanje na
Šoli za častnike začeli februarja 2006.
Zaradi zmanjševanja potreb po častniškem kadru
je vojaško šolstvo letos drugič opravilo izbirno
preverjanje kandidatk in kandidatov za sprejem
v 16. generacijo Šole za častnike. Namen je bil
izbrati najboljše kandidatke in kandidate ter tako
zagotoviti kader, ki ima sposobnosti in spretnosti,
da na Šoli za častnike pridobi s programom
šolanja predpisane vojaškostrokovno znanje,
spretnosti in navade.
Na podlagi izkušenj lanskega izbiranja za spre-
jem v 15. generacijo Šole za častnike sta bila
letos pripravljena in verificirana nova program in
18 S LO V E N S K A V O J S K A
načrt izvedbe izbirnega postopka. Program zago-
tavlja izbirne postopke za ciljni skupini, iz katerih
se napotijo kandidati v Šolo za častnike, in sicer
za kandidate, ki so že zaposleni v Slovenski vojski
in so predvideni za prerazporeditev na častniško
dolžnost (podčastniki Slovenske vojske), ter za
posameznike, ki v Slovenski vojski kandidirajo
za zaposlitev na častniško dolžnost (štipendisti
MO). Letos je bila opredeljena še tretja ciljna
skupina, in sicer letalstvo.
Osnovni pogoji vpisa na ŠČ
in cilji izbirnega postopka
V program se lahko vključijo kandidati, ki izpol-
njujejo splošne in posebne pogoje za poklicno
delo na obrambnem področju, ki so predpisani v
Zakonu o obrambi, kandidati, ki imajo zdravniško
potrdilo z oceno zdravstvene sposobnosti za
opravljanje vojaške službe, ter štipendisti, ki še ne
izpolnjujejo vseh pogojev, predpisanih v Zakonu o
obrambi, vendar se na podlagi pogodbe o štipen-
diranju in pisne izjave v izbirni postopek vključuje-
jo na lastno željo in odgovornost. Posebni cilji iz-
birnega postopka so preveriti in oceniti gibalne in
plavalne sposobnosti kandidatov, oceniti splošne
intelektualne zmožnosti in osnovne osebnostne
lastnosti s poudarkom na ugotavljanju vod-
stvenih zmožnosti ter psihosomatskega stanja
kandidatov, preveriti in oceniti raven vzdržljivosti
kandidatov in raven sposobnosti opravljanja
nalog pod večjimi telesnimi obremenitvami ter
preveriti in oceniti raven splošnega praktičnega
znanja in spretnosti.
Vsebina izbirnega preverjanja
Izvedba izbirnega postopka se je začela v torek,
3. maja, v Vojašnici Šentvid. Kandidati so bili
razdeljeni v dve skupini tako, da je ena skupina
opravila preverjanje gibalnih sposobnosti, druga
skupina pa skupinski psihodiagnostični
pregled. Testiranje so opravili pripadni-
ki in psihologi OPK ter drugih enot
SV. Naslednji dan je preverjanje
potekalo enako, le da so se
skupine zamenjale. Pre-
verjanje gibalnih sposo-
bnosti je bilo izvedeno
po postopkih in
merilih, ki so pred-
pisani za ugotav-
ljanje gibalnih
sposobnosti
kandidatov za vstop v Slovensko vojsko, njegov
namen pa je ocenitev gibalnih sposobnosti in
vzdržljivosti kandidatov za častnike. Ta ocena v
predpisanem deležu vpliva na končno razvrstitev
posameznika, da pa kandidat uspešno opravi
testiranje, mora doseči predpisane minimalne
pozitivne rezultate.
Preverjanje gibalnih sposobnosti obsega sedem
postopkov, katerih merila so posebej opredelje-
na za moške in ženske, in sicer skok v daljino
z mesta, vesa v zgibi, dvigovanje trupa, tek na
2400 metrov, predklon na klopci, taping z roko
in koraki v stran. Preverjanje gibalnih in plavalnih
sposobnosti se ocenjuje. Ocena kandidata glede
na njegovo uvrstitev na seznamu kandidatov v
predpisanem deležu vpliva na končno uvrstitev
kandidata. Psihodiagnostični pregled predvideva
testiranja in preglede, ki so predpisani za vse kan-
didate, ki vstopajo v Slovensko vojsko, in specifič-
ne preglede, ki omogočajo izbiranje kandidatov
za častnike. Obsega skupinski psihodiagno-
stični pregled, individualni psihološki pregled in
spremljanje vedenja kandidatov med praktičnim
preverjanjem v terenskih pogojih. Končna ocena
psihodiagnostičnega pregleda je del končne oce-
ne kandidata in v predpisanem deležu vpliva na
njegovo razvrstitev. Skupinski psihodiagnostični
pregled obsega ocenjevanje splošnih intelek-
tualnih zmožnosti, ocenjevanje sposobnosti
koncentracije pri umskem delu, preizkus pozor-
nosti in sposobnosti dosežka v procesu mentalne
obremenitve, preizkus verbalnih sposobnosti ter
aplikacijo osebnostnih vprašalnikov za ugotav-
ljanje osnovnih osebnostnih lastnosti, vključno
z ocenjevanjem vodstvenih zmogljivosti in
oceno psihosomatskega stanja. Z individualnim
psihološkim razgovorom, ki traja približno uro,
se pridobijo glavni podatki o
osebnost-
Psihološki del izbirnega
postopka na ŠČ
Način izvedbe psihološkega preverja-
nja v izbirnem postopku je plod več-
letnih izkušenj na področju izbiranja
kadrov in študij primerljivih izbirnih
programov tujih oboroženih sil.
Metodologija, uporabljena pri izbirnih postop-
kih kandidatov za častnike, temelji na zbiranju
podatkov o posameznikih, na podlagi katerih
laže ocenimo, kako se bo ta vedel ali izkazal.
Pri tem bi morali upoštevati analizo delovnih
mest, ki določa, katere lastnosti in sposobno-
sti so priporočene za posamezno dolžnost.
Izbirni podatki vključujejo različne lastnosti,
sposobnosti in zmožnosti, torej značilnosti po-
sameznika. Pomembnost podatkov je odvisna
od tega, kako se značilnosti lahko izmerijo.
Biometrične značilnosti, kot sta teža in višina,
so lahko merljive, večinoma pa to niso zelo po-
membne značilnosti. Splošna inteligentnost,
na primer, je pomembna značilnost, prav tako
vodstvene sposobnosti, ki pa jih težko merimo.
Za fizične sposobnosti vemo, da jih s trenin-
gom lahko razvijemo in izboljšamo.
Psihološki del programa selekcije za ŠČ je pri-
pravil višji vojaški uslužbenec Zdravko Strniša,
psiholog na GŠSV, OPK. Obsega skupinski in
individualni pregled ter spremljanje vedenja
kandidatov v terenskih pogojih. Pri skupinskem
psihodiagnostičnem pregledu ocenjujemo
splošne intelektualne zmožnosti: sposobnost
zaznavanja in oblikovanja novih miselnih
konceptov znotraj danih neverbalnih struktur;
sposobnost koncentracije pri umskem delu,
preizkus pozornosti in sposobnosti dosežka
v procesu miselne obremenitve; preizkus
verbalnih sposobnosti; osnovne osebnostne
lastnosti, vključno z ocenjevanjem vodstvenih
potencialov in oceno psihosomatskega sta-
nja. Pri individualnem psihološkem pregledu
preverjamo ugotovitve skupinskega pregleda.
Ocenjujemo verbalno sposobnost in spo-
sobnost za opravljanje konkretnih nalog ter
pridobivamo osnovne podatke o osebnostni
in motivacijski sliki kandidata. Spremljanje
vedenja kandidatov med praktičnim prever-
Iz vojaškega življenja
janjem v terenskih pogojih vključuje opazo-
vanje splošne osebnostne slike kandidatov v
obremenilnih pogojih, motiviranosti za naloge,
interesa za vodenje skupine in ocenjevanje
vodstvenih potencialov.
Pri primerjavi psiholoških delov programov
izbiranja za napotitev na šolanje za častnike
v danskih, avstrijskih, belgijskih in nemških
oboroženih silah so se pokazali poudarki na
ocenjevanju intelektualnih in verbalnih spo-
sobnosti, osebnostnih lastnosti, ki kažejo na
morebitne zmožnosti za vodenje, ter na oce-
njevanju vedenja v skupinskih razmerah. Pri
vseh izbirnih postopkih v naštetih vojskah po-
udarjajo intelektualne zmožnosti kandidatov.
Ocenjujejo splošno in praktično inteligentnost,
logično oziroma abstraktno mišljenje, nume-
rične sposobnosti, prostorsko predstavljivost,
presojanje in spomin, koncentracijo, zazna-
vanje ter fleksibilnost miselnega organiziranja.
Ocenjujejo tudi verbalne sposobnosti, in sicer
besedni zaklad, razumevanje besedila ter spo-
sobnost prostega govora. Prav tako je pri vseh
izbirnih programih pomembno ocenjevanje
splošnih in posebnih osebnostnih lastnosti, ki
lahko vplivajo na določeno obliko vedenja in so
indikatorji duševnega zdravja. Ocenjujejo tudi
zmožnosti za vodenje in motiviranost.
Posebnost izbirnega postopka avstrijskih obo-
roženih sil je opazovanje odpornosti na stres.
Ocenjevalci izbirnega postopka belgijskih sil
pripisujejo pomen tudi temu, kako se kandidati
znajdejo pri nalogah v skupinskih razmerah. V
izbirnem postopku v nemških oboroženih silah
se morajo kandidati predstaviti pred drugimi
kandidati in ocenjevalci, pri čemer se ocenju-
jejo kandidatov obseg zamisli in verbalne spo-
sobnosti. Poleg tega pripravijo okroglo mizo,
na kateri trije ali štirje kandidati razvijajo svoje
zamisli. Pri tem se poleg verbalnih ocenjujejo
tudi umski in osebnostni dejavniki.
Metodologija psihološkega dela programa
izbiranja za Šolo za častnike SV je primerljiva
z metodologijo vojsk drugih držav in vključuje
vse, kar se je v izbirnih programih v tujih oboro-
ženih silah pokazalo kot pomembno.
Višja vojaška uslužbenka XI. Elizabeta Vovko
S LO V E N S K A V O J S K A 19
Iz vojaškega življenja
ni in motivacijski sliki kandidata. Individualne
razgovore so opravili psihologi iz OPK in drugih
enot SV. Kandidati so bili ob koncu prvega dne
izbirnega postopka posameznih skupin sezna-
njeni s končnimi rezultati preverjanja gibalnih
sposobnosti in termini individualnih psiholoških
razgovorov, ki jih je opravila skupina psihologov.
Kandidati so opravili tudi preizkus plavalnih
sposobnosti po lestvici za ocenjevanje znanja
plavanja in plavalnih sposobnosti, ki velja od
leta 1997, in sicer v osnovah znanja plavanja ter
hitrosti plavanja na 50 metrov.
Po opravljenem prvem sklopu preverjanja so
se kandidati od srede, 11. maja, do petka, 13.
maja, na območju Svetlega Potoka in Kočevja
udeležili praktičnega dela preverjanja v terenskih
pogojih. Cilj te aktivnosti je bil preveriti kandidate
ciljnih skupin v njihovi vzdržljivosti ter poznavanju
splošnega praktičnega znanja in spretnosti. Za
ocenjevanje vzdržljivosti so s programom opre-
deljeni orientacijski tek z bojno opremo na deset
kilometrov, pri čemer teče vsak kandidat zase,
pohod z vso opremo na 25 kilometrov v skupi-
nah, ki so sestavljene iz pripadnikov obeh ciljnih
skupin, obremenitev z omejitvami spanja, pri
Second Initial Test at
Commissioned Officers School
In accordance with the new Commissioned
Officers School Male and Female Candidates
Selection Pogramme, the second entrance
test has taken place in order to select the
candidates for the 16th generation to be edu-
cated at the Commissioned Officers School.
The selection procedure took place in May
in the area of Svetli Potok and was attended
by 52 candidates of three object groups. The
procedure was completed successfully by
34 candidates who are going to start their
education and training in february 2006.
20 S LO V E N S K A V O J S K A
čemer so kandidati spali skupaj pet ur z neneh-
nim lastnim varovanjem, obremenitve z opremo
s skupno težo 20 kilogramov brez pripadajoče
hrane in vode, ki ju kandidati dobijo poleg za ves
dan, obremenitev življenja in dela v terenskih po-
gojih, pri čemer so kandidati ponoči pripravljali bi-
vake in si organizirali prenočevanje z varovanjem,
obremenitev prehranjevanja v naravi, pri čemer si
kandidati sami ponoči pripravljajo tople obroke in
organizirajo prehranjevanje.
Preverjanje poznavanja splošnega praktičnega
znanja in spretnosti poteka na dvodnevnem
pohodu po delovnih točkah. Kandidati pri tem
izvajajo aktivnosti, in sicer izkop jame dimenzij
50 cm x 50 cm x 50 cm na čas, polnjenje okvira
s 30 naboji na čas, določanje strani neba s kom-
pasom na čas, določanje azimuta na določeno
točko na čas, plazenje po trebuhu na 40 metrov
na čas, plazenje štirinožno na 40 metrov na čas,
plazenje po boku na 40 metrov s PM M 53 na čas,
zaustavitev krvavitve z Esmarhovo prevezo na
čas, premagovanje ovire po vzdolžni vrvi na čas,
izvleka bremena z maso 70 kilogramov na čas,
met bombe v cilj, met bombe v daljavo, plazenje
po steni višine 25 metrov (test strahu pred viši-
no), preverjanje v zaprtem prostoru (test strahu
pred zaprtim prostorom) in pisni test (preverjanje
splošne razgledanosti).
Pri izvedbi vseh teh aktivnosti je poudarek na
pravilnosti in hitrosti izvedbe postopkov, temu
primerno pa so kandidati razvrščeni po končnih
rezultatih v razvrstitveno tabelo. Ocena vzdrž-
ljivosti in ocena poznavanja splošnega
praktičnega znanja ter spretnosti sta del
končne ocene in vplivata na končno
razvrstitev kandidata vsaka v pred-
pisanem deležu. Naloga dveh
psihologov iz OPK je bila, da sta
opazovala vedenje kandidatov
med praktičnim preverjanjem v
terenskih pogojih.
Letos izbirno preverjanje zahtevnejše
Letos je bilo preverjanje zaradi spremenjenega
programa bolj zahtevno in naporno, kandidati pa
so se poleg vseh predvidenih aktivnosti ukvarjali
tudi s premikanjem po neznanem terenu, orien-
tacijo in konfiguracijo zemljišča. Kandidati so
morali pokazati veliko znanja in željo, med njimi
pa se je razvila tudi tekmovalnost, saj so želeli
doseči čim boljše rezultate ter s tem čim boljše
končne uvrstitve.
Preverjanje je končalo 46 kandidatk in kandi-
datov, od tega 34 uspešno in 12 neuspešno,
razvrščeni pa so bili v tri uvrstitvene sezname
za vsako ciljno skupino posebej. Med preverja-
njem je odstopilo šest kandidatk in kandidatov.
Na podlagi seznamov je kadrovski kolegij GŠSV
izbral določene kandidate, ki se bodo udeležili iz-
obraževanja in usposabljanja na Šoli za častnike
v 16. generaciji februarja leta 2006. Na podlagi
opravljene ankete s kandidati je bilo preverjanje
opravljeno korektno in na visoki strokovni ravni.
Pri pripravi in izvedbi izbora so sodelovali pripad-
niki Šole za častnike, Šole za podčastnike, OPK,
72. BR, 37. VTP, GORŠ ter VZSL.
Stotnik
Ernest Pleh

