UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

Luka Alač

OBR_21210807

Mentor: prof. dr. Marjan Malešič

Evroatlanstki center za usklajevanje pomoči ob nesrečah

(EADRCC – Euroatlantic Disaster Response Coordination
Centre)

Upravljanje in vodenje ob nesrečah

Ljubljana, 2024
KAZALO

1. UVOD ................................................................................................................................ 3
2. ZGODOVINSKI KONTEKST .......................................................................................... 4
3. ORGANIZACIJA ............................................................................................................... 5
4. FUNKCIJE CENTRA ........................................................................................................ 7
4.1 ORGANIZACIJA TERENSKIH VAJ IN USPOSABLJANJ ......................................... 7
5. PROŠNJA........................................................................................................................... 9
5.1 PRIPOROČILA PRI VLOŽITVI PROŠNJE ................................................................. 10
5.2 PRIPOROČILA ZA GOSTOVANJE DRŽAVE POMOČNICE ................................... 10
6. ZAKLJUČENE OPERACIJE IN ORGANIZIRANE MEDNARODNE TERENSKE
VAJE (1999-2018) ................................................................................................................... 12
7. POPLAVE V SLOVENIJI ............................................................................................... 18
8. ZAKLJUČEK ................................................................................................................... 19
9. VIRI IN LITERATURA .................................................................................................. 20

KAZALO SLIK

Slika 1: NATO-v sistem kriznega upravljanja s 4 temeljnimi stebri, vir: Marszałek, C. M.

NATO Crisis Management System. ........................................................................................... 5
Slika 2: NATO-v prikaz vložitve prošnje v treh korakih [pdf], dostopano dne 10.01.2024 na
povezavi: https://www.nato.int/nato_static_fl2014/assets/pdf/2020/4/pdf/200401-EADRCC-
Requesting-assistance-in_3.pdf .................................................................................................. 9
Slika 3: Analiza števila odzvanih prošenj Centra za vsako leto (med letoma 1999 in 2018). . 15
Slika 4: Zemljevid prikazuje države glede na BDP na prebivalca, vključujoč pariteto kupne
moči – iz leta 2019; vir: Maciamo. (n.d.). Economic & Wealth Maps of Europe. Eupedia.
https://www.eupedia.com/europe/economic_maps_of_europe.shtml ...................................... 17
Slika 5: Zemljevid prikazuje države glede na število vloženih prošenj EADRCC med letoma
1998 in 2018. Temnejše obarvana je država – večkrat je zaprosila za mednarodno pomoč. .. 17
Slika 6: Tabela iz uradne prošnje za mednarodno pomoč, ki navaja potrebne elemente za
omejevanje posledic poplav in jih je v ta namen zaprosila RS. ............................................... 18

2
 1. UVOD

Mednarodne organizacije so že nekaj časa nazaj spoznale, da vojne, kot tudi druge katastrofe
storjene s strani človeka niso edini vir ogrožanja globalne varnosti; da obstajajo tudi drugi viri
ogrožanj, kjer bi koherentno delovanje med državami prišlo še kako prav. NATO je ena izmed
organizacij, ki je že 53. leta prejšnjega stoletja prepoznala potrebo po vzpostavitvi
specializiranega centra za usklajevanje prizadevanj ob krizah, ki ne zadevajo 5. člena
Evroatlantske pogodbe.

NATO-v Center za usklajevanje pomoči ob nesrečah (EADRCC – Euroatlantic Disaster

Response Coordination Centre; v nadaljevanju Center) predstavlja ključni mejnik v
prizadevanjih organizacije za zagotavljanje usklajene pomoči v primeru naravnih nesreč. Za
boljše razumevanje specifičnosti delovanja EADRCC bomo najprej osvetlili njegovo
zgodovino in vzroke za njegovo ustanovitev. Nato se bomo podrobneje posvetili ključnim
nalogam centra, ki vključujejo hitro odzivanje na nesreče, zagotavljanje informacij,
usklajevanje mednarodne pomoči ter krepitev zmogljivosti držav članic. S tem bomo raziskali,
kako EADRCC prispeva k izboljšanju skupne pripravljenosti in odzivnosti v primeru naravnih
nesreč ter kako deluje v sinergiji z nacionalnimi in mednarodnimi partnerji.

3
 2. ZGODOVINSKI KONTEKST

Korenine EADRCC sežejo nazaj do leta 1953 (Buse M., 2015), ko so poplave Severnega morja
ubile preko 2,500 ljudi in poškodovale okoli 47,000 stavb na Nizozemskem, v Belgiji ter v
Združenem kraljestvu. Takrat je bil Center prvič uporabljen za odziv na naravno nesrečo, in s
tem dogodkom smo bili priča začetku razvoja NATO-vih mehanizmov za odzivanje na nesreče
(EADRCC [e-book])1.

