Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo RS

SLOVENSKA
VOJSKA
12. avgust 2005 Leto XIII/13

O izkušnjah v MLF in Isafu

Prvo leto agencije EDA
Intervju z vojaškim predstavnikom za EU
 Minister Erjavec na Ogenjci
V nedeljo, 31. julija, je bila na Ogenjci pri
Loškem Potoku spominska slovesnost ob
obletnici poboja v partizanski bolnišnici
Ogenjca, pripravila pa sta jo Društvo za
ohranitev spomina na partizansko bolniš-
S p re m l j a m o
renine v partizanski vojski in tudi današnja sodo-
bna in v svetu prepoznavna slovenska medicina
izhaja iz tradicije partizanske sanitete.
Bolnišnica Ogenjca v globoki kraški vrtači je bila
ena od mnogih bolnišnic, v kateri se je plemenitilo
so odkrili šele čez štirideset let. Bolnišnica je bila v
gozdu zelo skrita, dostop vanjo je bil otežen in edino
izdaja je bila vzrok, da so jo odkrili. Ranjenci so se s
pogumno bolničarko Mimico Čepon raje odločili za
smrt, kot da bi prišli v roke okupatorjem. Umrlo je tri-

nico Ogenjca in občina Loški Potok. Glavni poslanstvo partizanskih zdravnikov, ki so se pridru- najst ranjencev, le trije so kljub ranam preživeli. Tako
govornik je bil minister za obrambo Karl žili silam odpora in hkrati uresničevali Hipokratovo je zgodovinske dogodke predstavil minister Erjavec,
Erjavec. Na prireditvi, ki je potekala v parti- prisego zdraviti ter vračati zdravje, in to ne le bor- ki se je nato tudi spustil v jamo in si ogledal prostor,
zanskem duhu in ob obujanju partizanskih cem, temveč tudi civilnemu prebivalstvu. Resnico kjer je delovala bolnišnica.
pesmi, se je poleg domačinov zbralo veliko o tragičnih dogodkih, ki so se zgodili na Ogenjci, Jerica Pavšič
bork in borcev, udeležencev NOB.
Minister Erjavec je v govoru obudil spomin na
dogodke med roško ofenzivo leta 1942. Poudaril
je pomen partizanskega zdravstva in dejal, da
noben narod v okupirani Evropi med drugo sveto-
vno vojno ni imel sanitetne službe na tako visoki
ravni kot naša, partizanska vojska. Opozoril je še
na razvrednotenje partizanskega odpora in boja.
Poudaril je, da ima sodobna slovenska vojska ko-

Največji kontingent
SV bo v Heratu sredi
avgusta
Na šestmesečno mirovno operacijo Isafa v
afganistanski Herat je konec julija prispela
skupina 16 pripadnikov 20. MOTB iz Celja.
23 pripadnikov četrtega in hkrati največjega
kontingenta SV na tej mirovni operaciji bo
na misijo odšlo med 9. in 15. avgustom
skladno z zmogljivostmi držav, ki silam Isaf
zagotavljajo prevoz iz Evrope v Afganistan.
Pripadniki kontingenta SV bodo naloge v
Heratu začeli opravljati v načrtovanem roku,
to je konec avgusta. S pripadniki italijanskih
in španskih mednarodnih sil bodo v zahodni
provinci Afganistana v bližini Herata varova-
li vojaški kamp Arena, patruljirali v okolici in
spremljali vozila na ožjem območju Herata.
V Afganistan je SV poslala tudi več kot 40
ton vojaške opreme, ki je že prispela tja. Med
opremo so tri lahka oklepna vozila valuk, pri-
padniki SV pa so od prejšnjega kontingenta
prevzeli lahko oklepno vozilo valuk, tovorni
vozili in tri hummerje. Pripadnike 20. MOTB
sta v četrtek, 21. julija, pred odhodom v
Afganistan v celjski vojašnici obiskala
obrambni minister Karl Erjavec in načelnik
GŠSV generalmajor Ladislav Lipič.
Delo slovenskih vojakov
v Isafu se nadaljuje
V torek, 5. julija, ob 18.30 po afganistan-
skem času je prvi od treh hummerjev, s
katerimi so pripadniki Slovenske vojske
patruljirali v okolici Kabula, zapeljal na eks-
plozivno telo. V vozilu so bili štirje pripadniki
Slovenske vojske, od katerih je bil eden laže
ranjen, vozilo pa je bilo zelo poškodovano.
Ob tej nesreči se zavedamo, da miru ni mogoče
zagotavljati le znotraj nacionalnih meja. Mir
je mogoče ohranjati samo na globalni ravni s
sodelovanjem vseh, ki so se opredelili za mir.
Najpomembnejši grožnji svetovnemu miru sta
terorizem in širjenje orožja za množično uničeva-
nje. Pri zagotavljanju miru in stabilnosti na kriznih
območjih sodelujejo tudi pripadniki Slovenske
vojske. Pri tem je seveda treba računati na ne-
sreče in teroristične napade, saj so slovenski
pripadniki tam zato, ker se to dogaja. Vendar nas
te nesreče, naj bodo še tako hude, ne smejo odvr-
niti od našega sodelovanja v boju proti terorizmu.
Vojaki SV so usposobljeni, motivirani in dobro
opremljeni, predvsem pa se zavedajo svojih na-
log. Slovenski vojaki in mi smo lahko ponosni, da
sodelujemo v zelo pomembnem boju najbolj raz-
vitih držav sveta. Terorizem hoče s takimi in dru-
gačnimi napadi ta boj preprečiti. Prav zato, ker je
tudi Evropa tarča terorističnih napadov, je še kako
pomembno, da smo del koalicije, in sicer Nata ter
EU, ki je med svojimi najpomembnejšimi naloga-
mi opredelila boj proti terorizmu, in da se z njim
spopadamo tam, od koder izvira. Krizna območja
so največji izvor terorizma in teroristov, ki delujejo
povsod po svetu. Slovenija se je zavezala, da bo
s pripadniki SV pripomogla k vzdrževanju miru
na svetu, hkrati pa to marsikje pomeni boj proti
terorizmu. Pripadamo mednarodni skupnosti, ki
se je odločno opredelila za ohranjanje miru in
stabilnosti v svetu.

2 S LO V E N S K A V O J S K A
 Slovenija, ki bo kot prva med novimi članicami EU v prvi po-

Foto: Bruno Toič

lovici leta 2008 predsedovala Svetu EU, je priprave na to za-
čela januarja letos, že jeseni pa naj bi bil pripravljen okviren
načrt vsebine slovenskega predsedovanja. Analiza in defini-
ranje ciljev že potekata po ministrstvih, tudi na obrambnem,
na katerem delovna skupina za pripravo na predsedovanje
deluje v okviru Direktorata za obrambno politiko. V procesu
sodeluje tudi vojaško predstavništvo pri Natu in EU v Bruslju,
SPREMLJAMO 2 ki zdaj v domovino predvsem posreduje izkušnje držav, ki so
Minister Erjavec na Ogenjci že predsedovale EU, in sicer glede organiziranosti, vsebinskih
Največji kontingent SV bo v Heratu sredi avgusta področij in ciljev med predsedovanjem. Čeprav je napovedo-

Vsebina
Opredeljeno sodelovanje SV z Letalsko zvezo Slovenije 4
SV obiskal načelnik avstrijske vojske vanje prednostnih nalog predsedovanja zdaj še težko in jih
Ladja Ankaran tudi letos vabila na svoj krov 5 bo treba tudi sproti dopolnjevati, bo eden od političnih ciljev
Kronika
slovenskega predsedovanja zagotovo širitev EU na Balkan.
AKTUALNA TEMA 6 Po neformalni oceni vojaškega predstavnika za EU brigadirja
Predsedovanje Svetu EU bo največja operacija MO in SV doslej Janeza Kavarja naj bi bil eden od vojaških ciljev povečevanje
komplementarnosti EU in Nata. V projekt predsedovanja EU,
INTERVJU 9
Z Italijani in Madžari v bojni skupini EU ki bo skupaj vreden do 15 milijard tolarjev, se bo postopoma
vključilo 1500 zaposlenih v javni upravi, posredno pa bo v
MIROVNE OPERACIJE 12 najpomembnejšo nalogo javne uprave vključenih precej več
Skrbeli za zdravje ljudi in živali na misiji Isafa
uslužbencev z ministrstev.
Slovenski gasilci na kabulskem letališču usposabljajo domačine 14
Na obrambnem področju v EU poteka vse več aktivnosti, ena
IZ VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA 16 od njih pa je oblikovanje 13 taktičnih bojnih skupin. Slovenija
Najboljši belgijski kadeti na usposabljanju v Sloveniji je z Italijo in Madžarsko v bojno skupino, ki bo na voljo za
Z Avtošolo SV do vozniškega izpita 22
delovanje v drugi polovici leta 2007, predlagala trilateralno
CIVILNO-VOJAŠKO SODELOVANJE 24 enoto MLF. Takšna naloga bi v razvoju MLF, kot je prepričan
Inženirci povezali vaščane Ortnice s svetom dosedanji nacionalni vojaški predstavnik SV v poveljstvu eno-
ZAŠČITA IN REŠEVANJE 25 te, pomenila novo obdobje. 20. MOTB, ki deluje v MLF, zdaj
Gasilci uspešni na olimpijadi pridobiva izkušnje tudi v zahodni provinci Afganistana v bliži-
ni Herata. Konec junija sta se iz Afganistana vrnila pripadnika
STROKOVNE TEME 26
veterinarske enote SV, ki sta v vojaški bazi v Kabulu skrbela
Moč za varno Evropo
predvsem za zdravstveno ustreznost hrane in pitne vode ter
ŠPORT V VOJSKI 28 zdravstveno varstvo službenih psov. Izkušnje iz tujine z bralci
Po olimpijadi je zanimanje za judo precej večje revije tokrat delijo tudi slovenski gasilci.
RAZVEDRILO 31 Povsem drugače pa o življenju in delu v tujini razmišlja čast-
Devet in ena (bolj ali manj posvetna) zapoved pred odhodom na služenje v tujino nica SV v desetih zapovedih. Zanašaj se na svoje moči, je ena
od njih, ki jo upoštevata tudi Urška Žolnir in Raša Sraka, ki sta
OBRAZI 34
na 31. svetovnem vojaškem prvenstvu v judu v ruskem Sankt
Edina iz Vipave predlagana za častniško šolo
Peterburgu osvojili zlati kolajni. Iz športne enote SV prihaja
OBJAVE 17 novica o še enem uspehu. Svetovna prvakinja v taekwan-
doju je v nemškem Dortmundu namreč postala Nuša Rajher.
PLAKAT
Meta Grmek

Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 9. septembra 2005. Nenaročenega gradiva ne vračamo.

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo

Naslov uredništva: Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana, telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70, elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si,
http://www.mors.si. Številko uredila: Meta Grmek, novinarja: Marko Pišlar, Valerija Šket Jarm, fotograf: Bruno Toič, lektorica: Barbara Nežič, prevodi: Mateja
Perpar, tajnica uredništva: Milena Topolovec, priprava in tisk: Schwarz, d. o. o., naklada: 10.500 izvodov.
Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena številka.
Novinarski prispevki, objavljeni v reviji, niso uradno stališče Ministrstva za obrambo.

S LO V E N S K A V O J S K A 3
 Opredeljeno sodelovanje SV z Na prvenstvu Akro 2005
Letalsko zvezo Slovenije uspešen pripadnik SV
Načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič je v sredo, 27. julija, s pred-
sednikom Letalske zveze Slovenije Zmagom Jelinčičem na Generalštabu
SV podpisal pogodbo in načrt o medsebojnem sodelovanju leta 2005.
Dokumenta sta bila podpisana na podlagi Direktive o sodelovanju
Slovenske vojske s civilnimi organizacijami, zvezami in društvi, pomemb-
nimi za obrambni sistem Republike Slovenije, opredeljujeta pa način in
S p re m l j a m o

obseg sodelovanja med Slovensko vojsko in Letalsko zvezo Slovenije.

Foto: Jani Krošl

Na letališču v Slovenj Gradcu je med 21. in 24. julijem potekalo 11.

odprto državno prvenstvo Slovenije v akrobatskem letenju Akro 2005
Open. Prvenstvo je skupaj s Koroškim aeroklubom KAS organiziral
Aerodrom Slovenj Gradec. Tekmovanje je potekalo v kategorijah
advanced – motorne akrobacije, sportsman – motorne akrobacije in
advanced – jadralne akrobacije. Poročnik Jago Stemberger iz Letalske
SV obiskal šole SV iz Cerkelj ob Krki je z ruskim akrobatskim letalom jakovljev jak
55M na prvenstvu dosegel tretje mesto. Tako si je zagotovil obstoj v
načelnik avstrijske vojske državni reprezentanci v kategoriji advanced za leto 2005.

Načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič se je v ponedeljek,

25. julija, v Mariboru na rednem letnem srečanju sestal z načel-
nikom obrambnega štaba oboroženih sil Republike Avstrije
generalom Rolandom Ertlom.
SV pomagala ob 110. obletnici
Sogovornika sta poudarila, Aljaževega stolpa
Foto: Jani Krošl

da je sodelovanje Avstrije
in Slovenije na obrambnem
ter vojaškem področju tra-
dicionalno dobro in poteka
v znamenju vzajemnega
spoštovanja. Ob tem je ge-
neralmajor Lipič dejal, da
je sodelovanje obmejnih
vojaških enot izrazito prak-
tično in vključuje predvsem
sodelovanje oklepnih, proti-
oklepnih, izvidniških, pehot-
nih, logističnih in artilerijskih enot ter enot zračne obrambe. Obrambno
sodelovanje obsega predvsem področje vojaškega izobraževanja in
usposabljanja, vključno z usposabljanji na avstrijskih tečajih za sode-
lovanje v mirovnih operacijah, na področju logistike, vojaške strategije,
psihologije, terminologije in zgodovine, vojaškega zdravstva, duhovne
oskrbe in pedagogike ter tudi skupno udeležbo na vajah.
Generalmajor Lipič je avstrijskemu kolegu predstavil Slovensko vojsko
in njen nadaljnji razvoj, sogovornika pa sta tudi izmenjala izkušnje o
uporabi oklepnih enot in njihovem prehodu na lahek oklep. General
Ertl si je v Sistemski tehniki v Ravnah z gostiteljem ogledal proizvodnjo
lahkega oklepnega vozila valuk.
Slovenska vojska že več let sodeluje pri aktivnostih Planinske zveze Slo-
venije. Pripadniki gorske enote in helikopterskega bataljona so pomagali
pri markiranju planinskih poti, oskrbovanju meteorološke postaje na Kre-
darici in pri prevozih ponesrečencev v gorah s helikopterjem. Skladno z
dogovorom o sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije so vojaki iz 15.
helikopterskega bataljona od 5. do 7. avgusta s helikopterjem cougar
poskrbeli za prevoz na Kredarico, kjer je potekala proslava ob 110. ob-
letnici postavitve Aljaževega stolpa. Vsak dan so opravili do dva poleta,
in sicer kot trenažna urjenja, načrtovana z urnikom šolskih urjenj.
Pomoč Romuniji
Zaradi katastrofalnih poplav, ki so nedavno prizadele Romunijo, je
vlada RS na prošnjo Evropske komisije, Centra za opazovanje in ob-
veščanje ter veleposlanika Republike Romunije tej državi odobrila
enkratno pomoč v skupni vrednosti 20 milijonov tolarjev. Pomoč ob-
sega sredstva za odpravljanje posledic poplav in začasno nastanitev
ogroženih prebivalcev, in sicer črpalke za vodo, agregate za elektriko,
šotore, odeje in zložljive postelje z ustrezno opremo. Pomoč so na pri-
zadeto območje iz državnega logističnega centra v Rojah odpeljali v
ponedeljek, 25. julija.

