Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo RS

SLOVENSKA
VOJSKA Leto XII/8

Komunikacijski
in informacijski
sistemi SV

Škorpijoni
v boju z oklepniki

Nova organizacija MO
 Drnovšek o bojni pripravljenosti SV
Predsedniku republike in vrhovnemu poveljniku obrambnih sil
dr. Janezu Drnovšku sta minister za obrambo dr. Anton Gri-
zold in načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič v torek, 13.
aprila, predstavila poročilo o pripravljenosti Slovenske vojske
za delovanje. Letno poročilo je zaupne narave, po pogovorih z
S p re m l j a m o

obrambnim vrhom pa je predsednik republike dejal, da so bili pri

obravnavi realni in kritični.

Kot je dejal predsednik dr. Drnovšek, se je Slovenska vojska v minulem letu

znašla pred številnimi izzivi, nadaljevati je morala obsežen program reform
in program profesionalizacije ter končati postopke za vključitev v zvezo Nato.

»V poročilu o pripravljenosti Slovenske vojske in dogajanju v zadnjem letu
smo ugotovili, da je v Slovenski vojski potekalo veliko aktivnosti in premikov.
Mislim, da je bila naša obravnava realno kritična, z namenom, da bi izpo-
stavili pozitivne spremembe, ki so se zgodile. Pri obravnavi smo realni tudi
za naprej, da procese izpeljemo do konca.« Naš skupni cilj je po besedah dr.
Drnovška, da bomo imeli Slovensko vojsko, ki bo razmeroma maloštevilna,
vendar kakovostna in dobro usposobljena in bo vsaj na ravni standardov
zveze Nato. Takšna vojska bo pripravljena ne le za neposredno obrambo
države, temveč tudi za sodelovanje na zahtevnih mednarodnih misijah in za
sodelovanje z zavezništvom v skladu s pogodbo o Natu in s slovenskimi na-
cionalnimi interesi. »Mislim, da smo v zadnjem letu ugotovili napredek. Pro-
Foto: Bobo
Predsednik republike z obrambnim ministrom in načelnikom GŠSV
ces vzpostavljanja poklicne vojske se uspešno razvija, na številnih področjih
smo dosegli Natove standarde in vemo, kaj je treba storiti v prihodnje. Upam,
da bomo tudi čez leto dni ugotavljali, da se proces postopnega oblikovanja
Slovenske vojske približuje ciljem, ki so zdaj trdno postavljeni, da bo šlo za
izpopolnjevanje sedanje strategije in organizacije in ne bo več toliko spre-
minjanja in reform, kot jih je bilo v preteklosti.«

Prvi premier v izobraževalnem centru na Igu

Minister za obrambo dr. Grizold je oddelek za tehnično potapljanje, pose-
predstavil usmeritve za razvoj varstva Predsednik vlade RS mag. Anton Rop je v sredo, 14. aprila, ben objekt za usposabljanje gasilcev,
pred naravnimi in drugimi nesrečami, obiskal Izobraževalni center za zaščito in reševanje na Igu pri iskanje zasutih v ruševinah s pomočjo
ki je poleg obrambnega in varnost- Ljubljani. Sestal se je z ministrom za obrambo dr. Antonom psov, vod za izvidovanje z geofoni,
nega sistema tretji najpomembnejši Grizoldom, s poveljnikom Civilne zaščite Miranom Bogatajem, vod za RKB-zaščito, mobilno enoto
podsistem nacionalne varnosti direktorjem Uprave RS za zaščito in reševanje Bojanom Žmav- reševalnih psov, jamarsko reševalno
Slovenije. O njegovi nujnosti govori cem ter z drugimi. Premierju so predstavili sistem varstva pred službo in gorsko reševalno službo, ki je
dejstvo, da tri petine Slovencev živijo naravnimi in drugimi nesrečami. Predsednik vlade je dejal, da pokazala reševanje z višin. Ob koncu
na območju, na katerem so mogoči ima Slovenija učinkovit sistem varovanja pred naravnimi in je dejal, da ima Slovenija enega boljših
potresi 8 do 9 stopnje po Mercallijevi drugimi nesrečami, po katerem se zgledujejo tudi druge države. sistemov varovanja pred naravnimi in
lestvici. Poplavno ogroženih je skoraj »Sistem je treba dodatno razviti, tudi glede na vstopanje v zvezo drugimi nesrečami. »Nedvomno smo
15 odstotkov državnega ozemlja, na Nato, saj se odpirajo nove možnosti za dokazovanje in uvel- v minulih desetih letih storili veliko, da
leto imamo približno 2500 požarov in javitev Slovenije. Slovenska vlada bo pri tem sistem ustrezno smo vzpostavili zelo učinkovit sistem
2500 zemeljskih plazov, zgodi se več podprla in ga tudi dopolnjevala.« usposabljanja in izobraževanja in
kot 30.000 nesreč v prometu in več hkrati tudi učinkovito strukturo, ki lahko
kot 300 v gorah. »Vse cilje varstva pred naravnimi in posreduje takrat, ko je treba.« S predstavniki Gorske
drugimi nesrečami bi lahko strnil v prizadevanje za reševalne službe, gasilcev in Rdečega križa so skle-
višjo kakovost, večjo učinkovitost in čim hitrejše od- nili, da je nekatere stvari treba še urediti. »Gorska
zivanje sistema v realnem času in prostoru ne glede reševalna služba mora v najkrajšem možnem času
na vrsto in obseg nesreče. Glede na ogroženost in dobiti status humanitarne organizacije. S predstavni-
zahteve deluje v našem sistemu 60.000 reševalcev, ki gasilske zveze smo pregledali nekatere aktivnosti
od tega jih je več kot 40.000 prostovoljcev. Sistem je v minulih letih in opozorili so predvsem na potrebo
prav zato zelo mobilen in prožen, tako da je ob vsaki po zagotovitvi več denarja za opremo. Dogovorili
nesreči mogoče aktivirati in uporabiti le nujno število smo se, da bomo tudi pri Rdečem križu pregledali
reševalcev,« je dejal obrambni minister. Premier Rop odprta vprašanja in pospešili njihovo reševanje,« je
si je ogledal delovne točke na poligonu, med drugimi dejal predsednik vlade. VŠ/BT

2 S LO V E N S K A V O J S K A
SPREMLJAMO 2
Drnovšek o bojni pripravljenosti SV
Prvi premier v izobraževalnem centru na Igu
Obrambni minister na Kosovu pohvalil pripadnike SV 4 Fotografija je bila posneta
na terenskem usposabljanju
Generalmajor Lipič na vojaškem odboru EU 8 pripadnikov 76. protioklepnega
Poveljnik jugozahodnega poveljstva Nata v SV bataljona SV iz Murske Sobote
na Počku.
Prispevek vojske za razvoj znanosti 9

AKTUALNA TEMA 5 Slovenska vojska je v zadnjem letu storila številne pozitivne premike. Pro-
ces vzpostavljanja poklicne vojske uspešno poteka, na številnih področjih
Naredili prvi korak k novi organizacijski strukturi MO
smo dosegli standarde Nata in vemo, kaj moramo storiti v prihodnje, so

Vsebina
bile glavne ugotovitve vrhovnega poveljnika Slovenske vojske ob pregledu
SODOBNA TEHNIKA 10 poročila o bojni pripravljenosti. Velik korak pri doseganju povezljivosti z Na-
Povezovanje SV v komunikacijske in informacijske sisteme Nata tom in pri zagotavljanju učinkovitega poveljevanja in kontrole v SV pomeni
realizacija pogodb za taktična sistema, in sicer telekomunikacijskega ter
STROKOVNE TEME 12 informacijskega, ki so ju ob postopnem uvajanju v operativno uporabo na
MO javnosti predstavili ta teden. V tokratni številki podrobneje govorimo o
Spremembe in dopolnitve zakona o obrambi
poldrugo leto starem poveljstvu za podporo SV, saj struktura logističnih enot
Konferenca Marshallovega centra o obrambnem načrtovanju 14
v Slovenski vojski prav letos dobiva svojo končno podobo. Utrinke s terena
Kitajska, neznanka zahodnemu svetu 26
na tujem sta ta teden z obiskom slovenskih enot na Kosovu in v Afganistanu
prispevala obrambni minister in načelnik GŠSV. Mi pa smo tokrat obiskali 76.
INTERVJU 16 protioklepni bataljon in mlade vojake, ki jih bodo po končanem usposablja-
Ogledalo naše odličnosti je pripravljenost SV nju kot bolničarje razporedili v enote Slovenske vojske.
Spremembe doživlja tudi civilni del Ministrstva za obrambo, saj od 1. aprila
IZ VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA 18 velja nova sistemizacija delovnih mest. To naj bi bil prvi korak pri oblikovanju
preglednega, učinkovitega in delavcu prijaznega ministrstva. Pri obram-
Škorpijoni uspešni v boju z oklepniki
bnem načrtovanju pa so pomembna priporočila oblikovali domači in tuji
Bolničarji na preizkušnji 20
strokovnjaki, ki so se nedavno udeležili konference v Portorožu.
Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je slovenski premier
ZAŠČITA IN REŠEVANJE 22 ob obisku URSZR ocenil kot učinkovitega, po njem se zgledujejo tudi druge
Z župani o varstvu pred nesrečami države. Najpomembnejše poudarke iz nacionalnega programa varstva pred
Na Igu o pripravljenosti in preventivi pred nesrečami 23 naravnimi in drugimi nesrečami leta 2004 je županom slovenskih občin
Poklicni gasilci se kalijo v Sežani 24 predstavil poveljnik Republiškega štaba za CZ. Opozoril je tudi na področja,
ki jih bomo morali dopolniti, kot je na primer vprašanje požarov v obalno-
kraški regiji. Ena od rešitev je opravljanje praktičnega dela usposabljanja
NAŠE KORENINE 28
poklicnih gasilcev v Sežani.
Boji za severno mejo v letih 1918 in 1919 (2. del)
Želim, da v Slovenski vojski najdete kaj zanimivega. Zato vas vabim, da pri
oblikovanju aktualne, raznovrstne in zanimive revije sodelujete. Da nam spo-
INTERNET 30 ročate pomembne načrte in dogodke v vaših enotah, opozarjate na dosežke
Spletne strani, ki vabijo v SV in morebitne težave. Da bo ta revija res vaša.

Meta Grmek
RAZVEDRILO 31
Križanka

Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 14. maja 2004. Nenaročenega gradiva ne vračamo.

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo

Naslov uredništva: Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana, telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70, elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si,
http://www.mors.si. Številko uredila: Meta Grmek, novinarja: Marko Pišlar, Valerija Šket, fotograf: Bruno Toič, prevodi: Mateja Perpar, tajnica uredništva:
Milena Topolovec, priprava in tisk: Schwarz, d. o. o., naklada: 10.300 izvodov.
Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena številka.
Novinarski prispevki, objavljeni v reviji, niso uradno stališče Ministrstva za obrambo RS.

S LO V E N S K A V O J S K A 3
 Obrambni minister na Kosovu
pohvalil pripadnike SV
Minister za obrambo dr. Anton Grizold je v ponedeljek, 19. aprila,
S p re m l j a m o

obiskal pripadnike Slovenske vojske, ki delujejo v operaciji v

podporo miru Skupni varuh (Joint Guardian) na Kosovu. To je bil
prvi takšen obisk slovenskega ministra za obrambo, odkar se je
junija 1999 začela ta operacija, ki jo vodi Nato.

V Prištini se je sestal z nemškim generalom Holgerjem Kammerhoffom, povelj-

nikom Kforja. Strinjala sta se glede ključne vloge sil Nata za vzdrževanje miru
in stabilnosti na Kosovu. Dr. Grizold je poudaril, da se Slovenija zaveda odgo-
vornosti, ki jo kot polnopravna članica Nata prevzema za varnost in stabilnost
v mednarodni skupnosti, še posebej v Jugozahodni Evropi. »Varnost Kosova je
tako pomembna predvsem za njegove prebivalce, pa tudi za celotno regijo. In
Minister z nemškim generalom Kammerhoffom, poveljnikom Kforja

čeprav je bila pozornost mednarodne skupnosti v zadnjih mesecih usmerjena

predvsem v Bližnji vzhod, so nas nedavni nemiri na Kosovu opomnili, da tudi ta
pokrajina potrebuje njeno nenehno pozornost.« Minister se je v Prizrenu srečal
še s polkovnikom Dietrom Hintelmannom, namestnikom poveljnika večnacio-
nalne brigade Jugozahod v Prizrenu.
Ministrov obisk je bil namenjen predvsem pripadnikom Slovenske vojske, ki v
operaciji Skupni varuh sodelujejo v poveljstvu Kforja in večnacionalni brigadi
Jugozahod. Slovenska vojska ima tam 13 pripadnikov, 11 jih je nastanjenih
v večnacionalni brigadi Jugozahod. Po srečanju s pripadniki slovenskega
kontingenta je minister dr. Grizold dejal: »Prepričal sem se, da vedo, kako po-
memben in cenjen je njihov prispevek k stabilizaciji pokrajine ter vzpostavljanju
miru in stabilnosti na Kosovu. Pripadnike odlikujeta zelo visok občutek odgo-
vornosti in zavedanje, da bo Kfor še naprej eden od najpomembnejših stebrov
stabilnosti na Kosovu.« Tudi ocene poveljstva Kforja o delovanju slovenskih
Minister z delegacijo z nekaj pripadniki SV na Kosovu
pripadnikov so bile zelo dobre in pohvalne. Mag. Andreja Jernejčič

Pripadnike SV v Afganistanu obiskal generalmajor Lipič

Načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič z delegacijo danes,
23. aprila, končuje dvodnevni obisk pripadnikov kontingenta
SV na mirovni operaciji ISAF 5. Delegacijo je sprejel poveljnik
slovenskega kontingenta v sestavi mednarodnih mirovnih sil
ISAF v Afganistanu major Peter Zakrajšek, ki je hkrati častnik za
povezavo v poveljstvu misije ISAF. Delegacijo je seznanil z delo-
vanjem slovenske enote in počutjem vojakov.
Na mirovni operaciji ISAF sodeluje prvi kontingent SV z 18 pripad-
Foto: 1. brigada SV

niki, ki na območju odgovornosti 40 krat 70 kilometrov v okolici

Kabula skrbi za izvidovanje, vojaško navzočnost, zaščito delo-
vanja in podporo mednarodni skupnosti. Opremljen je s sodobno
osebno vojaško opremo, ki je prilagojena zemljepisnim razmeram
v Afganistanu, z oborožitvijo, sredstvi zvez, štirimi terenskimi vozili
hummer in transportnim vozilom unimog. Pripadniki SV v ISAF med opravljanjem nalog opazovanja