EADRCC je bil ustanovljen leta 1998, kot sistem »clearing mechanism«, na podlagi ruskega
predloga. Osnoval ga je Evroatlanstki partnerski svet (EAPC) kot partnersko orodje Natovega
načrtovanja za civilne izredne razmere v okviru »EAPC Policy on Enhanced Practical
Cooperation in the Field of International Disaster Relief« (Popa, I.-D., 2019). Center je bil
prvotno vključen v usklajevanje prizadevanj za humanitarno pomoč iz držav EAPC, ki so
podpirale begunce med vojno v Kosovu poznih 1990-ih (EADRCC)2.

Od takrat se je Center odzval že na mnoge prošnje – predvsem od držav prizadetih od naravnih

nesreč – kot so poplave, potresi, požari, orkani, poledica in druge izredne vremenske razmere
(Buse, M., 2015).

1
https://natohqgeo.maps.arcgis.com/apps/Cascade/index.html?appid=f5c32302653b47578ed389561a1ae993
2
https://eadrcc.cmdrcoe.org/17-EADRCC

4
 3. ORGANIZACIJA

NATO-v strateški koncept, ki je bil sprejet leta 2022 na vrhu v Madridu opredeljuje tri temeljne
naloge Evroatlantskega zavezništva, in sicer – odvračanje in vojaška obramba; preprečevanje
in upravljanje kriz; ter sodelovanje in vzdrževanje kolektivne varnosti (2022 NATO Strategic
concept). Medtem ko kolektivna vojaška obramba s temelji v slovečem 5. členu
Severnoatlantske pogodbe še vedno predstavlja osrčje delovanja organizacije, NATO
prepoznava tudi druge pomembne naloge – ki niso del 5. čl. (Non-Article 5 Crises Response
Operations) – brez katerih se varnost evro-atlantskemu območju ne bi mogla zagotoviti –
sodelovanje odnosov med državami ter upravljanje in preprečevanje kriz.

Slika 1: NATO-v sistem kriznega upravljanja s 4 temeljnimi stebri, vir: Marszałek, C. M. NATO Crisis Management System.

NATO-v sistem za upravljanje kriz ima 4 temeljne stebre: Obveščevalni/opozorilni sistem;

Operativni sistem za planiranje; Sistem za civilno načrtovanje v izrednih razmerah; ter Sistem
za krizno odzivanje. Tako ima zavezništvo za reševanje kriz civilne narave, poleg drugih
organizacij, znotraj Civilne strukture pod Operativnim oddelkom organiziran tudi Evroatlanstki
center za usklajevanje pomoči ob nesrečah (Nato, n.d.)3.

3
https://www.nato.int/cps/en/natohq/structure.htm

5
Center vodi direktor Direktorata za civilno krizno načrtovanje, v direktoratu pa so zaposleni
predstavniki mednarodnega osebja Evroatlantskega partnerskega sveta (EAPC), kot tudi oficir
za zvezo Urada za usklajevanje humanitarnih pomoči Združenih narodov (Evroatlantski center
za usklajevanje pomoči ob nesrečah, n.d.)4.

V aktivnostih organiziranih s strani EADRCC sodelujejo vse članice NATA, kot tudi vse
partnerske države (Buse M., 2015). V času kompleksnih kriz, kot je bila tudi pandemija
COVID-19, se osebje Centra dodatno podkrepi z mednarodnim osebjem NATA ter dodatnimi
nacionalnimi civilnimi strokovnjaki (Nato, n.d.)5.

Center tesno sodeluje z Uradom Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih zadev, ki še

vedno ohranja primarno vlogo pri koordinaciji mednarodnih operacij odzivanja na nesreče
(Buse M., 2015), poleg tega je odgovoren za razporejanje Evroatlantske enote za odzivanje na
nesreče (EADRU). Evroatlantska enota za odzivanje na nesreče predstavlja primarno orodje
Centra. Sestavljena je iz nacionalnih vojaških in civilnih strokovnjakov iz različnih držav
EAPC. Velikost večnacionalne enote se določi glede na oceno stanja pri določeni krizi, pri
čemer je pomembno, da prostovoljni elementi poslani s strani članic EAPC, skozi svoje
delovanje na terenu, ostajajo pod nadzorom matične države (Popa, I.-D., 2019).

4
http://nato.gov.si/slo/nato/tretja-dimenzija/civilno-krizno/evroatlantski-center/
5
https://www.nato.int/cps/en/natohq/topics_52057.htm

6
 4. FUNKCIJE CENTRA

Center je de facto NATO-va temeljna institucija za koordinacijo kriznega upravljanja, ki deluje

kot osrednja točka za izmenjavo informacij med državami EAPC o prošnjah za pomoč.
Vsakodnevne funkcije pa vključujejo tudi: tesno sodelovanje z enoto ZN za vojaško in civilno
obrambo (MCDU); vzdrževanje seznama nacionalnih civilnih in vojaških elementov, za katere
so članice Partnerskega Sveta navedle morebitno razpoložljivost in pogoje za njihovo
sodelovanje v Evro-Atlantski enoti za odzivanje na nesreče (EADRN); kot tudi omogočanje
hitre namestitve te enote v dejanski nesreči – kar zajema vprašanja vizumov, mejnih prehodov,
tranzitnih sporazumov, carinjenja, statusa osebja, itd. Hkrati pripravlja in vzdržuje seznam sil
in sredstev, ki jih posamezne države lahko dajo na voljo za mednarodno pomoč ob nesrečah.

