Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo RS

3. junij 2005 Leto XIII/10

MLF potrdil operativno sposobnost

Končan prvi del priprav na Patagonijo
Spremembe pri odhodih iz SV
 Rebalans proračuna ne bo vplival
na uresničevanje ciljev
S p re m l j a m o

»Ocenjujemo, da rebalans proračuna za leto 2005 ne bo priza-
del najpomembnejših ciljev obrambnega sistema,« je v pone-
deljek, 30. maja, dejal minister za obrambo Karl Erjavec. Na
podlagi sklepa vlade je v proračunu obrambnega ministrstva za
leto 2005 97,77 milijarde tolarjev, kar je za 1,783 milijarde manj
od prvotno načrtovanih sredstev.
Kot je dejal minister Erjavec, so na področju znanosti in tehnološkega raz-
voja sredstva znižali za 1,5 milijarde, 283 milijonov tolarjev pa naj bi MO
privarčevalo pri centralni logistični oskrbi. Projekte na področju znanosti in
tehnološkega razvoja izvaja MO, kot je poudaril minister, v okviru večletnih
programov, in sicer Ciljnega raziskovalnega programa ter programov Konku-
renčnost Slovenije 2001–2006 in Znanje za varnost in mir 2004–2010. »Zni-
iz 18. BRKBO, 1. motorizirane čete 20. MOTB in transportne čete 670. po-
veljniško-logističnega bataljona. Med prednostne naloge sodi, kot je povedal
obrambni minister, tudi vzpostavljanje začetnih operativnih zmogljivosti 10.
MOTB, za kar bo MO namenilo 4,1 milijarde tolarjev, ter naložbe v infrastruk-
turo, ki bodo letos znašale 4,3 milijarde tolarjev.
Za civilno zaščito in protipožarno varnost bo MO letos na podlagi notranjih
prerazporeditev porabilo dodatnih 315 milijonov tolarjev, in sicer za Program
Kras ter opravljanje nalog, ki izhajajo iz državnega načrta ukrepanja ob
uporabi sredstev za množično uničevanje. Minister Erjavec je še dejal, da bo
MO skladno z Zakonom o izvrševanju proračuna obseg kadrovskega načrta
letos znižalo za dva odstotka. Dodatnih pet delavcev naj bi prerazporedili na
druga ministrstva, prav tako bodo nekateri uslužbenci MO prerazporejeni na
Ministrstvo za pravosodje. MG

Foto: Aleš Umek

žanje sredstev za leto 2005 pomeni spremembo dinamike virov financiranja
teh projektov, kar napoveduje potrebo po povečanju višine denarja na tem
področju v proračunih za leti 2006 in 2007,« je dejal minister in dodal, da
ima MO podpisanih 57 pogodb za aplikativne znanstvene raziskave in pet
pogodb za tehnološki razvoj, na kar pa rebalans ne bo vplival. »Pri centralni
logistični oskrbi bomo odstopili od nekaterih načrtovanih obnavljanj in poso-
dobitev, ki v okviru razvojnih ciljev niso najbolj pomembni. To so predvsem
vojaškoteritorialna poveljstva.«
Sicer je po oceni ministra Erjavca struktura obrambnega proračuna ugodna
in primerljiva z drugimi članicami zavezništva, saj MO za plače namenja
51 odstotkov, za investicije približno 30 odstotkov, za materialne stroške in
druge izdatke pa porabi 19 odstotkov vsega denarja. Obrambni proračun
po rebalansu letos predstavlja 1,67 odstotka BDP, vendar naj bi obrambni
izdatki leta 2008 dosegli dva odstotka BDP. Prednostni cilji ministrstva letos
so vzpostavitev stabilne strukture SV, za katero je namenjene 6,6 milijarde
tolarjev, razvijanje zmogljivosti SV za nacionalno obrambo in integracijo v
Nato in EU, za kar je namenjene 61,4 milijarde, 2,8 milijarde tolarjev pa ima
MO za zagotovitev delovanja enot SV v operacijah v podporo miru. Do konca Slovenski vrh dobre ocene
leta bodo oblikovane končne zmogljivosti dveh vodov za dekontaminacijo
vaji Zvita podlasica
Foto: Bruno Toič

Sklepni del mednarodne vojaške vaje večnacionalnih sil kopenske

vojske (MLF) Zvita podlasica 2005 so si v torek, 24. maja, na vojaškem
vadišču Poček pri Postojni ogledali predsednik države in vrhovni povelj-
nik SV dr. Janez Drnovšek, predsednik vlade Janez Janša ter obrambni
minister Karl Erjavec. Predsednik Drnovšek je vajo ocenil kot zanimivo
in poudaril, da je pomembno predvsem to, da se vojaki in častniki
iz vseh treh držav med seboj spoznajo, vzpostavijo zaupanje in se
naučijo skupnega sodelovanja. Premier Janša je povedal, da je v pri-
hodnosti mogoče pričakovati sodelovanje naših vojakov v zavezništvih
z drugimi vojskami, zato je vsaka vaja, na kateri preverjajo skupno delo-
vanje, po njegovem mnenju urjenje realnih razmer. Z izvedbo vaje je bil
zadovoljen tudi obrambni minister Erjavec, ki je pojasnil, da se je na vaji
pokazalo, da je SV primerljiva z drugimi vojskami. MP

SPREMLJAMO
Rebalans proračuna ne bo vplival na uresničevanje ciljev
Slovenski vrh dobre ocene vaji Zvita podlasica
Za mlado Slovensko vojsko je najzahtevnejša reforma pre-
hod z naborniškega sistema na poklicno vojsko, dopolnjeno
s pogodbeno rezervo. Eden letošnjih prednostnih ciljev MO
je vzpostavitev stabilne strukture SV, za katero je namenjene
6,6 milijarde tolarjev. Za razvijanje zmogljivosti SV za nacio-
nalno obrambo in integracijo v Nato in EU je namenjene 61,4
milijarde, 2,8 milijarde tolarjev pa ima MO za zagotovitev
delovanja enot SV v operacijah v podporo miru. Po rebalansu
proračuna za leto 2005 je obrambni proračun za 1,8 od-
2
stotka nižji od najprej načrtovanega, je povedal minister za
obrambo Karl Erjavec in dodal, da bodo najpomembnejši cilji

Vsebina
V Ljubljani zasedala Parlamentarna skupščina Nata 6 obrambnega sistema kljub temu nespremenjeni. Če ne med
Investicijska dela v borovniškem vojaškem skladišču 7 najtežjimi, bo pa zagotovo med najobčutljivejšimi reševanje
Srečanje ministrov za obrambo držav članic EU v Bruslju
Sodelovanje s švicarsko vojsko odlično 8 kadrovskih vprašanj. MO bo skladno z Zakonom o izvrševa-
Kronika 9 nju proračuna obseg kadrovskega načrta letos znižalo za
dva odstotka, dodatno pa naj bi MO nekaj uslužbencev pre-
INTERVJU 4 razporedilo na druga ministrstva.
MLF potrdil operativno sposobnost S problematiko odhodov kadra, na primer zaradi upokojitve,
PREDSTAVLJAMO VAM 10 prostovoljnega odhoda, invalidnosti in drugega, se ukvarja
Priprava kadra za odhod iz Slovenske vojske tudi podprojektna skupina PROVOJ. Minister Erjavec je že
Predloge zbirajo tudi med zaposlenimi in upokojenci na MO 13 opozoril na težave invalidov, ko je dejal, da vprašanje ni si-
stemsko rešeno. O tem se je pogovarjal z ministrom za javno
IZ VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA 14
upravo in predlagal, da bi ustanovili javni zavod, ki bi zapo-
Taktični informacijski sistem na Zviti podlasici 2005
sloval invalide. Podprojektna skupina PROVOJ-a naj bi hkrati
Oblikovali končno skupino za Patagonijo 16
Navdušeni prostovoljci končali služenje vojaškega roka 26 pripravljala predloge za spremembo zakonodaje, pri katerih
Vojaki Evrope zbrani v molitvi in prizadevanju za mir 36 bi upoštevali novo organiziranost SV.
Ta bo imela do konca leta oblikovane končne zmogljivosti
OBJAVE 17
dveh vodov za dekontaminacijo 18. BRKBO, 1. motorizirane
čete 20. MOTB in transportne čete 670. poveljniško-logi-
ZAŠČITA IN REŠEVANJE 30
stičnega bataljona. Med prednostne naloge SV sodi tudi
V blejskem Park hotelu pogasili požar
vzpostavljanje začetnih operativnih zmogljivosti 10. MOTB.
STROKOVNE TEME 32 Večnacionalne sile kopenske vojske, v katere iz Slovenske
Učenje poguma vojske večino pripadnikov prispeva 20. MOTB iz Celja, so na
enomesečni vaji potrdile operativno sposobnost. Poročilo s
NAŠE KORENINE 34
končno oceno operativne sposobnosti bo podlaga za pripra-
Le vkup, le vkup uboga gmajna
vo načrtov za nadaljnja usposabljanja in delovanje v mirov-
HUMANITARNA POMOČ 37 nih operacijah. Pozitivno je vajo ocenil tudi slovenski politični
Akcija Darujmo za življenje vrh. Minister za obrambo je pojasnil, da so ocene enot sicer
dobre, polno operativno sposobnost v okviru evropskih boj-
RAZVEDRILO 39 nih sil pa bi lahko dosegli do leta 2007.
Valerija Šket

Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 17. junija 2005. Nenaročenega gradiva ne vračamo.

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo

Naslov uredništva: Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana, telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70, elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si,
http://www.mors.si. Številko uredila: Meta Grmek, novinarja: Marko Pišlar, Valerija Šket, fotograf: Bruno Toič, prevodi: Mateja Perpar, tajnica uredništva:
Milena Topolovec, priprava in tisk: Schwarz, d. o. o., naklada: 10.500 izvodov.
Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena številka.
Novinarski prispevki, objavljeni v reviji, niso uradno stališče Ministrstva za obrambo.

S LO V E N S K A V O J S K A 3
 MLF potrdil operativno sposobnost
Kako je bila ocenjevalna skupina
sestavljena in kako ste organizirali
delo?
Skladno s podpisanim krovnim spora-
zumom smo dolžni med drugim stalno
ocenjevati in spremljati razvoj, delo ter
kakovost brigade MLF. Sporazum do-
loča, da preverjanje redno opravljajo
Inter vju
ur, tako da je imela vsaka podskupina
Konec maja se je končala mednarodna vojaška vaja večna- na voljo 18 ur. Priprave so se ocenje-
cionalnih sil kopenske vojske (MLF) Zvita podlasica 2005, ki je vale glede na vpogled v dokumente
prvič potekala v Sloveniji. Operativno pripravljenost poveljstva in za delovanje, njihovo smiselnost in
podrejenih enot MLF je ocenjevala posebna skupina enaindvaj- razgovore, uporabnost smo preverili
setih neodvisnih vojaških ocenjevalcev (OPEVAL), ki jo je vodil z vpogledom v sredstva, izvedbo pa
brigadir Bojan Šuligoj. Pojasnil je, da večjih odstopanj v delo- s tistimi aktivnostmi oziroma dogodki,
vanju MLF niso odkrili, poročilo s končno oceno operativne ki smo jih načrtovali z vodstvom vaje.

predstavniki vseh treh držav, ki sodelu- sposobnosti, ki so ga že predali poveljniku MLF, pa bo podlaga Med izvedbo smo preverili delovanje
jejo v MLF. V ta namen je ustanovljena za pripravo načrtov usposabljanja enote za prihodnje obdobje sistemov, predvsem C2, in njihovo
ocenjevalna skupina, ki jo vodi pri- in nadaljnje priprave enote za delovanje v operacijah v podporo medsebojno povezanost, pogovarjali
padnik iz tiste države, v kateri poteka miru v okviru zavezništva. smo se tudi s pripadniki, s čimer smo
preverjanje. V ocenjevalni skupini je ocenjevali njihovo strokovno in jezi-
sodelovalo 21 pripadnikov, in sicer sedem iz vsake države. Kot vodja skupine kovno usposobljenost. Določeni dogodki so bili pripravljeni na našo zahtevo
sem imel še dva namestnika iz Italije in Madžarske. Ocenjevalno skupino smo in smo jih med pripravami v dogovoru z vodstvom vaje vključili v aktivnosti.
razdelili na podskupini, vsaka pa je ocenila polovico enot MLF. Prva podsku- Z njimi smo ugotovili, kakšen je bil odziv poveljujočih in podrejenih enot, pri
pina je ocenjevala poveljstvo MLF in slovensko enoto, druga pa italijansko in čemer smo upoštevali tudi splošen vtis o pripravljenosti in opremljenosti enot.
madžarsko enoto. V vsaki podskupini je bilo deset ocenjevalcev, in sicer vodja Vse enote smo ocenjevali po enakih postopkih.
ter po trije predstavniki iz vsake vojske. Prvi je pokrival področje operative, Vsaka vaja je namenjena temu, da pokaže, kje so pomanjkljivosti. Kaj ste
drugi logistiko, tretji pa sistem poveljevanja in kontrole C2. To so bili strokov- ugotovili na podlagi ocenjevanja?
njaki za posamezna področja, ki niso prihajali iz ocenjevanih enot, temveč je Večjih odstopanj znotraj delovanja MLF nismo zaznali. Res je, da smo se na
vsaka država izbrala svoje strokovnjake, s čimer smo izključili pristranskost v pripravah dogovorili, da med seboj ne bomo tekmovali in da ne ocenjujemo
smislu pripadnosti enote. S takšno kadrovsko sestavo smo lahko ocenjevali slovenske, madžarske in italijanske enote, temveč brigado MLF kot celoto.
vse elemente vaje. V slovenskem delu ocenjevalne skupine so bili večinoma Poročilo ocenjevalne skupine, ki smo ga pripravili, smo posredovali poveljniku
i d iki P lj t il SV i GŠSV M j ht h j l b i d MLF b i d l Alb t P i i j d

4 S LO V E N S K A V O J S K A

združljivost tudi na nižji taktični ravni, znotraj posamezne države pa s tem ni
težav. V uporabo se uvajajo tudi novi sistemi. Vsako novo sredstvo, ki se uvede,
je boljše in omogoča večjo povezljivost znotraj MLF.
Kaj bo ta ocena pomenila za vnovično napotitev poveljstva in nekaterih enot
MLF na Kosovo, ki je napovedana za jeseni?
Že lani je poveljstvo MLF sodelovalo na mirovni misiji na Kosovu, saj je bilo oce-
Inter vju
njeno kot popolnoma pripravljeno, kar je dokazalo z delom na misiji. Poročilo
z oceno operativne sposobnosti, ki smo ga pripravili, bo dober znak za povelj-
nika MLF, da je enota pripravljena za delo na mirovni operaciji in da naslednjo
nalogo, ki jo čaka, že lahko opravi z delom enote ali vso enoto.
Marko Pišlar
Foto: Bruno Toič
MLF Confirm Operative Capability
On 28th May, the Multinational Land Force (MLF) international military
exercise entitled Clever Ferret 2005, came to an end. This was the first
time the MLF exercise took place in Slovenia. Operational readiness of
commands and subordinated units was monitored and evaluated by
a special mixed-nationality military observation group OPEVAL (Ope-
rational readiness evaluation), which consisted of 21 representatives
– seven from each country involved in the exercise. The group was
led by Brigadier Bojan Šuligoj, who told us that MLF had not noticed
any major divergences from the standards that had been set. The final
evaluation report, presented to MLF Commander, is an important piece
of information and will serve as the basis for the planning of the units’
training in the future as well as for further preparations of the units for
paticipation in the alliance peace support operations. Brigadier Šuligoj
emphasized that the MLF Brigade and units, which underwent field eva-
luations, were fully prepared to carry out the most demanding tasks in
peace support operations and humanitarian operations.
S LO V E N S K A V O J S K A 5
 V Ljubljani zasedala
Parlamentarna skupščina Nata
V torek, 31. maja, se je do Srbije in Črne gore ter
v ljubljanskem Grand
S p re m l j a m o

Hrvaške. Opozoril je tudi

hotelu Union končalo na razmere v Afganistanu
petdnevno spomladan- in napovedal, da bo skup-
sko zasedanje Parla- ščina na septembrske
mentarne skupščine parlamentarne volitve tja
Nata. poslala svoje opazovalce.
Kot je ob koncu zasedanja Med zasedanjem Par-
dejal generalni sekretar lamentarne skupščine
Nata Jaap de Hoop Schef- Nata so se sestali tudi
fer, »je za Nato pomembna njihovi odbori. Na odboru
močna Evropa, EU pa je za za obrambo in varnost
nas partnerica in ne tekmi-
ca«. Poudaril je, da mora obrambo Karl Erjavec
Nato svoje strukture pri- opozoril na pomen
lagoditi novim razmeram vzdrževanja varnega in
v svetu, kot so terorizem, stabilnega življenjskega
širjenje orožja za množič- okolja ter vloge Nata v
no uničevanje in spopadi zunaj območja delovanja Nata. Strinjal se je z de- boju proti terorizmu. Predstavil je preoblikovanje Slovenske vojske in pri tem
klaracijo o Uzbekistanu in Darfurju, ki ju je soglasno sprejela Parlamentarna poudaril, da imajo prednost tista področja in enote, ki so v neposredni po-
skupščina Nata. Skupščina je oblasti v Uzbekistanu pozvala, naj dovolijo vezavi z uresničevanjem ciljev sil, ki jih je Slovenija sprejela med integracijo
neodvisno mednarodno preiskavo glede nasilne zadušitve protivladnih pro- v Nato. Na političnem odboru so razpravljali o odnosih med Natom in EU ter
testov sredi maja letos. Če oblasti preiskave ne bodo omogočile, bo skup- pri tem poudarili nujnost krepitve evropskega stebra Nata in komplementa-
ščina priporočila razmislek o sodelovanju Uzbekistana v Evro-atlantskem ren razvoj brez podvajanja. Na odboru za znanost in tehnologijo je direktor
partnerskem svetu in o ustavitvi podpore tamkajšnjim varnostnim silam. Mednarodnega sklada za razminiranje in pomoč žrtvam min Dorijan Maršič
Deklaracija o Darfurju podpira nedavno odločitev Severnoatlantskega sveta predstavil operacije razminiranja v Jugovzhodni Evropi.
o vojaški pomoči misiji Afriške unije v Sudanu in pozdravlja finančno pomoč V okviru zasedanja skupščine je potekala tudi simulacijska predstavitev
EU. Prav tako EU in Nato poziva, naj sodelujeta pri zagotavljanju pomoči. vaje Črni svit, ki je predvidevala teroristični jedrski napad na Bruselj. S pred-
Prednostna naloga skupščine Nata je tudi politika do sosed, predvsem stavitvijo vaje, ki je sicer potekala maja lani v Bruslju, so želeli Nato, EU in
Balkan, je dejal predsednik skupščine Pierre Lellouche in opozoril, da bo države članice seznaniti s priporočili, kako bi takšne napade lahko preprečili
to leto odločilno za Kosovo. Zaradi pomanjkljivega sodelovanja z med- in onemogočili dostop do orožja za množično uničevanje.
narodnim sodiščem za vojne zločine na območju Balkana je bil kritičen MG/BT

Parlamentarna skupščina Nata je medparlamentarna organizacija

26 držav članic zavezništva in 13 pridruženih članic. Deluje neod-
visno od Nata kot njegov posvetovalni organ za politična, varnostna
in gospodarska vprašanja skupnega pomena. Njena naloga je do-
seganje konsenza in spodbujanje, da nacionalne vlade upoštevajo
politiko zavezništva ter skupne interese. Delegate v parlamentarno
skupščino Nata imenujejo nacionalni parlamenti, pri čemer je njihovo
število odvisno od števila prebivalcev posamezne države. Slovensko
delegacijo sestavljajo vodja Branko Grims ter člana Anton Anderlič in
Franc Kangler. V okviru skupščine, ki ima po dve plenarni zasedanji
na leto, deluje šest odborov, in sicer politični, obrambno-varnostni in
gospodarsko-varnostni odbor, odbora za znanost in tehnologijo ter
za civilno razsežnost varnosti in posebna skupina za Sredozemlje.