4 S LO V E N S K A V O J S K A
 Naredili prvi korak k novi
organizacijski strukturi MO

Aktualna tema
Kakšni so cilji nove notranje organi- Kakšna bo po novem pravilniku orga-
zacije in sistemizacije delovnih mest Predvidoma aprila bo na MO začel veljati novi Pravilnik o notranji niziranost MO?
MO in organov v sestavi? organizaciji in sistemizaciji delovnih mest MO z organi v sestavi. Največja sprememba, ki jo uvaja
Cilj uveljavitve Pravilnika o notranji Ministrstvo bo po besedah vodje Službe za organizacijo in predlog pravilnika, so direktorati, ki
organizaciji in sistemizaciji delo- kadre mag. Marjana Miklavčiča s pravilnikom uskladilo notranjo se oblikujejo za opravljanje upravnih
vnih mest MO z organi v sestavi je organizacijo in sistemizacijo delovnih mest z Zakonom o javnih nalog na zaokroženem delovnem
uskladitev notranje organizacije in uslužbencih in drugimi podzakonskimi predpisi, ki določajo področju ministrstva. To pomeni, da
sistemizacije delovnih mest Ministr- notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v organih sedanje urade spreminjamo v direk-
stva za obrambo z Zakonom o javnih državne uprave. Hkrati pomeni pravilnik prvi odločni korak torate. Uredba o notranji organizaciji
uslužbencih, ki je začel veljati lani, in pri oblikovanju učinkovitega, preglednega in zaposlenim pri- in sistemizaciji v 13. členu predvideva
z drugimi podzakonskimi predpisi, jaznega ministrstva. Po pridobitvi soglasja sindikata in podpisu število direktoratov v nekem organu.
ki določajo notranjo organizacijo in obrambnega ministra mora pravilnik pred njegovo uveljavitvijo Na MO predvideva tri direktorate, tako
sistemizacijo delovnih mest v orga- potrditi še vlada. da bomo imeli direktorat za obrambno
nih državne uprave. Med njimi naj politiko, obrambne zadeve in logistiko.
omenim Uredbo o notranji organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in na- Z uredbo je določen tudi status OVS, ki bo po novem služba s statusom direk-
zivih organov v javni upravi in pravosodnih organih, po kateri smo pripravili torata. Podporna dejavnost na MO bo še naprej potekala v okviru služb gene-
naš akt, ki je v skladu z veljavnim kadrovskim načrtom MO za leto 2004. ralnega sekretariata. Tako imamo v organizacijski strukturi MO štiri »stebre«,
Upoštevali smo tudi Smernice za delo MO do leta 2004 z dopolnitvami in torej tri direktorate in generalni sekretariat, če ne upoštevam OVS, katerega
predlog strateškega pregleda obrambe, ki določa tudi smernice nadaljnjega področje dela Zakon o obrambi posebej opredeljuje in katerega status se tudi
organizacijskega razvoja MO do leta 2015. spreminja. Med samostojnimi organizacijskimi enotami, ki bodo neposredno
Pa drugi cilji, kot sta prihranek virov in odprava podvajanja dela? podrejene ministru, bodo Kabinet ministra, Služ-
Odprava podvajanja nalog, oddaja določenih nalog zunanjim izvajalcem ba za odnose z javnostmi, Služba za
in posledično zmanjšanje zaposlenih v upravnem delu, večja preglednost protokol in Notranja revizijska služ-
sistema, ekonomičnost in prožnost bodo predmet analize funkcij in poslov- ba. Na podlagi Uredbe o organih v
nih procesov, ki mora biti na podlagi določil uredbe končana najpozneje do sestavi MO bomo imeli kot organe
konca tega leta. Smernice organizacijske arhitekture MO v prihodnje pa so v sestavi še naprej organizirane
že predstavljene v predlogu strateškega pregleda obrambe. Morda je prav, GŠSV, URSZR ter inšpektorata za
da v kratkem obdobju nismo naredili temeljnih reorganizacijskih sprememb. obrambo in varstvo pred narav-
Slovenija bo letos dobila dodatne izkušnje predvsem na področju intenziv- nimi in drugimi nesrečami.
nega delovanja v Natu in Evropski uniji. Do konca tega leta bomo opravili Je kakšna enota ukinjena?
analizo delovnih procesov, tako da bo do sprememb v organizacijski Pri določitvi notranjih
arhitekturi MO prišlo predvidoma leta 2005. organizacijskih enot
Kakšne so bile pripombe sindikata na pravilnik in kdaj naj bi smo upoštevali me-
začel veljati? rila za posamezno
Obrambni minister je predlog pravilnika podpisal 9. aprila, organizacijsko po-
13. aprila pa smo ga posredovali v soglasje Kadrovski dročje, ki jih določa
službi vlade RS. Kot določa predlog pravilnika, bo uredba. Tako bo
sistemizacija začela veljati z dnem objave na inter- na primer v sek-
nih spletnih straneh MO, kot datum začetka uporabe torju v okviru
pa je določen 1. april 2004. Sindikatu smo novo direktorata si-
zakonodajo podrobno predstavili že novembra lani, stemiziranih
pri oblikovanju predloga pravilnika pa smo upošte- najmanj
vali pripombe sindikata in predlagateljev na MO. Po
sestanku s sindikatom je ta o predlogu pravilnika dal
pozitivno mnenje s pripombami v pridržku, ki pa
so sistemske in ne vsebinske.
 pet delovnih mest, v oddelku sektorja pa najmanj deset delovnih mest.
Služba kot notranja organizacijska enota bo organizirana le v sekretariatu,
organih v sestavi in območnih enotah. Posamezne organizacijske enote so
se torej preoblikovale glede na število izvajalcev v dosedanji posamezni
organizacijski enoti. Pri pripravi pravilnika smo razmišljali tudi o morebitni
uvedbi dodatne organizacijske ravni, in sicer uradov. Na podlagi predloga
strateškega pregleda obrambe in sklepov, ki jih je sprejel operativni kolegij
Aktualna tema
vodij, pa je bilo odločeno, da v prehodnem obdobju na MO uradov kot orga-
nizacijske oblike ne bo. Z analizo delovnih procesov in spremembo Uredbe o
notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest in nazivov v organih javne
uprave in pravosodnih organih pa bodo uradi organizacijske oblike, ki jih
bomo zagotovo uvedli v organizacijsko arhitekturo MO.
Kako pravilnik opredeljuje organe v sestavi MO?
Pomembnejših sprememb za organe v sestavi po novem pravilniku ne bo,
opredeljuje jih namreč Uredba o organih v sestavi ministrstev. Za delovanje
teh organov bo odgovoren predstojnik, kar posebej opredeljuje tudi Zakon
o javnih uslužbencih. Notranjo organizacijo, delovno področje, način po-
veljevanja in vodenja, naloge, pooblastila in odgovornosti GŠSV, vključno
s podrejenimi poveljstvi, enotami in zavodi, bo določal poseben akt, ki bo
usklajen s splošnim aktom MO.
Bo nova sistemizacija vplivala na delitev denarja znotraj MO?
Ne, ne bo vplivala, predvsem ne med MO in organi v sestavi. Denar je po-
razdeljen v proračunu MO za leti 2004 in 2005. Mogoče bo prišlo do delitve
denarja zgolj iz postavk stroškov dela, če bo prišlo leta 2004 ali 2005 do
spremembe kvot kadrovskega načrta MO, kar pa je odvisno od določanja
prednosti posameznih nalog.
Bo v pravilniku podrobneje opredeljeno sodelovanje MO z drugimi državni-
mi institucijami?
Pravilnik določa oblike in načine sodelovanja z drugimi organi in institucija-
mi. Pri tem so pomembni predvsem izmenjava mnenj, strokovna pomoč, ob-
veščanje in dogovarjanje ter uresničevanje nalog na obrambnem področju in
področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Omeniti je treba tudi
predloge ukrepov, pobude, usmeritve, usklajevanje in povezovanje nalog ter
drugih dejavnosti. V ta namen se oblikujejo skupna delovna telesa, projektne
skupine in stalne koordinacijske skupine, kar je MO na podlagi mednarodnih
sporazumov o sodelovanju v delovnih skupinah in organih Nata ter Evropske
unije posebej opredelilo v internem aktu, način sodelovanja pa je opredeljen
tudi v Uredbi o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest in nazivih
v organih javne uprave.
Kateri nazivi zaposlenih se bodo spremenili?
Pravilnik opredeljuje na MO dva funkcionarja, in sicer ministra ter po novem
enega državnega sekretarja. V prehodnih določbah zakona je opredeljeno,
da zdajšnji državni sekretarji v celoti opravijo svoj mandat. Generalni sekre-
tar ima profesionalno funkcijo in mandat pet let, enako bo veljalo za general-
ne direktorje, ki bodo vodili direktorate. Svetovalci ministra bodo v Kabinetu
ministra, z njimi pa bodo delovna razmerja sklenjena za določen čas, in
sicer za čas ministrovega mandata. Organe v sestavi bodo vodili predstoj-
niki, torej načelnik GŠSV, generalni direktor URSZR in glavna inšpektorja v
obeh inšpektoratih. V upravnem delu smo nazive višjih upravnih delavcev že
prevedli v uradniške nazive in zaposlene o tem obvestili. Napak pri uporabi
spremenjenih nazivov je zelo malo.
Poleg uradnikov pravilnik uvaja kategorijo strokovno-tehničnih delavcev.
Kje so razlike?
Uradnik je javni uslužbenec, ki opravlja javne naloge, druga kategorija pa je
javni uslužbenec, ki opravlja zahtevnejša spremljajoča dela, za katera mora
poznati javne naloge organa. Strokovno-tehnični delavci pa so javni usluž-
benci, ki opravljajo druga spremljajoča dela. Pri razmejitvi po direktoratih,
6 S LO V E N S K A V O J S K A
ki se ukvarjajo s temeljno dejavnostjo, ni bilo težav, nekaj nejasnosti je bilo
pri financah, pravnih in splošnih zadevah, kadrovskih zadevah in informatiki.
Tu smo razmejitev naredili glede na vsebino dela posameznega delovnega
mesta in v skladu z veljavno zakonodajo. Na MO je zdaj sistemiziranih 847
uradniških in 749 strokovno-tehničnih delovnih mest, vključno z organi v
sestavi.
Kako bo ena kategorija zaposlenih prehajala v drugo?
Možna bo premestitev na delovno mesto, za katerega bo javni uslužbenec
izpolnjeval zahtevane pogoje. Po eni strani bo premestitev mogoča zaradi
potreb v delovnem procesu, po drugi pa bo lahko vsak javni uslužbenec
kandidiral za objavljeno prosto delovno mesto. Naj omenim, da je uradnika
le izjemoma mogoče prerazporediti na strokovno-tehnično delovno mesto,
vsekakor najdlje za dve leti in z njegovim soglasjem.
Kakšne bodo razlike v plačah med obema kategorijama?
Pomembnejših razlik v plačah ne bo. Na podlagi prehodnih določb zakona
se bo izhodiščni količnik spremenil v primerih, ko se dva naziva združujeta v
en uradniški naziv, pri čemer prehodna določba Zakona o javnih uslužben-
cih določa, da se končna plača posamezniku ne spreminja. Zdajšnji količniki
uradnikov in funkcionarjev so določeni z Zakonom o javnih uslužbencih
oziroma z Uredbo o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Za
strokovno-tehnične delavce do uvedbe novega zakona o sistemu plač v
državni upravi, pri čemer bodo delavce razporedili v posamezne skupine in
plačilne razrede, velja star plačni sistem. Novi naj bi začel veljati julija letos.
Točni podatki bodo znani z uvedbo novega plačnega sistema, saj določena
usklajevanja in pogajanja še potekajo. Vsekakor pa bodo plače funkcionar-
jev, uradnikov in strokovno-tehničnih delavcev po resorjih primerljive.
Ste v civilnem delu MO sistemizirali tudi vojaška delovna mesta?
Da. Sistemizacija opredeljuje 41 vojaških delovnih mest, kar pomeni, da v
upravnem delu MO nimamo več formacije. Za zasedbo takšnega delovnega
mesta mora posameznik poleg drugega znanja pokazati tudi vojaško zna-
nje. Na ta delovna mesta bodo lahko razporejeni tudi pripadniki Slovenske
vojske, ki bodo izpolnjevali predpisane pogoje.
Koliko delovnih mest je torej v novi sistemizaciji?
Z novo sistemizacijo smo sistemizirali le toliko delovnih mest, kolikor jih opre-
deljuje kadrovski načrt MO. Tako je bilo konec lanskega leta na MO skupaj
z organi v sestavi sistemiziranih 1842 delovnih mest, zdaj jih je 1637. Do
konca leta 2004 bomo sistemizacijo z odlivom kadra zmanjšali za dodaten
odstotek, kar je mehka oblika zmanjševanja števila izvajalcev in prilagajanje
kadrovskega načrta številu izvajalcev leta 2005. Takšno ravnanje upošteva
odločitve vlade in MO, da v dolgoročnem razvoju slovenskega javnega sek-
torja racionalizira državni aparat. Ta se je po letu 1991 nekajkrat povečal,
ponekod je bila njegova rast nenačrtna in nenadzorovana. Tudi MO se je
zelo hitro večalo, pri čemer je del rasti posledica prilagajanj zunanjim spre-
membam, kot so potreba po profesionalizaciji SV in njeno uresničevanje,
integracijski procesi v mednarodne strukture ter drugo, ponekod pa tudi nis-
mo bili najbolj racionalni. Kadrovski načrti morajo temeljiti na preglednem
upravljanju kadrovskih virov in potrebah delovnih procesov. Bolje bomo torej
morali izkoristiti notranje rezerve in postati fleksibilnejši.
Kaj bi se zgodilo z delovnim mestom vaše delavke, ki bi odšla z MO, morda
na porodniški dopust?
Služba za organizacijo in kadre je z novo sistemizacijo zmanjšala število
delovnih mest, čeprav tudi prej kadrovsko nismo bili preštevilčni in vsa delo-
vna mesta niso bila popolnjena. V primeru, ki ga navajate, bi najprej iskali
notranje rezerve, na novo bi opredelili delovne procese. Nato bi delavca iskali
na internem trgu MO oziroma zaradi zahtevanega posebnega strokovnega
znanja na trgu delovne sile v državni upravi. Sistemizirano delovno mesto se
kar tako ne zapre. Če se v neki organizacijski enoti pojavi potreba po dodat-

Predvidena organizacija MO
nem kadru, ima minister možnost prerazporeditve kvot znotraj posameznih
organizacijskih enot, saj število izvajalcev temelji na skupnem kadrovskem
načrtu MO. To se je letos že zgodilo, saj so se z vključitvijo Slovenije v Nato
intenzivirali delovni procesi v Uradu za obrambno politiko, zdaj direktoratu.
To je eden od sprejemljivih načinov racionalizacije kadrovskih virov, ki do
zdaj morda niso bili povsem izkoriščeni.
Zaradi zahtev, ki jih sistemizacija določa za posamezna delovna mesta, bi
državna uprava lahko postala precej zaprta?
V sistem državne uprave bo lahko vstopil vsak. Postopki zaposlovanja bodo
z uvedbo javnih natečajev za vsa delovna mesta javni in pregledni, razen za
tista, ki jih zakon posebej opredeljuje. Zaradi opredeljenega zahtevanega in
želenega znanja za posamezno delovno mesto, kot so znanje tujih jezikov,
menedžerske sposobnosti in drugo, bo v sistem prihajal dober kader. Več
bo horizontalnega in vertikalnega gibanja kadrov v okviru državne uprave.
Ministrstvo za obrambo si bo še naprej prizadevalo za svoje kadre in z
uresničevanjem načrta izobraževanja in usposabljanja dopolnjevalo znanje
zaposlenih, kar pomeni, da bomo upoštevali cilj oziroma želeno znanje, ki
bi ga moral imeti posameznik. Vsekakor pa se zaposleni ne bomo mogli
zanašati le na sistem oziroma ministrstvo, temveč se bomo morali zavedati
konkurenčnosti delovnega trga, na katerem sta vse večja tekmovalnost in
izražena moč znanja. To pomeni, da bomo morali postajati samokonkuren-
čni in tudi sami poskrbeti za dopolnitev svojega znanja. Vstop novega kadra
v državno upravo bo omejen s kadrovskimi načrti za posamezne resorje,
za pridobitev obveznega znanja, kot sta za uradnike državni izpit iz javne
uprave in strokovni izpit iz poslovanja z dokumentarnim gradivom, pa bo do-
ločeno prehodno obdobje enega leta po zaposlitvi. Zaposleni, ki so v državni
upravi manj kot pet let, bodo morali to znanje pridobiti v prehodnem obdobju
dveh let. Stroške za pridobivanje tega znanja bodo plačale organizacijske
enote, iz katerih prihajajo posamezniki.
Kako bo torej z napredovanjem?
Zakon o javnih uslužbencih uvaja nova načina upravljanja človeških virov. Na
eni strani uvaja letni pogovor med zaposlenim in neposredno nadrejenim, ko
bo lahko zaposleni izrazil svoja pričakovanja glede
delovnega področja, napredovanja in drugega.
Na drugi strani bomo razvijali menedžment, ki bo
intenzivneje delal s svojimi sodelavci, torej kadrov-
skimi viri. Prav tako uvajamo letno ocenjevanje
uradnikov, ki bo podlaga za njihovo napredovanje
v nazivih v okviru delovnega mesta, za katero so
Aktualna tema
sklenili pogodbo o zaposlitvi. Če bo uradnik hotel v
višjo tarifno skupino, bo lahko konkuriral na javnem
natečaju za zasedbo prostega delovnega mesta,
kjer bo po izbiri imenovan v najnižji naziv, v katerem
se opravlja delo na uradniškem delovnem mestu in
bo v okviru tega delovnega mesta ob uspešnem
delu lahko napredoval v višje nazive. Prvo oceno
nadrejenih so uradniki že dobili, možnost ugovora
nanjo v osmih dneh pa jih je izkoristilo zelo malo.
Ocene dela so štiri, in sicer nezadovoljivo, zado-
voljivo, dobro ter odlično, pri čemer zadovoljivo
pomeni, da uradnik svoje delo opravlja po pričako-
vanjih nadrejenega. Oceni dobro in odlično sta tisti,
na podlagi katerih bo uradnik lahko po dveh letih
napredoval po nazivih v okviru svojega delovnega
mesta. Uradnik bo moral za pridobitev naziva ozi-
roma napredovanje izpolnjevati tudi druge pogoje,
določene z zakonom. Zakon v 91. členu predvideva
tudi izgubo naziva. Strokovno-tehničnih delavcev ne ocenjujemo.
Kaj so izzivi nadaljnje reorganizacije ministrstva?
Izzive vidim predvsem v reorganizaciji posameznih procesov s poudarkom
na racionalizaciji in modernizaciji, tudi nadgradnji podprocesov, nato v
poenotenju vseh procesov, s čimer bomo zagotavljali preglednost, večjo
učinkovitost in medsebojno kompatibilnost. Mislim, da bo pri nekaterih orga-
nizacijskih enotah prišlo do določene oblike integracije, saj se nekateri pro-
cesi dela podvajajo. Pri tem imamo rezerve, ki jih bomo bolje izkoristili. Sledil
bo nov akt o organizaciji in sistemizaciji, v njegovo pripravo pa bomo vključili
svoje in tuje izkušnje. Upoštevali bomo tudi dokument britanske svetovalne
skupine na MO. Prepričan sem, da na MO postopoma vpeljujemo najboljšo
prakso in odličnost. Zato se zahvaljujem vsem zaposlenim na MO, ki so so-
delovali pri pripravi novega pravilnika, sindikatu, vodilnim delavcem MO in
SV ter vsem sodelavcem Službe za organizacijo in kadre.
Meta Grmek
Foto: Bruno Toič
FIRST STEP TOWARDS NEW
MoD ORGANISATIONAL STRUCTURE
Presumably in April, the new Book of Regulations of the internal orga-
nisation and systematization of jobs at the RS Ministry of Defence and
its agencies is going to come into force. According to the words of
Marjan Miklavčič, MA, Head of the Organisation and Human Resources
Service, the new Book of Regulations is going to harmonize the internal
organisation and systematization of jobs with the Public Administrati-
on Law and other regulations which regulate the internal organisation
and systematization of jobs in the public administration. At the same
time, this is the first decisive step in the direction of forming an efficient,
transparent and user-friendly Ministry of Defence. After the Book of Re-
gulations has gained the approval of the Union and is signed by the RS
Minister of Defence, it also has to be confirmed by the government.
S LO V E N S K A V O J S K A 7
 Minister dr. Grizold v Generalmajor Lipič na vojaškem odboru EU
Novem mestu Na sedežu Evropske unije v Bruslju se je v četrtek, 8. aprila, končalo dvodnevno zasedanje
vojaškega odbora EU, ki se ga je udeležil tudi načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič.
Minister za obrambo dr. Anton Grizold je v
Načelniki generalštabov so razpravljali o temeljnih vprašanjih nadaljnjega razvoja vojaških
četrtek, 15. aprila, v Novem mestu z župa-
zmogljivosti Evropske unije do leta 2010, o vzpostavitvi bojnih skupin za hitro odzivanje in
nom mag. Boštjanom Kovačičem podpisal
o prevzemu operacije v BiH. Med zasedanjem je finski general Gustav Haegglund vodenje
pismo o nameri, v katerem sta se zavzela
odbora predal italijanskemu generalu Rolandu Mosci Moschiniju.
za ureditev odprtih premoženjskopravnih
razmerij, in sicer Kulturnega centra Janeza
S p re m l j a m o

Skladno s spremembami evropske varnostne splošnega koncepta Evropske unije in na dogo-

Trdine – nekdanjega Doma JLA, prostorov
v občinski zgradbi na Seidlovi 1 ter zemljišč
v kompleksu Češča vas – velodrom. MO se
namreč zaveda, kako pomembno je dobro
sodelovanje z občinami.
Minister dr. Grizold je zatem na povabilo novome-
ške občine predaval o vključitvi Slovenije v Nato.
Govoril je o začetkih, ko se je Republika Slovenija
vključila v Natov program Partnerstvo za mir leta
1994, o polnopravnem članstvu desetletje po-
zneje in o mejnikih v razvoju slovenskega obram-
bnega sistema ter predstavil oblikovanje poklicne
vojske in delovanje Slovenske vojske v operacijah
v podporo miru. »Z vključevanjem v Nato varnost
in obramba Republike Slovenije nista več le naci-
onalni. Slovenska varnost postaja del evropske in
mednarodne varnosti. Meje zavezništva so naše
nove zunanje meje, zato moramo dokončno pre-
seči doslej včasih preozko lokalno in regionalno
usmerjenost. Postali smo namreč soodgovorni
za zagotavljanje miru, varnosti in stabilnosti v
širši mednarodni skupnosti in Nato ni več njihova,
temveč naša organizacija, vse države članice pa
naše zaveznice,« je poudaril. O prihodnosti Slo-
venije v severnoatlantskem zavezništvu je dejal,
da pomeni članstvo v Natu nenehno prilagajanje
mednarodnemu političnemu in varnostnemu
okolju ter konceptualnim spremembam v Natu.
Mag. Andreja Jernejčič
strategije in spremembami v strateškem okolju je voru o razpolaganju z Natovimi zmogljivostmi.
pripravljen nov načrt razvoja obrambnih zmoglji- Da bi se lahko uresničila temeljna cilja operacije
vosti. Program obsega dejavnosti za uresničitev Evropske unije v BiH, se bodo morali dogovoriti
ciljev, določenih v Helsinkih. Posebej so po- še o vprašanjih, kot so naloge operacije, civilno-
udarjeni krizno upravljanje, boj proti terorizmu, vojaška koordinacija, navodila o uresničevanju
skupne operacije za razoroževanje, dejavnosti za vojaških in policijskih nalog ter posvetovanje
preprečevanje kriznih razmer, ustanovitev obram- med Evropsko unijo in Natom na vojaško-poli-
bne agencije, oblikovanje ustreznih sil za hitro tični in vojaški ravni. Pri dokončni določitvi vseh
posredovanje s poudarkom na bojnih skupinah parametrov operacije pa bodo upoštevane tudi
in delo projektnih skupin. Najpomembnejša tema izkušnje operacij, kot so Concordia, Artemis in
sodelovanja med Evropsko unijo in Natom pa je policijska operacija Proxima. Slovenska vojska
bila prevzem operacije v Bosni in Hercegovini. bo v Evropski uniji tako kot zdaj v Natu sodelovala
Temeljni vsebinski poudarki so bili na opredelitvi pri zagotavljanju miru in stabilnosti na Balkanu.
Poveljnik jugozahodnega poveljstva Nata v SV
Na poveljstvo sil Slovenske vojske je 12. aprila prišel na večdnevni delovni obisk poveljnik
Združenega poveljstva Nata za jugozahod generalpodpolkovnik Iňigo Perez Navarro z dele-
gacijo. Delegacija se je sestala s poveljnikom poveljstva sil brigadirjem Bojanom Šuligojem,
na Generalštabu SV pa je goste sprejel namestnik načelnika GŠSV brigadir Anton Turk.
V kranjski vojašnici je predstavnike Natovega
poveljstva načelnik štaba poveljstva sil polkovnik
Milan Obreza seznanil s stanjem in projekti v Slo-
venski vojski. Delegacija Nata si je ogledala vod
18. bataljona RKBO, ki bo januarja 2005 postal
del Natovih reakcijskih sil za hitro posredovanje.
Generalpodpolkovnik Navarro je ob obisku po-
vedal, da je s spremembami v Slovenski vojski in

Na sedežu vrhovnega poveljstva zavezniških sil v Evropi v

belgijskem Monsu so vstop sedmih novih držav v zvezo Nato
15. aprila zaznamovali z dvigom njihovih zastav. Slovesnosti, ki
jo je vodil poveljnik general James L. Jones, se je udeležil tudi
Foto: MB

načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič. Hkrati so zastavo

zavezništva dvignili v vrhniški Vojašnici Ivana Cankarja na
poveljstvu sil Slovenske vojske. Dan prej je krajša slovesnost
potekala v Sforjevi bazi Butmir v Sarajevu. Osrednja državna
slovesnost ob vstopu Slovenije v Nato 29. marca pa je 7. aprila
potekala v ljubljanskem Cankarjevem domu. Na njej je pred-
sednik republike dr. Janez Drnovšek poudaril, da »je Slovenija
s članstvom dobila nekaj varnostnih jamstev, popolne varnosti
pa ne. Ker je ni. Dobili pa smo veliko odgovornost. Soodločali
in sodelovali bomo pri reševanju najpomembnejših vprašanj v
Foto: BT
izvajanjem integracijskih procesov v zavezništvo
zelo zadovoljen. 30 vojakov iz 18. bataljona
RKBO je po njegovi oceni že pripravljenih za so-
delovanje v reakcijskih silah, kje bodo delovali,
pa bo odločila slovenska vlada. Navdušen je bil
tudi nad profesionalnim odnosom pripadnikov
Slovenske vojske do dela. Vojake 18. bataljona
RKBO bodo letos intenzivno urili doma in v tujini,

svetu«. Na slavnostni seji v državnem zboru istega dne je pred- jeseni pa bodo njihovo pripravljenost ocenili v
sednik DZ Borut Pahor opozoril na pomen načela solidarnosti. Nemčiji, saj bo slovenski vod za dekontaminacijo
deloval v okviru nemške enote.