Poleg NATO-vega glavnega mehanizma za odzivanje na nesreče, izvaja redne dogodke za

krepitev zmogljivosti in usposabljanje zavezniških in partnerskih držav, kot tudi spodbuja k
interoperabilnosti tj. zmožnosti različnih akterjev, da delujejo bolj koherentno in učinkovito,
kar dosega s skupnimi vajami oz. simulacijami raznih nesreč (Evroatlantski center za
usklajevanje pomoči ob nesrečah, n.d.)6.

4.1 ORGANIZACIJA TERENSKIH VAJ IN USPOSABLJANJ

Kot omenjeno EADRCC v okviru svojih nalog poleg tega, da usmerja prizadevanja za
obvladovanje posledic, služi tudi kot inštrument za izmenjavo znanj in veščin o pomoči ob
nesrečah – preko seminarjev in vaj, ki jih organizira. Poleg vsakodnevnih dejavnosti in
takojšnjega odzivanja na izredne razmere – Center izvaja letne obsežne terenske vaje z
realističnimi simulacijami raznoraznih kriznih scenarijev. Namen terenskih vaj je izgradnja
postopkov za odzivanje na nesreče; usposabljanje lokalnih ter mednarodnih udeležencev;
razvijanje veščin in izkušenj; ter večanje interoperabilnih zmogljivosti med državami EAPC
(EADRCC)7.

6
http://nato.gov.si/slo/nato/tretja-dimenzija/civilno-krizno/evroatlantski-center/
7
https://eadrcc.cmdrcoe.org/17-EADRCC

7
 VAJA OPIS VAJE LETO DRŽAVA

Vaja Trans-Carpathia Simulacija poplav 2000 Ukrajina

Vaja Taming the Simulacija požarov 2002 Hrvaška

Dragon

Vaja Bogorodsk Simulacija terorističnega napada na kemijsko tovarno 2002 Rusija

Vaja Ferghana Simulacija potresa 2003 Uzbekistan

Vaja Dacia Simulacija terorističnega napada z biološkim orožjem 2003 Romunija

NATO-Rusija Simulacija terorističnega napada na naftno ploščad nedaleč od 2004 Rusija

Odzivanje na nesreče Kaliningrada
vaja in seminar

Vaja Joint Assistance Simulacija kemičnega napada 2005 Ukrajina

Vaja Lazio Simulacija terorističnega napada z orožjem za množično 2006 Italija

uničevanje

Vaja Idassa Simulacija potresa; kemičnih incidentov v industrijskem 2007 Hrvaška

pristanišču in; teroristična grožnja z biološkim orožjem na
civilnem letalu

Vaja UUSIMA Terenska vaja obvladovanja posledic ekstremnih vremenskih 2008 Finska
razmer, poplav in kemijskih nesreč

Vaja Zhetysu Simulacija potresa 2009 Kazahstan

Vaja Armenia Simulacija potresa 2010 Armenija

Vaja CODRII Simulacija potresa in poplav s kemijskimi in radiološkimi 2011 Moldavija

posledicami

Vaja Georgia Terenska vaja obvladovanja posledic 2012 Gruzija

Vaja Ukraine Simulacija plinske eksplozije v rudniku 2015 Ukrajina

Vaja Crna Gora Terenska vaja obvladovanja posledic 2016 Črna gora

Vaja Bosna I Terenska vaja obvladovanja posledic poplav 2017 Bosna

Hercegovina

Vaja Srbija Simulacija potresa - Prvič uporabljena umetna inteligenca za 2018 Srbija
odziv na nesrečo s strani EADRCC + največja vaja

EADRCC [e-book], dostopano dne 10.01.2024 na povezavi:

https://natohqgeo.maps.arcgis.com/apps/Cascade/index.html?appid=f5c32302653b47578ed389561a1ae993

8
 5. PROŠNJA

Center ob pojavu krize in vložitvi prošnje s strani katere od članic Evroatlanstkega partnerskega
sveta, ukrepa po principu »clearing house« mehanizma, kar pomeni, da deluje kot neke vrste
mediator/koordinator med prizadetimi državami ter državami in organizacijami, ki so
pripravljene nuditi pomoč.

Slika 2: NATO-v prikaz vložitve prošnje v treh korakih [pdf], dostopano dne 10.01.2024 na povezavi:
https://www.nato.int/nato_static_fl2014/assets/pdf/2020/4/pdf/200401-EADRCC-Requesting-assistance-in_3.pdf

Ko državo zadane kriza, ta sprva aktivira svoje resurse za spopadanje z aktivno krizo. V primeru
nezmožnosti odziva na krizo, najprej bilateralno zaprosi sosednje države za pomoč. Če
prizadeta država potrebuje obširnejšo mednarodno pomoč, lahko zaprosi vrsto mednarodnih
organizacij, med katerimi je tudi NATO-v Center za usklajevanje pomoči ob nesrečah. Center
nato koordinira prošnjo z drugimi državami EAPC ter mednarodnimi organizacijami EU in
OZN. Države in organizacije se potem po svoji volji odzovejo, pri čemer je dogovor med
prizadeto državo in subjektom, ki je pripravljen nuditi pomoč sklenjen bilateralno – Center pa
nadalje služi kot usklajevalno telo, ki pomaga k večji učinkovitosti in sodelovanju med
različnimi akterji.

