Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo RS

SLOVENSKA
VOJSKA
Leto XII/2

Pripravljeni na vstop v Nato

Preoblikovanje Centra vojaških šol
Sodelovanje z revijo Truppendienst
 Na MO predstavili letošnje naloge
V Nato bomo prispevali pomenu kot v količinskem. Ponudili
Minister za obrambo dr. Anton Grizold in načelnik GŠSV
specializirane sile smo tisto, za kar imamo znanje, ka-
generalmajor Ladislav Lipič sta v ponedeljek, 19. januarja, na
Dr. Grizold je poudaril, da je »v naspro- der in izkušnje, na primer reševanje
tiskovni konferenci predstavila letošnje glavne cilje in naloge
tju s tistimi, ki menijo, da se bo projekt v gorah, vojaško saniteto, RKBO,« je
Ministrstva za obrambo. Letos se bo nadaljevalo nekaj bistvenih
vključevanja Slovenije v severnoat- poudaril dr. Grizold. Slovenija je na
dolgoročnih procesov in projektov, in sicer vključevanje v Nato
S p re m l j a m o

lantsko zavezništvo in Evropsko unijo podlagi sklepa vlade prispevala lahki

in Evropsko unijo, nadaljevanje gradnje poklicne vojske, dopol-
uresničil maja, ko bo Slovenija postala
njene s pogodbeno rezervo in prostovoljnim usposabljanjem za
polnopravna članica obeh integracij,
obrambo države, okrepljeno sodelovanje v mirovnih operacijah
prepričan, da se bo za nas pravo
v podporo miru ter modernizacija Slovenske vojske.
delo takrat šele začelo. Zato si na
Ministrstvu za obrambo ne moremo
privoščiti, da bi počivali na lovorikah
članstva, temveč bomo še pospešili
in okrepili prilagajanje standardom, ki
veljajo v obeh integracijah na podro-
čju delovanja treh bistvenih segmen-
tov, torej varnostnem, obrambnem
in vojaškem«. Denar za naloge delo-
vanja v Natu, in sicer za plače in delo
približno 75 slovenskih predstavnikov
v Natovih strukturah, poveljstvih in
agencijah ter za stroške za delovanje
stalne misije Slovenije pri Natu, bodo
dobili iz obrambnega proračuna. Me-
nijo, da bodo stroški letos znašali pri-
bližno 4,9 milijona evrov, prihodnje leto 6,2, leta 2006 pa 6,7 milijona evrov.
Decembra lani so na MO končali strokovne pogovore z Natovimi strokovnjaki
in določili, kaj bo Slovenija prispevala v sistem kolektivne obrambe in kaj lah-
ko pričakuje od tega sistema. »Slovenija bo prispevala več v kakovostnem
At the press conference which took place on Monday, 19th January, RS
Minister of Defence Anton Grizold, PhD., and Chief of the General Staff
of the SAF, Major General Ladislav Lipič, presented to the press the most
important aims and assignments of the RS Defence Ministry in the year
2004. This year will be marked by certain key activities, which can be
regarded as the continuation of the long-term processes aned projects.
Slovenia’s integration into NATO is one of the most important several-
year long national projects. According to Minister Grizold, the real work
is yet to begin after Slovenia joins the European Union and NATO. The
second most important assignment is to continue the formation of
professional armed forces, supplemented with contractual reservists,
and voluntary training for national defence. 600 professional service-
members are to be employed in the SAF in the year 2004 and special
attention will be paid to the further improvement of the education and
training system. The third aim is to enhance Slovenia’s participation in
peace support operations, the primary centre of SAF collaboration re-
maining the region of the southeast Europe. The fourth project is to con-
tinue the modernisation of the Slovenian Armed Forces. “We continue
with intensive equipping and modernisation,” said Major General Lipič.
“Our focus is to equip the reaction forces and to ensure the support of
the reaction forces.”
RKB-vod za dekontaminacijo za četr-
to zamenjavo Natovih reakcijskih sil.
Vod bo v sestavi RKB-bataljona pod
nemškim poveljstvom. »V sistemu
kolektivne obrambe je odnos vza-
jemen. Če članica nekaj prispeva,
ima od tega tudi korist, predvsem
na področjih, na katerih si sama
težko zagotovi varnost. V našem
primeru je to zračna obramba,« je
pojasnil obrambni minister. Varovan-
je zračnega prostora štirih novih
članic, torej treh baltskih in Slovenije,
ki nimajo ustreznih zmogljivosti, je v
domeni Nata. »Slovenska vojska bo
zagotovila pehotni bataljon za delo-
vanje v vseh operacijah zavezništva
od decembra 2006 dalje. Ta batal-
jon se bo po letu 2009 povečal na
velikost namenske bojne skupine, za katero bomo po letu 2012 zagotavljali
tudi rotacijo, kar pomeni več kot eno zamenjavo na morebitni operaciji,« je
pojasnil generalmajor Lipič.
Gradnja poklicne vojske se nadaljuje
Drugi pomemben projekt je nadaljevanje oblikovanja poklicne vojske, dopol-
njene s pogodbeno rezervo, vključno s sistemom prostovoljnega usposab-
ljanja za obrambo države. Posebno pozornost bodo namenili nadaljnjemu
izboljševanju sistema izobraževanja, urjenja in usposabljanja. »Cilj so uspo-
sobljeni posamezniki, zato bomo letos ustanovili Center za doktrine, razvoj,
izobraževanje in usposabljanje, ki bo nastal iz CVŠ, CU in dela GŠSV. Poseb-
no pozornost bomo namenili razvoju rodov in služb ter temeljnih vojaških
veščin,« je pojasnil načelnik. »Spreminjamo Zakon o obrambi, tako da bomo
letos pripadnikom Slovenske vojske poskušali zagotoviti še ustreznejši sta-
tus,« je dejal dr. Grizold. Načelnik GŠSV je pojasnil, da je uresničevanje načr-
ta popolnjevanja z doseganjem opredeljene količine oziroma kvot zaposlitev
bistvenega pomena za delovanje organizacije po ukinitvi naborniškega
sistema. Načrtujejo, da bodo letos na novo zaposlili 600 poklicnih vojakov in
uresničili nadomestne zaposlitve. Prednost pri popolnjevanju bo usmerjena
v sile za posredovanje, v 20. bataljon, bataljon za RKBO, v zračno obrambo
in logistične ter druge enote. Polkovnik David Humar, načelnik Sektorja za
kadrovske zadeve, je pojasnil, da bodo zaposlili največ vojakov s 4. in 5.
stopnjo strokovne izobrazbe, in sicer strojnikov, kemikov in elektrotehnikov.
Z lanskim odzivom kandidatov so zelo zadovoljni, saj se je za službo zani-
malo 2700 kandidatov, dobilo pa jo je nekaj več kot 900. Nadaljevali bodo
promocijske dejavnosti, kar je po mnenju generalmajorja Lipiča dolgoročno
zelo pomembno, saj promocija ni namenjena samo pridobivanju kadrov.
Nadaljevanje na strani 4

2 S LO V E N S K A V O J S K A
 Fotografija na naslovnici:
Spodbudno pred Fotografija je bila posneta na

Bruno Toič
slovesnosti ob 5. obletnici 1.
brigade Slovenske vojske 17.
decembra 2003.

vstopom v Nato SPREMLJAMO

Na MO predstavili letošnje najpomembnejše naloge
Spodbudno pred vstopom v Nato 3
2

Upokojeni general britanske vojske sir Jeremy Mackenzie je bil od 19. do 22. Kronika 12
januarja na obisku na Ministrstvu za obrambo in v Slovenski vojski. Generala, ki Pilatusi napadajo Poček 19
od leta 1996 sodeluje pri najpomembnejših projektih v slovenskem obrambnem Humanitarna pomoč SIKON Sforja
Krvodajalska akcija slovenskih vojakov v Sforju
sistemu, sta sprejela gostitelj obrambni minister dr. Anton Grizold in načelnik GŠSV
21. pohorska smučina 29
generalmajor Ladislav Lipič. Gostu sta predstavila opustitev naborništva, uvedbo 85. obletnica slovenskega vojaškega letalstva v filateliji
pogodbene rezerve in prostovoljnega služenja vojaškega roka, sodelovanje SV v

Vsebina
mirovnih operacijah, kadrovsko politiko, usposabljanje vojakov, pripravo strateške- AKTUALNA TEMA 5
ga pregleda obrambe ter predloge sil Nata. SV odhaja na najzahtevnejšo misijo doslej
Varnostna ograja okoli MO
Z enotnim izobraževanjem do boljše usposobljenosti 22
Leta 2006 večina CDRIU na novih lokacijah 25
Zagotovili hitrejši prenos znanja v prakso 27

SLOVENIJA IN NATO 6
Na pragu članstva

IZ TUJEGA TISKA 8
Artemis - operacija Evropske unije v Kongu

STROKOVNE TEME 10
Neposredni vodja v vlogi menedžerja znanja
svojih sodelavcev
Vojaški opazovalec potrebuje vojaško in
diplomatsko znanje 20
Obrambni sistem in kadri od leta 1991 do 2003 (3. del) 28
Veterinarska medicina v Slovenski vojski 30

ZAŠČITA IN REŠEVANJE 11
Kot je ob zadnjem obisku na MO pred vstopom Slovenije v Nato dejal general sir Jeremy Vaja SEESIM 04
Mackenzie, je Slovenska vojska dobro pripravljena na članstvo v Natu in se uspešno pri- Nekaj novosti v šolanju
lagaja standardom zavezništva. General Mackenzie je pri tem posebej opozoril na preob- Sodelovanje na področju varstva pred nesrečami 13
likovanje in profesionalizacijo SV ter napotitev slovenskih vojakov na misije v tujino. Po nje-
govem mnenju poteka profesionalizacija vojske v Sloveniji uspešno, vpoklic vojakov pa po RAZVEDRILO 31
načrtih. Glede prostovoljnega služenja vojaškega roka, prek katerega naj bi SV pridobila del Križanka
poklicnih vojakov, je Mackenzie pojasnil, da v Veliki Britaniji za nabor poklicnih vojakov skrbi
poseben urad z izpostavami po vsej državi. Glede sodelovanja na misijah je Mackenzie po- OBJAVE 15
udaril, da je misija v Afganistanu drugačna od misij na Balkanu in verjetno nevarnejša. Dejal
je, da velikost kontingenta posamezne države ni tako pomembna kot izurjenost vojakov. 17 Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 13.
pripadnikov specialne enote SV, ki bo odšlo na misijo, je dobro usposobljenih, je še ocenil februarja 2004. Nenaročenega gradiva ne vračamo.
general Mackenzie, ki je spremljal tudi priprave enote na misijo v Afganistanu. Informativno vojaškostrokovno glasilo
Ministrstva za obrambo
Naslov uredništva: Kardeljeva ploščad 24,
Umrl Janez Menart 1000 Ljubljana, telefon: +386 1/471 26 62,
V 75. letu starosti je umrl izjemen slovenski književni faks: +386 1/471 27 70, elektronska pošta:
urednistvo.sv@mors.si, http://www.mors.si,
ustvarjalec in intelektualec Janez Menart, ki je bil tudi prvi odgovorni urednik: mag. Roman Bric,
predsednik časopisnega sveta tednika Slovenska vojska. novinarji: Meta Grmek, Marko Pišlar, Valerija Šket, fotograf: Bruno
Časopisni svet je bil organ, sestavljen iz predstavnikov Toič, prevodi: Mateja Perpar, tajnica uredništva: Milena Topolovec,
civilne družbe, ki je določal vsebinsko zasnovo časopisa. priprava in tisk: Schwarz, d. o. o., naklada: 10.000 izvodov.
Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993.
Janez Menart je znan kot soavtor Pesmi štirih, bil je tudi
Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena številka.
prevajalec, lektor, dramaturg, urednik in redni član SAZU. Novinarski prispevki, objavljeni v reviji, niso uradno stališče Ministrstva
za obrambo RS.