4 S LO V E N S K A V O J S K A
 Ladja Ankaran tudi letos vabila na svoj krov
V zadnjih dneh julija in prvih dneh avgusta
pripadniki 430. mornariškega diviziona
Slovenske vojske iz Ankarana že tradici-
onalno v slovenskih obmorskih mestih
Kopru, Piranu in Izoli organizirajo dan
odprtih vrat na hitri patruljni ladji Ankaran
HPL 21. Obisk tujih in domačih turistov
ter domačinov, torej vseh, ki jih na krov
privabi zanimanje za slovensko vojaško
mornarico in njeno delo, je vedno dober.
Tako je bilo tudi letos, ko so praznovali
deveto obletnico krsta ladje.
Hitra patruljna ladja HPL 21 je dolga 25,4
metra, široka 5,7 metra, ugrezne se en meter
in izpodrine od 42 do 52 ton. 9600 litrov
dizelskega goriva zadošča za delovanje do
600 navtičnih milj s polno hitrostjo. Ladja je so-
dobno opremljena z opazovalnimi sredstvi, ker
je namenjena nadziranju akvatorija in obale v
vseh vremenskih, nočnih ter dnevnih razme-
rah. Oborožena je z lažjo oborožitvijo, in sicer
s protiletalskima topovoma ter mitraljezoma.
Odred patruljnih plovil (hitra patruljna ladja
HPL 21 Ankaran) je ena od treh podenot 430.
mornariškega divizona.
»V treh, štirih urah, ko smo tukaj, pride več sto
ljudi, največ v Izoli in Piranu, ker sta najbolj
turistična kraja na naši obali. Zanimajo jih
Brnik, 30. junij
Tridnevni obisk v 16. BNZP in Centru za nad-
zor in kontrolo zračnega prostora je končala
delegacija iz podobnega madžarskega
centra Veszprem. Namen obiska je bila izme-
njava izkušenj pri integraciji v NATINADS, pri
čemer so gostje predstavili izkušnje pri vzpo-
stavitvi svojega sistema nadzora in kontrole
zračnega prostora, pri vključevanju v Nato in
pri pripravi dokumentacije.
Logatec, 6. julij
različne stvari, starejše obiskovalce, predvsem
moške, ki so povečini služili vojaški rok, nekateri
tudi v vojaški mornarici, predvsem značilnosti
ladje, orožja, kdaj je bila ladja narejena in naše
delo, mladino pa bolj zanimajo radarji, kamere in
druga elektronska oprema,« je povedal poveljnik
ladje poročnik fregate Bogomir Tomažič.
O različnem zanimanju in željah, ki so jih privabili
na ladjo, so nam pripovedovali tudi obiskovalka in
obiskovalca, ki smo jih srečali v Piranu, kjer se je
ladja Ankaran ustavila v četrtek, 4. avgusta. Tako
je bilo Andreju Rajšpu iz Lenarta, ki je bil na dnevu
odprtih vrat že prejšnja leta, na ladji zelo všeč, saj
Kronika
V tamkajšnji vojašnici so pripravili slovesnost
ob dnevu 11. bataljona za zveze. 6. julija 1992
je bila namreč na usposabljanje v takratno 104.
četo za telekomunikacije sprejeta prva gene-
racija vojakov vezistov. Pripadnike bataljona
je nagovoril poveljnik major Boris Cimprič in
zaslužnim podelil priznanja, nato pa so vezisti
tekmovali v različnih športnih disciplinah.
Piran, 8. julij
V Fiesi je potekal vsakoletni seminar ju-jitsa, ki
se ga je udeležilo šest podčastnikov inštruk-
torjev iz 17. bataljona VP. Poleg podčastnikov
vojaške policije so na seminarju Ju-jitsu zveze
Slovenije sodelovali pripadniki generalne
policijske uprave, specialne enote policije in
policijske akademije. Inštruktorja iz 17. BVP sta
vodila del treningov o uporabi orodja in orožja
pri izvedbi praktičnega postopka, obenem pa
so pripadniki SV izmenjali izkušnje s policisti.
Seminar sta si ogledala tudi poveljnik 17. BVP
S p re m l j a m o
ga zanimajo vojska in plovila, najbolj pa ga je
navdušila oprema za vožnje. Povedal je tudi,
da se zanima za poklic vojaka. Saši Šoba iz
Ljubljane se je zdel obisk ladje dobra možnost
za popestritev dopusta. Zadovoljna je bila s
predstavitvijo ladje, ki se ji zdi zelo izpopolnjena.
Gerhard Pfreisl iz Avstrije, ki je z družino pre-
življal počitnice na naši obali, je povedal, da je
zanj in za njegovo družino obisk vojaške ladje
zanimiv, saj v Avstriji nimajo mornarice. »Tudi
predstavniki Slovenske vojske na ladji so zelo
prijazni,« je še dejal. Jerica Pavšič
Foto: Jani Krošl
major Vojko Adamič in bataljonski podčast-
nik štabni vodnik Janez Šmid. Major Adamič
je izrazil namero o ustanovitvi vojaškega
kluba borilnih veščin, v katerem bi vzgajali
inštruktorje, hkrati pa k sodelovanju privabili
druge pripadnike SV in njihove družinske
člane.
Murska Sobota, 23. julij
V okviru praznovanj letošnje 60. obletnice
osvoboditve Prekmurja in ustanovitve 1. pre-
kmurske partizanske čete ter Prekmurske
brigade je Območno združenje borcev in
udeležencev narodnoosvobodilnega boja iz
Murske Sobote na Vaneči organiziralo sloves-
nost. Glavni govornik je bil načelnik GŠSV ge-
neralmajor Ladislav Lipič. V okviru prireditve
je potekala skupščina Domicilnega odbora 1.
prekmurske partizanske čete in brigade, Zvezi
Slovencev na Madžarskem pa so podelili sre-
brno plaketo Zveze združenj borcev NOB.
S LO V E N S K A V O J S K A 5
 Predsedovanje Svetu EU bo
največja operacija MO in SV doslej
Aktualna tema
Slovenija ima v Bruslju enotno vojaško
predstavništvo pri Natu in EU, ki deluje
v okviru stalne misije RS pri Natu in
stalnega predstavništva RS pri EU.
Vojaško predstavništvo vodi brigadir
Alojz Jehart, njegov namestnik za EU
pa je od 1. aprila letos postal brigadir
Janez Kavar. Po študiju na šoli ame-
riške kopenske vojske US Army War
College je brigadir Kavar opravljal dolž-
nost načelnika oddelka za mednarodno
vojaško sodelovanje na GŠSV. Od leta
1999 do 2003 je bil kot slovenski voja-
ški predstavnik v Washingtonu pristojen
za obrambno in vojaško sodelovanje z
ZDA, Kanado in Argentino. Po vrnitvi v
domovino je vodil oblikovanje Povelj-
stva za doktrino, razvoj, izobraževanje
in usposabljanje. Dolžnost vojaškega
predstavnika za EU bo opravljal do juni-
ja 2008, to je do konca predsedovanja
Slovenije Svetu EU. Zato smo se z njim
med drugim pogovarjali o pripravah na
predsedovanje na vojaškem področju
ter o oblikovanju skupne evropske
obrambne in varnostne politike.
Kakšne so vaše dolžnosti?
V delu vojaškega predstavništva (VOPRE), ki je
pristojen za sodelovanje z EU, smo trije častniki.
Sam svetujem vodji stalnega predstavništva RS
pri EU, kot vojaški predstavnik RS sodelujem v
vojaškem odboru EU (EUMC) in vodim del VOPRE
pri stalnem predstavništvu RS pri EU. Moja so-
delavca sodelujeta v vojaški delovni skupini
(MCWG), ki deluje v okviru vojaškega odbora EU,
in posameznih delovnih skupinah z različnih po-
dročij, sta pristojna za operacije in vaje EU, razvoj
obrambnih možnosti, izobraževanje in sodelo-
vanje z Evropsko obrambno agencijo EDA. Naša
naloga je zastopanje interesov države na voja-
škem področju in njihovo uveljavljanje v okviru
pristojnosti vojaškega odbora, po drugi strani
pa v domovino prenašamo odločitve oziroma
stališča v vojaškem odboru EU.
Je Slovenija dovolj prepoznavna v organih EU?
Vključevanje Slovenije v Nato in EU sem aktivno
6 S LO V E N S K A V O J S K A
spremljal kot vojaški ataše v Washingtonu. Ena
od utemeljitev za članstvo v EU in Nato je bila, da
bomo z drugimi narodi sedeli za skupno veliko
mizo. Zdaj za to mizo sedimo in smo popolno-
ma enakopravni z vsemi državami članicami
EU. Seveda so glede na politične, ekonomske,
gospodarske, vojaške in druge značilnosti med
državami razlike. Vrednote, ki si jih delimo, so po-
vezane s skupnimi cilji. Slovenija je prepoznavna,
še bolj pa bo leta 2008, ko bomo sedeli na čelu
velike mize EU. Takrat bomo imeli priložnost, da
mogoče še bolj kot doslej uveljavimo svoje inte-
rese, vendar predvsem tiste, ki bodo skladni z
interesi organizacije.
Ste kdaj čutili pritiske, na primer ob naboru za
bojne skupine?
O nikakršnih pritiskih ne morem govoriti, temveč o
pobudah, ki nastajajo, da lahko EU uresniči svoje
skupne cilje. Sklepe v EU oblikujemo na podlagi
skupnega dogovora, pri čemer pa se moramo
zavedati, da članstvo v organizaciji prinaša tudi
obveznosti. Države, ki so večje od nas, lahko na
vojaškem področju prispevajo količinsko več kot
Slovenija, vendar lahko majhna država predvsem
z vojaško-političnega vidika včasih prispeva več
od drugih. Na primer pri operaciji Afriške unije v
sudanskem Darfurju, ki jo EU podpira, je iz zgo-
dovinskih razlogov pomembno, da sodeluje
čim več držav, ki nimajo nekdanjih
kolonialnih vezi z Afriko.
Kako glede na sedež pri stalnem
predstavništvu RS pri EU usklajuje-
te delo z VOPRE in obrambnim od-
delkom stalne misije RS pri Natu?
Vodja VOPRE je predvsem sinhroni-
zator dejavnosti med delom vojaške-
ga predstavništva pri Natu in delom
vojaškega predstavništva
pri EU. Sodeluje tudi z
nacionalnim voja-
škim predstavni-
kom v SHAPE.
Usklajenost
dela je zelo
pomembna, saj je Slovenija majhna država, zato
je naš nacionalni interes velika komplementar-
nost in dopolnjevanje Nata ter EU. Če nastopamo
z enotnimi cilji in sledimo nacionalnim interesom
v obeh organizacijah, lahko storimo zelo veliko.
Menim, da vsi trije deli delujejo usklajeno in
dobro, kljub temu pa lahko način in učinkovitost
delovanja še izboljšamo in prepričan sem, da bo
predsedovanje Svetu EU spodbuda k temu. Glede
na zunanjepolitično usmeritev Slovenije bi rad
opozoril, da smo z vojaškega vidika prikrajšani,
ker Slovenija od leta 2002 v stalni misiji RS pri
ZN nima vojaškega predstavnika. Kompleksne
operacije, kot je AMIS II v Sudanu, kjer sodelujejo
ZN, Afriška unija in Evropska unija, zahtevajo ko-
ordinacijo. Brez vojaškega predstavnika RS pri ZN
nacionalnih interesov ne moremo uveljavljati tako
učinkovito, kot bi jih lahko.
Menite torej, da je enovita organiziranost VOPRE
ustrezna?
Odločitev, ali bomo imeli samostojni vojaški
predstavništvi za Nato in EU ali skupno pred-
stavništvo, bo morala biti zelo kmalu sprejeta. Ta
odločitev bo imela pomemben politični predznak.
Menim, da je enotno predstavništvo učinkovitej-
še, saj imamo lahko nekatera področja, kot so
logistika, finance in drugo, organizirana skupaj.
Prav tako je interes oziroma stališče
Slovenije komplementarnost obeh
organizacij, kar izraža tudi z eno-
tnim predstavništvom. Vsekakor bo
to politična odločitev.
Kako se v vašem delu VOPRE že
pripravljate na predsedovanje
Svetu EU?
Svetu EU bo predsedovala Republi-
ka Slovenija in ne stalno
predstavništvo RS pri
EU. Glavne priprave
na predsedovanje
ne potekajo v
stalnem pred-
stavništvu RS
pri EU ali v
VOPRE,
temveč
v okviru
vlade in
Foto: Bruno Toič
posameznih ministrstev, med njimi tudi na MO in
GŠSV. Po zdajšnjih ocenah priprave na MO pote-
kajo zelo dobro. VOPRE je vključen v posamezne
aktivnosti, kot je posredovanje izkušenj držav, ki
so že predsedovale EU, glede njihove organizira-
nosti, vsebinskih področij in ciljev med njihovim
predsedovanjem ter konkretnih izkušenj, ki so jih
pridobile. Tako sodelujemo z luksemburškim vo-
jaškim predstavništvom in spremljamo začetek
predsedovanja Velike Britanije.
Sodelujete pri določitvi možnih ciljev Slovenije
med njenim predsedovanjem?
To je političen proces, ki že poteka. VOPRE je
vključen v analizo in definiranje ciljev na GŠSV
in MO. Vojaškoobrambno področje bo le eno od
področij, na katerih bo Slovenija dejavna, zato
bodo nujna usklajevanja med ministrstvi. Če naj
povsem neformalno ocenim vojaške cilje, ki naj bi
jih zastopali med predsedovanjem, bi rad opozo-
ril na komplementarnost Nata in EU. Slovenija je
majhna država, ki ima na vojaškem področju na
voljo enovite sile za obe organizaciji, in če tu do-
sežemo napredek oziroma boljše dopolnjevanje,
kot se že uveljavlja, se bodo pozitivne posledice
kazale dolgoročno. Zelo pomembno področje
bo oblikovanje skupne vojaške vizije EU, ki že na-
staja. Predvsem si moramo z vidika kredibilnosti
postaviti cilje, za katere imamo sredstva in ki jih
zmoremo ter znamo uresničiti.
Bi lahko omenili kakšno konkretno možno na-
logo, kot je za Veliko Britanijo organiziranje
skupne vojaške vaje?
V okviru priprav na predsedovanje poskuša Slo-
venija postati aktivnejša na strokovnem področju.
Pri nas si tako zahtevnih nalog, kot je organizira-
nje skupne vojaške vaje, realno težko privoščimo,
lahko pa organiziramo manjše strokovne aktivno-
sti. Tu so že nekatere pobude. Slovenija bo pred-
Foto: Marko Pišlar
vidoma januarja 2006 gostila zasedanje ene od
strokovnih podskupin vojaškega dela EU. Takšnih
korakov lahko naredimo še veliko. Lahko smo in
moramo biti vse bolj aktivni na vajah, in sicer kot
aktivni udeleženci ali vsaj kot opazovalci. Tako
smo bolj prepoznavni in uresničujemo svoje inte-
rese. Na aktivnosti ne smemo pristajati instinktiv-
no, temveč mora biti naš prispevek podkrepljen z
našim interesom in zmožnostmi.
Ali že lahko govorite o stroških predsedovanja?
Zunanji minister je med stroški že omenil nakup
prostorov za stalno predstavništvo RS pri EU,
kjer imate tudi vi prostore?
Vojaški del predstavništva pri EU ni pristojen za
definiranje proračuna med predsedovanjem,
razen glede ocene stroškov za aktivnosti, ki jih
predlagamo. Lahko zagotovim, da je v načrtih
GŠSV predviden denar za predsedovanje EU in
tudi za priprave za leti 2006 in 2007. Vodilno
vlogo pri načrtovanju stroškov na MO ima
Direktorat za obrambno politiko. Glede pred-
stavništva, v katerem delujemo tudi mi, je treba
zelo odločno povedati, da so naši zdajšnji delovni
prostori, predvsem glede velikosti, neustrezni. Po-
membno merilo glede prostorov je tudi varnostni
vidik, saj moramo spoštovati določila s področja
varovanja podatkov. Poleg tega bo za Slovenijo
predsedovanje enkratna priložnost za lastno pro-
mocijo in uveljavitev nekaterih ciljev, za to pa so
ustrezni prostori nujni. O podrobnostih nakupa bo
odločila vlada, o njih pa se bodo dogovarjali tudi
med MZZ in MO.
Je zdajšnji kadrovski obseg v delu VOPRE za EU
ustrezen in kako bo med predsedovanjem?
Glede na zdajšnji obseg zadolžitev smo trije
častniki v VOPRE, ki smo pristojni za področje
EU, minimum za izpolnjevanje nalog. V temu delu
predstavništva bi morali zagotoviti ustreznejšo
tehnično-administrativno podporo in boljše ko-
munikacijske možnosti. Med predsedovanjem
Svetu EU bo predstavništvo pri EU zagotovo treba
okrepiti, vendar glede na realne možnosti, ki jih
ima Slovenija. Prav tako se moramo zavedati, da
bo morala večina aktivnosti na vojaškoobramb-
nem področju potekati v prestolnici, na MO in
GŠSV. Nekaj nalog bo prevzel tudi vojaški del
predstavništva, ki se bo moral po mojem mnenju
povečati za osem do deset sodelavcev. Na MO in
GŠSV je že potekalo veliko priprav, od osnovnega
posveta o predsedovanju do stažiranja prvih
sodelavcev MO in častnikov SV v stalnem pred-
stavništvu v Bruslju ter obveščanja kandidatov za
delo v predstavništvu med predsedovanjem.
Je torej narejena evidenca, na katerih delovnih
mestih na MO bodo zaposleni delali predvsem
za področje EU?
Pripadniki SV so od januarja letos delovali v sklopu mednarodne mirovne operacije EU Althea v BiH.
Delovna skupina na MO, ki se v okviru Direktorata
za obrambno politiko ukvarja s pripravo na pred-
sedovanje, je že natančno ocenila dolžnosti, ki
jih bo Slovenija med predsedovanjem pokrivala.
Pripravljen je terminski načrt tako stažiranja kot
priprav na dolžnosti v Bruslju in natančen ter-
minski načrt prihodov posameznih sodelavcev
Aktualna tema
v predstavništvo pred predsedovanjem. Koliko
zaposlenih na MO se bo ukvarjalo s tem podro-
čjem, je težko napovedati. Med predsedovanjem
bo glavna naloga MO prav to, zato bodo v takšne
aktivnosti posredno vključeni vsi. Predsedovanje
EU bo zagotovo najtežja operacija doslej na MO,
GŠSV in v SV.
Ali že lahko napovemo glavne poudarke predse-
dovanja na vojaškoobrambnem področju, poleg
tistih, ki si jih bo Slovenija sama postavila? Bo
to terorizem?
V veliko pomoč pri opredelitvi glavnih poudarkov
bo definiranje vojaške vizije EU po letu 2010. Pri-
hodnost je težko napovedati, zagotovo pa je že
zdaj boj proti terorizmu ena od najpomembnejših
nalog na obrambno-varnostnem področju. EU
ima v boju proti terorizmu prednost, saj deluje na
širšem, ne le predvsem vojaškem področju, pri
čemer je zelo pomembna koordinacijska vloga
EU. Njena pomanjkljivost je, da nima čezatlant-
ske razsežnosti, kar jo omejuje pri pridobivanju
in izmenjavi informacij, ključnem področju boja
proti terorizmu. Glede na zadnje dogodke bo zdaj
predsedujoča Velika Britanija aktivnosti na tem
področju zagotovo še bolj intenzivirala, kar bo
vplivalo tudi na države, ki bodo sprejele nadaljnje
predsedovanje Svetu EU.
Kako bi na vlogo EU na obrambno-varnostnem
področju lahko vplivala kriza organizacije?
Zdajšnjega stanja v EU predvsem zaradi neuspe-
S LO V E N S K A V O J S K A 7