9
5.1 PRIPOROČILA PRI VLOŽITVI PROŠNJE

Center ima na uradni strani objavljen dokument, v katerem so napotki in priporočila, ki bi jih
naj vsaka država vključila v načrt ob izrednih razmerah. Zapisane so tudi smernice, kaj vse naj
mednarodna prošnja za pomoč vsebuje, za lažje sodelovanje in reševanje razmer. Prvo je
pomembna ocena stanja, pri kateri država razmisli, če je potrebna mednarodna pomoč; v
primeru, da gre za krizo večjega obsega, in je potrebna mednarodna pomoč – država preko
formalne prošnje zaprosi za pomoč.

V prošnji podrobno opiše stanje, ki temelji na vseh zbranih informacijah, kot so datum, vrsta
nesreče, obseg škode, lokacija, itd. Potem navede vse omejitve in dejstva, ki jih je treba
upoštevati, npr. vrste pomoči, ki jih država ne more sprejeti; katere mehanizme je že aktivirala;
informacije o določenih nacionalnih zakonih, ki jih je potrebno upoštevati, itd.

Naslednji potrebni podatek je kontakt – koga se kontaktira; kdo je odgovoren za izvajanje

reševanja in sanacije, itd. Prav tako je pomembno da država navede vse možnosti vstopa v
državo in postopke, ki so s tem povezani; kot tudi to, če se je vzpostavil poseben center za tuje
enote, ki so prišle v državo pomagat.

Potrebno je izpostavit tudi, katere mednarodne organizacije so bile informirane o dogodku in o

prošnji za mednarodno pomoč; kot tudi to, če je mednarodna pomoč lahko plačana, ali je
prizadeta država nezmožna vrniti finančna sredstva za opravljeno uslugo (NATO)8.

5.2 PRIPOROČILA ZA GOSTOVANJE DRŽAVE POMOČNICE

Prav tako so v dokumentu zapisani napotki in priporočila za čas gostovanja države pomočnice,
pri čemer je potrebno že vnaprej opredeliti vse možne vstopne točke v državo in urediti vso
birokracijo, ki je s tem povezana. Potrebno je zagotoviti in določiti komunikacijska sredstva
(radijske frekvence, dostop do satelitov, itd.).

Pomembno je informirati prihajajočo državo, kakšna je struktura poveljevanja in kdo je

odgovoren za upravljanje krize v državi; katera ministrstva so prisotna; kako je s policijskimi

8
https://www.nato.int/eadrcc/docs/checklist_eng.pdf#pagemode=bookmarks

10
in zdravstvenimi storitvami, itd. Prav tako je potrebno navesti v kolikšni meri je lahko
zagotovljena varnost za prihajajoče enote.

Definirati se mora tudi območje delovanja, kot tudi jezik v katerem bo komunikacija med
domačimi in tujimi akterji potekala (NATO)9.