6 S LO V E N S K A V O J S K A
 Investicijska dela v borovniškem
vojaškem skladišču
Foto: Darija Dolenc
Borovniški župan Alojz Močnik in predstavniki občine ter vaške
skupnosti so si v četrtek, 26. maja, ogledali investicijska dela, ki
potekajo na Podstrmcu. Podrobneje sta jih z deli seznanila v. d.
direktorja Direktorata za logistiko mag. Edvard Kraševec in višji
vojaški uslužbenec Željko Kralj.
MO na Podstrmcu ureja delavnico za vzdrževanje streliva. Glavna na-
loga delavnice je sistemska ureditev postopkov obvladovanja kakovosti
streliva, ki so nujni za varno skladiščenje, prevoz in uporabo streliva.
V tehnološko najsodobneje opremljeni delavnici bodo zagotovljeni
varnost zaposlenih pri delu in strogi ekološki normativi. Predvideni so
usedalnik tehnološke vode, biološka čistilna naprava in bazen s po-
žarno vodo z ustreznimi napravami za povišanje tlaka. Med investicije
v borovniškem vojaškem kompleksu sodi tudi ureditev zunanje infra-
strukture, in sicer vodovoda, elektrike ter telekomunikacij. Kompleks
bo imel svojo kompaktno transformatorsko postajo in kotlovnico na
plin, objekt tehnologije pa svojo kompresorsko in elektro postajo.
Tehnološki del kompleksa bo ograjen z ustrezno varnostno ograjo.
V montažnem sklopu zabojnikov ob vhodu v vojaški kompleks bodo
sprejemna pisarna, garderobni, sanitarni in administrativni prostori ter
prostor za zagotavljanje prve pomoči. Kot je dejal mag. Kraševec, se
glavna gradbena dela končujejo, ministrstvo pa naj bi dela skupaj s
pridobitvijo uporabnega dovoljenja končalo septembra letos. Opremo
naj bi začeli montirati in testirati že junija, ko bodo končani tudi drugi
objekti in zunanja infrastruktura.
Generalmajor Lipič z vojaki na
Kosovu in v BiH
Načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič je v petek, 20. maja, obiskal
slovenske vojake v Prištini in Tuzli, saj tam opravljajo naloge v operaciji v
podporo miru. V Prištini je 34 pripadnikov 17. BVP, v Bosni in Hercegovini
pa 175. Načelnik je obiskal vojake zaradi dneva Slovenske vojske, ki so ga
v Sloveniji praznovali 15. maja. Predstavil jim je prihodnje misije in pouda-
ril, da se bo na Kosovu do konca leta število slovenskih vojakov povečalo
na 90. Prav tako se bo spremenilo število sodelujočih vojakov v Bosni in
Hercegovini na približno 60.
Srečanje ministrov za obrambo
držav članic EU v Bruslju
V ponedeljek, 23. maja, je ob robu zasedanja Sveta EU za
splošne zadeve in zunanje odnose (GAERC) v Bruslju potekalo
srečanje ministrov za obrambo držav članic EU, na katerem
je sodeloval tudi slovenski obrambni minister Karl Erjavec z
delegacijo.
S p re m l j a m o
Obrambni ministri so razpravljali o razvoju vojaških zmogljivosti EU
v okviru Evropske varnostne strategije in dokumentu o najpomemb-
nejših ciljih do leta 2010. Izrazili so potrebo po nadaljnjem napredku
pri vzpostavitvi vojaških zmogljivosti in poudarili, da je treba izkoristiti
zmogljivosti Evropske obrambne agencije. Govorili so tudi o pripravi
kataloga zahtev 2005, ki bo vseboval podroben spisek nujnih vo-
jaških zmogljivosti EU za različne vrste operacij in bo podlaga za
nadaljnjo krepitev vojaških zmogljivosti. Ministri so se seznanili z
rezultati Koordinacijske konference za nabor bojnih skupin, ki je 11.
maja potekala v Bruslju. Na podlagi napovedi prispevkov držav članic
o razpoložljivosti in pripravljenosti bojnih skupin bosta za obdobje od
leta 2006 do sredine 2010 vedno v pripravljenosti dve bojni skupini.
Izjema je druga polovica leta 2007, za katero je bila napovedana ena
bojna skupina.
Ministri so izmenjali tudi stališča in informacije o varnostnih razme-
rah na Zahodnem Balkanu ter mirovno operacijo Althea v BiH ocenili
za učinkovito. Razpravljali so o misiji EU v Demokratični republiki
Kongo, ki pomaga oblastem pri reformi varnostnega sektorja. Ome-
njena misija je konkreten primer izvedbe akcijskega načrta evropske
varnostne in obrambne politike za pomoč pri vzpostavitvi varnosti in
miru v Afriki. Minister Erjavec je napovedal, da bo Slovenija proučila
možnosti za sodelovanje v operaciji v Darfurju, in sicer za napotitev
inštruktorjev ali opazovalcev oziroma za doniranje materialnih sred-
stev, za katera je Afriška unija zaprosila EU.
V Bruslju je potekalo tudi tretje zasedanje usmerjevalnega odbora
Evropske obrambne agencije, na katerem so se ministri seznanili s
prvim poročilom o dejavnostih te agencije. Poudarjen je bil velik pomen
osrednjih pilotnih projektov, to so poveljevanje, nadzor in komunikacije,
vojaška oklepna vozila in evropski trg vojaške opreme. Ministri so po-
zvali Evropsko obrambno agencijo, da čim prej vzpostavi evropski trg
vojaške opreme, predvsem prostovoljni režim dobave orožja.
S LO V E N S K A V O J S K A 7
 Sodelovanje
s švicarsko vojsko odlično
Načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič je v petek, 27. maja,
ob koncu dvodnevnega obiska pri načelniku GŠ švicarskih obo-
roženih sil generalpodpolkovniku Christophu Keckeisu sodelo-
vanje obeh vojsk ocenil kot odlično.
S p re m l j a m o
Na rednem načrtovanem srečanju so gostitelji načelniku GŠSV in
delegaciji predstavili preoblikovanje švicarskih oboroženih sil ter
njihovo sodelovanje v Partnerstvu za mir in v Pobudi za sodelovanje
srednjeevropskih držav v podporo miru (CENCOOP). Kot je ob tem dejal
generalmajor Ladislav Lipič, sta organizacija in struktura švicarske ter
Slovenske vojske različni, vendar vojski obeh držav delujeta v istem
globalnem in družbenem okolju, ki pred njiju postavlja enake izzive
in zahteva tesno sodelovanje. Mednarodni terorizem ali organizirani
kriminal se ne ustavi na meji posamezne države, zato se mu lahko
upremo le organizirano in skupaj, je še dejal načelnik GŠSV. Načelnika
sta izmenjala informacije o vključevanju obeh vojsk v sistem zaščite in
reševanja, general Keckeis pa je pojasnil tudi, kako švicarske oborože-
ne sile zagotavljajo pomoč civilni policiji pri varovanju pomembnih poli-
tičnih in gospodarskih mednarodnih forumov, kot je na primer Svetovni
gospodarski forum v Davosu. V okviru obiska si je slovenska delegacija
ogledala tudi simulacijski center za šolanje pilotov in letalskih tehnikov,
v katerem bi Slovenska vojska lahko usposabljala pilote za helikopterje
cougar.
Foto: švicarske oborožene sile
Vabilo krvodajalcem
Mesec junij je na MO v znamenju krvodajalskih akcij.
Organiziran odvzem krvi bo v Ljubljani potekal na Zavodu
za transfuzijsko medicino, in sicer v sredo, 8., ponedeljek,
13., in v torek, 21. junija. V Mariboru potekajo odvzemi na
transfuzijskem oddelku SB vsak torek. Kri lahko darujete
tudi v drugih krajih po Sloveniji, seznam odvzemov krvi pa
najdete na internih spletnih straneh ministrstva.
8 S LO V E N S K A V O J S K A
SV na vaji Elite 2005
Pripadniki 9. bataljona zračne obrambe in 16. bataljona za nad-
zor zračnega prostora so v torek, 24. maja, odšli na največjo
vajo zračne obrambe in vojaškega letalstva v Evropi Elite 2005.
Na vaji, ki bo do 9. junija potekala v nemškem Heubergu, sodeluje več
kot 20 držav članic Nata in PzM. Slovenska vojska sodeluje s približno
100 pripadniki oziroma raketno baterijo roland in vodom lahkega
prenosnega raketnega sistema igla iz 9. bataljona ZO ter z dvema od-
delkoma prenosnih radarjev iz 16. BNZP. Pripadniki oboroženih sil se
na vaji urijo v elektronskem bojevanju in protielektronskem delovanju,
pri čemer nove taktične postopke urjenja preizkušajo v čim bolj realnih
pogojih. Cilj vaje je namreč izboljšanje sposobnosti bojevanja in preži-
vetja enot, hkrati pa je urjenje namenjeno spodbujanju mednarodnega
sodelovanja.
Foto: nemške oborožene sile
Dan SV praznovali
tudi pripadniki v tujini
Osrednja prireditev ob dnevu Slovenske vojske, 15. maju, je letos po-
tekala na letališču Postojna, obletnico pa so slovesno praznovali tudi
pripadniki Slovenske vojske na dolžnostih v tujini. Nacionalno vojaško
predstavništvo pri zavezniškem poveljstvu za operacije v Shapeu v
Belgiji je v četrtek, 19. maja, organiziralo sprejem za najvišje predstav-
nike poveljstva, vojaške predstavnike nacionalnih predstavništev članic
Nata in vojaške predstavnike partnerskih držav, delujočih v Shapeu.
Sprejema so se udeležili tudi gostje stalne misije RS pri zvezi Nato,
slovenskega vojaškega predstavništva iz Bruslja in pisarne vojaškega
predstavnika pri EU. Gostitelj brigadir Anton Turk je v pozdravnem na-
govoru približno 200 navzočim poudaril pomen in razloge za prazno-
vanje dneva Slovenske vojske. Predstavil je slovensko pot vključevanja
v Nato in EU ter glavne značilnosti Slovenske vojske in njenega sodelo-
vanja v operacijah Nata ter EU. Glavni govornik načelnik štaba ACO ge-
neral Reiner Schuwirth je poudaril predvsem pomen in velik prispevek
Slovenije ter Slovenske vojske v Natu in njegovih operacijah.
Pripadniki SIKON mednarodnih poveljstev Nata v Neaplju so se ob
prazniku SV odpravili na več kot 1200 metrov visok ognjenik Vezuv nad
Neapeljskim zalivom.
 Miroslav Ulčar Kakor valovi in galebi
se srečujemo in približujemo;
(1941–2005) galebi odlete, valovi odplavajo
in mi odidemo.
(Tagore)

Pretresla nas je vest, da nas je v soboto, 28. maja, nepričakovano zapustil zunanji sodelavec Miro-

S p re m l j a m o
slav Ulčar, novinar, urednik, lektor, publicist in pomemben soustvarjalec slovenskega vojaškostro-
kovnega izrazoslovja.
Miroslav Ulčar je kot član uredniškega odbora predelane in dopolnjene izdaje vojaškega slovarja
prispeval k razvoju slovenskega vojaškostrokovnega izrazja. S svojim bogatim znanjem je tako
pomagal postaviti temelje ambicioznim načrtom za razvoj novega večjezičnega slovarja, ki ga je s
sodelavci z MO in FDV kot član uredniškega odbora začel pripravljati.
Dobra tri desetletja je Miroslav Ulčar na nastajanje slovenskega vojaškega izrazoslovja pomembno
vplival tudi kot novinar, lektor ter glavni in odgovorni urednik vojaškostrokovne Revije Obramba, ki je
zaznamovala vsa prelomna obdobja zadnjih desetletij naše zgodovine. Poglobljeno znanje o preob-
likovanju oboroženih sil po svetu je zadnji dve leti delil tudi z bralci revije Slovenska vojska.
Širša javnost Miroslava Ulčarja pozna tudi kot prevajalca predvsem vojaškostrokovnih besedil. Te-
meljno delo s tega področja je Enciklopedija orožja. Prevajal je tudi romane in druga dela z vojaško
tematiko.
Z njegovim nenadnim odhodom je nastala velika praznina. Pogrešali ga bomo.
Služba za publicistiko MO

Slovenija, maj
Uprave za obrambo po Sloveniji vojaške obvez-
nike, ki bodo letos dopolnili 18 let, seznanjajo z
dolžnostmi in pravicami, ki izhajajo iz Zakona
o vojaški dolžnosti. Obenem si mladi ob pred-
stavitvah lahko ogledajo sodobno vojaško
opremo in tehniko ter se seznanijo z delom in
življenjem poklicnega vojaka, pogodbenega
rezervista in prostovoljca na služenju voja-
škega roka. Takšno prireditev bo Uprava za
obrambo Postojna jutri, 4. junija, med 9. in 13.
uro pripravila na Placu v Ilirski Bistrici. Na foto-
grafiji je utrinek s prireditve, ki jo je organizirala
Založba Karantanija je izdala knjigo višjega
vodnika Mitje Močnika z naslovom Komenski
Kras 1914–1918. Knjiga, ki ima kar 200 foto-
Kronika
grafij in je tudi podatkovno bogata, temelji na te-
renskih raziskavah ter ustnih pričevanjih. Opisuje
predvsem zaledje avstro-ogrske vojske na Ko-
menskem Krasu. Podrobno so opisani uporaba
ozkotirnih vojaških prog, delovanje jamarskega
gradbenega oddelka in infrastrukturna oskrba
bojišča. Predgovor h knjigi je napisal publicist in
raziskovalec slovenske vojaške zgodovine Janez
J. Švajncer.
Bled, 22. maj
Združenje rejcev lipicanca Slovenije in Kobilarna
Lipica sta prireditev ob dnevu lipicanca letos
prvič pripravila na Bledu. Na njej je poleg jahalne
šole iz Lipice sodelovalo več kot 15 vrhunsko
šolanih lipicancev iz drugih držav, prvič pa tudi
konjenica SV, ki je bila deležna velike pozornosti
obiskovalcev. Po končanem programu, v ka-
terem so nastopali vrhunsko šolani lipicanci s
kvadrilijo in individualnimi programi ter kočije, je
sledil slovesen sprevod jahačev okoli Blejskega
jezera. Praznik je spomin na 19. maj 1580, ko je
ustoličeni karantanski nadvojvoda Karl II. od trža-
škega škofa Coreta kupil posestvo Lipica skupaj
s kobilarno kraških konj. Letos mineva že 425 let
od začetka zgodbe o lipicancu, ki je najstarejša
priča organizirane konjereje v Evropi.
Ljubljana, 24. maj
V Knjižnično-informacijskem centru so 23. in 24.
maja organizirali usposabljanje za uporabo
podatkovnih zbirk Jane´s, ki bodo kmalu do-
stopne uporabnikom KIC. Podatkovne zbirke
se nanašajo predvsem na vojaško oborožitev,
opremo, transport, nacionalno varnost in
geopolitiko. Usposabljanje, ki se ga je udele-
žilo skoraj sto zaposlenih na MO, so pripravili
strokovnjaki iz Jane`s Information Group.
Končno poročilo
o nesreči pilota
ročilo o preiskavi nesreče letala SV pilatus
PC 9, ki se je zgodila marca lani v Spodnjih
Žerjavcih. Vzrok za strmoglavljenje letala je
bila po oceni komisije odpoved srca pilota.
Obenem je komisija ministru za obrambo
predlagala, da imenuje posebno strokovno
delovno skupino strokovnjakov za letalsko
medicino in drugih letalskih strokovnjakov,
ki naj prouči posebnosti področja vojaške-
ga letenja. Dokler delovna skupina ne bo
oblikovala strokovnih predlogov, komisija
predlaga, da vojaški piloti, ki so starejši od
40 let, na vseh različicah letala PC 9 letijo v
dvojni posadki.

