Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo RS

18. junij 2004

Leto XII/11

Plačni dogovor v
javnem sektorju
Spremembe v
72. brigadi SV
Med pogodbenimi
rezervisti
Poveljstvo MLF končalo
prvo misijo na Kosovu
 Slovenija bo v Euforju aktivno sodelovala
Bosna in Hercegovina je bila v sre- v prihodnje ne sme več dovoliti, sta
dišču pogovora, ker si tako Velika Minister za obrambo dr. Anton Grizold se je v sredo, 9. junija, se strinjala ministra in poudarila, da
Britanija kot Slovenija prizadevata za na delovnem obisku v Londonu sestal z državnim sekretarjem Kosovo potrebuje nenehno in enotno
mirno, stabilno, varno in gospodarsko za obrambo Velike Britanije Geoffreyjem Hoonom. Ministra sta pozornost mednarodne skupnosti.
uspešno državo. Varnostni okvir Bos- se pogovarjala o varnostnem položaju na Zahodnem Balkanu, Ministra sta govorila tudi o var-
ne in Hercegovine se bo spremenil, ko predvsem o prenosu misije v Bosni in Hercegovini z Nata na nostnem in političnem položaju v
Evropsko unijo ob koncu leta. Govorila sta o političnih in varnos-
S p re m l j a m o

bo Evropska unija prevzela misijo, to Afganistanu ter o sodelovanju obeh

pa mora imeti na varnostni in politični tnih razmerah v Afganistanu ter o sodelovanju Velike Britanije in držav v Isafu. Slovenija se zaveda, da
položaj v državi pozitiven učinek, sta Slovenije pri vojaškem usposabljanju. je delovanje teh sil eden od stebrov
se strinjala ministra. Velika Britanija
bo prvo leto delovanja Euforja prevze- zavezništva ter predvsem miru in
la vlogo vodilne države, zato je naše stabilnosti Afganistana, zato je pri-
dobro sodelovanje zelo pomembno. pravljena enoto Slovenske vojske
Minister dr. Grizold je britanskemu ko- povečati z desetino gasilcev in čast-
legu zagotovil, da bo Slovenska vojska nikom. Glede dvostranskega sodelo-
tudi v Euforju prispevala svoj delež k vanja med državama sta ministra
stabilni ter varni Bosni in Hercegovini. največ pozornosti namenila sodelo-
Slovenija bo v Euforju obdržala motori- vanju pri vojaškem usposabljanju.
zirano četo, dva voda vojaške policije Slovenija bo tako v sodelovanju z
in medicinsko enoto role 1, analizira Veliko Britanijo usposabljala pehotne
pa tudi možnosti za napotitev dveh enote do ravni bataljona, v Veliki Bri-
helikopterjev, je povedal dr. Grizold. taniji bo usposabljala enote do ravni
Ob tem je poudaril, da se moramo kot voda in spremljajočih podčastnikov
članica EU in Nata zavedati, da gre pri iz prve brigade, z Veliko Britanijo pa
Bosni in Hercegovini za naše neposredno varnostno okolje. Zato si moramo bo sodelovala tudi pri oblikovanju centra SV za bojno usposabljanje.
znotraj obeh institucij prizadevati, da bo njuno sodelovanje ob prevzemu mi- Dr. Grizold se je kot prvi slovenski obrambni minister na povabilo generala
sije v Bosni in Hercegovini zgledno, kajti varna ter stabilna Bosna in Herce- Jeremyja Mackenzieja udeležil proslave Founder’s Day v Kraljevi bolnišnici
govina je eden od temeljev stabilnosti Zahodnega Balkana. Drugi tak temelj Chelsea. To je ena najpomembnejših ustanov, ki je pod okriljem kraljice. Vodi
je mirno in stabilno Kosovo, kjer sta stabilizacija in mirno sobivanje etničnih jo guverner Mackenzie, v njej pa je več kot 300 vojnih veteranov.
skupin nedavno nazadovala. Takšnega koraka nazaj mednarodna skupnost Mag. Andreja Jernejčič

Premier Rop prvič med pripadniki SV v tujini

»Slovenija bo v prihodnje svoje mesec obiskal London, kjer se bo z
vojaške sile koncentrirala v Bosni
Predsednik vlade RS mag. Anton Rop, minister za obrambo dr. britanskim predsednikom vlade To-
in Hercegovini ter na Kosovu, saj je
Anton Grizold in namestnik načelnika Generalštaba Slovenske nyjem Blairom pogovarjal o prihod-
tam najbolj učinkovita,« je med obis-
vojske brigadir Anton Turk so v ponedeljek, 7. junija, v Doboju njem sodelovanju Slovenske vojske v
kom 86 pripadnikov 3. motorizirane
obiskali pripadnike 10. motoriziranega bataljona SV, ki opravl- regiji. »Mislim, da smo pripravljeni in
čete 10. bataljona SV v Doboju dejal
jajo naloge na mirovni misiji Sforja v Bosni in Hercegovini. usposobljeni, da bi prevzeli vodenje
premier mag. Anton Rop. Kot je ocenil, bataljona oziroma dela območja v
se lahko Slovenija ob preoblikovanju sil Sforja v sile Euforja, ki bodo pod po- Bosni in Hercegovini,« je povedal mag. Rop.
veljstvom Evropske unije, pridruži poveljujočim državam. Premier bo še ta Med obiskom se je premier seznanil z razmerami, v katerih živijo in delajo
slovenski vojaki na misiji, in ob tem dejal: »Občutek imam, da je za naše vojake
dobro poskrbljeno, da imajo dobro opremo in da dobro opravljajo svoje delo.«
Izrazil je prepričanje, da vojaki s sodelovanjem na misiji bogatijo znanje Slo-
venske vojske, obenem pa je po njegovem prepričanju sodelovanje Slovenije
na mirovnih misijah eden najboljših načinov za uveljavitev naše države v svetu.
V imenu Slovenije in vlade se je zato vojakom SV zahvalil za njihov prispevek.
Vodja kontingenta majorka Tanja Pečnik je v predstavitvi dela slovenske čete
opozorila na vlogo, ki jo je imela enota pri odkrivanju velike količine ilegal-
nega orožja na območju Trebave v občini Modriča. Tako so teden dni pred
obiskom delegacije v akciji Žetev prav na podlagi informacij, ki so jih zbrali
slovenski pripadniki, odkrili za več kot sedem tovornjakov orožja.