S LO V E N S K A V O J S K A 3
 Nadaljevanje s strani 2
Želijo namreč še bolj povečati preglednost delo-
vanja vojske in pokazati, da se poklicna vojska ne
bo zapirala v vojašnice in odtujevala od družbe.
Začeli bodo štipendirati srednješolce in jih bolj
načrtno obveščati.
Pri zadrževanju v vojaški službi načrtujejo za-
četek vodenja kariernih poti, dokončno vzposta-
vitev kadrovskega in informacijskega sistema ter
drugih pogojev, ki jih je treba prilagoditi poklicni
S p re m l j a m o
vojski. Do konca leta bodo uvedli tudi model ocen-
jevanja stimuliranja in karier. Pri skrbi za dobro
počutje načrtujejo uvedbo novega koncepta
zdravstvene oskrbe z institucijami zunaj MO in
izvajanje paketov šport in rekreacija ter duhovna
oskrba. »Ocenjujem, da bomo morali med pri-
pravami pred uvedbo bolj seznaniti javnost in
natančno usposobiti poveljnike ter vse, ki so za
to področje odgovorni,« je pojasnil generalmajor
Lipič. Do konca leta bo organizirana tudi služba
za svetovanje pred odhodom iz SV in delovni programi prešolanja.
Težišče operacij v podporo miru ostaja Balkan
Okrepljeno sodelovanje SV v operacijah miru je tretja bistvena letošnja de-
javnost. »Tako povečujemo sloves Slovenije kot aktivne in odgovorne članice
mednarodne skupnosti, hkrati pa je za Slovensko vojsko zelo pomembno,
da deluje v realnem okolju, saj tako preverjamo stopnjo pripravljenosti in
usposobljenosti ter dosegamo profesionalizem,« je dejal dr. Grizold. Primar-
no težišče sodelovanja Slovenske vojske v operacijah za podporo miru bo
še naprej Jugovzhodna Evropa, kjer bo delovalo 80 odstotkov sil. Slovenija
bo pripravljena še naprej aktivno sodelovati tudi na drugih kriznih žariščih.
Februarja odhaja v Afganistan manjša enota Slovenske vojske, sicer pa za
letos ne načrtujejo dodatnih napotitev enot SV v nove mednarodne operacije
v podporo miru zunaj Balkana. Generalmajor Lipič je pojasnil, da so iz opera-
cije Sforja v BiH umaknili helikoptersko enoto SV, ki je v operaciji sodelovala
od oktobra 1997 in opravila več kot 5000 ur poletov, kar pomeni 40 odstot-
kov helikopterskega naleta. »Naši piloti so pridobili bogate izkušnje v letenju
v mirovnih operacijah, kar je prispevalo tudi k doseganju partnerskih ciljev.
V Slovenski vojski uvajamo nov tip transportnega helikopterja cougar, zato
smo del teh pilotov in tehničnega osebja z bell 412 poslali na prešolanje. To
pomeni začetek priprav za sodelovanje cougarjev v mednarodnih mirovnih
operacijah. Prav tako se bodo piloti helikopterjev bell 412 začeli usposabljati
z očali za nočno letenje.« Dr. Grizold je povedal, da se Slovenija zanima za
sodelovanje v procesu, v katerem Evropska
unija strateško prevzema misijo Sforja v Bosni
in Hercegovini, saj gre za varovanje slovenskih
nacionalnih interesov. Vlada je decembra lani
sprejela sklep, da Ministrstvo za zunanje zadeve
v sodelovanju z MO in Ministrstvom za notranje
zadeve začne postopek za vključitev slovenskega
predstavnika v strateški prevzem. Stabilnost, mir
in varnost zahodnega Balkana so temeljni nacio-
nalni interes Slovenije. Naša država bo imela v tej
regiji kot članica Nata in Evropske unije priložnost
in odgovornost, da odločno prispeva k stabiliza-
ciji te regije.
Novo testno pehotno orožje
Dr. Grizold je dejal, da se mora prehod od koli-
čine h kakovosti pokazati tudi pri modernizaciji
Slovenske vojske. Z modernizacijo bodo povečali
pravočasno razpoložljivost sil, premestljivost,
premičnost, vzdržljivost in učinkovitost pripadnikov Slovenske vojske pri
opravljanju njihovih nalog. V SV mora biti zagotovljeno ravnotežje med
izboljšanjem sedanje tehnologije in uvajanjem nove, je menil dr. Grizold.
»Letos zelo intenzivno nadaljujemo opremljanje in modernizacijo,« je po-
jasnil generalmajor Lipič. »Težišče bo na opremljanju sil za posredovanje
in na zagotovitvi podpore delovanja sil za posredovanje.« Opremili bodo
vod za dekontaminacijo, 20. MOTB z valuki s sistemi interne komunikacije
in oborožitvijo, še naprej bodo kupovali opremo iz projekta Bojevnik 21.
stoletja. Začeli so kupovati tudi testno količino pehotnega orožja, ki ga bodo
testirali in ga leta 2006 začeli uporabljati. To je 62 kosov avtomatskih in
ostrostrelnih pušk ter puškomitraljezov. V sistem za podporo poveljevanja
in kontrole bodo v operativno uporabo uvedli taktični telekomunikacijski
sistem, dlančnike, prenosnike in ročne radijske naprave. Letalstvo in zračna
obramba bosta dobila še dva cougarja, dokončati nameravajo hangar in
delavnico za popravila plovil v Cerkljah ob Krki, v operativno uporabo bodo
uvedli sistem govornih povezav ASOC ter sistem za vzdrževanje trenažerjev
in raket. Za potrebe logistike bodo kupili 40 terenskih vozil MB 270 CDI, 13
tovornih vozil in prikolic ter vozil za prevoz zabojnikov in avtocisterne za
gorivo s priborom za pretakanje goriva. Dokončati nameravajo tunel za pre-
izkušanje streliva, fizikalno-kemijski laboratorij za analizo smodnika. Kupiti
nameravajo še opremo za bivanje na terenu. Za te naloge ima Slovenska
vojska zagotovljen denar v obrambnem proračunu, delež pa znaša 76,4 od-
stotka. Finančni načrt SV za letos znaša 66.543 milijonov tolarjev in je za 13
odstotkov višji od lanskega načrta.
Poleg teh štirih najpomembnejših področij bodo na MO opravljali veliko dru-
gih nalog, s katerimi bodo zagotavljali sistemsko okolje za izvajanje bistve-
nih projektov. Eden takih podpornih projektov, ki je že v vladnem postopku,
je novela Zakona o obrambi, v kateri bodo dopolnili določbe, povezane s
povezljivostjo z vojaškimi organizacijami članic Nata, in uzakonili rešitve,
s katerimi bodo začeli odpravljati kadrovska neskladja. Drugi tak projekt,
ki je prav tako v vladnem postopku, je strateški pregled obrambe. Obsega
pregled stanja na obrambnem področju in oblikovanje skupne vizije glede
prihodnjih varnostnih in obrambnih potreb Slovenije ter nalog obrambnih
sil. Pomembni podporni projekti so tudi reorganizacija civilnega dela MO,
izboljšanje pripravljenosti civilne obrambe, sistema kriznega upravljanja
ter preventivnega ukrepanja in delovanja sistema varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami. Valerija Šket
Foto: Bruno Toič
 SV odhaja
na najzahtevnejšo misijo doslej
Šest pripadnikov SV, ki bodo pol leta sodelovali na operaciji v pod-
poro miru International Security Assistance Force (ISAF), v Afgani-
stan odhaja v ponedeljek, 9. februarja. Dva tedna pozneje, in sicer
25. februarja, bo na misijo odšlo še 12 pripadnikov SV. Po besedah
poveljnika 1. brigade polkovnika Branimirja Furlana Slovenska vojska
na najzahtevnejšo aktivnost po letu 1991 pošilja homogeno in uigra-
no ekipo. Na misiji bodo namreč sodelovali predstavniki odreda za
specialno delovanje, ki so v Slovenski vojski v povprečju deset let in
so številna skupna usposabljanja opravljali tako doma kot v tujini.
Glavna naloga operacije ISAF je, da afganistanski tranzicijski vladi v Kabulu
in okolici pomaga pri zagotavljanju varnega okolja ter obnovi države. Tako
večnacionalne sile, katerih poveljstvo naslednji mesec prevzema Nato, so-
deluje tudi pri upravljanju letališča v Kabulu, pri razorožitvi, demobilizaciji in
reintegraciji sil, vzpostavljanju afganistanskih varnostnih sil, pri humanitar-
nih nalogah ter naravnih in drugih nesrečah.
Slovenski kontingent bo na 40 krat 70 kilometrov velikem območju skrbel za
izvidovanje, vojaško navzočnost, zaščito delovanja in podporo mednarodni
skupnosti. V poveljstvu ISAF bosta častnik SV za povezavo, ki bo tudi vodja
slovenskega kontingenta, in podčastnik SV, v poveljstvu večnacionalne
brigade Kabul pa bodo v skupini za povezavo trije pripadniki SV. Štirje pri-
padniki SV bodo v skupini za nacionalni podporni element.
Pod poveljstvom majorja Petra Zakrajška bodo pripadniki odreda za special-
no delovanje, ki so v povprečju stari 32 let in so po oceni poveljnika 1. briga-
de polkovnika Branimirja Furlana odlično usposobljeni, opremljeni z lahkim
pehotnim orožjem, štirimi vozili hummer in vozilom unimog. Delali bodo v
skrajnih vremenskih razmerah, kot sta vroče in sušno poletje ter zelo mrzla
zima v puščavskem in goratem predelu države, zato so jim dokupili del
Varnostna ograja okoli MO
V skladu z določili Zakona o tajnih podatkih in dokumentih varnostne poli-
tike zveze Nato, katere članica bo maja letos postala tudi Slovenija, so se v
Aktualna tema
osebne opreme. Vsa oprema skupaj z vozili je težka skoraj 40 ton. Za delo v
nevarnih in težavnih razmerah bodo pripadniki slovenskega kontingenta na
mesec dobili od 700.000 do 1.100.000 tolarjev neto.
Kot je še povedal polkovnik Furlan, ima Slovenska vojska na mirovnih opera-
cijah 175 vojakov in 42 vozil, od leta 1997 pa je na osmih operacijah sodelo-
valo že 1089 pripadnikov SV. Stroški sodelovanja na operacijah v podporo
miru so lani znašali 1,68 milijarde tolarjev, stroškov sodelovanja na operaciji
v Afganistanu pa še ni mogoče predvideti. Čeprav bodo ti visoki, se v 1. briga-
di SV že pripravljajo na možnost, da vlada sprejme odločitev o podaljšanju
sodelovanja na tej misiji. MG
Obisk ministra Grizolda in načelnika Lipiča pred odhodom v Afganistan
neposredni okolici objektov Ministrstva za obrambo in GŠSV te dni začela
gradbena dela za postavitev varnostne ograje. Ustrezno tehnično in fizično
varovanje je eden od nujnih ukrepov pri vzpostavitvi celovitega sistema
varovanja objektov in območij, ki so posebnega pomena za nacionalno
in obrambno varnost države. Ograja, ki bo visoka 2,2 metra in varovana z
ustreznim videonadzorom ter fizičnim varovanjem, predstavlja tako imeno-
vani prvi krog varovanja, ki jih poleg drugih postopkov varovanja izvajajo v
članicah zveze Nato. Režim vstopanja in izstopanja ljudi ter vozil se ne bo
bistveno spremenil. Ograja bo na jugovzhodni strani postavljena ob pločni-
ku in kolesarski stezi Dimičeve ter Vojkove ulice do postajališča mestnega
potniškega prometa, na severni strani pa po notranjem robu drevoreda do
zgradbe nekdanjega internata, kjer bo pri zgradbi GZS potekala ob požarni
poti. Znotraj varovalne ograje bodo tako poleg glavne zgradbe MO in GŠSV
še parkirišča in zgradba nekdanjega internata, za zdaj pa zgradbe na širšem
območju MO, in sicer avditorij, objekta Smelt 1 in Smelt 2 ter objekt na na-
sprotni strani Vojkove ulice, ne bodo varovane z dodatno ograjo.
RB
S LO V E N S K A V O J S K A 5
Slovenija in Nato

Na pragu članstva
Pregled stanja sklepnem postopku je še zadnja tako
Ratifikacijski postopki, s katerimi Skoraj poldrugo leto po praškem vrhu zveze Nato novembra imenovana tehnična ovira, zaradi
parlamenti držav članic potrjujejo 2002 so Slovenija in drugih šest povabljenih držav na pragu katere bi se lahko sprejem zavlekel.
pristopne listine, so v sklepni fazi, članstva. V nekaterih zadevah in postopkih te države delujejo Generalni sekretar bo namreč povabil
saj je ratificiranih že 18 sporazumov, že skoraj kot članice. novosprejete članice k deponiranju
od tega jih je dvanajst deponiranih listin takrat, ko bo vseh sedem držav
v Washingtonu. Prevladuje ocena, da bi lahko v nekaj tednih članice za- končalo postopek. Deponiranje listin bo potekalo hkrati, tako da bodo vse
vezništva opravile celoten postopek, sledijo pa enaki postopki v sedmerici države postale članice istega dne.
povabljenih. Ratifikacija je v slovenskem primeru razmeroma zapleten po- Po sedanjih ocenah bi se to lahko zgodilo konec aprila letos. Slovesna raz-
stopek, v preostali šesterici pa je precej bolj preprost in bo tudi hitreje oprav- glasitev bo na vrhunskem srečanju severnoatlantskega zavezništva, ki bo
ljen. Zato je prav, da pri nas že zdaj pripravimo, kar bo pozneje omogočilo 28. in 29. junija letos v Carigradu. Če bodo vsi postopki opravljeni po pri-
razmeroma hitro in nezapleteno ratifikacijo. To dejstvo ponovno potrjuje zelo čakovanju, bo Slovenija skoraj hkrati postala članica zveze Nato in Evropske
pomembno vlogo, ki jo imajo poslanci pri vključevanju v Nato. Ko bodo vsi unije, katere članica bo 1. maja. Od povabljenih sedmih držav v Nato pa jih
navedeni postopki končani, bo sedmerica povabljenih držav, torej Bolgarija, je le pet povabljenih tudi v Evropsko unijo, saj Bolgarija in Romunija povabilo
Estonija, Latvija, Litva, Romunija, Slovaška in Slovenija, na pisno povabilo šele pričakujeta.
generalnega sekretarja predložila in deponirala ratifikacijske listine v Was-
hingtonu pri vladi ZDA, ki je v skladu z ustanovno pogodbo depozitar. V tem Intenzivno vključevanje v delo zavezništva
Tisto, kar je bila pred letom dni še napoved o vključevanju v posamezne de-
Almost a year and a half after the NATO summit in Prague in November javnosti zavezništva, je zdaj že nekaj časa vsakodnevno delo. To velja tako
2002, Slovenia, as well as the other six invitee countries, is about to be- za vladne resorje, ki so glede na svoje pristojnosti bolj ali manj vključeni v
come a member of NATO. The author of the article, Milan Jazbec, PhD., Natove procese, kot tudi za slovensko misijo pri zvezi Nato. Med resorji vse-
presents an analysis of the preparations and measures which have kakor prednjačita zunanje in obrambno ministrstvo, stalna misija pri Natu pa
been carried out in order to ensure the best possible starting point for dobiva največ informacij iz Nata.
Slovenia in the North-Atlantic Alliance. According to Mr Jazbec, it would Najbolj očitna vsebinska sprememba je prehod iz dosedanjega delovanja
be possible to say that, taking into account the individual situations and v okviru Akcijskega načrta za članstvo (ANČ) v vključitev v sistem ciljev sil.
procedures, the invitees could be regarded to function very much as if Peti ciklus ANČ se končuje in je tudi zadnji za Slovenijo, razprave o ciljih
they already had full membership. Nevertheless, Slovenia will undoub- sil pa trajajo že skoraj pol leta. Tako se Slovenija v celoti vključuje v Natov
tedly have to put a lot of efforts into overcoming the initial difficulties sistem obrambnega načrtovanja, to pa bo imelo vsebinske in strukturne po-
and into developing a new way of thinking and functioning. sledice za način razmišljanja, delovanja in predvsem načrtovanja. Med cilji
sta najbolj pomembna zaveza o oblikovanju RKB-enote v obsegu bataljona

6 S LO V E N S K A V O J S K A
v srednjeročnem obdobju, torej do konca tega desetletja, in v okviru tega
ustanovitev enega voda za dekontaminacijo, kar bo prispevek v Natove
reakcijske sile. To je kadrovsko, finančno in logistično zahteven projekt, ki
pa izhaja iz tradicije in dobre usposobljenosti v Sloveniji v zadnjih desetletjih,
pa tudi iz preventivno-zaščitnih potreb na podlagi dosedanjih izkušenj. Tako
nosti sooblikovanje evropske varnostne in obrambne politike ter odnosov z
državami zunaj teh institucij, od katerih je marsikatera v naši okolici. To pa je
velik izziv in zahteven proces. Nihče ga v popolnosti ne obvlada, zato bo tudi
slovenski prispevek gotovo zaželen in dobrodošel.
Sklepne misli

Slovenija in Nato
Slovenija kot članica Nata upošteva tisto, kar potrebujemo sami in kar je
aktualna potreba tudi v zavezništvu. Tri napotke bi lahko napisali kot popotnico v severnoatlantsko zavezništvo.
Pospešeno in zahtevno je tudi vključevanje v tedenski, mesečni in drugi pro- Najprej je treba vzpostaviti in izpopolniti sistem delovanja, predvsem v kla-
gram delovanja zavezništva. Čeprav gre po eni strani za tako imenovano sičnem birokratskem pomenu, ki bo omogočal hitro, učinkovito sprejemanje
tehnično prilagajanje programu zasedanj najpomembnejših teles, pa ima to brez težav, obdelovanje ter odzivanje na zadeve, ki so na dnevnem redu. To
po drugi strani zelo pomembne vsebinske posledice. Tedenska zasedanja bo hkrati povečalo preglednost našega dela za davkoplačevalce, okrepilo
severnoatlantskega sveta (NAC) na ravni veleposlanikov, ki zastopajo drža- vezi z državnim zborom in parlamenti drugih članic ter z Natovo parlamen-
ve članice na sedežu Nata, pomenijo nekakšen pregled tekočega dela, pre- tarno skupščino.
verjanje izpolnjevanja dogovorjenih sklepov, poročanje o vseh pomembnih Zatem se moramo vključiti v ustvarjanje politike zavezništva na vseh področ-
aktivnostih in načrtovanje dela. Čeprav veleposlaniki povabljene sedmerice jih. Slovenija ima nujne zmogljivosti, znanje in izkušnje za takšen izziv. Vse to
še ne glasujejo o sklepih oziroma ne sodelujejo pri odločanju, je njihovo se je že pokazalo in bilo potrjeno ob številnih priložnostih, zato smo v Pragi
delo zahtevno. Poročajo namreč o najpomembnejših dejavnostih v svojih dobili povabilo za članstvo v Natu.
državah, na primer o izvajanju precej natančne časovnice za vključevanje v In ne nazadnje, pomembno je tudi, da bomo še naprej podpirali in se zavze-
Nato, ki jo je v Sloveniji sprejela vlada, sodelujejo v razpravah ter dajejo pobu- mali za tako imenovano politiko odprtih vrat zavezništva. Nato se bo še širil
de in predloge. To je šestindvajsetčlanski organ, ki na tedenskih zasedanjih in prihodnjim članicam je treba predstaviti naše izkušnje pri izpolnjevanju
pregleduje vse, kar se dogaja v zavezništvu, torej delovanje v Afganistanu, njihovih ambicij. Slovenija ima pri tem veliko koristnega znanja, ki je drago-
aktivnosti z Rusko federacijo, aktivnosti Albanije, Hrvaške in Makedonije v ceno in bo dobrodošlo. To se nanaša predvsem na zdajšnje tri kandidatke, in
ANČ, razvoj tehnologije, prispevek za reakcijske sile itn. O vsem tem morajo sicer Albanijo, Hrvaško ter Makedonijo, s katerimi Slovenija razvija obsežno
veleposlaniki poročati, zato morajo poznati stališča svoje vlade. Seje po- sodelovanje, pa tudi na države, ki vstopajo v program Partnerstvo za mir,
tekajo vsak teden, tako da ni veliko časa za oblikovanje konkretne politike. na primer na Bosno in Hercegovino ter Srbijo in Črno goro. Zaupanje za-
Delo je podobno v vseh odborih, ne le v NAC, tudi v odboru za obrambno vezništva do Slovenije je obveznost, da v duhu solidarnosti, ki je pomembno
načrtovanje, v finančnem odboru, odboru za infrastrukturo idr. načelo dela v Natu, pridobljeno v ustrezni obliki posredujemo drugim.
To pomeni, da je treba vzpostaviti sistem sprejemanja, posredovanja in obde- Dr. Milan Jazbec
lovanja gradiva, ki bo hiter, učinkovit in vsebinsko zadovoljiv. Naloga ni lahka. Foto: Bruno Toič
S tega vidika je tudi zelo pomembno, da je bil konec lanskega leta odpravljen
zastoj pri izvajanju varnostnih preverjanj za vse, ki imajo po službeni dolžno-
sti dostop in delajo s podatki z različno stopnjo zaupnosti. Zaradi zamude, ki
je nastala, je bilo pri precej manj ljudeh opravljeno preverjanje, kot bi lahko
bilo. Tako kot za vsako administracijo, ki dela z zaupnim gradivom, je tudi za
delovanje Nata pomembno, da to ne vpliva na dnevni delovni ritem.
Vsebina vsega, kar moramo opraviti v povezavi z Natom, čedalje bolj postaja
redno delo Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske. Če je bilo pred leti
tako, kot da so precej tega dela opravljale le nekatere službe, je zdaj druga-
če. Nato je postal projekt, v katerem ima vsak del ministrstva svojo vlogo.
Ukvarjanje s tako imenovanimi Natovimi zadevami ni več dodatno opravilo,
ki bi ga bilo treba hitro opraviti, da bi se potem lahko posvetili vsakodnevnim
opravilom. Tako so zadeve, povezane z Natom, postale vsakodnevno delo.
To velja za vsebinske zadeve, kot je na primer obrambno načrtovanje, da bo
usklajeno z vsemi državami članicami in le tako učinkovito, za metodološke
zadeve, kot je na primer način prikazovanja obrambnih izdatkov, in za kon-
ceptualno-doktrinarne zadeve, kot je na primer sprejetje dejstva, da sodobne
vojske temeljijo na reakcijskih in ne več na teritorialno vezanih enotah.
Vse to pomeni velike spremembe v načinu delovanja, vsebini obrambne poli-
tike in oblikovanju temeljnih izhodišč za delovanje nacionalnega obrambno-
varnostnega sistema. To pa je tudi posledica velikih sprememb po koncu
hladne vojne in dejstva, da je Sloveniji uspelo uresničiti temeljne zunanje-
politične cilje. Kot je bilo v reviji Slovenska vojska napisano že pred letom,
postajajo zdaj ti cilji, predvsem članstvo v Evropski uniji in Natu, sredstva za
učinkovito vključevanje naše države v širši evropski prostor in za oblikovanje
varnostnih procesov. To je pomemben vsebinski in strateški premik. Če smo
namreč do zdaj oblikovali obrambno in varnostno politiko Slovenije kot na-
cionalne države, nastale po koncu hladne vojne, bo odslej v središču pozor-
 Artemis – operacija Ev
Evropa je s prvo samostojno mirovno operacijo pod vodstvom Evropske unije dokazala, da je
sposobna uspešno izvajati mirovne operacije. Pri tem je sodelovala tudi Avstrija.