S LO V E N S K A V O J S K A 9
P re d s t a v l j a m o v a m
Priprava kadra za odhod
iz Slovenske vojske
Podprojektna skupina 7 -
odhod iz službe
Na podlagi zagonskega elaborata PROVOJ, verzija
2.0, so v podprojektni skupini sodelovali člani Bošt-
jan Hožič, Cvetka Perko, višja vojaška uslužbenka
Nika Romšek, višja vojaška uslužbenka Vida Petro-
vič Tolar, Ljuba Poredoš, podpolkovnik Peter Likar,
kapitan fregate Gorazd Bartol, polkovnik Jože
Majcenovič, Miran Bogataj, višji vojaški uslužbe-
nec Marjan Vešnar ter odgovorni za vodenje pod-
projekta, podpolkovnik Božidar Horaček. Njihova
naloga je bila priprava zagonske dokumentacije
za reševanje odhodov iz Slovenske vojske. Delo
je potekalo kot kombinacija individualnega (pro-
učevanje gradiva in priprava osnutkov vsebin
elaborata) in skupinskega dela (predstavitev in
potrditev dokumentacije, ki so jo kot projektni re-
zultat posredovali Generalštabu Slovenske vojske
in projektni pisarni PROVOJ v nadaljnji postopek).
Skupina je doslej projektno končala štiri delovne
pakete in predala v nadaljnji postopek štiri pro-
jektne rezultate, in sicer Skrb za družine invalidnih
10 S LO V E N S K A V O J S K A
Za Slovensko vojsko je največja reforma
prehod z naborniškega sistema popol-
njevanja na poklicno vojsko, dopolnje-
no s pogodbeno rezervo, ki se je začela
v prvi polovici leta 2003. Odločilno vlo-
go pri načrtovanju in opravljanju nalog
ima projektna organizacija PROVOJ s
15 podprojektnimi skupinami. S pro-
blematiko priprave kadra za odhod iz
Slovenske vojske se ukvarja podpro-
jektna skupina 7 – odhod iz službe,
od septembra lani pa delovna skupina
oziroma odsek za pripravo kadra za
odhod iz Slovenske vojske.
in padlih pripadnikov SV, Služba za svetovanje,
Programi priprav za prehod v civilno okolje in
Vključitev drugih ministrstev in ostalih subjektov v
pripravo kadra za odhod iz službe v SV. V elaborat
Skrb za nekdanje pripadnike Slovenske vojske so
konec aprila letos vnesli zadnje popravke.
Foto: oborožene sile ZDA
Slovesnost ob upokojitvi
pripadnikov oboroženih sil v ZDA
Programi priprav za prehod v civilno okolje se
med seboj razlikujejo po vsebini, saj so namenjeni
različnim kategorijam odhajajočih pripadnikov iz
službe v SV, na primer zaradi upokojitve, prosto-
voljnega odhoda, invalidnosti in drugega. Namen
izvajanja programov je pripraviti odhajajočega
pripadnika, da se bo čim hitreje ponovno vključil
v civilno okolje oziroma pridobil ustrezno zapo-
slitev, ki bo podlaga za novo kariero in zagotovitev
socialne varnosti. Po drugi strani naj bi upokojen-
cem ter delovnim in vojnim invalidom omogočili
kakovostno zapolnitev prostega časa (dopolnilno
izobraževanje, medsebojna pomoč, ohranjanje
in obogatitev stikov z enotami SV) ter urejen pre-
hod iz organiziranega dela v pokoj. Člani skupine
ocenjujejo, da bo tudi zadnji projektni rezultat po-
sredovan v verifikacijo v roku. Vsi projektni rezultati
bodo oblikovani v končno različico in posredovani
v verifikacijo po dopolnitvah, strokovni recenziji in
mnenju vodilnih strokovnjakov s tega področja, ki
delujejo na Fakulteti za socialno delo. Potem jih
bo treba potrditi in posredovati linijski organizaciji

Oddelek za
pridobivanje kadra
Odsek za operativne
Odsek za selekcijo
zadeve in promocijo
v implementacijo. Del projektnih rezultatov, ki jih je
bilo treba nujno obravnavati, je bil posredovan v
implementacijo po hitrem postopku in se že izvaja.
Glede na potreben čas bi lahko druge predlagane
rešitve začeli izvajati v drugi polovici tega leta.
Podprojektna skupina je hkrati pripravila tudi
predloge za spremembo zakonodaje, ki so po-
vezani z drugačnim, novi organiziranosti SV
primernim urejanjem odhodov iz službe, in so bili
predani v postopek podprojektni delovni skupini
10 - nadaljnja prilagoditev zakonodaje.
Predstavniki odseka za pripravo kadra za odhod
iz službe so se zelo dobro pripravljali na delovne
sestanke. Tudi rezultate individualnega dela, za
katere so bili zadolženi, so zelo kakovostno pred-
stavljali podprojektni skupini. Pri tem moramo
poudariti, da je bila večina izhodiščnega gradiva
dostopna le na internetu v angleščini, prevajali
pa so jih člani odseka. Tako so proučili način pri-
prav pripadnikov vojske ob odhodu iz sistema v
kanadski, hrvaški, avstrijski, britanski in francoski
vojski. Proučili so tudi Zakon o policiji in se sezna-
nili z načini reševanja, ki jih uporablja Ministrstvo
za notranje zadeve pri pomoči odhajajočim pri-
padnikom slovenske policije.
Pri delu so izhajali iz ocene potreb pripadnikov
poklicne Slovenske vojske, dopolnjene s pogod-
beno rezervo. Med drugim so ocenili, da bo imela
poklicna vojska težave pri popolnjevanju, če ne
bo uredila področja odhodov iz službe. Zato je
treba v zakonodajo in podzakonske dokumente
vključiti močne motivacijske elemente pri pogojih
dela, posebej pri odhodih, s katerimi bi bili pripad-
niki SV zadovoljni. Tu je treba omeniti predvsem
organizacijo svetovanja in pomoči pripadnikom
vojske ob odhodu iz vojaške službe ter pri načr-
tovanju nove kariere v civilnem okolju.
Osnove delovanja podprojektne skupine
Odhod iz službe v Slovenski vojski je reden dogo-
dek v karieri pripadnika SV. Ta dogodek je razen
Odsek za Odsek za pripravo
zaposlovanje kadra za odhod
Načelnik odseka
Skupina za Skupina za evidence
operativne zadeve in baze podatkov
v redkih negativnih primerih enako časten kot
vsi drugi v karieri pripadnika Slovenske vojske.
Ob odhodu se organizacija ustrezno poslovi od
svojega pripadnika, mu pomaga pri prehodu na
novo kariero in se mu zahvali za častno službo
domovini. Pripadnik SV odhaja iz službe iz zakon-
sko določenih razlogov oziroma ob predvidenih
pogojih, ko ni mogoče podaljšati pogodbe o
zaposlitvi v SV. Odhod iz službe poteka po pred-
pisanih standardiziranih postopkih, ki jih morajo
izvajati vsi sodelujoči v procesu.
Ob odhodu iz službe vojaška organizacija za-
gotavlja pripadniku določene ugodnosti, ki so
predvidene v zakonu in podzakonskih aktih, in
pomoč v obliki svetovanja, izobraževanja, iska-
nja zaposlitve, prestopa v pogodbeno rezervno
sestavo idr. Obseg in vsebine teh ugodnosti naj bi
z novo zakonodajo razširili in oblikovali tako, da
bodo olajšali odhod pripadnikov SV iz službe.
Odhod iz službe poteka organizirano. Izvedba
posameznih aktivnosti je najprej odgovornost po-
sameznika, ki odhaja iz službe, v sistem podpore
Odsek za pripravo kadra za odhod iz SV
in pomoči pri tem prehodu pa se na različnih rav-
neh SV vključujejo tudi poveljniki enot, kadrovski
delavci v poveljstvih enot, odsek za pripravo kadra
za odhod iz službe in drugi. Te aktivnosti so pred-
P re d s t a v l j a m o v a m
pisane v Standardnih operativnih postopkih za pri-
pravo kadra za odhod iz službe v Slovenski vojski,
ki so bili verificirani marca letos in se uvajajo v red-
no delo poveljstev in enot Slovenske vojske. Le z
njihovo pravočasno izvedbo bo mogoče ponuditi
posamezniku vso predvideno pomoč pri prestopu
iz SV v novo delovno okolje oziroma pokoj.
Razlogi za odhod iz organizacije so lahko upo-
kojitev zaradi izpolnjevanja pogojev za upokojitev
s polno pokojninsko dobo, invalidnost ali bolezen,
neizpolnjevanje katerega koli pogoja za službo v
SV, želja pripadnika SV po poteku veljavne po-
godbe ali pred iztekom pogodbe o zaposlitvi,
slabe službene ocene, kaznivo dejanje, za katero
je obsojen na zaporno kazen, težji disciplinski
prekršek, ki zahteva suspenz z delovnega mesta
ali odhod na prošnjo drugih državnih organov,
ki želijo zaposliti oziroma prerazporediti vojaško
osebo na drugo delovno mesto v javni upravi.
Vojaška organizacija bo izvajala priprave za od-
hod glede na razlog za odhod. Načrt izvajanja pri-
prav za odhod pripravi poveljstvo vojaške enote
ravni bataljona po usmeritvah poveljstva brigade
in ob seznanitvi Poveljstva sil. V načrtu se jasno
izrazi cilj, ki ni enak za vse odhajajoče iz SV. Tako
na primer odhod s častmi z iskanjem zaposlitve
in vso pomočjo pripada tistim pripadnikom, ki so
imeli vsaj službeno oceno dober, tisti, ki odhajajo
zaradi kaznivih dejanj proti Slovenski vojski, MO
in državi, zaradi dveh zaporednih negativnih
službenih ocen, pravnomočne obsodbe na za-
porno kazen za tri oziroma šest in več mesecev in
podobnih razlogov, pa odhajajo brez pomoči pri
pripravi za odhod iz službe.
 Slovenska vojska želi, da odhajajoči in nekdanji pripadniki SV sodelujejo pri
promociji zaposlitve in službe v SV pri rednih aktivnostih oddelka za pridobi-
vanje kadra in odseka za pripravo kadra za odhod iz SV. Tudi pripadnike SV,
ki so odšli, se usmerja v pozitivno promocijo službe v SV v okolju, v katerem
P re d s t a v l j a m o v a m
nadaljujejo delo in življenje. Seveda pa je pripravljenost za takšno sodelo-
vanje precej odvisna od organizacijskega vzdušja v službi in od zanimanja
odhajajočega za sodelovanje pri nalogi.
Odsek za pripravo kadra za odhod iz SV
Odsek za pripravo kadra za odhod iz Slovenske vojske je začel delati na pod-
lagi ukaza načelnika GŠ. Načelnik odseka je podpolkovnik Božidar Horaček,
ki je hkrati tudi vodja podprojektne skupine 7. Odsek še nima vseh pristojnosti
za opravljanje nalog, vendar je kljub temu začel delati. Deluje v sestavi od-
delka za pridobivanje kadra, saj je tako izmenjava kadrovskih informacij med
odseki neposredna. Aprila je odsek pripravil informativni sestanek glede od-
hoda invalidov, ki jim SV ni našla ustreznega delovnega mesta, v pokoj, poleg
tega pa so bili na čakanju in so dosegali minimalne pogoje za upokojitev. Na
podlagi 24. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah ZObr je tej kategoriji
pripadnikov SV delovno razmerje v SV prenehalo najpozneje 5. maja letos.
17. maja je odsek organiziral delovni sestanek z upokojenci, ki so odšli iz SV
v letih 2003 in 2004 ter z morebitnimi upokojenci, ki bodo dosegli pogoje za
upokojitev v letih 2005 in 2006. Na sestanku so jim predstavili viziji priprav za
odhod iz službe v SV in skrbi za nekdanje pripadnike SV ter pridobili njihovo
mnenje o teh vizijah in predloge za dopolnila projektnih rezultatov.
Temeljne naloge odseka so zagotavljanje odhoda iz službe za vse kategorije
pripadnikov SV in v vseh primerih (upokojitev, zaradi kadrovskih neskladij,
na lastno željo, po poteku pogodbe, zaradi invalidnosti, v primeru smrti,
zaradi slabega dela ali disciplinskega ukrepa in v drugih primerih), pomoč
pri krepitvi organizacijskega vzdušja v SV, posredna promocija službe v SV,
svetovanje vodilnim častnikom in kadrovskim delavcem SV za vodenje aktiv-
nosti ob odhodu iz službe, sodelovanje s strukturami zunaj SV pri zaposlitvi
pripadnikov SV, ki zapuščajo sistem, ter organiziranje dodatnega izobraže-
vanja in usposabljanja za pripadnike SV, ki odhajajo iz službe.
Med naloge, ki jih bo odsek opravljal, sodijo tudi strateško vodenje postop-
kov pri odhodu iz službe v SV, usposabljanje za nove poklice in zaposlitev
v sistemu MO oziroma zunaj njega, analitično in prognostično spremljanje
fluktuacije kadrov v SV, sodelovanje z nosilci popolnjevanja pogodbene
rezervne sestave, povezovanje z bazami podatkov o prostih delovnih mestih
v javni upravi in državi nasploh, vzdrževanje baze podatkov pripadnikov SV,
ki odhajajo iz službe v SV, sodelovanje z drugimi ministrstvi, Gospodarsko
zbornico Slovenije, Zavodom za zaposlovanje, Centri za socialno delo,
izobraževalnimi in drugimi organizacijami in ustanovami, ki izvajajo uspo-
sabljanja, programe dokvalifikacije ali prekvalifikacije, in z drugimi subjekti.
Prav tako bodo naloge odseka tudi upravljanje Standardnih operativnih
postopkov za svoje delo in delo kadrovskih delavcev in poveljnikov enot
pri nalogi priprave kadra za odhod iz službe v SV, sodelovanje z društvi in
organizacijami, ki združujejo nekdanje pripadnike SV, izvedba vseh tekočih
nalog ter spremljanje delavcev, ki so zapustili SV v prvem letu dela, in če je
mogoče dajanje nasvetov in druge pomoči, posredna promocija službe v SV
kot sistemu, ki ne zapusti svojih zaposlenih in jim pomaga pri novi karieri,
priprava programov usposabljanja za iskanje zaposlitve ter povezovanje
upokojenih pripadnikov z Univerzo za tretje življenjsko obdobje.
Cilji delovanja odseka za pripravo kadra za odhod iz službe v SV so vzposta-
viti sistem odhoda iz SV, ki bo ena od rednih aktivnosti pri vodenju poklicne
kariere, vzpostaviti sistem ravnanja z ljudmi, dostojen človeka, v katerem je
tudi odhod iz sistema urejen, časten, slovesen in ga spremljajo aktivnosti, ki
potrjujejo mnenje, da je SV dober delodajalec, ki tudi ob odhodu iz službe
12 S LO V E N S K A V O J S K A
Predloge zbir
zaposlenimi in up
Oddelek za pridobivanje kadra je v torek, 17. maja, organiziral
posvet z nekdanjimi pripadniki SV, tistimi, ki se bodo upokojili v
naslednjih dveh letih, in s predstavniki društev, zvez in sindikatov,
v katere so vključeni nekdanji ter sedanji zaposleni na MO in v SV.
Predstavili so jim osnutke dveh projektnih rezultatov, in sicer Pro-
gramov resocializacije ter Skrbi za nekdanje pripadnike SV.
Podpolkovnik Božidar Horaček, načelnik od-
seka za pripravo kadra za odhod iz službe:
Na posvetu z nekdanjimi in prihodnjimi upo-
kojenci smo želeli dobiti njihova mnenja o
Programih resocializacije ter Skrbi za nekda-
nje pripadnike SV, ki sodita v projekt Odhodi
iz službe. Pozitivno smo presenečeni, saj se je
posveta udeležilo več ljudi, kot smo jih pova-
bili in ki želijo sodelovati s predlogi. Rezultati
podprojektov se nanašajo predvsem na Od-
Skrb za družine invalidnih in padlih pripadnikov SV, Službo za svetovanje
ter Vključitev drugih ministrstev in subjektov v pripravo kadra za odhod. Ko
bomo oblikovali predloge, jih bomo poslali Fakulteti za socialno delo. Ta
bo kot edina raziskovalna institucija, ki se ukvarja s skrbjo za ljudi v težkih
časih prehodov, napisala recenzijo in če bo njeno mnenje pozitivno, bomo
predloge projektov posredovali načelniku GŠSV in ministru za obrambo v
verifikacijo. Naša naslednja naloga bo, da predloge uveljavimo v zakonu
o službi v SV in zagotovimo njegovo izvajanje. Zadovoljen sem, da so se
posveta udeležili tudi tisti, ki so se na MO upokojili po starem načinu od-
hodov, torej brez priprav, daril ali poslovilnega srečanja. Tisti, ki se bodo
upokojili letos, bodo že opazili nekatere spremembe, saj bomo v sodelo-
vanju s Fakulteto za socialno delo konec jeseni organizirali štiridnevne
predupokojitvene seminarje.
Franci Žust: Upokojil sem se 1. avgusta 2003.
Prvi meseci po upokojitvi so bili kar težki, zdaj
pa sem se navadil in se dobro počutim. Dru-
štvo upokojencev MO, v katerega sem včla-
njen, me redno obvešča o dogajanju, imamo
tudi program aktivnosti, povabijo nas na večje
prireditve, kot je dan SV, in organizirajo prevo-
ze. Zelo dobro je, da so organizirali tak posvet
in se spomnili tudi na nekdanje sodelavce, če-
prav bodo sprememb deležni predvsem tisti, ki
sveti. Nekatere ugodnosti imamo upokojenci že zdaj, kot na primer korišče-
nje zmogljivosti MO, v predlogu pa so pripravili na primer novost povečanja
odpravnine ob odhodu. Poskrbeti bi morali za tiste, ki bodo iz SV odšli po
25 letih, saj bi jim mogoče lahko tako kot na Zahodu zagotovili minimalno
pokojnino oziroma lažji prehod v javno upravo ali druge organizacije.