Člani kanadske skupine
strokovnjakov na
obisku v 10. MOTB
S Kanadčani o podčastniškem zboru
Do obiska je prišlo na podlagi dogovora med
načelnikom GŠSV generalmajorjem Ladislavom
Lipičem in nekdanjim načelnikom kanadskih
oboroženih sil generalom Henaultom. V skupini, ki
je prišla na obisk, so bili glavni podčastnik kanad-
ske vojske višji štabni praporščak Daniel Gilbert,
glavni podčastnik kopenske vojske višji štabni
praporščak Greg Lacroix, višji štabni praporščak
Graig Calvert z inštituta za vodenje in podpolkov-
nik Rory Kilburn s kanadske obrambne akademije.
Podčastniški zbor je v kanadskih oboroženih silah
drugače organiziran kot v SV, saj so v njem tako
vojaki, podčastniki in višji podčastniki.
Štabni vodnik Višji štabni
Boštjan Bavdek praporščak
Daniel Gilbert
Predstavniki kanadske strokovne skupi-
ne za razvoj podčastniškega zbora so
od 9. do 12. junija obiskali nekatere eno-
te Slovenske vojske in se s podčastniki
ter častniki v SV pogovarjali o izkušnjah,
ki jih imajo z vzpostavljanjem in razvo-
jem podčastniškega zbora. Vodja obiska
štabni vodnik Boštjan Bavdek je pojasnil,
da kanadska vojska pripravlja spremem-
be podčastniškega zbora, Slovenska voj-
ska pa se je leta 2002 odločila za velike
spremembe pri razvoju podčastniškega
zbora, zato izmenjava izkušenj in mnenj
koristi obema vojskama.
Glavni namen podčastniškega zbora v SV je
vzpostaviti standarde. Podčastniki so odgovorni
predvsem za usposabljanje posameznikov, po-
sadk in manjših skupin. »Na razgovorih smo ugo-
tovili, da imamo podobne težave, na primer pri
vlogi podčastnika pri usposabljanju, razmišljanju
podčastnikov in častnikov o vlogi podčastnika in
podobno. Tak obisk je dober, da izmenjamo mne-
nja, saj smo partnerske države. Izvidniški vod
10. MOTB deluje v Afganistanu pod kanadskim
Iz vojaškega življenja
poveljstvom. Podčastniki v SV, kanadski vojski
in članicah Nata imamo podobne naloge, vendar
imajo v kanadski vojski več izkušenj, zato smo se
že dogovorili za nadaljnje sodelovanje. Kanadski
strokovnjaki so v Centru za usposabljanje v
Vipavi videli določene postopke, ki jih bodo po-
skušali vključiti v svoja urjenja,« je pojasnil štabni
vodnik Bavdek. »Kljub dolgoletni tradiciji se še
vedno ukvarjamo z glavnimi vprašanji, kot so,
kaj je vloga podčastnika, kje so meje med pod-
častnikom in častnikom, saj imajo na primer višji
podčastniki in nižji častniki zelo podobno in hkrati
različno vlogo glede na čin. Podčastniki imajo
veliko tehničnega znanja, izvajajo usposabljanja
in učijo taktiko. Strateško načrtovanje je naloga
častnikov in to želimo nekoliko spremeniti, saj
podčastniki z znanjem, ki ga imajo, pomembno
vplivajo na strateške odločitve. To je torej komple-
mentarna vloga na strateškem področju. Spre-
membe bomo uvajali počasi, zato potrebujemo
petnajst do dvajset let,« je dejal glavni podčastnik
kanadske vojske višji štabni praporščak Daniel
Gilbert. V okviru obiska so bili na Generalštabu
SV, v Centru za usposabljanje v Vipavi, 10. MOTB
in na Podčastniški šoli v Postojni.
VŠ
S LO V E N S K A V O J S K A 21
 Po trinajstih letih do
Iz vojaškega življenja

SV je po trinajstih letih dobila novo gardno uniformo, s katero

so se pripadniki enote za protokol SV javnosti prvič predstavili
na letošnji prireditvi ob dnevu Slovenske vojske na letališču v
Postojni. Sodobno oblikovana modrozelena gardna uniforma, ki
so jo ukrojili in izdelali v tovarni Mura, je zamenjala prejšnjo gor-
čično rjavo gardno uniformo, ki je bila v uporabi od leta 1992.