8 S LO V E N S K A V O J S K A
 Prispevek vojske za razvoj znanosti Maistrovi hiši vrnili
Minister za obrambo dr. Anton Grizold in minister za šolstvo, znanost in šport dr. Slavko
podobo iz 19. stoletja
Gaber sta v petek, 9. aprila, predstavila javni razpis Ciljnega raziskovalnega programa (CRP) Ob 130. obletnici rojstva generala, rodoljuba
Znanje za varnost in mir 2004-2010, ki sta ga v sodelovanju s slovenskimi strokovnjaki z in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova je bila
znanstvenoraziskovalnega področja pripravili MO ter Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. v soboto, 17. aprila, slovesnost pred prenov-
Ministra sta opozorila, da je temeljni namen programa vzpostaviti tesnejše sodelovanje med ljeno Maistrovo hišo na Šutni v Kamniku.
obrambnim sistemom in znanstvenoraziskovalnim področjem. Ministrstvi bosta v šestih letih Kamničani so s pomočjo donatorjev, med kate-
namenili znanstvenoraziskovalnim ustanovam za izvedbo posameznih projektov na podro-

čju nacionalne obrambe približno 8,61 milijarde tolarjev.
Obrambni minister dr. Grizold je dejal, da je Slo-
venija pred veliko izzivi, ki zahtevajo strokovne
odločitve in novo znanje. »Ob oblikovanju samo-
stojne in neodvisne države smo morali graditi
svojo vojsko, nismo pa sistematično gradili
razvojnoraziskovalnih jeder na obrambnem po-
dročju. Zato je bila dosedanja obrambna politika
usmerjena v kratkoročne nakupe in kratkoročni
razvoj, manj pa se je vlagalo v srednjeročni ter
dolgoročni razvoj in raziskave,« je pojasnil dr. Gri-
zold in dodal, da je današnji razvoj obrambnega
sistema drugačen. Znotraj obrambnega sistema
ohranjajo in razvijajo določene razvojnorazisko-
valne centre, večino pa prepuščajo civilnemu
področju ter tako vzpostavljajo nove povezave z
znanstvenoraziskovalnimi ustanovami. V skladu
s prednostnimi nalogami razvoja slovenskega
obrambnega sistema so oblikovali dolgoročni
program sodelovanja z znanstvenoraziskovalnim
področjem, ki ga sestavljajo štiri področja. Prvo
področje je Slovenska vojska 21. stoletja, ki ob-
sega nadgradnjo opreme vojaka in enot, kar bo
vplivalo na njihovo zaščito ter bojno sposobnost.
Projekti s tega področja bodo prednostno usmer-
jeni v razvoj oborožitve, opreme, pripomočkov in
sredstev za podporo vojaškega usposabljanja in
urjenja ter sistemov logistične podpore. Drugo
področje obsega razvoj informacijskih in komuni-
kacijskih sistemov za SV ter potrebe obrambnega
sistema, ki vključujejo razvoj sistemov za podpo-
ro poveljevanja, kontrole ter obveščevalne oskrbe
in logistične podpore. Posebna pozornost bo
namenjena digitalizaciji bojišča, računalniškim
vojaškim modelom in simulacijam. Tretje podro-
čje se nanaša na obrambo pred terorizmom, na
zaščito ljudi in okolja. Prednostne naloge bodo
vključevale zaznavanje vseh oblik terorizma, za-
ščito okolja in odpravljanje posledic na območjih,
ki jih uporablja SV, ter zbiranje in uničevanje voja-
ških odpadkov ob čim manjšem vplivu na okolje.
Četrto področje se nanaša na razvoj in upravlja-
nje obrambnega sistema, k čemur sodijo razvoj
in upravljanje človeških virov, izobraževanje in
usposabljanje vojaških oseb, analize varnostne-
ga okolja, politika in delovanje varnostnih struktur
in njihov pomen za Slovenijo ter civilno-vojaško
sodelovanje. »Iz izkušenj vemo, da so sodobne
vojske spodbujevalci razvoja, torej naročniki
temeljnih in aplikativnih raziskav ter v svojih
prizadevanjih povezujejo akademsko področje,
industrijo ter vladne institucije,« je prepričan mi-
nister Grizold. Dr. Gaber je opozoril, da to sodelo-
vanje ne bo imelo le pozitivnih učinkov na razvoj
obrambnega in vojaškega področja, temveč
načrtujejo tudi prenos znanja na druga področja.
Ministra sta za vodenje postopkov in priprave iz-
vajanja CRP imenovala strokovni svet, ki ga vodi
prof. dr. Veljko Rus. Delo razvojnoraziskovalnih
ustanov, s katerimi se bodo sklepale pogodbe
za posamezne projekte, bo vsako leto preverjala
ocenjevalna skupina, v kateri bodo strokovnjaki z
obrambnega področja in predstavniki slovenske
znanosti.
Javni razpis CRP je objavljen tudi na spletni strani
www.mors.si. MP/SR
Generalmajor Lipič predaval obramboslovcem
Na povabilo Katedre za obramboslovje Fakultete za družbene vede je v torek, 13. aprila,
študentom drugega letnika obramboslovja načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič
predaval o Slovenski vojski do leta 2015 in o članstvu Slovenije v Natu.
Generalmajor Lipič je študentom predstavil na-
loge Slovenske vojske, temeljne spremembe, ki
so nastale zaradi vstopa v Nato, preoblikova-
nje in novo razvrstitev sil. Pri tem je poudaril,
da bo do leta 2015 Slovenska vojska imela 40
odstotkov sil premestljivih. Študentom je po-
jasnil tudi sodelovanje v mirovnih operacijah,
kar je ena temeljih nalog Slovenske vojske,
poleg tega pa še opremljanje, infrastrukturo,
kadrovsko politiko in načrtovanje zaposlova-
S p re m l j a m o
rimi je bilo tudi MO, letos prenovili fasado in hiši
vrnili podobo iz 19. stoletja. Slavnostni govornik
minister za obrambo dr. Anton Grizold je ob tem
poudaril, da je v slovenski zgodovini le nekaj
prelomnih dogodkov, med njimi poleg vstopa
Slovenije v Nato in Evropsko unijo Maistrov
čas. Kot je dejal dr. Grizold, so Kamničani na
pomen slavnega rojaka generala Rudolfa Mai-
stra - Vojanova, Kamničana po rodu in velikega
Slovenca po duši, prvič opozorili že ob njegovi
50-letnici, ko so mu podelili diplomo častnega
meščana. S tem so poudarili njegovo vojaško
vlogo, ki je bila odločilna ob koncu prve sveto-
vne vojne in med oblikovanjem nove Države
Slovencev, Hrvatov in Srbov, pozneje Kraljevine
Srbov, Hrvatov in Slovencev. »General Rudolf
Maister je ena največjih slovenskih vojaških
osebnosti, drzen in romantičen bojevnik ter
narodno zaveden general avstro-ogrske voj-
ske,« je dejal dr. Grizold. Dodal je, da smo lahko
ponosni na Maistra in njegove borce, ki jim je
v burnih časih preoblikovanja evropskih mej
uspelo ubraniti severno slovensko mejo. Sledila
je osrednja državna slovesnost v počastitev
Maistrovega spomina, na kateri je kot slavnost-
ni govornik nastopil predsednik republike dr.
Janez Drnovšek. Sodelovali so še Orkester Slo-
venske vojske, mešani pevski zbor Cantemus
Kamnik ter igralec in pesnik Tone Kuntner.
Mag. Andreja Jernejčič
nja. Na koncu je načelnik odgovarjal tudi na
vprašanja študentov, ki jih je zanimalo globin-
sko varovanje meje oziroma možnost sodelo-
vanja Slovenske vojske in policije pri varovanju
schengenske meje, interes mladih za vojaški
poklic, kaj se bo zgodilo s starim orožjem, ki ga
bo Slovenska vojaka zamenjala, ali ima SV pri-
pravljen rezervni scenarij delovanja, če bi Nato
razpadel, in boj proti terorizmu.
VŠ

S LO V E N S K A V O J S K A 9
 Povezovanje SV v komunikacijske
in informacijske sisteme Nata
Sodobna tehnika
Med vstopanjem Slovenije v zvezo
Nato je v Slovenski vojski potekalo ve- Slovenska vojska je v Vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki v
liko dejavnosti na področju vzpostavi- torek, 20. aprila, na tiskovni konferenci predstavila najnovejše
tev komunikacijskih in informacijskih taktične komunikacijsko-informacijske sisteme, ki jih uvajajo v
povezav. Vključevanje v Nato je v Slovensko vojsko.
pristopni fazi do 26. marca 2004 ob-
segalo vzpostavitev povezav na strateški oziroma državni ravni, torej pove-
zovanje najvišjih državnih organov, in sicer ministrstev za zunanje zadeve in
za obrambo ter GŠSV, v komunikacijski in informacijski sistem zavezništva.
V pristopni fazi smo skupaj s strokovnjaki Nata povezali telefonsko omrežje
MO in SV v telefonski sistem zavezništva, tako da nam za komuniciranje z
vsemi Natovimi poveljstvi v Bruslju, Monsu, Neaplju, Madridu in drugod ni
treba uporabljati javnega telefonskega omrežja. Aprila letos bomo vzpo-
stavili podatkovno omrežje stopnje tajno, ki bo že omenjenim uporabnikom
omogočalo izmenjavo osebne pošte, brskanje po spletnih straneh Nata in
pošiljanje ter sprejemanje uradne pošte. Že 2. aprila letos smo zagotovili
izmenjavo slike slovenskega zračnega prostora s sistemom nadzora zrač-
nega prostora držav članic zavezništva.
V naslednji fazi bomo s predstavniki Nata pripravili načrt za nadaljevanje
širšega povezovanja v strukture Slovenske vojske. V Natovo omrežje bo
vključeno poveljstvo sil, storitve na omrežjih pa bodo razširjene na funkcijske
aplikacije, in sicer za logistike, operativo, obveščevalne zadeve, dokumentni
menedžment ter druga področja. Razširjena bo tudi povezava za nadzor
zračnega prostora.
Pri povezovanju komunikacijskih in informacijskih sistemov razlikujemo
povezave, ki jih kot država vzpostavljamo z vsemi institucijami na svojem
ozemlju, in povezave enot, ki so namenjene za bojno delovanje, torej za eno-
te v operacijah kriznega odziva. V ta namen poveljstva in enote SV opremlja-
mo s taktičnimi sistemi, s katerimi podpiramo omenjene aktivnosti.
Taktični telekomunikacijski sistem Slovenske vojske (TTKS)
Od leta 1991, ko je imela takratna Teritorialna obramba na voljo le malo
sodobnih radijskih naprav, kupljenih tik pred osamosvojitveno vojno, je
Slovenska vojska na področju komunikacijskih, predvsem taktičnih siste-
Notranjost tovornjaka z zabojnikom TTKS
mov naredila velik napredek. Poleg
bojnih radijskih omrežij HF in VHF, ki
so v operativni uporabi od leta 1996,
letos uvajamo tudi ročne radijske na-
prave za najnižjo raven poveljevanja.
Skupaj z omenjenimi sistemi bo TTKS
vzpostavil enovit telekomunikacijski sistem Slovenske vojske.
Slovenska vojska bo razvijala tiste zmogljivosti, ki bodo zagotavljale naj-
večjo možno raven nacionalne obrambe skupaj z zavezništvom. Posebno
pozornost bomo usmerili v doseganje končnih operativnih sposobnosti po-
sameznih enot Slovenske vojske.
Pretok podatkov poteka predvsem v obliki govornih sporočil, ki so vezana na
linijo poveljevanja, za kar imamo organiziranih več ločenih radijskih omrežij.
Povečanje hitrosti prenosa podatkov, ki niso vezani na linijo poveljevanja,
bomo dosegli z digitalnim taktičnim telekomunikacijskim omrežjem.
Sistem za poveljevanje in kontrolo omogoča poveljniku razumevanje ter
pregled nad bojiščem, vodenje sil in pošiljanje podatkov prek linije povelje-
vanja in območje delovanja. Tak sistem mora omogočiti prave informacije
na pravem mestu in v času, ki poveljniku zagotavlja kakovostne odločitve
in uspešno delovanje. Za kakovostno odločanje so pomembni zanesljivost,
pravočasnost, točnost in celovitost podatkov ter usposobljenost nosilcev od-
ločanja, njihovo poznavanje, razumevanje in kritičen odnos do podatkov.
TTKS bo osnovni telekomunikacijski sistem Slovenske vojske v vojni ali
izrednih razmerah. Sistem na poveljniških mestih omogoča kombinirano
postavitev telefonskega in lokalnega računalniškega omrežja in prek tran-
zitnega omrežja povezavo enot ter poveljstev v enotno, prostrano omrežje
na operativni in taktični ravni v bojnih razmerah. Zaščiten je pred motenjem,
prisluškovanjem in zunanjimi vdori, v celoti premičen ter prilagodljiv, kar sku-
paj z njegovo mrežno strukturo zagotavlja ohranitev komunikacijskih poti v
najtežjih razmerah in s tem tudi pravočasen prenos ustrezne informacije od
izvora do uporabnika.
TTKS je v celoti digitalen in v skladu s standardi Nata ter EUROCOM-a, ki jih
za telekomunikacije izdaja Zahodna evropska unija. Zagotavlja povezljivost
s podobnimi taktičnimi sistemi, ki jih uporabljajo članice zveze Nata ali drža-
ve Partnerstva za mir, in s civilnimi telekomunikacijskimi sistemi. Omogočal
bo povezovanje v stacionarno telekomunikacijsko omrežje Ministrstva za
obrambo.
Jedro sistema so taktične telefonske centrale TAS-300 podjetja Thales, ki so
nameščene v zabojnike zeppelin, ti pa na nova terenska vozila iveco (skupaj
17). Radiorelejne naprave proizvajalca Tadiran so vgrajene predvsem v
starejša terenska vozila puch (skupaj 16). Povezave med vozili, ki so na do-
ločenem poveljniškem mestu, potekajo s pomočjo optične prenosne opreme
Iskre Transmission. Za podatkovne komunikacije uporabljamo komercialno
opremo cisco.
Omrežje sestavljata tranzitni in dostopovni del. Za tranzitni, torej sistemski
del omrežja bo skrbel 11. bataljon za zveze, za dostopovni del pa enote.
Tipično dostopovno vozlišče sestavljata pettonsko terensko vozilo iveco z
zabojnikom z ustrezno elektromagnetno zaščito, ki bo postavljen na po-
veljniškem mestu in v katerega je vgrajena glavna oprema za komutacijo
in podatkovne komunikacije, ter teren- udeležencem enoten vpogled na
sko vozilo puch, v katerega je vgrajena območje delovanja, v lastne in na-
prenosna oprema, in sicer radiorelejne sprotnikove sile ter v vse objekte, ki
ter optične naprave. vplivajo na bojevanje. Z vstopom v
Sodoben sistem načrtovanja, nadzora informacijsko dobo bojevanje vse

in upravljanja vseh elementov omrež-
ja omogoča vnaprejšnjo pripravo na-
črtov delovanja in uporabe za različne
scenarije ter sprotno načrtovanje za
prilagajanje trenutnim bojnim razme-
ram. Z nadzornega centra bo mogoče
stalno spremljanje delovanja sistema
v prostoru in daljinsko upravljanje bi-
stvenih elementov omrežja, ki omogo-
ča sprotno prilagajanje načina delo-
vanja posameznih elementov glede
na trenutno grožnjo.
TTKS bo podlaga za vpeljavo informacijskih sistemov za podporo odločanju
in vodenju (sistem poveljevanja, obveščevalni sistem, sistem logistike, ka-
drovski sistem, geografski informacijski sistem), sistemov za vodenje orožij
in situacijske slike bojišča.
Sistem lahko uporabimo tudi ob večjih elementarnih ali naravnih nesrečah.
Zaradi premičnosti in zelo kratkega časa postavitve je mogoče že v nekaj
urah vzpostaviti učinkovito komunikacijsko omrežje na območjih, kjer ni
ustrezne infrastrukture ali pa je bila v nesreči uničena.
Ministrstvo za obrambo je decembra 2001 podpisalo pogodbo za nakup
taktičnega telekomunikacijskega sistema SV. Vrednost pogodbe je 13,2
milijona evrov. Tretjina denarja je bila angažirana v Sloveniji. Leta 2002 in
2003 je bilo opravljenih enajst delnih tovarniških prevzemov opreme, končni
prevzem sistema pa smo opravili novembra 2003. Sklenjenih je bilo še pet
pogodb za nakup agregatov, maskirnih kompletov, antenskih stolpov, šoto-
rov in motornih vozil.
Slovenska vojska je z realizacijo pogodbe za Taktični telekomunikacijski
sistem SV storila precejšen napredek v doseganju povezljivosti s članicami
zveze Nata ter v zagotavljanju poveljevanja in kontrole v Slovenski vojski. Z
novimi sredstvi, ki jih bomo dobili, bomo delno zadovoljili potrebe Slovenske
vojske, v naslednjih letih pa načrtujemo še popolnitev drugih enot.
TTKS je zelo zahteven, kompleksen sistem, za katerega morajo imeti veliko
znanja in biti dobro usposobljeni upravljavci, načrtovalci uporabe sistema,
upravljavci oziroma nadzorniki sistema, poveljniki vozlišč, glavni operaterji
sistema in vzdrževalci. Po več kot dveh letih je projekt pripravljen za uporabo
v Slovenski vojski. Maja letos bomo začeli oddelčna in vodna usposabljanja,
zaključna vaja pa bo jeseni, ko pričakujemo uvedbo v operativno uporabo v
Slovensko vojsko.
Sodobna tehnika
bolj postaja odvisno od preskrbe
s kakovostnimi in pravočasnimi
informacijami, ki so podlaga za iz-
boljšanje kakovosti odločitev, s tem
povezanim skrajševanjem odzivnih
časov, dvigovanjem bojnega tempa
in ubojnosti. Informacijski sistemi
delujejo kot multiplikator bojne moči,
kar pomeni, da je vsaka sodobna
vojska prisiljena uvajati nove infor-
macijske sisteme. Znotraj Nata so
natančno določena pravila in stan-
dardi, katerih upoštevanje zagotavlja medsebojno povezljivost posameznih
nacionalnih sistemov.
V Slovenski vojski smo prve zmogljivosti dobili leta 2001 s projektom Sporo-
čilni sistem enot in poveljstev SV. Takrat smo se prvič srečali s formatiranimi
sporočili po standardih Nata. Po podpisu pogodbe o nakupu informacijskih
sredstev v vrednosti 3,3 milijona evrov smo julija leta 2003 nadaljevali z iz-
gradnjo sistema. Sistem je rezultat kombinacije tujega in domačega znanja,
pri čemer imajo približno 40 odstotkov vrednosti projekta domači izvajalci.
Uresničevanje pogodbe bo predvidoma končano do konca letošnjega leta.
V okviru tega projekta bomo v SV opremljeni s tremi štabnimi kompleti
(strežniški komplet in pet odjemalcev), desetimi mesti za poveljnike čet, 150
kombiniranimi napravami GPS/ročni računalnik ter programsko opremo in
storitvami. Sklope programske opreme lahko razdelimo na sistem za nadzor
in poveljevanje, sistem za usmerjanje minometnega ognja in sistem na naj-
nižji taktični ravni. Z obema prej omenjenima projektoma smo v Slovenski
vojski začeli izgradnjo sodobnega sistema in poveljevanja. Del sistema iz po-
godbe TIS PINK že preizkušajo v 1. brigadi SV in 10. MOTB, končno uvajanje
v operativno uporabo v 1. brigado in 10. ter 20. motorizirani bataljon SV pa je
predvideno v prvi polovici leta 2005. V letih 2005 in 2006 bodo s sistemom
opremljene enote, ki so predvidene za delo v okviru sil Nata, do leta 2010
pa bodo skladno z načrtom preoblikovanja SV z njim opremljene tudi druge
enote SV. Podpolkovnik Stanislav Šantelj
Janez Hafner
Foto: Marko Pišlar
TIS PINK že preizkušajo v 1. brigadi SV.

Taktični informacijski sistem poveljevanja

in kontrole (TIS PINK)
Razvoj informacijske tehnologije je predvsem v zadnjem desetletju povzročil
velike premike v načinu delovanja sodobnih vojsk. Skladno s tem smo tudi v
Slovenski vojski v zadnjih letih začeli načrtno izgradnjo informacijskih siste-
mov za podporo izvajanja procesov poveljevanja in kontrole. Ob vključevanju
v Nato so takšni sistemi še bolj pomembni. Glavi namen uvajanja sistema
TIS PINK je, da bi z izkoriščanjem zmogljivosti informacijske tehnologije
izboljšali učinkovitost uporabe enot SV in zagotovili njihovo povezljivost zno-
traj operacij Nata.
Sistem je usmerjen v zagotavljanje skupne slike bojišča in podporo pro-
cesom odločanja in poveljevanja. Skupna slika bojišča zagotavlja vsem
S t ro k o v n e t e m e

Uspešno končano šolo za podčastnike oziroma častnike bodo po dopolnjenih določbah upoštevali kot opravljen strokovni izpit, predpisan za javne uslužbence.