Aktualna tema
Foto: Marko Pišlar
Slovenski vojaki so za potrebe Euforja opravljali izvidniške naloge po terenu.
lih referendumov v Franciji in na Nizozemskem ne bi označil kot krizo EU,
temveč bolj kot krizo evropeizma v obeh državah. Prepričan sem, da bomo
zdajšnje stanje presegli zaradi interesov večine držav, ki so pogojeni tudi z
razvojem razmer v svetu. Da bi bila Evropa konkurenčna drugim hitro razvija-
jočim se delom sveta, je temeljna vzpodbuda. Glede odnosa z obema orga-
nizacijama, Natom in EU, menim, da ne moremo govoriti o idealni simbiozi,
kot tudi ne o tekmovalnosti, pač pa o sodelovanju, ki se izboljšuje. Tipičen
primer je operacija Althea. Tu je bil storjen velik napredek in mislim, da je so-
delovanje preraslo v dejansko dopolnjevanje obeh organizacij. Gotovo ima
Nato večje vojaške zmogljivosti v primerjavi z EU in je lahko zato učinkovitejši
v operacijah, ki zahtevajo globalni pristop. Po drugi strani je EU lahko učin-
kovita na primer v operacijah, kot je Althea. Seveda je dolgoročen cilj EU, da
vojaške zmogljivosti razvije za opravljanje zelo različnih nalog. Večina držav
je članic v obeh organizacijah in neracionalno je podvajanje zmogljivosti, s
skupnim definiranjem dolgoročne prihodnosti in nalog pa lahko dosežemo
dopolnjevanje.
Kako poteka oblikovaje kataloga zahtev 2005, ki bo podlaga za razvoj
vojaških zmogljivosti?
Priprava kataloga zahtev je prednostna naloga zdaj predsedujoče Velike
Britanije in poteka intenzivno, vendar je treba na pripravo kataloga gledati
predvsem kot na del širšega procesa. Skladno s katalogom zahtev potekajo
tudi druge aktivnosti, kot sta oblikovanje taktičnih bojnih skupin in najpo-
membnejših ciljev sil ter uveljavljanje Evropske obrambne agencije.
Večina od načrtovanih 13 taktičnih bojnih skupin je že definirana, vendar bi
se lahko, na primer v Avstriji, zaradi nacionalnih omejitev pojavili zapleti …
Oblikovanje bojnih skupin poteka dobro in časovno usklajeno, saj je od 13
deklariranih taktičnih bojnih skupin v celoti definiranih enajst, za dve pa do-
govori potekajo. Nekatere države, ki imajo večje zmogljivosti, bodo imele
svoje ali ad hoc bojne skupine, druge pa stalne bojne skupine. Slovenija je z
Italijo in Madžarsko v bojno skupino, ki bo na voljo v drugi polovici leta 2007,
predlagala trilateralno enoto MLF. Države, ki bodo oblikovale ad hoc bojne
skupine, se bodo dogovorile, kdo bo poveljnik posamezne bojne skupine.
V našem primeru je delitev vodilnih dolžnosti opredeljena v temeljnih aktih
oblikovanja MLF. Menim, da je še prezgodaj govoriti, ali bomo v bojno sku-
pino prispevali prav to enoto ali kakšno drugo iz sestave SV, prepričan pa
sem, da bomo nalogo izpolnili. Za Avstrijo nacionalne omejitve niso težava
oziroma so lahko celo prednost, saj je bila ta država med hladno vojno ena
8 S LO V E N S K A V O J S K A
od najaktivnejših držav pri zagotavljanju pripadnikov mednarodnih mirov-
nih sil v okviru ZN. Ima zelo širok nabor kadra, zato je lahko v posamezni
operaciji izjemno učinkovita. Na podlagi izkušenj EU so lahko težava pred-
vsem kulturne razlike. V operaciji Althea na primer so pripadniki mirovnih sil
posameznih držav najprej težko prepoznavali ilegalno trgovanje z nafto ali
ilegalno sečnjo, izvoz in prodajo lesa. Pri angažiranju bojnih skupin bo zelo
pomembna vrsta operacije. Zagotovo se bodo pojavile posamezne težave,
zato je pomembno, da vnaprej identificiramo morebitne težave in se nanje
pripravimo.
Bi lahko EU med predsedovanjem Slovenije prevzela operacijo na Kosovu?
Možnost, da EU prevzame operacijo na Kosovu, obstaja, vendar to še ni do-
ločeno. Prav tako še ne moremo govoriti, kje bo delovala slovenska bojna
skupina.
Katera so najpomembnejša spoznanja EU z njene največje vojaške opera-
cije Althea?
Najpomembnejša pozitivna izkušnja operacije je sodelovanje Nata in EU.
Veliko spoznanj je EU pridobila že med odločanjem glede operacije in med
pripravami na njen prevzem. Za naslednje operacije so zdaj znani nekateri
postopki in pripravljeni dokumenti ter načela, zato bo angažiranje v nasled-
njih operacijah lahko hitrejše. EU je pridobila izkušnje tudi glede sestave sil,
prispevka posameznih držav, specializacije in delitve dolžnosti, kažejo pa se
še pomanjkljivosti, na primer pri logistiki.
Minister za obrambo je napovedal, da bi lahko Slovenija v okviru EU sodelo-
vala v Darfurju. Kako ocenjujete pomen takšnega prispevka?
Minister je možnost ponudil na zadnjem zasedanju obrambnih ministrov
EU, pri čemer je predlagal sodelovanje največ petih pripadnikov SV v okviru
prispevka večje sponzorske države. Vojaški inštruktorji iz SV bi lahko po-
magali pri usposabljanju enot držav Afriške unije za sodelovanje v operaciji.
Operacijo AMIS II v okviru mandata ZN izvaja Afriška unija, EU pa pri njej
sodeluje. Operacije v Afriki imajo neokolonialen zgodovinski predznak, zato
je navzočnost držav, kot je Slovenija, zelo pozitivna. Slovenija za zdaj še ni
dobila konkretne zahteve.
V delu VOPRE, za katerega ste pristojni, sodelujete z Evropsko obrambno
agencijo. Kako ocenjujete njen napredek po letu dni delovanja in ali se do-
volj zavedamo njenega pomena?
Evropska obrambna agencija sodi na obrambno področje in upam, da bo za
to področje tudi znotraj stalnega predstavništva RS pri EU čim prej pristojen
obrambni svetovalec. Naš del VOPRE je pri zdajšnjih aktivnostih agencije vklju-
čen predvsem v neposredno vojaško sodelovanje, sicer pa je za to področje
zadolžen sodelavec iz obrambnega dela stalne misije RS pri Natu. Mislim, da
bi lahko na tem področju naredili več, kot smo, čeprav formalno večjih zaostan-
kov ni. Glede na kadrovsko rast agencije in povečevanje njenih aktivnosti pa je
nujno, da področje bolje pokrijemo. Meta Grmek
In Brussels, Slovenia has a joint military representation to NATO and the
European Union, which operates within the framework of the perma-
nent mission of the Republic of Slovenia to the EU. Head of the military
representation is Brigadier Alojz Jehart, whereas Brigadier Janez Kavar
was made his EU deputy on 1st April 2005. He will be carrying our
the military representative duties for NATO and the EU until June 2008,
which is also the end of Slovenian chairmanship of the EU Council. He
talked to us about his work, the involvement of Slovenia in the EU wor-
king bodies, about the preparations for the chairmanship in the military
field as well as about the formation of a common European defence
and security policy.
 Z Italijani in Madžari
v bojni skupini EU
Avgusta je dolžnost nacionalnega
vojaškega predstavnika SV v povelj-
stvu večnacionalnih sil kopenske voj-
ske (Multinational Land Force – MLF),
katerih ustanoviteljice so Italija, Mad-
žarska in Slovenija, v Vidmu prevzel
major Ivan Zore. Major Dean Groff, ki je
to dolžnost opravljal skoraj štiri leta, je
razvoj in vzpostavitev MLF označil kot
uspešen projekt, ki se je iz zamisli raz-
vil v dobro organizacijo tako po vojaški
moči kot tudi po sodelovanju in zaupa-
nju. Pred MLF so nove naloge, kot so
sodelovanje pri vzpostavitvi bojnih
skupin EU, ponovna napotitev MLF na
Kosovo in morebitna širitev, saj se za
članstvo v MLF zanimata tudi Avstrija
in Hrvaška.
Po nekaj manj kot štirih letih se vračate iz Vidma,
kjer še naprej ostajata častnik za logistiko stotnik
Dragan Pavkovič in podčastnik za administrativne
zadeve višji vodnik Franko Suljkanovič. Kako
ocenjujete napredek, ki ga je MLF dosegel v tem
obdobju?
MLF je projekt, o katerem so se začeli prvi po-
govori že pred desetimi leti, prvi dokument, in
sicer pismo o nameri za ustanovitev MLF,
pa so ministri za obrambo podpisali leta
1997. Tako je MLF v svojem razvoju prešel vse faze,
od zamisli do operativno sposobne večnacionalne
brigade, ki se je že dokazala, med drugim tudi v mi-
rovni operaciji. V projekt sem se vključil leta 2000,
ko smo začeli pripravljati Memorandum o soglasju,
ki je glavni dokument, na podlagi katerega deluje
MLF. Več kot pol leta ga je pripravljala večnacional-
na delovna skupina, ki se je srečevala vsak mesec
in dopolnjevala dokument. MLF na podlagi tega
dokumenta uspešno deluje, zato vsi ocenju-
jemo, da je dokument dober. V Videm sva
septembra 2001 odšla s častnikom za
logistiko s stotnikom Draganom Pav-
kovičem. Ob prihodu so naju zelo
lepo sprejeli. Kmalu sva ugotovila,
da tudi brigada Julija po nacionalni
liniji ni imela veliko usmeritev svoje-
ga generalštaba, saj so za
najin prihod izvede-
li šele en dan
Inter vju
prej. Moram priznati, da je bilo nekaj negotovosti,
glede na to, da nisva prišla v visoko poveljstvo
Nata ali druge organizacije, temveč v poveljstvo
večnacionalne brigade, ki deluje po načelu vodilne
države. To pomeni, da Italija prispeva večino pod-
pore, v poveljstvu pa opravlja tudi večino funkcij
poveljevanja. Na žalost so se teden dni po najinem
prihodu zgodili teroristični napadi na ZDA, tako da
MLF ni bil prednost Italije oziroma Nata. Po mesecu
dni dela v Vidmu nas je zapustil tudi vodja
projekta, ki se je upokojil. Veliko smo
razmišljali, kaj naj naredimo. Začeli
smo pripravljati podrobnejši letni
načrt dela, standardne opera-
tivne postopke, srečanja med
enotami in dokumente za vaje,
kar ni bilo preprosto. Treba je bilo
upoštevati različne naci-
onalne pristope in
interese, sklepe
pa definirati
na podlagi
skupne-
S LO V E N S K A V O J S K A 9
 ga konsenza. Zdi se mi, da je do prve štabne vaje
Flying Arrow 2002 le malokdo obravnaval stvar
resno. Največja sprememba se je zgodila na drugi
vaji Zvita podlasica 2002 v Italiji, ko je poveljstvo
MLF doseglo oceno polne operativne sposobnosti,
na podlagi katere so se začeli pogovori o prvem
operativnem sodelovanju. Takrat še nismo vedeli,
da bo to že zelo kmalu in da bomo šli na Kosovo.
Pripravili smo tudi ocenjevanje poveljstva in enot
MLF na vaji Zvita podlasica 2003 na Madžarskem,
pred tem pa organizirali in izvedli načrtovalne
konference, izvidovanja, srečanja, sestanke in
usposabljanja poveljstva MLF. Za vse to je bilo
Inter vju
odgovorno mirnodobno poveljstvo MLF, kar je bilo
večkrat zelo naporno. Na podlagi pozitivne ocene
operativne sposobnosti MLF je bila sprejeta odlo-
čitev, da se jeseni 2003 poveljstvo MLF napoti na
mirovno operacijo na Kosovo.
Kakšne so bile torej vaše izkušnje z misijo na
Kosovu?
Poveljstvo MLF na Kosovu je po načelu letne
rotacije prevzelo italijanske položaje v večnacio-
nalni brigadi Jugozahod (Multinational Brigade
Southwest - MNB SW), v kateri sta vodilni državi
Italija in Nemčija. V poveljstvu brigade smo bili
pripadniki slovenskega kontingenta razporejeni na
pomembnih dolžnostih. Napotitev na Kosovo je bil
pomemben mejnik v razvoju MLF, ko je bilo treba
pokazati, kaj zmoremo, saj smo doživeli ognjeni
krst ob izbruhu nemirov in spopadov marca 2004,
ko smo nekaj dni delali v bojnih razmerah. Po ne-
kaj tednih je bilo treba vzpostaviti takšne razmere
kot pred začetkom nemirov. Sodelovanje na misiji
je bilo za nas neprecenljiva izkušnja za nadaljnje
delo. Tu smo dočakali tudi vključitev Slovenije v
Nato in EU, zato smo dobili veliko čestitk, odobra-
vanj in podpore pripadnikov drugih oboroženih sil.
Zagotovo ste pri delu na misiji odkrili težave oziro-
ma pomanjkljivosti, ki otežujejo opravljanje nalog
in ki jih bo treba odpraviti.
S stališča MLF nismo imeli posebnih vsebinskih te-
10 S LO V E N S K A V O J S K A
žav, saj smo do misije opravili vaje in druge oblike
usposabljanja. Poveljstvo MLF je bilo pred misijo
dvakrat pozitivno ocenjeno, kar je bil pogoj za na-
potitev. Ljudje so bili napoteni na misijo po dolžno-
stih, ki jih imajo v poveljstvu MLF. Za delovanje v
Kforju so bile glavna težava nacionalne omejitve,
ki so povezane z nacionalno zakonodajo, na pod-
lagi katere je enota pri svojem delovanju omejena
in nekaterih nalog ne sme opravljati. V nekaterih dr-
žavah na primer velja prepoved streljanja v mirov-
nih operacijah, v drugih prepoved delovanja zunaj
območja odgovornosti, v tretjih pa je prepovedano
posredovanje v demonstracijah. S tem bomo imeli
težave tudi pri naslednjih napotitvah na mirovne
misije, za katere je značilno, da klasične vojaške
naloge, pri katerih je najbolj pomembna vojaška
moč, vse bolj dobivajo obliko policijskih, ki pote-
kajo z manjšimi in bolj specializiranimi enotami.
Takšni primeri so demonstracije, nadzor državnih
mej in preprečevanje različnih oblik migracij, pre-
mične kontrolne točke, patruljiranje in zbiranje in-
formacij, preiskave vozil, ljudi in stanovanj, zasegi
lastnine, pridržanje in aretacije ter druge podobne
»tradicionalno« policijske naloge.
Novembra bo MLF spet odšel na Kosovo. SV naj
bi svoje pripadnike prispevala v poveljstvo, poleg
tega pa tudi motorizirani vod iz sestave 20. MOTB.
Ali je že znano, kje bodo pripadniki SV delovali in
kako bodo vključeni v strukturo Kforja?
MLF bo sodeloval na Kosovu podobno kot ob prvi
napotitvi, pri čemer gre tudi tokrat za napredek, saj
MLF prevzema poveljstvo večnacionalne brigade
Jugozahod v Prizrenu in sodeluje s svojimi eno-
tami. MLF bo v poveljstvu brigade prevzel dolž-
nosti, ki so po sporazumu med Italijo in Nemčijo
predvidene za italijansko vojsko. Glede na to, da
se je formacija brigade nekoliko zmanjšala, se bo
sorazmerno temu zmanjšal tudi prispevek MLF.
Podrobnejšo sestavo je treba sicer še potrditi,
vendar naj bi SV sodelovala z osmimi pripadniki,
in sicer štirimi častniki ter štirimi podčastniki. Tudi
tokrat so dolžnosti zahtevne, kar kaže na zaupanje
MLF v Slovensko vojsko. Poleg poveljstva bodo
tokrat vse tri države prispevale tudi svoje enote,
in sicer Italija, ki že prispeva svoje pripadnike v se-
stavo namenskih sil Aquila (Task Force Aquila – TF
Aquila), bataljona, Madžarska motorizirano četo in
Slovenija motorizirani vod. Poleg 35 pripadnikov
motoriziranega voda bo v poveljstvu TF Aquila še
en slovenski častnik, ki bo skrbel za koordinacijo
in povezavo s poveljstvom večnacionalne brigade
Jugozahod. Skupno bo SV za zdaj prispevala 44
pripadnikov. Poveljevanje TF Aquila bo prevzelo po-
veljstvo italijanskega bataljona iz 5. polka brigade
Julija, saj je Italija vodilna država v MLF. Šele po
izvidovanju in pripravi tehničnega sporazuma bo
znano, kakšne naloge bo opravljal slovenski vod.
MLF s podrejenimi enotami je tudi za odhod na
tokratno misijo ocenila skupina za ocenjevanje
med vajo Zvita podlasica 2005 v Sloveniji, ki je bila
za SV zahtevna glede organizacije, vendar smo bili
kljub temu dobri organizatorji in gostitelji.
Tudi EU oblikuje svoje vojaške zmogljivosti. Vodi-
telji članic EU so se odločili oblikovati 13 bojnih
skupin s po 1500 pripadniki. Italija, Madžarska
in Slovenija bodo v okviru MLF prispevale svoje
zmogljivosti v bojno skupino EU. Kolikšen bo ta
prispevek?
Takoj po vrnitvi s Kosova se je začela razvijati za-
misel o delegiranju MLF v eno od bojnih skupin
EU. S tem se je začelo novo obdobje v razvoju
MLF. Določeni postopki za vključitev v bojne sku-
pine EU so že opravljen. Ministri vseh treh držav so
podpisali pismo o nameri, da se na podlagi MLF
oblikuje bojna skupina EU. Bilo je že nekaj sestan-
kov, pripravljen je bil koncept delovanja in osnutek
tehničnega sporazuma. Junija je v Budimpešti po-
tekalo srečanje skupine strokovnjakov, na katerem
so se udeleženci iz vseh treh vojsk po posameznih
strokovnih področjih začeli dogovarjati o strukturi
in relacijah glede na nove naloge, ki jih bo moral
MLF opravljati v okviru sil EU. Vsaka skupina stro-
kovnjakov je ugotovila določene stvari in rezultat
tega sestanka je bil predlog osnutka koncepta
za delovanje in tehničnega sporazuma za ob-
likovanje bojne skupine, ki predstavlja dodatek k
obstoječemu Memorandumu o soglasju MLF. V
sestavi bojne skupine EU bodo poveljstvo brigadne
ravni, ki bo po sestavi manjše kot aktualno povelj-
stvo MLF, bojni del z močjo bataljona in podpora.
Slovenija bo v jedro bojne skupine EU prispevala
motorizirano četo iz kontingenta MLF, po eno
četo pa tudi Madžarska, Italija kot vodilna država
pa poleg čete tudi elemente logistične podpore in
podpore delovanja. Italija bo zagotovila še elemen-
te zračnih in pomorskih sil, zaradi česar bo imela
bojna skupina status mednarodne združene eno-
te. Prav tako bo poveljstvo MLF v poveljstvo bojne
skupine EU in njen bojni del prispevalo določeno
število pripadnikov, kar je treba na naslednjih sre-
čanjih še konkretizirati. V bojni skupini bodo zdru-
žene kopenske, zračne in pomorske sile, ki bodo
lahko sodelovale v operacijah EU in tudi v začetnih
fazah večjih operacij na kriznih območjih. Bojna
skupina se bo popolnjevala modularno in glede na
konkretne razmere. V nadaljnjih pogajanjih zato ne
bi smeli pozabiti na možnosti za sodelovanje SV
tudi z drugimi, bolj specializiranimi enotami, kot so
vojaška policija, izvidniške enote, skupine CIMIC
in podobno, kar predstavlja majhen prispevek in
lahko prinaša veliko koristi. Pripravljenost za delo-
vanje te bojne skupine bo morala biti ocenjena v
prvi polovici leta 2007, zato nimamo veliko časa,
še posebno, ker bo poveljstvo MLF do sredine leta
2006 na Kosovu. Glede na to, da ima poveljstvo
MLF že precej izkušenj, ocenjujem, da pri tem ne
bi smeli imeti velikih težav. Večji izziv vidim na
bataljonski ravni. To je novo področje, zato bo
treba pripraviti koncepte in predpise za delovanje
mednarodnega poveljstva bataljona. Nekatere
stvari je poveljstvo MLF že storilo tudi v to smer. Tri-
krat na leto namreč potekajo vaje vodov MLF, na
katerih se oblikuje četa, sestavljena iz vodov vseh
treh držav. Potekajo še različne aktivnosti, s čimer
se ugotavljajo težave pri skupnem delovanju na tej
ravni, predvsem pa je ta oblika skupnih aktivnosti
pomembna zaradi seznanjanja in vzpostavljanja
zaupanja med vojaki. Glede na to, da tokrat govo-
rimo o doseganju kompatibilnosti na ravni čet, bo
med drugim treba določiti tudi taktične standardne
operativne postopke za podrejene čete. Poleg
dokumentov bo treba organizirati in izvesti uspo-
sabljanja ter vaje za poveljstvo bataljona, ki mora
biti oblikovano in pripravljeno do jeseni 2006, ko
bodo potekale prve vaje skupne bojne skupine. Za
raven polka bo med odsotnostjo poveljstva MLF
oblikovana mednarodna delovna skupina, ki bo
delovala na poveljstvu 14. polka v Italiji. Člani se
bodo občasno srečevali in usklajevali ter dopol-
njevali dokumente za pripravo bataljona.
Za članstvo v MLF se zanimata tudi Avstrija in
Hrvaška, ki imata trenutno status polnopravnih
opazovalk. Kaj to pomeni in kdaj bosta lahko ti
državi postali polnopravni članici MLF?
Avstrija in Hrvaška sta status polnopravnih opazo-
valk pridobili leta 2002 na srečanju politično-voja-
ške vodstvene skupine (Political-Military Steering
Group – PMSG), saj sta izrazili željo po sodelo-
vanju v MLF. Od takrat je bil pripravljen dokument,
ki ga je na nedavnem srečanju v Budimpešti potrdil
PMSG in v katerem so opredeljeni postopki, ki jih
mora posamezna država izpolniti, da postane
polnopravna članica. Kot polnopravni opazovalki
imata pravico do vpogleda v ustanovitvene do-
kumente MLF, vključujemo pa jih tudi v nekatere
aktivnosti MLF, ki so zanju zanimive, na primer
usposabljanja, srečanja in konference, štabne in
taktične vaje, kot je to predvideno z letnim načrtom
dela. Poveljstvo MLF si želi, da bi se ti državi čim
prej vključili v MLF in pridobili status polnopravne
članice, vendar je to zdaj stvar njihove politično-
vojaške odločitve. Državi morata začeti pogovore
o tem, kaj bosta prispevali, treba pa bo spremeniti
tudi glavne dokumente MLF. Če bo prišlo do širitve
MLF, bo treba spremeniti medvladni sporazum,
tehnični sporazum in memorandum o soglasju, s
katerimi bodo spremenjena formacija ter oprede-
ljene dolžnosti, ki jih bodo v strukturi MLF zasedali
pripadniki novih članic.
Kaj vam pomenijo izkušnje, ki ste jih pridobili
med delom v večnacionalnem poveljstvu MLF v
Vidmu?
Mislim, da so redke priložnosti, ko lahko sodeluješ
pri projektu, kot je MLF. Ponosen in srečen sem,
da sem imel možnost, da sem lahko sodeloval
pri nastanku in razvoju trilateralne brigade. Ob
tej priložnosti bi rad poudaril zelo dobro sodelo-
vanje med italijanskim, madžarskim in slovenskim
kontingentom na vseh ravneh. Zelo so nas pod-
pirali MO, SV in MZZ. Rad bi se zahvalil vsem, ki
so s svojim delom in prizadevnostjo pripomogli k
razvoju MLF, mojemu nasledniku in vsem pripadni-
kom MLF pa želim veliko uspehov na nadaljnji poti.
Mislim, da bom izkušnje, ki sem jih pridobil, lahko
uporabil tudi na enoletnem tečaju za visoke štabne
častnike v Rimu, na katerega odhajam septembra.
Marko Pišlar
Foto: Bruno Toič
In Videm (Udine), the duties of the national
military representative of the SAF to the Mul-
tinational Force Command, whose founders
are Italy, Hungary and Slovenia, were taken
over by Major Ivan Zore. His predecessor,
Major Dean Groff, who had been carrying out
these duties for almost four years, said that
the establishing and development of the MLF
had been a successful project, which began
as an idea and evolved into a smooth-running
organisation considering its current military
capabilities as well as mutual trust and coo-
peration. At present, MLF is facing new tasks
such as participation in the establishment
of the EU battle groups, possible expansion,
since Austria and Croatia have expressed
their interest to become MLF members, and
the next deployment to Kosovo in November
this year. Besides eight servicemembers from
the MLF command, the SAF are also going to
send to Kosovo one motorised platoon of the
20th SAF Motorised Battalion from Celje.
Inter vju
Major Ivan Zore,
novi nacionalni vojaški
predstavnik SV v poveljstvu MLF
V SV se je zaposlil leta 1992. Delal je na
različnih štabnih dolžnostih na področju
operative in usposabljanja v takratnem 8.
pokrajinskem štabu za TO. Po ustanovitvi
celjskega bataljona je dve leti opravljal
dolžnost pomočnika za operativno učne
zadeve v poveljstvu, potem pa nadaljeval
delo na štabnih dolžnostih v takratnem 8.
pokrajinskem poveljstvu SV, v katerem je
bil pristojen za usposabljanje. Leta 1996 je
postal poveljnik 1./82. brigade SV in končal
generalštabni program. Leta 2000 je postal
samostojni pomočnik za operativne zadeve
v 3. OPPSV, pred koncem reorganizacije pa
so ga napotili v poveljstvo 1. brigade SV, v
kateri je opravljal nalogo načelnika odseka
za operativne zadeve do leta 2003, ko je bil
premeščen na GŠSV za pomočnika za ope-
rativne zadeve za področje mednarodnih
operacij. V delovanje MLF se je vključeval od
leta 2002, v tem času pa opravljal dve po-
membni dolžnosti v poveljstvu MLF, in sicer
je bil izvršilni častnik pri načelniku štaba in
nazadnje načelnik operativnega centra. V
okviru MLF je leta 2003 šest mesecev so-
deloval v mirovni operaciji na Kosovu. Od
nove dolžnosti pričakuje, da bo nadaljeval
dosedanje uspešno delo nacionalnega vo-
jaškega predstavnika v poveljstvu MLF in da
bo vključen v projekt skupne bojne skupine
EU, ki se bo oblikovala na podlagi MLF.
S LO V E N S K A V O J S K A 11
M i ro v n e o p e ra c i j e
Skrbeli za zdravje
ljudi in živali na misiji Isafa
Konec junija se je po štirih mesecih
delovanja na misiji Isafa iz Afganistana
v Slovenijo vrnil prvi kontingent vete-
rinarske enote (VETE) SV, v katerem
sta bila višji vojaški uslužbenec XII.
razreda Branko Dolenc, dr. vet. med.,
in veterinarski tehnik, štabni vodnik
Robert Čanadi. Pripadnika VETE SV
sta v sklopu nemškega kontingenta v
bazi Warehouse v Kabulu skrbela pred-
vsem za zdravstveno ustreznost hrane
in pitne vode ter zdravstveno varstvo
službenih psov. V Afganistanu deluje
od julija drugi kontingent VETE SV, v
katerem sta višji vojaški uslužbenec
XIV. razreda mag. Peter Levstek, dr. vet.
med., in nižja vojaška uslužbenka V.
razreda Tanja Kremžar.
12 S LO V E N S K A V O J S K A
Slovenska veterinarja delovala v
sklopu nemške vojske
Slovenska veterinarja sta delovala v veterinarski
enoti, ki je del poljske bolnišnice nemške vojske
role 3, v kateri delujejo tri enote, in sicer enota za
podporo, enota za medicinsko evakuacijo in oseb-
je poljske bolnišnice. V bolnišnici, ki zagotavlja po-
polno oskrbo pripadnikov, dela 92 specialistov za
posamezna področja, od teh je 21 zdravnikov, 56
tehnikov in 14 bolničarjev iz sedmih držav. V njej
delajo štiri kirurške ekipe, ambulanta za interno
medicino, oftalmolog, dermatolog, otorinolaringo-
log in nevrolog, imajo pa 30 postelj in 50 v rezervi
ter pet postelj v intenzivni negi, rentgen, ultrazvok,
laboratorij, krvno banko in lekarno. »Opremljenost
z napravami je na zavidljivi ravni,« je pojasnil višji
vojaški uslužbenec XII. razreda Branko Dolenc.
Dodal je, da je vojak lahko ob takšni zdravstveni
oskrbi precej bolj umirjen in osredotočen na
opravljanje svojih rednih nalog, saj se zaveda, da
bodo za njegovo zdravje poskrbeli vrhunski stro-
kovnjaki z najsodobnejšo opremo. »Dodatni enoti
sta v Kunduzu in Termezu v Uzbekistanu, nemška
poljska bolnišnica role 3 pa jima zagotavlja le teh-
nično pomoč. Vsaka dva meseca nemški veterinar
obišče omenjeni lokaciji, odvzame vzorce površin
in vode ter opravi nadzor kuhinj. Vzorce pregleda v
laboratoriju v Kabulu. Kunduz je zunaj pristojnosti
našega delovanja, za Termes pa je treba imeti
vizum, zato s sodelavcem nisva sodelovala pri
omenjenih nadzorih,« je dejal Dolenc. Ko je bilo
treba vzeti vzorce pitne vode in hrane na terenu, so
šli v konvoju v spremstvu dveh ali treh vozil, včasih
tudi z oklepniki, odvisno od stopnje nevarnosti in
vrste naloge. »Vedno smo imeli pri sebi orožje, ne-
prebojni jopič in čelado, v suhem vremenu pa tudi
zaščitna očala ter ruto zaradi nevarnega prahu. Po
Kabulu smo se večinoma vozili z neoklepljenimi
vozili nemške vojske,« je pojasnil štabni vodnik
Robert Čanadi.
 Opravljali sanitarne preglede vojaških kuhinj
Pripadnika VETE SV sta skrbela predvsem za zagotavljanje zdravstvene
ustreznosti pitne vode in higiene živil, kar je pomenilo jemanje vzorcev in
opravljanje sanitarnega nadzora vojaških kuhinj ter dobaviteljev hrane,
s čimer sta ugotavljala čistost in oporečnost oziroma neoporečnost živil
živalskega izvora. Svetovala sta tudi pri uvajanju standardov sistema varne
prehrane HACCP v nekaterih vojaških kuhinjah. »Moja naloga je bila vodenje
veterinarske ambulante in zdravstveno varstvo službenih psov, med katerimi
so bili tudi štirje hrvaški in osem nemških. Skrbel sem za nadzor in usmerja-
nje mikrobiološke diferenciacije v laboratoriju, to je usmerjanje preiskav, ter
postavitev diagnoze, opravljal sem veterinarski sanitarni nadzor po kuhinjah,
restavracijah in lokalih v bazi ter odvzem vzorcev hrane, vode in površin.
Poleg tega sem nadziral dobavitelje živil in skladišč za ta živila v kampu
Warehouse, opravljal nadzor nad potepuškimi psi v vojaških objektih in pisal
priporočila za izboljšanje stanja v kuhinjah,« je povedal Dolenc, dr. vet. med.
»Kot veterinarski tehnik sem skrbel za odvzem vzorcev vode in brisov s povr-
šin ter rok, za pripravo laboratorijskih vzorcev in nasajanje teh na gojišča, za
izvajanje koproloških preiskav blata psov in pomagal pri delu v veterinarski
ambulanti,« je dejal štabni vodnik Čanadi. Veterinarja sta največ časa preži-
vela v laboratoriju, ki je sestavljen iz šestih zabojnikov in povezovalnega šo-
torskega dela. Prvi del sestavlja laboratorij za mikrobiološke in parazitološke
raziskave humanih vzorcev ter laboratorij za preiskave krvi, v katerem je tudi
krvna banka s 70 enotami. V sredini sta veterinarski mikrobiološki laboratorij
in hladilnik zabojnik za gojišča, reagente in drug laboratorijski material, ki
mora biti na hladnem. Zadnji del obsega kemijski laboratorij, v katerem lahko
izvajajo fizikalno-kemične analize vode, ugotavljajo vrsto eksploziva, npr. po
eksploziji, čistočo kisika v medicinskih jeklenkah in prisotnost prepovedanih
drog. Zdravstveno oskrbo službenih psov sta opravljala v veterinarski ambu-
lanti, ki je na drugem koncu baze, saj ne sme biti v bližini bolnišnice. »Ob na-
jinem prihodu je bilo stanje v ambulanti slabo, saj ni bilo opreme in sredstev,
zdravilom pa je pretekel rok. Nemški veterinarji so prihajali v ambulanto iz
Delo v laboratoriju
M i ro v n e o p e ra c i j e
Jemanje vzorcev na terenu je potekalo ob spremstvu konvoja oklepnih
vozil.
vojaških veterinarskih inštitutov oziroma laboratorijev in se niso toliko ukvar-
jali z zdravstvenim varstvom živali,« je pojasnil Dolenc.
Pred misijo na usposabljanju v Nemčiji
Dober mesec pred misijo sta v Kielu v Nemčiji opravila usposabljanje. »V
dveh tednih sva dobila veliko novega znanja, saj je bil tečaj zelo intenziven.
V Nemčiji sva se usposabljala za delo v takem laboratoriju, kot je bil v Afga-
nistanu, in se seznanila z njihovo metodologijo opravljanja laboratorijskih
preiskav vzorcev. To znanje in delo sva s pomočjo nemških kolegov v Kabulu
le še dopolnjevala in utrjevala,« je poudaril Dolenc. Tako kot vsaka vojaška
baza je tudi kamp Warehouse urejen kot majhno mesto. V njem so pripadni-
kom na voljo pošta, banka, menjalnica, trgovine, kuhinja, fitnes, picerija, re-
stavracija in nekaj barov. Pripadnika VETE SV sta bivala v tričlenskem šotoru,
ki je bil ogrevan in klimatiziran, s trdnim dnom in vrati, ki jih lahko zakleneš.
Vsi pripadniki nemške vojske, ki delajo v sestavi poljske bolnišnice role 3, so
nastanjeni v urejenih in dobro opremljenih montažnih objektih, vendar so v
majhnih sobah po štirje skupaj. Večina objektov v bazi je zabojnikov oziroma
montažnega tipa in opremljenih z gretjem in klimatskimi napravami. »Dnev-
na temperaturna nihanja so zelo velika, tudi do 20 stopinj Celzija, zato sva
morala šotor podnevi ohlajati, ponoči pa segrevati. Poleg minskih polj so
dodatna nevarnost na misiji tudi komarji, ki prenašajo malarijo, ob toplejšem
vremenu pa je veliko strupenih kač in škorpijonov,« je dejal Dolenc, dr. vet.
med. »Najin delavnik je trajal vsak dan od jutra do večera, razen ob nedeljah
in praznikih, ko smo začeli delati ob 13. uri. V Kabulu nismo imeli možnosti,
da bi lahko šli v mesto, zato smo večino časa preživeli v bazi. Dvakrat smo
imeli tudi koncert dveh nemških glasbenih skupin,« je dopolnil štabni vodnik
Čanadi. Čeprav sta imela veliko dela, sta našla tudi nekaj prostega časa.
»Glede na to, da je Kabul na nadmorski višini več kot 1800 metrov, se mora
organizem najprej prilagoditi tem razmeram, šele nato se lahko začneš re-
kreirati,« je poudaril Dolenc. Med pripadniki mirovnih sil je zelo priljubljen tek
okrog baze po notranji strani ograje. Marko Pišlar
Foto: Branko Dolenc
After a four-month ISAF mission in Afghanistan, at the end of June, the
1st contingent of the SAF veterinary unit (VETE) returned to Slovenia.
The members od the unit were among others also Slovenian veteri-
narians Branko Dolenc, XII class high military employee, D. V. M., and
veterinary technician, Staff Sergeant Robert Čanadi. The veterinarians
carried out their duties within the framework of the German contingent
at the Warehouse base in Kabul. Their job was to supervise the quality
of food and drinking water as well as to care for the working dogs.
S LO V E N S K A V O J S K A 13
M i ro v n e o p e ra c i j e