9
https://www.nato.int/eadrcc/docs/checklist_eng.pdf#pagemode=bookmarks

11
 6. ZAKLJUČENE OPERACIJE IN ORGANIZIRANE MEDNARODNE
TERENSKE VAJE (1999-2018)10
Od začetka delovanja leta 1998, vse do leta
2018, je Center zaključil že več kot 65
operacij. Pri tem je največkrat potekala
koordinacija pomoči zaradi raznoraznih
naravnih nesreč.
1999
Takoj po vzpostavitvi Centra, je bil ta
pozvan k podpori Urada visokega komisarja
Združenih narodov za begunce (UNHCR)
pri reševanju humanitarne krize na Kosovu.
V sklopu pomoči, je Center organiziral 16
poletov, s katerimi je pripeljal več kot 165
ton pomoči iz Sarajeva v Tirano.
Istega leta je bila poslana pomoč Ukrajini za
spopadanje z obsežnimi poplavami, katere
so bile posledica obilnih padavin na
območju reke Tise in njenih pritokov.
2000
18. avgusta 1999 je Turčija zaprosila za
pomoč pri reševanju posledic enega najbolj
uničujočih potresov od ustanovitve NATA.
Pomoč so zagotovile vse članice, kot tudi 17
partnerskih držav. Nekaj mesecev kasneje
je Turčijo prizadel še en uničujoč potres,
zaradi katerega je pomoč ponudilo še 33
držav NATA in partnerskih držav.
Aprila 2000 je nenadno in naglo taljenje
snega povzročilo poplave v ljudi, okoli 300 pa je jih je bilo
severozahodnem delu Romunije. Podobni
situaciji so bili izpostavljeni tudi prebivalci
severozahodne Madžarske. Državama je
pomagalo 16 držav.
Avgusta je vlada Severne Makedonije
zaprosila za usklajevanje pomoči pri
10
EADRCC [e-book], dostopano
https://natohqgeo.maps.arcgis.com/apps/Cascade/index.html?appid=f5c32302653b47578ed389561a1ae993
gašenju gozdnih požarov. 15 držav je
zagotovilo letala, ki so omogočila hitrejšo
zajezitev širjenja požarov.
Konec leta so Ukrajino in Moldavijo
prizadele ekstremne vremenske razmere
(poledica in močno sneženje). Pomoč je
zagotovilo 16 držav ter nekaj mednarodnih
organizacij.
Tega leta je bila izvedena tudi prva vaja
EADRCC – »Trans-Carpathia 2000«,
katera je bila organizirana kot simulacija
velikih poplav v Transkarpatski regiji.
2001
Leto 2001 se je začelo z močnim deževjem
in posledično hudimi poplavami v Ukrajini.
Slednja je zaprosila za pomoč in prejela
sredstva od 19 držav NATA in EAPC.
2002
Maja je bila organizirana vaja »Ukrotitev
zmaja – Dalmacija«, katere scenarij je bil
osredotočen na naravne požare, ki
predstavljajo tveganje predvsem za južno in
jugovzhodno Evropo.
27. julija je med letalskim srečanjem v
L'vivu strmoglavilo vojaško letalo Suhoj
Su-27, zaradi česar je umrlo več kot 75
poškodovanih. Ukrajinsko ministrstvo za
izredne razmere je zaprosilo za zdravila in
medicinsko opremo preko EADRCC za
reševanje posledic nesreče.
Avgusta in septembra so se zgodile poplave
na območju Češke in v Albaniji. Odzvalo se
dne 10.01.2024 na povezavi:
12
je preko 40 držav s črpalkami, sušilniki,
cepivi, razkužili, hrano, šotori, odejami, itd.
Konec leta je bila organizirana še ena vaja,
in sicer vaja »Bogorodsk 2002« v Noginsku.
Izvedene je bila simulacija terorističnega
napada na kemično proizvodnjo.
2003
Marca je bila s strani Turčije vložena
prošnja za reševanje razmer, izvor katerih je
bil v regiji Perzijskega zaliva. Turčija je
zaprosila sredstva in elemente za pomoč pri
masovnem gibanju tamkajšnjega
prebivalstva proti Turčiji. EADRCC je tako
usklajeval pomoč 14 držav.
Aprila je bila organizirana vaja »Ferghana
2003«, scenarij katere je bil potres z
epicentrom blizu mesta Ferghana.
Nekaj mesecev kasneje je Center prejel
prošnjo za pomoč pri gašenj požarov na
Portugalskem, ki so prizadeli celotno
državo. 7 držav je ponudilo letala in
helikopterje za gašenje požarov.
Istega leta je bila izvedena še ena vaja –
vaja »Dacia 2003«. Simuliran je bil
teroristični napad z radiološkim orožjem.
2004
12. marca je grška vlada zaprosila za pomoč
pri zagotavljanju varnosti med poletnimi
olimpijskimi igrami. Pomoč je ponudilo 27
držav EAPC in NATA.
Junija je v Kaliningradu potekala
simulacija terorističnega napada na naftno
ploščad.
2005
Januarja je na svojem prvem zasedanju
Severnoatlanstki svet (NAC) razpravljal o
morebitni pomoči državam jugovzhodne
Azije, ki jih je prizadel cunami. Dva meseca
kasneje je Nizozemska prevzela nalogo, da
transportira sredstva za pomoč v
Indonezijo.
Kasneje so v istem letu bile prizadete še
Gruzija, Romunija, Bolgarija in Kirgizistan
zaradi poplav. Naštetim državam je skupno
pomagalo skoraj 50 članic NATA in EAPC.
Avgusta je orkan Katrina prizadel obalna
območja štirih zveznih držav v ZDA.
Pomoč je ponudilo 39 držav EAPC.
Med 9. in 13. oktobrom je bila izvedena vaja
»Skupna pomoč 2005«. Ta vaja je
predstavljala že drugo terensko
usposabljanje, ki je bilo organizirano s
strani Ukrajine.
V istem mesecu se je zgodil močan potres v
Pakistanu, ki je terjal več kot 73,000 smrti,
70,000 ranjenih, poleg tega pa je 4 milijone
ljudi pustil brez strehe nad glavo. Do konca
leta je NATO organiziral preko 150 poletov,
s katerimi so dostavili nad 3,000 ton blaga
za pomoč.
2006
V začetku leta je v Alžiriji več kot 50,000
ljudi ostalo brez doma. Za sanacijo
posledic, ki so jih povzročile hude poplave,
so države ponudile več kot 115 ton pomoči.
Močno sneženje je v prvih dveh mesecih
prizadelo južne regije Kirgizistana. 7 držav
je zagotovilo šotore, hrano in oblačila.
Aprila se je leto nadaljevalo s poplavami na
Slovaškem in Bolgariji.
Gruzija je avgusta zaprosila mednarodno
pomoč pri zajezitvi divjih gozdnih požarov.
Pomoč so ponudile Avstrija, Nemčija,
Turčija in Ukrajina.
Oktobra je bila izvedena vaja »Lazio
2006«. Scenarij te vaje je bil teroristični
napad z orožjem za množično uničevanje.
13
2007
Leto 2007 so zaznamovali gozdni požari v
Bolgariji, Severni Makedoniji, Bosni in
Albaniji.
Maja je bila organizirana vaja »Idassa