rajo tudi med
pokojenci na MO
Stanislav Konda, predstavnik sindikata USO
na MO: Programi bodo namenjeni predvsem
vojakom, ki imajo sklenjene pogodbe za
določen čas in se lahko podaljšajo največ
do njihovega 45. leta. Vojak ob odhodu iz te
organizacije ne bi smel biti prepuščen sam
sebi, saj bi to lahko pomenilo zelo stresne raz-
mere ali bi bil celo ogrožen socialni položaj.
Zato za take projekte, ki naj bi končne določbe
dobili v zakonu, menimo, da so zelo pozitivni.
Predloge k projektnim rezultatom bomo oblikovali tudi v sindikatu, ki je
neformalno že dobil ponudbe nekaterih organizacij in društev, ki bi po
preteku pogodbe v SV želeli zaposliti določen profil vojakov. Planinska
društva se na primer zanimajo za oskrbnike koč, podjetja za upravljavce.
Konkretnih sprememb, ki jih uvajajo s projekti, še nisem opazil. Nekatere
predloge s posveta smo želeli vključiti že v prvo spremembo Zakona o
obrambi leta 2000. Tako smo na primer predlagali, da se pri upokojitvi po-
leg treh plač izplača posebna nagrada glede na dolžino službovanja v SV.
Spremembe pri odhodih so gotovo nujne, zakonsko pa verjetno ne bodo
začele veljati prej kot v dveh letih.
Ivan Kukec, predsednik društva upokojencev
MO: Zelo sem vesel, da je OPK organiziral po-
svet, saj to kaže, da se kakovost kulture vode-
nja v SV izboljšuje. Zakonodaja zdaj odhodov
ne ureja najbolje, so pa v projektu predlagali
dopolnitve, ki jim mora slediti sprememba za-
konodaje. Hkrati so v projektu elementi, ki niso
povezani z zakonodajo, temveč bi jih lahko že
zdaj uresničevali. Opozoril bi rad na človeško
dimenzijo, to pomeni predvsem dobre odnose
in razmere v vojaškem kolektivu, saj se bodo tako ljudje laže pripravili na
odhod in se bodo tudi radi vračali. To prinaša pozitivne rezultate tudi v ci-
vilni družbi, ker bodo zadovoljni upokojeni vojaki povedali, da je SV dobra
organizacija, ki ustrezno skrbi za odnose s pripadniki. Glede reševanja
statusa že upokojenih menim, da bi bilo treba določiti način odhoda iz
službe in to uskladiti za vse pripadnike. Nekateri gredo namreč v pokoj
s priznanjem ali darilom, druge pa nihče niti ne pozdravi. Poleg tega bi
morali določiti način in pomoč pri zadnjem slovesu. Menim, da imajo vsi
pripadniki pravico do pokopa s častmi. Vse stanovske organizacije, kot
so gasilci, lovci in rudarji, imajo določen protokol. To bi moralo biti urejeno
tudi za pripadnike SV in civilne delavce MO. Ob zadnjem slovesu bi moral
biti navzoč predstavnik MO, ki bi vprašal sorodnike, ali kaj potrebujejo. Po-
leg tega bi morala biti evidenca o upokojenih bolj natančna, saj se dogaja,
da ne moramo zbrati vseh podatkov, ko jih potrebujemo. Menim, da je
projekt glede vodenja dobro pripravljen.
Valerija Šket
pomaga svojim pripadnikom. Način ravnanja organizacije do posamezni-
kov, ki se jim izteče pogodba, je zelo pomemben tako za posameznika kot
tudi za druge zaposlene in morebitne zainteresirane za delo v SV. Pri tem je
najbolj pomembno, da se organizacija zahvali vsem svojim pripadnikom, ki
P re d s t a v l j a m o v a m
odhajajo iz nje. Prav tako je za SV pomembno, da zadrži v službi kader, ki ga
potrebuje, oziroma da mu pomaga pri prehodu v novo kariero.
Zakonodaja in trenutne razmere
Pripadniki SV so po pravicah enaki vsem drugim državljanom, toda delovne
obveznosti, kot so neomejenost službe po času in prostoru, izpostavljenost
možnostim nastanka poškodb ali smrti, postavljajo pripadnika SV v druga-
čen položaj kot druge državljane. Trenutna zakonodaja, interna navodila in
tudi miselnost zaposlenih na MO, deloma tudi v SV, niso prilagojeni osnov-
nemu namenu pripadnikov SV ter drugih obrambnih struktur (npr. enot za
reševanje). Večina nalog je opredeljenih, vendar pa imajo delavci pri tem
malo posebnih pravic. Bolje so urejene delovnopravne zadeve, ki jih urejajo
splošni zakoni.
SV in MO sta vključena v sistem državne uprave. Ugotavljamo, da slednji za-
dnjih deset oziroma dvanajst let poskuša slediti razvoju in doktrini obrambe.
Večina predpisov je usmerjena na masovno obrambo, ki temelji na veliki re-
zervni sestavi oziroma veliki vojni sestavi. Ta ima vire pri vojakih nabornikih,
vse pa povezuje maloštevilna stalna sestava. Stalna sestava sicer predstav-
lja začetek poklicne vojske, vendar pa ni vključena v sistem posebne zako-
nodaje, ki bi upoštevala tudi možnosti resnih vojaških spopadov na domačih
tleh ter vojaškega posredovanja v tujini. Z vstopom v Nato in Evropsko unijo
se je zakonodaja prilagajala ter dopolnjevala. Posledica tega je velika raz-
drobljenost normativnih podlag, ki opredeljujejo status poklicnega vojaka.
Omenjeno stanje pravne ureditve se bo precej izboljšalo s sprejemom poseb-
ne zakonodaje, in sicer tako imenovanega vojaškega paketa zakonodaje.
Uvajanje sprememb je zelo zahtevna in težka naloga, ki pogosto dolgo traja.
Na področju odhodov iz službe smo spremembe začeli tako, da smo se na-
loge lotili resno in odgovorno. Prepričani smo, da smo na dobri poti, da novi
vojski zagotovimo človeka dostojen, dobro pripravljen, organiziran in voden
sistem odhoda kadra iz službe. Pripadniki SV si zaslužijo tak pristop k nalogi
in vzpostavitev takega sistema. Republika Slovenija in slovenska družba za
denar, ki ga namenjata za to, pričakujeta oblikovanje majhne, učinkovite in
odlične, da ne rečemo najboljše vojske. Verjamemo in obljubljamo, da bomo
svoj del naloge opravili na zahtevani način.
Odsek za pripravo kadra za odhod iz SV
Getting Ready to Leave the SAF
The biggest change in the Slovenian Armed Forces was the transition
from the conscript system to the system of a professional armed force,
complemented with contractual reserve. This transformation process
began in the first half of the year 2003. The leading role in the planning
an implementation of the necessary tasks is the responsibility of PROVOJ
project organisation with 15 sub-project groups. The tasks regarding the
preparation of servicemembers leaving the SAF are carried out by a spe-
cial sub-project group; last September these tasks became the responsi-
bility of the working group or sector for the preparation of servicemem-
bers leaving the SAF. Four working packages have been completed so far,
namely Care for the families of disabled and killed SAF servicemembers,
SAF Counselling Service, Programmes for the transition to civilian envi-
ronment and Incorporation of other RS ministries and subjects in the
preparation of the servicemembers leaving the SAF.
S LO V E N S K A V O J S K A 13
 Taktični informacijski sistem na
Iz vojaškega življenja

Zviti podlasici 2005

Bataljonski komplet C2IS okoljih ni mogoče pridobiti. Odziv uporabnikov je
Bataljonski komplet C2IS je namenjen delovanju
Na vadišču Slovenske vojske je od 3. zelo jasno pokazal, kateri deli sistema delujejo
poveljstva motoriziranega bataljona. Z njegovo
do 28. maja potekala mednarodna vaja zadovoljivo in katere bi lahko dodatno izboljšali.
vpeljavo se pomembno spreminja način dela v
poveljstev in enot večnacionalnih sil Tako so zdaj jasne naloge za nadaljnji razvoj.
poveljstvu, pripadniki štaba pa imajo nove izzive
kopenske vojske Zvita podlasica 2005. Razporeditev informacijske opreme v vozilih se
in naloge. V kompletu so strežnik, na katerem
Kot nosilec aktivnosti je Slovenijo na vaji je pokazala kot ne povsem ustrezna in jo bo
se shranjujejo vsi podatki, in delovna mesta v
zastopal 20. motorizirani bataljon, ki je treba prilagoditi tako, da ne bo ovirala vojakov
podporo štabnih funkcij. S procesnega vidika si-
v okviru svojih aktivnosti na terenu tudi pri gibanju po vozilu. Programska orodja, ki so
stem pokriva načrtovalne procese in nadzor nad
zunaj štabnih aktivnosti prvič uporabil bila v štabnem procesu odlična, bo treba za
njihovo izvedbo. Največje spremembe prinašata
taktični informacijski sistem poveljeva- mobilno okolje ustrezno prilagoditi. Novi grafični
priprava ukazov, pri čemer lahko organi štaba
nja in kontrole (TIS PINK). Zmogljivosti, vmesniki morajo vsebovati le tiste funkcije, ki jih
hkrati sodelujejo pri pripravi ukaza ne glede na
ki jih prinaša TIS PINK, pomenijo novost lahko uporabimo pri delu med premikom, gumbe
svojo geografsko pozicijo, in spremljanje bojnih
v procesih poveljevanja in kontrole SV. in menije pa je treba povečati, tako da se sisteme
razmer, kar z uvajanjem sistema v bataljonskemu
Projekt, ki se bo predvidoma končal do lahko upravlja le s prsti. Komunikacije so eden
poveljstvu podrejene enote postaja samodejno.
konca tega leta, uvaja nove načine dela od bistvenih pogojev za delovanje sistema TIS
Med izvedbo je tako tok informacij neprekinjen,
v delovanje bataljonskega poveljstva in PINK. Sistem trenutno deluje na TTKS (taktični
čas od oblikovanja informacije do njene uporabe
podrejenih enot. Na vaji so preskusili telekomunikacijski sistem), BROM (tadiran) in
v poveljstvu se meri v minutah, odzivni čas je
dva kompleta, in sicer bataljonski kom- ročnih radijskih napravah harris. TTKS zado-
temu ustrezno krajši, tempo pa vse hitrejši.
plet C2IS in četni komplet C2IS. voljuje potrebe prenosa podatkov od bataljona

Komplet C2IS motorizirane čete navzgor, radijske naprave harris pa potrebe od

V okviru Zvite podlasice 2005 je bil prvič v realnih ravni voda navzdol, na ravni vod, četa oziroma
pogojih preizkušen del kompleta C2IS motorizi- bataljon pa se je pojavila podatkovna vrzel. Radij-
rane čete. S sistemom so bila opremljena bojna ske naprave tadiran so z vidika prenosa podatkov
vozila poveljnika bataljona, poveljnika čete in po- zelo omejene, zato je njihova trenutna uporaba
veljnikov vodov. Izmenjava podatkov med vozili in primerna le za zasilno reševanje podatkovnih
poveljstvom je na vaji potekala prek borbenega povezav. Za uporabo v bojnih razmerah bo treba
radijskega omrežja (BROM). Udeleženci so si nujno upoštevati zglede iz tujine, kjer z uvajanjem
izmenjevali podatke o lastni lokaciji, materialnih podatkovnih radijskih naprav ločujejo podatkovni
sredstvih, številčnem stanju moštva in naspro- promet od govornega.
tniku. Komunikacijski sistemi SV lahko zadovoljujejo
Izkušnje z vaje potrebe MOTB v primeru bojnega delovanja,
Izkušnje z vaje so se pokazale kot neprecenljiv ko je območje delovanja omejeno, v mirovnih
vir podatkov, ki jih sicer v nadzorovanih in testnih operacijah pa so ta območja tako velika, da jih

14 S LO V E N S K A V O J S K A

s komunikacijskimi sredstvi SV ni mogoče pokriti. Zato bo
treba razmisliti o alternativnih podatkovnih povezavah, na
primer satelitskih.
Poleg tehničnih pomanjkljivosti se je na vaji pokazalo, da bo
treba še veliko narediti na področju načina uporabe in zago-
tavljanja delovanja sistema. V tem trenutku SV nima priprav-
ljenih konceptov delovanja, ki bi izkoriščali pridobitve nove
tehnologije. Uporaba je prepuščena uporabniku oziroma na-
drejenim, programi usposabljanja pa še niso vzpostavljeni.
Spremembe v delovanju bodo precej globlje, kot to izgleda
na prvi pogled, saj funkcionalnost sistema posega v korenine
taktike, poveljevanja in vodenja. V naslednjih mesecih in letih
bo treba na tem področju opraviti še veliko dela.
Foto: Janez Hafner
Tactical Information System
at Clever Ferret 2005
From 3rd to 28th May an international exercise of Mul-
tinational Land Force (MLF) commands and units enti-
tled Clever Ferrer took place at the SAF training ground.
The main Slovenian representative and participant was
the 20th SAF Motorised Battalion. This was the first time
the 20th MOTB used the tactical information system of
command and control (TIS PINK) in situations outside
staff activities within the frame of its field activities.
The capabilities of this system are a novelty in the SAF
command and control processes. The project, which is
expected to be completed by the end of this year, intro-
duces new working methods in the area of battalion
command and subordinated units. Two sets of TIS PINK
were tested during the course of the exercise, namely
the battalion set C2IS and company set C2IS.
Major Igor Iskrač, načelnik štaba 1. brigade in vodja uvajanja TIS PINK v operativno upo-
Iz vojaškega življenja
rabo: Uvajanje taktičnega informacijskega sistema vodenja in poveljevanja v operativno
uporabo obsega usposabljanje kadrov, opremljanje poveljstev in enot z informacijsko
opremo, pripravo pravilnikov in navodil ter vzpostavitev sistema nadzora in upravljanja.
Vsak od omenjenih postopkov je precej kompliciran. Sistem zahteva visoko tehnično uspo-
sobljen kader, spremembe že obstoječih formacij in v učnih programih šol SV, nadgradnje
že operativnih sredstev, na primer vozil valuk. Uvedba sistema TIS PINK v operativno upo-
rabo zahteva tudi spremembo izvajanja štabnega dela v enotah in poveljstvih. Sistem bo
najprej uveden v poveljstvo 1. BR, 10. MOTB in 20. MOTB. Bolj in dlje ko ga spoznavamo,
boljši so odzivi uporabnikov. Zdaj, ko se že vidijo rezultati projekta, bi bilo treba več pozor-
nosti nameniti izobraževanju in usposabljanju prihodnjih inštruktorjev ter uporabnikov.
Višji vojaški uslužbenec dr. Janez Hafner, vodja projekta TIS PINK: Projekt TIS PINK je bil
za vse, ki v njem sodelujemo, pomembna izkušnja. Rezultati, ki smo jih dosegli, so boljši,
kot smo načrtovali pred dvema letoma. Sistem je polno interoperabilen s podobnimi
sistemi držav članic Nata, po svoji zasnovi pa sodi med bolj napredne. Ob izgradnji siste-
ma smo odkrili nova področja in težave, o katerih pred tem nismo razmišljali. Pokazalo
se je, da smo že ob vzpostavitvi projekta podcenili kompleksnost problema, predvsem z
vidika njegove uporabe. Ob dejstvu, da je sistem tehnično korektno izveden, se moramo
zavedati, da je treba njegovo delovanje zaradi nizke pasovne širine komunikacij strogo
nadzorovati. To odpira veliko novih vprašanj. Kakšne so praktične omejitve, največ koliko
udeležencev je lahko znotraj radijskega omrežja, kako pogosto si lahko brez vpliva na sta-
bilnost sistema izmenjujejo informacije, kakšno je optimalno razmerje med dostopnostjo
in bogastvom informacij na eni strani ter komunikacijskimi omejitvami na drugi strani,
katere informacije so nujne in katere zaželene? S takimi vprašanji se ukvarjajo tudi druge
vojske, odgovor nanje pa je po njihovem vzoru mogoče dobiti le s široko zastavljenim
nadzorovanim preizkušanjem. Trenutno na tem področju v SV deluje le projektna eno-
ta TIS PINK, v kateri je na žalost premalo zaposlenih. Njena trenutna sestava predstavlja
le desetino s podobnimi enotami v primerljivih vojskah. V zadnjih dveh letih je bilo tako
vzpostavljeno strokovno jedro, ki ga bo treba nadgraditi. Ob potrebi po kontinuiranem
sistemu eksperimentiranja nas namreč v naslednjih letih čaka izvedba veliko projektov,
kot so na primer informacijski sistem poveljevanja in kontrole, vojaški sporočilni sistem
ter informacijski sistem logistike. Glede na hitro razvijajočo se tehnologijo na področju
informatike pa je tudi jasno, da razvoj ne bo nikoli končan.
Podpolkovnik Miha Škerbinc Barbo, poveljnik 20. MOTB: Zaradi velikega napredka, ki sem
ga opazil na tej vaji, sem optimist. Žal je bil tempo vaje tak, da novi opremi nisem mogel
nameniti dovolj pozornosti, vendar sem z videnim zelo zadovoljen. Prvič smo preizkusili
komunikacijo s podrejenimi enotami, izpostavljenim poveljniškim mestom in štabom. Na
osnovnem poveljniškem mestu so lahko naše premike spremljali v realnem času.
Digitalizacija enot vpliva na marsikaj, med drugim tudi na spremembo razumevanja po-
veljevanja in kontrole. Če imamo tak sistem, med načrtovanjem na primer poveljnikova
navzočnost na OPM ni nujna. Svoje usmeritve, namero in odločitev lahko posreduje
elektronsko, pa tudi štab lahko svoje ocene, analize in različice preda na tak način. Štab
in deloma tudi že enote 20. MOTB se postopno privajajo na to. Do zdaj smo že naredili
velik napredek pri spoznavanju koristnosti informacijske opreme in računalniških progra-
mov pri načrtovanju delovanj. Ko bodo s sistemom opremljena tudi bojna vozila, bomo s
tem zelo izboljšali kakovost izvajanja kontrole delovanj.
Seveda se srečujemo tudi s težavami. Menim, da je trenutno temeljni problem zveza. Če
bi želeli sisteme popolnoma izkoristiti, bo verjetno treba zagotoviti zmogljivejše radijske
naprave. Prav tako menim, da bi morali razmišljati o satelitskih povezavah. Poleg tega
bo treba zagotoviti še dvoje, in sicer neprekinjenost delovanja sistema in to, čemur
Američani pravijo »reach back«, torej zmožnost poseganja v računalniške baze podatkov
nadrejenega ali v baze podatkov v domovini, kadar je enota na misiji. Razmisliti bo treba
tudi o tem, ali je en MDV za bataljon dovolj in kako zagotoviti satelitske povezave.
S LO V E N S K A V O J S K A 1 5