Slovenski gasilci na kabulskem

letališču usposabljajo domačine
Dodatna usposabljanja za MOTB, ki so za nas pripravili urjenje
letališkega gasilca Tomaž Ažbe, Aleš Finžgar in Andrej Marolt so kot poklicni gasilci streljanja s pištolo v Afganistanu in od
Pobuda, da bi v Afganistan poslali de- zaposleni v gasilski brigadi Ljubljana, zdaj pa so na šestmesečni katerih smo se veliko naučili,« je dejal
setino gasilcev, je na gasilsko brigado misiji v Afganistanu. Tam na letališču v Kabulu še s štirimi sloven- Andrej Marolt. Licenco za letališkega
Ljubljana prišla z Uprave RS za za- skimi gasilci opravljajo delo letaliških gasilcev skupaj s 40 gasilci gasilca, ki je nujna za delo na letališ-
ščito in reševanje. »Najprej smo se ne- iz različnih držav, 20 od teh pa je domačinov. Med poletnim dopu- ču, so pridobili na Brniku, dodatno pa
uradno in neformalno pogovarjali, kdo stom smo se z njimi pogovarjali o delu, ki ga opravljajo v Afgani- so se usposabljali še v ameriški bazi v
bi šel, in bilo nas je približno dvanajst, stanu, kjer bodo ostali do 25. avgusta. Dejali so, da je zanimivo in Avianu v Italiji. Pridobitev licence za le-
ki nas je to zanimalo. Iz brigade nas je drugačno kot v gasilski brigadi, pridobili pa so si tudi dragocene tališkega gasilca obsega poznavanje
odšlo na misijo šest, se pa že priprav- izkušnje, ki jim bodo pomagale pri nadaljnji gasilski karieri. tipov letal in prometnega režima, re-
ljajo za naslednjo rotacijo. Sam sem ševanje, razumevanje komuniciranja
se odločil, da grem, ker sem želel poskusiti novo in drugačno delo, da bi dobil med letališkim stolpom, letališčem in preostalimi udeleženci ter druga pravila.
mednarodne izkušnje, poleg tega je delo na misiji tudi precej dobro plačano,« Z letališkimi gasilci na Brniku so opravili tudi vaje gašenja, v Avianu pa so jim
je pojasnil Aleš Finžgar. Za delo na misiji v Afganistanu so se dodatno usposo- njihovi gasilci pokazali na primer nevarnosti pri bojnih letalih. »Tako smo bolje
bili, tako da so opravili vojaška usposabljanja in usposabljanja za letališkega vedeli, kaj nas čaka na kabulskem letališču, saj na Brniku ne pristajajo letala s
gasilca. »Glede vojaškega usposabljanja smo nekoliko razočarani, ker ni bilo tako oborožitvijo. Na tem tridnevnem usposabljanju smo veliko pridobili. Dali
prilagojeno delu na misiji, saj bi moralo biti bolj namensko, na primer več so nam tudi zgoščenko, na kateri lahko najdemo podatke za vsako vojaško
streljanja s pištolo. Zdaj fantje pravijo, da so že upoštevali pripombe, tako da letalo, kje so na primer nevarna območja, kje lahko hitro zagori in podobno,«
se gasilci usposabljajo tudi skupaj z vojaki. Hkrati bi rad pohvalil izvidnike 10. je pojasnil Andrej Marolt.

Zadovoljni z opremo
Ko so se pripravljali za odhod, so sestavili seznam, kaj bi potrebovali, Uprava
RS za zaščito in reševanje pa jim je vse priskrbela. »S seboj smo vzeli dihalne
aparate, kompresor za polnjenje dihalnih aparatov, kompletno zaščitno ob-
leko, zaščitno obleko za nevarne snovi, obleko za zaščito pred visoko tempe-
raturo, tako imenovano mizo za testiranje aparatov, testno mizo za maske in
drugo. Opreme imamo kar veliko, vendar vso uporabljamo. Ni kosa opreme, ki
bi ležal v kotu. Uprava RS za zaščito in reševanje je poskrbela za to, da imamo
vse, kar potrebujemo. S seboj nismo vzeli na primer gasilskih vozil, čeprav
smo takrat, ko smo zbirali informacije, bili pripravljeni tudi na to. Prva genera-
Aleš Finžgar Andrej Marolt Tomaž Ažbe cija, ki je končala delo na misiji, nam je bolj težko pomagala z informacijami,

14 S LO V E N S K A V O J S K A
saj so bile zveze slabe. Nekaj skopih informacij
smo dobili prek interneta. Ko smo prišli v Afgani-
stan, smo videli, kaj bi še potrebovali. Na splošno
smo dobro opremljeni, kakšne malenkosti pa bi
še potrebovali, kot na primer dodatni zmogljiv pre-
nosni računalnik. Za sedem gasilcev imamo le en
računalnik, kar je premalo, poleg tega ga je treba
priklopiti z žico, potrebovali pa bi brezžično inter-
netno povezavo. Telefon je zelo drag, za gasilce
in veterinarja ni brezplačen, za izvidnike pa. To bi
morali poenotiti,« je dejal Tomaž Ažbe.
24-urne izmene
»Ko smo prišli v Afganistan, smo takoj občutili, da
je tu drugačen svet. To je zelo težko opisati, saj
je vsak, ki pride tja, presenečen. Ne glede na to,
da ti drugi povedo, kakšne so razmere, in da vidiš
fotografije, je realnost drugačna in vsak jo doživi
po svoje. Resnično stanje je slabše, ko je videti na
fotografijah. Kanalizacija in vodovod nista ureje-
na, hiše so večinoma iz blata, redke imajo strehe,
elektriko imajo le nekatere premožnejše hiše dve
uri na dan. Afganistanci imajo svoje navade in
način življenja, ki je drugačen od našega. Dolgo
so živeli v izolaciji, predvsem verski, in talibanski
način razmišljanja je še vedno opazen, vendar so
ljudje kljub revščini zadovoljni. Precej časa bo še
trajalo, da se bodo razmere izboljšale,« je opisal
občutke o deželi, v kateri delajo, Aleš Finžgar.
V gasilski brigadi Ljubljana imajo gasilci največ
dela s tehničnim reševanjem. Tako posredujejo v
požarih, prometnih in ekoloških nesrečah itn. Na le-
tališču v Kabulu gasilci opravljajo delo letališkega
gasilca in preventivne naloge ter urijo domačine v
gasilstvu. Veliko imajo tudi vaj, saj so pri vsakem
letalu nekoliko drugačni postopki reševanja. 40
gasilcev iz različnih držav skrbi tudi za kamp Kaia,
torej Kabul International Airport, in opravlja vso po-
žarno preventivo. Za brezhibnost opreme skrbijo z
rednim vzdrževanjem in opravljajo druge tehnične
Gasilec na dolžnosti radiooperaterja v gasilskem stolpu
naloge, kot na primer čiščenje letališke steze ali
pobiranje padal letal F-16. »Z 20 Afganistanci,
ki delajo v kampu Kaia, imamo dobre odnose in
jih učimo o gasilstvu. Z njimi ni nobenih težav in
radi sprejemajo novo znanje,« je dejal Marolt. Delo
poteka v 24-urnih izmenah, gasilci so razdeljeni v
dve skupini, v vsaki pa dela deset Evropejcev in
prav toliko Afganistancev. Od februarja do julija
so bili gasilci iz šestih evropskih držav, in sicer
iz Švedske, Norveške, Islandije, Finske, Danske
in Slovenije. Po juliju so ostali Slovenci, Norvežani,
Danci in Finci. Šest slovenskih gasilcev dela v
izmeni s Finci, en slovenski gasilec pa skrbi za
preventivo na letališču. Tomaž Ažbe je namestnik
vodje izmene, kar je veliko priznanje za slovenske
gasilce, vodja izmene je Finec. Sporazumevajo
se v angleščini in ker so pred odhodom opravili
intenzivni tečaj angleščine na Ajševici, dobro ko-
municirajo v tujem jeziku. »Bilo bi veliko težav, če
ne bi razumeli, kaj nam sporočajo iz stolpa. Lahko
bi na primer povedali, da bo pristalo letalo, mi pa
bi se vozili po stezi. Tako bi prišlo do nesreče,« je
dejal Finžgar. Ves čas so v pripravljenosti, letališče
je odprto od zore do mraka. Ponoči letala ne letijo
več, čeprav so nekaj časa poskusno vzletala in
pristajala tudi ponoči. Vsak dan prileti oziroma
odleti do 150 letal, lahko pa tudi več kot 200.
Večinoma priletijo velika letala, ki oskrbujejo Isaf.
Veliko jih vozi nevaren tovor, zato je navzočnost
gasilcev nujna že iz preventivnih razlogov. »Pred-
nost je skrb za delo na letališču, zato moramo
biti ob morebitnih težavah z letali v dveh minutah
na kateremkoli delu letališča. Večja nesreča se je
zgodila konec aprila, ko je letalo antonov-12 pri-
stalo na letališki stezi, vendar je zapeljalo z nje in
se vžgalo. V kontrolnem stolpu so že med pristaja-
njem opazili težave, zato smo bili pripravljeni in 40
sekund po tem, ko je bilo letalo na tleh, smo začeli
gasiti. Šestčlanska posadka ni bila poškodovana,
tovor pa je zgorel. Uspelo nam je obvarovati veliki
letali z vso posadko in tovorom, ki sta bila v bližini.
Letalo antonov je imelo gorivo v krilih in če bi to za-
gorelo, bi nastale velike težave,« je povedal Ažbe.
Hitre intervencije so najpomembnejše, so dodali
sogovorniki, za uspešno opravljeno delo pa jih
M i ro v n e o p e ra c i j e
je pohvalil tudi vodja letališča. »Mislim, da smo
dobro usposobljeni za svoje naloge, ker delamo
v poklicnih enotah in imamo veliko prakse, kar
pripomore k učinkovitemu ter uspešnemu delu.
Svojo prakso in poznavanje dela gasilca smo do-
polnili z letališkim delom,« je dodal Ažbe.
Prosti čas za pranje perila
Delo je naporno, zato dan, ko so prosti, mine,
kot bi mignil, so se vsi strinjali. V prostem času
se rekreirajo, gredo na fitnes, igrajo odbojko,
pospravijo, operejo perilo, se pogovarjajo z
domačimi ali deskajo po medmrežju. Glavni
kuharji v restavraciji so Nepalci. Surovine za
obroke dobivajo iz EU, zdaj pa so postali že ne-
koliko enolični, so potarnali sogovorniki. V kampu
si lahko izposodijo avto, večkrat pa so tudi obis-
kali veterinarja, ki nista imela možnosti, da bi šla
iz kampa Warehouse. »Ves čas smo dosegljivi
po prenosnem telefonu. Če nas potrebujejo, nas
z gasilske postaje pokličejo. Tudi ko gremo ven,
povemo, da gremo, in vzamemo s seboj prenosni
telefon. Povemo približno uro odhoda in vrnitve,
ne pa vseh podatkov zaradi varnostnih razlogov,
ugrabitve na primer,« je pojasnil Ažbe. Tudi vojake
SV so obiskali, vendar se do njih vozi eno uro. »Že-
leli smo videti vsaj delček dežele, ne moreš pa se
kar voziti okrog. Razmere še vedno niso varne,« je
dodal Marolt. Preden so se za mesec dni vrnili v
Afganistan, so še dejali, da zdaj vedo, kaj jih čaka,
zato niso negotovi. »Vsakemu, ki je pripravljen na
tako misijo in ki ima dovolj gasilskih izkušenj, pri-
poročam delo na misiji,« je končal Ažbe.
Valerija Šket Jarm
Foto: osebni arhiv gasilcev na misiji
Tomaž Ažbe, Aleš Finžgar and Andrej Marolt
are professional firefighters, employed in the
Ljubljana Fire Brigade. At present, they are
on a six-month mission in Afghanistan. To-
gether with four other Slovenian firefighters
and 40 firefighters from other countries,
20 of them locals, they are carrying out the
duties of airport firefighters at the airport in
Kabul. During their summer holidays we tal-
ked to them about their work in Afghanistan
which is going to end on 25th August. They
told us that their tasks were interesting and
rather different from those at home. They
have also acquired valuable experience to
help them in their future firefighting career.
S LO V E N S K A V O J S K A 1 5
 Najboljši belgijski kadeti na
Iz vojaškega življenja
usposabljanju v Sloveniji
Šola za častnike je od 18. do 29. julija peto leto zapored gostila
belgijske kadete, ki so se v Sloveniji urili predvsem v gorništvu. Ob
pomoči inštruktorjev Gorske šole je 15 belgijskih kadetov skupaj
z 11 kandidati Šole za častnike na širšem območju Pokljuke,
Jelovice, Bohinjske Bele, Kamniško-Savinjskih in Julijskih Alp spo-
znavalo tehniko in taktiko bojevanja v gorskem svetu, jamarstvo
in premagovanje vodnih ovir. Poleg izmenjave izkušenj in krepitve
odnosov med vojskama je takšno sodelovanje namenjeno tudi
spoznavanju kulture, navad in ljudi, saj je bilo namreč hkrati v
Belgiji na usposabljanju 15 kandidatov Šole za častnike.
Več belgijskih turistov v Sloveniji
Izmenjava belgijskih kadetov Kraljeve vojaške akademije
in kandidatov Šole za častnike poteka na podlagi letnega
načrta o dvostranskem sodelovanju med belgijskimi in
slovenskimi oboroženimi silami že peto leto. »Vse-
bine programa v Sloveniji so predvsem iz letne-
ga gorništva, hkrati pa belgijskim kadetom
predstavimo Slovensko vojsko, opremo in
oborožitev. Program vsako leto sestavimo
16 S LO V E N S K A V O J S K A
na podlagi izvidovanja, saj se dogovorimo, kaj bomo delali in kje bodo te
vsebine potekale. Letos smo program nekoliko spremenili, tako da je več po-
udarka na plezanju, uvedli pa smo soteskanje v dolini Soče, kar je zanimivo
tudi za kandidate Šole za častnike. Poleg tega se bomo odpravili v Julijske
Alpe, in sicer čez Komno do Sedmerih jezer, za konec pa tudi na Triglav. Kon-
ci tedna so bolj turistični, saj jim poleg gorskega sveta predstavimo še druge
dele Slovenije, kot na primer Ljubljano, Postojnsko jamo in druge turistične
znamenitosti. Zanimivo je, da se obisk Belgijcev v Sloveniji, predvsem na Ble-
du in v Bohinju povečuje, saj belgijski kadeti priporočajo obisk Slovenije,« je
dejal vodja usposabljanja nadporočnik Marjan Zupančič. Kandidati Šole za
častnike v Belgiji obravnavajo vsebine, ki so v Sloveniji teže izvedljive. Tako se
na primer urijo v preživetju v naravi, kot poteka v belgijski vojski, in v bojnem
plavanju. Prav tako se tam usposabljajo tudi njihovi kadeti, tako da so v Bel-
giji mešane skupine. »Kandidati Šole za častnike so se sami odločili, kdo gre
v Belgijo oziroma kdo ostane v Sloveniji glede na to, kateri program je bil za
koga bolj zanimiv,« je dejal nadporočnik Zupančič. Dodal je, da so taka uspo-
sabljanja koristna za vse, saj delo z mešanimi enotami v tujini postaja usta-
ljeno, poleg tega belgijski kadeti in slovenski kandidati postanejo bolj samo-
zavestni pri sporazumevanju v angleškem jeziku, pridobijo nova poznanstva
itn. Vodja belgijskih kadetov nadporočnik Christoph Mouzelard je pojasnil,
da so ti kadeti v četrtem letniku akademije, kar je za večino zadnji letnik, zato
je to zadnje terensko usposabljanje, lahko pa so izbrali med Slovenijo, Irsko
in Belgijo. »Večinoma si kadeti želijo na usposabljanje v tujino, torej v Irsko ali
Slovenijo. Za vse skupaj je na voljo le 40 mest, zato gredo na usposabljanje v
tujino najboljši. Menim, da je pomembno, da gredo že študentje na tako prak-
so v tujino, kjer spoznajo vojske držav Nata in tudi druge kulture, saj moramo
v okviru Nata sodelovati drug z drugim. Program je dobro pripravljen, pa tudi
inštruktorji Gorske šole so zelo usposobljeni, tako da bodo belgijski kadeti na
tem usposabljanju veliko pridobili.«
Postopno spoznavajo gorništvo
Na usposabljanju so ves čas navzoči štirje inštruktorji Gorske šole, ki kan-
didate in kadete spremljajo na pohodih, poučujejo o opremi, plezanju in
hoji v hribovitem ter skalnem svetu. Letos je skupina manjša kot običajno,
zato je delo lažje, je pojasnil štabni vodnik Tomaž Perše, inštruktor v Gorski
šoli. Tako namreč laže nadzirajo vsakega posameznika, kaj dela in kako
napreduje v gorništvu. V Gorski šoli imajo veliko izkušenj z usposabljanjem
pripadnikov tujih oboroženih sil, zato se sporazumevajo brez težav. »Znanje
gorništva je različno, saj nekateri belgijski kadeti kar obvladajo alpinistične
in jamarske tehnike. Kondicijsko so dobro pripravljeni, nekateri pa imajo
slabše tehnično znanje, tako da se opazi, da niso navajeni hoje po skalnem
terenu. Začeli so z osnovani, torej z zavezovanjem vozlov, potem so plezali s
pomočjo vrvne ograje, se vzpenjali s pomočjo prižeme, premagovali reko ali
sotesko s pomočjo samozateznega napenjalnega sistema in tako naprej.«
Med usposabljanjem so se odpravili na enodnevno turo od Savice v Bohinju
čez Komarčo do Sedmerih jezer in nazaj čez Komno. Zahtevnejša pot je bila
na Vršiču in čez Mojstrovko, kjer so se razdelili v dve skupini, glede na težav-
nost ture. Za konec je sledil še pohod na Triglav.
Nadaljevanje na strani 21.
Skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov je bila vsebina umaknjena.