Fotografija je bila posneta
med preverjanjem pogodbenih
rezervistov 132. gorskega
bataljona SV.
SPREMLJAMO
1. julija se bodo plače približno 150 tisoč zaposlenim v
javnem sektorju zvišale za 2,5 odstotka. Tako so se konec
maja dogovorili predstavniki vlade in reprezentativnih sindi-
katov, ko so potrdili predlog novele Zakona o sistemu plač v
javnem sektorju. Novela zakona s svojo vsebino po besedah
ministra za notranje zadeve dr. Rada Bohinca pomeni prvi
korak pri vzpostavitvi celovitega, preglednega, pravičnega in
2
učinkovitega plačnega sistema v javnem sektorju. Kaj to po-

S p re m l j a m o
Slovenija bo v Euforju aktivno sodelovala
Premier Rop prvič med pripadniki SV v tujini meni za zaposlene v obrambnem sistemu, v tokratni aktualni
Deset let izobraževalnega centra na Igu 6 temi pojasnjuje generalni sekretar na MO, Franc Javornik. Kot
Pomembno povezovanje s slovenskim gospodarstvom 7
načrtuje vlada, naj bi prevedbo plač opravili do konca leta,
Nismo več na poti v Nato, temveč v Natu 8
Kronika 9 vprašanja, kot na primer uvrstitev delovnih mest v plačne raz-
rede in višina dodatkov, pa so v predvolilnem času precejšen
AKTUALNA TEMA 4
zalogaj. Osnovne plače vojakov naj bi bile sicer usklajene s
Spremembe iz novele Zakona o plačah v javnem sektorju
plačami policistov in carinikov, ni pa še jasno, kako visoke
INTERVJU 10 bodo, in tudi ne, ali bodo upoštevali manj ugodne delovne
Nepogrešljivi doma, pred velikim izzivom v tujini
pogoje, nevarnost in posebne obremenitve, ki so jim izpo-
SLOVENSKI VOJAKI V TUJINI 12 stavljeni nekateri zaposleni na ministrstvu.
Na Kosovu bi brez mednarodnih sil zavladal kaos To zagotovo velja za pripadnike SV, ki so se v okviru večnacio-
nalnih sil kopenske vojske po pol leta vrnili z nemirnega Koso-
VOJSKA V DRUŽBI 14
S civilno-vojaškim sodelovanjem nadzor nad SV va. Kot je v intervjuju povedal vodja slovenskega kontingenta
major Dean Groff, bi bila naslednja rotacija MLF na Kosovu
CIVILNA OBRAMBA 19
lahko že prihodnje leto, ko bi Slovenija na to območje lahko
V Poljčah posvet o civilno-vojaškem sodelovanju
napotila tudi bojne enote. V domačih političnih krogih pa je
IZ VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA 20 bolj kot to aktualno vprašanje o povečanju prisotnosti Slove-
Pogodbeni rezervisti na preizkušnji nije na mirovni misiji v BiH, ki jo bo konec leta prevzela EU, o
Dnevnik vojaka Igorja (3. del) 30
čemer se je obrambni minister dr. Anton Grizold pogovarjal
ZAŠČITA IN REŠEVANJE 22 z britanskim kolegom Geoffreyjem Hoonom. Že konec tega
Prvi postroj regijskih enot CZ Koroške leta bo za nabor v Natovih reakcijskih silah polno operativno
Za konec uspešen prikaz gasilskega znanja
pripravljen vod za dekontaminacijo iz sestave 18. bataljona
STROKOVNE TEME 23 za RKBO, ki je sredi maja prešel pod poveljstvo 72. brigade.
Moskos na MO predaval o vojaški sociologiji Slednja s prevzemanjem nalog bojne podpore in zagotovitve
Informacijsko-komunikacijska tehnologija v oboroženih silah (1. del) 24
Bolgarske oborožene sile (1. del) 26 bojnega delovanja 1. brigadi ter preoblikovanjem postaja
eden najpomembnejših členov Slovenske vojske. 132. gorski
ŠPORT V VOJSKI 28
bataljon, ki je bil prav tako prepodrejen štajerski brigadi, pa
Prehodni pokal prvenstva SV spet 72. brigadi
je prejšnji konec tedna preverjal usposobljenost prve gene-
RAZVEDRILO 31 racije pogodbenih rezervistov, ki so v enoto prišli pred letom
Križanka in pol. Uspešno!
OBJAVE 15 Meta Grmek

Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 9. julija 2004. Nenaročenega gradiva ne vračamo.

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo

Naslov uredništva: Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana, telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70, elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si,
http://www.mors.si. Številko uredila: Meta Grmek, novinarja: Marko Pišlar, Valerija Šket, fotograf: Bruno Toič, prevodi: Mateja Perpar, tajnica uredništva:
Milena Topolovec, priprava in tisk: Schwarz, d. o. o., naklada: 10.500 izvodov.
Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena številka.
Novinarski prispevki, objavljeni v reviji, niso uradno stališče Ministrstva za obrambo RS.

S LO V E N S K A V O J S K A 3
 Spremembe iz novele Zakona o
plačah v javnem sektorju
Aktualna tema