Iz vojaškega življenja
Oblikovali končno skupino
za Patagonijo
Zakaj ste se odločili za odpravo v Patagonijo?
Patagonija je eno od alpinistično zelo znanih
gorstev na nekoliko nižji nadmorski višini, za ka-
terega je značilno ekstremno vreme. Ker ledeniki
segajo do morja in zaradi bližine Antarktike, so
razmere na 1000 metrih v Patagoniji podobne
razmeram v Centralnih Alpah na 3000 metrih.
Tihi in Atlantski ocean prinašata veliko slabega
vremena. Gorstvo velja za eno zahtevnejših v
svetovnem merilu. Za nas je zanimivo tudi zato,
ker je malo raziskano. Namenili smo se na ob-
močje, ki je manj znano, po drugi strani pa ga
Slovenci kljub vsemu dobro poznamo, saj so
slovenski alpinisti že večkrat opravili zahtevne
vzpone v Patagoniji. Tako imamo dobre podatke
o razmerah in vzponih, ki so za nas zanimivi. Na
izbiro lokacije je vplival tudi izziv, in sicer zagoto-
vitev samozadostnosti, ki jo zahteva odprava v
odmaknjene predele.
Kako ste izbrali kandidate?
Izbirali smo jih na podlagi razpisa, ki je bil
objavljen septembra lani. Nanj se je javilo 26
kandidatov, s katerimi smo brigadir Janez Kavar,
16 S LO V E N S K A V O J S K A
Konec maja so kandidati odprave za
Patagonijo končali prvi del priprav,
sledil pa mu je izbirni postopek. Izbrali
so deset udeležencev in dva za rezervo,
ki bodo odšli na šesttedensko odpravo,
načrtovano v obdobju od 1. decembra
2005 do konec januarja 2006. Cilji
odprave so opraviti zahteven vzpon,
pristopiti na neosvojen vrh in prečiti
celinski led. Vodja odprave in poveljnik
132. GORB podpolkovnik mag. Klemen
Medja je dejal, da je s potekom priprav
zadovoljen. Poleti se odpravljajo na
usposabljanje v Francijo.
vojaški uslužbenec in vrhunski alpinist Silvo Karo
in jaz opravili uvodne razgovore. Na podlagi teh
smo izbrali 18 kandidatov, ki so decembra začeli
priprave. Odločilni so bili izkušnje, tehnična uspo-
sobljenost, trenutna pripravljenost in osebni cilji.
Kako ocenjujete dosedanje priprave in katere še
načrtujete?
Kandidati na usposabljanju na
območju Grla v Martuljških gorah
Priprave potekajo v treh fazah. Prvo fazo smo
končali konec maja. Kandidati so imeli za skupin-
ske priprave na voljo tri dni na mesec in za indi-
vidualne eno uro na dan med delovnim časom.
To pomeni za SV kar precej, za posameznika
pa sorazmerno malo. Zato mora vsak kandidat
še veliko vaditi sam, da se uspešno pripravlja
na odpravo. Priprave so potekale v slovenskih
gorah, pri čemer smo upoštevali terminski načrt,
izvedli pa smo jih v celoti. Lokacije smo morali
delno spremeniti zaradi občasno zelo velike ne-
varnosti snežnih plazov letos pozimi. Ocenjujem,
da smo kondicijski del uspešno izvedli, želeli pa
smo opraviti več tehnično zahtevnejših vzponov,
katerim bomo namenili večji poudarek v drugi
fazi, ko bomo priprave stopnjevali. Pomembno
je, da je število kandidatov po izbirnem postopku
manjše. Skupinskih priprav bo več, in sicer pet dni
na mesec ter dve šolski uri na dan za individualne
priprave. Aktivni bomo v slovenskih gorah, teden
dni pa tudi v Franciji v gorah nad Chamonixom
na višini do 4500 metrov. Ta del priprav je zelo
pomemben zaradi kombinacije ledeniškega in
Nadaljevanje na strani 25.
Nadaljevanje s strani 16.
skalnega sveta, tako da so razmere vsaj približno
podobne tistim v Patagoniji. Poleti so ledeniki v
Centralnih Alpah odkriti, poleg tega je veliko lede-
niških razpok, ki jih bomo srečevali tudi v Patago-
niji, kjer bomo prav poleti. Tretja faza je zaključna.
Priprave bodo potekale oktobra dva tedna skupaj
in bodo namenjene predvsem uigravanju ekipe.
Vsak od udeležencev odprave bo imel tudi dodat-
ne naloge, na katere se moramo pripraviti. To po-
meni, da bo prvi posebej zadolžen za medicinsko
oskrbo, drugi za kuhanje, naslednji za zveze, do-
kumentacijo, logistiko itn. Ocenjujem, da priprave
potekajo skladno z načrtom, čeprav se moramo
marsičemu prilagajati. Rad bi se zahvalil vsem
poveljujočim kandidatov za njihovo razumevanje
in podporo pri udeležbi na pripravah. Vsi kandida-
ti so visoko motivirani, zato bi jih želel pohvalili in
se jim zahvaliti za njihovo delo.
Izbirni postopek ste pravkar končali.
Izbrali smo deset udeležencev in dva za rezervo.
Pred izbirnim postopkom je bilo 14 kandida-
tov, saj sta dva odstopila, dva pa sta odšla na
dolžnost v tujino. Pri izbiranju, ki ga je opravilo
vodstvo odprave, smo poskušali biti pozorni na
več dejavnikov. Nekatere lahko izmerimo, kot
na primer fizično pripravljenost, gorniško uspo-
sobljenost in ne nazadnje tudi izkušenost. Težje
merljiv je psihološki del, ki pa je zelo pomemben.
Sem sodi odzivanje posameznika pod naporom,
delovanje v skupini, pripravljenost na pomoč dru-
gim, prevzemanje nalog in podobno. V skupini
so vodja odprave podpolkovnik Klemen Medja
iz 132. GORB, namestnik vodje odprave poročnik
Miha Kuhar iz PDRIU, vojaški uslužbenec Silvo
Karo iz ŠPE, vojaški uslužbenec Marko Prezelj iz
ŠPE, vojaški uslužbenec Jure Noč iz VZE, štabni
vodnik Rajko Lotrič iz GORŠ, vojak Janez Razpo-
tnik iz 18. BRKBO, vojak Matej Bizjak iz 16. BNZP,
poddesetnik Sebastijan Šilar iz 132. GORB in
poročnik Janez Levec iz LOGB.
Odprava se bo razdelila v dve skupini. Tako
bo ena prečila celinski led, druga pa opravila
plezalne vzpone. Je že jasno, kdo bo v kateri
skupini?
O tem se pogovarjamo ves čas, vendar tega še
nismo dokončno določili. Pri prečenju obstaja
več različic izvedbe. Ena od njih je možnost vzpo-
nov na oddaljene vrhove iz baznega tabora, kar
vključuje prečenje. Tudi vzponi še niso natančno
določeni. Zahteven prvenstveni vzpon v jugovz-
hodnem razu Cerro Murallon je cilj vrhunskih
alpinistov Silva Kara in Marka Prezlja, preostali
udeleženci odprave pa bodo imeli druge cilje na
tem območju.
Kako potekajo organizacijske priprave?
Sem vodja pripravljalnega odbora, poročnik
Miha Kuhar je namestnik in zadolžen za doku-
mentiranje, priprave pa pozorno spremlja vojaški
uslužbenec Silvo Karo. V odboru so še vojaški
uslužbenec Marko Prezelj, ki skrbi za opremo,
poveljnik Gorske šole stotnik Aleš Luznar in
nadporočnica Nataša Zorman iz Poveljstva sil, ki
skrbi za povezavo s Poveljstvom sil. Zdaj čakamo
uradno potrditev sodelovanja oboroženih sil Ar-
gentine. Delno že dobivamo določeno opremo, ki
bo dodatno nabavljena za končno ekipo. Dejavni
smo tudi na drugih področjih, in sicer pri prehrani
ter spremljanju fizične pripravljenosti, pri čemer
sodelujemo z medicinsko fakulteto in fakulteto
za šport.
V okviru odprave sodelujete pri projektu Vpliv eks-
tremnih naporov in poškodb na imunsko stanje in
obolevnost za okužbami. Kakšen projekt je to?
Že v začetnih pripravah smo ocenjevali, za koga
bi bila ta odprava zanimiva tudi v okviru razvojnih
projektov na posameznih področjih. Navezali
smo stik z dr. Ihanom z medicinske fakultete, saj
smo dobra ciljna skupina za proučevanje vpliva
ekstremnih naporov na organizem. To je ena od
raziskav v okviru projekta Znanost za zdravje in
mir. Sodelovanje smo nekoliko prilagodili, tako da
mi opravimo nekaj več pregledov, pri katerih so
za raziskavo posebej pomembne podrobne krv-
ne analize, po drugi strani pa nam na medicinski
fakulteti merijo določene parametre, ki jih sprva
niso načrtovali. Tak primer je spremljanje fizične
pripravljenosti. Do zdaj smo jo preverjali dvakrat,
testiranje pa bomo opravili še pred odhodom in
po vrnitvi. Del projekta je tudi prehrana, tako da
nam bodo glede na stanje posameznika pripravili
napotke za prehrano. Pomemben del projekta je
psihološki dejavnik, saj želijo preveriti, kako se
dopolnjujeta fizična in psihološka pripravljenost.
Poleg tega dobivate informacije tudi s terena od
argentinskih Slovencev.
Peter Skvarča je imel maja v Sloveniji dve pre-
davanji. Eno je bilo z njegovega strokovnega
področja, saj je velik strokovnjak za glaciologijo
Antarktike, drugo pa je bilo nekoliko bolj poljubno
o njegovih vzponih v patagonskih gorah. Na po-
sebnem srečanju vodstva odprave z njim smo
izmenjali še več informacij.
Imate posebne psihološke priprave?
Do zdaj v priprave nismo vključili psihologa, smo
pa se pogovarjali, kako bi se čim bolje pripravili
tudi na tem področju. Najbolje se pripravljamo,
ko se čim bolj približamo realnih razmeram.
Aktivnosti morajo biti zahtevne, biti moramo pod
obremenitvijo in vzpostaviti moramo delovanje
skupine v oteženih razmerah. V nadaljevanju
priprav bo tega več, saj je oblikovanje trdnega
kolektiva zelo pomembno. Tudi posameznik, ki je
slabo spal in bil ves dan aktiven, mora biti priprav-
ljen naslednji dan delati za skupino, zato morajo
biti priprave zahtevne, da bomo v patagonskih
gorah psihološko dovolj pripravljeni in sposobni
Iz vojaškega življenja
obvladati razmere.
Kako je z opremljenostjo in samozadostnostjo
na terenu?
Za ves čas odprave moramo zagotoviti samoza-
dostnost na različnih področjih. Za hrano bomo
morali poskrbeti sami, s seboj pa jo bomo vzeli
precej več, kot bi jo potrebovali za odpravo. Zelo
moramo paziti na težo, zato bomo za končno
skupino dobavili opremo, ki je lažja od običajne.
To velja tako za opremo za bivanje kot gibanje.
Na težo pazimo tudi pri hrani. Del prehrane, ki je
primerna za take aktivnosti, v SV že imamo. Med
pripravami iščemo še boljše možnosti, saj je tudi
v interesu MO, da poiščemo najboljše rešitve tako
glede kakovosti, teže, cene in ne nazadnje tudi
okusa, da ne bi prišlo do težav zaradi nenavaje-
nosti na hrano. Vode je v Patagoniji dovolj, le led
bomo morali stopiti.
Kako boste ukrepali ob morebitnih poškodbah?
Na odpravi bo višji medicinski tehnik iz zdravstve-
ne enote SV. Njegova naloga med pripravami je
tudi, da vse pripadnike do določene ravni usposo-
bi za medicinsko oskrbo. Vsak posameznik mora
biti sposoben pomagati svojemu soplezalcu v
težavah. Za primere hujše nesreče se še dogo-
varjamo z argentinsko vojsko za oblike pomoči,
vendar končnega dogovora še ni.
Koliko bo stala odprava?
Skupni stroški odprave ne smejo preseči 24 mili-
jonov tolarjev. Polovico tega zneska predstavlja
dodatna oprema, druga sredstva pa bomo
porabili za priprave in izvedbo. Največji strošek v
okviru tega je prevoz do lokacije odprave.
Valerija Šket
Foto: Marko Pišlar
At the end of May the candidates preparing
for the expedition to Patagonia finished the
first part of their preparations, which was
followed by a selection procedure. Twelve
participants (two of them acting as reserve)
were chosen to set off on a six-week expedi-
tion which is to take place between 1st De-
cember 2005 and the end of January 2006.
The aims of the expedition are to carry out a
demanding ascent, reach the unconquered
top and traverse continental ice. Head of the
expedition and Commander of the 132nd
SAF Mountain Battalion, Lieutenant Colonel
Klemen Medja, M. A., said that he was very
satisfied with the results of the preparations.
In summer the candidates are going to at-
tend a preparatory course in France.
S LO V E N S K A V O J S K A 2 5
 Navdušeni prostovoljci konč
Iz vojaškega življenja
V četrtek, 26. maja, je bila slovesnost
ob koncu prostovoljnega služenja
vojaškega roka 4. generacije v Centru
za usposabljanje v Vipavi. Na služenje
je bilo napotenih 118 kandidatov, od teh
jih je uspešno končalo 83, četrtina pa
se jih želi zaposliti v SV.
Usposabljanje so prostovljci začeli 28. februarja v
štirih vojašnicah, in sicer v Murski Soboti, Novem
mestu, Postojni ter na Bohinjski Beli. Skupaj je
bilo v vseh generacijah napotenih na prostovolj-
no služenje 376 kandidatov. Že junija bo služenje
začela 5. generacija, prijave pa sprejemajo za
naslednjo generacijo, ki bo trimesečno usposab-
ljanje začela septembra. Prijavijo se lahko kan-
didati, ki so stari od 18 do 27 let, med urjenjem
pa so nezgodno zavarovani, služenje se šteje v
pokojninsko dobo, dobijo denarno nadomestilo v
višini približno 165.000 tolarjev, imajo prednost
Kandidatka OVSU
Petra Čebular: Aprila
lani sem bila na
prostovoljnem služe-
nju vojaškega roka
v Novem mestu, ker
sem najprej hotela
ugotoviti, kakšno
je vojaško življenje.
Vedno sem si želela
postati bolničarka v SV, saj sem končala srednjo
šolo za bolničarko. Na prostovoljnem služenju
smo delali po programu TVSU in sem bila z vse-
binami zelo zadovoljna. Nekatere so bile sicer
zame zelo težke, kot na primer premagovanje
pehotnih ovir ali plazenje, vendar sčasoma pri-
dobiš kondicijo. Najlaže je bilo tisto, kar mi je bilo
najbolj všeč, to pa so bili položaji za streljanje in
razstavljanje ter sestavljanje orožja. Prepričala
sem se, da želim delati v SV, zato sem oddala
prošnjo za zaposlitev in februarja prišla v Cen-
ter za usposabljanje, kjer po programu OVSU
pridobivam VED bolničarka, ki traja 13 tednov.
Usposabljanje temelji na pridobitvi strokovnega
znanja, vendar je zame manj zahtevno, ker sem
končala ustrezno srednjo šolo. Želim si delati v
Štuli, Novem mestu ali Cerkljah ob Krki.
26 S LO V E N S K A V O J S K A
pri zaposlitvi v Slovenski vojski ter pri sklenitvi po-
godbe o opravljanju vojaške službe v pogodbeni
rezervi Slovenske vojske.
Vsebine enake kot za poklicne vojake
Program prostovoljnega služenja je enak te-
meljnemu vojaškostrokovnemu usposabljanju
(TVSU), torej programu, ki ga izvajajo v Centru za
usposabljanje v Vipavi za kandidate za poklicne
vojake. Soustvarjalec programa TVSU in načelnik
sektorja za informatiko in komunikacije stotnik
Ivo Mramor je pojasnil, da ob nastajanju pro-
grama TVSU ni bilo mišljeno, da bi po programu
delali tudi na prostovoljnem služenju in je bil torej
pripravljen za usposabljanje poklicnih vojakov.
Program TVSU so pripravljali od oktobra 2002
do marca 2003. »Vsebine smo delno prevzeli iz
naborniškega sistema in usposabljanja profesi-
onalcev v 1. BR, pri tem pa smo upoštevali tudi
izkušnje. Glede organizacije smo preverili, kako
imajo to urejeno v tujini. Program smo do zdaj
Kandidatka OVSU
Karmen Kovač: Pros-
tovoljnega služenja
sem se udeležila v
drugi generaciji, in
sicer prvi, ki je spre-
jemala dekleta. Po
uspešno opravlje-
nem prostovoljnem
služenju imaš pri-
znan TVSU, zato sem se odločila za ta korak,
cilj pa je bila zaposlitev v SV. Mislim, da je laže,
če TVSU opraviš na prostovoljnem služenju kot
pa v Vipavi. Poveljniki so bili zelo razumevajoči
in skupine manjše. Strah me je bilo na primer
streljanja, vendar so inštruktorji pomagali, tako
da nisem imela treme, sicer pa sta bila najtežja
kopanje zaklonilnikov in izvleka ranjenca. De-
kleta smo nekoliko šibkejša, zato je bilo to kar
zahtevno. Potem sem oddala prošnjo za VED
bolničarka, kar so mi odobrili, zato sem zdaj na
usposabljanju za OVSU. Delo v vojski mi ustre-
za, saj bom opravljala poklic, ki me veseli, po-
leg tega je tudi terensko delo zanimivo. Najraje
bi delala v Cerkljah ob Krki, vendar naj bi ostala
v CU, ker tu primanjkuje bolničarjev, kandidati
pa opravljajo veliko streljanj.
čali služenje vojaškega roka

Iz vojaškega življenja
le malo dopolnili, tako da mislim, da je v pravnih na standarde Nata, drugi dan obsega preverjanje
okvirih kar najbolje načrtovan,« je pojasnil stotnik teoretičnega znanja, sledita pa še dva dneva pre-
Mramor. Z enakim programom usposabljanja na verjanja veščin. Poročnik Miloš Jenko, poveljnik
prostovoljnem služenju so omogočili lažji prehod učne skupine Bohinjska Bela in vodja zaključne-
v Slovensko vojsko tistim, ki se želijo zaposliti v ga preverjanja četrte generacije, je pojasnil, da
SV in nadaljujejo program osnovnega vojaško- so izkušnje pri vojakih prostovoljcih dobre. »Če
strokovnega usposabljanja (OVSU), po katerem primerjam vojake, ki so bili napoteni na dolžnost,
pridobijo kandidati vojaško evidenčno dolžnost in prostovoljce, je velika razlika, saj so slednji mo-
(VED). »Načrtovano je bilo, da bi TVSU izvajali tivirani in z zanimanjem sledijo usposabljanju.«
le v Vipavi, kjer so dobri pogoji za usposabljanje. Nekaj težav imajo kandidati na začetku prosto-
Tako bi bilo razlik čim manj, vendar je bila spreje- voljnega služenja s telesno pripravljenostjo. Višji
ta odločitev, da bo prostovoljno služenje potekalo vojaški uslužbenec 9. razreda Matej Markovič je v
bliže ljudem, saj je pri tem pomembno tudi civil- CU v Vipavi zaposlen v oddelku za podporo uspo-
no-vojaško sodelovanje, zato je usposabljanje sabljanja kot pomočnik za šport. Pojasnil je, da
organizirano v štirih vojašnicah, kar je odvisno lahko na podlagi statističnih podatkov ugotovijo,
od števila prijavljenih kandidatov. Mogoče je tudi da so tisti, ki pridejo v Vipavo na TVSU, v primer-
zato, po mojem mnenju, prostovoljno služenje vo- javi s prostovoljci na služenju že na začetku bolje
jaške roka nekoliko lažje, saj so skupine manjše pripravljeni. »Glede na izkušnje menim, da se
in tudi stres je manjši, kot če bi se usposabljal po tisti, ki podpišejo pogodbo o zaposlitvi, že prej
TVSU v Vipavi kot kandidat za poklicnega vojaka. pripravijo. V prostovoljno služenje se vključijo z
Moram poudariti, da so norme zaključnega pre- namenom, da preverijo, ali je vojaško življenje za
verjanja enake,« je pojasnil stotnik Mramor. njih primerno.« V 4. generaciji je usposabljanje
začelo 98 kandidatov in 20 kandidatk. V Vojaš-
Usposobljeni za preživetje na bojišču nici Novo mesto jih je bilo 30, v Postojni 29, na
Cilji TVSU so usposobiti vojaka v vojaških veš- Bohinjski Beli 33 in v Murski Soboti 26. Uspešno
činah, ki omogočajo preživetje na bojišču, za jih je končalo 83, odnehalo pa je 21 kandidatov
opravljanje nalog v različnih vremenskih, časov- in 14 kandidatk.
nih in terenskih pogojih ter vzgojiti vojaka v duhu
pripadnosti domovini in SV. V treh mesecih se
izurijo za pravilno, usklajeno in hitro izvajanje
postrojitvenih postopkov, za vešče delo, upora-
bo in vzdrževanje osebne oborožitve in vojaške
opreme, v osnovnih taktičnih postopkih vojaka
na bojišču, za radiološko, kemično in biološko
zaščito posameznika, v postopkih utrjevanja in
maskiranja, za pravilno uporabo in ravnanje z
eksplozivom in sredstvi za vžig, za vzpostavljanje
in vzdrževanje zvez ter za samopomoč in daja-
nje prve pomoči poškodovanemu na bojišču.
Ob koncu prostovoljnega služenja imajo vojaki
petdnevno terensko usposabljanje, pri čemer
je poudarek na vsebinah iz osnov oborožitve in
taktike. Za uspešno končano služenje morajo vo-
jaki opraviti zaključno preverjanje, ki se opravlja
na podlagi Norm in kriterijev za ocenjevanje in
preverjanje usposobljenosti in izurjenosti vojakov
v SV. »Kdor se želi zaposliti v SV, mora uspešno
opraviti vsa vmesna in zaključno preverjanje,« je
pojasnil pomočnik za CSP poročnik Rajko Likar.
Zaključno preverjanje traja štiri dni. Prvi dan je
namenjen preverjanju fizičnih sposobnosti glede