Razlike v barvi, kroju in materialu

Nova gardna uniforma je barvno usklajena s službenimi uniformami pri-
padnikov stalne sestave SV in ima v primerjavi s službeno uniformo številne
dodatke, zaradi česar je bolj slovesna in elegantna. Gardna uniforma se
uporablja pri opravljanju protokolarnih nalog SV zunaj vojašnic ob spre-
jemih visokih državnikov in predstavnikov tujih oboroženih sil, na državnih
proslavah ter prireditvah državnega pomena, med protokolom v vojašnicah
pa se še vedno nosi bojna uniforma s posebnimi dodatki. »Najbolj očitna
razlika v primerjavi s staro gardno uniformo je barva, razlike pa so tudi v
kroju in kakovosti tkanine, iz katere je izdelana,« je povedal poveljnik eno-
te za protokol SV stotnik Uroš Trinko. K novi gardni unifo
baretka, čapka, suknjič, vetrovka, plašč, hlače, škornji,
srajca s kravato, okrasna zlata vrvica in pas. H gardni u
nosi baretka ali čapka. Pripadniki, ki uporabljajo protoko
ske topove B1, iz katerih med protokolom izstreljujejo čas
imajo na glavi čelado z modrozeleno preobleko. Baretka
kot baretka službene uniforme in ima pritrjeno kovinsk
SV, čapka pa ima enojni vezen senčnik, zlat všitek na
obodu, odebeljen zlat trak, pletenico in kokardo. Suknjič
posebnosti izvajanja postrojil z orožjem daljši kot ob
suknjič službene uniforme. Novosti gardne uniforme s
plašč, ki ga stara gardna uniforma ni imela, in vetrovka,
se od službene vetrovke loči po tem, da je daljša in ima
pozlačene gumbe z znakom SV. Hlače gardne uniforme
so v spodnjem delu ožje, zato jih je mogoče laže zatla-
čiti v škornje. Škornji so iz črnega usnja in so po obliki
podobni jahalnim ter so nekoliko višji. Gardist nosi tudi
bele usnjene rokavice, ki omogočajo boljši oprijem med
izvajanjem postrojil z orožjem, okrasno zlato vrvico, ki je
pritrjena na levem ramenu, in pas s pozlačeno kovins
sponko z natisnjenim grbom Republike Slovenije. Služ
srajca svetlo modre barve se nosi z modro kravato. N
tudi pas za nošenje prapora, ki ga bodo uporabljali pri no
načinu nošenja prapora z rokama ob boku. Pas, ki se g
mesti čez ramena, ima na sprednji strani poseben pods
v katerega je mogoče vstaviti drog s praporom.

Tri kombinacije nošenja gardne uniform

Glede na letni čas in vremenske razmere se nova gar
forma lahko nosi v treh kombinacijah. V poletno različi
čapka ali baretka, suknjič, hlače, škornji, srajca s kravato
pas in okrasna zlata vrvica. Zimska različica ima plašč
suknjiča. Tretja kombinacija, ki se uporablja večinoma
vremenu, vsebuje vetrovko. Pripadniki gardne enote se g
med seboj ločijo po kokardi na čapki, po oznaki čina, ki
o nove gardne unifo after 13 Years

Iz vojaškega življenja
ramenski epoleti, in oznaki pripadnosti, ki je pri- nih vojakov v SV
peta na gumbnico, ne pa več po številu in barvi približujejo mož
okrasnih vrvic in okraskih na ovratniku suknjiča, gotavljanja splo
kot je veljalo za staro gardno uniformo. jetih standardov
svetu veljajo za
Uniformo konjenice dopolnjevali z gardiste. »Pri
razvojem konjeniške enote uniform smo u
Novo uniformo uporabljajo tudi pripadniki novo vali dejstvo, da ced the old khaki brown uniforms
ustanovljene konjeniške enote, ki je del enote za bi vsak vojak,
protokol SV. »Konjeniki imajo gardno uniformo ki pride v enoto The new, more modern uniforms
konjenice, kroj pa je prilagojen opravljanju nalog za protokol SV, were designed and made at the
in ima posebne dodatke, ki jih bomo dopolnjevali dobil primerno Mura factory and match the
hkrati z razvojem konjeniške enote,« je pojasnil uniformo, zato
stotnik Trinko. Uniforma konjenice se od gardne smo kupili uni
uniforme loči po tem, da ima podaljšan suknjič in forme različn
na zadnjem delu razporek, zaradi česar se lepše velikosti. Tako sm
prilagodi na hrbet konja med ježo. se izognili temu,
bi bilo treba gard
Kupili uniforme različnih velikosti uniforme prekr
S spremembo sistema popolnjevanja SV in ukinit- vati glede na fiz
vijo obveznega služenja vojaškega roka so nalo- lastnosti voja
ge protokola v SV od nabornikov prevzeli poklicni kar smo nekoč p
vojaki, ki se iz matične enote za šest mesecev s tem pa smo u
prepodredijo v enoto za protokol SV. Zaradi eno- mnogo uniform
tnega videza so v času, ko so usposabljali nabor- za to porabili v SV prevzeli 170 kompletov nove gardne
nike, pri izboru pripadnikov za gardo upoštevali denarja,« je še d uniforme, preostanek naročila pa naj bi do-
višino in videz, saj so lahko izbirali med večjim stotnik Trinko. bili prihodnje leto. Marko Pišlar
številom vojakov. S povečevanjem števila poklic- so v enoti za p Foto: Bruno Toič
 Ustrezna zakonodaja je pogoj za
Z a š č i t a i n re š e v a n j e
delo prostovoljnih gasilcev
V četrtek, 2. junija, so na sedežu Gasilske zveze Slovenije (GZS)
pripravili tiskovno konferenco, na kateri so javnost seznanili s
stališči GZS glede predlaganih sprememb in dopolnitev Zako-
na o gasilstvu ter opozorili na nekatera nerešena vprašanja.
»Plenum GZS, ki se je sestal 15. maja, zahteva, da se predlog
zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gasilstvu
umakne iz postopka in se ne obravnava, dokler se ne uskladi s
ključnimi zahtevami gasilcev,« je pojasnil predsednik GZS Ernest
Eöry. Glavne zahteve gasilcev se nanašajo na ureditev statusa
prostovoljnega gasilca, izvajanje in financiranje zdravstvenih
pregledov ter zavarovanje.
Sklepe plenuma so predstavili MO, pri čemer so predstavniki gasilcev ugoto-
vili, da so spremembe in dopolnitve zakona o gasilstvu že v postopku. Sledil
je ponoven sestanek, na katerem je predlagatelj zakona predstavil dodatne
spremembe zakona, s katerimi je delno upošteval predloge GZS. Na podlagi
novega besedila zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gasilstvu
je bila sklicana vnovična seja predsedstva GZS, na kateri so člani ugotovili,
da predlog besedila še vedno ne rešuje vseh nerešenih vprašanj. »Več kot
90 odstotkov predlogov je bilo vključenih v zakonsko besedilo, vendar so
ostali za gasilce nerešeni najbolj nujni problemi. Zakon sicer rešuje to pro-
blematiko, ki pa ni finančno podprta za uresničitev v praksi, predvsem zato,
ker le redke lokalne skupnosti zagotavljajo dovolj denarja za gasilstvo, zato
menimo, da so te rešitve le na papirju,« je dejal Eöry. V GZS se zavedajo, da
vseh nerešenih vprašanj ni mogoče urediti le z zakonom o gasilstvu, vendar
menijo, da je treba rešiti najbolj nujna vprašanja glede ureditve statusa pros-
tovoljnega gasilca, ki se nanašajo na odsotnost z dela zaradi opravljanja
zahtevajo pa tudi, da se uredi zdravstveno zavarovanje po Zakonu o zdrav-
stvenem zavarovanju, nezgodno zavarovanje, zavarovanje za primer trajne
invalidnosti in zavarovanje objektivne odgovornosti.
Predstavnik predlagatelja Miran Bogataj z MO je opozoril, da je treba na
problematiko gledati celovito, ne le prek Zakona o gasilstvu, temveč glede
na zakonodajo, ki se nanaša na delo gasilcev. Dodal je še, da bo parlament
novelo zakona obravnaval po običajnem postopku, zato pričakuje, da bodo
še možnosti za izpopolnjevanje sedanjih rešitev, s čimer bo mogoče ustrez-
no urediti nerešena vprašanja, ki ovirajo nadaljnji razvoj prostovoljnega
gasilstva v Sloveniji. MP
Srečanje
Združenja evropskih gasilskih šol
V Arnhemu na Nizozemskem je 6. in 7. junija potekalo redno srečanje
predstavnikov članic Združenja evropskih gasilskih šol (European Fire
Service Colleges‘ association – EFSCA). V leta 1998 ustanovljeno zdru-
ženje so včlanjene izobraževalne ustanove, ki usposabljajo gasilce in
pripadnike sistema zaščite in reševanja ter civilne obrambe. V njem
je bilo do sestanka v Arnhemu včlanjenih 22 gasilskih šol, inštitutov
in akademij iz Avstrije, Belgije, Cipra, Češke, Danske, Estonije, Finske,
Francije, Italije, Grčije, Madžarske, Nemčije, Latvije, Litve, Luksemburga,
Nizozemske, Poljske, Portugalske, Irske, Španije, Švedske in Velike Bri-
tanije. Na sestanku na Nizozemskem je kot triindvajseta polnopravna
članica ustanovno listino združenja podpisala tudi Slovenija. V imenu
Ministrstva za obrambo in Uprave Republike Slovenije za zaščito in
reševanje je listino po pooblastilu ministra za obrambo podpisal vodja
Sektorja za izobraževanje in usposabljanje v URSZR Janez Petrovič.
Tako je Izobraževalni center za zaščito in reševanje RS tudi formalno
postal polnopraven član te organizacije.
Glavni cilji združenja so razvijanje mednarodnega sodelovanja med
evropskimi izobraževalnimi ustanovami, izmenjava informacij o izo-
braževanjih in usposabljanjih na področju civilne zaščite, podpora
razvoju izobraževalnih učnih sredstev, spodbujanje razvoja, prenosa in
uporabe enotnih standardov ter kvalifikacij med državami članicami in
sodelovanje z drugimi organizacijami in agencijami v Evropski uniji.
Postojnskim gasilcem novo vozilo
Postojnski gasilci so v sredo, 8. junija, prevzeli novo vozilo, prirejeno za
reševanje ob nesrečah v predoru. Denar za vozilo, vredno 130 milijonov
tolarjev, sta prispevala DARS in Ministrstvo za obrambo. Kupili so ga za
reševanje v predorih na avtocestnem odseku Razdrto–Ajdovščina, ki je
še v gradnji. Do takrat, ko bo cesta zgrajena, bodo z vozilom pomagali
ob drugih prometnih nesrečah in požarih na Postojnskem.