Kateri so glavni cilji predloga zakona načeli, da se materialni položaj javnih

o spremembah in dopolnitvah zako-
Vladna pogajalska skupina in reprezentativni sindikati javnega uslužbencev glede na predlagane
na o sistemu plač v javnem sektorju
sektorja so v ponedeljek, 31. maja, podpisali izjave o skladnosti spremembe in dopolnitve zakona ne
(ZSPJS)?
novele Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Novelo je po bo poslabšal in da se bo vzpostavilo
Novela zakona ne spreminja osnov-
nujnem postopku ta teden obravnaval državni zbor in naj bi vrednotenje dela glede na zahtevnost
nega koncepta novega plačnega
začela veljati že 1. julija letos, ko se bodo po dogovoru vlade in delovnega mesta, na katerega je jav-
sistema, ki je bil določen z Zakonom
sindikatov plače vsem zaposlenim v javnem sektorju zvišale za ni uslužbenec razvrščen.
o sistemu plač v javnem sektorju,
2,5 odstotka. Kaj se bo z novelo spremenilo in katera vprašanja Kaj od navedenega bo začelo veljati
sprejetim leta 2002 z namenom, da
še ostajajo odprta, je tik pred obravnavo zakonskega predloga 1. julija letos?
se uredi kaotično stanje na področju
v DZ pojasnil generalni sekretar na MO, Franc Javornik, ki je Javni uslužbenci ob izplačilu julijske
plač v javnem sektorju in poenoti
skupaj z uradnim namestnikom, polkovnikom Davidom Humar- plače v plačni kuverti še ne bodo
plačni sistem za vse kategorije javnih
jem z GŠSV kot član vladne pogajalske skupine za pogajanja z opazili predvidenih sprememb, razen
uslužbencev, torej tudi zaposlenih v
reprezentativnimi sindikati javnega sektorja vsa tri leta sodeloval povišanja plače za 2,5 odstotka, ki
sistemu obrambe ter zaščite in reše-
pri pripravi novega plačnega sistema. pa je pravzaprav uskladitev, ki ni
vanja. Prvotni rok za uporabo zakona neposredno povezana z uvedbo no-
je bil 1. januar 2004, pozneje pa so ga z novelo zakona leta 2003 prestavili vega plačnega sistema. Plača bo še nekaj časa obračunana na podlagi do-
na 1. julij 2004. Kljub temu nam do tega roka ni uspelo uskladiti vseh nujnih sedanjih elementov, bo pa izplačevana kot akontacija vse do takrat, dokler
podzakonskih predpisov in kolektivne pogodbe, ki so pogoj za celovito uved- ne bodo vzpostavljeni pogoji za prevedbo po novem, torej najpozneje v treh
bo novega plačnega sistema. Zato z novelo vzpostavljamo dodatne pogoje, mesecih po sprejetju vseh podzakonskih predpisov in kolektivnih pogodb.
ki so nujni za začetek uporabe ZSPJS 1. julija letos. Poleg tega se spreminjajo Prevedba naj bi bila opravljena najpozneje do 31. decembra letos.
nekatere določbe, ki so se v okviru dosedanjih usklajevanj pokazale kot manj Novela predvideva, da se bodo nekateri javni uslužbenci ob prevedbi plače
ustrezne. in delovnega mesta uvrstili v višji plačni razred, kar naj bi postopoma odpra-
Kaj prinaša novela? vili do leta 2009. Imate kakšne podatke o možnih nesorazmerjih na MO?
Novela spreminja način uskladitve vrednosti plačnih razredov, določa način Eden od ciljev oblikovanja novega plačnega sistema je odprava nesoraz-
obvezne uporabe kataloga funkcij, delovnih mest in nazivov v javnem sektor- merij pri osnovnih plačah. Tako se zaradi odprave nesorazmerja v osnovnih
ju v sistemizacijah proračunskih uporabnikov, uvaja instrument kolektivne plačah javni uslužbenec lahko uvrsti v višji plačni razred, kot je plačni razred
pogodbe za državno upravo, omejuje napredovanja v višji plačni razred v po prevedbi dosedanje plače. Pri tem naj omenim, da bo naš predlog, da se
plačni skupini B (poslovodni organi pri uporabnikih proračuna), govori o osnovna plača vojaka uskladi s plačo policista, paznika v zaporu in carinika,
d d tk d l d b i d d tk t l t Pr t k l r j upoštevan. Dosedanje izhodiščne plače vojakov namreč zaostajajo za temi
ni znana, saj bo predmet nadaljnjih
dno s sprejeto sistemizacijo delovnih
z začetkom uporabe zakona prejel
u plačnemu razredu. Osnovno plačo,
pa bo prejel po preteku prehodnega
embra 2009, ki je predviden kot konč-
lač v javnem sektorju.
datkov, po novi ureditvi jih bo ostalo
osnovno plačo. Kateri dodatki, ki jih
jučeni v osnovno plačo?
zdaj pripadajo zaposlenim na Minis-
vedena v osnovno plačo, zato zaradi
naših delavcev ne bi smela biti nižja.
nekaj predlogov za dodatke, ki jih novi
ma in zelo omejeno še dopušča. To
i za manj ugodne delovne pogoje ter
posebne obremenitve. Ocenjujemo,
posebnosti dela, predvsem v Sloven-
udi v upravnem delu ministrstva takš-
ektivno uvedbo dodatkov upravičeno
vsaj delno nagradili delo v posebnih pogojih. Določitev konkretnih dodatkov
in njihove višine pa je vsebina kolektivne pogodbe za javni sektor, ki se bo
še usklajevala.
Med spornimi je bil predvsem dodatek na delovno dobo, saj bi precej zvišal
osnovno plačo. Kakšna rešitev v kolektivni pogodbi bi bila ustrezna?
Zakon o delovnih razmerjih ohranja pravico do dodatka za delovno dobo v
višini 0,5 odstotka osnovne plače za vsako končano leto delovne dobe za
zaposlene, ki so bili v javnem sektorju zaposleni 1. januarja 2003. Takšna
rešitev bi za javni sektor zaradi sprememb pri določitvi osnovne plače, ki se
zaradi vključitve dosedanjih stalnih dodatkov v osnovno plačo nominalno
precej poviša, pomenila negativne javnofinančne posledice. Zato je bilo med
pogajanji z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja predlaganih in ob-
ravnavanih več različic višine in načina obračuna dodatka za delovno dobo,
vendar nobena ni bila usklajena. Višina dodatka za delovno dobo se bo po
predlogu novele zakona naknadno določila v Kolektivni pogodbi za javni
sektor. Ocena vladne strani je, da bi bila primerna višina 0,3 odstotka. Nova
višina dodatka za delovno dobo, enako pa velja tudi za dodatek za stalnost,
ki ga ohranja novi plačni sistem, naj bi zagotovila nevtralni finančni vpliv teh
dodatkov ob prehodu na novi plačni sistem.
Lahko na primeru razložite prevedbo plače javnega uslužbenca?
Na kratko je težko razumljivo razložiti sistem prevedbe z vsemi možnostmi, ki
jih bo treba upoštevati pri posamezniku ob prevedbi njegove plače. Načelo-
ma pa bo nominalni znesek dosedanje plače javnega uslužbenca preveden
v osnovno plačo po novem zakonu z uvrstitvijo v najbližji plačni razred iz
priloge zakona. Pri tem je sprejeto pravilo, da plačni razred ne sme biti nižji,
kot je plačni razred osnovne plače prevedenega delovnega mesta, zvišan za
število napredovanj, ki jih je javni uslužbenec dosegel po dosedanjih pred-
pisih. Sliši se kar zapleteno, ali ne?