Artemis je bila ustanovljena 30. maj vstrija, Poljska in Švedska, pa tudi Bra-
Iz tujega tiska

2003, temelji pa na resoluciji 1484 zilija, Kanada in Južna Afrika. Avstrija

Združenih narodov. Naloge operaci- je prispevala štabnega častnika v
je so v skladu s 7. poglavjem Listine operativno poveljstvo v Parizu ter po
Združenih narodov in pooblaščajo enega častnika v taktični poveljstvi
večnacionalne mirovne sile, da z unia in Entebbe.
Spoštovani bralci! doseganje ciljev izvajajo vse nujne ukrepe,
V tokratni številki revije Slovenska vojska in vključno s prisilnimi ukrepi. Mandat natančno Naloge
prvi letošnji številki ugledne avstrijske voja- opredeljuje trajanje, obseg in naloge operacije ter Naloge operacije pod vodstvom Evropske unije v
ške revije Truppendienst hkrati začenjamo je podlaga za njeno uspešno izvedbo. Demokratični republiki Kongo so bile: »... v skladu
objavljati serijo člankov, v katerih vam bomo z Listino Združenih narodov namestiti večnacio-
predstavili zanimive vsebine iz dejavnosti Izhodiščni položaj nalne enote EUFOR v Bunii in s tem vzpostaviti
vojsk dveh sosednjih držav, torej Slovenije Vzrok za mirovno operacijo so bili dolgoletni spo- lokalne pogoje za okrepljeno prisotnost EU do 15.
in Avstrije. Podobnih projektov je bilo med padi med etničnima skupinama Hema in Lendu v avgusta 2003.«
članicami evropskega združenja vojaških provinci Ituri. Da bi spopade preprečili, so na ob- Naloge so bile:
medijev EMPA, katere polnopravna članica močje napotili ugandsko 1. pehotno divizijo. Po od- • takoj ustanoviti predkomande,
je revija Slovenska vojska postala na XIX. hodu divizije je zavladala praznina, ki je bila glavni • razporediti enote za posebne naloge za izvi-
kongresu leta 1999 v Wiener Neustadtu, že vzrok za nove spopade. Množične usmrtitve in dovanje in preiskovanje,
več. Prav revija Truppendienst je bila pobud- plenjenje bolnišnic so povzročili humanitarno kata- • zagotoviti bazo za operacije, ki bo središče
nik podobnega projekta, ki je potekal v sode- strofo, saj je bilo v državi 500.000 brezdomcev. strateškega in taktičnega zračnega prometa,
lovanju z uredništvi madžarskih in slovaških 28. maja lani se je Francija na pobudo generalne- • varovati letališče v Bunii zaradi učinkovitega
vojaških revij. Tako se zgledno sodelovanje ga sekretarja Združenih narodov odločila za prvo dostopa do kraja operacije,
prijateljskih evropskih vojsk, ki uspešno takšno operacijo v okviru evropske obrambne in • usklajevati operacijo z misijo Monuc, ki deluje
sodelujejo na številnih področjih, potrjuje varnostne politike ter prispevala 1500 mož. V na istem območju,
tudi z izmenjavo aktualnih vojaških vsebin. operaciji je sodelovalo sedem evropskih držav, • stabilizirati in izboljšati varnostni položaj v
Bralcem revije Truppendienst bomo v šestih in sicer Belgija, Francija, Velika Britanija, Irska, Bunii ter okolici.
prispevkih predstavili dosedanje sodelova-
nje Slovenije v mirovnih operacijah, sistem
vojaškega šolstva in urjenja podčastnikov
ter častnikov v Slovenski vojski, komentar o
pričakovanjih Slovenije ob vstopu v Nato in
Evropsko unijo, natančnejšo organiziranost,
strukturo in sistem delovanja ter opremlje-
nost in sodobno vojaško tehniko Slovenske
vojske. K pripravi teh vsebin smo povabili
najboljše poznavalce in vojaške strokovnja-
ke. Veseli bomo, če bodo prispevki zanimivi
za bralce obeh revij. S tem uresničujemo
enega temeljnih ciljev združenja EMPA, ki
prispeva k boljšemu medsebojnemu po-
znavanju in sodelovanju vojsk evropskih
držav, za katerega sem prepričan, da se bo
z vstopom Slovenije v Evropsko unijo in Nato
še okrepilo.

Urednik revije Slovenska vojska

Mag. Roman Bric

8 S LO V E N S K A V O J S K A
vropske unije v Kongu
Okretni lahki oklepniki so v takšnih akcijah nepogrešljivi.
Uresničevanje ciljev
Po zelo kratkih pripravah je 5. junija v Bunii prvič
pristala enota za posebne naloge. Pet dni pozne-
je je sledilo izkrcanje prvih enot EUFOR-ja. Tako je
bila končana prva faza operacije na odločilnem
območju mesta Bunia, ki je prišlo skupaj z letališ-
čem pod nadzor EUFOR-ja.
Logistični stroški so bili zaradi pomanjkanja
časa, pomanjkljive infrastrukture in velikih
razdalj zelo visoki.
Logistika
Pri organizaciji operacije in izvedbi sta bili velika
razdalja med Parizom in Entebbejem, in sicer 6100
kilometrov, ter omejena infrastruktura vasi vzrok
za visoke stroške za opremo in enote. S približno
50 najetimi transportnimi letali antonov An-124
so na območje operacije pripeljali približno 4000
ton opreme. Vse zahtevne logistične naloge so bile
izredno uspešno opravljene, zato uspeh operacije
ni bil nikoli ogrožen. Komunikacija je potekala prek
francoskih komunikacijskih satelitov in francoske-
ga podpornega operacijskega sistema SICA.
Ocena
Čeprav nadaljnji dogodki v Kongu, predvsem v
provinci Ituri, lahko vplivajo na operacijo Monuc,
Iz tujega tiska
Bralcem revije Slovenska vojska
Štiri sosede Republike Avstrije bodo 1.
maja postale nove članice Evropske unije,
vse pa bodo tudi članice Nata. Ob tej pri-
ložnosti Truppendienst, revija za vojsko in
izobraževanje avstrijskih oboroženih sil, v
sodelovanju s slovenskim vojaškostrokov-
nim glasilom Slovenska vojska predstavlja
oborožene sile naših južnih sosedov.
Revija Truppendienst bralcem Slovenske
vojske v zameno ponuja predstavitev avstrij-
skih oboroženih sil.
V tej številki poročamo o izkušnjah, prido-
bljenih na mirovni operaciji Artemis pod
vodstvom Evropske unije. Marca pripravlja-
mo predstavitev o izobraževanju častnikov
avstrijske vojske, maja pa komentar o širitvi
Evropske unije in njenih posledicah na av-
strijsko varnostno politiko. Izbor kandidatov
za visokošolski program vojaškega izobra-
ževanja na vojaški akademiji Marije Terezije
bomo bralcem Slovenske vojske predstavili
julija. Septembrski prispevek bo obravnaval
uvajanje novega sistema vodenja artilerij-
skih izstrelkov, za konec pa si bodo bralci
novembra lahko prebrali članek o projektu
izobraževanja CIMIC v Bosni in Hercegovini.
Revija Truppendienst se veseli sodelovanja
s slovensko revijo in odziva bralcev Sloven-
ske vojske.
S LO V E N S K A V O J S K A 9

Iz tujega tiska
Pred EUFOR-jem so glavno mesto Bunia, strateško središče province Ituri, nadzorovale enote
zveze patriotov Konga.
ocenjujejo, da je prva samostojna operacija
pod vodstvom Evropske unije Artemis uspešno
opravljena. Tako je Evropa dokazala, da je kljub
pomanjkljivemu strateškemu zračnemu prometu
in drugim strateškim sredstvom sposobna uspeš-
no izvajati svetovne operacije.
Okrepljena operacija Združenih narodov Monuc
ima ustrezen mandat in ustrezno vojaško moč za
Bojna skupina EUFOR-ja je zavarovala dostope do mesta in letališča, opravljala neprekinjen
nadzor in delovala tudi kot rezerva. Varovanje z oklepniki je bilo nujno.
uspešen nadzor ter stabilizacijo nekega območja
in s tem celotne regije.
Pomembno je tudi, za katere naloge se bodo ude-
leženke zavzele, kako se jih bodo lotile in kako se
bo razvijal politični položaj v Kongu. Toda prvi
korak v pravo smer je že storjen.
Major Kurt Radner
Prevod: Mateja Perpar
z avtorjevega
življenjepisa
Major Kurt Radner, rojen leta 1961, že šest-
najst let opravlja naloge v enotah za hitro
posredovanje (Jagdokommando/raiding
party unit). Trenutno je vodja izvršnega od-
delka poveljstva za posebne naloge, član
projekta ECAP enot za posebne naloge in
član Combined Joint Task Forces – Exper-
tenpools Nata in Partnerstva za mir. Pri ope-
raciji Artemis je sodeloval kot štabni častnik
pri načrtovanju akcije (J50) in izvidovanju
(J20) ter kot častnik za zvezo z ljudskimi
obrambnimi silami Ugande (LO-UPDF) v
mestih Entebbe, Bunia, Kampala in Bombo.
In this issue of the Slovenska vojska magazi-
ne we are proud to announce the beginning
of our cooperation with the eminent military
magazine Truppendienst. Truppendienst
and Slovenska vojska are going to exchan-
ge and publish a series of articles in order
to present to the readers some interesting is-
sues concerning the activities of the armed
forces of two neighbouring countries, Slo-
venia and Austria. Thus, the readers of the
Truppendienst magazine will learn about
the Slovenian participation in peace support
operations, about our military education
system and about the training of commis-
sioned and non-commissioned officers in
the Slovenian Armed Forces. Furthermore
we are going to prepare a commentary
on the expectations of Slovenia upon its
integration in the European Union and NATO
and reports on the organisation, structure
and functioning as well as on the equipment
and modern military technology of the SAF.
The articles will be prepared by some of
the best Slovenian military experts. The
Slovenska vojska magazine is published
fortnightly whereas the Truppendienst ma-
gazine is published every two months. The
cooperation between the two magazines is
a realisation of one of the primary goals of
the EMPA association and contributes to a
better knowledge and understanding of the
armed forces of European countries, which
is surely to strengthen even further with the
Slovenian integration in the European Union
and NATO.
 Vaja SEESIM 04

Teroristični napadi na pomembne objekte infrastrukture
Obrambni ministri držav SEDM (South Eastern Europe Defence Ministerial) iz
Albanije, Bolgarije, Grčije, Hrvaške, Italije, Makedonije, Romunije, Slovenije in
Turčije so 9. oktobra 2000 v Solunu v Grčiji sprejeli pobudo ZDA o ustanovitvi
Simulacijske mreže za Jugovzhodno Evropo (South Eastern Europe Simu-
lation Network – SEESIM). Namen mreže je spodbujati sodelovanje, koordi-
nacijo in interoperabilnost med vsemi pobudami SEDM, in sicer Southeast
European Brigade – SEEBRIG, Engineer Task Force – ETF, Crisis Information
Network – CIN ter Civil Military Emergency Planning – CMEP, in trdneje pove-
zati države, ki sodelujejo v pobudi SEDM. Ta povezanost bi bila zagotovljena
s pomočjo računalniških povezav in simulacijskega sistema.
V okviru te mreže bi izvedli simulacijske, računalniško podprte vaje. Prva
vaja v okviru SEESIM je bila vaja SEESIM 02, ki je potekala od 12. do 19. de-
cembra 2002. Scenarij je predvideval, da je jugovzhodno Evropo prizadelo
veliko potresov. Na katastrofo so se takoj odzvale nacionalne organizacije
za zaščito in reševanje ter druge civilne in vojaške organizacije, ki so začele
pomagati prizadetim državam. Z vajami SEESIM bi izboljšali ukrepanje držav
SEDM ob nesrečah, pospešili bi uporabo in vključevanje skupnih postopkov
pri odzivanju civilnih ter vojaških organizacij na nesreče v državah Jugo-
vzhodne Evrope in okrepili regionalno sodelovanje.
Vajo organizirajo vsako drugo leto. Letošnja bo potekala v Turčiji in se bo precej
razlikovala od vaje SEESIM 02. Tema namreč ne bo naravna nesreča, temveč te-
roristični napadi na pomembne objekte infrastrukture v posameznih državah.
Z a š č i t a i n re š e v a n j e
Priprave na vajo, ki bo potekala od 8. do 12. novembra, v državah udele-
ženkah, torej tudi v Sloveniji, že potekajo. Naša država je pripravila osnutek
scenarija vaje, ki so jo predstavili na prvi delovni konferenci v Carigradu in jo
je vodstvo vaje dobro sprejelo. Slovenski scenarij za vajo predvideva terori-
stični napad na Letališče Ljubljana.
Na konferenci so sopredsedujoči strokovni skupini vaje, predstavniki ZDA in
Turčije v pismu, ki so ga izročili vodji delegacije RS, izrazili željo, da bi Slo-
venija izvedla učinkovit program usposabljanja predstavnikov posameznih
držav, ki bi bilo usmerjeno v usklajeno izmenjavo informacij in dokumentov
pri tej vaji ter pravi nesreči. Program usposabljanja so v Upravi RS za zaščito
in reševanje že pripravili in ga bodo skupaj s predstavniki Združenih narodov
(UN-OCHA) in Nata (EADRCC) izvedli v izobraževalnem centru MO, če se
bodo s tem strinjale tudi druge države udeleženke.
V Sloveniji je bila ustanovljena medresorska delovna skupina, v kateri so
predstavniki Ministrstva za obrambo, Ministrstva za notranje zadeve, Minis-
trstva za promet, Ministrstva za zdravje in Ministrstva za zunanje zadeve.
Skupina je določila slovenske predstavnike za mednarodne delovne skupine
za pripravo in izvedbo vaje SEESIM 04. Dogovorjeno je bilo, da bo slovensko
delegacijo na pripravah za vajo in na drugi pripravljalni konferenci, ki bo po-
tekala od 16. do 21. februarja letos v Carigradu, vodil namestnik direktorja
URSZR Branko Dervodel.
(KuB)

Nekaj novosti v šolanju

V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje se je v ponedeljek,
12. januarja, začela šolati 11. generacija kandidatov za poklicnega
gasilca. Ta generacija je najštevilčnejša doslej, saj je v njej kar 64
kandidatov. Zato so razdeljeni v dva razreda, v vsakem pa je 32
slušateljev. Kandidati bodo šolanje končali konec junija z zaključno
prikazno vajo.
V programu šolanja je nekaj novosti, na primer spremenjen način stažiranja,
ki ga bodo kandidati odslej opravljali v centru v Sežani in ne v poklicnih
gasilskih enotah. V sežanskem centru bodo slušatelji spoznali nekatere
nove učne vsebine, ki jih v ICZR na Igu niso mogli izvajati, na primer delo z
motorno žago in servisiranje ročnih gasilnih aparatov.
Krajše slovesnosti ob začetku šolanja so se udeležili namestnik direktorja
URSZR Branko Dervodel, vodja sektorja za izobraževanje in usposabljanje
v URSZR Janko Petrovič, poveljnik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič in
Foto: Jaka Oražem

predsednik Združenja poklicnih gasilcev Slovenije Jože Ložnar Kranjc.

(KuB)

V svojem kratkem nagovoru je predsednik Združenja slovenskih po-

klicnih gasilcev Jože Ložnar Kranjc poudaril, da se bodo kandidati Namestnik direktorja URSZR Branko Dervodel je kandidatom za poklicne
za poklicne gasilce izobraževali po evropsko primerljivih učnih pro- gasilce zaželel, da bi uspešno končali šolanje, in jim opisal nekatere
gramih. novosti pri njihovem usposabljanju.