Spremembe in dopolnitve
zakona o obrambi
Po povabilu v polnopravno članstvo so dopolnjene z rešitvami, ki jih po-
Nata so bili uspešno opravljeni pri- Državni zbor je sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah znajo druge vojaške organizacije, kar
stopni pogovori in pri članicah se je zakona o obrambi. Spremembe zakona predstavljajo drugo je pomembno predvsem za mirovne
začela ratifikacija širitve Nata. Leta fazo sprememb sistemske zakonodaje, ki smo jih začeli s spre- operacije, v katerih opravljalo naloge
2003 je bil poseben poudarek na membami zakona o obrambi leta 2002. Tokratne spremembe enote vojaške policije drugih držav.
povezljivosti komunikacij, zračni zakona so nujne predvsem zaradi vključitve v Nato, reform v Zakon omogoča Slovenski vojski tudi
obrambi in nadzoru zračnega prosto- javnem sektorju in odprave kadrovskih neskladij v stalni sestavi opravljanje nekaterih nalog, ki bodo
ra, logistiki in uveljavljanju standardov vojske. podpirale delo policije pri varovanju
Nata za varovanje tajnih podatkov in državne meje, da bi racionalizirali
dokumentov. Tako je v zakonu natančneje urejeno vprašanje nadzora zrač- uporabo zahtevane tehnike, opreme in sredstev. Dopolnjen je sistem nad-
nega prostora in zagotavljanje povezljivosti zračne obrambe s sistemom, zora nad proizvodnjo in prometom z vojaškim orožjem in opremo.
ki velja za zavezništvo. Zakon je dopolnjen tudi zaradi boljšega varovanja Drugi sklop sprememb zakona je posledica nove sistemske zakonodaje, ki
tajnih podatkov, kriptografske zaščite in nekaterih drugih vprašanj glede de- ureja javni sektor. Ti predpisi vplivajo tudi na obrambno področje, saj Zakon
lovanja informacijskih in telekomunikacijskih sistemov na obrambnem po- o obrambi ureja le tista vprašanja, ki so neposredno povezana z obrambnim
dročju ter njihovemu povezovanju s sistemi, ki se uporabljajo v zavezništvu. področjem oziroma jih je bilo treba urediti zaradi posebnosti dela na obram-
Pristojnosti in naloge vojaške policije ter obveščevalno-varnostnih organov bnem področju in predvsem v Slovenski vojski. Tako sta natančneje urejena

12 S LO V E N S K A V O J S K A
imenovanje in razrešitev poveljnikov ter drugih vojaških oseb na formacijske
dolžnosti. Natančneje je določen sistem ocenjevanja usposobljenosti in
uspešnosti pri delu vojaških oseb, ker se v vojski uporablja sistem službe-
nega ocenjevanja. Popolnitev formacijskih dolžnosti temelji na potrebah
vojaške organizacije, zato za popolnitev dolžnosti ne potekajo javni ali inter-
ni razpisi. Glede na rešitve, ki veljajo za javne uslužbence, so v zakonu do-
polnjene določbe, ki določajo, da se uspešno končana šola za podčastnike
oziroma častnike upošteva kot opravljen strokovni izpit, predpisan za javne
uslužbence, in da tega izpita ni treba opravljati vojakom oziroma kandida-
tom za poklicno delo v vojski.
Uveljavljanje nove strukture vojske zahteva čim prejšnjo uveljavitev ustreznih
rešitev za zmanjšanje kadrovskih neskladij v stalni sestavi. Tako tretji sklop
zakonskih sprememb omogoča postopno odpravljanje kadrovskih neskladij
v Slovenski vojski ter njeno popolnitev skladno z novo strukturo sil. Že ob
uveljavitvi Zakona o obrambi v začetku leta 1995 se je poskušalo zmanjšati
izobrazbena neskladja, zato je ministrstvo v minulih letih intenzivno spod-
bujalo izobraževanje.
Z zakonom so ostale nespremenjene pravice tistih, ki jim Zakon o obrambi iz
leta 1995 določa spregled izobrazbe zaradi dolgoletne delovne dobe in dela
v stalni sestavi Teritorialne obrambe. Z zakonom je določeno tudi, da izpol-
njujejo pogoj zahtevane stopnje izobrazbe tisti vojaki in podčastniki, ki imajo
IV. stopnjo izobrazbe, razporejeni pa so na formacijske dolžnosti, za katere
se zahteva V. stopnja izobrazbe. Podobna rešitev velja tudi za častnike, ki
imajo VI. stopnjo izobrazbe.
Delavci, ki so vpisani v izobraževalne programe za pridobitev manjkajoče
stopnje izobrazbe oziroma se bodo vpisali v ustrezne izobraževalne pro-
grame v šestih mesecih po uveljavitvi sprememb zakona, morajo manj-
kajočo izobrazbo pridobiti v skladu s pogodbo o izobraževanju oziroma
izobraževalnim programom najpozneje do 14. januarja 2009. Delavci, ki
manjkajoče izobrazbe ne bodo pridobili oziroma se ne šolajo ob uveljavitvi
teh sprememb zakona, bodo razporejeni na ustrezno formacijsko dolžnost
oziroma delovno mesto.
Okolje, v katerem poteka vojaška služba, praviloma ni zdravju škodljivo,
zahteva pa visoke psihofizične sposobnosti. Večina nalog se zato lahko
uspešno opravlja le določeno obdobje. Po preteku tega časa se stopnja
psihofizičnih sposobnosti zmanjša, precej se poveča stopnja tveganja za
poškodbe in zdravje. Zato imajo vojaške osebe določene beneficikacije, na
primer zavarovalno dobo s povečanjem oziroma dodano dobo iz obvezne-
ga dodatnega zavarovanja. V zakon so vnesene tudi določbe, da vojaškim
osebam v stalni sestavi vojske delovno razmerje na obrambnem področju
preneha najpozneje do konca koledarskega leta, v katerem izpolnijo pogoje
Dopolnjeni zakon podrobneje ureja delovanje informacijskih in
telekomunikacijskih sistemov na obrambnem področju ter njihovo
povezovanje s sistemi zavezništva.
S t ro k o v n e t e m e
Dopolnjeni zakon natančno ureja vprašanje nadzora zračnega
prostora.
za pridobitev pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih.
Za pripadnike, ki jim je bila zaradi opravljanja vojaške službe priznana
stopnja invalidnosti, zakon določa, da se jih razporedi na drugo delo na
Ministrstvo za obrambo ali v drug državni organ, pri čemer se upošteva
preostala delovna zmožnost oziroma se jim omogoči poklicna rehabilitacija.
Začasno se lahko takšnega pripadnika razporedi zunaj operativnih enot. Če
najpozneje v petih letih ni mogoče zagotoviti njegove razporeditve na drugo
delo zunaj Slovenske vojske oziroma poklicna rehabilitacija ni smotrna, pri-
padniku preneha delovno razmerje v skladu s splošnimi predpisi.
Zakon znižuje mejo za pridobitev pravice do odpravnine in pravice do uspo-
sobitve za civilni poklic za vojaka, ki je delal na Ministrstvu za obrambo naj-
manj deset let, pa pogodbe o zaposlitvi ne more podaljšati zaradi zdravstve-
nih ali drugih razlogov, ki niso posledica njegovega krivdnega ali drugega
neustreznega ravnanja.
Zakon je uvedel kot začasno rešitev tudi institut odpovedi činu. Pripadnik ima
pri tem pravico do razporeditve na nižjo dolžnost in pravico do napredovanja
na tej dolžnosti skladno s predpisi.
V prehodnem obdobju zakon omogoča poročnikom in nadporočnikom ter
štabnim vodnikom, višjim štabnim vodnikom in praporščakom, da dve ozi-
roma tri leta po uveljavitvi zakona opravljajo dolžnosti, za katere se zahteva
dve stopnji višji čin od osebnega čina. Določba se smiselno uporablja tudi za
poročnike korvete in poročnike fregate.
V zakon so bile tako vnesene številne spremembe, ki bodo omogočale
povezljivost s sistemi, ki jih pozna Nato, prinesel je spremembe, ki so bile
nujne zaradi prenove javnega sektorja in omogoča popolnjevanje Slovenske
vojske skladno z novo strukturo. Tako je naloga nas vseh, da zakon pravilno,
učinkovito in dosledno izvršujemo. Poročnica Sabina Perko
Foto: Arhiv revije Slovenska vojska
The article informs the readers about the main changes in the amen-
ded law on defence. The law regulates the question of the air space
supervision and the question of ensuring the interconnectability of the
air defence with the NATO system. The amendments concern the areas
of securing confidential information, military police and work of the
intelligence service. The law also enables the SAF to carry out certain
assignemnts which support the work of the police safeguarding the na-
tional borders. Furthermore, the law amends the system of supervision
of the military weapons and equipment manufacturing and traffic. The
second group of changes is the result of the new system legislation,
governing the public sector, while the third group makes possible the
gradual elimination of problems in the SAF personnel and manning sy-
stem which is harmonised in accordance with the new force structure.
S LO V E N S K A V O J S K A 13
 Konferenca Marshallovega centra
o obrambnem načrtovanju
S t ro k o v n e t e m e

Konferenco so s krajšimi uvodnimi go- zagotavljali podporo izvajanju obram-

vori odprli direktor centra za konferen- Od 5. do 8. aprila 2004 je v portoroškem hotelu Metropol bno-političnih ciljev, bi precej olajšali
ce pri Evropskem centru za varnostne potekala konferenca o izgradnji enotnega in prilagodljivega upravljanje sistema in hkrati izboljšali
študije George C. Marshall polkovnik načrtovanja obrambe, ki sta jo organizirala Marshallov center njegovo kakovost. Prevzemanje odgo-
Gerhard Blessing, veleposlanik Zvezne iz Garmisch-Partenkirchna in Sektor za obrambno planiranje vornosti posameznih nosilcev funkcij
republike Nemčije Hans Jochen Peters z Ministrstva za obrambo. Konference se je udeležilo 35 za dosežena stanja v obrambnem
in vodja Urada za obrambno politiko predstavnikov z Urada predsednika republike, z Ministrstva za sistemu pa bi okrepilo transparentnost
Uroš Krek. Govorniki so poudarili po- notranje zadeve, z Ministrstva za zunanje zadeve, z Gospodar- in kredibilnost sistema.
men strokovnega sodelovanja med ske zbornice Slovenije, Ministrstva za obrambo in z Generalštaba Udeleženci konference so se strinjali,
članicami zveze Nato, saj naj bi tudi SV. V vlogi govornikov in moderatorjev je sodelovalo tudi 15 tujih da mora razvoj obrambnega sistema
na konferenci poglobljeno razpravljali predstavnikov, predvsem z ameriškega Inštituta za obrambne temeljiti na jasni viziji razvoja in preob-
o pomembnih vprašanjih in izzivih pri analize (Institute for Defence Analyses – IDA). likovanja ter na realni oceni doseganja
vzpostavljanju učinkovitega sistema ciljnih zmogljivosti. Za doseganje
obrambnega načrtovanja v Republiki omenjenih zmogljivosti in dolgoroč-
Sloveniji. nih načrtov je treba zagotoviti celo-
V uvodnem delu je dr. Tomaž Savšek vito upravljanje obrambnega sistema,
nastopil s strokovno predstavitvijo integracijo in razumevanje strateških
strateškega pregleda obrambe, mag. virov na obrambnem področju, med
Beno Arnejčič je govoril o spremembah katere uvrščamo finančne in človeške
koncepta nacionalne varnosti, mag. vire, infrastrukturo ter nabave. Vire je
Dragec Kovač pa je predstavil predlog treba povezati s cilji in zmogljivostmi.
pravilnika o obrambnem planiranju. Zato je bila izpostavljena potreba po
Delo na konferenci je potekalo zelo di- čim prejšnji formalizaciji pravilnika o
namično, saj je predavanjem strokov- obrambnem planiranju, saj bo opre-
njakov z Inštituta za obrambne analize Z leve proti desni: nemški obrambni ataše podpolkovnik Gerhard deljeval odgovorne nosilce za pripravo
sledilo poglobljeno delo v treh delovnih Hagner, vodja Urada za obrambno politiko Uroš Krek in vodja Sektorja dolgoročnih, srednjeročnih in kratko-
skupinah. Predavanja in delavnice so za obrambno planiranje dr. Tomaž Savšek ročnih načrtov ter tako neposredno
obsegali več vsebinskih sklopov, in podpiral vizijo razvoja obrambnega
sicer koncept nacionalne varnosti; načrtovanje, priprava in organizacija; vloge sistema. S formalizacijo obrambnega načrtovanja bi izboljšali tudi stabilnost
in naloge; sistemi za upravljanje virov; kadrovanje, vzdrževanje in opremljanje upravljanja obrambnega sistema, hkrati pa bi presegli nekatere pomanjkljivo-
sil; izgradnja integriranih odnosov; preoblikovanje nacionalne obrambe in pri- sti v upravljanju. Pri tem je posebno pomembna potreba po večji integriranosti
hodnja smer Slovenije na podlagi sinteze ugotovitev konference. načrta nabav s srednjeročnim obrambnim programom. Definiranje srednje-
Predstavniki posameznih delovnih skupin so na plenarnem zasedanju pred- ročnih obrambnih programov in posledično prilagoditev programske strukture
stavili skupne ugotovitve. Tako je bila zelo izpostavljena potreba po učinkovi- obstoječega proračuna MO novim srednjeročnim programom je prednostna
tem celostnem in integriranem upravljanju obrambnega sistema, ki se začne naloga, saj obstoječa programska struktura proračuna žal ne omogoča pri-
na visokih političnih ravneh v državnem zboru in vladi RS ter zvezi Nato, na- kazovanja obrambnih izdatkov skladno z novimi nalogami Slovenske vojske
daljuje pa se na ministrstvih. Natančna opredelitev nalog in ciljev obrambnega in upravnega dela MO.
sistema ter definiranje in tudi formaliziranje obrambne politike, s čimer bi Udeleženci konference so tudi menili, da bi bilo treba nekatere funkcije upra-
vnega dela MO in GŠSV integrirati, ker medsebojno ločene delovne procese
Udeleženci konference so teme obravnavali v treh delovnih skupinah. precej podvajajo in ne omogočajo ustrezne preglednosti ter učinkovitosti
upravljanja obrambnega sistema. Zato so opredelili strukturo obrambnega
štaba kot ustrezno obliko integriranosti na MO.
Delovne skupine so tudi ugotovile, da je treba čim prej vzpostaviti celovito
upravljanje človeških virov, kar je postalo s profesionalizacijo SV še posebno
pomembno. Tako naj bi sprejeli zakon, ki bi celovito uredil status vojaških oseb.
Kadrovanje in vzdrževanje SV morata biti dolgoročno naravnana, kar pomeni,
da moramo čim bolje zagotoviti prehod vojaškega kadra iz stalne sestave v
pogodbeno rezervo, vojaškim osebam pa po koncu vojaške službe omogočiti
primeren prehod v civilno okolje.
Zelo pozitivno je bilo sprejeto dejstvo, da se Slovenska vojska vedno bolj po-
vezuje z gospodarstvom in znanstvenoraziskovalnim področjem, ki sta zanjo
dolgoročna razvojna partnerja. Medsebojno partnerstvo se bo okrepilo še z
Zlato za Aljaža Pegana
investicijami obrambnega sistema v gospodarstvo in znanost, hkrati pa go-
spodarstvo postaja vedno bolj element obrambnega načrtovanja.
Predstavljeni izzivi prihodnjega razvoja obrambnega sistema in predvsem si-
stema obrambnega načrtovanja zahtevajo podporo vseh upravljavcev obram-

S t ro k o v n e t e m e
bnega sistema. Upravljavci obrambnega sistema se morajo namreč v procesu
obrambnega načrtovanja prepoznati in se z njim identificirati, da bi izboljšali
upravljavsko stabilnost sistema, jasno in močnejše povezali obrambne vire s
cilji obrambnega sistema in dosegli večjo transparetnost ter odgovornost.
Konferenco so z govorom končali polkovnik Gerhard Blaessing, Uroš Krek in
veleposlanik ZDA Johnny Young, ki je Sloveniji čestital ob vstopu v zvezo Nato
ter poudaril, da zavezništvo pomeni tudi določene obveznosti. K temu lahko
dodamo, da bo Slovenija te obveznosti učinkovito in uspešno izpolnjevala tudi
na podlagi kohezivnega in prilagodljivega sistema obrambnega načrtovanja,
ki bo povezovalo interese vseh ministrstev v Sloveniji in nekaterih nevladnih
organizacij, predvsem iz gospodarstva.
Aleš Mišmaš in Dejan Čeh
Foto: Jure Mlakar

skem prvenstvu v gimnastiki v Ljubljani osvojil zlato kolajno. To je že

njegov drugi veliki uspeh na evropskih prvenstvih po Pragi leta 1994, ko
Predstavitev ugotovitev konference je spremljal tudi veleposlanik ZDA je stopil na najvišjo stopničko. Aljaž Pegan si je na drogu z oceno 9,787
v Sloveniji Johnny Young, ki je v sklepnem nagovoru poudaril pomen z grškim telovadcem Vlasiosom Marasom delil prvo mesto.
strokovnega sodelovanja med članicami zavezništva. Aljažu Peganu čestitamo za vrhunski rezultat!

From 5th to 8th April, a conference with the title “Building a homogene-
ous and adaptable way of defence planning” took place at the Metropol
hotel in Portorož. The conference was organised by the Marshall centre
from Garmish-Partenkirchen and Defence Planning Sector on the behalf
of the RS Ministry of Defence. The conference was attended by 35 repre-
sentatives from the Office of the President of the Republic of Slovenia,
RS Ministry of the Interior, RS Ministry of Foreign Affairs, RS Chamber of
Commerce and Industry as well as representatives of the RS Ministry of
Defence and the Slovenian Armed Forces. 15 foreign representatives,
mostly from the IDA (United States Institute for Defense Analyses), also
took part in the conference. The speakers emphasized the importamce
of expert cooperation among the NATO member states; the main pur-
pose of the conference was an open and intense discussion abouth the
important questions and challenges of building up an effective system
of defence planning in Slovenia. At the plenary session, the represen-
tatives of inividual working groups presented their ideas and summed
them up into some important findings, stated in the article.
Slovenija na
Natovi vaji kriznega upravljanja
V Centru vojaških šol v Ljubljani so 9. aprila opravili celovito
analizo Natove vaje kriznega upravljanja Crisis Management
Exercise 2004, ki je potekala od 4. do 10. marca.
Vaja, na kateri so sodelovale vse članice in pridružene članice Nata, je
potekala na sedežu Nata v Bruslju in na sedežu sodelujočih držav. V
Sloveniji so bili v vajo vključeni vsi deli sistema nacionalne varnosti, in
sicer varnostni sistem, sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesre-
čami ter vojaška in civilna obramba, ki tvorita obrambni sistem. Celo-
vita analiza vaje, ki jo je pri nas načrtoval in koordiniral Sektor za civilno
obrambo, je pokazala, da sta povezljivost in primerljivost na področju
civilno kriznega načrtovanja in kriznega upravljanja Slovenije z Natom
ustrezni. Še boljši bosta po izdaji nacionalnega priročnika za krizno
upravljanje. BP, JB