Zelo. Kaj bo s plačami zaposlenih, ki po novi sistemizaciji ne bodo izpol-
njevali izobrazbenih meril?
Tistim, ki ne izpolnjujejo izobrazbenih pogojev za zasedbo delovnega mesta,
naj bi se v novem plačnem sistemu plača znižala za tri plačne razrede. To
je določeno že v osnovnem zakonu in novela ne prinaša novosti. Sistem na-
predovanj v višji plačni razred bo dopuščal tudi njihovo napredovanje, kar po
dosedanjih predpisih ni bilo mogoče.
Kaj pomeni uvedba kolektivne pogodbe za javni sektor za javne uslužbence
in njihove sindikate?
Reprezentativni sindikati s področja državne uprave, torej plačna skupina C,
so že ob sprejemu ZSPJS zahtevali, da pridobijo enak status glede urejanja
delovnopravnih razmerij, kot jih imajo reprezentativni sindikati, ki zastopajo
druge dele javnega sektorja. Možnost uvedbe kolektivnega dogovarjanja kot
načina urejanja delovnopravnih razmerij državnih uradnikov predvideva
tudi Zakon o javnih uslužbencih. Z možnostjo kolektivnega dogovarjanja
javni uslužbenci in reprezentativni sindikati, ki zastopajo državne uradnike,
pridobijo močnejši vpliv na urejanje delovnopravnih razmerij v primerjavi z
urejanjem na podlagi uredbe vlade, kot je določeno v osnovnem zakonu.
Ministrstvo je predlagalo, da za plače v Slovenski vojski ostane v zakonu do-
sedanja določba, vendar predlog ni bil sprejet. Za plačno skupino I, v katero
so med drugimi uvrščeni tudi poklicni gasilci, pa je predvidena alternativna
možnost, torej ureditev z uredbo vlade ali kolektivnimi pogodbami.
Kdaj bi bila kolektivna pogodba za javni sektor lahko sprejeta?
Napoved sprejetja bi bila preveč tvegana, vsekakor pa je sprejem tudi te
kolektivne pogodbe pogoj za izvedbo prevedbe plač po novem.
Bo kolektivna pogodba za državno upravo lahko obsegala posebnosti voja-
škega in drugih poklicev v obrambnem sistemu?
Tudi v okviru kolektivnega dogovarjanja je mogoče urediti vso problematiko
nekega področja, torej tudi posebnosti našega področja. Pri tem je seveda
pomembna sposobnost pogajalcev, da predloge ustrezno predstavijo in
prepričajo druge udeležence dogovarjanja. Je pa ta način mogoče malo bolj
naporen in usklajevanje vsaj glede na dosedanjo prakso zahteva več časa.
Pri tem naj omenim, da bo morala kolektivna pogodba v celoti upoštevati
rešitve, ki bodo prej izpogajane v kolektivni pogodbi za javni sektor. Plačni
razredi za orientacijska delovna mesta bodo torej že predhodno določeni,
vsebina te pogodbe pa bo določitev plačnih razredov za vsa druga delovna
Aktualna tema
mesta oziroma nazive v plačni skupini C državnih uradnikov.
Pogajalski skupini vlade in sindikatov javnega sektorja torej čakajo poga-
janja glede uvrstitve delovnih mest v plačne razrede, višine dodatkov, delo-
vne uspešnosti itn.
Odločajo še o nekaterih naših predlogih, glede katerih težko napovem končni
rezultat. Tako v sodelovanju z Direktoratom za javno upravo na MNZ pred-
lagamo določitev posebnih delovnih mest, na katerih imajo zdaj delavci do-
ločeno plačo po tako imenovanem 65. členu starega Zakona o delavcih v dr-
žavnih organih. Pri nas so to predvsem delovna mesta na področju letalstva
in nadzora zračnega prostora v Slovenski vojski. S predlogom želimo ohraniti
doseženo raven njihovih plač. Ne glede na omejitev možnih dodatkov v no-
vem plačnem sistemu želimo uveljaviti tudi poseben dodatek za zaposlene v
upravnem delu ministrstva. S tem bi vzpostavili vsaj simbolično nadomestilo
za nekatere posebne pogoje dela in omejitve zaposlenih na področju obram-
be in zaščite, ki jih delavci v drugih resorjih nimajo. Glede delovne uspešnosti
novela za nas ne prinaša novosti, razen za tiste javne zavode, ki pridobivajo
del sredstev s prodajo blaga in storitev na trgu. Torej bo po novem delovno
uspešnost mogoče izplačati največ v višini dveh mesečnih osnovnih plač
javnega uslužbenca na leto, in sicer eno julija in eno decembra.
Čeprav naj bi DZ novelo zakona sprejel po hitrem postopku, naj bi njene
učinke javni uslužbenci opazili šele prihodnje leto, saj naj bi akontacije plač
po sedanjem sistemu prejemali še do konca tega leta ...
Če bomo hoteli uresničiti obljube, da bo sistem v celoti uveden konec le-
tošnjega leta, bomo morali intenzivno nadaljevati pogajanja ne glede na
dopustniško obdobje, ki je pred nami. Tako lahko poleg vročega poletja
pričakujemo tudi takšno jesen. MG
Foto: Marko Pišlar
RS National assembly adopted the amended law on
salaries in the public sector
On Monday, 31st May, the government negotiation group and the trade
unions representing the public sector, signed the statements on the
uniformity of the amended law on the system of salaries in the public
sector. The amended law went through the accelerated procedure and
was adopted last week by the RS National Assembly, thus coming into
force on 1st July 2004. According to the agreement, signed by the RS
Government and trade unions, the salaries of those employed in the
public sector will increase by 2.5 per cent. In this interview, we spoke
to Secretary General at the RS Ministry of Defence, Franc Javornik, who
was one of the members of the government negotiation group for ne-
gotiations with the trade unions representing the public sector. Together
with the official deputy, Colonel David Humer, from the General Staff of
the Slovenian Armed Forces, Secretary General Javornik participated
for three years in the preparations of the amended law. Secretary Ge-
neral Javornik explained to us some other changes which are to take
place on 1st July as well as pointed to some questions about the intro-
duction of a standardized and distinct system of salaries in the public
system which still remain to be answered.
S LO V E N S K A V O J S K A 5
 Deset let izobraževalnega centra na Igu
V centru poteka 105 različnih pro-
gramov, od izobraževanja poklicnih
gasilcev do najzahtevnejših oblik
funkcionalnega usposabljanja. Na
sedmih hektarih so sodobno opre-
S p re m l j a m o
zanimanja za poklic gasilca. V desetih
V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje je bila v petek, letih so jih usposobili približno 450.
4. junija, slovesnost ob deseti obletnici delovanja. Prvo leto je »Prilagajamo se novim potrebam.
bilo na usposabljanju le 1441 slušateljev, zadnjih nekaj let pa Tako so bili letos kandidati na eno-
vsako leto za različne naloge varstva pred naravnimi in drugimi mesečni praksi v Sežani, prej so to
nesrečami usposobijo skoraj 13.000 ljudi. V desetih letih je cen-