S LO V E N S K A V O J S K A 11
 Kronika
Maribor, 10. januar
Na slovesnosti ob 60. obletnici Zidanškove
brigade je namestnik načelnika GŠSV brigadir
Anton Turk dejal, da je bila ustanovitev te briga-
de 8. januarja 1944 v Sv. Primožu pomemben
mejnik v zgodovini. Tristo partizanov je bilo
organiziranih v tri bataljone, ki so bili do konca
S p re m l j a m o
vojne najbolj udarni na severu Slovenije. Briga-
dir Tur je poudaril, da je osvobodilni boj združil
prebivalce Slovenije.
Slovenija, 12. januar
Na prostovoljno služenje vojaškega roka je
v štiri vojašnice Slovenske vojske prišlo 98
vojakov prostovoljcev. V vojašnicah v Postojni,
Novem mestu, na Bohinjski Beli in v Murski So-
boti jih usposabljajo po programu temeljnega
vojaškostrokovnega usposabljanja. V trinajstih
tednih jih bodo usposobili za preživetje na bo-
jišču in za opravljanje bojnih nalog v različnih
razmerah. Po opravljenem usposabljanju
bodo imeli vojaki prostovoljci možnost zapo-
slitve v Slovenski vojski.
Franca Rozmana Staneta odšel tretji kontin-
gent SV s 86 pripadniki, ki bo deloval v poljsko-
portugalsko-slovenski bojni skupini v Doboju.
Glavna naloga kontingenta je zagotavljanje
varnega okolja tamkajšnjim prebivalcem. Na
krajši slovesnosti pred odhodom je pripadnike
SV in njihove sorodnike nagovoril namestnik
poveljnika 1. brigade kapitan fregate Ljubo
Poles.
Dunaj, 16. januar
Načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič se
je z načelnikom generalštaba zvezne avstrijske
vojske generalom Rolandom Ertlom pogovarjal
o dvostranskem sodelovanju med vojskama
sosednjih držav, o sodelovanju enot ob meji,
o vojaškem usposabljanju in izobraževanju na
avstrijskih tečajih za sodelovanje na mirovnih
misijah ter o izvedbi skupnih usposabljanj na
računalniško podprtih vajah. Načelnika vidita
možnost za sodelovanje tudi v operacijah za
podporo miru. Lani sta državi pripravili več
12 S LO V E N S K A V O J S K A
kot 60 skupnih dogodkov na obrambnem po-
dročju, od tega 28 v Sloveniji. Letos načrtujejo
podoben obseg aktivnosti.
Vipava, 19. januar
V Centru za usposabljanje se je začela uspo-
sabljati nova generacija kandidatk in kandi-
datov za poklicne vojake Slovenske vojske.
V program temeljnega vojaškostrokovnega
usposabljanja se jih je vključilo 28.
Ljubljana, 21. januar
Direktor Ženevskega centra za varnost in politiko
(Geneva Centre for Security Policy – GCSP) vele-
poslanik Gérard Stoudmann se je na MO sestal
z državnim sekretarjem dr. Milanom Jazbecem.
Pogovarjala sta se predvsem o sodelovanju na
področju vojaškoobrambnih vidikov varnosti,
o skupni izvedbi mednarodne konference o
varnostnih zadevah, ki bo v Sloveniji v začetku
poletja, in o pomenu slovenskega predsedova-
nja v OVSE za vojaškoobrambno področje. V
ženevskem centru diplomate, vojake in civiliste
izobražujejo o mednarodni varnosti, organizira-
jo seminarje in konference o varnostni politiki,
prizadevajo si za promocijo dialoga in varnost-
ne kulture med državami ter se usmerjajo v
upravljanje varnostnih zadev v OVSE.
Ljubljana, 22. januar
Na povabilo načelnika GŠSV generalmajorja
Ladislava Lipiča je bila na GŠ na obisku ljub-
ljanska županja Danica Simšič s sodelavcema.
Generalmajor Lipič je županji zaželel prijetno
dobrodošlico in ji predstavil najpomembnejše
procese, ki letos potekajo v Slovenski vojski.
Govoril je o profesionalizaciji Slovenske vojske,
preoblikovanju enot in poveljstev na območju
Ljubljane in o integraciji v zavezništvo. Danica
Simšič se je načelniku zahvalila za povabilo in
poudarila, da je zadovoljna s sodelovanjem Slo-
venske vojske z mestnimi organizacijami. Na-
čelnika je seznanila s pripravami na dogodke,
ki jih bodo v mestni občini Ljubljana organizirali
ob simbolni pridružitvi Slovenije Evropski uniji,
in zaprosila za sodelovanje orkestra Slovenske
vojske. Županjin sodelavec Robert Kus, načelnik
oddelka zaščite in reševanja v MOL, je predla-
gal, da bi pri načrtovanju dejavnosti s področja
zaščite in reševanja na območju Ljubljane so-
deloval predstavnik Slovenske vojske.
Slovenija, 23. januar
V vojašnicah na Bohinjski Beli, v Murski Soboti,
Novem mestu in Postojni je slovesno prisegla
prva generacija vojakov na prostovoljnem
služenju vojaškega roka.
Chronicle
Ljubljana, 13th January
86 servicemembers of the third SAF contin-
gent departed from the Franc Rozman - Stane
barracks in order to participate in the Polish-
Poruguese-Slovenian combat group in Doboj
in Bosnia and Herzegovina. The main assign-
ment of the contingent is to ensure a safe envi-
ronment for the inhabitants of the region. At the
short ceremony prepared before the departure,
the SAF servicemembers and their relatives
were addressed by Deputy Commander of the
1st Brigade, Frigate Captain Ljubo Poles.
Ig, 13th January
The fifth session of the permanent Slovenian-
Croatian mixed commission for protection aga-
inst disasters took place at the Protection and
Disaster Relief Education Centre at Ig,. According
to the evaluation of the commission, last year’s
cooperation was very successful. Slovenian
members of the commission informed the Croa-
tian members about the legal and organisational
changes regarding the protection and rescue in
Slovenia and presented to them the Zaščita
- Protection 2003 Fair. Croatians informed their
Slovenian counterparts about the novelties con-
cerning the protection and rescue in Croatia. The
members of the mixed commission confirmed
this year’s work programme and got acqua-
inted with the preparations at the Earthquake
2004 exercise, which is going to take place
in Ljubljana, as well as with the preparations
for the Dangerous Substance Disaster 2004
exercise, which will be taking place in the Ptuj
area and Čakovac municipality. The members
of the commission paid special attention to the
presentation of international activities.
Vienna, 16th January
Chief of the General Staff of the Slovenian Ar-
med Forces, Major General Ladislav Lipič, and
Chef of the General Staff of the Federal Austrian
Armed Forces, General Roland Ertl, discussed
the bilateral collaboration of the armies of the
neighbouring countries, collaboration of the
border units, military training and education
in Austrian courses for participation in peace
support operations and the realisation of joint
trainings in the field of computer-supported
exercises. According to Major General Lipič
and General Ertl there are also possibilities
for cooperation in peace support operations.
Last year, the countries participated in over 60
events in the area of security, 28 took place in
Slovenia and 41 in Austria. A similar number of
activities is planned for this year.
 Chronicle
Ljubljana, 20th January
Slovenia is carrying out intensive preparations
Sodelovanje na
for the SEESIM (South Eastern Europe Simula-
tion Network) 04 exercise. This is a simulated,
computer-supported exercise, whose aim is to
področju varstva pred
nesrečami je zelo dobro
test and improve the disaster relief measures
in the countries of the south eastern Europe, to

accelerate the application of joint procedures
pertaining to the reactions of civil and military
organisations to disasters in these countries
as well as to enhance regional cooperation.
The exercise is going to take place between
8th and 12th November in a number of
countries simultaneously, the centre of the
exercise being in Turkey. The Slovenian sce-
nario envisages a terrorist attack at Ljubljana
Airport. Before the exercise, the scenario was
presented at the first working conference in
Istanbul, where it was very well accepted by
the management of the exercise. At the con-
ference the co-presidents of the expert group,
the representatives of the USA and Turkey,
expressed their wish for Slovenia to carry out
an efficient training programme of the repre-
sentatives of individual countries. The training
should be aimed at a coordinated exchange
of information and documents during the
exercise as well as in case of a real disaster.
The training programme has already been
prepared at the RS Administration for Disaster
Protection and Relief and is to be carried out
together with the representatives of the United
Nations (UN-OCHA) and NATO (EADRCC) at
one of the Training and Education Centres of
RS Ministry of Defence.
Ljubljana, 21st January
At RS Ministry of Defence, Manager of the Ge-
neva Centre for Security Policy, Ambassador
Gérard Stoudmann, met with State Secretary
Milan Jazbec, PhD. They discussed above all
the cooperation in the field of defence-military
viewpoints of security, joint realisation of the
international conference on security issues,
which is to take place in Slovenia at the begin-
ning of summer, as well as the importance of
the Slovenian OSCE presidency of the defence-
military field. At the Geneva Centre, diplomats,
military and civillian persons are educated in
V Izobraževalnem centru za zaščito in reševa-
nje na Igu pri Ljubljani je v torek, 13. januarja,
zasedala stalna slovensko-hrvaška mešana
komisija za varstvo pred nesrečami.
Komisija je pod vodstvom direktorja URSZR Bojana
Žmavca in pomočnika ministra za notranje zadeve
Hrvaške Žarka Katiča na svojem petem rednem
zasedanju pregledala opravljene skupne dejav-
nosti leta 2003 in ocenila, da je bilo sodelovanje v
minulem letu zelo dobro.
Slovenski člani komisije so hrvaške kolege
seznanili z zakonskimi in organizacijskimi spre-
membami na področju zaščite in reševanja v naši
državi. Poleg tega so jim predstavili tudi sejem Za-
ščita – Protection 2003. Člani komisije iz Hrvaške
so govorili o novostih na področju zaščite in reše-
vanja v sosednji državi.
Nato so podkomisije predstavile poročila o svojem
delu leta 2003, in sicer najprej podkomisija za
uskladitev načrtov zaščite in reševanja, ki je pred-
stavila načrt zaščite in reševanja Potres ter Jedrska
nesreča s poudarkom na postopkih obveščanja.
Hrvaška stran je bila zadovoljna, da bo v prihodnje
obveščena o izrednih dogodkih v Jedrski elektrarni
Krško takrat kot ustanove v Sloveniji. Predlagala
je tudi, da bi obveščanje o izrednih dogodkih po-
tekalo na nižji ravni in da bi o njih obveščali tudi re-
gije oziroma slovenske izpostave njihove županije.
Podkomisija za varstvo pred požari je predstavila
S p re m l j a m o
skupno meddržavno vajo gašenja požara v naravi
Skupaj smo močnejši! Čabar - Loška dolina 2003.
Hkrati je napovedala, da bo maja na območju iz-
postave Ptuj in županije Čakovec vaja zaščite in
reševanje ob nesreči z nevarno snovjo. Poročilo o
svojem delu je predstavila še podkomisija za izob-
raževanje in usposabljanje.
Člani mešane komisije so pregledali in potrdili
program dela za leto 2004. Komisija se je sezna-
nila tudi s pripravami na vajo zaščite in reševanja
Potres 2004, ki bo v Ljubljani, in z vajo Nesreča z
nevarno snovjo 2004, ki bo potekala na območju
Ptuja in čakovške županije.
Člani komisije so posebno pozornost namenili
predstavitvi mednarodnih dejavnosti. Tako so
se seznanili s programom skupnih dejavnosti
v Paktu stabilnosti za Jugovzhodno Evropo in v
Pobudi ministrov za obrambo za Jugovzhodno Ev-
ropo (SEDM) za civilno-vojaško krizno načrtovanje
(CMEP) ter s seminarjem o pridobljenih izkušnjah z
vaj zaščite in reševanja Evro-atlantskega centra za
usklajevanje humanitarne pomoči.
Člani komisije so se tudi strinjali, da bi prihodnje
leto pripravili skupno vajo zaščite in reševanja na
morju, kar naj bi organizirali v okviru Jadransko-
jonske pobude, če to ne bo mogoče, pa kot vajo na
dvostranski ravni. Dogovorili so se tudi, da se bodo
znova sestali sredi novembra na Hrvaškem.
(KuB)
Foto: Jakob Oražem

the field of international security, they organise

seminars and conferences on security policy
and strive for the promotion of the dialogue
and security culture between the countries
as well as focus on the crisis management
Stalna slovensko-hrvaška mešana komisija za varstvo pred nesrečami je na svojem petem
within OSCE.
rednem zasedanju ugotovila, da je sodelovanje na tem področju zelo dobro.

S LO V E N S K A V O J S K A 13
 Neposredni vodja v vlogi menedžerja
znanja svojih sodelavcev
S t ro k o v n e t e m e

To ne pomeni le temeljitega spre- vnem mestu. Pri prenosu znanja so

minjanja vloge organizacijskih enot Razvojne težnje na področju izobraževalnega menedžmenta in največji izziv in hkrati tudi priložnost
ministrstva, ki imajo izobraževalno menedžmenta znanja kažejo, da organizacije v svetu in pri nas za neposrednega vodjo zelo na-
funkcijo, temveč novo opredeljevanje po eni strani vedno manj klasično izobražujejo, izpopolnjujejo in darjeni sodelavci, mladi sodelavci
vloge neposrednih vodij na vseh orga- usposabljajo, po drugi strani pa vedno bolj izobražujejo, izpopol- brez delovnih izkušenj in kandidati
nizacijskih ravneh. Za razvoj posa- njujejo in usposabljajo na delovnem mestu oziroma pri oprav- za morebitne naslednike. Tem po-
meznika sta deljeno odgovorna tako ljanju del ter nalog. Raziskave kažejo, da nekatere organizacije membnimi skupinam je namreč
neposredni vodja kot sodelavec, ven- svoje zaposlene razvijajo s pomočjo klasičnih oblik pridobivanja treba zagotoviti hitrejše pridobivanje
dar na podlagi navedenega postaja znanj le še desetodstotno. Strokovnjaki celo napovedujejo, da znanja kot drugim sodelavcem. Na-
njuno sodelovanje bolj kooperativno se bo delež pridobivanja znanja na delovnem mestu kmalu še darjeni sodelavci potrebujejo za svoj
in skupinsko ter z nujno simbiozo pri povečal. Povečevanje vloge pridobivanja znanja na delovnem razvoj hitrejše in bolj kakovostno pri-
medsebojnem prenosu znanja. mestu je opazno tudi na Ministrstvu za obrambo, predvsem dobivanje znanja, večje odgovornosti
Neposredni vodja dobiva vedno pri vodilnem, vodstvenem in najbolj pomembnem strokovnem in izzive. Omogočanje intenzivnega
večjo odgovornost pri zagotavljanju kadru, ki se zaradi večje delovne in časovne obremenjenosti učenja je pri takšnem kadru tudi
ustrezne ravni znanja in spretnosti, težje vključuje v klasične oblike izobraževanja. eden od najboljših načinov, da jih
ki jih sodelavec potrebuje za uspeš- bomo zadržali na ministrstvu. Druga
no in učinkovito opravljanje del in pomembna skupina, ki potrebuje
nalog. Najbolj pomembno je, da tako pridobiva tudi ejši prenos znanja z bolj izkušenega neposrednega vodje,
veliko večjo moč upravljanja izobraževanja, izpopol- ndidati za naslednike. Vsak neposredni vodja mora zaradi
njevanja in usposabljanja sodelavca ter upravljanja odgovornosti in odgovornosti do sistema poskrbeti za
njegovega znanja. Neposredni vodja mora tako po ledstvo. Pri tem bi moral vsak vodja ne glede na raven
eni strani sistematično načrtovati, organizirati, voditi denja v svoji karieri sistematično skrbeti za razvoj nasled-
in nadzorovati procese pridobivanja znanja sode- ikov, in sicer ne le enega sodelavca, temveč hkrati vsaj
lavca, po drugi strani pa mora zagotoviti optimalno dveh ali treh perspektivnih kandidatov. Tretja skupina,
uporabo pridobljenega znanja v praksi in nadaljnji kateri moramo nameniti večjo pozornost pri načrtnem pre-
prenos tega znanja. nosu znanja, so novi sodelavci brez delovnih izkušenj. Če
Zelo pomembno je, da vodja sistematično prenaša takemu kadru že na začetku delovne poti dovolimo samo-
svoje znanje na sodelavce in hkrati zagotovi, da tudi sodelavci prenašajo uspavanje na znanju, pridobljenem večinoma med formalnim šolanjem, se
svoje znanje nanj in na druge sodelavce. Zelo neodgovorno je, če nepo- čez dve ali tri leta ne smemo čuditi, zakaj posameznik še vedno ne izpolnjuje
sredni vodja ne zagotavlja kontinuitete in oplemenitenja znanja, saj s tem naših pričakovanj pri delu. To mora preprečiti prav neposredni vodja, pred-
dolgoročno spreminja svoje bogato znanje v mrtvo znanje. Neodgovorno je vsem glede na to, da je tak kader najbolj dovzeten za pridobivanje znanja, in
tudi, če neposredni vodja ne izkoristi znanja svojih sodelavcev. Popoln izko- glede na to, da nima še nobenih delovnih izkušenj, torej tudi slabih ne, zato
ristek umskih zmožnosti je pri tem sicer iluzoren, lahko pa neposredni vodja je primeren za učenje.
načrtno odkriva tiho znanje, zagotavlja manjkajoče in dopolnjuje obstoječe Vse dejavnosti pridobivanja in širjenja znanja zahtevajo od neposrednih
glede na trenutne in predvidene potrebe. Hkrati mora biti vodja pozoren na vodij obvladovanje dodatnih spretnosti vodenja in upravljanja obstoječega,
področja v sistemu, na katerih bo to znanje glede na spremembe in potrebe želenega in zahtevanega znanja. To je eden večjih izzivov izobraževalne
lahko še bolj uporabno. To je tudi bistvo predstave pravih ljudi na pravem de- funkcije, ki mora v sistemu razvijati menedžerje znanja ter jim ponujati
lovnem mestu, ob pravem času, s pravim znanjem danes in v prihodnosti. ustrezne metode in tehnike.
Neposredni vodja ima največjo možnost, da razvije svoje sodelavce tako, da Skrb za pridobivanje novega znanja in spretnosti je torej dolžnost ter pravica
bodo najbolj primerni za opravljanje sedanjih in predvidenih del ter nalog na vseh zaposlenih, skrb za prenos tega znanja in spretnosti ter zagotovitev nji-
določenem področju. Pri tem ima tudi večinsko odgovornost za razvoj sode- hove uporabe pa je pravica in dolžnost neposrednih vodij. Na tem področju
lavcev, ki mora biti popolnoma v skladu s potrebami ministrstva. Zavedati se mora vodja sodelavcem ponuditi odličnost, vendar mora pri uporabi znanja
tudi mora, da z dopolnjevanjem znanja svojih sodelavcev in posledično nji- pri delu od sodelavcev tudi zahtevati odličnost. Takšen piramidni sistem
hove večje uspešnosti hkrati dopolnjuje in povečuje svojo uspešnost, uspeš- omogoča stalen načrten priliv znanja v sistem, horizontalno in vertikalno raz-
nost organizacijske enote in sistema. Res je, da si morajo zato neposredni pršitev tega znanja znotraj sistema in omejevanje prevelikega odliva znanja
vodje veliko bolj prizadevati, saj morajo za pridobivanje znanja navduševati iz sistema. Bistvena nosilca takšnega sistema sta prav vodilni in vodstveni
in motivirati tako svoje sodelavce kot sebe. Slednje pa zaradi dobrega zgle- kader, ki imata na ministrstvu največjo moč upravljanja najpomembnejšega
da sodelavcem zahteva nenehno dopolnjevanje že pridobljenega znanja in sodobnega kapitala, torej znanja. Mag. Marjan Miklavčič
pridobivanje novega, torej tudi aktivno (samo)pridobivanje znanja na delo- Renata Mihalič