S LO V E N S K A V O J S K A 1 5
 Ogledalo naše odličnosti
je pripravljenost SV
Nam lahko predstavite bistvene spre- nosti ter prevzeli pomembno vlogo pri
membe v organiziranosti in strukturi V doseganju primerljivosti s sodobnimi vojskami je eno od pridobivanju novega kadra v SV.
PP? pomembnih področij, ki doživlja precejšnje spremembe, tudi
Koncept in izvedbeni načrti za pre- vojaška logistika. Slovenska vojska je v zadnjem času pristopila Koliko bo zaposlenih v PP?
oblikovanje SV predvidevajo, da k združevanju svojih logističnih zmogljivosti in oblikovanju PP bo jeseni ena največjih enot SV z
Inter vju

se glavne spremembe v strukturi enotnega poveljstva za zagotavljanje prostorske in delno tudi največ profili in strokovnjaki za raz-
logističnih enot opravijo letos. Po mobilne logistične podpore enotam SV in silam zavezništva lična področja. V končni projekciji
načrtu preoblikovanja bo PP v svoji na ozemlju Slovenije. Poveljstvo enot za podporo, ki deluje od kadra naj bi bilo v PP približno 2100
sestavi imelo štiri večje enote. Prvo 1. julija 2002, se je v začetku leta preimenovalo v poveljstvo za zaposlenih, med njimi veliko civilnih
bo sestavljalo šest reorganiziranih podporo (PP). S prehodom v zadnjo fazo reorganizacije tudi oseb in vojaških uslužbencev.
VTP-jev, katerim bodo podrejene sestava PP dobiva svojo končno podobo. Do konca leta bo
sedanje logistične enote vojašnic poleg šestih VTP-jev vseboval tudi logistični bataljon. Največja Bodo potekale dodatne prerazpore-
(LOGEVOJ). Enote vojašnic (EVOJ), ki novost v novi strukturi bo podreditev Vojaške zdravstvene službe ditve znotraj PP?
bodo delovale znotraj VTP-jev, bodo in letalske baze. Kot je povedal poveljnik PP polkovnik Anton Med pripravami za popolnitev po novi
skrbele za logistično podporo enot Tunja, bodo z novo organiziranostjo po številu pripadnikov in formaciji že notranje prerazporejamo
v vojašnicah, za vadišča in strelišča. podrejenih enot ena največjih enot SV. kader, pri čemer želimo s kakovost-
Druga velika enota, ki se bo obliko- nim kadrom popolniti tudi podrejene
vala z združitvijo Tehničnega zavoda, 157. logistične enote, saj vemo, da bo predvsem od njihovega dela
baze in posameznih elementov 670. ter 211. logistične odvisen naš uspeh.
baze, bo logistični bataljon, ki bo v svoji sestavi zdru-
ževal približno 600 ljudi različnih profilov in special- Kako boste skrbeli za nemoten potek dela glede na
nosti. Logistični bataljon bo skrbel za vsa tehnična in veliko prostorsko razpršenost podrejenih enot?
oskrbna skladišča, tehnično vzdrževanje na II. in III. Težava, s katero se srečujemo, je, kako uskladiti in-
stopnji, za vzdrževanje infrastrukture, prevoz snovi ter formacijski in materialni tok, saj bodo naše enote na-
fizikalno-kemijske raziskave. To bo težki logistični ba- meščene na približno 85 lokacijah po vsej Sloveniji.
taljon, ki bo imel tudi nekaj premičnih elementov. Vsa Intenzivno se ukvarjamo s tem, da bi vzpostavili čim
tehnična in oskrbovalna skladišča, ki bodo v sestavi boljše povezave med VTP-ji, EVOJ in drugimi podreje-
tega bataljona, bodo varovali pripadniki bataljona nimi enotami. Naš uspeh bo odvisen od učinkovitega
in ne več pripadniki drugih enot SV. Tretja enota bo obvladovanja informacij v tako velikem sistemu. Vse
letalska baza, ki bo skrbela za vzdrževanje plovil SV in lokacije, kjer bomo imeli svoje enote, so informacijsko
letališke infrastrukture, kontrolo letenja, oskrbo plovil precej dobro pokrite. Tam, kjer nimamo dostopa do
z gorivom, v njeni sestavi pa bodo tudi transportna internega informacijskega omrežja, si pomagamo z
letala. Četrto enoto bo sestavljala Vojaška zdravstve- zunanjo internetno povezavo. V tem sistemu bomo
na služba s šestimi ambulantami v večjih vojašnicah, imeli približno 1000 računalnikov. Prizadevamo si,
enota specialistov in role 2+. Letalske baze še nismo da bi vsem zagotovili povezavo z našim poveljstvom
prevzeli, prav tako tudi ne Vojaške zdravstvene službe, VTP-ji in logistični in da bodo vsa skladišča povezana v enoten sistem. Poskrbeti moramo, da
bataljon pa so že v naši sestavi. Predvideno je, da bodo do konca leta vse te bomo podrejenim enotam omogočili, da bodo imele dostop do vseh infor-
enote pod poveljstvom PP. macij, ki jih bodo potrebovale za svoje delo. Zavedamo se, da je ogledalo
naše odličnosti pripravljenost SV.
Ali ste pri pripravi koncepta strukture PP upoštevali tudi izkušnje tujih obo-
roženih sil pri organiziranosti vojaške logistike? Ali boste poleg logistične podpore enot SV v domovini skrbeli tudi za logi-
V državah članicah Nata imajo ponekod zelo podoben sistem organizirano- stično podporo enot, ki bodo na dolžnostih v tujini?
sti vojaške logistike. Posebnost našega sistema je, da smo ohranili VTP-je, V sestavi PP bodo tudi elementi, ki bodo v skupini sil s kratkim časom pri-
saj se je pokazalo, da je takšna organiziranost v nekaterih primerih zelo do- pravljenosti. Enote PP bodo delovale tudi v tujini, saj smo del Nata. Ko bo
bra. VTP-ji imajo danes nalogo, da skrbijo za logistično podporo vojašnic, SV enoto napotila v Natovo operacijo, bodo določeni elementi PP šli zraven,
strelišč in vadišč, poleg tega pa ponudijo podporo državi gostiteljici ob pri- vendar nikoli VTP-ji, ker imajo nalogo, da skrbijo za oskrbo vojašnic, vadišč
hodu sil zavezništva na ozemlje Slovenije. VTP-ji bodo pomembna povezava in strelišč v domovini. 1. brigada bo imela svoj premični logistični bataljon,
s civilnim okoljem, skrbeli pa bodo za civilno-vojaško sodelovanje, pomagali vendar v tem bataljonu ne bodo zastopane vse specialnosti. Vzdrževali bodo
društvom in organizacijam, kot sta ZSČ in ZVVS, pri izvedbi njihovih dejav- sredstva, ki jih ima enota v svoji sestavi, na I. in II. stopnji, za vzdrževanje na

16 S LO V E N S K A V O J S K A
III. stopnji pa bodo poskrbeli strokovnjaki našega logističnega bataljona. 1.
brigada bo torej imela elemente, ki bodo skrbeli za del logistične podpore
njenih enot v operacijah, preostale zmogljivosti pa bo dobila v PP. 2. brigada
ne bo imela svojega logističnega bataljona, temveč bo logistično podporo
enot v operacijah zagotavljala s pomočjo PP. Sestava enote za logistično
podporo bo odvisna od naloge na misiji, zato se bo popolnjevala modular-
no.

Katere dejavnosti je opravljalo PP v minulih dveh letih, odkar je bilo usta-

novljeno?
Ena od bistvenih nalog naše enote v dveh letih obstoja sta bila uigravanje in
izboljšanje usposobljenosti poveljstva za opravljanje svoje glavne naloge, in
sicer zagotavljanje logistične podpore enotam SV ter enotam sil zavezništva

Inter vju
na ozemlju Slovenije. Z rednimi cikličnimi usposabljanji iz procesa odločanja
in načrtovanja delovanj se je koordinacijska štabna skupina PP lani inten-
zivno usposabljala za osvojitev metodologije dela po Pravilih o štabnem
delu in pripravila standardne operativne postopke za delo štaba v procesu
načrtovanja delovanj.

Letos ste izvedli tudi štabno bojno vajo Podpora 2004. Kako je potekala in
kaj je bil njen glavni namen?
Januarja je PP začelo priprave na izvedbo dvostopenjske štabne bojne vaje
Podpora 2004, katere glavni cilji so bili preverjanje znanja in vsebin iz na-
črtovanja delovanj, organizacije in dela poveljstva v pogojih zunaj matične
lokacije, preizkus določenih taktičnih rešitev prostorske in manevrske logi-
stike PP ter preverjanje usposobljenosti poveljstev VTP-jev pri razumevanju,
Foto: BT

reševanju ter načrtovanju nalog s področja zagotavljanja logistike in dajanja

podpore države gostiteljice silam zavezništva ter prostorskega nadzora
območja operacij. Za izvedbo tako zahtevnih nalog, ki so jih na štabni vaji
Podpora 2004 opravljali PP in VTP-ji, smo prej izvedli dve usposabljanji.
Prvo smo lani v obliki večdnevnega seminarja v COU Poljče pripravili za
poveljnike in člane štabov, drugo pa so skladno z letnim načrtom dela PP v
začetku aprila izvedli predstavniki 32. in 24. VTP za predstavnike vseh enot
PP, PS, GŠSV in MO s poudarkom na vlogi VTP-jev pri podpori državi gosti-
teljici. Marca smo z delom koordinacijske štabne skupine ob podpori enot
pri PP in 430. MOD v Vojašnici slovenski pomorščaki v Ankaranu oblikovali
izpostavljeno poveljniško mesto. Z znanjem s prejšnjih štabnih urjenj, me-
todologijo načrtovanja delovanj in poveljnikovih usmeritev je koordinacijska
štabna skupina proučevala in reševala nalogo, ki je prispela iz namišljenega
poveljstva sil Republika Naša. Bistvo scenarija, ki je upošteval strukturo SV
leta 2007, so bili prehod in namestitev sil zavezništva na ozemlju Republike
Tehnično vzdrževanje orožja in tehnike bo potekalo v okviru
logističnega bataljona.
Naše z vsemi elementi podpore države gostiteljice, prostorski nadzor nad
ozemljem, logistična oskrba bataljonske taktične skupine, ki odhaja na
misijo v tujino, ter uporaba transportne čete za naloge v okviru zavezništva.
Po pripravi povelja za delovanje in po opravljenem preizkusu na karti, ki ga
je opravila koordinacijska štabna skupina, je v začetku aprila štabno urjenje
na karti začelo vseh šest VTP-jev. Glavni nalogi v povelju sta bili podpora dr-
žave gostiteljice silam zavezništva in prostorski nadzor nad ozemljem. Vaja
Podpora 2004 je ob dobri organizaciji in izvedbi dala veliko novega znanja
ter zavedanja o kritičnih točkah izvedbe podpore države gostiteljice v realnih
razmerah. Marko Pišlar

Poročanje poveljniku PP med štabno vajo Podpora 2004

When trying to achieve comparability with modern armed forces, mili-
Foto: Arhiv PP

tary logistics is one of the most important areas of expertise, which

is why it is at present undergoing significant changes. Lately, the SAF
have been focusing on the pooling of its logistic capabilities as well
as on developing a homogenised command, needed to ensure logistic
support. Entering the last phase or reorganisation is also the Support
Command. By the end of the year, the Support Command, along with
6 military - territorial commands, is also going to comprise the logistic
battalion. The biggest novelty in the Support Command is the subordi-
nation of the Military Health Service and the Air Force base. According
to the words of Commander of the Support Command, Colonel Anton
Tunja, this is going to be one of the biggest SAF units considering the
number of the servicemembers and subordinate units.

S LO V E N S K A V O J S K A 17
Iz vojaškega življenja
Škorpijoni uspešni v boju z oklepniki
»Posadka po prihodu na ognjenem
položaju najprej izdela zaklonilnik, na-
mesti kontrolni pult in vkoplje lanserje
v tla. Pomembno je, da so lanserji raket
dobro vkopani v tla in nameščeni v pra-
vo smer ter višino. Član posadke prine-
se raketo do lanserja, drugi pa jo položi
v lanser, preveri, ali je raketa brezhibna,
odpre krilca in jo priključi na žico, ki je
speljana do plošče za vodenje. Opera-
ter s preklopnim gumbom na kontrolni
plošči izbere raketo. Po povelju Ogenj!
Stotnik Nadporočnik
Dušan Lazar Jože Lebar
18 S LO V E N S K A V O J S K A
vodi raketo v smeri orientirja proti
Od 5. do 9. aprila je na osrednjem vadišču Slovenske vojske pri cilju, tako da jo usmeri v sredino,« je
Postojni potekalo terensko usposabljanje pripadnikov 76. protiok- postopek streljanja z maljutko opisal
lepnega bataljona Slovenske vojske iz Murske Sobote. Izvedli so operater desetnik Smiljan Fujs. Raketa
streljanje s protioklepnim raketnim sistemom maljutka 9K11 na po izstrelitvi v zraku leti še nekaj časa,
nepremične cilje na razdali od 1400 do 1600 metrov od ognjenega kar je odvisno od oddaljenosti od
položaja. Namen usposabljanja je bil izboljšati usposobljenost in cilja. Pri vodenju si operater pomaga
preveriti izurjenost posadk za bojno delovanje, obenem pa tudi z daljnogledom, ki ima periskopičnost,
porabiti zalogo starejših protioklepnih raket, ki jim bo kmalu potekel kar mu omogoča, da raketo vodi skrit
rok uporabe. Člani posadk so pokazali dobro usposobljenost, saj v zaklonilniku, zato ga nasprotnik teže
so protioklepne rakete uspešno vodili do ciljev. opazi. »Pri streljanju moramo upošte-
vati vremenske vplive, kot sta veter in
temperatura, saj lahko raketa leti pov-
sem drugače,« je pojasnil desetnik Fujs.
Vodenje rakete poteka ročno
Maljutka je protioklepno lansirno orožje, ki je primerno za uničevanje oklepnih
vozil, utrjenih zgradb in bunkerjev na razdalji od 500 do 3000 metrov, pri če-
mer je njena prebojnost 400 milimetrov. Posadko pri orožju sestavljajo trije čla-
ni. Raketa doseže med letom hitrost 125 metrov na sekundo. Vodenje rakete
poteka ročno. Streljanje s protioklepnim raketnim sistemom maljutka je precej
bolj zahtevno kot streljanje s fagotom, ki dela skoraj sam, saj raketa samo-
Poročnica dejno leti na cilj, na katerega merimo. »Pri maljutki je treba raketo po izstrelitvi
Nataša Svetina ročno voditi z ročico na komandnem pultu,« je pojasnil poveljnik protioklepne
baterije stotnik Dušan Lazar. »Posadke na protioklepnih raketnih sistemih mo-
rajo biti visoko usposobljene, saj morajo protioklepne sisteme upravljati ljudje
z dobrim tehničnim znanjem in ustrezno psihofizično pripravljenostjo.« Dodal
je, da je treba rakete pred streljanjem popisati, pregledati in izločiti tiste, ki ne
ustrezajo varnostnim merilom. Poskrbeti je treba tudi za vse varnostne ukrepe.
Pred streljanjem morajo strelišče zavarovati in počakati saniteto, pirotehnike
in gasilce, ki poskrbijo za varnost streljanja. »Najzanimivejši del usposabljanja
vojakov je bojno streljanje, saj lahko v praksi preizkusijo znanje, ki so ga prido-
bili med usposabljanjem na sobnih trenažerjih. Delo na terenu je dopolnitev
tistega, kar se posameznik nauči na simulatorjih,« je povedal pomočnik za
operativno učne zadeve in šport nadporočnik Jože Lebar.
Tehnične odpovedi raket predvsem zaradi okvar na pogonu
»Opažamo, da so na drugem streljanju rezultati precej boljši kot na prvem,« je
med streljanjem dejala poveljnica protioklepnega voda poročnica Nataša Sve-
tina, ki je bila poveljujoča na ognjenem položaju. Pri streljanju je prišlo tudi do
tehnične odpovedi nekaterih raket, ki so v nekaj sekundah po izstrelitvi padle na
zemljo. Poročnica Svetina je poudarila, da pride do odpovedi raket predvsem
zaradi njihove zastarelosti. Uporabljali so namreč rakete, ki so bile izdelane leta
1988. »Do zatajitve rakete največkrat pride, ko je ta že v zraku. Takrat odpove
pogon, zato operater izgubi oblast nad raketo,« je dodal desetnik Fujs.
60 ur streljanj na trenažerjih
Vojaki pred streljanjem veliko časa preživijo v trenažnih kabinetih. Operater
na protioklepnih sistemih mora med usposabljanjem opraviti več kot 60 ur
streljanj na simulacijskih sistemih v trenažnih učilnicah. Simulatorji, na katerih
se urijo, so namreč vadbena kopija bojnega orožja z vsemi elementi. Računal-
niški ekrani na simulatorjih prikazujejo različna ozadja pokrajine, na katerih se
izrisujejo cilji, na katere se strelja. Trenažerji omogočajo streljanja na statične
in premične cilje. Simulator samodejno zapisuje vse podatke o operaterjevem
vodenju rakete in zadetkih, na podlagi katerih računalnik izračuna končno oce-
no strelske usposobljenosti operaterja. Vojak se na sobnih trenažerjih lahko uči
različnih postopkov streljanja, vodenja rakete, zadevanja ciljev v različnih vre-
menskih, bojnih, dnevnih in nočnih razmerah. »Pred vsakim bojnim streljanjem
poteka dodatno kondiciranje na trenažerjih in simulatorjih, na katerih še enkrat
obnovimo vse postopke pri vodenju rakete. S seboj pripeljemo tudi trenažer, ki
je nameščen na vozilu,« je pojasnila poročnica Svetina.
Deluje le ena protioklepna baterija
V sestavi 76. protioklepnega bataljona deluje le ena protioklepna baterija, ki
je popolnjena s poklicnimi vojaki. V enoti trenutno usposabljajo 11 kandidatov
za vojake, ki so že pridobili VED operater, med njimi pa sta tudi dve kandidatki.
Protioklepna baterija uporablja protioklepne raketne sisteme fagot in maljutka.
Ko so imeli nabornike, so v enoti delovale tri protioklepne baterije, dve sta bili
opremljeni s protioklepnim sistemom maljutka, ena pa s sistemom fagot. Stot-
Desetnik Desetnik Vojakinja
Smiljan Fujs Primož Drevenšek Mojca Smolič
Iz vojaškega življenja
Operater z ročico na komandnem pultu vodi raketo proti cilju.
nik Lazar je omenil, bodo letos najverjetneje izvedli tudi streljanje s sistemom
fagot na nepremične cilje. »Pri nas na premične cilje ni mogoče streljati, saj
nimamo ustreznega poligona. Naša enota je pred leti izvedla bojno streljanje
s protioklepnimi raketami v tujini na premične cilje na vadišču Varpalota na
Madžarskem,« je dodal stotnik Lazar.
Med trenažerjem in orožjem ni velike razlike
Kot je povedala pomočnica operaterja vojakinja Mojca Smolič, ki se je v
Slovenski vojski zaposlila pred več kot letom dni, pri streljanju z raketnim
sistemom maljutka v učilnici in na terenu ni velike razlike, saj so razmere na
simulatorjih zelo realne. »Vsi postopki so enaki, razen da na terenu slišiš tudi
pok.« Poudarila je, da je zelo pomembna koncentracija in pravilno izvajanje
vseh postopkov, da nenehno spremljaš raketo, ne izpustiš komandne palice in
da se ti cilj ne izmakne. S streljanjem je bila zadovoljna, saj je od štirih izstre-
ljenih raket trikrat zadela cilj. Pomočnik operaterja desetnik Primož Drevenšek,
ki se je v protioklepni enoti zaposlil septembra lani, je dejal, da so bili pogoji za
streljanje odlični, kar se je pokazalo tudi pri številu zadetkov. Povedal
je, da je vse rakete, ki jih je izstrelil, vodi
cilj, čeprav je bilo to šele njegovo drug
streljanje s tem orožjem. »Pri streljanju
je pomembna koncentracija. Ko iz-
streliš raketo, jo moraš neprestano
spremljati do cilja. Kot posadka smo
se dobro ujeli. Posadke so mešane,
v njih so ob mlajših tudi bolj izkušen
pripadniki, ki nam z izkušnjami in znan
lahko pomagajo,« je dopolnil desetnik
venšek.
Mark
Foto: B
Nameščanje rakete na lanser
protioklepnega sistema maljutka
place from 5th to 9th April. The servicemembers carried out the firing
with maljutka 9K11 anti-armour missile system for non-moving targets.
The purpose of the training was to improve the preparedness of the ser-
vicemembers, to test the combat skills of the crews as well as to use up
the stock of the old anti-armour missiles which were about to expire.
S LO V E N S K A V O J S K A 19
 Bolničarji na preizkušnji
Prvi, ki lahko rešijo življenje vojni. Spoznali so tudi določene vse-
Program je vodil Center za usposab- V Vojašnici Cerklje ob Krki so v petek, 2. aprila, s preverjanjem bine višje ravni vojaške zdravstvene
ljanje, Vojaška zdravstvena služba osnovnega znanja kandidatov za bolničarje končali pettedenski službe, kot na primer delo na četni
pa je zagotovila strokovne izvajalce. specialistični program Centra za usposabljanje. 26 kandidatov postaji, kjer je navzoč medicinski
Major Miran Rožanec, namestnik se je v program za vojaško evidenčno dolžnost bolničar vključilo tehnik, in delo na bataljonski sani-
poveljnik CU, je dejal, da je Center za konec februarja, osvojili pa so osnovno znanje, povezano tetni postaji, ki vključuje tudi delo
usposabljanje v skladu s konceptom z delovanjem človeškega telesa, obolevanja in nastajanja zdravnika kirurga. »Bolničarji, ki jih
usposabljanja poklicnih vojakov SV poškodb. Veliko pozornosti so namenili sistemu zdravstvenega usposobimo, bodo delali predvsem
odgovoren tudi za usposabljanje za varstva v vojni, prvi pomoči in negi poškodovanca. Podpolko- na ravni oddelka. Oni prvi vzpostavijo
poklic bolničar. Zato so v CU oblikovali vnik Marko Preložnik, načelnik G-3 Vojaške zdravstvene službe, stik s poškodovanim in obolelim na
učno skupino bolničar, ki je opravila je dejal, da je temeljni cilj programa, da usposobijo vojake bojišču. To je prva strokovna pomoč,
ki jo vojak dobi, ko je ranjen, zato
namenjamo veliko pozornosti prak-
tičnemu delu,« je dejal podpolkovnik
rogram je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela, pri
pa poskušajo vaje čim bolj približati realnim razmeram. V
em delu spoznajo osnovna medicinska načela, bolezni,
e preverjajo in vzdržujejo osnovni življenjski znaki. »Če se
njske funkcije prekinejo, morajo bolničarji vedeti, katere po-
pke in načine je treba uporabiti, da se te življenjske funkcije
zdržujejo, dokler poškodovani ne dobi strokovne medicinske
pomoči. Ta čas je zelo pomemben. Če je bolničar vrhunsko
usposobljen, lahko ranjenca, ki je v kritičnem stanju, dlje
časa obdrži pri življenju, zato sta raven usposobljenosti
in količina znanja zelo pomembni,« je dejal podpolkovnik
Preložnik. Opozoril je, da bolničarji oskrbijo poškodbe tako,
a preprečijo prekinitev življenjskih funkcij, torej ustavijo
vavitve, vzpostavijo utrip srca in dihanje. »Naš cilj bi bil, ven-
r moramo to doseči s spremembo zakonodaje, da bi lahko
otovili tudi nadomeščanje telesnih tekočin, kar danes zako-
aja ne omogoča, saj je za to pristojen zdravnik. V nekaterih
ah so bolničarje že usposobili za dajanje infuzij in nekaterih
drugih zdravil za vzdrževanje življenjskih funkcij.«
bo usposabljanja in tudi strokovnih izvajalcev iz Vojaške zdravstvene službe.
Poveljnik učne skupine bolničar poročnik Andrej Hribar je dejal, da so bili kan- Vsi tečajniki so uspešno opravili izpit
didati napoteni iz svojih matičnih enot. »Kandidati so bili od podčastnikov do Strokovni izvajalci medicinskih tem so bili tehniki in višji medicinski tehniki ter
vojakov, ki različno dolgo delajo v Slovenski vojski, in sicer od nekaj mesecev pri določenih vsebinah tudi zdravniki Vojaške zdravstvene službe. Vsaki dve
do 12 let, bili pa so iz vse Slovenije.« leti naj bi vsi bolničarji svoje znanje obnovili, zato zdravstvena služba poleg
Veliko tečajnikov je prišlo na tečaj, ker so sami tako želeli. Seznanili so se osnovnih opravlja tudi obnovitvene tečaje. »Medicinska doktrina in oprema se
s splošnimi vsebinami zdravstvene oskrbe za bolničarje in z vojaško spe- razvijata ter spreminjata. Obnovitveni tečaji so nujni, saj zaradi malo poškodb,
cialističnimi vsebinami, predvsem z nalogami vojaka bolničarja v miru in še posebej težkih, določeno znanje pozabijo,« je pojasnil podpolkovnik Pre-
ložnik. V tem tečaju je sodelovalo 12 medicinskih tehnikov in sester. Strokovna
izvajalka je bila tudi višja vodnica Zora Kotnik, ki je v sedmih letih dela v prvi
pomoči izučila že nekaj tisoč tečajnikov. S to generacijo je delala zadnji teden
in jih pripravljala na izpit. »Na tem izpitu so bili kandidati zelo dobri. Tečaji so
zelo kakovostni in jih ocenjujem kot najboljše tečaje prve pomoči v Sloveniji,
vendar opažam, da je populacija zelo prestrašena, ker je vedno izpostavljen
pravni vidik, torej kaj bi se zgodilo, če bi naredili kaj narobe. Če rešuješ življenje,
je najbolj pomembno, da ga rešiš. Ne razmišljaš o tem, kaj bi bilo, če ga ne bi
oživel. Razlika med civilnim in vojaškim delom je, da se morajo bolničarji znajti
sami, z improviziranimi sredstvi. Nimajo ne ekipe ne zdravnika, torej nikogar,
Podpolkovnik Poročnik Višja vodnica na katerega bi se zanesli, razen nase, zato mora biti njihovo znanje temeljito.
Marko Preložnik Andrej Hribar Zora Kotnik Bolničarji bodo veliko na terenu in bodo teorijo preizkusili v praksi.«