mljene učilnice, vadbeni poligoni in opravljali v matičnih gasilskih enotah,

bivalni objekti. »Delovanje centra se ter tako obiskalo več kot 100.000 ljudi. Glavni govornik minister hkrati pa smo v izobraževanje vključili
kaže v učinkovitosti reševalnih služb za obrambo dr. Anton Grizold je poudaril, da so »z gradnjo tudi delo z motorno žago, servisiranje
in sestav. Veseli me, da se je uspo- centra lahko uresničili tudi videnja, kakšen mora biti sodoben ročnih gasilnih aparatov in gašenje v
sabljanja poleg gasilcev, gorskih in sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami«. naravnem okolju. Včasih sem v tujini
jamarskih reševalcev, vodnikov reše- z zavidanjem opazoval tamkajšnje
valnih psov, pirotehnikov in pripadnikov Civilne zaščite ter drugih udeležilo tudi gasilske šole, danes pa menim, da se lahko primerjamo z gasilskimi šolami
veliko pripadnikov Slovenske vojske. Dejavnost centra se širi na preizkušanje in drugod po Evropi.« Silvester Pontelli v centru že deset let skrbi za brezhibno
vrednotenje zaščitne in reševalne opreme. V zadnjih letih postaja institucija, ki tehnično delovanje in vzdrževanje centra. »V moji ekipi dela 24 ljudi. Menim,
aktivno prispeva k uveljavljanju Slovenije pri varstvu pred naravnimi in drugimi da smo se izkazali, saj 13 objektov in sedem hektarjev površin dobro obvladu-
nesrečami v okviru EU, Nata, ZN in regionalnih ter dvostranskih povezav,« je de- jemo. Pomembno je, da so udeleženci usposabljanj in programov zadovoljni.
jal dr. Grizold. Vodja ICZR in vodja Sektorja za izobraževanje in usposabljanje Do zdaj smo dobivali same pohvale, vendar je pred nami velik izziv, da bomo
Janez Petrovič je dejal, da je v desetih letih center postal središče usposablja- visoko raven zmogljivosti in opremljenosti ohranili.« Hišnik Jože Pintar je po-
nja za zaščito, reševanje in pomoč. »Začeli smo z uvajalnimi in temeljnimi pro- jasnil, da se je v desetih letih marsikaj spremenilo. »Zgradilo se je veliko novih
grami, nadaljevali pa z dopolnilnimi programi v skladu z zakonodajo, novostmi objektov in poligonov, veliko je tudi nove opreme. Ta razlika je očitna, imam pa
v tehnologiji in tehniki. Poleg tega smo uvedli tudi programe za obnavljanje in več dela, saj skrbim za vodovod, centralno kurjavo in manjša mizarska po-
utrjevanje znanja ter mednarodna usposabljanja. Tako je nastalo veliko različ- pravila. Poleg tega je treba tudi pokositi in vzdrževati sedem hektarjev površin
nih programov in ker se moramo prilagajati novostim, novi še vedno nastajajo. ter očistiti okolico. S sodelavci se dobro razumemo, tako da sem zadovoljen in
Če bi na primer v okviru Civilne zaščite ustanovili novo službo, bi v sodelovanju upam, da bom tu delal do upokojitve.« Tudi snažilka sobarica Lidija Rizvanović
z Upravo za zaščito in reševanje pripravili nov program in ga potem v ICZR iz- je dejala, da imajo zdaj, ko so zmogljivosti večje, več dela. »Udeležencev je
vedli. Naše vodilo je Življenja rešujmo skupaj - z znanjem.« veliko več kot na začetku delovanja centra. Delati je treba hitro, včasih moramo
V ICZR je zaposlenih več kot 30 ljudi, poleg tega sodelujejo z 250 zunanjimi pri svojem delu tudi improvizirati, ker je center zelo poln. Tisti, ki delamo tu, se
strokovnjaki, predavatelji in inštruktorji. Janez Hočevar, vodja gasilskih progra- dobro poznamo, tako da smo kot malo večja družina. Dela je več, zato imamo
mov, ki dela v ICZR deset let, je pojasnil, da se je prva generacija gasilcev izob- tudi večje skrbi, vendar se vedno vse lepo konča. Rečem lahko, da sem zado-
raževala v drugačnih pogojih. »36 kandidatov je spalo na pogradih v eni sobi. voljna, da sem tu v služ-
Imeli smo eno učilnico, hrano so nam vozili iz Ljubljane, toda hkrati smo orali bi.« Vodja centra Janez
ledino in se danes z veseljem spominjamo, kakšni so bili začetki. Poleg tega pa Petrovič je še dodal, da
gasilci prvih generacij znajo ceniti napredek, ki je bil dosežen pozneje.« V za- se predvsem države iz
dnjih letih se generacije kandidatov za gasilce večajo, kar kaže na povečanje Jugovzhodne Evrope
Učenci Osnovne šole Ig so z glasbo,
plesom in igrico popestrili program.