14 S LO V E N S K A V O J S K A
Humanitarna pomoč SIKON Sforj
Pripadnikom Sforja smo žel
December je mesec veselja in pričakovanja božičnih ter novolet- li ob božični glasbi pričarat
nih praznikov. Posebej nestrpno so praznike pričakovali otroci, delček vzdušja iz njihovih
in sicer tudi v Sarajevu, žal pa so bili med njimi tudi taki, ki se krajev. Trije adventni konci t
niso mogli ničesar veseliti. so minili ob prijetnem druž
dobrem občutku, da je den
Zaradi duševne ali telesne prizadetosti nekateri otroci ne morejo popolnoma namenjen za humanitarne
uživati praznikov. Veliko težav imajo zaradi vojne, ki jim je vzela starše in toplino namene.
doma. Z zbranim denarjem smo
Pripadniki nemške in Slovenske vojske v silah Sforja smo se odločili, da telesno na željo varovancev zavoda
in duševno prizadetim otrokom iz Zavoda za invalidno mladino in odrasle v Pa- kupili mleko v prahu, pre-
zarićih poklonimo delček tega, kar najbolj pogrešajo. Pri tem mislimo na toplino hrambne izdelke in obutev,
in prijeten občutek, ko začutiš, da nisi sam, ter na veselje ob tem, da nekomu ne- za katero so poskrbeli
kaj pomeniš in da mu ni vseeno zate. V organizaciji nacionalnega podpornega nemški kolegi.
elementa nemške in Slovenske vojske smo v bazi Butmir tako organizirali božič- Dogovorili smo se, da
ni sejem, katerega izkupiček prodaje nacionalnih jedi in izdelkov je bil namenjen bomo skupaj z njimi otro-
otrokom Zavoda za invalidno mladino in odrasle v Pazarićih. kom Zavoda za invalidn
Pripadniki nemške vojske so postavili lepe stojnice, ki smo jih okrasili z novolet- mladino in odrasle v Paza
nimi okraski. Na slovenski stojnici je bila ročno izdelana plošča z osvetljenim na- ćih še pomagali. Pridružit
pisom Slovenija, ki so jo naredili pripadniki SV. Prodajali smo medico, za katero se nam.
se zahvaljujemo podjetju Medex, borovničevo žganje, kranjske klobase in krofe. Nacionalni podporni
Nemški kolegi so za vse pripravili kuhano vino in klobase na žaru. element SIKON, Sfor

Krvodajalska akcija Pilatusi napadajo Poček

slovenskih vojakov v Sforju
dajalsko akcijo. Na pobudo podpolkovnika Bojana Gregoriča, povelj-
nika slovenskega kontingenta v Bosni in Hercegovini, ter ob pomoči
zdravnika majorja Andreja Likarja, ki je navezal stike s kolegi Zavoda
za transfuzijo v Sarajevu, je bila 11. januarja organizirana krvodajalska
akcija v Sarajevu. Ekipa Zavoda za transfuzijo v Sarajevu je s slovensko
zdravstveno enoto postavila mobilno sanitetno postajo v bazi Butmir I.
Kri so darovali pripadniki sanitetnega voda Slovenske vojske v Sforju,
nacionalnega podpornega elementa, 10. motoriziranega bataljona iz
bojne skupine v Doboju in pripadniki 17. bataljona vojaške policije iz
baze Butmir II.
Z odzivom smo bili zadovoljni, zato bomo tudi pripadnikom drugih kon-
tingentov v Sforju predlagali, naj pripravijo krvodajalske akcije, saj bodo
tako pomagali prebivalcem Sarajeva.
ga letalstva, izvajajo ta teden na osrednjem vadišču Slovenske vojske
na Počku bojno streljanje z nadgrajenimi letali pilatus PC-9M. Cilj bojne-
ga streljanja je preveriti usposobljenost enote za delovanje na cilje na
zemlji. Tako se s temi letali strelja na cilje na tleh z mitraljezi 12,7 mm
in raketira z nevodljivimi raketami 70 mm, hkrati pa poteka tudi uspo-
sabljanje v izvidovanju iz zraka.
Usposabljanje, ki ga ocenjuje skupina za uvajanje letal PC-9M v ope-
rativno uporabo, je vrhunec usposabljanja letalske bojne eskadrilje v
delovanju na cilje na zemlji, nadaljevalo pa se bo z usposabljanjem za
delovanje na cilje v zraku.
Lani je enota pripravila sedem takšnih streljanj in sodelovala na vzorčni
vaji Krilo 2003, na kateri so prikazali načine delovanja in bojno moč
letalskih enot ter preverili usposobljenost pripadnikov letalske bojne
eskadrilje za delovanje na cilje na zemlji.
Na vaji so preverili tudi ustreznost osrednjega vadišča Slovenske vojske
Poček za izvajanje večjih bojnih aktivnosti letalskih enot in zmogljivosti
sistemov zvez za usklajevanje bojnih delovanj. Grega Hribar

S LO V E N S K A V O J S K A 19
 Vojaški opazovalec potrebuje
vojaško in diplomatsko znanje
S t ro k o v n e t e m e

Mirovne operacije (19. del)

Kaj je značilno za misijo UNTSO? jaškimi opazovalci, ki so se vrnili z
Misija UNTSO se je začela leta 1948 Major Marjan Videtič je kot vojaški opazovalec Združenih naro- opazovalnih postaj. Obvestili so nas,
in je najstarejša misija ZN, ki še po- dov (ZN) od decembra 2001 eno leto sodeloval na misiji UNTSO na kaj moramo biti pozorni in kje
teka. Je edina misija na svetu, ki nima (United Nations Truce Supervision Organization) na Bližnjem je nevarnost, da bi se lahko zgodili
predvidenega konca mandata. Usta- vzhodu. Pol leta je opravljal dolžnost vojaškega opazovalca v incidenti. Potem smo se s terenskimi
novljena je bila za nadzor premirja v opazovalni skupini Golan Tiberias (OGG-T), nato pa še pol leta avtomobili odpeljali na opazovalno
Palestini. Od takrat je UNTSO opravljal v opazovalni skupini Libanon (OG-L). Kot je povedal v pogovoru postajo, kjer smo delali do nasled-
različne naloge, in sicer je opazoval za revijo Slovenska vojska, v katerem se je osredotočil predvsem njega torka. Prosti smo bili običajno
premirje v Sueškem prekopu in na na delo v OG-L, vojaški opazovalec ni diplomat, temveč pri svo- do petka, potem smo se spet za en
Golanskem višavju po arabsko-izra- jem delu nujno potrebuje vojaško izobrazbo, znanje in izkušnje, teden vrnili na opazovalnico. Na opa-
elski vojni leta 1967, pomagal misiji ki jih na misiji lahko dopolni z diplomatsko noto. zovalni postaji dela pet vojaških opa-
UNDOF, ki pokriva izraelsko-sirsko ob- zovalcev. Štirje so vsak dan hodili na
močje in Golansko višavje, in misiji UNIFIL, ki skrbi za izraelsko-libanonsko t lj d j t l l i t ji Nj l j bil d j
območje, navzoč pa je tudi na Sinaju. V misiji sodeluje več kot 150 vojaških
opazovalcev, več kot sto mednarodnih civilistov ZN in prav toliko lokalnih
civilnih prebivalcev. V operacijo UNTSO prispeva vojaško osebje 23 držav
Poveljstvo misije je v Jeruzalemu. V misiji deluje poleg OGG-T in OG-L še opa
zovalna skupina Golan-Damask (OGG-D). Opazovalna skupina je razdeljen
na time, ki opravljajo naloge na opazovalnicah.

V čem se ta misija razlikuje od misij UNDOF in UNIFIL, ki delujeta na tem

območju odgovornosti?
Poleg misije UNTSO delujeta na tem območju odgovornosti še dve oborože
misiji, to sta UNIFIL in UNDOF. Misiji sta klasični operaciji za vzdrževanj
miru. UNTSO je opazovalna misija ZN, v kateri delujejo neoboroženi vojaš
opazovalci. Njihova naloga je, da o ugotovljenih kršitvah obveščajo pove
stvo UNDOF-a ali UNIFIL-a, ki sta oborožena elementa zagotavljanja stabilno
sti v tej regiji. UNTSO nima pooblastila za posredovanje, temveč le obvešča
kršitvah mirovnega sporazuma.

Od kdaj sodeluje na tej misiji SV?

V tej operaciji sodelujeta od leta 1998 dva častnika SV, od septembra 200
do septembra 2003 pa so bili trije. Dva opravljata naloge vojaških opazova
cev ZN, tretji pa je deloval kot poveljnik vojaških opazovalcev v OGG-T.

Kakšne so naloge vojaških opazovalcev?

To so predvsem opazovanje, nadzor, poročanje, skrb za spoštovanje spr
jetih sporazumov med sprtimi stranmi in ohranjanje premirja na razmej
venem območju, vzdolž katerega so opazovalne postaje. Z njih se zarad
njihovega položaja vidi zelo daleč v vse smeri razmejitvenega območja.
Vojaški opazovalec mora poznati vse točke mirovnega sporazuma. Nad-
zira, ali se dogovori spoštujejo. Mandat za vojaške opazovalce v UNTSO
traja eno leto.

Kako poteka delo vojaških opazovalcev?

Služba vojaškega opazovalca traja en teden. Naš delovni teden se je
začel v torek zjutraj, ko smo dobili nalogo in izmenjali izkušnje z vo-

20 S LO V E N S K A V O J S K A
poročali, na podlagi tega pa smo napisali dnevno poročilo in ga posredo-
vali nadrejenemu poveljstvu. Med patruljiranjem smo opazovali dogajanje
na razmejitvenem območju, nadzirali spoštovanje premirja, se srečevali z
lokalnimi prebivalci in se z njimi pogovarjali o njihovih težavah. S posebnimi
ukrepi smo jim lahko zagotovili humanitarno pomoč, ko so na primer potre-
bovali gradbene stroje za obnovo cest in zdravniško ali veterinarsko pomoč.
Ali je bilo delo na misiji nevarno?
Bilo je nevarno, čeprav smo bili zelo dobro pripravljeni. Pomemben vir ogro-
žanja so neeksplodirana ubojna sredstva in minska polja, ki jih je na tem
območju veliko. Posredni vir ogrožanja varnosti opazovalcev so aktivnosti, ki
so povezane z bojnim delovanjem obeh strani v spopadu.
Ali ste imeli dnevni načrt patruljiranja ali ste patruljiranje prilagajali raz-
meram na območju odgovornosti?
Dnevni načrt je bil določen s tedenskim načrtom patruljiranja, odvisen pa je
bil od dnevnih nalog in dinamike bojnih aktivnosti. V vsakem trenutku smo
natančno vedeli, kje je kakšna patrulja. Nikoli se ni zgodilo, da bi bili dve pa-
trulji hkrati na istem kraju. Delali smo po načrtu. Vodja opazovalne postaje
nas je zvečer na sestanku opozoril, katerim območjem moramo nameniti
več pozornosti. Zaradi možnih virov ogrožanja varnosti vojaških opazoval-
cev smo izvajali posebne varnostne ukrepe. Dežurni je prek radijskih zvez
ugotovil, kje so patrulje. Javljanje je potekalo po točno predpisanih postopkih
v skladu s predpisanimi intervali poročanja, in sicer na 20 minut. Patrulje so
s pomočjo radijskih zvez spremljali do takrat, ko so se varno vrnile na svoje
opazovalnice. Imeli smo mehanizme, s katerimi bi lahko nemudoma začeli
iskalno akcijo, če bi imela patrulja težave.
Kateri so bili najpogostejši incidenti pri vašem delu?
Incidenti so bili povezani s kršitvami zračnega prostora, občasno so para-
vojaške skupine streljale na nasprotne položaje, lokalni prebivalci so kljub
prepovedi prihajali na razmejitveno območje. Čeprav so bile navzoče modre
čelade, je bilo še vedno precej primerov izzivanja s streljanjem na nasprotni
položaj.
Koliko je za vojaškega opazovalca koristno vojaško in koliko diplomatsko
znanje?
Vojaški opazovalec ni diplomat. Opazovalec nujno potrebuje vojaško izob-
razbo, znanje in izkušnje, ki jih mora dopolniti z diplomatsko noto.
Kako vas je sprejelo lokalno prebivalstvo?
Lokalno prebivalstvo, s katerim smo se srečevali vsak dan, se je zavedalo
pomena navzočnosti mirovnih sil. Z njim smo se dobro razumeli.
Kako so potekale priprave na misijo?
Vsak vojaški opazovalec mora pred odhodom opraviti tritedenski tečaj ZN
za vojaške opazovalce. Pripravljajo jih v centrih za usposabljanje vojaških
opazovalcev ZN, ki delujejo v Evropi v Švici, Avstriji, Madžarski, Nemčiji, Finski
in še nekaterih drugih državah. Ta tečaj sem opravil na Finskem. Program
usposabljanja je povsod enak. V prvem delu smo spoznali teorijo, zgodovino
spora, vsebino mirovnega sporazuma, verske in kulturne značilnosti lokal-
nega prebivalstva. V drugem delu smo nekatere postopke vadili na terenu.
Urili smo postopke na kontrolni točki v opazovalnici in pri patruljiranju ter
spoznali težave, ki se lahko zgodijo na misiji. Pred odhodom sem opravil še
nekajdnevne priprave v Slovenski vojski. Predvsem smo urejali administrativ-
ne stvari, poskrbeli za obveščevalne in varnostne priprave ter izmenjavali iz-
kušnje s tistimi, ki so se vrnili z misije. Zdaj so te priprave precej bolj obsežne.
S t ro k o v n e t e m e
Ko sem prišel na misijo, sem moral najprej opraviti enotedensko usposab-
ljanje v Jeruzalemu. Za vse opazovalce na misiji je bilo enako. Nosilci uspo-
sabljanja so bili častniki za usposabljanje iz vseh treh opazovalnih skupin.
Morali smo poznati območje odgovornosti, v sporu udeležene strani, njihove
položaje, vojaško tehniko in oborožitev. Nato so nas razporedili v matične
enote, v katerih smo opravili še enotedensko usposabljanje. Urili smo se v
praktičnih postopkih, po katerih smo postali mlajši opazovalci. Sledila sta
enomesečno usposabljanje in zaključni izpit, s katerim smo pridobili naziv
starejši opazovalec. Postopek usposabljanja po prihodu na misijo je trajal
približno dva meseca. Če so te premestili na drugo opazovalno postajo, si
moral ves postopek ponoviti, saj tam območja nisi poznal.
Kako ste živeli na misiji?
Po prihodu na misijo sem si moral najprej poiskati stanovanje, ki pa ni po-
ceni. Z dnevnicami, ki smo jih dobili, smo plačali stroške bivanja in hrano.
S seboj sem imel motorno kolo, tako da sem se v prostem času z njim naj-
večkrat odpravil na izlete. Sicer pa smo se morali medtem pripraviti na nov
delovni teden, oprati perilo, počistiti stanovanje in opraviti vsa druga hišna
opravila, saj žene nisem imel s seboj.
Ali lahko vojaški opazovalec na misijo pripelje tudi družino?
Da, kar so nekateri tudi naredili. Zaradi poslabšanja razmer so se nekatere
države odločile, da z misije umaknejo družinske člane. To so takrat storile
Avstralija, Kanada in nekatere skandinavske države.
Kako ste ohranjali stik z družino?
Z najbližjimi sem se sporazumeval po internetu, saj sem imel dostop do nje-
ga doma in na opazovalni postaji. Med enoletno odsotnostjo sem bil dvakrat
doma na obisku, enkrat pa me je na misiji obiskala tudi družina.
Zakaj ste se odločili za odhod na misijo UNTSO?
Na misijo me je vodila želja po novih izkušnjah in spoznanjih. Ko sodeluješ
na misiji, vidiš, koliko te cenijo v tujini, saj se lahko primerjaš s pripadniki
tujih vojsk. Zelo sem ponosen, da sem slovenski vojak. Tudi kolegi iz tujine so
spoštovali Slovence, saj smo svoje naloge opravljali vestno in profesionalno.
Na misiji sem dobil veliko novega znanja in izkušenj, ki jih lahko posredujem
tistim, ki tja odhajajo.
Marko Pišlar
S LO V E N S K A V O J S K A 21
 Z enotnim izobraževanjem do
boljše usposobljenosti
Aktualna tema
Vojaško izobraževanje in
razvoj v enotni organizaciji
CDRIU bo deloval kot zavod SV. Nje-
gove temeljne naloge bodo zagotoviti
vojaško izobraževanje in usposab-
ljanje vojaških ter civilnih oseb v SV
in drugih državljanov Slovenije ter
organizirati in izvajati znanstvenora-
ziskovalno delo na področju vojaških
ved. Na svojem področju bo sodelo-
val z drugimi civilnimi in vojaškimi
izobraževalnimi ustanovami doma
ter v tujini. Sedanji model VIU v SV
namreč ni razvil dela procesov VIU,
ki bi zagotavljali usposobljenost za
izvajanje določenih dolžnosti ter
usposobljenost skupin, poveljstev in
enot. Z novo organiziranostjo VIU bo
vzpostavljena tudi boljša povezanost
med sedanjim sistemom VIU v SV ter
razpršeno razvojno in raziskovalno
dejavnostjo, prav tako pa se bo iz-
boljšala povezava sistema VIU z
javnimi izobraževalnimi ustanovami
v javnem šolskem sistemu RS ter z
znanstvenoraziskovalnimi institucija-
mi zunaj SV. Spremenjen sistem VIU v
SV bo tako postal bolj primerljiv s so-
dobnimi sistemi VIU, kot jih poznajo v
nekaterih tujih vojskah. Celovitost in
enotnost sistema bosta zagotovljeni
z vzpostavitvijo enotnega vodenja
sistema, v katerega bodo učinkovito
povezani vsi elementi. Tako bo za-
Organizacijska shema CDRIU
PŠŠ ŠČ
22 S LO V E N S K A V O J S K A
Slovenska vojska je v dvanajstletnem razvoju predvsem
izobraževala svoje pripadnike za usposabljanje in vodenje
vojakov na služenju vojaškega roka pri obrambi domovine.
Spremembe v družbi in vojaški organizaciji zahtevajo preobliko-
vanje sistema vojaškega izobraževanja in usposabljanja (VIU)
v Slovenski vojski v sodobno organiziran, celovit in učinkovit
sistem, ki bo sposoben zagotavljati visoko usposobljenost
posameznikov ter izurjenost poveljstev in enot za opravljanje
temeljnih nalog SV. V zadnjem času že veliko pripadnikov SV
sodeluje na mirovnih operacijah v tujini in na mednarodnih
vojaških vajah ter opravlja poveljniške dolžnosti v strukturah
Nata. Leta 2005 se bo Center vojaških šol preoblikoval v Center
za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje (CDRIU). Cilj
načrtovanih sprememb je z enotnim vodenjem sistema VIU v
SV zagotoviti čim bolj učinkovito povezavo med vsemi elementi
VIU, kar bo pripomoglo k dvigu operativne sposobnosti SV. Pred-
stavili vam bomo naloge novoustanovljenega CDRIU in njegovo
organiziranost.
VODSTVO
VM
KIC
ŠPČ ŠTJ CDR
gotovljena podlaga za doseganje
višje stopnje operativne sposobnosti
SV. Nadaljnje preoblikovanje sistema
VIU se bo prilagajalo spremembam in
viziji razvoja ter profesionalizacije SV.
Z dopolnjenim sistemom VIU v SV se
bo zagotovilo izvajanje procesov VIU
na višji strokovni ravni, s čimer bo
zagotovljena boljša podlaga za višjo
stopnjo usposobljenosti in bolj kako-
vostno opravljene temeljne naloge
SV v miru in vojni. Za GŠSV bo CDRIU
pripravljal predloge za strateško od-
ločanje na področju vojaškega izob-
raževanja, usposabljanja in razvoja.
Razvijal bo sisteme vojaškega izob-
raževanja in usposabljanja vojakov,
podčastnikov in častnikov, usposab-
ljanja vojaških uslužbencev za delo
v vojski ter sisteme vojaškega uspo-
sabljanja poveljstev in enot SV. CDRIU
bo pripravljal programe v podporo
programov VIU ter izvajal programe
temeljnega vojaškostrokovnega
usposabljanja kandidatov za vojaške
osebe ter programe osnovnega in
dopolnilnega usposabljanja, voja-
škostrokovnega usposabljanja in VIU
vseh vojaških oseb, razen vojaškega
usposabljanja posameznikov na
dolžnosti, ki bo še naprej potekalo
v poveljstvih in enotah SV. Izvajal bo
tudi druge programe VIU, na primer
program vojaškega praktikuma v
CBUE CU
okviru vojaških modulov na fakultetah in visokih strokovnih šolah. Sodelo-
val bo in strokovno usmerjal ter zagotavljal pomoč pri izvajanju vojaškega
usposabljanja ter preverjanju in ocenjevanju bojne usposobljenosti posa-
meznikov, poveljstev in enot SV. Njegova naloga bo skrb za raziskovalno in
razvojno dejavnost na področju vojaške znanosti, vojaških doktrin, teorije in
prakse vojne veščine, vojaških sistemov, tehnologije, standardov, organizaci-
je in kadrov SV, opravljal bo založniško-izdajateljsko, vojaškozgodovinsko ter