Iz vojaškega življenja
Since compulsory military service was abo-
lished in 2003, the Slovenian Armed Forces
have been offering the citizens of Slovenia
the possibility to conduct voluntary mili-
tary training and learn to carry out defence
assignments. Voluntary training can be
attended by citizens aged 18 – 27. During
the time of the training the participants are
insured against accidents, service time
is regarded as regular employment, the
participants receive payment, have better
possibilities of employment in the SAF and
can sign a contract to carry out military
service in the SAF reserve. On Thursday,
26th May, 83 out of 114 canidates of the
4th generation successfully concluded their
three-month military training. Altogether 376
candidates have so far carried out the volun-
tary military service training.
28 S LO V E N S K A V O J S K A
Preverili, kakšno je vojaško življenje
Vojak Saša Marko-
vić: Od nekdaj me
veseli dinamično
življenje, še po-
sebno pa delo z
orožjem in sredstvi,
ki jih imajo v vojski.
Po končani srednji
šoli sem se odločil,
da bom naprej pre-
veril, ali bi bil tak
poklic zame primeren. Po treh mesecih vidim,
da mi ustreza, zato se bom poskusil čim prej za-
posliti. Prošnjo sem že oddal, tako da čakam na
OVSU. Kot željo za delo v enoti sem napisal, da bi
delal v 10. MOTB, saj bi rad čim prej šel na misijo.
Najbolj zanimivo na služenju je bilo streljanje s
puško, prave bombe pa žal nismo metali. Rad bi
pohvalil poveljnike, ki so nas podpirali in spodbu-
jali. Tudi s sovojaki smo se dobro razumeli, držali
smo skupaj in se bodrili. Za status je bilo dobro
poskrbljeno, imamo plačane potne stroške, smo
zavarovani, usposabljanje se šteje v pokojninsko
dobo in dobimo denarno nadomestilo.
Vojak Dušan Sto-
janović: Prihajam
iz Novega mesta,
za prostovoljno
služenje pa sem se
odločil predvsem
zaradi športa, saj
sem več kot deset
let treniral borilne
veščine. Čeprav so
se moja pričakova-
sem zadovoljen, zato razmišljam o službi v SV,
vendar prošnje še nisem oddal. Po programu
je sicer poudarek tudi na športu in telesni pri-
pravljenosti, vendar je veliko tudi drugih vojaških
vsebin. Nekatere se bile kar zahtevne, na primer
vkopavanje mine ali kopanje zaklonilnikov. Na
zaključnem preverjanju smo morali opraviti
preizkus telesne pripravljenosti, pisni preizkus
in taktiko. Najprej smo preverjali orientacijo, pri
čemer smo morali določiti azimut. Sledil je po-
hod na grad, kjer smo imeli radijsko postajo in
smo morali vzpostaviti zvezo. Preverjali so še
znanje iz RKBO in sanitete. Morali smo vkopavati
mino, izvleči ranjenca, metati bombo, streljati itn.
Bilo je kar zahtevno, vendar sem vesel, da sem
usposabljanje uspešno končal.
la: Študiram obram-
boslovje na Fakulteti
sem se seznanil lani
na vojaškem taboru
obramboslovcev,
spoznati pravo delo v
SV. Imam kar poln urnik, saj usposabljanje poteka
do 17. ure, potem pa še študiram, da izpolnjujem
obveznosti na fakulteti. Profesorji so razumevajoči
in z izpiti ne bo težav. S prostovoljnega služenja od-
hajam z zelo dobrimi vtisi, saj sem pridobil znanje,
izkušnje in nova prijateljstva. Vojaški način življenja
je drugačen in predvsem zanimiv, najbolj pa so po-
membni skupinsko delo, urejenost, disciplina in
izpolnjevanje dolžnosti. Kot štipendist MO si želim
delati v SV. Najprej moram dokončati fakulteto,
potem pa uspešno opraviti izbirni postopek za
častniško šolo.
Na faksu pavziram,
da preverim, ali bi mi
delo v vojski ustreza-
lo. Že takoj na začetku
mi je bilo všeč, zato
sem že aprila oddal
prošnjo za zaposlitev.
Najprej se namera-
memo in tudi inštruktorji so dobri. Mislil sem, da bo
teže. Na začetku usposabljanja je bil na Bohinjski
Beli sneg, zato smo imeli namesto teka pohode,
tako da smo se potem nekoliko teže navadili na
jutranji tek, čeprav nisem imel težav s kondicijo, saj
veliko hodim v hribe. Najtežja preizkušnja je bila iz-
vleka ranjenca, ker je fizično naporno, še posebno
če moraš izvleči nekoga, ki je višji in težji od tebe.
S trdno voljo zmoremo vse. Najbolj všeč mi je bilo
nočno streljanje z označevalnimi naboji. Tudi glede
statusa sem zadovoljen, mogoče bi si želel višje
denarno nadomestilo, toda v tem primeru bi lahko
šel v CU v Vipavo, kjer bi dobival plačo.
Valerija Šket
Foto: Bruno Toič
 Civilno-vojaško sodelovanje
Maja so v Centru za usposabljanje SV v
Vipavi potekala tri dvodnevna taborjenja
98 dijakinj in dijakov Gimnazije Škofja Loka.
Bivanje in delo gimnazijcev v naravi sta del

lahko pridobijo bronasto, srebrno in zlato značko.

Škofjeloški dijaki prvič

po vojaško
zaposlitve, saj se je vedno manj mladih ob
obveznih vsebinah pripravljenih vključiti v
dodatne aktivnosti,« je dejala profesorica

v okviru katere so dijaki škofjeloške gimnazije v

evec:
Za projekt MEPI sem se odločila
prostovoljno. Najbolj me je pritegnilo
dvodnevno taborjenje, čeprav je tudi
drugi del projekta zanimiv. Rada sem
v naravi. V prostem času se ukvarjam
s športom, tako da pozimi smučam
in deskam na snegu, poleti pa tečem.
Veselim se premagovanja vodnih ovir,
malo manj pa pohoda, vendar upam,
da ga bom uspešno opravila. Tabor
je koristen tudi zaradi spoznavanja z
dijaki, s katerimi se slabše poznamo.
Inštruktorji iz SV so prijazni, saj nam
vse, kar moramo narediti, pokažejo. Če
imamo kaj težav, nam tudi pomagajo.
sodelovanju s SV na dvodnevnem taborjenju v Vi-
pavi spoznavali osnove preživetja v naravi, orien-
tacije, premagovanja vodnih ovir in pohodništva.
Milena Kordež je poudarila, da so prijave dijakov
presegle njihova pričakovanja, saj se je na dvo-
dnevni program prijavilo 98 gimnazijcev iz vseh
letnikov, s Centrom za usposabljanje SV pa se že
dogovarjajo, da bi jeseni pripravili taborjenje za
srebrno in mogoče pozneje tudi za zlato značko.
MP
Anže Gvardjančič:
V projektu MEPI sodelujem, ker me-
nim, da mi bo pomagal pri iskanju šti-
pendije in lažjem vpisu na fakulteto, ko
bo projekt uveljavljen tudi v Sloveniji.
Od taborjenja pričakujem, da bom do-
bil veliko zanimivih izkušenj, s katerimi
bom lahko dopolnil znanje, ki sem ga
dobil kot tabornik. Z dekleti, ki so tukaj
v večini, se fantje dobro razumemo in
jim pomagamo predvsem pri težjih
opravilih. Upam, da bom tu lahko za-
čutil utrip vojaškega življenja, saj me
zanima delo v vojski. Z veseljem se
bom udeležil tudi naslednjega tabora,
če bo vse po sreči, že jeseni.

S LO V E N S K A V O J S K A 2 9
Z a š č i t a i n re š e v a n j e

V blejskem Park hotelu

pogasili požar
Priložnost za druženje in ogledali razstave starega gasilskega
izmenjavo znanja Na Bledu je od 25. do 29. maja potekalo 16. mednarodno sreča- orodja in gasilskih odlikovanj ter para-
16. mednarodno srečanje gasilcev se nje gasilcev, ki se ga je udeležilo približno 4000 gasilcev iz vse de starih gasilskih vozil, pridobivali
je začelo na Bledu v četrtek, 26. maja. Evrope. Na zanimivem in raznolikem srečanju, ki je bilo name- novo znanje na strokovnih predava-
Zbrane je na slovesnosti pozdravil njeno predvsem prijateljskemu druženju ter izmenjavi mnenj in njih, izmenjevali izkušnje na družab-
predsednik organizacijskega odbora izkušenj, so potekala številna strokovna predavanja, razstave in nih srečanjih ter si ogledali turistične
minister za obrambo Karl Erjavec, ki parade starih gasilskih vozil ter praktični prikazi uporabe sodo- znamenitosti države gostiteljice. Tek-
je opozoril na pomen takšnih srečanj, bne gasilske tehnike, udeleženci pa so preizkusili svoje spre- movali so tudi v športnih disciplinah,
ki spodbujajo dopolnjevanje znanja za tnosti na športnih tekmovanjih. V okviru srečanja je v soboto, kot so črpanje s staro brizgalno, ves-
odgovorno opravljanje gasilske službe. 28. maja, v blejskem Park hotelu potekala državna taktična vaja lanje, streljanje z lokom in spretnostna
»Tudi danes, ko se družba srečuje z Požar 2005, na kateri je sodelovalo več kot 240 reševalcev iz vožnja z gasilskimi vozili.
drugačnimi oblikami nesreč in je odgo- Slovenije, ki so preverjali usposobljenost za skupno ukrepanje
vornost gasilcev vedno večja, je načelo ob požaru v hotelskem objektu. V vaji Požar sodelovalo več
pomagati ljudem v nesreči in stiski zelo kot 240 reševalcev
pomembno, bolj kot kadarkoli pa je nujno tudi boljše usposabljanje,« je še po- V okviru srečanja je v soboto, 28. maja, potekala državna taktična vaja Požar
jasnil minister Erjavec. 2005, ki ga je ob pomoči Gasilske zvez Slovenije, Gasilske zveze Bled-Bohinj,
Prvega srečanja leta 1975 v Avstriji se je udeležilo le nekaj sto gasilcev, letoš- Občine Bled in Park hotela organizirala URSZR. Izvedena je bila na podlagi do-
njega, že šestnajstega, pa več kot 4000, predvsem iz nemško govorečih dežel, mneve, da je v eni od hotelskih sob v tretjem nadstropju blejskega Park hotela
Nemčije, Avstrije in Švice, pa tudi iz Danske, Švedske, Nizozemske, Francije, izbruhnil požar. Vzrok je bilo namerno razlitje vnetljive tekočine po sobi in delu
Italije, Madžarske in celo iz Venezuele. Srečanje gasilcev je vsako drugo leto hodnika. Verjetnost za tak vzrok je sicer majhna, vendar pa je vaja temeljila
organizirano v kraju, ki ga gasilci izberejo na predzadnjem plenarnem zaseda- na resničnem dogodku izpred nekaj let, ko je v hotelu zagorelo. Začetni po-
nju. Tako je bila Gasilska zveza Bled-Bohinj kot organizator srečanja leta 2005 žar se je hitro razširil in ogrozil goste hotela ter zaposlene. Zaradi značilnosti
izbrana v Brunecku leta 2001. Udeleženci letošnjega srečanja so si lahko gorenja v notranjih prostorih se je zelo hitro pojavilo veliko dima, ki se je razširil

30 S LO V E N S K A V O J S K A
po hodniku hotela. Po prehodu se je dim širil tudi
v druge dele etaže hotela. Receptorska služba je
sprožila alarm s klicem na številko 112. Regijski

Z a š č i t a i n re š e v a n j e
center za obveščanje Kranj je začel alarmirati eno-
te po načrtu alarmiranja občine Bled in navodilih
vodje intervencije. Najprej so na kraj požara prišli
blejski prostovoljni gasilci, ki so začeli gasiti ogenj.
Gašenje je bilo zahtevno, zato so na drugi poziv
alarmirali tudi jeseniško in kranjsko gasilsko reše-
valno službo. Reševalci so iz hotelskega poslopja
evakuirali več kot 160 gostov. Nekateri so se umak-
nili na streho hotela, zato je bilo treba za njihovo
reševanje poskrbeti z zunanje strani hotela. Evaku-
acijo so opravili z vrvno žičnico, nekaj ljudi pa so
rešili s pomočjo avtomehanske lestve. Na zahtevo
vodje službe nujne medicinske pomoči je potekalo
tudi aktiviranje službe v večjem obsegu zaradi pri-
čakovanega večjega števila poškodovanih ljudi.
Na triažnem kraju sta potekala sprejem in oskrba
ponesrečenih gostov, od tam pa je bil organiziran
tudi prevoz do nadaljnje oskrbe. Požar je bil lokali-
ziran v 30 minutah, prav tako so bili evakuirani vsi strokovni opazovalci, predvsem udeleženci iz tuji-
ljudje iz objekta, gasilci pa so še pogasili požar in ne, videli, da slovenski gasilci in drugi reševalci v
prezračili ter podrobno pregledali prostore. ničemer ne zaostajajo za standardi, ki jih postavlja
Scenarij vaje je poskušal predvideti vse težave, ki stroka, pa tudi po opremljenosti ne. Bogataj je še
lahko nastanejo ob požaru v takem objektu. Z vajo dodal, da glede na to, kako in koliko časa so vajo
so preizkusili kompleksno izvedbo preiskovanja, pripravljali, večjih pomanjkljivosti ni bilo. Po vaji so
reševanja in gašenja notranjih požarov v objektih člani Potapljaške reševalne službe v bližini hotela
z manjšimi prostori. Vaja je obsegala tudi preverja- predstavili postopke reševanja na vodi. Pripadniki
nje postopkov reševanja z višin, izredno zahtevne 15. helikopterskega bataljona SV so s pomočjo
evakuacije ob takšnih dogodkih ter koordinacijo vojaškega helikopterja bell-412 in AS 532 Al cou-
vseh vključenih služb in operativnih enot med gar prikazali načine gašenja požara v naravnem
reševanjem. Poveljnik Civilne zaščite RS Miran okolju z vrečami za gašenje, ki so jih polnili z vodo
Bogataj je po koncu ocenil, da je vaja potekala zelo iz Blejskega jezera. Vajo Požar 2005, v katero je
organizirano, usklajeno in učinkovito ter da so tudi bilo vključenih več kot 240 gasilcev in pripadnikov
drugih reševalnih služb z Gorenjske, so si z zani-
manjem ogledali tudi pripadniki gasilskih društev
iz tujine, predstavniki slovenske strokovne javnosti
in številni radovedni obiskovalci.
Marko Pišlar

From 25th to 29th May the 16th international firefighting meeting took place in Bled. The meeting
was organized primarily as a social event, giving its participants the opportunity to enjoy the friendly
atmosphere, exchange expert opinions, see a demostration of the history of firefighting and modern
firefighting equipment as well as do some sightseeing. At the opening ceremony and raising of the
flag, over four thousand participants, mostly from German-speaking countries, were greeted by RS
Minister of Defence, Karl Erjavec. Minister Erjavec emphasized the importance of such meetings,
which build and improve the knowledge needed for responsible and efficient firefighting work. »To-
day, as our society faces other kinds of disasters and the responsibilities of firefighters increase, the
most important principle remains to help people in need, which means that the firefighting training
has to be even more intense and frequent,« emphasized Minister Erjavec. During the five days of the
meeting, the participants attended numerous expert lectures, exhibitions and sports activities as well
as practical demostrations of firefighting techniques. Within the framework of the meeting, a one-day
tactical exercise Požar (Fire) 2005 took place, in order to test the preparedness and coordination of
protection and rescue forces in case of a big fire in a hotel and other tourist facilities.