Beli obroč Slovenije
Vsako leto na tisoče ljudi neposredno ali
posredno postane žrtev kaznivega dejanja,
kar pomeni, da izgubijo sorodnika ali so
sami poškodovani, pretepeni, okradeni, oro-
pani, spolno zlorabljeni, žrtve družinskega
nasilja … Že jutri se to lahko zgodi tudi neko-
mu, ki ga poznamo ali nam je celo blizu.
Zakon o kazenskem postopku določa jasna pro-
cesna pravila za obravnavo storilcev kaznivih
dejanj, kazenski zakonik pa predvideva razpon
kazni. Kljub temu oškodovanci prepogosto osta-
jajo sami in na pol poti do rešitve številnih težav,
povezanih z dejanjem. Dolžnost družbe je, da se
zavzema tudi za žrtve, ki v težave pogosto zaidejo
povsem nedolžne.
Zato dovolite, da vam predstavim Beli obroč Slo-
venije. To je nepolitično in nepridobitno društvo,
ki skrbi za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, tako s
podporo in nasveti, daje pobudo za spremembo
zakonodaje ter izvedbo multidisciplinarnega
izobraževanja, o vsem obvešča slovensko jav-
nost in ponuja celo materialno pomoč. Z našim
vstopom v Evropo se bomo pridružili tudi Evrop-
skemu forumu za zaščito žrtev, katerega člani
so že Avstrija, Belgija, Češka, Finska, Francija,
Nemčija, Madžarska, Luksemburg, Nizozemska,
Portugalska, Irska, Švedska, Švica in Velika Brita-
nija. Forum je bil ustanovljen leta 1999, njegove
glavne naloge pa so učinkovita pomoč žrtvam
kaznivih dejanj, poštena in pravična povrnitev
škode, aktivna udeležba v kazenskih postopkih in
pred drugimi institucijami ter izmenjava izkušenj
in informacij med člani foruma za zagotavljanje
čim boljše prakse in znanja.
Pred kratkim smo denar, ki so ga v oddaji Spet
doma zbrali gledalci, razdelili družinam, v katerih
so žrtve kaznivih dejanj nasilja oziroma spolnih
zlorab. O tem bomo javnost obvestili na prvi
tiskovni konferenci.
Humanitarna pomoč
da prispeva k večji prepoznavnosti, žrtve pa
BELI bodo lahko vstopile v krog pomoči. Ne nazadnje
jim to obljublja že naziv društva, in sicer obroč,
OBROČ namenjen pomoči in povezovanju. Letos sta v pri-
pravi spletna stran in zgibanka, strokovnjaki bodo
svetovali tudi na odprtih telefonih …
V minulem letu nam je uspelo pridobiti člane med Želimo si, da bi »otrok«, ki je v prvem letu shodil,
pravniki, zdravniki, psihiatri, psihoterapevti, so- ponosno stopal po poti pomoči tistim, ki jo najbolj
cialnimi delavci in ljudmi drugih poklicev pa tudi potrebujejo.
članstvo nevladnih organizacij, ki se že ukvarjajo Svetli cilj opravičuje sredstvo za njegovo dosego.
z žrtvami. Pridružite se nam.
V prizadevanjih za večjo skrb za otroke kot žrtve Naš član lahko postanete tako, da izpolnite prijav-
spolnih zlorab sta bili odprti sobi za njihovo pri- nico in jo pošljete po elektronski pošti. Letna člana-
jaznejše zaslišanje. Prva marca 2004 v Celju, rina je 3000 tolarjev, mogoče pa so tudi donacije.
druga konec istega leta v Trbovljah. Letos bo Naš transakcijski račun je 02222-0254527181.
odprtih kar nekaj podobnih sob. Želja in pričako- Veseli bomo tudi vašega morebitnega sodelo-
vanje sta, da bi bile na območjih vseh policijskih vanja pri delu oziroma zamisli, ki bi mogoče pri-
uprav. Le tako bi lahko otrokom ponudili enake spevale k še boljši podobi in prepoznavnosti.
pogoje za njihovo zaslišanje. Ko nastopajo kot Čas je, da združimo moči in naredimo nekaj za
žrtve kaznivih dejanj, morajo namreč govoriti boljši jutri ljudi, ki so že postali žrtve kaznivih
o dogodkih, ki so jih zaznamovali, kar je zanje dejanj. Razmislite in se odločite ter postanite član
vsekakor stresno. Gre za prostore na policijskih vse večje »družine« ljudi, ki na različne načine po-
postajah ali sodiščih, ki pustijo poseben vtis celo maga tistim, ki jih je usoda kruto zaznamovala.
na odrasle oškodovance. Vlasta Nussdorfer,
Celostna podoba Belega obroča je letos takšna, generalna sekretarka Belega obroča Slovenije
Pristopna izjava
Podpisani ................................................................................................................................................................,
rojen(a).................................. , stanujoč(a) ........................................................................................................,
funkcija oz. zaposlitev .........................................................................................................................................,
na ......................................................................, v ..................................................................................................,
telefon .................................., faks .............................., elektronski naslov .....................................................,
izjavljam, da vstopam v BELI OBROČ SLOVENIJE, društvo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, in
se strinjam s plačilom 3000 tolarjev članarine na leto.
Datum ................................................. Podpis.............................................................................
Pristopno izjavo pošljite na: Beli obroč Slovenije, Mala ulica 8, 1000 Ljubljana. Članarino lahko
nakažete na transakcijski račun št.: 02222-0254527181, sklic: 0011-2004
S LO V E N S K A V O J S K A 2 5
 Avstrija pred obsežno
obrambno reformo
Iz tujine
Foto: MO Avstrije
Kot je v torek, 7. junija, napovedal avstrijski obrambni minister
Günther Platter, bodo v oboroženih silah opravili obsežno
reformo, s katero želijo znižati stroške in do leta 2010 preiti na
povsem poklicno posodobljeno vojsko.
»Današnji dan je za Avstrijo pomembno zagotovilo za varnost v prihod-
nosti,« je poudaril minister Platter, ki je za načrtovano preoblikovanje
vojske dobil soglasno podporo sveta za nacionalno varnost in minis-
trskega sveta. Kot predvideva reforma, bodo Avstrijci obseg vojske z
zdajšnjih 110.000 zmanjšali na polovico, pri čemer bo za zagotavljanje
varnosti v domovini vsak trenutek zadolženih 10.000 vojakov, naloge
v tujini pa bi lahko opravljalo do 1500 vojakov. Nova struktura sil pred-
videva poveljstvo sil v Gradcu in poveljstvo za podporo na Dunaju,
skupno število enot avstrijske vojske pa bodo z zdajšnjih 57 zmanjšali
na 39. »Naš cilj je oblikovanje majhnih, učinkovitih in mednarodno
usmerjenih oboroženih sil,« je dejal Platter in dodal, da naj bi približno
37 odstotkov vojaških objektov zaradi njihove neperspektivnosti proda-
li. »Celovit načrt sprememb za vsako deželno pokrajino posebej sem v
zadnjih tednih predstavil tudi deželnim glavarjem.« Reforma predvideva
skrajšanje obveznega služenja vojaškega roka z osmih na šest mese-
cev in varčevalne ukrepe v upravnem delu ministrstva.
Mednarodni dan otrok
žrtev nasilja
V zadnjih petnajstih letih je v vojaških spopadih po svetu umrlo dva
milijona otrok, šest milijonov jih je bilo težko ranjenih, 25 milijonov otrok
je postalo beguncev. Združeni narodi so leta 1982 razglasili 4. junij za
mednarodni dan otrok žrtev nasilja. Leta 1959 so sprejeli deklaracijo o
otrokovih pravicah, leta 1989 pa konvencijo o pravicah otrok. Slednja
otrokom zagotavlja osnovne človekove pravice, države, ki so jo ratifici-
rale, pa so za njeno spoštovanje odgovorne mednarodni skupnosti. V
okviru konvencije so ZN leta 2002 sprejeli protokola, ki se nanašata na
oborožene spopade, otroško prostitucijo in pornografijo.
26 S LO V E N S K A V O J S K A
Uzbekistan zavrnil
pobudo PS Nata
nedavni poziv Parlamentarne skupščine Nata po neodvisni mednarod-
ni preiskavi majskih krvavih dogodkov v državi neutemeljen. Streljanje
v bližini Andižana bo preiskala uzbekistanska parlamentarna komisija,
pomembne ugotovitve pa bodo oblasti posredovale mednarodnim
organizacijam. V streljanju 13. maja je bilo po podatkih tamkajšnjih
oblasti ubitih 173 ljudi, Parlamentarna skupščina Nata pa je resolucijo,
s katero Uzbekistan poziva, da dovoli neodvisno preiskavo dogodkov,
sprejela na nedavnem plenarnem zasedanju v Ljubljani.
V Nemčiji obveznega služenja
ne bodo ukinili
V Nemčiji so v torek, 7. junija, praznovali 50. obletnico minis-
trstva za obrambo. Na slovesnosti je nemški kancler Gerhard
Schroeder dejal, da so se oborožene sile od ustanovitve poka-
zale kot pomemben del družbe.
Kot je dejal nemški kancler Schroeder, oborožene sile učinkovito za-
gotavljajo mir, hitro pomagajo ob naravnih in drugih nesrečah ter se
uspešno soočajo z novimi varnostnimi izzivi. Poudaril je, da je bila
splošna dolžnost služenja vojaškega roka izraz pripadnosti državi, ta
tradicija pa je tudi danes dobra podlaga nemške vojske in obrambne
politike. Schroeder je tudi povedal, da vojska dejavno sodeluje v pro-
cesih integracije v Evropi in prispeva k izboljšanju evropskih vojaških
zmogljivosti. Preoblikovanje, ki poteka v oboroženih silah, je najobsež-
nejše doslej, njegov cilj pa je obvladovanje zapletenih nalog in velika
stopnja prilagodljivosti. Nemški kancler je opozoril na pomen sodelo-
vanja evropskih držav in razvijanja skupnih obrambnih zmogljivosti ter
poudaril, da evropska varnostna politika ne more nadomestiti Nata,
lahko pa ga pomembno dopolnjuje.
Uradni datum ustanovitve nemških oboroženih sil je 12. november, saj
je tega dne leta 1955 usposabljanje končala prva generacija vojakov.
Foto: oborožene sile Nemčije