Aktualna tema
knjižnično-informacijsko dejavnost za potrebe sistema VIU in širše vojaške
obrambe. S svojo dejavnostjo bo skrbel za ugled in oblikovanje lika vojaških
in civilnih oseb SV ter prispeval k vzgoji za vojaške in državljanske vrednote
in k oblikovanju domovinske zavesti slovenskih državljanov. Center bo na-
loge opravljal skladno z odločitvami načelnika GŠSV, in sicer samostojno ali
v sodelovanju s poveljstvom sil, njemu podrejenimi poveljstvi in enotami SV,
notranjimi organizacijskimi enotami civilnega dela Ministrstva za obrambo,
s civilnimi izobraževalnimi in znanstvenoraziskovalnimi ustanovami doma
ter v tujini in z delovnimi telesi zveze Nato ter Evropske unije. Pri oblikovanju
sprememb koncepta VIU so bila upoštevana izhodišča, ki izhajajo iz novih
in dopolnjenih normativnopravnih aktov ter strateškorazvojnih dokumentov
s področja nacionalne obrambe, doseganje ciljev povezljivosti z Natom in
Evropsko unijo, tuje in lastne izkušnje z usposabljanjem nabornikov, VIU
častnikov, podčastnikov, enot in poveljstev SV.

Organiziranost CDRIU
CDRIU, ki ga bo vodil poveljnik, bo organiziran po sistemu vodenja in povelje-
vanja. V CDRIU bodo delovale naslednje organizacijske enote:
1. vodstvo CDRIU,
2. štab CDRIU,
3. Šola za častnike,
4. Šola za podčastnike,
5. Poveljniško-štabna šola,
6. Šola za tuje jezike,
7. Center za usposabljanja,
8. Center za bojno usposabljanje enot,
9. Center za doktrino in razvoj,
10. Knjižnično-informacijski center,
11. Vojaški muzej.

Vodstvo CDRIU
Vodstvo CDRIU bo vodstveni organ centra, ki bo prek svojih članov v okviru
njihovega opisa del in nalog vodil, usmerjal, usklajeval in nadziral delo po-
sameznih organizacijskih enot CDRIU ter centra v celoti.
Štab CDRIU bo organ poveljnika CDRIU za opravljanje nalog vodenja in po-
veljevanja. Skrbel bo za načrtovanje, organizacijo, usklajevanje, izvajanje,
nadzor in pripravo dokumentov, na podlagi katerih se bodo uresničevale
odločitve poveljnika CDRIU, ter spremljal njihovo uresničevanje v podrejenih
enotah. Del štaba bo tudi poveljniško-logistični vod.
VIU posameznikov v Slovenski vojski
Šola za častnike (ŠČ) zagotavlja vojaško izobraževanje in usposabljanje
častnikov in višjih vojaških uslužbencev za delo v vojski za opravljanje za-
četnih dolžnosti častnika in višjega vojaškega uslužbenca v SV. ŠČ načrtuje,
organizira, vodi, izvaja in nadzira izvedbo programov osnovnega vojaškega
izobraževanja in usposabljanja kandidatov za častnike in kandidatov za
višje vojaške uslužbence za delo v vojski. Sodelovanje pri pripravi in izvedbi
vojaškega praktikuma študentov v okviru vojaških modulov na visokih stro-
kovnih šolah in fakultetah.
Šola za podčastnike (ŠPČ) zagotavlja vojaško izobraževanje in usposablja-
During the course of its 12-year development, the main aim of the Slo-
venian Armed Forces was to train and educate the servicememembers
conducting the compulsory military service to be able to defend out co-
untry. The changes in the broader social environment and in the military
organisation have induced the need for the restructuring of the military
training and education system in order to form a modern, organised,
homogenous and effective system, which could be compared to the
military systems of other countries. Such a system will lead to a better
preparedness of the servicemembers, their units and commands, and
will enable them to carry out the new SAF assignments. In the year
2005, Military Education Centre will be transformed into the Centre
for Doctrine, Development, Education and Training, thus taking over
the science and research function and carrying out the development
of the military doctrines. The new centre will consist of the following
organisations: School for Commissioned Officers, School for Non-Com-
missioned Officers, Staff Command School, School for Foreign Langu-
ages, Military Training Centre, Combat Units Training Centre, Centre for
Doctrine and Development, Library and Information Centre as well as
the Military Museum.

S LO V E N S K A V O J S K A 2 3
 nje podčastnikov ter nižjih vojaških uslužbencev za delo v vojski za opravlja-
nje podčastniških dolžnosti in dolžnosti nižjega vojaškega uslužbenca v SV.
ŠPČ načrtuje, organizira, vodi, izvaja in nadzira izvedbo programov osnovne-
ga vojaškega usposabljanja kandidatov za podčastnike, kandidatov za nižje
vojaške uslužbence, nadaljevalnega vojaškega izobraževanja in usposablja-
nja podčastnikov (štabni, višji štabni in visoki štabni tečaj ter višje strokovno
izobraževanje podčastnikov) ter funkcionalno vojaško izobraževanje in
Aktualna tema
usposabljanje podčastnikov (poveljniški tečaj, specialistični tečaji itn.)
Poveljniško-štabna šola (PŠŠ) s svojo dejavnostjo zagotavlja nadaljevalno
vojaško izobraževanje in usposabljanje častnikov SV ter tujih oboroženih sil
za uspešno izvajanje poveljniških dolžnosti od ravni čete navzgor, štabnih
dolžnosti od poveljstva bataljona in više ter častniških dolžnosti v strukturah
zavezništva. V njej se bodo izobraževali tudi delavci civilnega dela Ministr-
stva za obrambo na častniških dolžnostih ter vodilni in vodstveni kadri v
državnih organih na varnostno-obrambnem področju.
Šola za tuje jezike (ŠTJ), v okviru katere deluje tudi Center za jezikovno uspo-
sabljanje Partnerstva za mir, s svojo temeljno dejavnostjo zagotavlja razvoj
jezikovnega izobraževanja in vojaškega izrazoslovja ter skrbi za izvedbo
programov izobraževanja v tujem jeziku za pripadnike SV, zaposlene na MO
in pripadnike tujih oboroženih sil. S tem dopolnjuje jezikovno usposobljenost
pripadnikov SV v prizadevanjih za vključevanje SV v mednarodni prostor na
obrambno-varnostnem področju. Tako poskrbi tudi za promocijo SV v tujini.
Temeljne naloge ŠTJ so razvoj sistema jezikovnega izobraževanja pripadni-
kov SV, slovenskega vojaškega izrazoslovja, izvajanje tečajev v tujem jeziku
za pripadnike SV in tujih oboroženih sil ter uslužbencev MO, prevajanje,
tolmačenje, lektoriranje, priprava besedil in preizkušanje jezikovne usposo-
bljenosti. V razvojnem načrtu ŠTJ so predstavljeni priprava organiziranega
študija na daljavo, s katerim bodo dopolnili klasične oblike jezikovnega
izobraževanja, ter priprava in organizacija programov usposabljanj za uči-
telje tujega jezika, s čimer želijo postati vodilna institucija na tem področju v
slovenskem in mednarodnem vojaškem ter civilnem prostoru.
Center za usposabljanje (CU) usposablja kandidate za vojaške osebe ter
vojake in mornarje za pridobitev ustreznih VED-ov. Hkrati sodeluje pri orga-
niziranju in izvajanju usposabljanja poveljstev in enot SV. Temeljni nalogi
CU sta izvajanje programov temeljnega vojaškostrokovnega usposabljanja
(TVSU) kandidatov za vojaške osebe in izvajanje programov osnovnega in
dopolnilnega vojaškostrokovnega usposabljanja (OVSU, DVSU) vojakov in
mornarjev SV za pridobitev osnovnega ali dopolnilnega VED-a.
VIU poveljstev in enot v Slovenski vojski
Center za bojno usposabljanje enot (CBUE) bo z zagotavljanjem strokovnih
in materialno-tehničnih pogojev podpiral poveljstva, enote, šole in CU pri iz-
vedbi zahtevnejših oblik usposabljanj, kot so taktične vaje in taktične vaje
z bojnimi streljanji pri doseganju predpisanih standardov taktične, taktično-
tehnične in strelske usposobljenosti, ter zagotavljal strokovno pomoč in
podporo pri ocenjevanju njihove bojne usposobljenosti za izvajanje nalog
v boju in mirovnih operacijah. Temeljne naloge CBUE bodo organizacija in
podpora taktičnih vaj z bojnimi streljanji voda, čete, bataljona, brigade in
vojaških šol, strokovna pomoč poveljnikom ter enotam pri preverjanju in oce-
njevanju bojne usposobljenosti, strokovna pomoč ter tehnična podpora pri
izvedbi trenažnih, pripravljalnih, posamičnih in skupinskih bojnih streljanj in
ocenjevanje strelske usposobljenosti. CBUE bo skrbel tudi za razvoj sistema
vaj za enote, sistema preverjanja, ocenjevanja, metodologij, izobraževalne
infrastrukture in učnih sredstev za izvajanje bojnih streljanj in vojaških vaj.
Raziskovanje in razvoj na področju VIU
Razvojni, vojaškodoktrinarni in pedagoški deli CDRIU bodo združeni v Centru
za doktrino (CDR), ki bo opravljal temeljne naloge CDRIU na področju peda-
goškega dela, vojaške doktrine, razvoja vojaške znanosti, teorije in prakse
vojne veščine, vojaških sistemov in tehnologij, standardov, organizacije in
kadrov ter najpomembnejših delov podpore VIU. CDR bo skrbel za razvoj v
SV na področjih vojaškega izobraževanja in usposabljanja. Sodeloval bo in
strokovno usmerjal ter zagotavljal strokovno pomoč pri vojaškem usposab-
ljanju, preverjanju in ocenjevanju bojne pripravljenosti poveljstev ter enot SV.
CDR bo naloge opravljal skladno s strateškimi odločitvami načelnika GŠSV
in dokumenti poveljevanja poveljnika CDRIU. Delo CDR bo organizirano v
štirih sektorjih in treh samostojnih oddelkih, in sicer v Sektorju temeljnih
vojaških ved, poveljevanja in voditeljstva, Sektorju vojaško-družboslovnih
ved in športa, Sektorju rodov, Sektorju logistike, oddelku za posebne vojaške
dejavnosti, v oddelku za vojaške operacijske raziskave in simulacije ter v od-
delku za razvoj vojaškega izobraževanja in usposabljanja.
Podpora VIU v Slovenski vojski
Podporni del in zagotovitev VIU bodo sestavljale organizacijske enote za
podporo, predvsem knjižnično-informacijski center (KIC) z bibliotekarsko
dejavnostjo in logistična zagotovitev, ki se bo razvijala skladno s koncep-
tom Vojaške logistike v SV. KIC deluje kot podpora zaposlenim v SV, na MO,
študentom obeh slovenskih univerz, vojaškim in civilnim osebam v njihovem
delovnem, izobraževalnem in znanstvenoraziskovalnem procesu, tako da
jim zagotavlja dostop do knjižnično-informacijskih virov in znanja v vseh
oblikah. V razvojnem načrtu KIC-a je tudi ureditev središča za samostojno
učenje, ki bo namenjeno samoizobraževanju posameznikov na daljavo in
dopolnjevanju njihovega znanja.
Vojaški muzej (VM) bo skrbel za proučevanje in ohranjanje vojaškozgodo-
vinskega gradiva, vzgojo, izobraževanje in razvedrilo. Še naprej bo pridobival
materialne dokaze o ljudeh in njihovem okolju, jih raziskoval, dokumentiral, o
njih posredoval podatke in jih razstavljal. Poleg stalne zbirke v prostorih mari-
borske kadetnice, ki bo prikazovala vojaško zgodovino Slovencev, bo vojaški
muzej v sodelovanju z enotami in poveljstvi SV organiziral tudi tematske raz-
stave po vojašnicah in civilnih ustanovah po Sloveniji. Usmerjal in spodbujal
bo tudi ustanavljanje novih spominskih zbirk.
Marko Pišlar
Foto: Bruno Toič
 Leta 2006 večina CDRIU
na novih lokacijah