Janez Hočevar

Silvester Pontelli Jože Pintar Lidija Rizvanović

 Pomembno povezovanje
s slovenskim gospodarstvom
Minister za obrambo dr. Anton Grizold in
minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik
sta se v sredo, 2. junija, sestala na delovnem
srečanju. Dr. Grizold se predvsem zavzema,
da bi v projekte, povezane z obrambnim
ministrstvom, še naprej vključevali slovensko
gospodarstvo.
Ministru za gospodarstvo dr. Lahovniku so pred-
stavili projekte Ministrstva za obrambo s slovensko
industrijo od leta 2002 do 2004. V tem času so bile
z domačimi podjetji sklenjene pogodbe za nakup
opreme in storitev v vrednosti približno 13 milijard
tolarjev, pogodbe v okviru rednih programov opre-
mljanja TRP v višini približno 15 milijard tolarjev na
O sodelovanju
z italijansko
kopensko vojsko
Načelnika GŠ italijanske kopenske vojske
generala Giulia Fraticellija z delegacijo je 25.
maja sprejel namestnik načelnika GŠSV briga-
dir Anton Turk. General Fraticelli je bil zadovo-
ljen z dosežki Slovenske vojske in visoko stop-
njo dvostranskega sodelovanja. Zahvalil se je
za sodelovanje Slovenske vojske na mirovnih
misijah MSU in Sforja, obenem pa upa, da se
bo sodelovanje še poglobilo in vsebinsko obo-
gatilo. Brigadir Turk je dejal, da je na misijah
pridobljeno znanje pomembno za izboljšanje
kakovosti in operativne odzivnosti Slovenske
vojske. Izrazil je željo po aktivnejšem sodelo-
vanju s kopenskimi silami Republike Italije, s
katerimi sodelujemo v večnacionalni brigadi
MLF. V Vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki je
delegacijo sprejel poveljnik poveljstva sil bri-
gadir Bojan Šuligoj in jo seznanil s projekti v
Slovenski vojski, v Vojašnici Franca Rozmana
Staneta v Ljubljani pa so si gostje ogledali
predstavitev in tehnični zbor 1. brigade.
leto in javna naročila v višini od šest do sedem mili-
jard na leto. Med drugim so to projekti opremljanja
Slovenske vojske z lahkimi oklepnimi vozili valuk,
opremljanje vojakov po projektu Bojevnik 21. stolet-
ja (pred kratkim je bila podpisana pogodba z Muro
o izdelavi 8500 uniform do leta 2007) in gradnja
infrastrukture MO oziroma SV (obnova kadetnice
itn.). Dr. Grizold je poudaril tudi sodelovanje
obrambnega ministrstva z Gospodarsko zborni-
co Slovenije in območnimi združenji ter pomen
takšnega sodelovanja s slovenskimi podjetji, da
se denar davkoplačevalcev vrne v gospodarstvo, s
čimer se omogočata ustvarjanje nove vrednosti ter
ohranjanje delovnih mest. Pomembna je čim večja
dodana vrednost, ki hkrati pomeni tehnološko in
razvojno komponento za ohranjanje konkurenčno-
sti gospodarstva. Ministra sta govorila tudi o tako
imenovanih offset poslih, ki pomenijo naslednjo
priložnost za izvoz slovenskih podjetij v vrednosti
nabav orožja in opreme. Pogovarjala sta se še o
projektih v pripravi. Dr. Lahovnika je zanimalo tudi
sodelovanje v prihodnje.
Mag. Andreja Jernejčič
Podeljena priznanja Ministrstva za obrambo
Minister za obrambo dr. Anton Grizold je v po-
nedeljek, 31. maja, podelil priznanja Ministrstva
za obrambo. Dobitnikom priznanj se je zahvalil
za prizadevnost in trud, njihovo delo pa je na-
vezal na pomembne dogodke, saj so prispevali
izjemen kamen v mozaik kratke, toda bogate
slovenske zgodovine. Priznanja so dobili Franc
Javornik in Zoran Klemenčič red Slovenske voj-
Prvo srečanje
načelnikov vojsk v
CENCOOP-u
Načelnik GŠSV generalmajor Ladislav
Lipič se je v sredo, 9. junija, vrnil s prve-
ga srečanja načelnikov generalštabov
S p re m l j a m o
držav članic Pobude za sodelovanje
srednjeevropskih držav v podporo miru
(CENCOOP). Dvodnevno srečanje je
bilo v švicarskem Bernu.
Načelniki so razpravljali o vojaškem in var-
nostnem položaju v regiji, posebej o mirovni
operaciji v Bosni in Hercegovini, katere po-
veljstvo bo prevzela Evropska unija. Gostje,
visoki vojaški predstavniki iz Velike Britanije,
so podrobneje predstavili postopke Evropske
unije in Nata pri prenosu operacije pod EU. So-
delujoči so poudarili vlogo načrtovalne celice
CENCOOP-a pri pripravah vojaških predlogov
za odločanje o nadaljnjih skupnih dejavnostih
pri oblikovanju koordiniranih vojaških zmoglji-
vostih za Eufor in pomen vojaškega sodelo-
vanja pri krepitvi varnosti na Balkanu.
ske z zvezdo, Igor Nered ter Bogomir Zupančič
red Slovenske vojske, brigadir Alojz Završnik zlato
medaljo generala Maistra, Slavko Delalut, mag.
Zvonko Kremljak, Rajko Najzer, polkovnik Marjan
Jakoš, podpolkovnik Branko Keber, polkovnik
Jože Majcenovič ter brigadir Jožef Žunkovič pa
zlato medaljo Slovenske vojske.
Foto: SR
S LO V E N S K A V O J S K A 7
 Minister na občinskem prazniku v Trbovljah
Minister za obrambo dr. Anton Grizold je bil v ponedeljek, 31. maja,
glavni govornik na slovesnosti ob občinskem prazniku občine Trbov-
lje. Na ta dan se spominjajo znanega spopada delavstva z Orjuno,
polvojaško nacionalistično organizacijo, ki jo je podpirala predvojna
centralistična oblast.
S p re m l j a m o
Kot je poudaril minister, je bilo delo rudarjev težko in hkrati cenjeno, tudi zaradi
njihovega nenehnega bojevanja za delavske ter socialne pravice. »Nekoč so
v Zasavju prevladovali rudarji, danes pa jih je zaradi zapiranja rudnikov vse
manj in posledično so večje tudi socialne stiske. Eden od vzrokov, ki se mu tudi
Slovenija ne more izogniti, sta vedno večja globalizacija in huda konkurenca,
ki vlada v tem sektorju. Vse bolj se spreminjata narava in zahtevnost dela ter
s tem povezana industrija. Brezposelnost je tudi v najbolj industrijsko razvitih
državah vedno večja težava. Države se z njo spopadajo različno, predvsem pa s
spodbujanjem odpiranja novih delovnih mest, izobraževanja in inovativnosti. Za
Dan 15. BRVL
V vojaški letalski bazi na Brniku je v sredo, 9. junija, potekala slovesnost
ob dnevu 15. BRVL. Na ta dan je bila pred dvanajstimi leti odobrena
prva formacija letalske enote. Glavni govornik brigadir Jožef Žunkovič
se je spomnil pomembnih dogodkov po ustanovitvi enote in dejal: »Za
doseganje ciljev in najpomembnejših zmogljivosti se moramo ustrezno
preoblikovati. V prihodnje bomo razvijali helikopterski del, ki bo omogo-
čal uporabo dela helikopterske eskadrilje zunaj naših meja tudi tako,
da bomo lahko delovali samostojno. Letalski del bomo preoblikovali v
letalsko šolo.« Zaslužnim posameznikom so podelili priznanja Sloven-
ske vojske in 15. BRVL.
Na letališču Moškanjci pri Ptuju pa je v nedeljo, 6. junija, potekala pri-
reditev ob dnevu letalcev, ki so se predstavili v letalskem programu, na
tleh pa so prikazali helikopter cougar. VŠ/MP
8 S LO V E N S K A V O J S K A
to si prizadevamo tudi v Sloveniji, med drugim na obrambnem področju,« je na-
daljeval minister. Poudaril je intenzivno zaposlovanje, s čimer postaja Slovenska
vojska eden od največjih slovenskih delodajalcev. »Profesionalizacija vojske je
dolgoročen proces, ki ni nikoli končan, vsaj glede zaposlovanja, rotacije kadrov
in rednega obnavljanja kadrovske strukture. Zato bomo še naprej redno zapo-
slovali mlade, perspektivne ljudi, ki jim delo v vojski pomeni osebni in strokovni
izziv.« Po besedah dr. Grizolda izvajanje reform prinaša spremembe in težave.
Na obrambnem področju so ena od takih težav kadrovska neskladja, ki jih na
obrambnem ministrstvu rešujejo sistematično in premišljeno, saj se zavedajo,
da gre za ljudi, njihov socialni položaj in socialni položaj njihovih družin.
V Trbovljah, ki je simbol rudarskega mesta in delavstva, letos praznujejo 200
let rudarjenja. Bogat kulturni program so popestrili tudi Big band Orkestra
Slovenske vojske in pevca Alenka Godec ter Matjaž Mrak.
Mag. Andreja Jernejčič
Nismo več na poti v
Nato, temveč v Natu
V četrtek, 3. junija, so se na Bledu začeli peti slovenski dnevi var-
stvoslovja Izzivi varnosti v Sloveniji ob vstopu v Evropsko unijo. Na
plenarnem zasedanju so predavali ministra dr. Rado Bohinc in dr.
Anton Grizold, generalni direktor policije dr. Darko Anželj in direktor
Slovenske obveščevalno-varnostne agencije dr. Iztok Podbregar.
Minister za obrambo dr. Anton Grizold je govoril o vključevanju Slovenije
v Nato in o izzivih, ki čakajo Slovenijo kot članico Nata ter Evropske unije.
Povzel je nekaj najpomembnejših misli o razvoju slovenskega obrambnega
sistema in govoril o oblikovanju poklicne vojske ter sodelovanju med Natom
in EU. Minister je poudaril, da je Slovenija s polnopravnim članstvom stopila
skozi vrata, na katera je začela trkati pred desetimi leti z vključitvijo v pro-
gram Partnerstvo za mir. Natovi temeljni nalogi sta varovanje svobode in
zagotavljanje varnosti vseh članic. Glavna naloga vojaških sil zavezništva
ni več le varovanje miru ter zagotavljanje ozemeljske celovitosti, politične ne-
odvisnosti in varnosti članic, temveč vse bolj tudi varovanje mednarodnega
miru, varnosti ter stabilnosti. Po ministrovih besedah smo kot članica Nata in
EU sprejeli veliko odgovornost do mednarodne skupnosti, članic zavezništva
in predvsem do sebe. »Bistvena sprememba, ki se mora zgoditi, je v našem
načinu razmišljanja. Nismo več na poti v Nato, temveč v Natu. In v tem zavez-
ništvu se od nas pričakuje, da bomo čim bolj sodelovali pri oblikovanju ne-
katerih procesov in odločitev, ki pomembno vplivajo na dogajanje v svetu.«
Po mnenju dr. Grizolda Slovenija za uspešno sodelovanje v mednarodnem
varnostnem okolju 21. stoletja potrebuje drugačen obrambni sistem in dru-
gačno vojsko kot doslej, zato smo lani opravili strateški pregled obrambe, s
katerim smo natančno pregledali stanje na obrambnem področju, posebej v
Slovenski vojski. Ugotovitve pregleda bodo določale nadaljnji razvoj obram-
bnega sistema in obrambnih sil, saj so podlaga za pripravo sprememb
in dopolnitev Splošnega dolgoročnega programa razvoja in opremljanja
Slovenske vojske do leta 2015, je med drugim dejal minister za obrambo dr.
Grizold. Mag. Andreja Jernejčič