Vedenje poveljnika
»Vojska jelenov, ki jo vodi lev, je boljša od vojske levov, ki jo vodi jelen.«
V množici literature na temo vojaškega
vodenja, upravljanja in poveljevanja bi
težko našli recept, ki bi dal poveljniku
jasen odgovor na vprašanje, kako naj
se vede, da bo spoštovan in upošteva-
nja vreden, predvsem pa pravičen do
vojakov, za katere je odgovoren in kate-
rih življenje je v krizi in vojni odvisno od
njegovih odločitev. Težko je dokončno
zapisati, kaj vpliva na najboljše vedenje
poveljnika. Vsak poveljnik je posamez-
nik s posebnimi značajskimi lastnostmi
in osebnostjo, ki pa odločilno zaznamu-
jejo podrejene, katerim poveljuje. Zaradi
kompleksnosti razmerij med vojaškim
vodenjem, upravljanjem in povelje-
vanjem se bom osredotočil samo na
nekatere značilnosti poveljevanja, ki
je po definiciji stanje oziroma položaj
poveljujočega častnika (commanding
officer), dejavnega pri nadzoru nad
posamezniki, to je v dajanju ukazov in
pri izvajanju discipline.
Odličen poveljnik je tisti posameznik, ki v nasprotju
z drugimi poveljniki spretno krmari med izdajanjem
ukazov in izvajanjem discipline. Takšen vedenjski
položaj je podoben vrvohodcu, saj zahteva veliko
učenja, spretnosti, poguma, izkušenj in urjenja v
vodenju, upravljanju in poveljevanju. Odličen povelj-
nik tako vpliva na častnike in vojake v svoji enoti, da
sami ohranjajo red in kohezijo. Ni dovolj, da vojaka
sprejmejo v enoto in ga spremenijo v stroj za boje-
vanje. Odličen poveljnik bo razumel vojaško službo
kot plemenit poklic, torej bo pri posamezniku poiskal
najboljše kvalitete in mu ponudil možnost, da razvije
samospoštovanje. Zato disciplino kot sistematično
učenje, urjenje, razvoj ter upravljanje duševnih, mo-
ralnih in telesnih sposobnosti vojaka v primerjavi z
drugimi poklici najbolj potrebuje prav vojak, vendar
discipline ne smemo zamenjevati s prisilo. Obstaja
namreč razlika med disciplino, ki onemogoča ali
omejuje vojakovo delovanje, in disciplino, ki je korist-
na spodbuda.
Karizma poveljnika
kot kvaliteta osebnosti
Angleški lord Roberts je na začetku prejšnjega
stoletja kot mlad častnik opazoval javno pretepa-
S t ro k o v n e t e m e
Vojaški katekizem, 1644
nje vojakov v svoji enoti kot način kaznovanja. Že
takrat je spoznal, da vojak zaradi nenehnega kaz-
novanja postane okorel in ravnodušen do ugleda,
ki ga uživa v svoji vojaški enoti. Ko je po dolgih
letih življenja v vojski postal vrhovni poveljnik, je
takoj naročil podrejenim častnikom, da naj pri-
pravijo jasna navodila glede izvajanja discipline
in kaznovanja. V njih je bilo nedvoumno vodilo, da
morajo okrutne kazni, ki so bile v navadi v takratni
vojaški organizaciji, zamenjati blagi načini izvaja-
nja discipline. Lord Roberts je zapisal: »Zahteval
sem, da se v prvem ali tudi v drugem letu vojako-
ve službe pri kaznovanju upoštevajo olajševalne
okoliščine, kot sta mladost in neizkušenost.«
(Copeland, 1959) Vztrajal je, da se tistim voja-
kom, podčastnikom in častnikom, ki niso naredili
napake, zagotovijo določeni privilegiji, na primer
odhod v mesto in več osebne svobode. S svojimi
pravili je vplival tudi na druge poveljnike, da so
ga posnemali. To, kar ni uspelo na tisoče krutim
vojaškim izvajalcem discipline s kazenskimi stre-
ljanji vojakov, pretepanjem in z zapori, to je lord
Roberts dosegel samo v štirih letih razumnega
poveljevanja. S takimi postopki je postal moder,
cenjen in predvsem karizmatičen poveljnik.
S LO V E N S K A V O J S K A 2 7
 Vpliv značaja in osebnosti poveljnika na poveljevanje
Nekega jutra je narednik, veteran ene od enot slovite Napoleonove vojske,
ogovoril mladega vojaka: »Fant, cesar prihaja, cesar je tukaj!« Vojak je vpra-
šal: »Kako veste? Bil sem spodaj v štabu divizije in nisem nič videl in slišal.«
Narednik je odgovoril: »Vem, da mora biti tukaj. Ne razumeš ali pa ne vidiš,
da je vse na nogah? Poglej samo tisto besno galopiranje vzdolž poti. Vse se
premika. Naši nasprotniki ne potrebujejo očal, da bi videli, da je on z nami.
S t ro k o v n e t e m e

Oni bodo to kmalu občutili.«

Kmalu se je pokazalo, da je imel narednik prav, ker je bil izkušen veteran in
se je naučil odlično opazovati. Napoleon Bonaparte je bil človek akcije, to pa
je prenašal tudi na podrejene.
Odličen vojskovodja mora vzdrževati pozitiven odnos z vojaki v enoti, ki ji
poveljuje. Mora z njo čutiti, vendar mora biti tudi nekoliko pred njo. Dihati in
čutiti z enoto, ki ji poveljuje, pomeni imeti posebne značajske in osebnost-
ne lastnosti. Ena od takšnih je, da je poveljevanje način življenja odličnega
vojaškega poveljnika. To seveda ne pomeni, da doma poveljuje ženi in
otrokom, temveč in predvsem, da je vojaški profesionalec ter zna in zmore
Na njegovem primeru vidimo, da je karizma poveljnika njegova moč, ki ne ločiti svoj poklic in profesionalnost od civilnega življenja ter prostega časa.
temelji na sili, temveč na njegovih nazorih. Lord Roberts je pokazal posebno Odličen poveljnik je empatična osebnost, ki skrbi za družino in bližnje ter
osebnostno kakovost, saj je z modrimi postopki v vodenju in poveljevanju s podobno empatijo tudi za podrejene v vojaški enoti. Na taki empatiji ali
navdihnil podrejene in jih povezal. Kot je zapisal Max Weber, je karizma sposobnosti, vživeti se v osebnost in navade sočloveka, temelji umetnost
dejansko postala značilnost učinkovitega poveljnika. prepričevanja, ki izhaja iz uspeha. Visoka stopnja profesionalne veščine
poveljnika in znanja mora biti povezana s skrbjo za ljudi v vojaški enoti.
Ali me vojaki upoštevajo kot poveljnika? Poveljnik naj bi bil pozitivno naravnana osebnost, vešč ravnanja s člove-
Tako se je v filmu Tanka rdeča črta spraševal Tall, poveljnik ameriške enote ško naravo in pozitivnega vplivanja na druge. Osebnost brez zgrajenega
Charlie. Dogajanje je postavljeno v drugo svetovno vojno na otok Guadal-
canal, kjer so potekali siloviti spopadi med ameriškimi in japonskimi eno-
tami. Načelnik Tall se je na vso moč trudil, da bi ga njegova enota začela
spoštovati kot poveljnika. Tako je nekega dne v siloviti poveljniški vnemi prek
radijske zveze poslal ukaz o frontalnem napadu in se ni prav nič oziral na
morebitne žrtve. Na drugi strani zveze se je vojak James Staros uprl in ni ho-
tel upoštevati navodil poveljnika. Načrtovano akcijo njegove enote je označil
kot nesmiseln samomor.
Naslovno vprašanje je lahko postavljeno tudi drugače: Ali sem učinkovit
poveljnik? Poveljnik ne more biti učinkovit z uporabo sile, temveč s samospo-
štovanjem, samodisciplino in samozaupanjem, s katerimi gradi kolektivni
duh v enoti. Tudi naredniku Tallu se vojak ne bi uprl, če bi upošteval občutke
dostojanstva pri podrejenih, preden je izdal ukaz. Vojaška enota, katere pri-
padniki imajo ta občutek, bo bolj vojaško učinkovita in bo bolj upoštevala
navodila nadrejenega poveljnika. Poveljnik se mora do podrejenega vesti
častno ter upoštevati njegovo individualnost in posebnost, mora se potruditi
ter proučiti sposobnosti in lastnosti posameznika v enoti, kateri poveljuje.
Učinkovitost poveljevanja je osrednje vprašanje psihologije vodenja in po-
veljevanja. V obširni literaturi o poveljevanju in vojaškem vodenju sem izbral
nekaj vodil, ki so usmerjena na vedenje vojaškega poveljnika. Vojaški povelj-
nik bo učinkovit, če bo upošteval štiri temeljna vodila:
1. vizijo, kako voditi vojaško enoto in kako opredeliti ter razložiti cilj oziroma
smisel neke bojne akcije;
2. jasno in nedvoumno opredelitev navodil za vojaško dejavnost: ločiti mora
pomembnejše naloge od manj pomembnih in opredeliti postopke preno-
sa ukazov na podrejene;
3. skrb za motivacijo podrejenih vojakov: smisel motiviranja je v pripravljeno-
sti podrejenih vojakov, da si prizadevajo za uresničitev skupnega cilja in
poslanstva enote ter nepristranskost pri nalogah; vsak boj je preskus volje
poveljnikov in vojakov;
4. vzdrževanje nepretrgane učinkovitosti: vojaška organizacija se bo raz-
vijala le, če bodo poveljniki skrbeli za nepretrgano opravljanje nalog.