Aktualna tema
Kako bo potekalo preoblikovanje Kaj pa kadrovske težave, ki se bodo
Centra vojaških šol v Center za dok- Center vojaških šol je imel s svojimi podrejenimi enotami izjemno pojavile z načrtovanimi spremem-
trino, razvoj, izobraževanje in uspo- pomembno vlogo pri izobraževanju častnikov in podčastnikov v bami v vojaškem šolstvu? Kako jih
sabljanje (CDRIU)? Slovenski vojski. S prenovo programov in spremembo sistema boste reševali?
Center vojaških šol zdaj deluje kot VIU si prizadevajo izboljšati kakovost vojaškega šolstva v Slo- Vsakodnevna vožnja na delo postaja
enotna organizacija vojaškega šol- venski vojski. Z novimi vsebinami, ki so nujne za vključevanje v Sloveniji običajna. Do zdaj nismo
stva. Delovna skupina za doktrino v delo poveljstev in enot zavezniške strukture na vseh ravneh, opazili težav med zaposlenimi, ki bi
in razvoj (DSDR) se bo letos preob- z vzpostavitvijo enotnega vodenja sistema vojaškega bile povezane s premestitvijo enot
likovala v Center za doktrino in razvoj izobraževanja in usposabljanja (VIU) ter boljšo povezanostjo na novo lokacijo. Prizadevali si bomo,
(CDR), eno od prihodnjih organizacij- med njegovimi podsistemi bodo zagotavljali visoko izobražen da bomo ljudi razmeščali v enote, ki
skih enot CDRIU. Tudi CU, ki smo ga častniški in podčastniški kader za opravljanje novih nalog bodo čim bližje njihovemu domu. To
ustanovili lani, se bo letos priključil in zahtev, ki jih prinaša vstop Slovenije v severnoatlantsko ne bo težko, saj bo CDRIU s svojimi
CDRIU. CDRIU se bodo postopno pri- zavezništvo. Kot je dejal namestnik načelnika Centra vojaških enotami deloval po vsej Sloveniji. Po-
ključile tudi rodovske učne enote in šol polkovnik Vojko Štembergar, je njihovo delovanje usmerjeno sameznik, ki stanuje bliže delovnemu
tisti deli, ki bodo skrbeli za podporo v učinkovito podporo ciljev preoblikovanja Slovenske vojske. mestu, se nanj bolj naveže, s čimer
in zagotovitev procesov VIU. Že od se povečata pripravljenost za delo in
ustanovitve DSDR si prizadevamo, delovna storilnost.
da bi CVŠ in DSDR delovala skupaj. CVŠ s svojim štabom zagotavlja celo-
vito podporo dejavnosti DSDR. Leta 2005 bo z združitvijo vseh elementov Slovenija naj bi v prenovljeni kadetnici v Mariboru dobila tudi svoj nacional-
VIU v enoten organizacijski sistem nastal CDRIU. V tem obdobju bomo začeli ni vojaški muzej. Je že znano, kaj naj bi ponujal obiskovalcem?
uresničevati naše temeljno videnje, po katerem bi bil CDRIU odgovoren za Izhajali smo iz dejstva, da se delo CVZD, ki skrbi za ohranjanje slovenskega
usposobljenost posameznikov, poveljstev in enot SV. Glede na spremembe vojaškega izročila, ne bi končalo pri osamosvajanju Slovenije. Tako je nastala
v SV pričakujemo, da bo leta 2006 večina CDRIU že delovala na novih, dol- zamisel, da bi CVZD prerasel v državni vojaški muzej, v katerem bi predstavili
goročno dogovorjenih lokacijah. vojaško tradicijo slovenskega naroda od Karantanije naprej. To znanje bomo
uporabili tudi pri usposabljanju in vzgoji vojakov, podčastnikov in častnikov
Kje naj bi enote delovale? o domovinskih vrednotah. Zavedamo se, da bo ta preobrazba prinesla nove
CDRIU bo s svojimi organizacijskimi enotami deloval na več lokacijah. obveznosti in zahtevala drugačen pristop do dela. Z ustanovitvijo muzeja, ki
Vodstvo CDRIU, CDR, Šola za častnike in Center za vojaškozgodovinsko bo povezan v mrežo muzejev v državi, bo treba zagotoviti nekatere temeljne
dejavnost (CVZD), ki delujejo v Vojašnici Šentvid, se bodo zaradi dena- pogoje, kot so ustrezen kader in materialna ter finančna sredstva.
cionalizacijskega postopka iz Šentvida v nekaj letih preselili. Ena od Pripravili smo koncept delovanja državnega vojaškega muzeja,
možnih lokacij je kadetnica v Mariboru. Smotrnost odločitve se ki ga bomo predstavili načelniku GŠSV. On bo ministru za
kaže tudi pri Poveljniško-štabni šoli. V mariborski kadetnici v bli- obrambo predlagal ustanovitev vojaškega muzeja. Ustano-
žini univerze bi imeli dobre možnosti za raziskovalno in znanstve- vitev takšnega muzeja ni pomembna samo za SV, temveč
noraziskovalno delo ter razvojno dejavnost. Bližina tamkajšnjih
vadišč in strelišč zagotavlja tudi ustrezne pogoje za usposabljanje
častnikov. Šola za podčastnike, ki poudarja praktično delo in veščin-
sko usposabljanje, bo glede na bližino osrednjega vadišča SV delovala
v Postojni. Naše rodovske učne enote bomo namestili tam, kjer so
nastanjene posamezne enote SV, saj imajo učna sredstva
in infrastrukturo. Center za jezikovno usposabljanje
PzM bo še naprej na Ajševici pri Novi Gorici. Knjiž-
nično-informacijski center (KIC) bo ostal v Ljubljani,
saj je pomemben zaradi podpore izobraževalnih in
študijskih procesov zaposlenih na Ministrstvu za
obrambo in študentov ljubljanske univerze, ki bodo
lahko, ko se bo na slovenskih univerzah uveljavil
sistem vojaških modulov, znanje dobili v naših knjiž-
nično-informacijskih virih. Del KIC bo za potrebe CDRIU
deloval tudi ob šolah na novih lokacijah.
 tudi za ohranjanje kulturne dediščine slovenskega naroda in promocijo
države, saj bo vojaško tradicijo Slovencev lahko spoznala tudi mednarodna
javnost. V vojaškem muzeju bodo poleg stalne zbirke dokumentarnega in
slikovnega gradiva ter razstavnih predmetov prikazovale vojaško zgodovino
slovenskega naroda tudi prehodne tematske razstave, ki jih bomo lahko
selili po vsej Sloveniji. Kadetnica je že zaradi svoje zgodovinske vrednosti in
zunanje podobe primerna za muzejske dejavnosti.
Aktualna tema
S prehodom na poklicno vojsko, v kateri bodo odhodi iz vojaške službe
pogostejši, se bo pojavila tudi potreba po verifikaciji vojaške izobrazbe v
civilnem okolju. Kako boste uredili to področje?
Ena od prednostnih nalog je, da vojaški poklic umestimo med poklice.
Sistem vojaškega izobraževanja in usposabljanja želimo čim bolj približati
sistemu javnega izobraževanja v Sloveniji. Prizadevali si bomo zagotoviti
javno priznano poklicno kvalifikacijo, saj bo pridobljeno znanje javno primer-
ljivo, strokovno oziroma vojaškostrokovno znanje dokazljivo, certifikati pa
javno priznani. Pripravljamo predloge programov vojaških modulov na fakul-
tetah. Tak sistem usposabljanja častnikov že dalj časa uporabljajo v drugih
vojskah. Zakon o obrambi je zakonska podlaga za ustanavljanje vojaških šol
v Sloveniji. Začele se bodo dejavnosti za ustanovitev višje strokovne šole za
podčastnike, saj podčastnik potrebuje več znanja. Tako bomo dosegli, da
bo posameznik ob koncu šolanja ob priznanju vojaške izobrazbe pridobil
tudi javno izobraževalno verifikacijo. Navezali smo veliko delovnih stikov z
Univerzo v Ljubljani, s posameznimi fakultetami, Andragoškim centrom in
državnimi ustanovami, ki skrbijo za klasifikacijo poklicev. Častniku ali pod-
častniku želimo ob odhodu iz vojaškega delovnega okolja v civilno pravo-
časno zagotovili morebitno dopolnilno usposabljanje ali prekvalifikacijo in
mu tako omogočiti lažji prehod iz vojaškega okolja v civilno. Še naprej bomo
spodbujali in podpirali vse oblike strokovnega izobraževanja. Menimo, da je
izmenjava vojaškega znanja in znanstvenoraziskovalnega dela s civilnimi
ustanovami zunaj SV zelo pomemben element povezovanja civilnega in
vojaškega področja.
Kakšne spremembe načrtujete v sistemu VIU?
S prenovo in dopolnitvijo programov bomo častnikom ter podčastnikom
zagotavljali najpomembnejše vojaško znanje in vsebine, ki so nujni za
vključevanje v delo poveljstev in enot strukture zavezništva na vseh ravneh.
V naše programe bomo vključevali nove vsebine, kot so ekologija, varnost
pri delu, samoocenjevanje itn. To so področja, s katerimi se bomo še bolj
približali civilnemu šolskemu sistemu. Vse programe VIU bomo pripravljali in
izvajali v enotni organizaciji, s čimer bomo zagotovili njihovo kontinuiteto ter
preprečili podvajanje. S prenovo sistema VIU bomo več pozornosti namenili
usposabljanju posameznika za vodenje skupine, kar je v vojaški organizaciji
zelo pomembno. V CDRIU bomo povečali število specialističnih vojaškostro-
kovnih programov.
Kakšen bo nadaljnji razvoj CDRIU?
Želimo čim bolj učinkovito podporo ciljev preoblikovanja SV. Oblikovali bomo
celovit sistem VIU častnikov, podčastnikov in vojaških uslužbencev, s čimer
bomo dosegli višjo raven usposobljenosti pripadnikov SV za učinkovito
opravljanje nalog v miru in vojni. S podiplomskim študijem bomo zagotovili
del vojaških strokovnjakov s habilitacijo, s tem pa pogoje za izvedbo vojaških
modulov in drugih programov v okviru CDRIU ter fakultet. V CDRIU bomo za-
gotovili tesnejšo povezavo s civilnimi izobraževalnimi ustanovami in izbolj-
šali sodelovanje z znanstvenoraziskovalnimi ustanovami doma in v svetu.
Tako želimo prispevati svoj delež pri razvoju znanstvenoraziskovalnega dela
v državi. Del razvoja VIU bo tudi uvajanje modularnega študija skladno z
razvojem tega sistema na visokih šolah in fakultetah. Tako bomo dodatno
dvignili kakovost dela in razvoja posameznika, s tem pa tudi usposobljenost
poveljstev in enot SV. Posebno pozornost bomo namenili izboljšanju učnih,
namestitvenih, materialnih in drugih pogojev za nemoteno delo v vojaškem
šolstvu.
Marko Pišlar
Foto: Bruno Toič
 Zagotovili hitrejši prenos
znanja v prakso

Aktualna tema
Kaj bo ustanovitev CDR pomenila z bojnih simulacij ter jih tudi oprav-
vidika delovanja prihodnjega CDRIU? Na podlagi organizacijskega ukaza načelnika GŠSV je bila ljal, oddelek za razvoj vojaškega
Cilj oblikovanja CDRIU je vzpostavitev avgusta lani v okviru GŠSV ustanovljena delovna skupina za izobraževanja in usposabljanja bo
učinkovitega VIU posameznika po doktrino in razvoj (DSDR). Letos se bo postopno preoblikovala pokrival vodenje razvojnih projektov,
enotnih standardih v okviru organiza- v Center za doktrino in razvoj (CDR), ki bo deloval kot del pri- razvoj sistemov in programov VIU
cije. Tako bomo zagotovili kakovostno hodnjega CDRIU. CDR bo skrbel predvsem za razvoj programov častnikov, podčastnikov, vojakov in
usposabljanje pripadnikov in enot SV, vojaškega izobraževanja in usposabljanja (VIU) ter znanstveno- vojaških uslužbencev. Oddelek za
kot to počnejo v vojskah držav članic raziskovalno delo na področju vojaške znanosti in doktrin. Kot je posebne vojaške dejavnosti pa bo
zveze Nato oziroma v vseh sodobnih dejal vodja DSDR brigadir Janez Kavar, bosta razvoj strokovnih dejaven na področju posebnih voja-
in razvitih vojaških organizacijah. Z področij in izvajanje VIU v enotni organizaciji omogočila hitrejše ških dejavnosti.
vzpostavitvijo znanstvenorazisko- uvajanje novega vojaškega znanja in doktrin skozi šolski sistem
valnega in raziskovalnega dela, po- v prakso. Kako je DSDR kadrovsko popol-
vezanega z VIU, bomo zagotavljali njena?
podporo načrtnemu razvoju SV na temelju vojaške stroke. Oblikovanje V DSDR so ljudje, ki so prej delali na področju razvoja v okviru rodovskih
CDRIU bo pomenilo nastanek sodobne vojaške raziskovalno-izobraževalne oddelkov na GŠSV. V delovni skupini so tudi učitelji iz Centra vojaških šol.
ustanove v SV, ki bo združevala tri bistvene sestavine, in sicer izobraževanje, Ena od naših prednostnih nalog v tem obdobju je združiti strokovno vojaško
razvoj in pripravo vojaških doktrin, ki morajo biti med seboj povezani. Ne znanje in dejavnosti s področja poučevanja vojaških vsebin. V okviru inter-
moremo si predstavljati razvoja, ki ne bi vplival na izobraževalne procese. nega izobraževanja, ki ga izvajamo, že potekajo tečaji za učitelje in izvajalce
Skupaj oblikujejo vojaško doktrino kot pravila bojnega delovanja in naspro- razvojnoraziskovalne dejavnosti, s čimer želimo doseči enako stopnjo uspo-
tno. V DSDR smo se najprej lotili dveh področij, in sicer izobraževanja ter sobljenosti vseh delavcev CDR za učinkovito opravljanje načrtovanih nalog.
razvoja. Oblikovali bomo novo doktrino, ki bo natančno določala, kako se V DSDR je 81 ljudi, formacija CDR pa predvideva približno 170 zaposlenih.
bojevati. Z ustanovitvijo DSDR so se začeli spreminjati razmerja, obveznosti
in pristojnosti sedanjega Centra vojaških šol. Šole, ki delujejo v okviru te vo- Kdaj naj bi se DSDR dokončno preoblikovala v CDR?
jaškoizobraževalne ustanove, prevzemajo temeljno vlogo pri organizaciji in DSDR se bo v CDR preoblikovala letos. Naša prednostna naloga bo izvajanje
izvajanju VIU. CDR bo s svojim strokovnim kadrom sodeloval in zagotavljal in razvoj VIU v Slovenski vojski, saj ne sme prihajati do motenj v procesu. Za
ustrezno strokovno pomoč pri pripravi, izvajanju in ocenjevanju programov nami je več zagonskih podprojektov, pri katerih je z vidika nastajanja nove
VIU. Naš končni cilj je izboljšati kakovost izvajanja in vzpostaviti sistem VIU, ustanove v SV izjemno pomembno oblikovanje kolektiva. Temu področju
ki bo sledil razvoju v Slovenski vojski. pripisujem zelo velik pomen. Seveda bomo nadaljevali že začete dejavnosti
ri t r i k l d l i t h l šk
Kako bo organiziran CDR?
Organizacija CDR bo z vsebinskega
CDR bo sestavljen iz sektorjev in sa
vilčnejši bo sektor rodov, v katerem b
v Slovenski vojski. Opravljal bo znans
za razvoj VIU, programov VIU, ob
doktrine in pravil na področju rodov
ških ved, poveljevanja in voditeljstva
vojaške doktrine, strategije, operatike
topografije, vodenja, poveljevanja ter
je. Sektor vojaških družboslovnih ved
za mednarodno vojno in humanita
pedagogiko, andragogiko, didaktiko
učevanja, vojaško zgodovino, voja
voditeljstvo, delo z ljudmi in vojašk
logistike bo dejaven v ekonomiki o
meljnih ter drugih logističnih sistem
za vojaške operacijske raziskave in
dosedanji ORIS, bo še naprej skrb
metodologije vojaškooperacijskih
 Obrambni sistem in kadri
od leta 1991 do 2003 (3. del)
S t ro k o v n e t e m e