2007«, katere scenarij je bil osredotočen na
odzivanje na potres, kemično nesrečo v
industrijskem pristanišču in teroristično
grožnjo z uporabo biološkega orožja.
2008
Praznovanje 10. obletnice EADRCC je
zagrenila eksplozija skladišča streliva v
Albaniji. Pomoč je nudilo 14 držav.
Leto se je nadaljevalo s poplavami v
Moldaviji in Ukrajini, ter gozdnimi požari v
Bolgariji.
Oktobra je za pomoč zaprosil še Kirgizistan
zaradi potresov z magnitudo 6,6.
Humanitarno pomoč je ponudilo 7 držav
EAPC.
Na Finskem je bila organizirana terenska
vaja za obvladovanje posledic močnih
neviht, poplav in razlitja kemikalij
»UUSIMAA 2008«.
2009
V tem letu je prvi zaprosil za mednarodno
pomoč Tadžikistan, potem ko je močno
deževje povzročilo hude poplave.
Tadžikistanska vlada je zaprosila za
gradbeni material, hrano, zdravila, šotore in
mobilne agregate.
Septembra je sledila Gruzija. Zaradi hudega
potresa je potrebovala šotore, odeje in
spalne vreče za evakuirano prebivalstvo.
Za pomoč sta zaprosili tudi Ukrajina in
Bolgarija zaradi izbruha pandemične gripe,
ki je prizadela več kot milijon ljudi v
Ukrajini, kot tudi velik del bolgarskega
prebivalstva.
Tega leta je bila organizirana tudi terenska
vaja simulacije potresa »Zhetysu 2009«.
2010
Leto, ki je bilo med 1999 in 2018 najbolj
zaznamovano s krizami in aktivacijo
NATO-vega mehanizma za odzivanje na
nesreče, je bilo leto 2010. Tega leta se je eno
za drugim vrstilo kar 9 posredovanj
EADRCC.
Leto 2010 se je začelo s poplavami v regijah
Skadra in Leže v Albaniji. Pomoč je
zagotovilo 11 držav EAPC, kot tudi
mednarodna humanitarna organizacija
Rdeči križ.
12. januarja je Center prejel prošnjo za
pomoč pri obnovi Tadžikistana, zaradi
posledic nastalih ob močnem potresu v
regiji Gorno Badakhshan.
Za pomoč so zaprosile tudi Poljska,
Madžarska, Ukrajina, Črna gora, Pakistan
in Moldavija zaradi uničujočih poplav.
Izvedena je bila vaja »Armenia 2010«,
katere scenarij je bil omejevanje posledic
potresa z magnitudo 7,2.
Decembra je Izrael zaprosil za mednarodno
pomoč ob obvladovanju požara na območju
gore Carmel.
14
 Število odzvanih prošenj EADRCC po letu (med letoma 1999 in 2018)
5 5
3 3
2 2
1 1
1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018
Slika 3: Analiza števila odzvanih prošenj Centra za vsako leto (med letoma 1999 in 2018).
2011
Nenadno močno deževje je v Pakistanu
povzročilo močne poplave v južnih regijah
države, ki so prizadele več kot 9 milijonov
prebivalstva. Skoraj 2 milijona ljudi je bilo
razseljenih. 7 držav je zagotovilo sredstva
za omejevanje posledic.
Avgusta je bila organizirana vaja »CODRII
2011«. Scenarij je vključeval potres,
poplave, kemične in radiološke incidente,
kot tudi prometne nesreče.
Septembra je Ukrajino prizadela nesreča, ko
so zaradi močnih poplav, bili 340 metrov
pod zemljo ujeti rudarji.
Mesec kasneje je Turčijo zadel potres z
magnitudo 7,2. Pomoč je poslalo 35 držav
NATA in EAPC.
2012
Črna gora in Albanija sta po močnem
sneženju v začetku leta razglasili izredne
vremenske razmere in zaprosili za pomoč.
5
4 4
3 3 3
2 2
1 1
Turčija in Jordanija sta potrebovali pomoč
zaradi vse večjega toka sirskih beguncev v
državi. Sredstva humanitarne pomoči in za
vzdrževanje begunskih taborišč je poslalo
32 držav.
Gruzija je organizirala vajo »Gruzija
2012«, v kateri so prvič sodelovale vojaške
oblasti NATA.
2013
Po obdobju z malo padavinami in visokimi
temperaturami so Bosno prizadeli hudi
gozdni požari. 4 države EAPC so zagotovile
pomoč.
2014
Maja je Bosna zaprosila za mednarodno
pomoč zaradi poplav v severnem in
osrednjem delu države. 41 držav je
prispevalo sredstva za obvladovanje
posledic.
19. avgusta je iraška vlada zaprosila za
pomoč, da bi se lahko spopadla z
naraščajočim številom notranje razseljenih
oseb. Pomoč je zagotovilo 32 držav.
2015
Hude vremenske razmere so v začetku leta
povzročile hude poplave v Albaniji. Slednja
je dobila pomoč od 19 držav in nevladnih
organizacij.
Srbija je zaprosila za pomoč zaradi vedno
večjega pritoka beguncev v državo. V drugi
polovici leta je številka beguncev, ki so
vstopili v državo presegala že 5,000 ljudi na
dan.
Ukrajina je organizirala terensko vajo
»Ukrajina 2015«, ki je simulirala rudarsko
nesrečo, kot posledico plinske eksplozije.
2016
Oktobra je bila organizirana vaja »Crna
Gora 2016«. Skozi vajo so prvič testirali
nekatere nove tehnologije za obvladovanje
povojnih razmer – oprema za čiščenje NUS
(neeksplodiranih ubojnih sredstev).
Novembra so Izrael zajeli hudi požari,
katerih posledice je čutilo več kot 100,000
ljudi. 20 držav je zagotovilo sredstva za
omejevanje požarov (gasilska letala in
helikopterje, itd.).
2017
Ukrajina je zaprosila za humanitarno
pomoč zaradi eksplozije v skladišču streliva
v regiji Harkov.
Pomoč sta zaprosili tudi Gruzija in Črna
gora za obvladovanje tamkajšnjih požarov.
Tega leta je vajo organizirala Bosna in
Hercegovina. Cilj vaje je bil izboljševanje
organizacije in interoperabilnosti po
izkušnjah obvladovanja posledic poplav
leta 2014.
2018
V začetku leta je Romunija zaprosila za
pomoč zaradi pomanjkanja imunoglobina.
Sledili so požari v Latviji in na Švedskem.
Pomoč s helikopterji za gašenje požarov ter
drugimi sredstvi je ponudilo 17 držav.
Ob 20. obletnici EADRCC, je bila oktobra
organizirana vaja »SRBIJA 2018«, ki je
prvič v zgodovini Centra vključevala
uporabo umetne inteligence pri odzivanju
na nesreče. Vaje se je udeležilo več kot 2000
ljudi iz 40 držav.
16
Slika 4: Zemljevid prikazuje države glede na BDP na prebivalca, vključujoč pariteto kupne moči – iz leta 2019; vir: Maciamo.
(n.d.). Economic & Wealth Maps of Europe. Eupedia. https://www.eupedia.com/europe/economic_maps_of_europe.shtml