28 S LO V E N S K A V O J S K A
značaja ne bo nikoli odličen poveljnik. Pozitivno naravnana osebnost je
sposobna upoštevati delovanje in mišljenje vojaka ter je samodisciplinira-
na. Človek, ki ni sposoben upravljati samega sebe, ni sposoben upravljati
drugih. Poveljnik mora upoštevati interese posameznika in vojaške enote.
Opisane značajske lastnosti poveljnika se morajo prepletati s strokovno
usposobljenostjo ter z osebno širino in razgledanostjo. Poveljnik mora
biti dinamičen, saj se dejavniki uspešnega vodenja in poveljevanja zelo

S t ro k o v n e t e m e
hitro spreminjajo. Uspešen poveljnik bi moral v nalogo, ki mu je zaupana,
vnesti tri sestavine, in sicer to, kar zna in zmore, svoje interese ter interese
skupine, ki ji poveljuje. Pri tem bi moral upoštevati naslednje posebnosti
pri poveljevanju:
a) različnost naloge,
b) posamezniki, ki sestavljajo vojaško enoto, se spreminjajo,
c) potreba po vedno drugačnih strokovnih spretnostih in znanju,
d) spreminjajo se sposobnosti in moč vodenja (to, kar je danes razumljeno
kot uspeh, je lahko jutri negativno, pojutrišnjem pa spet pozitivno).
Pozitivno naravnanega in karakternega vojaškega poveljnika naj bi odlikova-
le te osebnostne kvalitete: zaupanje, samozavest, prizadevnost, pazljivost,
pravičnost (nepristranskost), odkritosrčnost (iskrenost), srčna kultura in
zdrav razum. (B. Fleckenstein, 1988)
Uspešen poveljnik bo tisti, ki se bo trudil, da bo razumel prav vsakega posa-
meznika v svoji enoti. Nekdo, ki ne razume človeka, njegovih potreb in skrbi,
ne bo uspešen poveljnik v miru, sploh pa ne v krizi ali vojni.
Mag. Beno Arnejčič
Foto: Bruno Toič

Viri:
• Collins (…): Collins Cobuild, English Language Dictionary, The University of Birming-
ham, Cillins Publishers, 1992.
• Copeland: Psychology and Soldier, 1959.
• H. W. de Czege: A Comprehensive View of Leadership, v: Military Review, The Pro-
fessional Journal of United States Army, August, Fort Leavenworth, USA (21–29),
1992.
• B. Fleckenstein: The Military Profession and the Federal Republic of Germany, So-
cialwissenschaftliches Institut der Bundeswehr. München, 1988.

Behaviour of Commanding Officers

There are many books dealing with the issues of military command,
management and leadership, yet it would be difficult to find a clear set
of instructions that could instruct a commanding officer how to behave
in order to gain respect and admiration from his subordinated and, abo-
ve all, how to be just and fair towards the people he is responsible for
and whose lives depend on his decisions in the time of crisis and war.
Therefore it is difficult to describe exactly the characteristic behaviour
of the best and most respected commanders. Each of them is an indi-
vidual with special characteristics and personality, which undoubtedly
leave a mark on his subordinates. Due to the complexity of the relati-
onships of military command, management and leadership, the author
of the article focuses mainly on two aspects of command and duties
of the commanding officer, namely on the supervision of individual
servicemembers and on the issuing of orders.