S LO V E N S K A V O J S K A 17
18 S LO V E N S K A V O J S K A
S LO V E N S K A V O J S K A 19
20 S LO V E N S K A V O J S K A
Nadaljevanje s strani 16.

Na 600 metrih - na najvišjem Šolanje bom končala novembra z zaključno nalo-

belgijskem hribu go, zaposlila pa sem bom v administraciji letalskih

Prvi dve leti se kadeti ne usposabljajo v tujini, potem
pa gredo v tretjem in četrtem letniku v Benin, Fran-
cijo, Maroko, Irsko ali Slovenijo. V vseh teh državah
se urijo v posebnih vsebinah, tako na primer v Ma-
roku za delovanje v puščavskem okolju, v Beninu v
džungli, v Sloveniji v gorskem svetu in na Irskem v
navtiki. Poročnik Rodolphe Cardon de Lichtbuer je
pojasnil, da se je za Slovenijo odločil, ker »je bil pro-
gram zanimiv, poleg tega sem slišal, da je dežela
zelo lepa, o čemer sem se tudi prepričal. Večinoma
se urimo v alpinizmu, tako da je to zame verjetno
enkratna priložnost, da preizkusim te tehnike, saj
lahko pri nas plezamo le na umetnih stenah«.
Poročnik Lamine el Karous prihaja iz Tunizije in
se bo po končanem šolanju vrnil v svojo državo
in delal za tunizijske oborožene sile. »Vsako leto je
za tunizijske kadete nekaj prostih mest v evropskih
državah in zelo sem zadovoljen, da študiram v
Belgiji. Vesel sem, da sem tu, saj se s slovenskimi
kadeti dobro razumemo in tudi program je zanimiv.
V Belgiji smo sicer že plezali, vendar tukaj poteka
razširjen in poglobljen tečaj, poleg tega smo obis-
kali še jame. Hrana je dobra, zelo mi je všeč tudi
Bled.« Poročnica Jessica Vandendriessche je
dejala, da se na Irskem urijo več v navtičnih vse-
binah, na primer v bojnem plavanju, potapljanju
itn. »Plezanje je bolj zahtevno, vendar mi je všeč.
Nadporočnik Štabni vodnik
Marjan Zupančič Tomaž Perše
sil. To delo bo bolj umirjeno, zato sem zadovoljna,
da sem zdaj na takem dinamičnem usposabljanju.
Ko končamo akademijo, moramo sedem let delati
v vojski, kar si večina tudi želi, nekaj pa jih potem
vseeno dela na civilnem področju.« Desetnica
Mojca Ivanc je končala študij obramboslovja, od
februarja pa je na Šoli za častnike. »Tako sodelo-
vanje je zelo koristno, saj izmenjamo izkušnje in
pridobimo nova poznanstva. Odločila sem se, da
se bom udeležila programa v Sloveniji, ker sem
iz Štajerske in ne poznam najbolje plezanja ter
alpinističnih vsebin. Poleg tega so inštruktorji zelo
dobri. Glede na to, da v Belgiji nimajo visokih gora,
sem presenečena, da imajo belgijski kadeti kar
veliko tehničnega znanja, pa tudi kondicije jim ne
manjka.« Vodnik Gorazd Sagadin se je prav tako
odločil, da se udeleži usposabljanja iz alpinističnih
vsebin. »Inštruktorji nam zelo pomagajo, tako da
znanje pridobivamo postopoma. Najprej smo do-
bili opremo in smo se naučili, kako si jo nadeneš,
potem smo delali vozle in se sčasoma vzpeli na
steno. Veselim se pohodov v hribe, še posebno na
Triglav. Zanimivo je bilo, ko smo imeli orientacijski
tek in smo se povzpeli na 600 metrov. Takrat so
Belgijci rekli, da so zdaj na taki višini, kot če bi bili
na najvišjem hribu v Belgiji.«
Valerija Šket Jarm
Foto: Bruno Toič
Poročnik Rodolphe Poročnik
Cardon de Lichtbuer Lamine el Karous
Iz vojaškega življenja
Kandidati Šole za
častnike že petič v Belgiji
Od 18. do 29. julija, ko so se v Sloveniji
usposabljali kadeti belgijske Kraljeve
vojaške akademije iz Bruslja, je 15 kan-
didatov Šole za častnike SV pridobivalo
znanje v Leopoldsburgu in Marche-les-
Damesu v Belgiji.
Kandidati ŠČ so na vojaškem vadišču v
Leopoldsburgu preizkusili avtomatsko pu-
ško FNC in pištolo GP ter se usposabljali v
premikanju vojaka na strelišču med oprav-
ljanjem naloge, in sicer v tako imenovanem
ratten pasu. Premikanje je del nove tehnike
bojnega streljanja, ki so jo v belgijski vojski
uvedli leta 2003. Inštruktorji letalskih sil so
predstavili postopke preživetja v naravi. V
Marche-les-Damesu so pripadniki centra
za usposabljanje Para-commando izvedli
gorniško usposabljanje, osvojeno znanje pa
so nato preverili v kampu Beverlo v Leopolds-
burgu. Po besedah poročnika Saenena so
se kandidati ŠČ SV v Belgiji odlično izkazali,
in sicer tudi na zaključni celodnevni taktični
vaji, ki je vključevala premik na nasprotnikovo
ozemlje, izvidovanje, zasedo, postavitev pa-
truljne baze in vrnitev na izhodiščno ozemlje.
Kandidati ŠČ SV so si na povabilo brigadirja
Antona Turka ogledali Shape v Monsu.

From 18th to 29th June, 18 cadets attending the fourth year of the Bel-
gian Royal Military Academy were visiting Slovenia. Belgian cadets were
staying at Bohinjska Bela barracks. Together with 11 students of the SAF
Commissioned Officers School, under the expert supervision of SAF Moun-
taineering School instructors, the cadets were acquiring the skills needed
for mountaineering, caving, mountain combat tactics and overcoming of
water obstacles. Their visit in Slovenia was also a good oportunity to see
the natural and cultural sights, learn about the people and their lifestyle
as well as exchange experience and strengthen the relations between the
two armed forces. At the same time, 12 candidates of the SAF Commissio-
Poročnica Jessica Desetnica Vodnik ned Officers School conducted their training in Belgium.
Vandendriessche Mojca Ivanc Gorazd Sagadin

S LO V E N S K A V O J S K A 21
 Z Avtošolo SV do vozniškega izpita
Iz vojaškega življenja

V sredo, 27. julija, je usposabljanje za

VED 12707 voznik vojaških vozil kate-
gorije C uspešno končala druga sku-
pina desetih kandidatov iz transportne
čete (TRAČ) 670. poveljniško-logistič-
nega bataljona SV (670. POVLOGB).
Kandidati, ki niso imeli vozniškega izpi-
ta kategorije C, so morali prej končati
usposabljanje v Avtošoli SV v Slovenski
Bistrici. Med pettedenskim speciali-
stičnim usposabljanjem največ pozor-
nosti namenijo poznavanju civilnih in
vojaških cestnoprometnih predpisov,
vzdrževanju vozil ter praktični vožnji v
različnih terenskih in vremenskih raz-
merah, nadaljnje znanje in izkušnje pa
bodo pridobili med praktičnim delom
na različnih tipih vojaških vozil in njiho-
vih sistemih v enotah SV.

Avtošolo SV ustanovili zaradi
zmanjšanja stroškov in večjih potreb po
voznikih
Projekt avtošole SV se je začel leta 2004, saj so
se v SV zelo povečale potrebe po vojaških vozni-
kih, obenem pa so tako želeli zmanjšati stroške
usposabljanja voznikov SV v civilnih avtošolah
predvsem za izpit kategorije C. V ta namen je
bila oblikovana delovna skupina avtošole SV, ki
je začela delovati konec leta 2004, njena naloga
pa je bila zagotoviti pogoje za začetek delovanja
in registracijo prve Avtošole SV. Po ogledu prosto-
rov in pogojev za delo je Ministrstvo za šolstvo in
šport Avtošoli SV izdalo odločbo o vpisu v register
avtošol za usposabljanje kandidatov za vožnjo
motornih vozil kategorije C in E. »Januarja smo
začeli skupinsko usposabljanje in priprave čla-
nov delovne skupine Avtošole SV za poučevanje
teoretičnega in praktičnega dela za vozniški izpit
kategorije C. Odločili smo se, da bomo v začetku
največ pozornosti namenili usposabljanju vozni-
kov za pridobitev kategorije C, saj je bila potreba
SV po takšnem kadru največja. Pri tem najbolj iz-
stopa Slovenska Bistrica, kjer je nastanjena trans-
portna četa, ki jo v SV prednostno opremljamo in
popolnjujemo z novimi poklicnimi pripadniki,« je
pojasnil vodja Avtošole SV višji vojaški uslužbe-
nec XIII. razreda Cvetko Perc. Inštruktorji vožnje
v Avtošoli SV so izkušnje in znanje dopolnjevali v
avtošolah na območju izpitnega centra Maribor.
Aprila so začeli teoretični del usposabljanja za
prvo skupino kandidatov skladno s predpisi.
»Kandidati, ki nimajo vozniškega izpita kategorije
C, morajo najprej končati teoretično in praktično
usposabljanje v Avtošoli SV, nato pa pred komi-
sijo izpitnega centra Maribor opraviti teoretični in
praktični del vozniškega izpita, ki je priznan tudi
v nevojaškem okolju,« je dejal namestnik vodje
Avtošole SV poročnik Boris Škodnik. Poudaril je,
da usposabljanje v Avtošoli SV poteka skladno s
predpisanim Zakonom o varnosti cestnega pro-
meta. »Kandidat, ki pride v Avtošolo SV, podobno

Višji vojaški uslužbenec Poročnik Stotnik Poddesetnik Vojak

XIII. razreda Cvetko Perc Boris Škodnik Dušan Žnidaršič Danijel Žuran Peter Simon Knezovič

22 S LO V E N S K A V O J S K A
 o prometnih standardih in vzdrževanju motornih vozil. Po uspešnem pisnem
preverjanju kandidati začnejo voziti vojaška motorna vozila v cestnem prome-

Iz vojaškega življenja
tu in po terenu na območju poligonov Črešnjevec, Vrhloga in Apače na vozilih
iveco eurocargo, mercedes 270 CDI, puch 230 GE, mercedes unimog in TAM
150 T-11 in TAM 110 T-7. Tu kandidati spoznajo pravilno uporabo vseh siste-
mov vozila med vožnjo, terenska vožnja pa prav tako vključuje tudi taktične
postopke pri vožnji ponoči z bojnimi lučmi, tehnike obrambe kolone, vožnjo po
brezpotjih in podobno. »Vsak kandidat mora za pridobitev VED 12707 opraviti
15 ur praktične vožnje, za pridobitev dovoljenja za vožnjo določenega tipa
vojaškega motornega vozila pa deset ur vožnje,« je pojasnil poveljnik učne
skupine promet stotnik Dušan Žnidaršič iz CU Vipava. Po opravljeni vožnji
kandidati opravijo še zadnjo izpitno vožnjo, s katero dokazujejo obvladovanje
vožnje v cestnem prometu kot tudi terenske vožnje. V učni skupini promet so
doslej v dveh generacijah usposobili že 25 kandidatov, večinoma iz transport-
ne čete, v prvi pa je bilo tudi pet pripadnikov iz 10. MOTB.

Več poudarka na praktični vožnji

Poddesetnik Danijel Žuran, ki se je v SV zaposlil pred štirimi leti, je povedal:
»V TRAČ sem bil razporejen iz 10. MOTB. Ob prihodu sem v Avtošoli SV naj-
prej opravil vozniški izpit za kategorijo C. Pričakoval sem večji poudarek na
praktičnem delu z vozili in na praktični vožnji na terenu in ponoči z bojnimi
lučmi, teoretični del pa je dovolj obsežen.« Vojak Peter Simon Knezovič je
pojasnil, da je bil v TRAČ na svojo željo premeščen iz poveljniško-logistične
čete 74. OKMB, saj ga delo voznika zanima, ker je deset let delal kot poklicni
Kandidati za voznike morajo pokazati tudi znanje iz osnov voznik v mednarodni špediciji. »Za zaposlitev v SV sem se odločil, saj me
vzdrževanja motornih vozil. mednarodni prevozi niso več zanimali, poleg tega pa sem želel več časa pre-
živeti z družino, saj imam majhno hčerko. Čeprav imam kot poklicni voznik
kot v civilni avtošoli najprej opravi zdravniški pregled za ustrezno kategorijo, v civilnem okolju veliko izkušenj, je bilo specialistično usposabljanje zame
nato pa začne 40-urne teoretične priprave o cestnoprometnih predpisih. Po zelo koristno, saj sem dopolnil znanje in spretnosti v terenski vožnji, s katero
predavanjih opravi društveni preizkus, nato pa preverjanje iz poznavanja nisem imel veliko izkušenj.« Marko Pišlar
cestnoprometnih predpisov pred komisijo izpitnega centra Maribor. Teore- Foto: Bruno Toič
tični del usposabljanja dopolnimo s praktično vožnjo na dveh vozilih iveco,
ki sta prirejeni za potrebe avtošole. Vozilo ima dodatna ogledala in ustrezne Usposabljanje kandidatov za vožnjo v težjih terenskih razmerah
oznake z napisom Avtošola SV ter v kabini pomožne komande za inštruktor-
ja vožnje. Ob koncu praktičnega dela preverimo usposobljenost voznika in
ga na podlagi ocene napotimo na preverjanje pred komisijo izpitnega centra
Maribor. Če ga uspešno opravi, dobi izpit kategorije C,« je dopolnil poročnik
Škodnik. Usposabljanje v Avtošoli SV so do zdaj opravile tri skupine, v katerih
je bilo 43 kandidatov, od teh jih je izpit že pridobilo 24. »Septembra načrtu-
jemo usposabljanje za četrto skupino, s katero naj bi popolnili vsa delovna
mesta v 670. POVLOGB. Potem bomo usposabljali kandidate za vojaške voz-
nike iz drugih enot SV,« je povedal višji vojaški uslužbenec XIII. razreda Perc.
Dodal je, da pričakujejo, da bodo prihodnje leto dobili dodatna vozila in pri-
kolici, s čimer bi lahko usposabljali tudi kandidate za voznike kategorije E.