Dunaj, 25. maj
V avstrijskem Vojaškem muzeju so odprli raz-
stavo Evropa in Avstrija 1798-1866. Razstava,
katere avtor je direktor muzeja dr. Manfried
Rauchensteiner, predstavlja dogodke zadnje
avstrijsko-turške vojne, v kateri je sodeloval
tudi baron Jurij Vega, Napoleonove vojne, pre-
bujanje narodnih gibanj in vojne v Italiji ter proti
Rusom. Za Slovence je razstava zanimiva, saj
nas seznanja z boji avstrijskih polkov, v katerih
so služili vojaški rok in se v njih borili tudi naši
predniki. Slovesnosti ob odprtju so se udeležili
tudi pripadniki Slovenske vojske, ki preučujejo
slovensko vojaško zgodovino in ustanavljajo
državni vojaški muzej.
Ljubljana, 1. junij
Obrambni minister dr. Anton Grizold je na pred-
stavitveni obisk sprejel hrvaškega veleposlani-
ka v Sloveniji dr. Maria Nobila. Sogovornika sta
bila zadovoljna s sodelovanjem obeh držav
na vojaškoobrambnem področju in pri zaščiti
in reševanju. Hrvaški veleposlanik je čestital
Sloveniji za vstop v EU in Nato, dr. Grizold pa je
zagotovil, da je Slovenija Hrvaški pripravljena
pomagati pri vključevanju v evro-atlantske in-
tegracije. Sogovornika sta opozorila na pomen
in odgovornost obeh držav pri stabilnosti na
Zahodnem Balkanu.
Slovenska Bistrica, 5. junij
V tamkajšnji vojašnici so se zbrali nekdanji
zaposleni v 710. učnem centru. V obdobju
delovanja, torej od leta 1992 do 1996, je bilo
v centru približno 120 zaposlenih. Srečanja se
je udeležilo več kot 80 nekdanjih pripadnikov.
Polkovnik Jože Majcenovič, takratni poveljnik
centra in pobudnik srečanja, je zbranim izročil
spominske kovance. Na srečanju so sklenili,
da bo druženje postalo tradicionalno.
Vyškov, Češka, 6. junij
Z enotedenskega usposabljanja iz taktike
pehote s poudarkom na sodelovanju pehote in
oklepnih vozil se je vrnilo 29 pripadnikov Šole
za častnike CVŠ. Sklepni del usposabljanja
je bila taktična vaja z laserskim sistemom
za taktično urjenje postopkov v boju in bojno
streljanje s puškomitraljezom in protioklepnim
orožjem RPG-75. To je bilo že deseto skupno
usposabljanje slušateljev ŠČ in kandidatov Vi-
soke vojaške šole kopenske vojske v Vyškovu.
Ig pri Ljubljani, 7. junij
URSZR je v okviru priprav na vajo SEESIM 04 v
Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje
pripravila usposabljanje članov operativnih šta-
bov za ukrepanje ob nesrečah iz držav Pobude
Kronika
ministrov za Jugovzhodno Evropo. Udeležencem
so predstavili postopke Urada ZN za usklajevanje
humanitarnih dejavnosti in Evro-atlantskega cen-
tra za ukrepanje ob nesrečah ter priročnik Civilno-
vojaško krizno načrtovanje. Med usposabljanjem
so v oddelku za raziskave in simulacije GŠSV
izvedli testno štabno vajo. Slovenski scenarij za
osrednjo vajo, ki bo novembra letos, predvideva
teroristični napad na letališče Ljubljana.
Istanbul, Turčija, 8. junij
Na računalniško podprti vaji Nata Eurasian Star
2004, ki poteka v Centru za bojne simulacije
turške vojske, sodeluje devet častnikov 72. bri-
gade SV. Scenarij vaje, ki se je udeležuje 2000
pripadnikov iz 24 držav članic Nata in PzM, pred-
videva računalniško simulacijo operacije v obliki
vsiljevanja miru v namišljeni podsaharski državi.
Pripadniki SV sodelujejo v kopenskem poveljstvu
operacije.
Ljubljana, 9. junij
V Vojašnici Franca Rozmana - Staneta je potekala
slovesnost ob dnevu vojaške policije. Pripadniki
17. bataljona vojaške policije so ob tej priložnosti
obiskovalcem predstavili opremo in postopke.
Slovenski vojaki v Afganistanu brez večjih težav
Nekaj pripadnikov SV, ki so se konec februarja pridružili mednarodnim mirovnih silam
na operaciji ISAF v Afganistanu, je bilo konec maja na dopustu v domovini. Poveljnik
slovenskega kontingenta major Peter Zakrajšek je v četrtek, 28. maja, na MO predaval o
političnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih razmerah v Afganistanu, o delu pripadni-
kov mednarodnih sil in slovenskega kontingenta.
Na vprašanje, ali so se slovenski vojaki med
misijo ISAF že znašli v težavnih razmerah, je
odgovoril: »Pripadniki Slovenske vojske so
preudarni in se za zdaj še niso odzvali na
Ljubljana, 10. junij
Državni sekretar na MO dr. Milan Jazbec je
na obisku sprejel namestnika visokega pred-
stavnika mednarodne skupnosti v BiH vele-
poslanika Wernerja Wendta. Pogovarjala sta
se o razmerah v BiH in Jugovzhodni Evropi ter
o vlogi EU na tem območju.
Vipava, 11. junij
S p re m l j a m o
V Vojašnici Janka Premrla - Vojka je slovesno
priseglo 66 kandidatov za poklicne vojake SV,
ki so se vključili v program temeljnega vojaško-
strokovnega usposabljanja. V treh mesecih
bodo največ pozornosti namenili osebni obo-
rožitvi in taktiki ter osvojili znanje za preživetje
na bojišču.
Ljubljana, 17. junij
V galeriji MO se je končala razstava Mirande
Rumina, ki je prikazovala pravljične portrete
znanih Slovencev. Portrete ljudi v naravni veli-
kosti je avtorica oblikovala za modni časopis
Art & Fashion, objavljeni pa so bili tudi v Play-
boyu. Projekt Mirande Rumina je bil medijsko
odmeven v švedskem mestu Lulea.
nobeno provokacijo, čeprav se je že zgodila.
Zavedamo se, da smo tu gostje, zato nenehno
skrbimo za svojo kredibilnost. Če bi jo izgubili,
bi se lahko nevarnost za nas povečala.« Slo-
venski kontingent se je po njegovih besedah
zelo hitro vključil v delo na misiji. Že tretji dan
po prihodu je slovenska enota ob spremstvu
pripadnikov kanadske izvidniške čete odšla
na prvo patruljiranje, po dveh tednih pa so
začeli samostojno opravljati naloge. Pripadniki
SV so nastanjeni v šotorih v kampu Julien, ki
je velik kvadratni kilometer. Vsa oprema, ki jo
uporabljajo, je prirejena za delo v ekstremnih
vremenskih razmerah, zagotavlja visoko
stopnjo varnosti in zaščite ter je kompatibilna
z opremo Nata. Edina pomanjkljivost so sred-
stva za delovanje ponoči, vendar naj bi jih novi
kontingent, ki naj bi sedanjega zamenjal pred-
vidoma avgusta, že dobil.
MP
S LO V E N S K A V O J S K A 9
 Nepogrešljivi doma, pred velikim
izzivom v tujini
Spremembe v 72. brigadi
Kakšna je trenutna sestava 72. delo, za kar bi zaposleni porabili ve-
brigade? 11. maja se je 72. brigada Slovenske vojske iz Maribora okrepila liko časa. Približno polovica pripad-
72. brigada SV se je okrepila z eno- z enotami 52. brigade. Pod poveljstvom brigade deluje trenutno nikov bo še naprej delala v Postojni,
Inter vju