S LO V E N S K A V O J S K A 31
S t ro k o v n e t e m e
Učenje poguma
Strah,
neustrašnost in pogum
Strah je za vsakega od nas tako domače čustvo.
Človek se že rodi v strahu, pogosto ga pozneje
vzgajajo v strahu ter nenehno živi v strahu pred
nečem, predvsem bolečino in smrtjo. Strah je še
posebej značilno čustvo vojaka, podčastnika in
častnika v miru ter vojni. Vojaški psiholog Cope-
land meni, da je vloga vojaškega poveljnika pri
podrejenih razviti neomajen pogum, ki je najbolj
čudna človeška lastnost. V življenju moramo na-
mreč zatreti različne vrste strahu zato, da bi bili
pogumni. Neustrašnost je sinonim za pogum,
vendar se od njega tudi razlikuje. Neustrašnost
je odsotnost strahu, pri čemer lahko prepoznamo
vztrajnost ne glede na strah. Pogum je odsotnost
strahu v razmerah, v katerih bi lahko pričakovali,
da bo prisoten strah. Pogumni posamezniki so
vztrajni in pripravljeni na velike napore. Na po-
gum vplivajo:
1. samozaupanje,
2. obvladovanje določene veščine, ki poveča
pogum,
32 S LO V E N S K A V O J S K A
»Če enkrat občutiš strah in ga pre-
magaš, naslednjič, ko se spet srečaš
s strahom, tudi če ni enak, že poznaš
občutek in veš, kaj storiti. Ne klecneš,
ni ti treba pobegniti ali se skriti. Strah
poznaš in veš, da ga lahko premagaš,«
meni podpolkovnik Steven Sifers, povelj-
nik ameriške padalske šole.
3. visoka stopnja motivacije (občutek osebne
odgovornosti do samega sebe in drugih, moč-
na pripadnost skupini in morala v skupini ter
potreba po izogibanju oštevanju).
Učenje poguma
ali kako premagati strah
Človek ni pogumen, za pogumno vedenje ga je
treba izuriti. Posameznikom poskušamo poma-
gati, da strah prepoznajo in premagajo, torej da
se nekako naučijo biti pogumni.
Pred petdesetimi leti so raziskovalci odkrili nekaj
osupljivega. Od vsakih sto mož, ki so sodelovali v
bitkah v drugi svetovni vojni, jih je v resnici strelja-
lo le petnajst. Na podlagi tega dejstva je vojaško
poveljstvo začelo drugače gledati na odziv ljudi
na strah. Kako vojska uči vojake premagovati
strahove? Značilen primer takšnega urjenja so
padalske enote ameriške vojske.
V posebnih padalskih enotah se strah pojavi,
preden se bitka sploh začne. Padalske enote so
pogosto prva udarna sila v vojni. Padalci so iz-
urjeni, da se bojujejo takoj, ko pristanejo. Toda še
veliko pred tem morajo ti mladi vojaki premagati
temeljni strah. Vojake – kandidate za padalce
najprej urijo na desetmetrskem stolpu, s katerega
skačejo prvi teden urjenja. Deset metrov je višina,
ki vzbuja pri ljudeh največji strah, ker lahko jasno
vidijo tla. Vedo, da se bodo ob padcu poškodovali
ali celo ubili. Vendar pa vsi ne zmorejo premagati
strahu. Petnajst odstotkov vojakov ne prestane
preskušnje s stolpom. Podpolkovnik Sifers dobro
ve, kako lahko strah prevlada pri njegovih tečajni-
kih: »Strah nikoli ne izgine. Tudi sam sem večkrat
skočil. Vedno me je strah, ko stopim k izhodu iz
letala. Odprta vrata so zastrašujoča. Toda urjenje
je zasnovano tako, da se ta strah premaguje. V
resnici nočemo vojakov, ki se ne bi bali. Strah je
naravni del vsega, kar delamo, v tej šoli pa učimo,
kako ga premagati.«
Vojska je spoznala, da je ključ do obvladovanja
strahu v disciplini in ponavljanju. Ameriški stro-
kovnjak za vojaško zgodovino in medicino Dale
Smith pravi, da disciplino sestavlja več stvari,
na primer pravila in kaznovanje, vendar tudi
zaupanje v lastne sposobnosti, ki jih pridobiš z
nenehnim ponavljanjem vaj na urjenju, dokler jih
ne znaš skoraj tudi v spanju, podzavestno, brez
razmišljanja.
Samozaupanje krepi pogum
Med primerjanjem bojevnikov in letalske posadke
je raziskovalec Stouffer s skupino raziskovalcev
odkril, da je za letalce značilno bolj pogumno
vedenje. Imajo boljšo moralo kakor bojevniki na
zemlji, izražajo bolj pogumna stališča in so si
prislužili štirikrat več medalj kakor njihovi kolegi.
Stouffer je to razliko opredelil kot motivacijo in
zaupanje. Letalci so bili prostovoljci in so po-
vedali, da so veliko pridobili zaradi morale, ki
nastaja v majhnih skupinah. Značilno majhno
Napoleon Bonaparte je kot artilerijski čast-
nik pri zavzemanju Toulona postavil eno-
to na izpostavljen in nevaren bojni položaj.
Rečeno mu je bilo, da ne bodo nikoli našli
vojakov, ki bodo zdržali na njem. Napoleon
je po kratkem razmisleku enoti predal napi-
sano geslo BATERIJA LJUDI BREZ STRAHU.
Enota je bila vedno popolnjena z zadostnim
številom vojakov!
Ta anekdota prikazuje Napoleona Bona-
parta kot izvrstnega poznavalca človeške
narave in vedenja vojakov v vojni. Obenem
kaže željo vsakega vojaka, da bi ga drugi
videli kot junaka.
skupino predstavlja letalska posadka. Prav tako
so izrazili veliko zaupanje v svoje letalske in bojne
sposobnosti. Oboji, tako padalci kakor bojevniki
na zemlji, so povedali, da zaradi strahu ne bi za-
pustili bojnih tovarišev.
Kako vpliva samozaupanje na pogum ali ne-
ustrašno vedenje, so ugotavljali z opazovanjem
bojnih enot na Pacifiku med drugo svetovno voj-
no. Neustrašnost v bitki in ocena samozaupanja
pred bojem sta bili jasno povezani. 56 odstotkov
vojakov, ki so izrazili visoko stopnjo samozaupa-
nja pred bojem, je med bojem pokazalo malo
strahu ali celo nič, 62 odstotkov vojakov, ki so
izrazili majhno samozaupanje, pa je pokazalo
veliko bojnega strahu. Raziskovalci so ugotovili
povezanost med zaupanjem, zlasti samozaupa-
njem in nizko stopnjo strahu pri posamezniku.
Veliko manj zaupljivih vojakov je imelo izkušnje
z znatnim strahom.
Po več tednih urjenja vojaki padalci opravijo
prve skoke, pri čemer je njihov pogum na veliki
preizkušnji. Strah jih je, imajo mehka kolena, v
Foto: Bruno Toič
želodcu jih ščipa, oči so izbuljene … Ko skočijo iz
letala in padajo proti tlom, razmišljajo o smrti, o
tem, kaj bo, če se padalo ne bo odprlo. Padalka
in vojakinja Becky Schmidt je opisala svojo prvo
padalsko izkušnjo: »Najbolj strašno je, ko se vrata
odprejo in se pripneš, pripravljen, da se poženeš
skozi vrata. To je najhujše, ker ne veš, kaj se bo
S t ro k o v n e t e m e
zgodilo v zraku.«
Urjenje vojaških padalcev je bogat vir za prouče-
vanje poguma. Raziskovalci so padalce vprašali,
kako ocenjujejo pozitiven strah pred skokom s
stolpa za trening in po njem. Zapleten program
urjenja je bil težak in nevaren, toda večina vo-
jakov ga je uspešno prestala. Osrednja razlika
med uspešnimi padalci in neuspešnimi oziroma
tistimi z napakami je bila njihova stopnja samo-
zaupanja. Pozitivna povezava med samozau-
panjem in uspešnim skokom s padalom je bila
predstavljena v študiji, ki je nastala na podlagi
proučevanja vedenja in ravnanja 21 pripadnikov
padalskega polka. Tisti, ki so izrazili nizko stopnjo
samozaupanja, so pokazali značilno večji strah
od preostalih.
Mag. Beno Arnejčič
Viri:
• S. J. Rachman: Fear and Courage, W. H. Freeman and
Company/New York, 1990.
•S. Stouffer, A. Lumsdaine, R. Williams, M. Smith, I.
Janis, S. Star and L. Cottrell: The American Solder:
Combat and its aftermath, Princeton, N. J.: Princeton
University Press, 1949.
Learning Courage
Fear is an emotion often experienced by sol-
diers, non-commissioned and commissioned
officers in times of peace as well as in war-
time. Military psychologist Copeland believes
that the role of a military commander is to
develop the feeling of unshakeable courage
among his subordinates. Courage is one of
the most amazing human characteristics.
During the course of their lives, people have
to suppress various kinds of fear in order to
be courageous. Fearlessness is a synonym
for courage but these two notions differ in a
number of ways. Fearlessness is the absence
of fear, the ability to persevere with a task
regardless of fear. Courage describes the
absence of fear under conditions in which
fear could be expected. Courageous indivi-
duals have the ability to persevere and face
great physical strains. Military experts have
realised that the key to control one's fear lies in
discipline and repetition, says Beno Arnejčič,
M. A. in his article and describes the influence
self-confidence has on courage.
S LO V E N S K A V O J S K A 3 3
N a š e k o re n i n e
Le vkup, le vkup uboga gmajna
Boj za staro pravdo
Ob praznovanju obletnic dogodkov, ki
Na Slovenskem so kmečki upori potekali pet stole-
so se zgodili v 20. stoletju, smo skoraj
tij, in sicer od 14. do 19. stoletja. Glede na število
prezrli nekatere obletnice dogodkov
upornikov in velikost ozemlja, ki ga je zajel upor
iz starejših obdobij. Vsaj dva sta zelo
ali punt, so bili največji upori na Slovenskem in
pomembna za slovenski zgodovin-
Hrvaškem v 16. stoletju. Med temi je še posebno
ski spomin in tvorita pomemben del
pomemben hrvaško-slovenski upor leta 1573, ki
slovenskega vojaškozgodovinskega
sicer ni bil največji, je bil pa najbolje pripravljen
mozaika. Letos mineva 490 let od
nastop kmetov v 16. stoletju.
prvega slovenskega kmečkega upora
Prvi primer kmečke upornosti poznamo v Slove-
ali slovenske kmečke vojne leta 1515
niji že iz leta 1358, upori pa so se končali šele v
in 370 let od drugega slovenskega veli-
revolucionarnem letu 1848. Ponavadi usmerjamo
kega kmečkega upora ali vseslovenske
našo pozornost v pet velikih kmečkih uporov leta
kmečke vojne leta 1635.
1478, 1515, 1573, 1635 in 1713. Pri tem nekaj
zgodovinopiscev pravilno opozarja, da so neka-
teri primeri že prave kmečke vojne.
Slovenski kmečki upor ali slovenska kmečka vojna
1515 je bila največji kmečki upor na Slovenskem.
Obsegala je približno 25.000 km2, trajala je pet
mesecev, ob največjem razmahu uporništva pa
je bilo v uporniški vojski približno 80.000 udele-
žencev. Avstrijsko-beneške vojne so še dodatno
povečale zahteve zemljiških gospodov in oblasti
po prispevkih podložnikov. Hkrati so podložnike
vključevali tudi v vojsko. Zaradi poslabšanja
položaja so se kmetje v prvih mesecih leta 1515
začeli povezovati v kmečko zvezo, ki je zajela
Kranjsko, poleg tega pa so vabili tudi kmete na
Štajerskem in Koroškem, naj se jim pridružijo.
Kmetje so zahtevali staro pravdo in pravico od-
ločati o izrednih davkih. Njihovi predstavniki, ki so
jih poslali na pogovore k cesarju Maksimilijanu I.
v Augsburg, niso bili uspešni, zato so kmečke
34 S LO V E N S K A V O J S K A
zveze nastale v vseh notranjeavstrijskih deželah.
Tako je uporniško gibanje obsegalo skoraj celotno
slovensko etnično ozemlje. Iz posameznih žarišč
na Kranjskem (Kočevsko, kjer se je upor začel
februarja leta 1515, ko so kmetje ustrelili graščaka
Jurija Thurna in njegovega oskrbnika Gregorja Str-
žena, Tolminsko, okolica Radovljice, območje od
Ljubljane do Vrhnike) je kmečko nezadovoljstvo
sredi maja leta 1515 preraslo v napade na grado-
ve. Ta upor ali vojna je potekala v dveh valovih. V
prvem so kmetje doživljali uspehe, v drugem pa
je stanovska najemniška vojska kmečko vojsko
porazila in razpršila. Podložniki so bili kaznovani
s povečanjem dajatev. Cesar je uporabil upor za
krepitev svoje oblasti v odnosu do samovoljnih
deželnih stanov. Kljub temu je odločno nastopil
v obrambo družbenega reda. Eno glavnih vlog
v zadušitvi upora je imel Jurij Herberstein z 900
stanovskimi najemniki. Po 22. juliju 1515, ko je do-
končno uničil spodnještajerske upornike, je prišla
na vrsto še Kranjska. V naslednjih dneh je bil upor
končan tudi v tej deželi.
Zadnji velik kmečki upor
Slovenska kmečka vojna leta 1635 je sledila šte-
vilnim krajevnim uporom od leta 1627 do 1635.
Uporništvo se je stopnjevalo predvsem na Štajer-
skem. Že leto dni po krajevnem kmečkem puntu na
studeniški posesti je novi slovenski kmečki upor
zajel vso Spodnjo Štajersko in precej Kranjske.
Vzroka tega zadnjega velikega kmečkega upora
proti zemljiškim gospodom v slovenskih deželah
sta bila še vedno nespremenjen položaj kmetov
in povečana brezpravnost. Hkrati so se povišali
tudi davki, ker je leta 1634 po Wallensteinovi izdaji
cesar prevzel vzdrževanje svoje
vojske. Tik pred izbruhom upora
so bili na Kranjskem nastanjeni
štirje polki, ki so jih morali vzdr-
ževati deželni stanovi. Vojaki
teh polkov so ropali, požigali in
nalagali kontribucije. Vse to je
dodatno povečevalo nezado-
voljstvo pri kmetih. Izhodišče za
upor je bilo v krajevnem vrenju
na gospostvu nasilnega ne-
kdanjega krajiškega vojaka
oziroma oficirja Feliksa Schrattenbacha na Ostrovici med Trbovljami in
Vranskim. Zaradi kmečke pritožbe je že leta 1632 prišla na gospostvo deželno-
knežja komisija, ki pa se je postavila na stran zemljiškega gospoda tako kot ob
vnovičnih pritožbah leta 1634 štajerski deželni stanovi, graški centralni urad in
deželni knez cesar Ferdinand II. Tako kmetom ni preostalo drugega kot odkrit
upor. Ostroviški podložniki so se že od leta 1633 povezovali s podložniki na
sosednjih Schrattenbachovih gospostvih, in tudi na laškem ter gornjegrajskem
gospostvu, leta 1634 pa tudi z nezadovoljnimi kranjskimi kmeti. Sredi aprila
so skušali zadušiti upor v njegovem izhodišču. Po boju v Grajski vasi se je za-
čel širok upor, ki se je v nekaj dneh razširil na velik del spodnje Štajerske. Boj
pri Grajski vasi je potekal 21. aprila 1635. Proti kmetom se je odpravil deželni
profos iz Gradca s 40 možmi. Na pohodu se mu je pridružilo še 30 oboroženih
mož z Lemberka, 30 mož z Rifnika in vojaki iz Celja. Plemiška vojska je napadla
Grajsko vas med trobentanjem in z razvitimi zastavami, vendar prvi napad ni
bil uspešen. Profos je s svojimi vojaki ponovno napadel na drugem koncu vasi.
Ob tem je približno sto kmetov streljalo in profosove vojake obmetavalo s ka-
menjem. V tem spopadu so bili kmetje potisnjeni v vas, dva sta padla, enajst jih
je bilo ujetih. Z druge strani so spet napadli plemiči s svojimi hlapci. Kmetje so
se morali braniti med hišami, nazadnje pa so podlegli pritiskom napadalcev. V
tem spopadu je padlo pet upornikov, dvanajst je bilo ujetih, drugi pa so pobeg-
nili v hribe. Eden od kmetov se je skušal skriti v cerkvi sv. Krištofa. Zmagovalci
so ga zvlekli iz cerkve in Feliks Schrattenbach ga je ubil.
Kljub kmečkemu porazu v Grajski vasi se je upor v nekaj dneh razširil na velik
del Spodnje Štajerske, in sicer v porečju zgornje ter srednje Savinje do Celja,
med spodnjo Savinjo in Sotlo do črte Sevnica–Podčetrtek ter v porečju Dravinje
in do Drave pred Mariborom. Že 23. aprila 1635 so uporni kmetje napadli in
zavzeli Hackenberg in Prebold ter pobili vse v gradu. V Laškem so 27. aprila
zasedli Moškonovo upravno stavbo in se dobro oborožili s sulicami, kopji,
helebardami, loki, sabljami, čeladami in puškami. Uporniki so do srede maja
oplenili ali uničili večino gradov, samostanov in tudi nekaj župnišč. Po uradnih
spisih o uporu naj bi jih bilo uničenih skoraj 70. Že pred koncem aprila se je
začel upor širiti tudi na Kranjsko, najprej na vzhodno Gorenjsko in severno
Dolenjsko, nato tudi na Kočevsko, v Belo krajino ter Notranjsko, kjer je zajel
»Pivko« in ves »zgornji Kras«. Upor je potekal na približno 15.000 km², v njem
pa je sodelovalo približno 15.000 upornikov. Do srede junija je upornikom na
Kranjskem uspelo zasesti približno 20 gradov. Uničili so več mitnic, predvsem
na kranjsko-štajerski meji, in sicer Vransko, Čemšenik, Zagorje in Radeče, po-
leg tega pa še v Postojni. Plemstvo je proti uporniški vojski že sredi maja posla-
lo vojsko iz Vojne krajine. Na Štajerskem je bilo 1300 krajišnikov iz Slavonske
krajine od 16. maja do 12. junija, na Kranjskem pa približno 500 krajišnikov iz
Hrvaške krajine od 18. maja do 25. junija. Krajišniki, ki so se vedli kot roparji,
zato jih Ljubljančani niso spustili v mesto in so jih ustavili s silo, so upor hitro za-
dušili. Na Štajerskem je prišlo le do manjšega boja pri Šoštanju okoli 20. maja,
ko je padlo 31 upornikov, 23 je bilo ujetih. Na Kranjskem so se uporniki spo-
padli s krajišniki v dveh spopadih na vzhodnem Dolenjskem pri Leskovcu pred
Krškim 27. maja in pri Pleterjah
okoli 1. junija ter v večji bitki na
Notranjskem pri Šilentaboru 14.
junija. Pri Krškem je 400 kmetov
v bojnem redu napadlo skupino
uskokov, ki je prispela iz Novega
mesta, vendar so bili kmečki
N a š e k o re n i n e
borci poraženi. Pri Šilentaboru
so konjeniki napadli približno
600 upornikov, med katerimi je
40 kmetov padlo, 15 je bilo uje-
tih, drugi pa so se razbežali.
V slovenskem kmečkem uporu ali slovenski kmečki vojni leta 1635 se ni
mogla razviti niti skupna organizacija, kajti povezava je ostala le na po-
samezne okoliše. Kljub radikalnosti, izraženi na posameznih gradovih, se
tudi program ni razvil prek splošnih protifevdalnih gesel, večkrat različnih od
gospostva do gospostva.
Zemljiški gospodje na Kranjskem so večinoma sami kaznovali zajete kmete,
le nekaterim je sodil ljubljanski mestni sodnik. Nekateri uporniški voditelji so
bili tako kot Štefan Rak v Celju ali 27. novembra 1635 Jurij Levec v Ljubljani
obglavljeni in razčetverjeni, deli Levčevega trupla so bili obešeni pri mestnih
vratih. Tiste uporne kmete, ki jih niso zaprli, so poslali na galeje ali prisilno delo
na Ogrsko. Več upornikov je bilo poslanih v Španijo, od tam pa v Ameriko za
vojake. V Celju je bilo zaprtih približno 150 kmetov. Med njimi so jih še junija
poslali 17 na sojenje v Gradec, 130 pa so sodili v Celju. Dva so obsodili na
smrt, 36 na galeje, pet pa na prisilno delo na Ogrsko. Druge so izpustili z
denarnimi kaznimi.
Za kmečko vojsko je bilo značilno, da kmečki uporniki niso bili dovolj izurjeni
in taktično usposobljeni za boj, poleg tega niso imeli konjenice, ki je bila takrat
v spopadih pogosto odločilna. Iz opisov posameznih dogodkov v kmečkih
uporih ali vojnah lahko ugotovimo, da niso bili bistveno slabše oboroženi od
običajnih plemiških najemnikov.
Pomen kmečkih uporov
Upori, ki jih je bilo na Slovenskem več kot 120, po nekaterih ocenah približno
170 in samo v 17. stoletju okoli 80, so pomenili pomembno prelomnico v
slovenskem razvoju. Prvič po šestih stoletjih so se v njih Slovenci pokazali
kot pomemben dejavnik v političnem življenju in so povzročili prve odločilne
posledice fevdalnemu redu. Uporniške zahteve so pokazale pot, ki je vodila do
nekaterih družbenih podlag, ki so bile temelj precej poznejšemu slovenskemu
narodnemu prebujenju. Tako so vzpostavljali prve temelje slovenskega naro-
da in prav za slovenskim kmečkim uporom leta 1515 so ostale tudi prve v slo-
venščini tiskane besede v nemški pesmi s simbolnim pomenom za nadaljnji
slovenski razvoj: »stara pravda« (stara prauda) in »Le vkup, le vkup, le vkup, le
vkup uboga gmaina« (Leukhup, leukhup, leukhup, leukhup woga gmaina).
Nadporočnik Zvezdan Marković, Vojaški muzej
Literatura:
• Josip Adamček: Bune i otpori. Zagreb: Globus, 1987.
•Bogo Grafenauer: Boj za staro pravdo. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1974.
•Bogo Grafenauer: Kmečki upori na Slovenskem. Ljubljana: Državna založba Slovenije,
1962.
•Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda. Celje: Mohorjeva družba, 1992 (ponatis).
•Jože Koropec: Mi smo tu. Maribor: Založba Obzorja, 1985.
•Stanko Škaler: Boj za staro pravdo. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1973.
•Zgodovina Slovencev. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1979.
•Janez J. Švajncer: Vojna in vojaška zgodovina Slovencev. Ljubljana, 1991.
•Janez Vajkard Valvasor: Slava vojvodine Kranjske (izbrana poglavja). Ljubljana: Mladin-
ska knjiga, 1994.
S LO V E N S K A V O J S K A 3 5
 Vojaki Evrope zbrani v molitvi
Iz vojaškega življenja