S specialističnim usposabljanjem do dodatnega vojaškega

vozniškega znanja
Ko kandidat pridobi vozniški izpit kategorije C, se napoti v učno skupino pro-
met, ki deluje od aprila v Vojašnici Slovenska Bistrica pod poveljstvom Centra
za usposabljanje SV in v kateri se kandidati usposobijo za poklicne voznike
oziroma vojaško evidenčno dolžnost 12707 voznik vojaških vozil kategorije
C. Med pettedenskim specialističnim programom kandidati največ pozornosti
namenijo poznavanju civilnih in vojaških predpisov o varnosti v cestnem pro-
metu, načelom varne vožnje, taktiki premikov vojaških vozil, praktični vožnji z
vojaškimi vozili in vzdrževanju motornih vozil. Kandidati morajo pred začet-
kom praktične vožnje na vojaških vozilih opraviti pisno preverjanje o cestno-
prometnih predpisih, pravilniku o udeležbi vojaških vozil v cestnem prometu,

S LO V E N S K A V O J S K A 2 3
Civilno-vojaško sodelovanje

Inženirci povezali
vaščane Ortnice s svetom
Slovenska vojska ima pripravljene bilo treba most čim hitreje postaviti.
načrte za ukrepanje ob naravnih ne- Pri odpravljanju posledic neurja, ki se je razbesnelo v petek, Tako smo dokazali, da smo dobro
srečah. V te načrte je vključen tudi 14. 22. julija, v občinah Podčetrtek in Kozje je sodelovalo deset pri- usposobljeni. Delo je bilo zahtevno
inženirski bataljon, predvsem z mosto- padnikov 14. inženirskega bataljona iz Novega mesta. Porušen zaradi omejenega prostora in raz-
vi compact in gradbeno mehanizacijo, most čez potok Buča pri vasi Ortnica so nadomestili s 15 metrov močenih brežin. Predstavnikom
v izjemnih primerih pa lahko postavijo dolgim montažnim mostom compact 200. Postavitev mostu so lokalne oblasti smo tudi povedali, da
tudi most eurobridge, in sicer ko sta končali v večernih urah v nedeljo, 24. julija. Kot je dejal namest- morajo čim prej postaviti nov most,
pomembna reševanje življenj in pre- nik poveljnika 14. inženirskega bataljona stotnik Marjan Povšič, saj so brežine narejene iz nanosov
prečevanje nastanka večje škode. so most prvič postavili tako hitro, saj običajno priprave potekajo in so zato šibke.« Veliko pripadnikov
Mostove compact običajno postavijo dalj časa. »Hitrost je bila tokrat pomembna, saj smo krajanom mostnega voda je bilo na dopustu,
za dalj časa, eurobridge pa v nekaj Ortnice omogočili povezavo s svetom in hkrati tudi pokazali, da zato so v akciji sodelovali tudi pri-
dneh nadomestijo z mostom com- smo dobro usposobljeni.« padniki drugih vodov oziroma čet
pact. En komplet mostu compact 200 iz 14. inženirskega bataljona, in
imajo v vojašnici v Novem mestu, sicer sicer štirje iz pionirskega voda, dva
pa ima Civilna zaščita več kompletov iz inženirske čete, dva iz mostne
mostov v Rojah pri Ljubljani. Solastnik čete ter poveljnika. »Ko smo zjutraj
mostov je namreč Direkcija za ceste in prišli v vojašnico, samo v nekaj urah
jih uporablja kot začasne mostove ob naložili most, ga ustrezno zavarovali
rekonstrukciji oziroma podiranju sta- in odpeljali. Prevoz je bil običajen, saj
rih, pripadniki inženirskega bataljona to ni tovor večjih dimenzij. Čeprav so
pa takrat nadzorujejo postavljanje. v tokratni akciji sodelovali pripadniki
»V soboto, 23. julija, so nas obvestili o iz različnih enot 14. inženirskega ba-
posledicah neurja v Kozjem in o tem, taljona, ki ne delajo z mostovi, smo
da je treba postaviti most. S povelj- vseeno uspešno opravili nalogo,« je
nikom mostnega voda sva odšla na dejal voznik poddesetnik Andrej Po-
kraj, kjer je bil prej most, in ugotovila, trbin. Višji vodnik Dušan Valentinc
kakšen bi bil najprimernejši. V soboto je operater na mostu eurobridge
smo poklicali ekipo, naslednji dan pa in je povedal, da je bilo delo precej
je deset pripadnikov začelo nalagati zahtevno, saj imajo običajno dovolj
15-metrski most v Novem mestu, ga Montažni most so inženirci postavili v enem dnevu. časa za pripravo za postavitev mo-
prepeljalo v Kozje in ga tam tudi po- stu. »Gradbeno podjetje, ki prevzame
stavilo,« je pojasnil stotnik Povšič. posel, najprej utrdi brežine in pripravi vse drugo, mi pa smo pristojni, da delo
Uničen most po neurju v Kozjem
Poveljnik mostnega voda poročnik poteka, kot je treba. V Kozjem smo vse delali sami. Dodatno smo morali zrav-
Alojz Zupančič je povedal, da so nati teren, sicer pa most ni bil zelo dolg, saj smo vajeni postavljati tudi precej
se pripadniki inženirskega bata- daljše mostove.« Inženircem so zelo pomagali predstavniki občine Kozje, ki
ljona zbrali ob 6. uri v vojašnici so zagotovili gradbene stroje, brez katerih mostu ne bi mogli postaviti. Pod-
v Novem mestu, kjer so nekaj ur desetnik Matija Andrejaš dela v pionirski četi in je prvič pomagal pri sestav-
nakladali dele mostu, prevoz pa je ljanju mostu. »Čeprav se ne urim na mostovih, smo se z ekipo dobro ujeli.
trajal uro in pol. Most so v Kozjem Zjutraj smo pomagali nalagati, potem pa sestavljati dele mostu. Manjše dele
začeli postavljati približno ob 12. smo lahko sami nesli in jih nato privili k drugemu delu konstrukcije mostu. To
uri, delo pa so končali zvečer. V je bila zame izkušnja več, čeprav mislim, da bom ostal v svoji četi. Vaščani
vojašnico so se vrnili ob 24. uri. so bili zelo zadovoljni in kar niso mogli verjeti, da smo se tako hitro odzvali in
»Prvič smo neposredno sodelo- most postavili v enem dnevu.«
vali pri odpravljanju takih posledic. Pripadniki 14. inženirskega bataljona so sicer sodelovali pri popravilu škode
Običajno smo namreč delali v sklo- po vseh večjih neurjih ali plazovih. Več mostov je bilo postavljenih v Savinjski
pu civilnih podjetij, in sicer tako, da dolini, ena najzahtevnejših nalog pa je bila postavitev mostov v Logu pod
smo bili nadzorniki pri postavljanju Mangartom in na Predelu.
mostu. Tokrat smo bili organiza- Valerija Šket Jarm
torji, izvajalci in nadzorniki, saj je Foto: 14. inženirski bataljon

24 S LO V E N S K A V O J S K A

Gasilci uspešni na olimpijadi
Olimpijade se je skupaj z vodstvom udeležilo 163
gasilcev, dosegli pa so tri prva in dve drugi mesti.
Minister je čestital gasilcem in poudaril pomen
gasilstva, ki ga v Sloveniji poznamo že 135 let,
in vsem štirinajstim ekipam izročil priznanja ter
priložnostna darila. »Tekmovanje, kot je bila olim-
pijada, je dobra priložnost, saj lahko primerjamo,
kakšna sta naša usposobljenost in znanje. Vedno
poudarjam, da brez usposobljenosti tudi dobra
oprema ne pripomore k temu, da smo učinkoviti
pri varstvu pred požari in pri drugih nalogah, ki
jih opravljajo gasilci.« Na olimpijadi je sodelovalo
deset članskih, dve ženski in dve mladinski tekmo-
valni enoti, pomerili pa so se z drugimi enotami iz
31 držav. Vse slovenske enote so se uvrstile med
tretjino najboljših. »Priprave na gasilsko olimpija-
do so se začele takoj po olimpijadi v Kuopiu na
Finskem, ki je bila pred štirimi leti, bolj intenzivno
pa po državnem gasilskem tekmovanju v Kočevju
in Celju. Z dobrimi pripravami smo presegli rezul-
tate v Kuopiu. Menim, da je slovenska gasilska
reprezentanca dostojno zastopala slovensko ga-
silstvo in promovirala Slovenijo,« je dejal poveljnik
Gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič. Predsednik
Gasilske zveze Slovenije Ernest Eöry se je ministru
zahvalil za njegovo podporo.
Adrijana Cividini, strokov-
na sodelavka na GZS za
organizacijsko področje:
Temelj za olimpijado je
bilo državno tekmovanje
in na podlagi rezultatov
sta poveljstvo in pred-
sedstvo zbrala določeno
število enot, ki so izpol-
njevale pogoje za izbirno tekmovanje, ki je bilo
16. aprila v Slovenski Bistrici. Na olimpijadi se
tekmuje v standardnih disciplinah, v katerih tek-
mujemo tudi na državnih tekmovanjih, to pa so za
mladino vaja z ovirami in štafetni tek, za člane in
članice pa vaja z motorno brizgalno in štafetni tek
Minister za obrambo Karl Erjavec je
v četrtek, 28. julija, na Ministrstvu za
obrambo sprejel udeležence 14 sloven-
skih gasilskih enot, ki so od 17. do 24.
julija uspešno sodelovale na gasilski
olimpijadi v Varaždinu.
z ovirami. S slovenskimi enotami smo zelo zado-
voljni, saj so ponovile uspeh iz Kuopia. Naslednja
olimpijada bo leta 2009 na Češkem, Slovenija pa
je že načelno izbrana za mladinsko olimpijado, ki
bo leta 2011. Tekmovanja so pomemben del stro-
kovne vzgoje, hkrati pa se enote urijo, da dosežejo
usposobljenost.
David Krk, mentor mla-
dinske desetine iz PGD
Andraž: Gasilec sem že
20 let, kot mentor pa so-
delujem na drugi olimpi-
jadi, tako da imam na tem
področju veliko izkušenj.
V Andražu imamo precej
mladih članov in navada
je, da se mladi glede na to, da nimajo veliko mož-
nosti za športne aktivnosti, vključujejo med gasilce.
Tako je v društvu 60 mladih, starih od 7 do 18 let, na
olimpijadi pa jih je sodelovalo deset. Trenirati smo
začeli oktobra lani in smo se urili dva- do trikrat na
teden, zadnji mesec pred olimpijado pa vsak dan.
Dosegli smo četrto mesto. Glede na to, da smo
na tekmovanju pred olimpijado v Avstriji zmagali,
smo bili malo razočarani, vendar se zavedamo,
da je bila konkurenca huda. Mladinci in mladinke
opravljajo vajo z ovirami in štafetni tek z ovirami,
pri čemer je vaja z ovirami sestavljena iz različnih
delov. Pomembno je predvsem to, da bodo sode-
lujoči mogoče kdaj postali operativni gasilci, poleg
tega si na takšnih tekmovanjih izmenjamo izkušnje
in se družimo. Leta 2011 bomo pripravili mladinsko
olimpijado. Menim, da smo na tekmovanjih prido-
Z a š č i t a i n re š e v a n j e
bili že veliko izkušenj, ki jih bomo koristno uporabili
pri organizaciji mladinske olimpijade.
Vinko Jelenko, PGD
Šmartno na Pohorju:
Olimpijade se udeležuje-
mo že tradicionalno, saj
smo branili zlato kolajno
iz Kuopia, kar nam je tudi
uspelo. Priprave so pote-
kale tako, da smo se člani
dobivali približno dva- do
trikrat na teden. Iz našega društva je sodelovala
desetina, kar pomeni devet članov, eden pa je bil
za rezervo za morebitne poškodbe ali bolezen.
Na olimpijadi je tekmovalna vaja podobna pravi
gasilski vaji z motorno brizgalno, ki je primerna
tudi za prave gasilske naloge. Taka tekmovanja so
pomembna iz več razlogov, saj prihaja mladina, ki
jo vabimo med gasilce, pa še družimo se.
Gregor Majcen, Gasilsko
društvo Nova Cerkev: Pri
gasilcih delam sedem let,
vključil pa sem se zaradi
druženja z vrstniki, poleg
tega me gasilstvo za-
nima. Na olimpijadi je iz
našega društva sodelo-
valo deset mladincev,
na tekmovanje pa smo se pripravljali enkrat na
teden, poleg tega smo vadili še doma. Imeli smo
tudi intenzivne priprave na Rogli dva konca tedna,
potem pa v Varaždinu tik pred olimpijado. Na tek-
movanju smo imeli nekaj treme, kar se je poznalo
pri rezultatu, saj smo zasedli 19 mesto, tekmovalo
pa je 40 ekip. Najprej je potekala vaja z ovirami,
potem pa še štafeta z ovirami. Pričakovali smo
boljše rezultate, toda dobili smo nekaj kazenskih
točk. O tem, da bi postal poklicni gasilec, še ne
razmišljam, saj bi najprej rad končal srednjo šolo.
Valerija Šket Jarm
Foto: Bruno Toič
S LO V E N S K A V O J S K A 2 5
S t ro k o v n e t e m e
Moč za varno Evropo
Julija letos je svoj prvi rojstni dan
praznovala Evropska obrambna agen-
cija (European Defence Agency – EDA).
Pomen in moč EDE tudi po letu dni od
ustanovitve še nista povsem jasna.
Doslej se je agencija ukvarjala pred-
vsem s formalnim ustanavljanjem,
določanjem področja delovanja in
konceptom poslovanja, izborom kadra
ter selitvijo v nove pisarne. Celo izvršni
direktor EDE Nick Witney poudarja,
da koncepta delovanja agencije ne
poznajo dovolj niti njene lastnice, torej
24 držav Evropske unije.
Namen EDE
Evropska obrambna agencija je bila ustanovljena
za razvoj obrambnih zmogljivosti na področju
kriznega upravljanja in vodenja, spodbujanje
evropskega sodelovanja pri razvoju vojaške opre-
me in oborožitve, za krepitev evropske obrambne
industrijske ter tehnološke baze, oblikovanje
konkurenčnega evropskega trga vojaške opre-
me in oborožitve ter spodbujanje raziskav, ki so
usmerjene v krepitev prihodnjih obrambnih in
varnostnih zmogljivosti. Poenostavljeno pove-
dano, bi EDA morala evropsko vlado spodbuditi,
26 S LO V E N S K A V O J S K A
Evropska obrambna agencija
da bo obrambni proračun porabljen za »jutrišnje Turčijo, ki sta članici WEAQ, nista pa članici EU.
izzive« in ne za »včerajšnje grožnje«, pomagati bi Pri svojem delovanju bo morala EDA tesno so-
morala pri določanju skupnih potreb na področju delovati z Organizacijo za skupno oborožitveno
evropske obrambe in zagotavljati skupne rešitve. sodelovanje (Organisation Conjouinte de Coo-
Ko bo EDA te naloge sposobna opraviti, bo imela petation en natiere d Armament – OCCAR). To
Evropa večje vojaške zmogljivosti, močnejšo in je medvladna agencija šestih držav, namenjena
vplivnejšo evropsko vojaško industrijo, evropski pridobivanju programov za oborožitev. Primer de-
davkoplačevalci pa bomo lahko bolj zadovoljni, lovanja OCCAR-ja je vodenje programa A4000M
saj bo naš denar smotrno porabljen. Airlifter, da bodo pogodbene stranke letalo dobile
v predvidenem času in v okviru predvidenih stro-
Struktura EDE škov. Naloga EDE bo, da pogodbenikom pove, ali
Agencija ima kljub svoji majhnosti zelo različne
odgovornosti. Vodi jo Javier Solana, v usmer-
jevalnem odboru, najvišjem organu odločanja,
pa so obrambni ministri držav članic. Izvršni
direktor agencije je Nick Witney, Britanec z mno-
go izkušnjami v mednarodni obrambni politiki.
Delovanje EDE nadzira Evropski svet. Srečanja
so oziroma bodo različna, in sicer včasih na ravni
nacionalnih direktorjev za oborožitev, direktorjev
za raziskave in razvoj ali posameznikov, od-
govornih za obrambni razvoj. Ko bo agencija
resnično začela delovati, bodo takšna srečanja
potekala vsaj vsakih šest tednov. EDA je v svoj
raziskovalni oddelek vključila tudi Zahodno ev-
ropsko oborožitveno agencijo (West European
Armaments Organisation – WEAQ), pri čemer je
bilo treba urediti poseben status za Norveško in
je letalo res prioriteta, in da predstavi svoje rešitve
ter v prihodnosti mogoče sodeluje pri njegovi do-
polnitvi oziroma razvoju. Za uspešno delovanje
EDE so pomembne tudi članice Nata in države, ki
niso članice Evropske unije.
Kader in proračun EDE
Vse države Evropske unije, razen Danske, prispe-
vajo za delovanje EDE, in sicer tako denar, kot naj
bi tudi kader. V EDI naj bi bilo zaposlenih približno
80 ljudi, strokovnjakov z različnih področij iz vseh
držav članic EU. Doslej so države v Bruselj, kjer
je sedež EDE, poslale nekaj manj kot 40 ljudi, do
konca leta se jim bodo pridružili še drugi. Med nji-
mi v prvem obdobju štirih let ne bo predstavnika
Slovenije, saj Ministrstvo za obrambo RS ni našlo
primernega kandidata, ki bi dobil nacionalno
podporo. Proračun agencije za leto 2005, ki je
namenjen zgolj za ustanovitev, zaposlene in ne-
kaj neobsežnih raziskav (npr. poizvedbo o oklep-
nem bojnem vozilu), znaša 20 milijonov evrov.
Delež Slovenije je 0,18 odstotka, kar je približno
36.000 evrov. Denar države članice vsako leto
prispevajo v treh delih. Slovenija namerava pri
delu EDE aktivno sodelovati prek usmerjevalnega
odbora (Steering Board), kako pa bomo izkoristili
možnost vključevanja nacionalnih gospodarskih
subjektov v evropsko oboroževalno industrijo, pa
še ni znano.
Priložnost za slovensko gospodarstvo
in raziskovalne ustanove
Slovensko gospodarstvo oziroma slovenska
obrambna industrija bo imela možnost sodelo-
vanja v projektih evropske obrambne industrije,
toda le, če se bo država odločila za nekatere
razvojne in proizvodne projekte, kar pomeni, da
si bomo delili razvoj, proizvodnjo in nabavo, torej
stroške in dobiček. Odločitev o sodelovanji v dolo-
čenih projektih je v pristojnosti države, predvsem
stroke, in sicer Slovenske vojske ter v nekaterih
primerih civilne obrambe ter zaščite in reševanja.
Odločitev je strateška, saj gre za razvoj in proiz-
vodnjo od idejne zasnove do uporabe končnega
izdelka, medtem pa lahko minejo desetletja.
Industrija lahko sodeluje s končnim izdelkom, kar
je za slovensko gospodarstvo glede na razvitost
manj verjetno, in tudi s komponentami, kot so na
primer čipi ali vijaki. Pri tem bi bilo seveda dobro
prodati izdelke, ki imajo visoko ali čim višjo do-
dano vrednost. Seveda bodo morala biti podjetja
konkurenčna, kar pomeni visoko tehnološko raz-
vita in ekonomsko zanesljiva, pred tem pa bodo
morala biti tudi sposobna opraviti vse birokratske
postopke pri prijavah in kandidaturah za projekte.
Enako velja tudi za raziskovalne ustanove, saj bo
EDA v okviru ene njenih glavnih funkcij, in sicer
raziskav in razvoja na obrambnem področju, raz-
pisala več projektov.
Pomanjkljivosti EDE
Poskus ustanovitve evropskega instituta, ki
bi združeval evropsko obrambno industrijo (z
razvojem in raziskavami), bil uspešen in hkrati
konkurenčen na primer ameriški obrambni indu-
striji, je v Evropi že nekajkrat propadel. Evropsko
obrambno gospodarstvo namreč ne deluje tako
kot ameriško, ko združene države delujejo kot
ena. V Evropi države na obrambnem in vojaškem
področju še vedno večinoma delujejo posamič-
no, kljub vključevanju v skupne varnostne struk-
ture. Pomanjkljivost so javni razpisi za obrambne
nabave. Večina držav, med njimi tudi Slovenija,
imajo legalno podlago, da obrambnih nabav ne
razpišejo, temveč preprosto izberejo proizvajalca,
raziskovalno ali razvojno ustanovo. Tudi predlog
nove evropske ustave vsebuje dosedanji 296.
člen, ki državam omogoča izvajanje obrambnih
nabav brez javnih razpisov, države pa si same
določajo, kaj sploh so obrambne nabave. Tako
so na seznamu izdelkov, ki jih je mogoče obra-
vnavati pod nacionalno pristojnostjo, tudi taki, ki
so z obrambno industrijo povezani le posredno.
Zadrževanje obrambne proizvodnje na »lastnem
dvorišču« in »ščitenje« lastne obrambne industrije
nista združljiva z odprtim trgom znotraj evropske
obrambne industrije. Odprt in transparenten trg je
za uspešnost EDE in oživitev njene zamisli nujen.
Druga pomanjkljivost EDE so protidobave, ki jih
uporabljajo predvsem manjše države, med njimi
tudi Slovenija. V teh državah so protidobave do-
ločene z zakoni. Gre za sistem, mi kupimo od vas
puške, vi pa pri nas kupite zobno pasto. Takšno
razmišljanje ne podpira delovanja skupne obram-
bne agencije oziroma ga onemogoča. Tretja
pomanjkljivost EDE so neurejene pristojnosti na-
cionalnih direktorjev za oborožitev na področjih
delovanja agencije. V Sloveniji področje nacio-
nalnega direktorja za oborožitev pokriva direktor
Direktorata za logistiko na MO. On in tudi direktorji
za oborožitev drugih članic niso člani strokovnih
teles EDE. V mnogih primerih so na zasedanjih
pripravljalnih odborov predstavniki ministrstev za
zunanje zadeve. Vojaškoobrambni predstavniki
tako pri načrtovanju nimajo formalne vloge. Zato
morajo biti države sposobne »doma« uskladiti po-
litično in vojaško raven ter odločitve posredovati
S t ro k o v n e t e m e
prek politične ravni.
Zdaj ali pa zamudimo
Najpomembnejše naloge EDE so poleg dejan-
skega začetka delovanja agencije oblikovanje
dokumenta Dolgoročna vizija potreb po evropskih
zmogljivostih, oblikovanje srednjeročnega načrta
delovanja agencije in oblikovanje strateških ciljev,
oblikovanje predlogov konsolidacije evropskega
trga oborožitve in predlogov skupnih pravil izva-
janja nabav v okviru Evropske unije. Ti dokumenti
bodo vplivali na evropsko obrambno strukturo in
industrijo v prihodnjih desetletjih. In prav je, da se
na Ministrstvu za obrambo in na Ministrstvu za zu-
nanje zadeve zavedamo, da moramo zdaj aktivno
sodelovati in prispevati svoj vidik k oblikovanju na-
štetih dokumentov, sicer bomo zamudili priložnost
za razvoj obrambe Slovenije, sodobno opremljeno
vojsko, zaslužek v slovenski industriji in za sodelo-
vanje v raziskovalni in razvojni dejavnosti.
Mag. Tanja Perko
Foto: Bruno Toič
Izvršni direktor EDE
na obisku v Sloveniji
V okviru turneje po članicah EU je v petek,
29. julija, Slovenijo obiskal izvršni direktor
Evropske obrambne agencije (EDA) Nick
Witney. Namen obiska je bil predstaviti delo
pred letom dni ustanovljene agencije in se
pogovoriti o možnostih sodelovanja Sloveni-
je pri njenih projektih. Na MO se je srečal z
gostiteljem vršilcem dolžnosti generalnega
direktorja Direktorata za logistiko MO Da-
mijanom Dolinarjem in z načelnikom Ge-
neralštaba SV generalmajorjem Ladislavom
Lipičem, obiskal pa je tudi Gospodarsko
zbornico Slovenije. MP/BT
S LO V E N S K A V O J S K A 2 7
 Po olimpijadi je zanimanje
za judo precej večje
Špor t v vojski