Slika 5: Zemljevid prikazuje države glede na število vloženih prošenj EADRCC med letoma 1998 in 2018. Temneje obarvana
je država – večkrat je zaprosila za mednarodno pomoč.

Vidimo, da se na območju Evrope do neke mere prekrivajo države, ki so med letoma 1998 in
2018 zaprosile za mednarodno pomoč preko mehanizma EADRCC – in države, ki imajo manjši
BDP (vključujoč pariteto kupne moči). Te države so predvsem na območju vzhodne Evrope
(zlasti države vzhodnega bloka v času hladne vojne). Predvidevam, da imajo slednje manj
razpoložljivih sredstev ali izurjenega kadra za spopadanje s kompleksnejšimi krizami, in za to
tudi opažamo takšen vzorec. Država, ki je največkrat zaprosila za mednarodno pomoč preko
obravnavanega NATO-vega mehanizma je Ukrajina, v kateri je EADRCC skozi leta usklajeval

17
mednarodno pomoč zaradi: poplav; ekstremnih vremenskih razmer; letalske nesreče;
eksplozije; pandemije; ter zaradi tehnične nesreče v rudniku. Je pa Ukrajina »v zameno«
gostovala tudi največ terenskih usposabljanj na svojem ozemlju.

7. POPLAVE V SLOVENIJI

3. avgusta 2023 so hude padavine na območju od Julijskih Alp preko Ljubljanske kotline pa do
Koroške, povzročile eno najhujših naravnih nesreč v zgodovini Slovenije (Svetlin, D., 2023).
Poplave, ki so bile posledica teh močnih nalivov so prizadele dve tretjini slovenskega ozemlja,
pri čemer je bilo ocenjeno, da je največ škode na cestni, energetski in bivalni infrastrukturi, in
sicer za cca. 9,9 milijarde eur (K.k., 2023).
Tri dni kasneje, 6. avgusta 2023, je bila vložena uradna prošnja11 za mednarodno pomoč preko
NATO-vega mehanizma EADRCC. V prošnji je bil naveden opis stanja na prizadetih območjih
Slovenije; spisek potrebnih sredstev; ter možne vstopne točke v državo. Zahtevani so bili
helikopterji z zmožnostjo transportiranja do 5 ton tovora; 200 osebja; in modularni mostovi.

Slika 6: Tabela iz uradne prošnje za mednarodno pomoč, ki navaja potrebne elemente za omejevanje posledic poplav in jih je
v ta namen zaprosila RS.