20 S LO V E N S K A V O J S K A
 Desetnik Milan Huskič, Vojašnica Vrhnika: V Poročnik Simon Krašovec, 32. VTP, Novo mesto:
enoti sem vzdrževalec vozil, želel pa sem pri- Za to usposabljanje se nisem sam odločil, saj

dobiti še VED bolničar. To je pomembno, saj
so moji hobiji takšni, da bi znanje lahko hitro
uporabil. Problematično se mi zdi uporabljanje
tega znanja v civilnem življenju, saj z ničimer ne
moremo dokazati, da imamo znanje iz prve po-
moči. Zato menim, da bi morali dobiti potrdila, ki
bi veljala tudi zunaj vojske. Zdaj še ne vem, ali
bom dobil dodatne zadolžitve, ker bom imel VED
bolničar, zagotovo pa bom zadolžen za oskrbo oziroma prvo pomoč. Vsaka
enota si pridobiva kondicijo in strelja, tako da mislim, da bomo sodelovali pri
tem. Snov smo obravnavali zelo natančno, menim pa, da bi morali malo več
pozornosti nameniti obravnavanju poškodb, ki nastajajo pri urjenjih oziroma
boju. Zame ni tako pomembno, kako se prenašajo bacili, bolj pomembno je,
kako bom oskrbel strelno rano ali poškodbo pri padcu. Preverjanje ni bilo
težko, saj smo delali tisto, kar smo vadili. Posebno zahtevna je bila triaža, saj
smo za tako delo premalo strokovno usposobljeni.
Iz vojaškega življenja
so me kar določili, vendar mi ni žal, da sem
se udeležil tečaja. Če ne bi šel jaz, bi šel pa
kdo drug, saj v enoti očitno primanjkuje tega
znanja. Bolničarje potrebujemo na streljanjih.
Spoznati smo morali kar veliko vsebin. Nekaj
predavateljev je manjkalo, nekateri nadomestni
predavatelji pa niso bili dobro pripravljeni, zato
pa so nas nekateri v enem dnevu naučili več kot
drugi v 14 dneh. Menim tudi, da bi bilo lahko več praktičnega dela. Praktično
delo si bolj zapomniš. Ko bomo šli z enoto na teren, bom kot bolničar nesel s
seboj tudi bolničarsko torbico, v kateri so dodatne gaze, prevezi in osnovne
stvari, ki jih potrebujemo pri delu. Enotedenskega terena nisem pogrešal,
ker je deževalo, v vojski pa sem že več kot 12 let in deževnih terenov ne
pogrešam.
Valerija Šket
Foto: Bruno Toič

Vojak Peter Samotorčan, 45. oklepni bataljon,

Pivka: Sem zdravstveni tehnik, zato že imam
takšno znanje, vendar brez tega tečaja ne bi
mogel opravljati delo bolničarja. V Slovenski
vojski delam od lani novembra. V enoti so me
določili, da moram na tečaj za pridobitev VED
bolničar. Znanje iz srednje šole mi je koristilo,
saj sem vse, kar smo obravnavali, že znal,
vendar bi prav zaradi znanja in izkušenj, ki sem
jih pridobil, ko sem delal v bolnišnici, morda
drugače oskrbel ranjenca. Preverjanje je sestavljeno iz treh delov, in sicer
dveh pisnih ter enega praktičnega. Prvi pisni je zahteval bolj splošno znanje,
kot na primer oskrbo poškodovanca, drugi pisni del pa je obsegal triažo.
Strinjam se s kolegom, ki je dejal, da lahko nastanejo težave, če pomagaš
na primer pri poškodbi v civilnem življenju in narediš kaj narobe. Na tečaju se
lahko veliko naučiš, vendar pravega stika s poškodovancem ni, to pridobiš
z izkušnjami.

Vojakinja Laura Cafuta Drevenšek, 157. logi-

stična baza, Ilirska Bistrica: Za ta tečaj sem se
odločila sama, v enoti pa so moji prošnji ugo-
dili. Želela sem si priti sem, ker me tako delo
veseli, saj lahko z nujno medicinsko pomočjo
človeku pomagaš in rešiš življenje. Sicer delam
v skladišču, tako da bo to moje dodatno znanje.
Še vedno bom delala v skladišču, želim pa si,
da bi delala kot bolničarka v saniteti v Vipavi,
saj sem bila tam lani poleti na usposabljanju
in mi je bilo zelo všeč. Pettedensko usposabljanje v Cerkljah je bilo odlično.
Obravnavali smo oskrbovanje ran, poškodb, krvavitev itn. Teorije je bilo kar
precej, veliko smo bili v učilnicah, kjer je potekalo tudi praktično delo, pogre-
šala pa sem teren, ki bi trajal cel teden, da bi preizkusili postavitev sanitet-
nega šotora role 1. To smo sicer delali pred vojašnico, vendar smo postavili
le del šotora. Medicinski tehniki iz Vojaške zdravstvene službe so bili zelo
strokovni, preizkusili smo nosila in izvleko ranjenca, kar ni bilo pretežko. V
resničnih razmerah bi bilo najtežje, če bi bil človek nezavesten, ne bi dihal
in mu ne bi bilo srce. Tudi preverjanje ni bilo pretežko, saj sem pričakovala
nekaj podobnega.
At the Cerklje near Krka barracks a five-week specialist course of the
Military Education and Training Centre was completed with the testing of
the knowledge of the candidates for the military health care unit. 26 can-
didates started attending the programme for the MOS of servicemember
- corpsman at the end of February. The candidates acquired the basic
knowledge about the functioning of the human body, illnesses and inju-
ries. A lot of attention was paid aslso to the medical care system in times
of war, first aid and treatment of the wounded. According to Lieutenant
Colonel Marko Preložnik, Head of the Military Health Service, the basic
aim of the programme was to train the servicemembers for aid, self-aid
and maintaining the basic bodily functions of the wounded, since the
corpsmen are the first to help the wounded on the battlefield.

S LO V E N S K A V O J S K A 21
 Z župani o varstvu
Z a š č i t a i n re š e v a n j e

pred nesrečami
Letošnji načrt nacionalnega pro- naravi, končuje se uvajanje lansirne-
grama varstva pred naravnimi in V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu je 7. in 9. ga mostu. Dogovarjamo se za nakup
drugimi nesrečami namenja, kot je aprila potekal redni letni posvet predstavnikov MO z župani slo- sanitetne vojaške postaje brigadne
dejal obrambni minister dr. Anton venskih občin o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. ravni, ki jo bomo z zmogljivostmi
Grizold, večji poudarek preventivi, Županom so predstavili aktualne naloge MO, najpomembnejše za 200 poškodovanih oblikovali kot
hitrejši odzivnosti in učinkovitemu ter usmeritve za uresničevanje nacionalnega programa varstva mobilno bolnišnico tudi za naravne
racionalnemu ukrepanju ob nesre- pred naravnimi in drugimi nesrečami leta 2004 ter ugotovitve nesreče. Pri razvoju bataljona za
čah, predvideva pa tudi intenzivnejše lanskih inšpekcijskih pregledov. Več kot polovici županov, ki so RKB-zaščito načrtujejo zmogljivosti,
vključevanje drugih resorjev. Pri pred- se odzvali vabilu, so predstavili tudi dejavnosti pri uvrščanju ki jih bomo lahko uporabljali ob ne-
stavitvi zakonodaje, ki ureja varstvo poklicnih gasilcev v sistem plač v javnem sektorju, poročilo o srečah z nevarnimi snovmi. Povečali
pred naravnimi in drugimi nesrečami, porabi sredstev požarne takse in načrt za letos. bomo tudi transportne zmogljivosti.«
je minister dejal, da bodo s spre- Glede dvostranskega sodelovanja
membami Zakona o gasilstvu, ki jih s sosednjimi državami je dr. Grizold
bo MO pripravilo v prvi polovici leta, dejal, da je sklenitev sporazuma z
uredili predvsem vlogo gasilskih zvez. Italijo prednostna naloga. Kot dobro-
V zakonu bodo bolje urejeni izvajanje došel je ocenil mehanizem civilne
državljanskih dolžnosti v Civilni zašči- zaščite Evropske unije, ki bo povečal
ti in posebni pogoji dela za poklicne možnosti za učinkovito pomoč ob
delavce v zaščiti in reševanju, pred- velikih nesrečah v državi članici.
lagali pa bodo uvedbo prostovoljne- Poveljnik Republiškega štaba za CZ
ga usposabljanja. To bo, je dejal dr. Miran Bogataj je predstavil koncept
Grizold, urejeno podobno kot prosto- odzivanja na nevarnosti, ki bo na
voljno vojaško usposabljanje: »Če državni in regijski ravni poleg radio-
nam bo na leto uspelo pridobiti sto loškega in kemičnega področja celo-
kandidatov, bo to kadrovsko jedro, ki viteje vključeval področje biologije in
bo v gasilstvu bistveno za razvoj operativnih reševalnih sestav.« Uredili bodo bo razdeljen v tri časovne pasove. V prvem bodo institucije z laboratorijsko
tudi možnosti za sodelovanje pripadnikov sil za zaščito, reševanje in pomoč tehniko, ki morajo odkrivanje RKB-snovi in bolezni opraviti v največ 30 minu-
na misijah. V začetku leta so se iztekli roki za uskladitev načrtov za naravne tah, v njej pa bo tudi 18. bataljon RKBO. Drugi pas bodo predstavljale regij-
in nekatere druge nesreče, načrte za nesreče z nevarnimi snovmi pa je treba ske enote za RKB-zaščito, 42 gasilskih enot po Sloveniji in nekatere druge, ki
po direktivi Seveso II končati do začetka leta 2005. URSZR letos prvič raz- morajo biti operativne v šestih urah. Sile iz tretjega pasu bodo morale naloge
vija koncept odzivanja v primeru uporabe orožja za množično uničevanje, opraviti v 48 urah.
pri čemer bodo poskušali zagotoviti takojšnjo odzivnost strokovnih služb Državni načrt bo posebej opredelil ukrepanje ob velikem požaru. V okviru
pri identifikaciji nevarnosti. Del predloga novega Splošnega dolgoročnega programa Kras so določili območje, na katerem bodo izvajali posebne
programa razvoja in opremljanja SV do leta 2015 je, kot je poudaril minister, aktivnosti, v programu porabe požarne takse so letos obnovili program
krepitev sposobnosti vojske za sodelovanje pri zaščiti, reševanju in pomoči sofinanciranja nakupa gasilske tehnike na tem območju, GZS poskuša širiti
ob naravnih in drugih nesrečah. »Letos bosta v operativno uporabo vključe- krog prostovoljnih gasilcev na prizadetih območjih, v Sežani pa bo jeseni za-
na srednja transportna helikopterja, ki imata opremo za gašenje požarov v čela delovati izpostava izobraževalnega centra z Iga. Z onesnaženjem voda
sta povezani uredbi iz lanskega leta, ki urejata delovanje javne gospodarske
službe na vodah in podeljevanje koncesij. Del koncesijskih pogodb je po
At the Disaster Protection and Relief Education Centre at Ig, the regular besedah Bogataja tudi sodelovanje ob nenadnem onesnaženju vode. Sicer
annual consultation of the representatives of the RS Ministry of Defence pa so regijske izpostave URSZR lani dobile natančna navodila o ukrepih, pri-
and mayors of Slovenian municipalities on protection and relief in ca- zadevajo pa si tudi za večje vključevanje strokovnih svetovalcev. Področje
ses of natural and other disasters took place from 7th to 9th April. The naj bi po besedah poveljnika Republiškega štaba za CZ dopolnil tudi novi
mayors were informed about the current assignments of the RS Mini- zakon o varstvu okolja, ki je v parlamentarnem postopku. Za nesreče na
stry of Defence, about the most important guidelines for the realisation morju je MO s koprskim podjetjem sklenilo pogodbo o uporabi vlačilcev pri
of the national program of protection and relief in cases of natural and intervencijah, za omejevanje morebitnega onesnaženja morja so zagotovili
other disasters in the year 2004 and about the results of the last year’s prve morske zapore, dogovori potekajo med MO in Ministrstvom za okolje ter
inspections. občinami, meddržavna dogovarjanja o zaščiti severnega Jadrana pa med
Italijo, Hrvaško in Slovenijo. MG/BT

22 S LO V E N S K A V O J S K A
 Na Igu o pripravljenosti in

Z a š č i t a i n re š e v a n j e
preventivi pred nesrečami
Namen pobude, ki je začela delo- opremo, ki jo potrebujejo. Skupna
vati pri različnih projektih leta 2002, V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu pri gasilska enota bo 27. maja prvič
je okrepiti sodelovanje držav Jugovz- Ljubljani je v ponedeljek, 5., in torek, 6. aprila, potekal regionalni izvedla skupno vajo v Budvi. Projekt
hodne Evrope na področju varstva sestanek Pobude za pripravljenost in preventivo pred nesrečami Seizmološka mreža za JV Evropo je
pred naravnimi in drugimi nesrečami, (Disaster Preparedness and Prevention Initiative - DPPI), ki delu- predlagala Grčija, pobudo pa je pre-
zagotoviti prenos znanja in izkušenj je v okviru Pakta stabilnosti za Jugovzhodno Evropo. Na njem vzela Slovenija. Projekt so donatorji
ter podporo državam pri vključevanju so sodelovali predstavniki iz 11 držav članic pobude ter pred- že odobrili, v prvi fazi pa predvideva
v zahodne povezave. Izvršna sekre- stavniki mednarodnih in nevladnih organizacij, ki so si izmenjali komunikacijsko povezavo med
tarka DPPI Cvetka Krajič Tomin je izkušnje o graditvi sistemov varstva pred naravnimi in drugimi seizmološkimi centri v Jugovzhodni
poudarila pomen sodelovanja držav nesrečami ter obravnavali predloge držav za nove projekte. Evropi. Udeleženci sestanka so pred-
v regiji na področju varstva pred na- lagali tudi nekaj novih projektov, in
ravnimi in drugimi nesrečami. Dejala sicer projekt o skupni koordinacijski
je, da sodelovanje v DPPI prispeva skupini in enoti za posredovanje ob
predvsem k izboljšanju pripravljenosti poplavah ter projekta v sodelovanju
varstva pred naravnimi in drugimi ne- z Uradom Nata za uporabo znanosti
srečami držav v regiji. Delo v pobudi v miroljubne namene. Vodja oddelka
poteka na podlagi projektov, za katere za požarno varnost na Ministrstvu
se dogovorijo države in ki jih finančno za notranje zadeve Srbije in Črne
podprejo donatorji. Najpomembnejši gore Predrag Marić je povedal, da
donatorji so Norveška, Švica in ZDA. sta sodelovanje v DPPI in izmenjava
Predstavniki držav članic pobude se izkušenj z drugimi državami zelo
dvakrat na leto srečajo na regionalnih pomembna, saj prav zdaj preobliku-
sestankih, na katerih poročajo o delu jejo sistem varstva pred naravnimi in
pri projektih v minulem letu in se do- drugimi nesrečami. »V okviru pobude
govorijo o nadaljnjem sodelovanju v smo doslej sodelovali z Madžari pri
okviru pobude. »Bistvo teh sestankov projektu ukrepanja ob morebitnih
je priprava predlogov projektov, ki temeljijo na oceni ogroženosti v regiji, pri poplavah na reki Donavi, to sodelovanje pa bi radi okrepili tudi pri projektih
čemer poskrbimo tudi za ustrezno finančno podporo projektov in njihovo im- varstva pred požari, pri ukrepanju ob potresih, pri kemičnih nesrečah in po-
plementacijo. Ena od naših temeljnih dejavnosti je tudi zbliževanje znanstve- dobno,« je povedal Marić. Liviu Viorel Nemes iz poveljstva CZ Romunije je
nega in operativnega segmenta za boljšo pripravljenost pred nesrečami,« zatrdil, da je glede na sodobne vire ogrožanja, ki imajo širše učinke, sodelo-
je dodala Cvetka Krajič Tomin. Direktorji organizacij za civilno zaščito so se vanje v regiji zelo pomembno predvsem z vidika učinkovitega in hitrega odzi-
strinjali, da je sodelovanje v Pobudi za pripravljenost in preventivo pred ne- vanja na naravne in druge nesreče, usklajevanja zakonodaje in oblikovanja
srečami pomembno, saj omogoča prenos znanja in izkušenj med državami sistema v skladu z zahtevami Evropske unije. Kot je dejal, lahko Romunija
ter vzpostavljanje mreže oseb in organizacij v regiji, kar prispeva k hitrejši v pobudi prispeva predvsem znanje in izkušnje, ki jih ima z ukrepanjem ob
pomoči ob naravnih in drugih nesrečah. Direktor URSZR Bojan Žmavc je tehnoloških nesrečah, kot so na primer izlitje nevarnih snovi v okolje, jedrske
pojasnil, da želijo z organizacijo sestanka v Sloveniji poudariti aktivno vlogo nesreče in uporaba nevarnih snovi v teroristične namene. »Naše izkušnje z
naše države v okviru delovnega omizja III Pakta stabilnosti za Jugovzhodno delom v DPPI so dobre,« je dodal Nemes.
Evropo, ki mu letos predseduje Slovenija. Ob tem je opozoril na uspešno Marko Pišlar
dvostransko sodelovanje z državami, ki temelji prav na dobrih izkušnjah
skupnega dela v okviru te pobude. Žmavc je zagotovil, da je Slovenija pri- At the Disaster Protection and Relief Education Centre in Ig near Ljublja-
pravljena drugim državam posredovati svoje izkušnje pri zagotavljanju višje na, a two-day regional meeting of the Disaster Preparedness and Pre-
pripravljenosti in preventive pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pri tem je vention Initiative took place on 5th and 6th April. The Initiative operates
treba paziti, predvsem zaradi omejenih finančnih virov in ljudi, da se pobude within the framework of the South Eastern Europe Stability Pact. Repre-
ali projekti ne bi podvajali. Slovenija v DPPI skupaj s Hrvaško izmenično sentatives of 11 Initiative member states and representatives of inter-
vodi projekt za izobraževanje in usposabljanje za varstvo pred nesrečami v national and non-governmental organisations took part in the meeting.
Jugovzhodni Evropi. V okviru tega projekta, ki ga letos koordinira Slovenija, The participants exchanged their experiences regarding the establish-
je za leto 2004 predvidenih dvanajst dogodkov, od tega bo štiri organizirala ment of the systems of protection against natural and other disasters
naša država. V okviru projekta skupne gasilske enote so na Hrvaškem and discussed suggestions for the new projects in this field.
opravili usposabljanje enot iz BiH ter Srbije in Črne gore ter kupili gasilsko

S LO V E N S K A V O J S K A 2 3
 Poklicni gasilci se kalijo v Sežani
Z a š č i t a i n re š e v a n j e