Reprezentanca Slovenske vojske se je z 31. svetovnega vojaške-

ga prvenstva v judu, ki je potekalo od 16. do 24. julija v Sankt
Peterburgu v Rusiji, vrnila z zlatima kolajnama. Bronasta olimpij-
ka Urška Žolnir, ki je branila naslov svetovne vojaške prvakinje v
kategoriji do 63 kilogramov z lanskega prvenstva v Azerbajdža-
nu, je ponovila uspeh in spet stopila na najvišjo stopničko. Raša
Sraka je nastopila v kategoriji do 70 kilogramov in ponovila
Raša uspeh izpred petih let, ko je zmagala v nizozemskem Den Hel- Urška
Sraka derju. Judoist Klemen Ferjan je bil na koncu sedmi. Z Rašo Sraka Žolnir
Kakšen šport je judo in kako je razvit in Urško Žolnir smo se pogovarjali o tem, kakšna borilna veščina Lee, in sem želela trenirati karate za
v Sloveniji? je judo in kakšne cilje imata v športni karieri. samoobrambo. Sestra me je potem
Žolnir: To je japonska borilna veščina, vpisala v klub in začela sem trenirati.
ki jo je leta 1882 ustanovil Jigoro Kano. Nasprotnika moraš čim prej vreči na Vmes so sicer bile manjše krize, ko za nekaj mesecev opustiš treninge oziro-
hrbet, bok ali zadnjico in tako dobiš točke. Borba traja pet minut s prekinitvami. ma ne treniraš tako intenzivno. To se dogaja predvsem v pubertetniških letih
Menim, da se je prepoznavnost juda povečala v zadnjem letu, čeprav smo bili in če ti to uspe prebroditi, greš naprej.
dobri že od leta 1996. Tudi judoisti, ki so zdaj trenerji, so pred leti dosegali do- Sraka: Judo treniram od dvanajstega leta. Na začetku nobeden otrok ne
bre rezultate. Na lanske olimpijske igre nas je v Grčijo odšlo kar pet, na prejšnji ve, kakšen je ta šport, saj je treba precej let trenirati, da ga dobro spoznaš.
dve olimpijadi pa nihče. K večji prepoznavnosti je prispevala tudi bronasta Najprej sem rekla, da bom dosegla črn pas. Potem so me zelo pritegnila
kolajna. V judu ni polovičarstva. Ves čas moraš biti skoncentriran, saj je to tekmovanja, in sicer najprej državno prvenstvo, sledila so evropska in sveto-
kontaktni šport in se lahko hitro poškoduješ. Poleg tega odločajo najmanjše vna tekmovanja v tujini, potem pa si kar naenkrat nenehno aktiven.
napake. Izjemno pomembni sta koncentracija in psihofizična pripravljenost. Dosegli ste že zelo dobre rezultate. Na katere ste najbolj ponosni?
Zakaj ste se odločili za ta šport? Žolnir: Zagotovo na lansko bronasto olimpijsko kolajno, potem še na zmago
Žolnir: Ko sem leta 1992 začela trenirati, nisem vedela, kakšna borilna vešči- na turnirju grand prix v Španiji leta 2001. Za to tekmovanje izberejo glede
na je to. Po televiziji sem gledala filme o karateju, v katerih je nastopal Bruce na točke osem najboljših z vsega sveta. Poleg tega je bil denarni nagradni

28 S LO V E N S K A V O J S K A
sklad 100.000 dolarjev, kar je za judo zelo veliko. Ponosna sem tudi na
peto mesto leta 2001 na svetovnem prvenstvu in dvakratni naslov svetovne
vojaške prvakinje.
Sraka: Leta 2003 sem bila evropska prvakinja. To je bil zelo nepričakovan
rezultat, saj sem bila nekoliko poškodovana in zato na tekmovanju toliko bolj
neobremenjena. Žreb nasprotnic je bil zelo ugoden, poleg tega sem imela
dober dan in sem prišla v finale. Dosegla sem tudi naslov sredozemske prva-
kinje leta 2001 v Tunisu in dvakratni naslov svetovne vojaške prvakinje.
Kako močna je konkurenca na svetovnih vojaških prvenstvih?
najboljših glede na točkovanje v pokalih A, kar bi pomenilo, da se štirje naj-
močnejši ne bi pomerili že v prvih borbah. Za to je zadolžena Mednarodna
judoistična organizacija, ki poskuša določiti čim bolj pravična pravila. Na
olimpijskih igrah sem v prvi borbi tekmovala z dvakratno svetovno prvakinjo.
Borbo sem izgubila, poleg tega pa tudi precej energije. Naslednjo borbo sem
zmagala, potem mi je žreb določil Belgijko, ki sem jo sicer že premagala na
prejšnjih tekmovanjih, vendar je zaradi pomanjkanja energije na olimpijadi
nisem. Če bi bil žreb za prvo borbo drugačen, kdo ve, kako bi bilo. Zato je
pomembno, da imaš srečo pri žrebu.

Žolnir: Na letošnjem svetovnem vojaškem so bile skoraj vse tekmice, ki jih
redno srečujem na tekmovanjih, kar pomeni, da je večina judoistov zaposle-
na v vojskah. Poznala nisem le Španke, druge pa, saj smo pogosto skupaj
na pripravah in večjih tekmovanjih. Konkurenca je tako na vojaških tekmova-
njih precej močna, čeprav je v moji kategoriji tekmovalo deset tekmovalk, kar
je nekoliko manj kot običajno.
Kaj vam pomeni zaposlitev v Slovenski vojski?
Sraka: Z judom se ukvarjam profesionalno, odkar sem zaposlena v SV, to je
od leta 1998. Zaradi zaposlitve sem vztrajala. Ko sem imela krizo, sem želela
nehati, vendar sem si rekla, da sem dobila zaposlitev, zato ne morem kar
obupati. Pomembno je tudi to, da mi teče delovna doba, saj ob treningih ne
morem študirati tako, kot si želim. Treninge imam dopoldan in popoldan, ko
so izpiti, pa ponavadi potekajo najpomembnejše tekme, zato sem že štiri leta
v prvem letniku Fakultete za šport. Študij je eden od ciljev, saj se zavedam, da
se od juda ne da živeti, ker je v tem športu premalo denarja.
Žolnir: Zaposlena sem dve leti in pol in sem zelo vesela, da sem dobila to
zaposlitev, saj bi težko usklajevala redno delo in treninge, po katerih sem
tudi precej utrujena. V okviru SV se udeležujemo športnih aktivnosti in pro-
moviramo Slovensko vojsko ter šport v vojski.
Pri judu je zelo pomemben žreb nasprotnika.
Sraka: V judu še ni dobrega sistema žreba, saj se lahko zgodi, da se v prvem
boju pomerita evropski prvak in podprvak. Enemu se lahko zgodi, da izpade
iz nadaljnjega tekmovanja, če njegov nasprotnik ne pride do polfinala in
mu omogoči tako imenovani repassage. Prav bi bilo, da bi naredili lestvico
Špor t v vojski
Je težko ostati med najboljšimi?
Sraka: V vsaki kategoriji je približno deset vrhunskih tekmovalcev. Vsak sicer
lahko preseneti, zato je težko napovedati, kdo bo zmagal. Lahko rečemo, da
bodo trije od sedmih najboljših dobili kolajno, drugega pa ne. Vsako leto je
nekdo drug evropski prvak. Zelo pomembno je, da imaš svoj dan, precej pa
je odvisno tudi od žreba in sreče.
Pogosto se udeležujete mednarodnih priprav. Zakaj so tako pomembne?
Žolnir: Pred svetovnim vojaškim prvenstvom sem bila na pripravah v Barcelo-
ni in Parizu, po mednarodnih pripravah v Izoli pa grem v Nemčijo na tekmo in
priprave. To je zadnja tekma pred svetovnim prvenstvom in hkrati priložnost,
da preverimo formo. Na pripravah spoznamo tekmovalke, na tekmovanjih
tudi snemamo svoje borbe in borbe nasprotnic. Tako lahko opaziš napake, ki
jih poskušaš odpraviti, in vidiš, kako bi lahko premagal nasprotnico.
Sraka: Boriti se moramo s čim več različnimi tekmovalkami, z levičarkami in
desničarkami, ki uporabljajo tako in drugačno tehniko borbe. V mojem klubu
je premalo deklet, zato je pomembno, da gremo večkrat na mednarodne pri-
prave in si tako pridobimo borbeno kondicijo.
In cilji?
Žolnir: Za letošnje svetovno prvenstvo v Egiptu se želim čim bolje pripraviti.
Tudi kot ekipa se želimo izkazati, ker nam na članskem svetovnem prvenstvu
manjka še ta kolajna.
Sraka: Čim boljša uvrstitev na svetovnem prvenstvu, sicer pa se letos želim
predvsem spočiti, da dobim motivacijo za naprej. Valerija Šket Jarm
Foto: Bruno Toič

The SAF judo team returned

from 31st World Military
Judo Championship, which
took place from 16th to 24th
July in Russia, with two
gold medals. The winner of
the Olympic bronze medal,
Urška Žolnir, successfully
defended the title of the
world military champion in
the category -63 kilograms,
which she won last year in
Azerbaian, and was yet aga-
in awarded the gold medal.
Raša Sraka competed in
the category -70 kilograms
and managed to prove her
abilities which brought her
the victory five years ago in
the Netherlands, were still
unmatched. Judoist Klemen
Ferjan finished the competi-
tion in the seventh place.
 Vabljeni na mednarodni strelski
turnir Crngrob 2005
Strelsko društvo Alfa iz Ljubljane vas v sodelovanju s Slovensko vojsko in društvom za taktične
igre DTI iz Ljubljane vabi na mednarodni strelski turnir Crngrob 2005. Tekmovanje bo potekalo v
soboto, 27. avgusta, od 9.30 na vojaškem strelišču Crngrob.

Predstavniki Slovenske vojske, strelskih in lovskih družin ter strelci
iz Avstrije, Italije in Hrvaške bodo lahko tekmovali v treh disciplinah
streljanja z dolgocevnim orožjem. V disciplini ostrostrelska puška
bodo tekmovalci streljali na tarče tipa R50, ki bodo oddaljene do 400
metrov, in sicer s 13 streli za oceno in poskus. Kot poskusni streli se
bodo odšteli trije najslabši zadetki. Streljali bodo leže, dovoljen pa bo
naslon orožja v eni točki in uporaba optično-elektronskih namerilnih
naprav. V disciplini praktična puška bodo streljali na padajoče plošče
(KOPSi). Nastopili bodo lahko v treh razredih. V razredu classic bodo
nastopili strelci z repetirnimi puškami z odprtimi merki, in sicer s
puškami M48, K98, in drugimi z risano cevjo, prepovedana pa bo
uporaba optično-elektronskih namerilnih naprav. V razredu stan-
dard (ex ordnance) bodo lahko streljali s polavtomatskimi puškami
z odprtimi merki, in sicer z M59/66 (PAP), M70, SAR80 in drugimi.
Prepovedana bo uporaba optično-elektronskih namerilnih naprav. V
razredu open s padajočimi tarčami bodo lahko tekmovali s katerokoli
puško, pri čemer bodo dovoljene vse vrste namerilnih naprav. Položaj
za streljanje si bo strelec izbral sam. Tekmovalec v disciplini praktič-
na puška bo moral v najkrajšem času podreti padajoče tarče, čas
pa se bo meril s strelsko štoparico. Tekmovalec z najkrajšim časom
bo zmagovalec discipline oziroma razreda. V vsakem razredu bodo
prvi trije tekmovalci dobili kolajne. V disciplini puška velikega kalibra
bodo tekmovalci streljali po pravilih UIT na 100 metrov oddaljene
tarče R50. Uporabljali bodo lahko puške velikega kalibra z odprtimi
merki, in sicer K98, M48 ter »lovske puške« velikega kalibra. Prepo-
vedana bo uporaba optično-elektronskih namerilnih naprav. Streljalo
se bo leže brez naslona, in sicer 13 strelov za oceno in poskus. Trije
najslabši streli se bodo odšteli kot poskusni.

Prijavite se lahko na tekmovanju. Startnina bo 3000 tolarjev za eno disciplino, za vsako dodatno pa 1000 tolarjev. V ceno so všteti vsi
stroški tekmovanja in malica. Za dodatne informacije lahko pokličete Janeza Kotnika na telefonsko številko (041) 590 180.

30 S LO V E N S K A V O J S K A
 Devet in ena
(bolj ali manj posvetna) zapoved
pred odhodom na služenje v tujino

Razvedrilo
Slovenski častniki in podčastniki si pri-
dobivamo izkušnje v Natu že nekaj let,
predvsem pa od lani, ko je Slovenija
vojake napotila v poveljstva v Monsu,
Norfolku, Madridu, Neaplju, Izmirju,
Brunssumu ter v nekatere druge Natove
agencije in ustanove. Prispevek govori o
resnih stvareh, ki pa jih lahko razumeš
le s humorjem. V zapovedih so zbrana
spoznanja avtorice in njenih kolegov,
ki bi vam radi posredovali nekaj svojih
izkušenj, odgovorili na nekatera pogosta
vprašanja in opozorili na nekatere teža-
ve, s katerimi se ukvarjamo predvsem
tisti, ki že živimo in delamo v tujini.

1. Čakaj in mogoče (ne) boš dočakal –

povsem posvetna zapoved
V vojaškem delu Nata sta najpogosteje upo-
rabljeni strokovni besedi za premik na območje
operacije (deployment) in zmogljivosti za delo-
vanje (capabilities). Premik na območje opera-
cije slovenskih častnikov in podčastnikov v Natu,
ki so prispevali svoje izkušnje, se je začel jeseni
2004. Premik se lahko razdeli na dva dela. Prvi so
aktivnosti, ki jih opraviš v Sloveniji v matični eno-
ti, drugi del sta premik v tujino in namestitev na
območju operacije. Začetek aktivnosti je potekal
v napetem ozračju priprav na odhod. Od iskanja
odgovornih uradnikov po labirintih hodnikov in
zaradi nenehnega trkanja na različna vrata v naši
»najvišji« hiši se človeku lahko tudi zmeša. Nevar-
nost, da ponoriš, je še večja, če odgovore iščeš
tam, kjer se prijazni kolegi čudijo: »Le od kod ti
informacija, da bi moral jaz to vedeti ali urediti?«
Kmalu postaneš malodušen in začne se ti dozde-
vati, da mogoče le ni prav, da prehitevaš in sam
poizveduješ in tečnariš. Odgovorni, torej vlada
oziroma MO ali mogoče Slovenska vojska, bo že
uredil, saj vendar ne greš na dopust, temveč boš
v tujini predstavljal državo in vojsko ter ohranjal,
morda celo dvigal njun ugled.
Po začetnem tečnarjenju, na katerem temelji prva
Pripadniki SV z družinami v ZDA ob dnevu Slovenske vojske
zapoved, se odločiš za taktiko čakanja. Čakaš, da
te bo kdo poučil, kaj je treba v domovini urediti
pred odhodom, da na primer »dacarji« in banka
ne bodo zaplenili tvojega premoženja (skupaj z
babico, če varuje tvojo hišo in mačko). In čakaš,
da te bo kdo strokovno pripravil na odhod, saj od-
hajaš na dolžnost, na kateri lahko iz opisa delo-
vnih nalog razbereš, da nisi najbolje usposobljen
ali da celo pojma nimaš, kaj naj bi to sploh bilo, in
potem ugotoviš, da tako ali tako tega nihče ne ve.
2. Zanašaj se na svoje moči in hiti
počasi – še vedno posvetna
Ugotoviš, da je spet čas za spremembo taktike.
Treba je poskrbeti za veliko stvari, na primer za
prodajo tistega, kar bi v treh ali štirih letih od-
sotnosti od doma izgubilo vrednost ali postalo
celo neuporabno. Vendar pozor! Počakaj, dokler
zatrdno ne veš, da res odhajaš. Lahko se ti zgodi,
da te na poti na letališče pokličejo nazaj. Če pre-
hitevaš in preveč zaupaš, boš brez avta bivakiral
pri tašči. Torej - preden odideš, moraš za vse
poskrbeti sam.
3. Ne pričakuj, da bo vse tako, kot si si
predstavljal – tudi posvetna zapoved
Pomembna stvar pri »deploymentu« je država, v
katero odhajaš. Če je to država EU, lahko nekate-
re stvari pripelješ s seboj, ker se ujemajo, in sicer
električna napetost, vtičnice (pazi, v Italiji so dru-
gačne), mere, rezervni deli za avto, gospodinjski
aparati in drugo. S seboj lahko vzameš celo hra-
no in pijačo. Če pa greš v ZDA, pozabi na to. Tam
nimajo moke za dobro slovensko peko, refoška
ali dolenjskega cvička (uvoz alkohola je strooogo
prepovedan), zaman se ti cedijo sline po rezini
slastnega pršuta ali domače salame.
Po prihodu v ZDA se začne avantura. Sicer so ti
tam vsi pripravljeni prijazno pomagati, težava je
le, da vsakemu nasvetu sledi »but« ali »depend«.
V prevodu: tole urediš takole in takole, vendar je
odvisno od tega, ali ima uradnik dober ali slab
dan, ali je v bližini šef in tako naprej. Če služiš v
določenih delih ZDA, ti življenje otežijo še nekate-
re formalne stvari, in sicer nesklenjeni sporazum
o vzajemnem priznavanju vozniških dovoljenj in
(ne)sporazum o zdravstvenem zavarovanju. Hja,

S LO V E N S K A V O J S K A 31

Razvedrilo
kar čudite
se. Slovenski vojaki
in njihovi družinski člani v ZDA, če moramo v
bolnišnico, nismo zavarovani. Znano pa je, da
največ Američanov bankrotira zaradi računov za
zdravstvene storitve. Po vsem dopisovanju in pre-
pričevanju se jim v Sloveniji tudi po več kot šestih
mesecih ni uspelo dogovoriti, kako bodo zadevo
uredili. Na srečo smo vsi zdravi in tudi živci nam
še ne popuščajo.
4. Bodi previden in potrpežljiv –
previdnost je mati modrosti,
potrpežljivost pa božja mast –
malo mistična zapoved1
Po prihodu v Ameriko ti da Slovenija dnevnico za
enotedensko bivanje v hotelu. Seveda lahko tam
bivaš tudi dlje, če lahko plačaš stroške namestit-
ve. Toda bivanje v 16 m2 veliki sobi, za katero
plačuješ 100 dolarjev na dan, »živiš iz kovčkov«
in se prehranjuješ v restavraciji, je primerno le za
nekajdnevni dopust. Nekateri v Sloveniji namreč
zares mislijo, da so nas poslali na dopust. Torej si
poskušaš čim prej poiskati stanovanje ali hišico
in opremo. Najti hišo ali stanovanje je v ZDA pre-
cej preprosto, saj povsod kaj ponujajo. Bolj za-
pletena je pogodba o najemu, pri čemer si lahko
»srečko« ali »smolček«. Splošnega nasveta ni, ker
je vse odvisno od najemodajalca. Če je pošte-
njak, boš tam preživel lepa leta, če ničvrednež,
te čaka nekaj let nenehnega prerekanja glede
32 S LO V E N S K A V O J S K A
popravil, urejanja okolice, pobijanja
mrčesa in druge golazni, vr-
nitve depozita in še česa.
Previdnost je torej nujna,
pa tudi modrost.
5. Prva skrb naj
bo identiteta –
povsem mistična
zapoved
Težko razumljivo je, da po
prihodu v Ameriko lahko
izgubiš identiteto. Ko stopiš
na posvečena tla, se zato
najprej prepričaj, ali so
te na emigraciji dobro
popisali, in vprašaj,
ali si res v sistemu. V
ZDA je namreč najpo-
membnejša številka
socialnega zavarovanja
oziroma social security
number, ki je primerljiva
z našo matično številko.
Brez nje si v ZDA bitje z
družbenega dna. Ne moreš
normalno živeti oziroma po-
slovati, včasih ne moreš plačati niti
računov. Še tvojega denarja nočejo, če te ni v
sistemu – zelo orwellovsko, kajne.
In kako dobiš pomembno številko? Zgodaj zjutraj,
preden se odpre takšna pisarna, se postaviš v
dolgo vrsto, ki je značilnost ameriške demokraci-
je. Če imaš »srečo«, potem je zunaj mrzlo in piha
in čakaš, da se pripelje uniformirani varnostnik
obvezno s skodelico vroče kave in
odpre vrata. Potem čakaš
v naslednji vrsti, da te za-
pišejo, in potem čakaš,
da se pisarna odpre.
To čakanje ne sodi k
drugi zapovedi, ker
se zanj ne odločiš
sam, temveč ti ga
vsilijo. Potem te pokličejo v čakalnico, kjer lahko
sede čakaš in se počasi pomikaš bliže okencu
odrešitve. Ko prideš do drugega uradnika, dobiš
list, ki ga izpolniš, in stopiš v naslednjo vrsto, kjer
vpisano preverjajo. Nič ne pretiravam, sistem je
tak. Preverjajo resničnost zapisanega, in sicer
kdo si in od kod, kje si rojen, zakaj si v ZDA, kako
dolgo boš tam, kaj boš počel itn. Le številke čev-
ljev ni treba vpisati. Preverjanje seveda ni oprav-
ljeno v tem uradu. Traja do mesec dni ali celo več,
v mojem primeru je trajalo sedem tednov.
6. in 7. Kako lahko tvoj denar vrti
ameriški svet – posvetno!
Preden mi je uspelo postati vredna ameriškega
»style of life« (beri, imeti to presneto številko),
sem se morala soočiti z nekaj zelo nerodnimi za-
devami. Ko sem odprla bančni račun, sem bila na
srečo tako previdna (upoštevanje četrte zapove-
di), da vsega denarja, ki sem ga prinesla s seboj
od prodaje avta in rezervo, nisem vložila v banko,
in tako nespametna, da sem zaprosila samo za
čekovno, ne pa tudi za kreditno kartico, saj tako
ne nameravam kupovati nič velikega ali »biti v
minusu«. Dokler ne dobiš čekovne kartice, kar
traja več kot tri tedne, ti dajo kupček (začetniških)
čekov in z njimi, pravijo, lahko plačuješ račune.
Pa kaj še! Pozabi. V trgovini pogledajo ček, ki si
ga počasi in z veliko previdnostjo napisal, da ne
bi iz triintrideset dolarjev in šestinosemdeset cen-
tov nastalo kaj drugega. Potem blagajničarka,
običajno temnopolta, z malo preveč kilogrami in
glasom Tine Turner, glasno, da slišijo vsi v tvoji,
pa še v sosednjih vrstah, pokomentira, da začet-
niških čekov ne sprejemajo. Potem končno dobim
»prave čeke«, na katerih sta moje ime in naslov. države, v kateri imaš stalno oziroma začasno
Pa grem vesela na blagajno preizkusit, kako to prebivališče. V nekaterih državah lahko kot
deluje. Dama pri blagajni vpraša, če imam ID. pripadnik Nata avto brez težav zavaruješ
Seeeveeeda! Pokažem kartico ID, ki ti jo ob pri- vsaj pri eni zavarovalnici,
hodu izdajo Američani in s katero lahko vstopiš druge pa zahtevajo ameriško
v vojaško bazo, kupuješ v vojaških trgovinah in vozniško dovoljenje. Pa si
tudi potuješ, toda v civilni trgovini ne velja. Kaj pa spet v začaranem krogu.
številka zavarovanja, je prijazna prodajalka. Te pa Z zakoni na zvezni in lokalni
še nimam. Potem na žalost ne bo nič z nakupom, ravni se srečaš tudi pri
razen če nimate gotovine ali katere od kreditnih pošiljanju, pravzaprav spre-
kartic od doma. jemanju predmetov za gospo-