in prizadevanju za mir
V francoskem romarskem središču Slovesnost ob odprtju
Lurd je od 27. do 29. maja potekalo
tradicionalno že 47. mednarodno voja-
ško romanje. Sedmo leto zapored, sicer
pa že osmič, so se ga udeležili tudi pri-
padniki Slovenske vojske in policije ter
njihovi družinski člani iz vse Slovenije.
Romanje je potekalo pod duhovnim in
organizacijskim vodstvom vojaškega
vikarja monsinjorja dr. Jožeta Pluta,
vodja vojaške delegacije je bil brigadir
Janez Kavar, vodja delegacije upra-
vnega dela MO pa mag. Jožef Jurša.
Romanja se je udeležilo več kot 16.000
ljudi iz tridesetih držav Evrope, ZDA,
Argentine in od drugod. Iz Slovenije je v
Lurd prišlo približno150 ljudi, med njimi
vojaki, policisti in uslužbenci upravnega
dela MO ter njihovi družinski člani.

Prepletenost duhovnosti
in vojaškega poslanstva
Geslo letošnjega romanja Z bogom služiti človeku
in miru predstavlja dogajanje in namen vojaškega
romanja, ki je v Lurdu vsako leto maja. Lurd s svo-
jim svetiščem, v katerega romajo verniki in bolniki,
takrat preplavijo pripadniki oboroženih sil, ki dajo
mestecu s svojimi uniformami, godbami in para-
dami pri verskih obredih in drugih slovesnostih
poseben pečat. Mnogi vojaki, ki prihajajo v Lurd,
so verni, vsi pa se tu zbirajo z enakim ciljem, da bi
se skupaj s pripadniki tujih vojsk še močneje za-
vedali, kaj je njihova naloga, in sicer prizadevanje
za vzpostavljanje ter ohranjanje miru na svetu in
Slovenska maša v votlini
Marijinih prikazovanj Bernardki
še posebno na kriznih žariščih. Tudi vodja vojaške
delegacije brigadir Janez Kavar, sicer namestnik
vodje vojaškega predstavništva za Evropsko unijo
v Bruslju, je poudaril, da je zelo pomembno spo-
ročilo tega romanja prav v tem, da »si je težko za-
misliti, da bi ti predstavniki vojsk, zbrani na enem
kraju, sklepajoč poznanstva in prijateljstva, kdaj
pokazali cevi orožij v nasprotnih smereh«.
Promocija Slovenske vojske in policije
Slovaquie, Slovénie, Suisse se je pogosto slišalo
iz zvočnikov ob uradnih slovesnostih, ko je de-
legacija slovenskih častnikov, podčastnikov in
vojakov na čelu s tremi gardisti, med njimi je bil
tudi praporščak s slovensko zastavo, odločno
korakala med pripadniki slovaških in švicarskih
oboroženih sil. Uradne slovesnosti so se vrstile
ena za drugo, tako tiste s prevladujočim verskim
kot tiste s prevladujočim vojaškim značajem, in
sicer slovesnost ob odprtju, procesija in blago-
slov bolnih, slovesnost ob spomeniku padlim,
mednarodna maša narodov in še nekatere druge.
K prepričljivi in prepoznavni predstavitvi Slovenije
so precej pripomogli gardisti in kvintet trobil Orke-
stra slovenske policije, ki je odlično opravil svojo
nalogo. Poročnik Miloš Lisičar iz gardnega bata-
ljona se je romanja udeležil po službeni dolžnosti
in je ateist, poudaril pa je, da je romanje doživel
kot odlično priložnost za promocijo SV. Iz gardne-
ga bataljona je bilo v Lurdu šest pripadnikov, saj
sta se lahko le dve zasedbi praporščakov udele-
žili vseh slovesnosti in protokolarnih dogodkov in
tako dostojno zastopali našo državo.

Priložnost
za utrjevanje mednarodnih vezi
Srečevale so se tudi uradne vojaške in civilne
delegacije različnih držav. Z vojaškimi duhovniki in
škofi iz drugih držav se je sestal tudi vodja romanja,
vojaški vikar monsinjor dr. Jože Plut. V pogovoru so
mu povedali, da poznajo duhovno oskrbo v Slove-
niji in jo podpirajo. Jerica Pavšič
 Akcija Darujmo za življenje
Kot nominiranka za Slovenko leta sem se odločila,
da z drugimi sokandidatkami skličem tiskovno
konferenco z geslom Darujmo za življenje. To
smo kot skromne ambasadorke darovanja 10.
februarja letos tudi storile in Slovence pozvale, da
postanejo registrirani darovalci kostnega mozga.
Premalokrat razmišljamo o tem, kako dragoceno
je naše življenje. O tem, da je najpomembnejše
zdravje, trenutek, ko zvem za bolezen. Presunejo
pa nas ljudje, ki na smrt zbolijo. Kako jim pomaga-
ti in kaj storiti, se sprašujemo. Med nami je veliko
ljudi, ki imajo možnost, da ozdravijo, če bi jim
pomagali. Gre za levkemijo, za katero je rešitev
presaditev kostnega mozga. Z odvzemom krvi
za tipizacijo tkiv lahko postanete člani registra
prostovoljnih, nesorodnih darovalcev. Tu je le
nekaj osnovnih informacij o tem, kako se včlanite
v Slovenija donor, kakšne so možnosti, da prav
vaš kostni mozeg ustreza kateremu od bolnikov,
kako ga odvzemajo, ali odvzem boli ter kakšni so
mogoči zapleti.
Akcijo vodi Zavod RS za transfuzijsko medicino
ali oddelek najbližje bolnišnice. Odvzem je zelo
Natečaj revije za
najboljšo pripoved
V soboto, 28. maja, se je iztekel rok za
sodelovanje na nagradnem natečaju za
najboljšo pripoved o nesebični pomoči
pripadnika SV, ki ga je objavilo uredništvo
revije Slovenska vojska. Čeprav Slovenska
vojska organizira vse več akcij pomoči in
številni pripadniki SV pomagajo soljudem,
med bralci revije natečaj ni doživel pri-
čakovanega odziva. Prispevek, ki ga je
pripadnik Slovenske vojske naslovil Nese-
bična pomoč, krvodajalsko akcijo v SV ne
postavi v središče pripovedi in bralcem tudi
ne prinaša pomembnejše sporočilne vred-
nosti. Uredništvo bo avtorju kot spodbudo
poklonilo najnovejši učni film Zaščita pred
snežnimi plazovi TV-studia MO. Simbolično
nagrado bo prejel tudi avtor pripovedi o
osebnem premagovanju bolezni.
Uredništvo revije se za sodelovanje in
spodbudne besede posebej zahvaljuje višji
vojaški uslužbenki dr. Vidi Petrovič Tolar,
višjemu vojaškemu uslužbencu mag. Mar-
janu Vešnarju in Mileni Sevšek Potočnik.
Svetovno znana flavtistka Irena Gra-
fenauer je po mnenju bralk in bralcev
revije Jana postala Slovenka leta 2004.
Pred dobrim letom dni, ko ji je dr. Janez
Drnovšek podelil najvišje državno
odlikovanje, je s pogumom, ki ga pre-
more malokdo, povedala, da je na
smrt bolna. V trenutkih, ki so ji prinašali
zmagoslavje, je umetnica s kariero, ki
je zavidanja vredna, priznala, da lahko
preživi samo s pomočjo primernega
darovalca kostnega mozga. Tedaj je
skušala prepričati čimveč Slovencev,
da bi se vpisali na seznam prostovolj-
nih darovalcev. Slovenija jih je do takrat
imela le nekaj sto in z njeno pomočjo se
je število povečalo na 1500, vendar pri-
mernega darovalca zanjo še niso našli.
preprost. Gre le za 4,5 ml krvi, ki jo v laboratoriju
iz krvnega vzorca med postopkom izolirajo in
pomnožijo z DNK, iz katerega razberejo infor-
macijo o tkivnih antigenih oziroma določijo vaš
fenotip. Informacija je shranjena v računalniku in
označena s šifro, ki jo le pooblaščeni lahko pove-
žejo z imenom in priimkom. Možnosti, da prav vaš
kostni mozeg ustreza kateremu od bolnikov, so
zelo majhne. Doslej smo v Sloveniji dobili
le tri darovalce, kar kaže, kako majhne so
pravzaprav možnosti. S tem, ko postanete
del velike družine mogočih darovalcev, to
možnost povečate. Šele če bi po fenotipu
ustrezali, bi prišlo do nadaljnjih raziskav.
Govorimo torej le o nekaj promilih. Tedaj
bi vam iz periferne krvi ali ploščatih kosti
v predelu medenice v splošni anesteziji
brez posledic in bolečin, ki so le kratkotraj-
ne, odvzeli kostni mozeg. Če bi se odločili
za odvzem iz periferne krvi, bi najprej pet dni
zapored prejemali injekcije rastnega dejavnika,
Humanitarna pomoč
ki v kostnem mozgu spodbuja delitev krvotvornih
matičnih celic. Stranski učinki so podobni simp-
tomom lažje gripe. Zapletov doslej v svetu in pri
nas niso opazili, darovalčev kostni mozeg pa se
obnovi v štirih do šestih tednih.
Poleg Irene Grafenauer je pri nas še veliko bolnih,
ki ne govorijo na glas, dan za dnem pa čakajo
na primernega darovalca, ki bi jim lahko rešil
življenje.
Zato sem se odločila, da v imenu tistih, ki še čaka-
jo in bodo mogoče še zboleli, zaprosim Slovence,
da se nam pridružijo. Pred kratkim smo z lastnim
zgledom to dokazale tudi nekatere nominiranke in
od 25. marca, ko smo se za to odločile, se je števi-
lo mogočih darovalcev povečalo še za 1000. Slo-
venijo je pretresla zelo žalostna zgodba mladega
dekleta, ki je na pragu svoje kariere, tik pred diplo-
mo, v 25. letu zbolelo. Darovalca ne najde v krogu
družine in tako zapisana smrti čaka rešitelja.
Naša želja je, da bi v nekaj letih napisali ime
10.000. darovalca. To bi bila za našo državo števil-
ka, na katero še lahko upamo. Ali jo bomo dosegli
ali ne, je odvisno od nas vseh, tudi od vas. Zato
sem se obrnila na ministra, generalmajorja in
prek njiju na vaše tiskovne predstavnike. Sloven-
ska vojska je v vseh kriznih razmerah pomagala
ljudem v stiski tako doma kot v tujini.
Prav zato vam z veseljem predstavljam
akcijo Darujmo za življenje in se ve-
selim našega sodelovanja.
Vlasta Nussdorfer
S LO V E N S K A V O J S K A 37
 Vabilona tradicionalno
prvenstvo SV v športu
72. brigada letos že tretjič organizira tradicionalno prvenstvo SV v športu. Aktivnosti bodo potekale
v Mariboru in okolici od 21. do 23. junija, le tekmovanje v triatlonu bo v soboto, 18. junija, v Murski
Soboti. Sklepna slovesnost, na kateri bodo najboljšim športnikom podelili pokale in medalje, najbolj
športni enoti v Slovenski vojski pa prehodni pokal, bo v četrtek, 23. junija, ob 17. uri v Vojašnici
generala Maistra.

Posamezniki in ekipe enot ter poveljstev SV bodo tekmovali

v devetih športnih disciplinah, in sicer v
vojaškem peteroboju,
streljanju s pištolo in avtomatsko puško,
odbojki,
malem nogometu,
košarki,
judu,
orientacijskem teku,
lokostrelstvu in triatlonu.

Pri igrah z žogo, torej

odbojki,
malem nogometu in
košarki,
lahko nastopi le po ena ekipa iz 1. BR, 72. BR in PP (VTP, VZE). Samostojni bataljoni Poveljstva sil
(9. BZO, 15. HEB, 16. BNZP, 11. BZV in 430. MOD) lahko oblikujejo le eno ekipo, to pa velja tudi za
PDRIU in CU ter za GŠSV in PSSV. V vseh drugih disciplinah lahko nastopijo vsa poveljstva in enote
ravni samostojne čete, bataljona in višje, pri čemer udeležba številčno ni omejena.

Vljudno vabljeni!

Prijave pošljite po vojaški pošti v poveljstvo 72. BR ali po

faksu, številka 02/332 24 07, najpozneje do 8. junija do 15.
ure. Za dodatne informacije lahko pokličete nadporočnika
Mitjo Čanderja ali višjo vodnico Natašo Felkar na telefonsko
številko 02/449 10 24 ali MO 72 10 24.
 Alpinistična odprava SV v

Razvedrilo
1. Kako se imenuje znani letalski 7. V katerem ameriškem mestu
salon, ki vsaki dve leti poteka v je sedež Natovega združenega
Angliji? poveljstva za preoblikovanje (ACT)?
p) Farnborough, r) v Monsu,
t) Eurosatory, n) v Norfolku,
n) IDEX, z) v Bruslju,
g) Le Bourget. s) v Neaplju.

2. Za kaj se uporablja laserski 8. Katera država izdeluje vozila

trenažni sistem FATS? hummer?
e) za urjenje voznikov oklepnih j) Italija,
vozil, k) Avstrija,
a) za urjenje strelcev na pehotnem l) Češka,
in protioklepnem orožju ter orožju i) ZDA.
za ognjeno podporo,
i) za usposabljanje pilotov 9. Kako se je imenovala mednarodna
helikopterjev, vojaška vaja držav Nata in
o) za urjenje strelcev na Partnerstva za mir, ki je novembra
protiletalskih sistemih. 1998 potekala v Sloveniji?
l) Adriatic Rescue,
3. Kako se imenuje glasilo 1. m) Clever Ferret,
brigade? j) CAE,
h) Prava smer, f) Elite.
f) Slovenski vojak,
g) Kaliber, 10 Katere najtežje športne preizkušnje
t) Prvi. na svetu se bo junija udeležil
pripadnik športne enote SV
4. Kje deluje Center za ekstremni kolesar Jure Robič?
usposabljanje SV? o) dirke po Ameriki (Raam),
i) v Mariboru, e) dirke po Franciji (Tour De France),
o) v Sežani, i) dirke po Sloveniji,
e) na Ptuju, a) dirke po Italiji (Giro d’ Italia).
a) v Vipavi.

5. Kateri strup sodi v skupino živčnih bojnih

strupov?
f) iperit, Reševalcem nagradne križanke
g) sarin,
Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke:
r) fosgen,
PRAZNIK SLOVENSKE VOJSKE, PRVA PRISEGA DOMOVINI.
s) klorcian.
Nagrade prejmejo: Gregor Gomboši, Viška 69, 1000 Ljubljana, Karlo Boltar, Jenkova 11, 6000
6. Kdaj praznujemo dan slovenskega Koper, in Tilen Tehovnik, Limovce 10, 1222 Trojane.
vojaškega letalstva? Nagrajencem čestitamo.
o) 12. januarja,
a) 15. maja, Pravilne rešitve tokratnega kviza nam pošljite do petka, 10. junija 2005, na naslov: Uredništvo
e) 22. septembra, Slovenske vojske, Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana.
i) 23. marca.
www.mors.si
Elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si