S LO V E N S K A V O J S K A 2 9
S t ro k o v n e t e m e
Nevarnosti v naravi
Z izleti v naravo ob lepem vremenu
se poveča nevarnost okužbe z ugrizi
klopov in strupenih kač ter piki žuželk.
Z ugrizom klopa se lahko na človeka
prenesejo povzročitelji bolezni, kot sta
klopni meningoencefalitis in borelioza.
V Sloveniji se s klopnim meningoence-
falitisom na leto okuži od 140 do 330
ljudi, lani pa so po podatkih Inštituta za
varovanje zdravja RS zbolele 203 ose-
be. Nevarnost okužbe s klopi traja od
februarja do novembra, največ ljudi pa
zboli poleti, predvsem julija in avgusta.
Klopne bolezni
V Sloveniji je razširjen klop iz vrste Ixodes ricinus.
Ugriz klopa je nevaren za človeka, saj lahko pre-
naša nekatere bolezni, pri nas predvsem klopni
meningoencefalitis in boreliozo lyme.
Klopni meningoencefalitis je nevarno vnetje
možganskih ovojnic in možganov, saj lahko pusti
trajne posledice, pri enem do dveh odstotkih pa
je bolezen kljub terapiji smrtna. Bolezen se pojavi
10 do 20 dni po ugrizu klopa, začetni znaki so
podobni gripi. V Slovenji oboli na leto od 70 do
330 ljudi. Klopi so okuženi pre
gozdovih Gorenjske in Štajerske
ko manj na Notranjskem, Kočev
in novomeškem območju. Ob
največjega tveganja sta Ljubljan
Celjska kotlina. Posebnega zdr
mogoče pa je cepljenje.
Če lymske borelioze ne zdravim
poteka v treh fazah in prizaden
30 S LO V E N S K A V O J S K A
številne organe. V prvi, kožni fazi se v 3–32 dneh,
lahko pa tudi pozneje, po okužbi na mestu ugriza
ali kjerkoli drugje pojavi značilna, različno velika
rdečina, ki sčasoma začne na sredini bledeti in se
razvija v rdeč kolobar. Po določenem času kožne
spremembe tudi brez ustreznega zdravljenja iz-
ginejo, vendar pa čez nekaj tednov ali mesecev
sledijo znaki, ki kažejo na prizadetost živčnega
sistema, srca, sklepov in mišičja. V Sloveniji na
leto oboli od 2000 do 4000 ljudi, lani pa je 3801
oseba. V nasprotju s klopnim meningoencefa-
litisom, za katerega je značilno, da se bolezen
pojavlja le na določenih predelih Slovenije, se
borelioza pojavlja po vsej Sloveniji precej enako-
merno. Zdravljenje z antibiotiki je popolnoma
uspešno le v začetni fazi. Cepiva ni.
Verjetnost ugriza klopa zmanjšamo z ustreznimi
preventivnimi ukrepi, in sicer uporabo primerne-
ga repelenta, dolgimi rokavi in hlačami, visokimi
škornji ter rednim pregledovanjem telesa po
aktivnostih v naravi.
V Sloveniji naj bi bil okužen vsak osmi klop,
vendar vsak okužen klop z ugrizom ne okuži
človeka. Ob ugrizu se verjetnost prenosa okužbe
na človeka zelo zmanjša, če upoštevamo nekaj
glavnih pravil. Klopa odstranimo čim prej, saj se s
ride do regurgitacije (klop
ranitvi izbljuva svoje izloč-
ke v rano) ali da v koži ne
ostane klopova glava, po
odstranitvi pa namažemo
mesto ugriza z razkužilom.
pravilno odstranimo tako,
koli njega namažemo raz-
s pinceto nežno primemo
klopa tik ob koži, povlečemo rahlo navzgor in za-
držimo ta pritisk, dokler klop ne popusti, in sicer
od 30 sekund do dve minuti. Mesto ugriza nato
namažemo z razkužilom, klopa ubijemo in odvr-
žemo tako, da ne bo razširil morebitne infekcije v
okolico. Drugi načini odstranjevanja klopa pona-
vadi povzročijo regurgitacijo, ki poveča verjetnost
infekcije: prijemanje in stiskanje klopa z rokami,
vrtenje sem ter tja, segrevanje z ognjem ter nana-
šanje velikih količin alkohola na klopa.
Kot zanimivost povejmo, da ličinke klopa lahko
zdržijo brez sesanja krvi 13-19 mesecev, nimfe
do 24 mesecev in odrasli do 27 mesecev. Lymska
borelioza je dobila ime po mestu Lyme v ameri-
škem Conneticutu, kjer so jo prvič opazili.
Piki žuželk in alergične reakcije
Lokalna alergična reakcija je neprijetna, ker boli
in srbi, ni pa nevarna za življenje. Najpogosteje
se nam po piku žuželk ne zgodi nič nevarnega.
Znaki so omejeni na mesto pika. Lokalna reakcija
in povečana lokalna reakcija trajata od nekaj ur
do nekaj dni po piku. Pojavi se lahko bolečina,
oteklina oziroma srbež. O lokalni toksični reakciji
govorimo, ko količina vnesenega strupa v organi-
zem povzroči hujšo lokalno reakcijo in deloma že
deluje na krvni obtok. Posledica je padec krvnega
tlaka, ob tem pa tudi splošna slabost ali nemoč.
Pojavijo se lahko izraziti znaki povečane lokalne
reakcije oziroma sistemski znaki zastrupitve, kot
so mrzlica, znojenje, bruhanje, driska in zaspa-
nost, le redko pa tudi hujše motnje zavesti.
Prva pomoč pri lokalnih alergičnih reakcijah so
lokalni obkladki in mazila, ki blažijo alergično
reakcijo. Sistemske alergične reakcije na pike ne-
katerih žuželk, predvsem čebel, os in sršenov, pa
so lahko smrtno nevarne. Pri 40 do 50 odstotkih
ljudi, ki so doživeli sistemsko reakcijo ob piku žu-
želk, se pojavi reakcija pri vnovičnem piku enake
žuželke. Občutljivost za strupe lahko pri nekaterih
bolnikih tudi izgine, če jih enaka žuželka že več
let ni pičila. Znaki so
vse telo. Pri hitri ale
reakciji je mogo
smrt zaradi zadu
šitve ali odpoved
irkulatornega
tema. Poteka
j minut po
žuželke. Čim
bolj nevarna
je. Značilni so izpuščaji in srbež kože po vsem
telesu, otekle ustnice, veke, težko dihanje zaradi
otečenega žrela, hropenje, kihanje, padec krvne-
ga tlaka, pospešen srčni utrip, občutek hudega
strahu in vrtoglavica, v skrajnem primeru tudi
izguba zavesti, lahko pa še slabost in driska.
Prva pomoč
pri hitri sistemski alergični reakciji
V takšnih primerih moramo poklicati rešilca,
pogledati, ali ima prizadeti pri sebi zdravilo, in
mu ga dati ter vzdrževati življenjske funkcije do
prihoda rešilca. Zapoznela reakcija se pojavi šele
10 do 14 dni po piku žuželke, ko na pik ponavadi
že pozabimo. Vezava strupenega antigena na
protitelesa v krvi, ki je osnova za vse alergične re-
akcije, iz neznanega razloga poteka zelo počasi.
Vezani produkti krožijo po ožilju in se ne izločajo,
temveč nalagajo v določenih telesnih organih
(ledvicah, koži in sklepih), ki jih tako okvarijo.
V organizmu nastanejo številne bolezni, katerih
vzrok ponavadi težko odkrijemo, saj le redko po-
mislimo na alergično reakcijo.
Ugriz strupene kač
V Sloveniji poznamo dve v
strupenih kač, in sicer modra
sa ter gada. Modras (Vipera
ammodytes), pri nas naj-
bolj razširjen predstavnik
družine gadov, ima kot
večina gadov na hrbtu cik
cak vzorec ter značilno zože
vrat ob prehodu v glavo. Za
značilen rožiček na koncu gobca, zaradi katerega
bi ga le stežka zamenjali s katero drugo v Sloveniji
živečo kačo. Je najbolj strupena evropska kača.
Navadni gad (Vipera berus) je bolj hladnoljubna
vrsta od modrasa in ga najdemo predvsem v go-
adnejših območjih. V Sloveniji lahko
od najdemo tudi povsem črne pred-
S t ro k o v n e t e m e
nike, katerih temno telo bolje vpija
nčno toploto (http://www.planinski-
estnik.com/w3/arhiv/2002-09/
13.htm). V okolici Soče poznajo raz-
ičico navadnega gada, ki ji rečemo
aški gad. Največ ugrizov je spomladi
n poleti, ko so kače bolj aktivne. Pri
m se kača napihne, striže z jezičkom
liskovito ugrizne, nato se umakne.
kače je približno enak polovici njene
dolžine. Ob ugrizu se iz dveh dolgih strupenih
zob v zgornji čeljusti kače po votlini zoba v rano
izlije strup. Kačji strup razkraja kri in deluje tudi na
živčevje. Praviloma ugriz naših kač ni smrtno ne-
varen za odraslega, je pa lahko za otroka.
Znaki ugriza kače sta vzporedni (včasih le ena)
vbodni ranici, ki le redkokdaj krvavita, boleča ote-
klina na mestu ugriza nastane ponavadi v petih
minutah, pozneje pa se veča in širi. Ugrizeni ud
zateče včasih v eni uri do dvojne debeline. Prav
tako so znaki modrordeče lise na koži otekline,
včasih pa pomodri ves ud, bližnje bezgavke (obi-
čajno v dimljah) zatečejo, na udu je v koži več-
krat videti rdeče proge (limfne žile), ki potekajo
od mesta ugriza proti prsnemu košu. Sistemski
znaki zastrupitve, ki niso vedno prisotni, so vrto-
glavica, slabost in bruhanje, včasih driska ter šok
kot najbolj nevarna posledica ugriza.
Ob ugrizu kače je pomembno, da ne postanemo
panični, saj skoraj v četrtini primerov strupena
kača ob ugrizu ne vbrizga strupa. Tudi če je prišlo
do zastrupitve, življenje ponavadi ni ogroženo, saj
so smrtni primeri zelo redki. Ugrizeni naj miruje,
mi pa mu imobiliziramo ugrizeni del telesa. Tako
preprečujemo širitev strupa v druge dele telesa.
Počakamo nekaj minut, da vidimo, ali mesto ugri-
za oteka. Če v 5-10 minutah ne nastane oteklina,
potem do zastrupitve ni prišlo, nato gremo čim
prej na urgenco. Injekcijo antiseruma bo ugrizeni
emoma, kadar bo zdravnik
il, da je to nujno. Časa za
serum je 6-10 ur po ugrizu.
lo pomembno je, da mesto
ugriza ne sesamo ali vanj
zarezujemo, ugrizen ud nad
mestom ugriza ne smemo
prevezovati in nikoli sami ne
brizgamo antiseruma.
Višji vodnik Borut Polimac,
Šola za podčastnike
S LO V E N S K A V O J S K A 31
Špor t v vojski
Vojaško svetovno prvenstvo
v jadranju
Mornarji med jadranjem pridobivajo pomembne
izkušnje iz tradicionalnih pomorskih veščin in
v neposrednem stiku z morjem ter v borbi z ve-
trom razvijajo svojo psihofizično kondicijo. Tako
je jadranje tradicionalna športa panoga vojsk,
ki imajo v svoji sestavi mornarico. Letos je bilo
organizirano že 39. vojaško svetovno prvenstvo
v tej disciplini. Francoska vojaška mornarica je
za to priložnost zagotovila povsem nove 8,5-me-
trske jadrnice enotnega razreda J-80, ki jih bo po
prvenstvu uporabljala za usposabljanje v svojih
mornariških centrih.
V petčlanski ekipi Slovenske vojske so bili kar trije
jadralski olimpijci, zaposleni v športni enoti. To so
Vesna Dekleva in Klara Maučec, ki sta na lanskih
olimpijskih igrah v Atenah v razredu 470 dosegli
četrto mesto, bili pa sta tudi evropski in svetovni
podprvakinji leta 2003, ter Davor Glavina, ki je
v enakem razredu v Atenah skupaj s krmarjem
Tomažem Čopijem zasedel 14. mesto. Posadko
sta dopolnila vodja vojaške jadralske reprezen-
tance stotnik Peter Zrinski in poročnica Karmen
Cunder iz športne enote. V posebnem protokolu
organizatorja tekmovanja je Slovensko vojsko kot
32 S LO V E N S K A V O J S K A
Letos je ekipa Slovenske vojske prvič
sodelovala na vojaškem svetovnem
prvenstvu v jadranju, ki je potekalo pod
vodstvom CISM, mednarodne vojaške
organizacije za šport, v sodelovanju s
francosko vojaško mornariško šolo v
Brestu na atlantski obali.
vodja delegacije predstavljal kapitan korvete Ivan
Žnidar, poveljnik 430. mornariškega odreda.
Dan pred uradnim tehtanjem članov posadke je
imela naša ekipa kar sedem kilogramov več od
338,6 kilograma, dovoljenega s tekmovalnim
pravilnikom za razred J-80, zato je bilo treba
odločno ukrepati. Požrtvovalno hujšanje ekipe
je bilo uspešno, tako da je ekipa lahko nastopila
v zamišljeni petčlanski postavi in maksimalno
obremenila jadrnico z dovoljeno težo, kar se je v
močnem vetru tudi obrestovalo.
Za priprave v Sloveniji ni bilo mogoče zagotoviti
podobne jadrnice, zato je ekipa spoznavala
plovilo šele na prvih regatah. Že v prvi regati se je
zgodila nesreča med slovensko in brazilsko ekipo,
ki je na boji nepravilno izsilila prednost, zaradi
česar naši tekmovalci v naslednjih dveh regatah
niso mogli uporabljati genakerja, 65 kvadratnih
metrov velikega jadra za veter v krmo. To in tudi
drugi dogodki z opremo na jadrnici pa niso vplivali
na moralo slovenskih jadralcev. Borili so se vsako
regato posebej kot pravi vojaki, vsi za enega, eden
za vse. Tako so po enajstih regatah dosegli skup-
no 9. mesto med 20 državami, kar je precejšen
uspeh za prvi nastop. Zmagali so Američani pred
Nemci in Francozi. Brest bo gostil tudi olimpijske
jadralce, če bo Franciji uspelo zmagati v kandida-
turi za izvedbo olimpijskih iger leta 2012.
Stotnik Peter Zrinski
Rezultati:
1. ZDA (22), 2. Nemčija (28), 3. Francija (31), 4.
Finska (32), 5. Norveška (37), 6. Španija (41), 7.
Italija (55), 8. Poljska (55), 9. Slovenija (70), 10.
Kanada (72), 11. Rusija (92), 12. Pakistan (93),
13. Brazilija (99), 14. Danska (115), 15. Argenti-
na (119), 16. Turčija (121), 17. Alžirija (150), 18.
Bolgarija (151), 19. Južna Afrika (158) in 20.
Libija (169).
 Pokal Miltropa 2005
V češki prestolnici Pragi je od 30. maja do 1. junija na stadionu
Dukla potekal tradicionalni vojaški nogometni turnir Miltropa
2005 za prehodni pokal polkovnika Jožeta Prvinška, enega od
ustanoviteljev turnirja. Na njem tradicionalno sodelujejo garni-
zoni srednje- in vzhodnoevropskih glavnih mest.
13. memorialni tek
Boštjana Kekca
organizirali že 13. memorialni tek Boštjana Kekca.
Letos je minilo 12 let, odkar je naš sodelavec in ljubitelj gora Boštjan
Kekec za vedno ostal na drugi najvišji gori sveta K2. Zato je toliko

Špor t v vojski
bolj razveseljivo, da se iz leta v leto Boštjanu Kekcu s tekom pokloni
vedno več tekmovalcev. Na strelišču Mačkovec v bližini Bleda se je
zbralo 141 tekačic in tekačev iz kar 26 enot Slovenske vojske. Po skoraj
15-kilometrski tekmi ob Savi Bohinjki in vznožju Jelovice je bila sklepna
slovesnost v Vojašnici Bohinjska Bela. Vsi tekmovalci so dobili spomin-
ske majice, najboljši pa priznanja, ki jih je podelil poveljnik 132. GORB
podpolkovnik mag. Klemen Medja.
Rezultati:
• stalna sestava moški do 35 let:
1. mesto: Matej Beke (PP Kranj),
2. mesto: Peter Sajevec (14. INŽB),

• stalna sestava moški nad 35 let:

1. mesto: Tadej Drobnič (17. BVP),
2. mesto: Janez Pretnar (17. BVP),
3. mesto: Srečko Omejc (CU),
• stalna sestava ženske do 35 let:
Glavni namen turnirjev Miltropa je medsebojno spoznavanje pripadni- 1. mesto: Mojca Flerin (18. RKBO),
kov oboroženih sil srednje- in vzhodnoevropskih držav. Letos je sodelo- 2. mesto: Nataša Zorman (PSSV),
valo sedem vojaških nogometnih ekip, in sicer iz garnizonov Praga, 3. mesto: Petra Žnidarič (17. BVP),
Varšava, Budimpešta, Dunaj, Bratislava ter Berlin, iz Slovenske vojske • stalna sestava ženske nad 35 let:
pa ekipa Poveljstva za podporo iz Kranja. Poleg vojaških ekip na turnir- 1. mesto: Mojca Lukan (16. BNZP),
jih Miltropa sodelujejo tudi civilne ekipe, v katerih so običajno predstav- 2. mesto: Metka Srečnik (PP Kranj),
niki iz državnih organov ali podjetij pokroviteljev. Tokrat so organizatorji 3. mesto: Mateja Naglič (PSSV),
povabili tudi ekipe mestne policije Praga, banke BAWAG iz Avstrije in • tuje vojske:
praškega podjetja GTH. 1. mesto: Damir Miljkovič (OS HR),
Na že tradicionalnem turnirju Slovenska vojska sodeluje od leta 1996, v 2. mesto: Miroslav Kralj (OS HR),
ekipi pa so bili tokrat prvič le pripadniki Poveljstva za podporo, in sicer 3. mesto: Eduart Perkovič (OS HR).
predstavniki poveljstva, 71. POVLOGČ, 23., 37. in 38. VTP, VZE ter LOGB. V ekipni razvrstitvi, v kateri sta bili ločeni kategoriji ženske in moški ne
Tekmovanje je potekalo v dveh skupinah po pet ekip po sistemu vsak z glede na starost, so pri ženskah zmagale pripadnice 18. BRKBO iz Kra-
vsakim, nato pa še tekme za 1. in 2. mesto, 3. in 4., 5. in 6., 7. in 8. ter nja, in sicer Galičič, Flerin ter Radkovič, pred ekipo Poveljstva sil in 72.
9. in 10. mesto. Igralo se je na 50 metrov dolgem travnatem igrišču, z POVLOGČ. Med moškimi je bila najhitrejša domača ekipa iz 132. GORB,
5 x 2 metra velikimi goli. Slovenska ekipa je v predtekmovanju dosegla in sicer Žemva, Šilar ter Kalajžič, pred 17. BVP in pripadniki PP iz Kranja.
naslednje rezultate: PP : Berlin 3:1, PP : Varšava 1:1, PP : Praga 0:2, Boris Balek
PP : Bratislava 2:0. Po predtekmovanju se je ekipa zaradi neugodne
razlike v golih uvrstila na tretje mesto v skupini in nato igrala proti ekipi
Dunaja za 5. oziroma 6. mesto. Izgubila je z 1:3 in se uvrstila na šesto
mesto. Zmagovalci turnirja so bili tokrat prvič predstavniki Varšave, ki so
tako osvojili prehodni pokal polkovnika Jožeta Prvinška, drugo mesto je
dosegla ekipa Prage in tretje podjetje GTH iz Prage. Zmagovalni ekipi je
pokal podelil načelnik generalštaba oboroženih sil Republike Češke.
Naslednje leto maja bo organizator turnirja Slovenska vojska oziroma
Poveljstvo za podporo. Slovenska vojska je turnirja organizirala leta
1998 in 2001 v Ljubljani. V Poveljstvu za podporo so že začeli priprave
za organizacijo, saj nameravajo organizirati turnir v Kranju, kjer bodo
na voljo tudi storitve civilnih partnerjev, s katerimi Poveljstvo za podporo
tesno sodeluje prek sistema civilno-vojaškega sodelovanja.
Podpolkovnik Milan Žurman

S LO V E N S K A V O J S K A 3 3
 Zanesenjak vojaške
zgodovine izdal knjigo
bajonete itn., tako da sem začel gradivo kopičiti.
Višji vodnik Mitja Močnik je maja izdal Pri devetih letih sem dobil prvo knjigo Vladimirja
knjigo z naslovom Komenski Kras Gradnika Krvavo Posočje in tako se je začela knjiž-
1914–1918. Knjiga je rezultat večlet- na pot. Pri 15 letih sem začel zbirati, dokumentirati
nega iskanja, brskanja in kopanja po in arhivirati knjižno gradivo. Izogibam se temu,
območjih, kjer je potekala soška fronta,
O b ra z i

da bi v zbirki prevladovali predmeti, kupljeni na

in zbiranja knjižnega ter dokumentar- sejmu. Cene so lahko zelo visoke, hkrati pa zbirka
nega gradiva o Komenskem Krasu. V izgubi pomen. Sem ter tja grem še vedno na teren
knjigi je posebej opozoril na zaledno in iščem. Po letu 1991 je območje soške fronte
oskrbovanje. Višji vodnik Močnik je znan postalo zelo zanimivo za mnoge raziskovalce, ki
tudi kot avtor vojaškega muzeja v Vipavi iščejo predmete, zato je zdaj zelo težko kaj najti.
in pisec strokovnih del o soški fronti. V letih, ko sem bil največ na terenu, do leta 1996
sem namreč intenzivno iskal in zbiral, sem bil do Zakaj ste raziskali logistiko na tem območju?
Z zbiranjem predmetov in gradiva o soški fronti 70 dni na leto zunaj. Tako so nastali zbirka pred- Pri pisanju strokovnih člankov in raziskovanju v
ste začeli precej prej, preden ste se zaposlili v SV. metov iz 1. svetovne vojne, velika knjižnica in arhiv arhivih sem ugotovil, da zaledje na Krasu še ni bilo
Ste si želeli službe v SV? dokumentarnega ter knjižnega gradiva. opisano. Dokumentacije je primanjkovalo, zato
Zaposlitev v Slovenski vojski je bila izpolnitev ene Plod vašega hobija je med drugim tudi Vojni muzej sem začel raziskovati. Ko sem kopal, sem redno
od otroških želja, v SV pa sem zaposlen od konca Vipava – soška fronta 1915 – 1917. Kako je prišlo pisal dnevnik o najdbah in naredil rekonstrukcijo
osamosvojitvene vojne. V TO sem delal v protidiver- do tega muzeja? območja, od postavitev barak, bolnišnice, poteka
zantski četi in bil izbran v posebno bojno skupino Splošno znano je bilo, da sem zbiratelj. V obeh železnic, ki jih ni več, vodovoda, uporabe na-
takratnega majorja Srečka , sem leta 1992 ravnih jam na bojišču itn. Štabni načrt, ki ga hranijo
je bilo devet specialistov iz 500 predmetov, v goriškem muzeju, prikazuje zaledje na Krasu do
Major Lisjak je sestavil sku aslednje leto, ko Harpelj in Kozine, kar pomeni, da so za 31 kilo-
no za delovanje ob moreb o mesto. Postavil metrov dolgo bojišče imeli zelo globoko zaledje.
jugoslovansko armado. Sk ga vseka, in sicer Oskrba je še danes zahteven projekt, za takratne
bojni častni znak TO in vs rno, ki se je upo- čase pa so se izjemno dobro organizirali. To sem
medaljo za hrabrost zara elčni zaklonilnik raziskoval več kot deset let, leta 1996 pa sem se
Rožni Dolini, kjer je naša im skladiščem. odločil napisati knjigo. V njej je opisano tudi takrat-
skupaj z osmimi pripadniki se je povečala no življenje Kraševcev, ki so morali v izgnanstvo,
sebne enote milice iz postaj vpraševanje po saj je bil Komen vojaško zaprto območje.
milice v Novi Gorici napadla dih je bilo vedno Kaj menite o zamisli enega večjega vojaškega
četo jugoslovanske arma- čje, zato sem muzeja?
de, oboroženo s petimi zaprosil, da bi Slovenija potrebuje tehnični vojaški muzej, ki bi
oklepniki. Pred napadom muzej še raz- bil odprt za javnost, in najbolje bi bilo, če bi bil
smo jih pozvali, naj se širili. Končno organiziran po obdobjih. V skoraj vsaki državi je v
predajo, vendar je prišlo podobo je tako okviru vojske organiziran vojaški muzej. Gradiva je
do spopada, v katerem dobil leta 1996 dovolj in če bi združili vse zasebne zbirke, bi lahko
smo zmagali. Zmaga de- in je že pravi imeli zelo velik muzej. Veseli me, da se stvari izbolj-
vetih pripadnikov TO nad ali vojni muzej, ki šujejo, delo v takem muzeju pa bi me nedvomno
stotimi iz JLA je odmevala vlja del življenja zanimalo.
doma in po svetu. šču na Krasu Vaši načrti?
S prvo svetovno vojno in svetovno vojno. Letos nameravam končati prevod zapisov vojne
tudi poznejšimi obdobji s vljenih je več kot dopisnice Alice Schalek, ki je bila na bojišču na
ukvarjate ljubiteljsko, saj redmetov in do- soški fronti od marca do julija 1916. Knjiga naj bi
poklicu niste zgodovinar. K ov. izšla septembra. Upam, da bo knjiga Komenski
ste začeli zbirati gradivo? i ste knjigo o Kras razprodana. Poleg tega počnem še druge
To sem začel že kot fantič em oskrbova- stvari, med drugim si želim organizirati kakšno
1978, ko sem stikal ob oške fronte na razstavo tudi o novejših vojnih obdobjih.
Soči. Našel sem čelade, ču nskem Krasu. Valerija Šket
 Razvedrilo

Reševalcem nagradnega kviza Ime: .......................................... Priimek: ..........................................

Pravilna rešitev kviza iz prejšnje številke: PATAGONIJO. Naslov: .................................................................. Pošta: ...............
Nagrade prejmejo: Sašo Novak, Ulica Stanka Brenčiča 3, 2250 Ptuj, Vesna Muhič, Dilce 16, 6230
Rešitev gesla: .....................................................................................
Postojna, in Tim Andreiz, Kraška ulica 17, 1000 Ljubljana.
Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do petka, 8. julija 2005, na naslov: ................................................................................................................
Uredništvo Slovenske vojske, Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana.

S LO V E N S K A V O J S K A 3 5
 Iz Biltena Slovenske vojske
• Taktični telekomunikacijski sistem, major Boris Cimprič
• Varovanje tajnih podatkov v Evropski uniji, višji vojaški uslužbenec XIII. razreda mag. Denis Čaleta
• Ciljenje, stotnik Aleksander Andric
• Preizkušanje pehotne oborožitve, major Zoran Ravbar
• Pridobivanje kadra za poklicno sestavo Slovenske vojske, major Ernest Anželj
• Kodeks etike na področju politično-vojaških vidikov varnosti Organizacije za varnost in sodelovanje v
Evropi, polkovnik Marjan Mahnič

www.mors.si/tiskovno_sredisce/publicistika_mors/index.htm