Zdravstvena sposobnost Če je bilo še leta 1992 skoraj 75 od-

nabornikov Tokrat objavljamo tretji del serije prispevkov Andreja Lovšina stotkov nabornikov ocenjenih, da so
Eden od temeljnih pogojev za služe- Obrambni sistemi in kadri od leta 1991 do 2003. Predstavili zdravstveno sposobni za služenje
nje vojaškega roka je psihofizično bomo analizo obveznega služenja vojaškega roka slovenskih vojaškega roka, se je ta delež že leta
zdravje nabornika, ki ga na naboru nabornikov od začetka leta 1991 do ukinitve 15. oktobra 2003, 1993 zmanjšal na nekaj več kot 63
ocenjuje za to pristojna zdravstvena ko je Slovensko vojsko zapustila zadnja generacija nabornikov. odstotkov. Nato se je delež vsako
služba. Podatki o oceni zdravstvene leto zmanjševal, tako da je bil leta
sposobnosti so zelo zanimivi, ne samo z zdravstvenega, temveč tudi s so- 1999 le 53-odstotni, leta 2002 pa celo 42-odstotni. Nasprotnosorazmerno
ciološkega vidika, zaskrbljujoči pa predvsem za obrambno načrtovanje, če je naraščal delež delno sposobnih (11 odstotkov leta 1991, 17 odstotkov leta
bi naborniški sistem še veljal. 2002), začasno nesposobnih (manj kot sedem odstotkov leta 1991, 16 od-
V tabeli 4 in sliki 2 je prikazano, da je število nabornikov, nesposobnih za stotkov leta 2002) in nesposobnih (devet odstotkov leta 1991, 25 odstotkov
služenje vojaškega roka, od leta 1991 naraščalo. Porast je opazen že v abso- leta 2001).
lutnih podatkih, še nazorneje pa je, če podatke izrazimo v strukturnih deležih, Glede na statistične podatke je bila v obravnavanem obdobju najbolj zdrava
tako kot v tabeli 5 in sliki 3. generacija nabornikov leta 1992. Verjetno pa je na tak vtis o zmanjševanju
Tabela 4: Ocena zdravstvene sposobnosti na naboru od leta 1991 do Slika 2: Ocena zdravstvene sposobnosti na naboru od leta 1991 do
2002 2002
Od teh 20.000
Leto Naborniki
nabora skupaj delno začasno
sposobni sposobni nesposobni nesposobni
18.000
16.000
1991 14.685 10.713 1667 992 1313
1992 15.293 11.393 1684 697 1519 14.000 Nesposobni
1993 13.233 8369 2198 947 1719 12.000 Začasno
nesposobni
1994 14.530 9265 2157 1216 1892 10.000 Delno
1995 17.362 10.798 2801 1523 2240 sposobni
8000
1996 18.914 11.376 3107 1718 2713 Sposobni
6000
1997 19.014 10.774 3048 2021 3171
1998 17.346 9200 3155 1866 3125 4000
1999 17.855 9129 3378 2031 3317 2000
2000 17.534 8404 3409 2295 3426 0
2001 17.122 7884 3328 2297 3613 91 92 993 994 995 996 997 998 999 000 001 002
19 19 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2
2002 15.344 6391 2637 2445 3871

Tabela 5: Ocena zdravstvene sposobnosti na naboru od leta 1991 do Slika 3: Ocena zdravstvene sposobnosti na naboru od leta 1991 do
2002 (strukturni deleži) 2002 (strukturni deleži)
Zdravstvena ocena nabornikov (deleži v %)
Leto 100 %
nabora delno začasno
sposobni nesposobni
sposobni nesposobni
1991 72,95 11,35 6,75 8,95 80 %
1992 74,50 11,01 4,56 9,93 Nesposobni
1993 63,25 16,60 7,15 13,00 60 % Začasno
nesposobni
1994 63,76 14,84 8,37 13,03
Delno
1995 62,20 16,13 8,77 12,90 sposobni
40 %
1996 60,14 16,43 9,08 14,35 Sposobni
1997 56,66 16,04 10,62 16,68
1998 53,03 18,19 10,76 18,02 20 %
1999 51,12 18,92 11,38 18,58
2000 47,92 19,45 13,09 19,54 0%
2001 46,04 19,44 13,42 21,10 91 92 993 994 995 996 997 998 999 000 001 002
19 19 1 1 1 1 1 1 1 2 2 2
2002 41,65 17,19 15,93 25,23
Vir: Ministrstvo za obrambo, Urad za obrambne zadeve, Sektor za vojaške zadeve.

28 S LO V E N S K A V O J S K A
zdravstvene sposobnosti nabornikov vplivalo marsikaj, ne samo objektivni
vzrok, torej psihofizična (ne)sposobnost, čeprav podatki šolske zdravstvene
statistike kažejo na slabšanje zdravstvenega stanja srednješolcev. Zmanjše-
vanje fizične aktivnosti zaradi preobremenjenosti s šolskimi obveznostmi in
sedenje za računalnikom tudi v prostem času namesto športne aktivnosti
seveda vplivata na zdrav razvoj mladostnika. Verjetno pa na take podatke
vplivajo tudi:
• merila pri ocenjevanju zdravstvene sposobnosti na naboru so se zaostrila;
• zdravniki so postali bolj popustljivi;
Odprta prenovljena telovadnica
Minister za obrambo dr. Anton Grizold si je v petek popoldne, 16. ja-
nuarja, ogledal prenovljeno telovadnico obrambnega ministrstva na
Kardeljevi ploščadi. Izvirno odprtje je potekalo v športnem duhu, saj
je minister s sodelavci odigral prijateljsko nogometno tekmo. Prenova
telovadnice, za katero so lani novembra poskrbeli v oddelku za vzdrže-
vanje SGN, je vključevala kompletno prenovo sanitarij z vso keramiko in

• naborniki si želijo, da bi zdravniki odkrili pomanjkljivosti pri njihovem
zdravju.
Vzrok je lahko kombinacija vseh naštetih in še nekaterih drugih vzrokov,
predvsem tega, da se ljudje spominjajo leta 1991, ko je tudi večina dvomljiv-
cev priznala, da smo se lahko osamosvojili predvsem s svojimi oboroženimi
silami. Andrej Lovšin
S p re m l j a m o
instalacijo, nove ženske sanitarije, prenovo parketa, novo razsvetljavo,
pleskanje zidov in manjša mizarska popravila. Prenovljena telovadnica
je namenjena aktivnostim pripadnikov Slovenske vojske in delavcev
organizacijskih enot MO v sestavi na Kardeljevi ploščadi.
Andreja Jernejčič

21. pohorska smučina 85. obletnica slovenskega

reditev 21. pohorsko smučino, tek na smučeh na 25 in 50 kilometrov.
Prireditev bo potekala v soboto, 7. februarja.
vojaškega letalstva v filateliji
Na 25 kilometrov dolgi progi bodo na turnih smučeh tekmovale ekipe
Slovenske vojske in policije. Start smučarskega teka bo ob 8. uri pri
koči na Pesku, cilj pa na Arehu. V ekipi sta dva tekmovalca, rezultat
ekipe pa je povprečni rezultat obeh tekmovalcev.
Ekipe Slovenske vojske in policije startajo brezplačno, same pa mora-
jo poskrbeti za prevoz udeležencev na start in po razglasitvi rezultatov
za njihovo vrnitev. Razglasitev rezultatov bo predvidoma ob 13. uri.
Pisne prijave za udeležbo sprejemamo do torka, 3. februarja, na
elektronskem naslovu grs.mb@siol.net.
Prireditelji vas vabimo, da se udeležite prireditve, na progi pa vam
želimo veliko tekaških užitkov. Načelnik GRS Maribor

letalcev 12. januarja 1919 nad Podrožco, so se tudi slovenski filatelisti

spomnili na letalski stotniji, ki sta sodelovali v bojih za severno mejo leta
1918 in 1919. Tako je filatelistični klub državnega zbora 2. novembra
2003 izdal priložnostno kuverto s spominskim žigom, s katerim se je
spomnil na prvi polet letalske stotnije Ljubljana, 14. decembra pa še
posebno kuverto in žig v spomin na letalsko stotnijo Maribor, torej na
Maistrovo eskadriljo. Izdalo jo je Filatelistično in numizmatično društvo

S O S OJS
 Veterinarska medicina
v Slovenski vojski
S t ro k o v n e t e m e

Najpomembnejše naloge enote za analizah vode sodeluje z IVZ, pri

preventivno in zdravstveno varstvo so Z veterinarsko medicino so se v Slovenski vojski začeli ukvarja- preiskavah živil živalskega izvora pa
organiziranje ter izvajanje zdravstve- ti kmalu po osamosvojitvi, ko je mag. Peter Levstek, dr. vet. z IHŽ, ki je del NVI. V oddelku je pet
nega varstva živali v Slovenski vojski med., začel delati v kinološki enoti. Zdajšnji oddelek za veteri- podčastnikov, in sicer veterinarski
in pridodanih živali, diagnosticiranje narsko medicino in inšpekcijo od oktobra 2001 samostojno tehniki ter bolničar, in štirje častniki,
kužnih bolezni, izvajanje ukrepov za deluje znotraj Vojaške zdravstvene službe, od leta 1997 pa so ki so zdravniki veterinarske medicine.
zatiranje kužnih bolezni ter vodenje Zaposleni, ki bodo letos večinoma
in nadziranje vzreje vojaških psov za dobili status vojaškega uslužbenca,
potrebe SV. Enota za dezinfekcijo, dezinsekcijo in de- se nenehno izobražujejo doma in v tujini, sodelujejo pa
ratizacijo ter epizootiologijo načrtuje in opravlja dezin- tudi na vsakoletnih mednarodnih vojaških veterinarskih
fekcijo, dezinsekcijo ter deratizacijo v objektih SV, kjer simpozijih. Na zadnjem simpoziju, ki je bil konec oktobra
skladiščijo živila, odreja ukrepe in nadzira asanacijo v belgijskem Iepru, so za delovanje veterinarske službe v
bojišča, sodeluje z inženirskimi ter RKB-enotami, opravlja Slovenski vojski in za izmenjavo izkušenj pokazali zanima-
veterinarsko poizvedovanje, spremlja epizootiološke raz- nje pripadniki španskih, nemških in belgijskih oboroženih
mere, odreja ukrepe za zatiranje živalskih kužnih bolezni .
nadzira njihovo izvajanje, strokovno vodi ter nadzira skrb Nadporočnik Brane Dolenc, dr. vet. med.
živali v lasti SV, njihovo vzrejo, vzgojo, šolanje in uporabo.
Enota za higieno živil opravlja nadzor nad zagotavljanjem zdrav-
stveno neoporečnih surovin, živil in pitne vode za vse pripadnike SV ter
veterinarsko poizvedovanje glede zdravstvene ustreznosti živil, surovin in
pitne vode. Opravlja mikrobiološke preiskave in fizikalno-kemične analize po
standardu SVS STANAG 2136. Naloge enote za preventivno in zdravstveno
varstvo so vzgoja in šolanje vojaških psov ter usposabljanje vodnikov vo-
jaških psov v Slovenski vojski. Enota vsako leto preverja strokovno usposo-
bljenost vodnikov in delovno usposobljenost službenih psov, pripravlja učne
načrte in programe za šolanje vojaških psov in vodnikov, vzreja in vzgaja
mlade pse, skrbi za odkup in odprodajo psov.
Oddelek za veterinarsko medicino in inšpekcijo dobro sodeluje s civilnimi
ustanovami. Skupno strokovno telo ima z Veterinarsko upravo RS, pri

V spomin
Janezu Filipiču

1938-2004

V sredo, 7. januarja, smo se na pokopališču v Logatcu poslovili od so-

delavca Janeza Filipiča. V našem bataljonu je bil do odhoda v pokoj
zaposlen kot voznik avtobusa. Vedno je bil nasmejan in optimističen,
zanj ni bilo brezizhodnega položaja. Radi smo ga imeli kot človeka
in sodelavca. Tudi po odhodu v pokoj je svoje nekdanje sodelavce
pogosto obiskal in vedno smo ga bili veseli. Ohranili ga bomo v lepem
Foto: Bruno Toič

spominu.
Kolektiv 45. OKB

30 S LO V E N S K A V O J S K A

Reševalcem nagradne križanke
Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: UREDNIŠTVO SV ŽELI VSEM VESEL BOŽIČ IN USPEŠNO NOVO
LETO 2004. Nagrade prejmejo: Urša Osolnik, Šubljeva 29, 1234 Mengeš, Tine Toplišek, Kropa 111 b,
4245 Kropa, in Radoslav Mohorko, Spodnja Polskava 267, 2331 Pragersko. Nagrajencem čestitamo.
Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do petka, 23. januarja 2004, na naslov: Uredništvo
Slovenske vojske, Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana.
Razvedrilo
Ime: .......................................... Priimek: ..........................................
Naslov: .................................................................. Pošta: ...............
Rešitev gesla: .....................................................................................
................................................................................................................
S LO V E N S K A V O J S K A 31
Foto: Tone Stojko

Spored predstav za izven februarja

Veliki oder MGL
Edmond Rostand: Cyrano Abonma klasika 1 in
Ponedeljek, 2. 2. 19.30
de Bergerac izven
Reginald Rose: Dvanajst
Torek, 3. 2. 19.30 Abonma torek in izven
jeznih mož
Reginald Rose: Dvanajst
Sreda, 4. 2. 19.30 Abonma M in izven
jeznih mož
Edmond Rostand: Cyrano
Četrtek, 5. 2. 19.30 Izven
de Bergerac
Reginald Rose: Dvanajst
Petek, 6. 2. 19.30 Abonma K in izven
jeznih mož
Edward Albee: Kdo se boji Abonma vikend in
Sobota, 7. 2. 19.30
Virginie Woolf? izven
Abonma mladinski 2
Ponedeljek, 9. 2. 19.30 Michael Hollinger: Svetniki
in izven
Torek, 10. 2. 19.30 Bernard Shaw: Pigmalion Izven
Edward Albee: Kdo se boji Abonma sreda popold.

Vstopite v svet Sreda, 11. 2.

Četrtek, 12. 2.
15.30

19.30
19.30
Virginie Woolf?
Reginald Rose: Dvanajst
jeznih mož
Edward Albee: Kdo se boji
in izven
Abonma B in izven
Abonma petek in izven
Petek, 13. 2.

kulture Sobota, 14. 2.

Sreda, 18. 2.
19.30

19.30
Virginie Woolf?
Michael Hollinger: Svetniki Izven
Reginald Rose: Dvanajst Abonma študentski B
jeznih mož in izven
Spoštovani vojakinje in vojaki!
Veliki oder Edward Albee: Kdo se boji Abonma četrtek in
Izkoristite popust v Mestnem gledališču Četrtek, 19. 2. 19.30
Virginie Woolf? izven
ljubljanskem. Petek, 20. 2. 19.30
Reginald Rose: Dvanajst
Izven
jeznih mož
Prostor Redna cena Cena s popustom Abonma sobota in
Sobota, 21. 2. 19.30 Michael Hollinger: Svetniki
izven
I. prostor, 1.–6. vrsta 2.800 2.300 Edward Albee: Kdo se boji
Torek, 24. 2. 19.30 Abonma E in izven
II. prostor, 7.–13. vrsta 2.700 2.200 Virginie Woolf?
III. prostor, 14.–17. vrsta 2.500 1.300 Edward Albee: Kdo se boji Abonma mladinski 1
Sreda, 25. 2. 19.30
Virginie Woolf? in izven
IV. prostor, 18.–21. vrsta 2.400 1.200 Lutz Hübner: Marjetka, Izven (gostuje Mestno
Četrtek, 26. 2. 19.30
str. 89 gledališče Ptuj)
Mala scena: redna cena 1.900, cena s popustom 1.400 tolarjev. Matjaž Kmecl: Zgodnja leta
Petek, 27. 2. 19.30 Izven
Popust bomo upoštevali ob predložitvi službene izkaznice oziroma drugega slovenske državnosti
ustreznega dokazila. William Shakespeare: Kar
Sobota, 28. 2. 19.30 Izven
hočete
Vstopnice lahko kupite pri blagajni Mestnega gledališča ljubljanskega v
gledališki pasaži med Čopovo in Nazorjevo ulico v Ljubljani, vsak delavnik
Mala scena MGL
od 12. do 18. ure ter uro pred predstavo, naša telefonska številka pa je (01)
Karen Ellison: Harry in Sam
251 08 52. Torek, 10. 2. 20.00 Izven
se pogovarjata
Vljudno vabljeni!
Ingmar Bergman: Prizori iz
MGL Četrtek, 12. 2. 20.00 Izven
zakonskega življenja
Tena Štivičić: Spet ta
Petek, 13. 2. 20.00 Izven
Gostovanja: nedelja!
• nedelja, 1. februar, ob 20. uri: Hagada, Celje (spremljevalni program na Dnevih A. R. Gurney: Ljubezenska
Sobota, 14. 2. 20.00 Izven
komedije) SLG Celje; pisma
• petek, 6. februar, ob 19.30: Hagada, Vipava, Kulturni dom Vipava; Hagada: Avtorski projekt
• sobota, 7. februar, ob 18. uri: Hagada, Műnchen, Slovenska župnija v Műnchnu; Torek, 17. 2. 20.00 Izven
Gregorja Čušina
• nedelja, 8. februar, ob 18. uri: Hagada, Ingolstadt, Slovenski center v Ingol- Karen Ellison: Harry in Sam
stadtu; Torek, 24. 2. 20.00 Izven
se pogovarjata
• sreda, 11. februar, ob 12. uri: Hagada, Ljubljana, Mercurius, BTC;
Ronald Harwood: Na čigavi
• torek, 17. februar, ob 19.30: Na čigavi strani, Brežice, Prosvetni dom Brežice; Četrtek, 26. 2. 20.00 Izven
strani
• ponedeljek, 23. februar, ob 19.30: Na čigavi strani, Hrastnik, Kulturni center
Hrastnik; Sobota, 28. 2. 20.00 Caryl Churchill: Kloni Premiera in izven
• torek, 24. februar, ob 11.50: Hagada, Škofljica, Gimnazija Želimlje.

32 S LO V E N S K A V O J S K A