V okviru prakse trije novi aparatov, za uporabo motorne žage

specialistični programi Januarja se je 11. generacija kandidatov za poklicne gasilce in gašenje požarov v naravnem
V Zavodu za gasilno in reševalno vključila v program Izobraževalnega centra za zaščito in okolju. »Delodajalcem industrijskih
službo Sežana sta bili tudi prvi dve reševanje na Igu. Program obsega več kot 800 ur, tretjina jih je in teritorialnih gasilcev teh specializi-
generaciji kandidatov za gasilce, namenjenih praktičnemu usposabljanju, ki so jih do lani izvajali ranih programov ne bo treba posebej
pozneje te možnosti ni bilo več, saj v gasilskih enotah, po novem pa jih opravljajo v Zavodu za gasil- plačati, saj bo usposabljanje finan-
so moški v zavodu opravljali civilno no in reševalno službo Sežana. »Enote imajo različne frekvence cirala država. Prej so namreč izpit iz
služenje. Do konca lanskega leta je intervencij, nekateri kandidati so sodelovali pri več intervencijah, teh vsebin delali, ko so že bili gasilci
civilno služenje v zavodu opravilo drugi so opravljali bolj preventivne dejavnosti. Drugi razlog je bil in ne v okviru usposabljanja za prido-
približno 1800 nabornikov, ki so imeli pritisk enot, da bi med prakso izvedli še dopolnilna usposabljan- bitev naziva gasilec. Poleg tega vsi
teoretično in praktično usposabljanje ja, in sicer za servisiranje ročnih gasilnih aparatov, uporabljanje gasilci nimajo izkušenj z gašenjem v
za gasilce, ob požarih pa so pomaga- motornih žag ter gašenje požarov v naravnem okolju. Te vsebine naravnem okolju, saj se požari v taki
li tudi gasiti. Zadnja generacija fantov smo združili v 164 ur praktičnega usposabljanja v Sežani. obliki drugod po Sloveniji ne pojavlja-
na civilnem služenju je imela največ Analiza, ki bo narejena po koncu usposabljanja, bo pokazala, jo. Te kandidate za gasilce bomo torej
intervencij v sedmih mesecih, in sicer ali bomo imeli takšen program tudi v prihodnje, rezultati so za že preventivno usposobili in bodo,
kar 380. »Civilnega služenja ni več, zdaj zelo dobri,« je pojasnil svetovalec za usposabljanje gasil- če jih bomo potrebovali, pripravljeni
zato iščemo nove možnosti za center. cev ICZR Gregor Šebenik. in usposobljeni za posredovanje na
Tukaj naj bi pripravili nadomestni pro- kraškem območju. Program v Sežani
gram, saj je center na Igu preobremenjen, tako je pripravljen tudi tako, da lahko kandidati ob po-
pa bi hkrati reševali tudi problematiko požarnega žaru intervenirajo,« je dejal Šebenik.
varstva na Krasu,« je pojasnil Jordan Kariž, vodja Programa servisiranja gasilnih aparatov izvajajo
izobraževanja v Zavodu za gasilno in reševalno strokovni delavci oziroma izdelovalci tistih apa-
službo Sežana. ratov, ki jih gasilci uporabljajo pri svojem delu.
V tej generaciji je 58 kandidatov za gasilce, ki so »Izobraževanje se konča s strokovnim izpitom, ki
jih zaradi velikega števila razdelili v dve skupini, obsega teoretični in praktični del. Za servisiranje
prihajajo pa iz teritorialnih in industrijskih gasilnih gasilnih aparatov morajo poznati tehnični del,
enot Teoretični del so preventivno delovanje in normativno ureditev, v
delavnici pa morajo servisirati aparat in ga pre-
izkusiti,« je dejal Kariž. Usposabljanje z motorno
Jordan Kariž Gregor Šebenik
žago opravljajo strokovnjaki iz Srednje gozdarske
in lesne šole iz Postojne. »Z Zavodom za gozdove
v Sežani smo določili lokaciji, kjer bomo izdelali požarno preseko, ki mora
biti široka vsaj deset metrov. Gozd očistimo in s tem preprečimo širjenje po-
žarov, hkrati pa imajo vozila dostop do požara,« je pojasnil Kariž. Tretji nov
sklop je gašenje požarov v naravnem okolju, pri čemer kandidati s strokov-
njaki za gašenje v kraškem okolju spoznajo vpliv geografskih in klimatskih
pogojev na širjenje požara, vrste in uporabo gasilnih sredstev v naravnem
okolju, taktiko gašenja ter uporabo helikopterja pri gašenju.
Po končanem praktičnem delu se bodo kandidati vrnili na Ig in junija opravili
zaključne izpite ter se z nazivom gasilec vrnili v enote, ki so jih poslale na
usposabljanje.

Od malih nog želja po poklicnem

gasilstvu
Andrej Stermec iz Gasilskega zavoda Ravne
je kot prostovoljni gasilec delal 20 let, pred
dvema letoma pa se je zaposlil kot pripravnik.
»Na Igu smo imeli teorijo in veliko prakse, tako
imenovane hot fire treninge, delo v požarni hiši,
vaje z dihalnimi aparati in drugo tehniko. Tukaj
se usposabljamo za servisiranje gasilnih apa-
ratov, delo z motorno žago, za gašenje gozdnih
požarov, med drugim bomo tudi spoznali, kaj
 Z a š č i t a i n re š e v a n j e
Kandidati pri servisiranju ročnih gasilnih aparatov

mora gasilec vedeti, ko se požar gasi s helikopterjem. Zdi se mi zelo dobro,

da smo za mesec dni prišli na prakso v Sežano, saj bomo tu dobili izkuš-
nje, hkrati pa še naredili izpit za specifična področja dela. V moji enoti pri-
pravniki večinoma pometajo, tako da bom tukaj gotovo dobil več izkušenj,
je pa res, da trenutno zaradi bolj deževnega vremena intervencij zaradi
gozdnih požarov ni. V enoti imamo od 60 do 90 intervencij na leto, manj je
tehničnega reševanja in požarov.«
Martin Juteršek je prišel na usposabljanje iz in-
dustrijske enote Centra požarne varnosti Helios.
»Že po tednu dni dela v enoti so me poslali na
izobraževanje. Skoraj 20 let sem bil prostovoljni
gasilec. Nekateri predmeti, ki smo jih obravnava-
li, so bili malo dolgočasni, taka je bila na primer
požarna varnost, praksa pa je zelo zanimiva,
predvsem tako imenovani realni hot fire treningi.
Tudi v Sežani mi je všeč, še posebno, da smo
razdeljeni na izmene za intervencije. Zjutraj
nas razdelijo po vozilih, in sicer za tehnične ter
prometne nesreče, za stanovanjske požare in požare v naravi ter za potrebe praktične vaje, pa je bilo bolj zanimivo. Tudi v
razvoza vode. Komaj čakam, da bomo delali s helikopterji, ker tega še nisem Sežani je dobro, saj smo čez teden v centru, ob
videl. Menim, da bo zelo zanimivo in hkrati uporabno, predvsem če bomo koncih tedna pa doma. Če bi bila požarna ogro-
kdaj pomagali gasiti na Krasu. Zelo sem zadovoljen, da sem se odločil, da ženost, bi imeli tu dežurne ekipe. Nove vsebine
bom gasilec.« nam predavajo poveljnik postojnske brigade,
Iz poklicne gasilske enote Krško je prišel Damjan profesor iz srednje gozdarske in lesne šole Po-
Kodrič, ki je bil v prostovoljno gasilsko društvo stojna ter referenti za gasilne aparate. Zdi se mi
vključen 15 let. »Potem mi je uspelo izpolniti dobro, da so uvedli tri nove programe, saj bomo,
pogoje, to so izobrazba pete stopnje, vozniški ko bomo prišli v enote, že imeli posebno znanje.«
izpit kategorije B in C, odslužen vojaški rok ter Valerija Šket
prihofizična pripravljenost. Na Igu je bilo zelo Foto: Bruno Toič
zanimivo, predvsem praktični del, torej tehnič-
ne intervencije, razrezi avtomobilov, reševanje In January, the 11th generation of candidates for professional firefigh-
iz požarne hiše in jaškov ter razlitje nevarnih ters started their training at the Protection and Rescue Research Centre
snovi. Delo poklicnega gasilca se razlikuje od at Ig. The program comprises over 800 hours of training, one third is
prostovoljnega dela. Te izkušnje moraš pozabiti, focused on practical work, which was carried out in firefighter units
saj smo delali bolj po domače, tukaj pa so postopki natančni. Trenutno teo- until last year. This year, however, the practical part is carried out at the
retično spoznavamo gozdne požare, vendar vreme ni pravo, da bi zagorelo. Institute for Firefighter and Rescue Service in Sežana. “The units have dif-
To je hkrati dobro in slabo, saj bi tako videli, kako se požar vede v takšnih ferent percentage of interventions. Some candidates have taken part in
pogojih, in bi dobili izkušnje. Res pa je, da se tu požari zelo hitro širijo in interventions quite often, others were involved in preventive activities. As
naredijo veliko škode.« part of the practical work, we have introduced into the program specific
Gorazd Sulčič prihaja iz Javnega zavoda gasilske brigade Koper in v naspro- trainings such as servicing of firefighter equipment, using power saws
tju z drugimi prej ni bil prostovoljni gasilec, klub temu pa ga to delo zanima. and extinguishing fires in nature,” explained Firefighter Training Adviser
»Od začetka januarja sem zaposlen kot gasilec, tako da so me takoj poslali at the Protection and Rescue Research Centre, Gregor Šebenik.
na Ig. Prvi mesec smo obravnavali teorijo in čas je mineval počasi, ko so bile

S LO V E N S K A V O J S K A 2 5
 Kitajska,
neznanka zahodnemu svetu
S t ro k o v n e t e m e

Za mednarodni sistem so na začetku mističnih oboroženih sil, zaradi katerih

novega tisočletja značilne temeljne Čeprav je azijsko-pacifiška regija gospodarsko najbolj regionalna varnost dolgoročno po-
spremembe. V današnjem času osta- dinamična in z največjimi razvojnimi potenciali na svetu, pa trebuje sodelovanje tudi na vojaškem
jata najpomembnejša mir in razvoj. nanjo vplivajo tudi negotovosti, ki ogrožajo njen mir in razvoj. področju. Vzroki za nesoglasja v Južni
Medsebojna odvisnost gospodarstva Ta je materialno neuravnotežen, vrzel med severom in jugom Aziji se niso bistveno spremenili. Po-
med državami se je poglobila, pove- je velika, pojavljajo pa se tudi nove oblike manifestacij hege- vojna obnova Afganistana je še vedno
čala se je vloga regionalnih gospodar- monizma in politik moči. Kitajska, ki se vse bolj uveljavlja kot povezana z veliko varnostnimi vpra-
skih organizacij, več pozornosti pa je gospodarska in vojaška sila, bo s krepitvijo svoje stabilnosti šanji. Na Korejskem polotoku sprava
namenjene tudi gospodarski varnosti. odločilno vplivala na zagotavljanje miru in razvoj v regiji. med Severno in Južno Korejo še ni
Razvoj gospodarstva, znanstveni in dosežena, posledični razvoj jedrskega
tehnološki napredek ter stopnjevanje nacionalne moči so glavne strateške orožja na severu polotoka pa ogroža varnost azijskih držav. Nekatere države
težnje vseh držav. Krepitev sodelovanja in koordinacije med državami je vedno so zato pospešile razvoj oboroženih sil in okrepile vojaške povezave v azijsko-
bolj občutiti tudi v boju proti mednarodnemu terorizmu, ki je prav tako zazna- pacifiški regiji. Druge države pa so ponovno razširile pristojnosti in načine delo-
moval novo tisočletje. vanja svojih oboroženih sil.
Azijsko-pacifiška regija kot celota si prizadeva za utrjevanje miru in stabilno- Azija je celina, ki v okviru svoje neskončne raznolikosti doživlja številne tran-
sti ter ostaja najbolj dinamična gospodarska regija z največjimi razvojnimi zicijske procese. Poznavalci razmer napovedujejo, da bo prihodnost Azije
potenciali na svetu. Krepitev dialoga in sodelovanja, vzdrževanje regionalne odvisna od ekonomskega uspeha, ki vodi k mirnemu »pacifiškemu stoletju«,
stabilnosti ter pospeševanje skupnega razvoja so postale glavne politične z naraščanjem regionalne identitete pa bi se lahko ustvarili ugodni pogoji tudi
usmeritve azijskih držav. Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje (APEC), za solidarnost med azijskimi državami. Takšen razvoj dežele bi bil mogoč ob
ki odpravlja trgovinske ovire, se zavzema za tesnejše domnevi, da bi se hkrati uredila zgodovinska neso-
sodelovanje držav članic. Sodelovanje z Vzhodno glasja, ki izvirajo iz ideoloških, religioznih, teritorialnih
Azijo v okviru Zveze držav jugovzhodne Azije (ASEAN) in kulturnih razlik ter so neposredno povezana tudi
in s Kitajsko, Japonsko ter Republiko Korejo (10 + 3) z razvojem močne vojske. Predvsem slednja ima
pa poleg neposrednih srečanj prinaša tudi praktične pomembno mesto v nacionalni politiki držav, saj v
rešitve. Kitajska in ASEAN sta se sporazumela o ob- njihovih ureditvah še vedno prevladujejo konfucijan-
likovanju prostotrgovinskega območja za deset let, kar ske vrednote ter močna prevlada države. Največji pro-
naj bi spodbudilo tesno sodelovanje na netradicional- blem pa je zagotovo pomanjkanje stabilnih regional-
nih varnostnih področjih. Šanghajska organizacija za nih okvirov, znotraj katerih bi se razvijalo vsestransko
sodelovanje je naredila izjemen napredek pri graditvi sodelovanje. Vse to azijski prostor še naprej umešča
medsebojnega zaupanja in meddržavnih odnosov, ki med negotovo in spremenljivo okolje, ki ga spremljata
ne temeljijo na zavezništvu, temveč na partnerstvu in naraščajoč nacionalizem, številčnost prebivalstva,
protiterorističnem sodelovanju. rastoča blaginja, pričakovanja izbruhov in prekrivanja
Ne širi pa se le sodelovanje, temveč posledično tudi teženj po moči, ki odkrito silijo k novim, zgodovinskim
negotovosti, ki ogrožajo mir in razvoj. Razvoj gospo- premikom azijskih velesil.
darstva v svetu je materialno neuravnotežen, vrzel Japonska, velika gospodarska sila tega območja, pre-
med severom in jugom pa še vedno ni premostljiva. življa globoko krizo, saj se gospodarstvo ne razvija,
Dejstvo je, da države v razvoju nimajo velikih koristi ob tem pa država dosega velikanske presežke pri var-
od gospodarskega globalizacijskega procesa, za ne- čevanju in se uvršča med prve finančne sile v svetu. V
katere od njih pa ostaja tudi nevarnost, da postanejo južnem delu se kot gospodarska sila prebuja Indija,
marginalne. Demokracija v mednarodnih odnosih je Oktobra 2003 so Kitajci izstrelili prvo glede na število prebivalcev največja demokratična
še vedno težko predvidljiva, pojavljajo pa se tudi nove vesoljsko plovilo s človeško posadko. država na svetu. Jedrsko tekmovanje med Indijo in
oblike manifestacij hegemonizma in politik moči. V Pakistanom, ki naj bi bilo nekakšna igra za ohranjanje
nekaterih regijah spori, ki jih predstavljajo nerešena etnična, religiozna, teritori- ravnotežja moči, pomeni za Indijo največ težav. Ta dolgotrajna oborožitvena
alna in druga vprašanja, včasih prerastejo tudi v oborožene spopade in lokalne tekma ima za regijo usodne posledice, saj lahko ustvari konfliktno ozračje in
vojne. Terorizem, mednarodni kriminal, okoljska degradacija, trgovina z mamili poveča napetost.
in druge netradicionalne varnostne grožnje postajajo vedno bolj izrazite, saj Kitajska, imperij v središču Azije, se vse bolj uveljavlja kot gospodarska, trgo-
ogrožajo globalno in regionalno varnost. vinska in vojaška sila na azijski celini ter v svetu. Kitajska je dedič velike tradicije
Dejavniki nestabilnosti tako še vedno obstajajo tudi v azijsko-pacifiški regiji. politične in kulturne moči, zato pričakuje, da ima vodilno vlogo v Aziji. Kitajsko
Med njimi je še posebej opaziti dejavnost teroristov in separatističnih ter ekstre- vodstvo vidi samega sebe še vedno kot dediča napredne civilizacije, ki je dolga

26 S LO V E N S K A V O J S K A

stoletja prevladovala v regiji. Njihov konfucijanski čut moči ne bo zlahka sprejel
multipolarnega oziroma celo mednarodnega koncepta varnosti. To se kaže
v kitajskem upiranju po intenzivnejši vključitvi v spodbujanje regionalnega
varnostnega dialoga.
Osnovni vzorec in težnja razvoja odnosov prek tajvanske ožine ostaja nespre-
menjen. Čeprav Tajvan javno izraža zahtevo po neodvisnosti, pomenijo mir,
razvoj in ekonomska, trgovinska, kulturna ter kadrovska izmenjava še vedno
najpomembnejše točke obojestranskega sodelovanja. Vzpostavitev treh nepo-
srednih povezav med Kitajsko in Tajvanom, in sicer poštna, letalska ter ladijska
povezava, in trgovinska izmenjava je izraz želje po sodelovanju obeh strani,
vendar temeljni vzrok napetosti med Kitajsko in Tajvanom s tem še vedno ni
odpravljen. Kitajska meni, da tajvanske separatistične sile pomenijo največjo
nevarnost in grožnjo miru ter stabilnosti v tajvanski ožini. Peščica držav, ki pro-
dajajo orožje in vojaško opremo Tajvanu ter sodelujejo s tajvansko oblastjo,
tako neposredno posega v kitajske notranje zadeve, spodbuja tajvanske
separatistične sile in zmanjšuje pomen mirnega procesa ponovne združitve
Tajvana s Kitajsko.
Grožnje svetovni varnosti se pojavljajo v najrazličnejših oblikah, njihov do-
seg pa je vse bolj globalen. Povečano zanimanje držav za sodelovanje na
varnostnem področju je tako »zahteva« današnje dobe, in sicer krepitev med-
sebojnega zaupanja v okviru dialoga, širjenje skupne varnosti skozi sodelo-
vanje in vzpostavitev novega varnostnega koncepta, ki bo spodbujal zaupanje
med državami, enakopravnost in sodelovanje ter ponudil skupne ugodnosti.
Kitajska se sicer zavzema za ohranjanje svetovnega miru in spodbujanje
skupnega razvoja, vendar hkrati zavrača kakršnokoli obliko hegemonizma
in politike moči.
Viri:
1. E. Baron E.: Evropa na pragu novega tisočletja, Slovenski svet evropskega gibanja. Vale-
Novak: Ljubljana, 2002.
2. V. Benko: Zgodovina mednarodnih odnosov, Znanstveno in publicistično središče. Zbirka
Sophia, Ljubljana, 1997.
3. Z. Brzezinski: The Grand Chessboard. Basic Books, New York, 1997.
4. China’s National Defence in 2002 (2002), Information Office of the State Council of the
People’s Republic of China. New Star Publisher, Beijing.
5. Dewitt D.: Perspectives on Asian Peace and Security in the 21st Century. CANCAPS Papi-
er, marec, št. 28, York Centre for International and Security Studies, Toronto, 2002.
6. P. Dibb: Towards a New Balance of Power in Asia. Adelphi paper, št. 295, Oxford Univer-
sity Press, London, 1995.
S t ro k o v n e t e m e
Glede na hitrost kitajske gospodarske rasti, z letno gospodarsko rastjo od šest
do devet odstotkov bi se njihov BDP podvojil na osem oziroma enajst let, in gle-
de na obseg zunanjih investicij v Kitajsko lahko predvidevamo, da bo Kitajska
v dveh desetletjih postala tretja svetovna gospodarska sila, ki se bo pomerila
z ZDA, Japonsko in Evropo. Takšen gospodarski dosežek bi Kitajski dovoljeval
tudi hitrejši razvoj in modernizacijo oboroženih sil, kar bi lahko z vidika varnosti
negativno vplivalo na vse njene sosede, pa tudi na geografsko oddaljene
nasprotnike kitajskih teženj. Res pa je, da ne moremo predstaviti natančnih
ugotovitev, saj temeljne gospodarske, politične in družbene spremembe na
Kitajskem še vedno potekajo.
Kitajska je očitno država v tranziciji, ki niha med samozavestjo in negotovostjo.
S tem, da jo svet potrebuje, postajajo Kitajci bolj samozavestni, povečuje pa se
tudi negotovost, na katero vplivajo predvsem nove netradicionalne in tudi ne-
predvidljive grožnje. Ali bo Kitajska v prihodnosti delovala mirno ali agresivno,
je težko predvideti. Bolj verjetno se zdi, da bo varnostna dinamika v Aziji še
naprej pod vplivom sprememb, ki bodo posledice močne Kitajske. Stabilna,
varna in poenotena Kitajska je bistvenega pomena za regionalni mir. Zagotoviti
regionalno ravnotežje pa pomeni, da je treba Kitajsko konstruktivno vključiti v
nastajanje regionalnega reda.
Z nadaljnjo krepitvijo Kitajske, ki si po Hongkongu in Macau prizadeva priključiti
še Tajvan, bi »Velika Kitajska« lahko postala ne le dominantna država na Dalj-
nem vzhodu, temveč tudi prvovrstna svetovna sila.
Mag. Pavel Vuk
Prof. mag. Lidija Kodrič
Safety environment in the Asia-Pacific region
Although the Asia-Pacific region is economically the most dynamic
and has the biggest development potential in the world, it is subject to
certain situations which put at risk its peace and development possibi-
lities. The economic gap between the north and the south is huge, the
situation is financially unbalanced, new manifestations of hegemony
and politics of power are emerging. Strengthening its stability, China
is becoming an economic and military force and is going to have a big
impact on ensuring peace and development in this region.
S LO V E N S K A V O J S K A 2 7
 Boji za severno mejo
v letih 1918 in 1919
N a š e k o re n i n e