Vas zanima, koliko denarja je treba privarčevati
za začetek v Ameriki? Stroški, ki se jim ne morete
izogniti, so varnostni depoziti za najem hiše in
pohištva ter plačevanje sprotnih stroškov. Stroške
imate tudi zaradi nakupa žimnic, posteljnine,
malih gospodinjskih aparatov, radia in televizije
(kakšno razkošje, ali ne?). V Norfolku je treba
avto za prevoz v službo do nakupa svojega avta
najeti, ker ni javnega prevoza. Začetni stroški
bivanja v ZDA, in sicer brez nakupa avta, so torej
vsaj dve slovenski mesečni plači in še babica bo
morala kaj primakniti. Seveda bodo naši uradniki
rekli, da smo dobili akontacijo plače, in še prav
bodo imeli. Pozabili so, da jo porabiš za na-
šteto, nato pa živiš »od zraka«, če nimaš svojih
prihrankov. In tudi vrneš akontacijo, v mesečnih
obrokih, ki jih začnejo odtegovati že pri prvi plači,
da ne bo pomote. Hja, še nekaj bi skoraj pozabila.
Stroški življenja v ZDA se v primerjavi s Slovenijo
povečajo še za izdatek, ki ga doma večina od
nas nima, in sicer za kupovanje pasti za miši in
strupa za ščurke. To sta dve stvari, ena pa skoraj
zagotovo, ki jo dobiš s stanovanjem, hišo ali na-
jetim pohištvom.
Zdaj že razumete, kateri denar svet vrti?
8. Ne kupuj poceni in spoštuj lokalno
zakonodajo – posvetno mistična
zapoved
Poznate baščaršijo? V Ameriki je kupovanje avto-
mobila podobno kupovanju na baščaršiji, le manj
slikovito in prijetno. Prodajalci stojijo pred vrati,
vsiljujejo ti svojo poslovno kartico in obljubljajo
nebesa. Noben nasvet, ki bi vam ga lahko dala
pri nakupu, ni dober, razen mogoče izkušnje, da
se ameriški avtomobili radi in hitreje kvarijo kot
japonski ali evropski, da pa je popravilo prvih bi-
stveno cenejše in tudi nakupna cena bolj primer-
na za »slovenski žep«. Na zaupanje pri nakupu
nikar ne računajte, večina vas bo želela potegniti
za nos. Najbolje je, če se spoznaš na avtomobile,
pogledaš internetno ponudbo, primerjaš cene in
se pozanimaš pri kolegih, ki so avto že kupili.
Zavarovanje avtomobila in vozniško dovoljenje
sta naslednji zanimivosti. Avtomobilskih zavaro-
vanj je zelo veliko, pogoji pa so odvisni od zvezne
dinjstvo in osebno uporabo,
ki potujejo z zabojnikom iz
Slovenije v Ameriko. Pričakova-
ti, da bodo te predpise poznali
v prevoznem podjetju, ki ga
najame naše ministrstvo, je
seveda preveč.
9. Ne pričakuj, da
bo država ravnala
gospodarno ali
(bog ne daj) v korist
državljana – povsem
mistična zapoved
Po zdajšnjih predpisih za najem
stanovanjske opreme stroške
plača Slovenija. Hitro lahko izračunate, da je to
razsipna poraba denarja davkoplačevalcev, saj bi
bil nakup pohištva dolgoročno bolj ekonomičen,
vsakokratni generaciji Slovencev v Natu pa bi
prihranili veliko skrbi in jeze. V naši finančni službi
»ne morejo« naših osebnih dohodkov nakazovati
na ločene račune, del v domači in del v valuti
države, v kateri delamo. Tisti, ki smo zaposleni v
tujini, moramo zato del tuje valute spreminjati v
domačo, jo nakazovati na svojo domačo banko
za poravnavanje morebitnih kreditov, stroškov za
hišo, šolanje študenta in podobno, zato pri zame-
njavi izgubljamo del prihodkov. Zanimivo in mistič-
no (težko razumljivo) pa je, da so nam odgovorni
pred odhodom razložili, da ni mogoče nakazovati
denarja na več ločenih računov oziroma da od
naše plače ne morejo vzeti del denarja, čeprav
znajo znesek za sindikalno članarino in dodatno
zavarovanje preračunati iz dolarjev v tolarje in jih
nakazati na te račune. Čudno, čudno. Bo mogoče
kdo prispeval odgovor in celo kaj ukrenil?
Ali veste, da imate, če služite v tujini, enkrat na
leto pravico obiskati domovino na državne stro-
ške? In da bi za ceno letalske karte, ki jo priskrbi
Kompas, lahko leteli iz ZDA v Slovenijo skoraj dva-
krat? Pa veste tudi to, da imajo tisti, ki se v tujini
šolajo, takšno pravico vsakih šest mesecev? V
neenakopraven položaj smo naše delavce in
»študente« postavili zaradi ozkosrčnega uradni-
škega razmišljanja, češ, kdor je šel delat v tujino,
Razvedrilo
ima družino s seboj in mu ni treba dvakrat na
leto domov. Kaj pa tisti, ki so otroke zaradi štu-
dija pustili doma, ali tisti, ki imajo doma bolehne
starše? Le kje se je izgubila preprosta, vsakdanja,
nemistificirana celostna oskrba pripadnikov Slo-
venske vojske?
10. Ne obupaj!
Slovenci v tujini smo iznajdljivi in delavni. Življenje
v začasnem domu si znamo kljub uradniškim
oviram z ene in druge strani urediti prijetno,
vedno najdemo prijatelje in čas, da se družimo
in pokažemo našo pregovorno gostoljubnost. Za
služenje v Natovi vojski smo se odločili zaradi več
motivov in strokovni ni na zadnjem mestu. Toda
vsakdo, ki je sprejel delo v tujini za dalj časa, ve,
da ne denar ne boljše strokovno znanje ne zmanj-
šata domotožja in da se vsi zelo radi vračamo
domov. Če država noče ali ne zna poskrbeti zate
in z ustreznimi ukrepi podpreti tvojih prizadevanj
za večanje ugleda, v tem primeru Slovenske voj-
ske, ne obupaj. Skrbi za njen ugled in promocijo.
Po J. F. K: Ne sprašuj, kaj lahko država stori zate,
vprašaj se, kaj lahko ti storiš zanjo!
Lep pozdrav iz Virginie v ZDA.
Podpolkovnica Mojca Pešec
in drugi vaši
1
Mističen pomeni težko razumljiv, skrivnosten. Izraz
uporabljam za opis skrivnostnih, božjih (beri birokrat-
skih) namenov.

S LO V E N S K A V O J S K A 3 3
 Edina iz Vipave
predlagana za častniško šolo
Zakaj ste se odločili za delo v Slovenski vojski?
Vas je za to kdo navdušil?
Za delo v Slovenski vojski sem se odločila sama,
saj so me vedno bolj zanimali dinamični poklici
O b ra z i
kot pa enolično delo v pisarni. Ko sem videla
razpis za SV, sem se odločila, da poizkusim in
grem kot kandidatka v Center za usposabljanje
v Vipavo, čeprav imam sedmo stopnjo izobrazbe.
Pravzaprav sem bila takrat že odločena, da dose-
žem to, kar sem si zastavila, torej da bom delala
v SV. Res je, da nisem imela visokih ciljev, saj so
mi povedali, da napredovanje poteka počasi. Kon-
čala sem študij tehnologije prometa v Portorožu.
V Vipavo sem prišla 1. oktobra 2003 in od takrat
sem tu. Če bi bilo mogoče, da bi še bolj uporablja-
la znanje, ki sem ga pridobila na fakulteti, bi bila
zelo zadovoljna. Ustrezalo bi mi delo v logistiki,
pri urejanju prometa ali na primer v učni skupini
promet v Slovenski Bistrici, kjer urijo voznike. To bi
bil velik izziv, čeprav zdaj že delam v poveljniško-
logističnem vodu v Vipavi.
Kakšno je bilo usposabljanje? Je delo v Slovenski
vojski takšno, kot ste pričakovali?
Že prej sem si predstavljala, kakšno naj bi bilo živ-
ljenje v vojski, na primer glede discipline in reda.
Več sem se pozanimala na informativnem dnevu,
na katerem sem potrdila svojo odločitev. Ko sem
prišla v CU, sem bila
S LO V E N S K A V O J S K A
Vojakinja Martina Kobal se je po konča-
nem univerzitetnem študiju odločila, da
se zaposli v Slovenski vojski. Zdaj dela
v vipavskem Centru za usposabljanje,
kot edina vojakinja iz CU pa je bila pred-
lagana za Šolo za častnike. Odkar dela
v Slovenski vojski, se je, kot je dejala,
njen način življenja precej spremenil,
predvsem se več ukvarja s športom. Pri-
pravlja se, da bo pretekla del maratona
Celje–Logarska dolina.
v prvi četi temeljnega vojaškostrokovnega uspo-
sabljanja, ki je zelo zahtevna. Res je, da inštruk-
torji precej zahtevajo, vendar hkrati posredujejo
zelo veliko znanja. Po trimesečnem temeljnem vo-
jaškostrokovnem usposabljanju sem nadaljevala
usposabljanje za pridobitev VED strelec. Bilo je
naporno, toda zanimivo, ker smo veliko streljali.
Potem sem uspešno končala še VED sanitete, pri
čemer sem pridobila veliko uporabnega znanja
tudi za življenje.
Kaj je bilo najtežje na usposabljanjih?
Gotovo začetek, saj se moraš najti v sistemu,
spoznati ljudi okoli sebe, da vidiš, kaj zahtevajo
od tebe. Seveda je bil kakšen dan, ko imaš vse-
ga dovolj, vendar če si odločen, da boš nekaj
dosegel, se vse da.
Nadrejeni so vas predlagali za kandidatko Šole
za častnike. Udeležili ste se izbirnega
postopka, toda rezultatov
še ni.
Udeležila sem se
majskega iz-
birnega
postopka. Upam, da bom sprejeta, saj je zame
velika čast, da so me kot edino iz CU predlagali
za Šolo za častnike. To bi bil velik napredek v moji
karieri. Bilo je precej zahtevno, saj so najprej na
tridnevnem terenu preverjali fizične zmožnosti,
sledili so psihološki testi in za konec še tridnevni
zaključni teren, na katerem smo delali ves dan.
Izbirnega postopka se je udeležilo 52 kandidatov,
na koncu nas je ostalo 33, izbrali pa naj bi jih 30.
Odkar ste v Slovenski vojski, ste precej spremeni-
li način življenja, kajne?
Glede na to, da sem v Vipavi prišla v prvo četo,
je bilo kar zahtevno. Dnevi so bili zelo naporni in
precej sem se morala potruditi, tako da sem na-
predovala tudi v kondiciji. Pred zaposlitvijo v SV
sem poleti plavala, pozimi pa smučala, kar je bilo
skoraj vse od športnih aktivnosti. Zdaj se veliko
več ukvarjam s športom, in sicer vsak dan, pred-
vsem pa tečem. Ko se telo enkrat navadi na tak
tempo, ga moraš vzdrževati, sicer ti nekaj manjka.
Poleg tega sem še shujšala, zato se zdaj počutim
veliko bolje.
Preteči nameravate tudi del maratona Celje–Lo-
garska dolina.
Pripravljam se, da bom pretekla 15 kilometrov,
kar je za prvič dovolj. Treniram dvakrat na dan, in
sicer zjutraj ter popoldan. Vsak dan seveda ne pre-
tečem 15 kilometrov, to pa je odvisno od počutja.
Treba je paziti tudi na prehrano, da je ustrezna in
primerna športnikom. Pomembne so vaje vzdrž-
ljivosti in vaje za moč telesa. Za prvo tekmovanje
niti ni pomemben čas, v katerem bom pretekla to
razdaljo, upam pa, da mi bo uspelo v uri in pol.
Se dobro počutite v vipavski vojašnici, imate do-
volj možnosti za športne aktivnosti?
V vipavski vojašnici je dovolj možnosti za šport,
saj imamo športna igrišča, igrišča za odbojko,
košarko in nogomet, tudi okolica vojašnice je pri-
merna za tek. Od novega leta imamo tudi fitnes.
Sicer pa se v tej vojašnici zelo dobro počutim, saj
je nekoliko manjša, zelo urejena, veliko jo tudi
obnavljajo in prav zdaj prenavljajo streho
na največji zgradbi. Vesela sem, da imam
možnost, da delam tu, saj sem blizu
doma. Kolektiv je majhen. Zaposlenih
primanjkuje, zato smo si vedno pri-
pravljeni pomagati.
Valerija Šket Jarm
Foto: Bruno Toič
 Karta in kompas za lažjo

1. Katera enota SV bo delovala v 9. Katere discipline združuje vojaški

afganistanskem Heratu? peteroboj?

Razvedrilo
k) 11. bataljon za zveze, t) streljanje s puško, plavanje, kolesarjenje,
o) 20. MOTB, orientacijski tek in premagovanje vodnih
t) vojaška zdravstvena enota, ovir,
p) enota za specialno delovanje. i) streljanje s puško, premagovanje
pehotnih ovir, plavanje, met šolske
2. Kdo poveljuje silam Kforja na Kosovu? bombe v cilj in daljavo ter tek,
o) general Ethem Erdagi, v) premagovanje pehotnih ovir, spust po
g) major Josip Bostič, reki, orientacijski tek, lokostrelstvo in met
s) general Richard Rossmanith, šolske bombe v cilj,
r) general Yves De Kermabon. j) plavanje, kolesarjenje, orientacijski tek,
premagovanje vodnih ovir in met šolske
3. Kdaj je bil uradno ustanovljen 430. bombe v cilj.
mornariški divizion SV?
i) 30. januarja 1993, 10. Kakšen je naslov spletne strani, na kateri
e) 26. decembra 1995, MO objavlja periodične publikacije?
n) 7. marca 1991, s) www.slovenskavojska.com,
h) 30. januarja 1991. j) www.mors.si/tiskovno_sredisce/
publicistika_mors/index.htm,
4. Kdaj bo naslednja napotitev na š) www.slovenskavojska.si,
prostovoljno služenje vojaškega roka? v) www.vojaskapublicistika.com.
m) 20. decembra 2005,
o) 3. marca 2006, 11. Kateremu slovenskemu vojaku je
e) 19. septembra 2005, posvečena pesem s kitico:
l) 18. maja 2006. »Vojskovodja se vojskuješ,
topove izumiš, sam izkuješ,
5. Kako se imenuje poligon v tujini, 8. Koliko kilometrov je bila dolga letošnja najte’ji zmagal si napad,
ki ga pripadniki SV uporabljajo za najzahtevnejša kolesarska preizkušnja na slavi te sedem vojnih zmag.«
usposabljanje z rolandi? svetu Raam, na kateri je zmagal pripadnik
a) Munster v Nemčiji, SV Jure Robič? p) Rudolfu Maistru,
n) Namfi v Grčiji, š) 4760, o) Juriju Vegi,
d) Yavoriv v Ukrajini, i) 3052, ž) Francu Rozmanu – Stanetu,
t) Koren v Bolgariji. c) 4910, c) Janku Hafnerju.
z) 4883.
6. Katera bojna letala je najela Češka?
t) švedske gripne,
n) ameriške F/A-18E, Reševalcem nagradne križanke
g) ruske Su-27,
k) eurofighterjeva letala typhoon. Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: JURE ROBIČ, EKSTREMNI KOLESAR.

7. Katera enota SV je dobila prehodni pokal Nagrade prejmejo: Tina Pucihar, Ig 159, 1292 Ig, Peter Doler, Galicija 53 c, 3310 Žalec, in Jože
prvenstva SV v športu, ki je junija potekalo Polovič, Kurirska pot 3, 1310 Ribnica.
v Mariboru?
r) 72. brigada, Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratnega kviza nam pošljite do petka, 2. septembra
i) športna enota, 2005, na naslov: Uredništvo Slovenske vojske, Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana.
u) 132. gorski bataljon,
a) 1. brigada.
 Maraton
Celje–Logarska dolina

38. vojaško teritorialno poveljstvo vas v soboto, 3. septembra, vabi na tradicionalno tekmovanje v maratonu Celje–
Logarska dolina. Tradicionalna prireditev bo potekala v disciplinah super maraton, vojaški maraton, tek in rekreativni
pohod. Tekmovanje v super maratonu na 75 kilometrov in v vojaškem maratonu na 40 kilometrov bo posamično in
ekipno, pri čemer so v ekipi trije tekmovalci, za skupni rezultat pa bodo sešteli čas posameznikov v ekipi. Tekmovanje v
teku na 15 kilometrov bo posamično, rekreativni pohod na 15 kilometrov pa ne bo tekmovalni.

Na prireditvi lahko nastopijo pripadniki GŠSV, poveljstev, zavodov in enot SV, zaposleni v upravah, službah in drugih organih MO, člani organizacij
in društev, kot so ZSČ, ZVVS, Sever in podobni, družinski člani zaposlenih na MO in v SV ter upokojenci MO. Tekmovalci bodo po spolu razvrščeni v
kategoriji stalna sestava SV in drugi.
Start super maratona bo ob 6. uri na ploščadi pred zgradbo mestne občine Celje, na Trgu celjskih knezov v Celju, start vojaškega maratona pa ob 8.30 v
Mozirju v Savinjskem gaju. Start teka bo ob 10.30 v Lučah, start rekreativnega pohoda pa prav tako v Lučah ob 10.40. Startne številke bodo tekmovalci
na startnih mestih lahko dvignili uro pred začetkom tekmovanja.
Prijavo na tekmovanje lahko do petka, 26. avgusta, pošljete na naslov 38. VTP SV Celje, Maistrova 5, 3000 Celje ali po faksu (03) 548 27 45, prijavite
pa se lahko tudi po telefonu (03) 548 32 11. Prijava mora vsebovati točen naziv enote oziroma poveljstva, ime in priimek, kategorijo, datum rojstva
ter naslov tekmovalca. Na prijavnici navedite tudi ime in priimek ter telefonsko številko kontaktne osebe. Prijave za tekmovanje posameznikov na 15
kilometrov pošljejo organizacijske enote MO oziroma društva na skupni prijavnici poimensko. Startnine za tekmovalce in udeležence pohoda ni.

Za dodatne informacije lahko pokličete majorja Branka Petana, stotnika Toma Pančurja, nadporočnico Brigito Rebič ali višjo vodnico Ksenjo
Konjedič iz 38. VTP na telefonsko številko (03) 548 32 11 oziroma na interno številko 72/4356, 4305 ali 4336.