Na prošnjo Slovenije je EADRCC takoj obvestil 66 držav zaveznic in partneric. Španija je

ponudila helikopter CH-47, vključno s posadko in pomožnim osebjem. Bolgarija, Hrvaška,
Nemčija in Francija so se prav tako odzvale s helikopterji, bagri, modularnimi mostovi in
ekipami strokovnjakov, ki so doprinesli potrebno strokovno znanje za obvladovanje tako
obširne krize (Nato, 2023).

11
EADRCC. 2023. Uradna prošnja za mednarodno pomoč, dostopano dne 10.01.2024 na povezavi:
https://www.nato.int/nato_static_fl2014/assets/pdf/2023/8/pdf/230807-eadrcc2023-0025-request.pdf

18
 8. ZAKLJUČEK

Natov center za civilno sodelovanje pri obvladovanju nesreč je ključni akter v zagotavljanju
hitrega, usklajenega in učinkovitega odziva na naravne nesreče, krizne situacije ter humanitarne
in druge izredne dogodke na območju članic zavezništva ter partneric. Predstavlja ključen
instrument za krepitev skupnega odziva na nesreče, saj omogoča hitro mobilizacijo
strokovnjakov in virov; ter koordinira prizadevanja za pomoč med državami članicami,
sodelovanje med vojaškimi in civilnimi akterji, pa tudi s partnerji zunaj zavezništva. Krepi
koherentno delovanje med državami in zagotavlja, da so potrebna pomoč in sredstva za
obvladovanje kriz pravočasno in učinkovito usmerjeni na prizadeta območja.

Menim, da bo Evroatlanstki center za usklajevanje pomoči ob nesrečah v prihodnosti igral

pomembno vlogo, saj si je skozi leta delovanja nabral širok nabor izkušenj z razno raznimi
krizami, ki nam stalno pretijo – vse od naravnih in humanitarnih nesreč, pa do begunskih in
migrantskih kriz, kot tudi pandemij. Poleg tega izvaja aktivnosti skozi celo leto, ki pomagajo
krepiti odpornost držav, kot tudi spodbujajo k interoperabilnosti v odzivu držav na krize; Center
hkrati spodbuja razvoj inovativnih tehnologij na tem področju; kot tudi tesno sodeluje z raznimi
mednarodnimi organizacijami, ki so sestavni del kriznega upravljanja. Nenazadnje pomaga
krepiti tudi zavezništvo, solidarnost in raznolikost, kot tudi razne druge vrednote in sodelovanje
med državami.

19
 9. VIRI IN LITERATURA

Buse, M. (2015). NATO AND EU RESPONSE TO NATURAL DISASTERS. »Carol I«

Ntional Defence University.

EADRCC [e-book], dostopano dne 10.01.2024 na povezavi:

https://natohqgeo.maps.arcgis.com/apps/Cascade/index.html?appid=f5c32302653b47578ed38
9561a1ae993

EADRCC. 2023. Uradna prošnja za mednarodno pomoč, dostopano dne 10.01.2024 na

povezavi: https://www.nato.int/nato_static_fl2014/assets/pdf/2023/8/pdf/230807-eadrcc2023-
0025-request.pdf

EADRCC. eadrcc.cmdrcoe.org. (n.d.). https://eadrcc.cmdrcoe.org/17-EADRCC

Evroatlantski center za usklajevanje pomoči ob nesrečah. (n.d.).

http://nato.gov.si/slo/nato/tretja-dimenzija/civilno-krizno/evroatlantski-center/

K.k. (2023, October 4). Škoda Po Avgustovskih Poplavah Ocenjena na 9,9 Milijarde Evrov.
24ur.com. https://www.24ur.com/novice/slovenija/skoda-po-avgustovskih-poplavah-
ocenjena-na-99-milijarde-evrov.html

Marszałek, Maciej. (2013). Crisis Management In NATO.

Nato. (n.d.). Structure. NATO. https://www.nato.int/cps/en/natohq/structure.htm

Nato. (n.d.). Euro-Atlantic Disaster Response Coordination Centre. NATO.

https://www.nato.int/cps/en/natohq/topics_52057.htm

NATO-v prikaz vložitve prošnje v treh korakih [pdf], dostopano dne 10.01.2024 na povezavi:
https://www.nato.int/nato_static_fl2014/assets/pdf/2020/4/pdf/200401-EADRCC-Requesting-
assistance-in_3.pdf

NATO. Checklist and Non-Binding Guidelines for the Request, Reception and Provision of
International Assistance in the event of a CBRN Incident or Natural Disaster, dostopano dne
11.01.2024 na povezavi:
https://www.nato.int/eadrcc/docs/checklist_eng.pdf#pagemode=bookmarks

20
Nato. (2023). NATO allies support Slovenia following deadly flooding. NATO.
https://www.nato.int/cps/en/natolive/news_217885.htm?selectedLocale=en

Popa, I.-D. (2019). Some considerations related to NATO intervention for disaster mitigation
(case study: Pakistan earthquake). International Conference KNOWLEDGE-BASED
ORGANIZATION, 25(1), 123–128. https://doi.org/10.2478/kbo-2019-0020

Svetlin, D. (2023, November 5). Padavine V avgustu 2023. Meteoinfo.

https://www.meteoinfo.si/2023/09/03/padavine-v-avgustu-2023/

21