V spomin na generala Maistra (2. del)

Boji na Koroškem in želja po general Maister le pri Narodnem

zavzetju Celovca Ob 130. obletnici rojstva in 70. obletnici smrti generala Rudolfa svetu za Štajersko.«3 Tudi koroški
Bruno Hartman je v Slovenski enciklo- Maistra objavljamo drugi del prispevka o njegovem življenju, Slovenci so raje prihajali po pomoč
pediji poudaril, da je bila pogodba s osebnosti ter dogodkih iz tistega časa, predvsem o bojih za k njemu. Še posebej so bili koroški
Passyjem dobro izhodišče za zased- severno mejo. V prvem delu prispevka smo predstavili Maistrovo Slovenci razočarani, ko je bila v po-
bo Koroške, vendar generalu Maistru življenjsko pot in vojaško šolanje, odzive na njegovo samoini- godbi med majorjem Lavričem in
Narodna vlada SHS v Ljubljani tega ni ciativno razglasitev mobilizacije 9. novembra 1918, osvoboditev avstrijskim podpolkovnikom Hülgert-
dovolila, čeprav je bilo v pogodbi toč- Maribora in pomen pogodbe, ki jo je Maister 27. novembra 1918 hom4 določena demarkacijska črta
no določeno, do kje na Koroškem lah- sklenil z avstrijskim polkovnikom Passyjem, odposlancem šta- na reki Dravi.5
ko pridejo slovenske vojaške enote. jerske deželne vlade in vojaškega poveljstva v Gradcu. Srečko Krese je v knjigi Naprej zastava
Tega si Nemci na Koroškem niso Slave6 poudaril, da je bilo Maistrovo
želeli, pa tudi v Ljubljani niso bili preveč navdušeni nad hitr je glede reševanja meje na Koroškem zelo jasno. Le
šitvijo mejnega vprašanja in zasedbo Celovca. Še manj na ojšnja odločna akcija slovenskih prostovoljcev bi lahko
dušenja so pokazali v Narodni vladi, ko je general Maiste strezno rešila to vprašanje. Koroške niso zasedli novem-
v Slovenskem narodu objavil: »Po svoji mobilizaciji sem bra 1918, ko so bile za to ugodne razmere, saj so upali v
bil že toliko močan, da sem imel preko potrebe vojaštva. pravično rešitev na mirovni konferenci. General Maister je
Zato sem nameraval kljub ljubljanski negativnosti udariti v povojnem obdobju zapisal: »Dne 5. novembra je dospe-
na Celovec, posebno po že omenjenem dr. Müllerjevem la deputacija Korošcev pod vodstvom dr. Pirnata v Ljub-
pismu.«1 Slovenski prostovoljci so že novembra 1918 na ljano /.../ Na rotenje te deputacije je dobil kapt. Lavrič dne
Koroškem zasedli velikovško mostišče in ozemlje južno 8. novembra od predsedništva Narodne vlade povelje, da
od reke Drave. Nadporočnik Malgaj je Velikovec zasedel proizvede vojaško organizacijo slovenske Koroške in do-
na ukaz generala Maistra. S približno 50 vojaki in trem ede pokrajino v slovensko območje.« V nadaljevanju je ge-
častniki je zasedel najprej dravograjski kolodvor in še i ral Maister zapisal: »Od poverjenika za narodno obrambo
dan Prevalje. Zatem je 23. novembra vkorakal v Pliberk in bil še naročilo, da naj izvede vojaško organizacijo le pod
novembra v Velikovec s četo stotih mož.2 izvzemši sodni okraj Pliberk. Vojaška oblast pa je še pod-
V spominskem zborniku Boj za Maribor, ki je izšel ob 70. letnici bojev črtala, da mu za to akcijo ne more dati niti enega vojaka, ker jih ima še
za severno mejo, je poudarjeno: »Pri svojem delu je general Maister naletel za najnujnejšo varstveno službo premalo, naj se torej potrudi, da dobi moštvo,
na veliko omejitev. Na vsak njegov ukrep so reagirali Nemci, a tudi Narodna za drugo pa da se bo že poskrbelo /.../ Zato je posegel Lavrič na Gorenjsko in
vlada v Ljubljani mu ni pustila veliko samostojnosti in ga je pri delu močno nabral /.../ 7 oficirjev, 58 mož, s katero peščico in 3 strojnicami je proti večeru
ovirala. Na omejitve se general Maister ni vedno oziral, ker je živel v Mariboru istega dne odrinil preko Tržiča v Borovlje, ki jih je ponoči zasedel in brez boja
in je mariborske razmere ocenjeval drugače kot Narodna vlada iz Ljubljane. razorožil tamkajšnjo nemško gardo. Lavrič je delal v Borovljah in okolici na vse
Ukrepal je tako, kot je mislil, da je najbolje. Skoraj popolno podporo je imel kriplje in nastopal samozavestno, da se je Celovec ustrašil premoči in poslal
k Lavriču podpol. Hülgertha in odvetnika dr. Pfanzla na pogovor. Po točnih na-
vodilih, ki jih je dobil Lavrič od svojega poverjeništva v Ljubljani, je določil hočeš
Borci za severno slovensko mejo
nočeš s Celovčani kot demarkacijsko črto Dravo.«7
General Maister je hotel s pomočjo majorja Lavriča, nadporočnika Malgaja8
in drugih slovenskih častnikov zasesti le ozemlje, ki je bilo poseljeno s Slo-
venci. Iz tega je razvidno, da je upošteval etnično črto, ki je bila določena na
tako imenovanem Kozlerjevem zemljevidu, ki je nastal še med prizadevanji
za Združeno Slovenijo, torej leta 1948.9

Državotvornost in patriotizem slovenskih častnikov

Stanje poenotenega duha Slovencev v prevratnem času10 se je kazalo tudi
v razmerju Slovencev, še posebej vojakov do generala Maistra. To vzdušje
je opisal dr. Bruno Hartman v prispevku Prevrat v Mariboru 1918/1919.
Hartman je poudaril: »Na večer 14. decembra 1918, ko je bil podpisan spora-
zum o končani železničarski stavki11, je bil v Mariboru velik obhod z vojaško
godbo in plamenicami v počastitev ‘jugoslovanskega praznika - dneva ze-
dinjenja’ v novo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Generalu Maistru so
pripravili podoknico na sedežu štajerskega obmejnega poveljstva. Naslednji
dan je bila velika manifestacija Slovencev ob zedinjenju.«12
Poenotenje Slovencev je bilo uresničeno leta 1918, vendar so ga dosegli
predvsem rodoljubi med slovenskimi vojaki, podčastniki in častniki nekda-
nje avstro-ogrske vojske. V nekem članku je general Maister napisal: »Naši
vodilni politiki niso bili pred preobratom z našimi oficirji v prav nikakem stiku.
Menda tudi sploh ni bilo nobene organizacije za primer preobrata in nobene-
ga izdelanega fiksnega programa, kakor so ga imeli Čehi.«13
Stotnik Edvard Vavpotič je to dejstvo potrdil, saj je v svojih spominih napisal:
»V začetku leta 1917 smo se slovenski častniki 26. strelskega polka na fronti
Monte Dolore in Interotto tajno shajali ter se posvetovali o jugoslovanskem
Častniki pred obmejnim poveljstvom v Mariboru aprila 1919
1
Srečko Krese, Naprej zastava Slave, Mohorjeva družba, Celje 1990, str. 246–247.
2
Srečko Krese, prav tam, str. 245.
3
Zbornik Boj za Maribor 1918–1919, str. 180.
4
Podpolkovnik Ludwig Hülgerth je poveljeval na Koroškem tako imenovanim alarmnim kompani-
jam (pozneje Heimwehr) in enotam avstrijske redne vojske Volkswehr.
5
Zbornik Boj za Maribor 1918–1919, str. 181. Pogajanja zaradi demarkacijske črte v drugi polovici
novembra 1918 med majorjem Lavričem in podpolkovnikom Hülgerthom je opisal tudi dr. Luka
Siečnik v knjigi Koroški plebiscit 1920, Založba Obzorja, Maribor, str. 116–117.
6
Srečko Krese, prav tam, str. 242–250.
7
Srečko Krese, prav tam, str. 245.
8
Kratki opisi slovenskih oseb z vojaškega, političnega in kulturnega področja so v knjigi Sejni
zapisniki Narodne vlade Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani in Deželnih vlad za Slovenijo
1918–1921. Izdal jo je Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani. Izšle so tri knjige, in sicer leta 1998,
1999 ter 2002.
9
Glej delo Faksimile Kozlerjevega zemljevida slovenskih dežel iz leta 1853. Faksimile je izdala Zalo-
žba Nova revija v Ljubljani leta 2002. Na tem zemljevidu je naslov Zemljovid slovenske dežele in
10
pokrajin. Izdelal in na svitlo dal Peter Kozler 1853.
Prevratni čas se začne, ko avstro-ogrska monarhija od avgusta do oktobra 1918 razpada in
nato oktobra in v začetku novembra 1918 tudi dokončno razpade. Še preden je njena vojska 3.
novembra 1918 kapitulirala, se je na območju že nekdanje avstro-ogrske monarhije ustanovilo
več novih držav. Za Slovence je bil pomemben 29. oktober 1918, ko se ustanovi Država Sloven-
cev, Hrvatov in Srbov.
11
To je bila stavka nemških železničarjev, ki so hoteli ohromiti prizadevanja Slovencev, da bi do-
bili premoč v Mariboru. Stavko je strl general Maister. Glej članek Bruna Hartmana Prevrat v
Mariboru 1918/1919 v časopisu Studia Historica Slovenica. Izdajatelj je Zgodovinsko društvo dr.
Franca Kovačiča v Mariboru, leta 2002, str. 209. Če v članku piše o zedinjenju, je s tem mišljen
1. december 1918, ko sta se združili Država SHS in Kraljevina Srbija.
12
Bruno Hartman, prav tam, str. 209.
13
Srečko Krese, prav tam, str. 242.
14
Pojem Jugoslavija se v letih 1918/1919 uporablja za ozemlje, ki je bilo leta 1918 v okviru avstro-
ogrske monarhije poseljeno s Slovenci, Hrvati in Srbi.
vprašanju14. Podatke so prinašali iz domovine in z Dunaja z dopusta vrača-
joči se slovenski častniki. Narodno zavedno moštvo smo si pridobili zase in
vojakom vcepljali čut ljubezni do domovine in polagoma razlagali delovanje
Jugoslovanskega kluba na Dunaju in pomen Majniške deklaracije. Proti
koncu leta 1917 je želela večina slovenskih častnikov in moštva v zaledje. Od
maja 1918 naprej so slovenski častniki tajno med civilnim prebivalstvom in
moštvom v zaledju agitirali za Jugoslavijo.«15
Podpolkovnik Karlo Nanut
N a š e k o re n i n e
Center za vojaškozgodovinsko dejavnost
Risbe povzete po: Dr. Bruno Hartman:
Rudolf Maister - general in pesnik
Stojanu Skočirju
v slovo
Eden
Življenje je za ene praznik,
za druge delavni je dan,
en krmari kot umetnik,
drug ostane poteptan,
kjri osu to je rjku,
da svoje sreče si kovač,
js sm večkrat se opjku,
ker mam smolo pač.
Za nas je bila običajna sreda, vse do večera, ko smo izvedeli kruto res-
nico, da je nehalo biti srce našega Stojana, prijatelja in sodelavca. Srce,
ki ni bilo samo njegovo, srce, čeprav bolno, ni vzdržalo boja z zahrbtno
boleznijo, srce, ki se je razdajalo vse življenje bolj za druge kot zase.
Od leta 1975, ko se je Stojan zaposlil v TO kot referent za organizacijsko
mobilizacijske zadeve, do letošnjega januarja, ko se je zaradi bolezni
upokojil, je delo opravljal z velikim veseljem. Na tisoče osebnih kartonov
je šlo skozi njegove roke, opravil je na stotine razgovorov z vojaškimi ob-
vezniki, ki so morali soglašati s postavitvijo na določeno dolžnost. Laže
so se odločili, ko jih je Stojan seznanil z nalogami. Veliko enot je bilo
treba kadrovsko sestaviti in vsi vemo, da to ni preprosto. Toda Stojan je
imel svoje delo rad. Še posebej je bil ponosen na sestavo enote, ki je leta
1991 sodelovala na MTV Premik, praznovanja trinajste obletnice enote
pa se žal ni mogel več udeležiti. Desetice so krasile njegove rezultate
streljanj s pištolo in sprašujemo se, kdo nam bo pomagal z nasveti do
boljših rezultatov. Uvodna kitica pesmi Eden je postala njegova in naša
himna. To še bolj ugotavljamo danes, ko Stojana ni več med nami. Nje-
govo življenje je bilo bolj delavnik kot praznik, toda znal je poskrbeti, da
smo praznovali skupaj z njim tudi mi in nam iskreno želel, da praznuje-
mo še naprej, čeprav sam tega ne more več.
Ob žalostni novici smo upravičeno dejali, da je umrl še en goriški slav-
ček. Stojan je bil njegov daljni sorodnik, na kar je bil zelo ponosen. Eden
se je zapisal v zgodovino s čudovitimi pesnitvami, Stojan pa s petjem.
Njegov žametni prvi tenor je bil enkraten, božajoč in neponovljiv. »Za pri-
jatelje si je treba čas vzet, se poveselit in kdaj znat potrpet …« je bilo eno
od vodil našega Stojana. Za seboj je pustil lep spomin, ki ne bo zbledel,
njegov glas bo še naprej odmeval v naših ušesih.
Pogrešali ga bomo, ostal bo z nami v naših srcih in ostane nam le klic
njemu. Hvala ti, Stojan, da si bil naš prijatelj in sodelavec.
Sodelavci 245. PP
S LO V E N S K A V O J S K A 2 9
Internet

Spletne strani, ki vabijo v SV

njihovih izpostavah. Nad okencem je
Na Ministrstvu za obrambo so v ponedeljek, 19. aprila, objavili objavljen elektronski naslov naborne
spletne strani, namenjene vsem, ki bi se želeli pridružiti Sloven- pisarne, na katero lahko naslovite
ski vojski. Na naslovu http://www.slovenskavojska.si/ so pod- svoja vprašanja. Dodatne informacije
robne informacije za vstop v vojsko za poklicne vojake, pogod- lahko dobite vsak delavnik med 7.
bene rezerviste in vojake na prostovoljnem služenju vojaškega in 15. uro na brezplačni telefonski
roka. V sodelovanju z oddelkom za pridobivanje kadra na GŠSV številki 080 13 22, objavljene pa so
je vsebinsko in grafično dopolnjene strani pripravila Služba za tudi telefonske številke vseh osmih
odnose z javnostmi MO. vojašnic, v katerih delujejo skupine za
pridobivanje kadra Slovenske vojske.
Na vstopni strani http:// Poleg naštetih kategorij zaposlitve in dela v Slovenski vojski je na vstopni
www.slovenskavojska.si/ izberete kategorijo strani http://www.slovenskavojska.si/ tudi kategorija Slovenska vojska, žal
zaposlitve v Slovenski vojski, torej izbirate pa te podstrani še pripravljajo, saj so oblikovalci spletnih strani najprej želeli
med poklicnim vojakom, pogodbenim rezervi- poudariti predvsem formalne vsebine, kot so pogoji in postopki priključitve
stom in vojakom prostovoljcem. Na izbrani podstrani se vam v levem stolpcu Slovenski vojski, v prihodnje pa bodo večji poudarek namenili tudi drugemu
prikažejo kategorije sprejemni pogoji, sprejemni postopek, usposabljanje, gradivu in vsebinam ter rubriki odgovori in vprašanja. Razdeljene bodo v
plačila, ugodnosti in obveznosti ter vprašanja in odgovori. Na podstrani, kategorije struktura, kdo je kdo, enote, mednarodne misije, čini in oznake,
namenjeni tistim, ki se želijo v Slovenski vojski zaposliti, je tudi kategorija usposabljanje, zgodovina in dogodki. Kategorija oborožitev in oprema bo
pripravništvo, na podstrani, ki pojasnjuje vstop med pogodbene rezerviste, razdeljena na tematske sklope oborožitev, osebna oborožitev in oborožitveni
pa kategorija informacije za delodajalce. Na obeh podstraneh so objavljeni sistemi. V naštete kategorije bosta skrbnika spletne strani iz Službe za odno-
tudi obrazci, ki jih morate izpolniti ob prijavi. Na podstrani, namenjeni prosto- se z javnostmi smiselno prenesla in dopolnila vsebine, ki jih zdaj še najdete
voljnemu služenju vojaškega roka, je med kategorijami tudi kategorija kraj in na spletni strani Ministrstva za obrambo http://www.mors.si, delovati pa
vpoklic, ki pojasnjuje, kje in kdaj Slovenska vojska usposablja prostovoljce. bodo začele do dneva Slovenske vojske, 14. maja letos.
V sredini spletnih podstrani so objavljeni pojasnila in informacije kategorij, Že od 1. aprila letos pa na vstopni spletni strani Slovenske vojske http://
ki jih izberete. Dobrodošel pa je desni stolpec na podstrani, kjer si lahko www.slovenskavojska.si/ najdete kategorijo dogodki, ki vključuje sporočila
ogledate fotografije zelo dobre ločljivosti, krajše videoposnetke z utrinki iz za javnost o dogajanju v enotah Slovenske vojske. Ta so sicer objavljali na
vojaškega življenja in z usposabljanja, zgibanke, na katerih so najnujnejše uradni spletni strani Ministrstva za obrambo, na kateri je objavljen tudi arhiv
informacije o vstopu v Slovensko vojsko, v formatu pdf pa sta objavljena tudi dogodkov po mesecih in letih, 1. maja pa boste informacije o vojaškem do-
plakata. Nad desnim stolpcem je okence s kontaktnimi informacijami o infor- gajanju našli le še na strani Slovenske vojske. Izjema bodo dogodki Gene-
macijskih pisarnah, ki v Celju, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi ralštaba Slovenske vojske, ki bodo tudi po 1. maju letos objavljeni na spletni
Gorici, Novem mestu in Postojni delujejo v okviru uprav za obrambo MO, ter o strani obrambnega ministrstva http://www.mors.si. MG

30 S LO V E N S K A V O J S K A
 Razvedrilo

Reševalcem nagradne križanke Ime: .......................................... Priimek: ..........................................

Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke je OPAZOVANJE. Naslov: .................................................................. Pošta: ...............
Nagrade prejmejo: Marija Renko, Maistrova 5, 6250 Ilirska Bistrica, Franc Rebolj, Mlinše 26, 1411 Izlake,
Rešitev gesla: .....................................................................................
in Maksimiljan Fojkar, Frankovo naselje 41, 4220 Škofja Loka.
Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do petka, 7. maja 2004, na na- ................................................................................................................
slov: Uredništvo Slovenske vojske, Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana.

S LO V E N S K A V O J S K A 31
V vojašnici v Pivki bo 7. maja med 9. in 18. uro 45. oklepni bataljon SV pripravil
dan odprtih vrat. Ogledali si boste lahko predstavitev bojne enote, se na vadišču
ob vojašnici peljali z bojnimi vozili, in sicer s tankom M-84 ter BVP M-80A, pred-
stavili vam bodo zbirko vojaških uniform in insignij. Dopoldne bo med 45. OKB,
Centrom za usposabljanje vojakov iz Vipave in policijsko upravo Postojna pote-
kala prijateljska tekma v malem nogometu, med 14. in 18. uro pa bodo na ogled
stara vojaška vozila. Vstop je prost, parkirišče zagotovljeno.

Turistično društvo občine Štore v soboto, 8. maja, prireja že 8.

pohod po turistični poti občine Štore, potekal pa bo do vasi Sve-
tina nad Štorami in na lovski Vrunčev dom. Na štiriurni pohod
posebej vabimo pripadnike Slovenske vojske, člane ZVVS, ZSČ,
ZZB in veterinarske organizacije Sever.

V a b i m o Zbirno mesto pohodnikov, ki se vsako leto dobijo prvo soboto

v maju, bo pri železniški postaji v Štorah ob 8. uri. Startnina je
1000 tolarjev.

Združenje zbirateljev vojaških insignij Slovenije v soboto, 8.

maja, prireja prvo mednarodno srečanje zbirateljev militarij,
kartofilije, numizmatike in filatelije. Srečanje bo med 9. in 14.
uro v prostorih vojnih invalidov na Vodmatu v Ljubljani, na Ma-
lenškovi ulici 1 pri reševalni postaji. Na srečanje ste vabljeni
zbiratelji in člani ZVVS, ZZPIS, društva Sever, skupine na MO za
pridobivanje kadra ter društva Soška fronta.

031/616 692 ali 031/500 405

ali na spletni strani
www.zdruzenje-insignij.si.