tami 52. brigade. Poleg petih bataljo- devet bataljonov. Poveljnik 72. brigade podpolkovnik Vladimir prav toliko pa v Slovenski Bistrici.
nov, ki so bili v naši enoti že prej, smo Maher je pojasnil, da se bodo velike spremembe v orga- Kakšna bo njegova glavna oboro-
11. maja prevzeli še poveljevanje šti- niziranosti 72. brigade zgodile tudi po 1. juliju, ko naj bi ukinili žitev?
rim bataljonom, ki so bili prej v sestavi dosedanja učna bataljona pehote, združili artilerijska bataljona Osnovna oborožitev te enote bodo
52. brigade. To so 132. gorski bata- v en bataljon in protioklepni bataljon preoblikovali v protioklepno havbice kalibra 155 mm. Oborožitev
ljon, 45. OKB, 460. artilerijski bataljon četo, v enoto pa bodo dobili tudi 14. inženirski bataljon. sedanjega 760. AB havbice kalibra
in 18. bataljon za RKBO. 72. brigada 105 mm bomo ustrezno uskladiščili
s poveljstvom in poveljniško-logistično četo ima tako po novem v sestavi in če bo potrebno, bomo to orožje lahko uporabili. Pripadniki 760. AB so
devet bataljonov, in sicer dva učna bataljona pehote, oklepno-mehanizirani s 460. AB že lani izvedli skupno bojno streljanje, zato so bili že prej dobro
bataljon, oklepni bataljon, dva artilerijska bataljona, protioklepni in gorski ter usposobljeni za delo s tem orožjem. Aprila in maja smo ob strokovni pomoči
bataljon za RKBO. 1. julija bomo glede na novo strukturo SV ukinili tudi učna pripadnikov postojnskega bataljona za pripadnike 760. AB v vojašnici v
bataljona pehote, protioklepni bataljon preoblikovali v protioklepno četo, arti- Slovenski Bistrici in na osrednjem vadišču SV v Postojni pripravili šestteden-
lerijska bataljona pa združili v bataljon. Oblikovali bomo tudi poveljniško-logi- sko usposabljanje z bojnim streljanjem. Usposabljanje je bilo namenjeno
stično četo, ki bo skrbela za logistično in administrativno podporo poveljstva predvsem seznanjanju posadk za delo s tem orožjem in preverjanju njihove
brigade, v našo sestavo pa bomo dobili še 14. inženirski bataljon. usposobljenosti. Potrdila o uspešno končanem usposabljanju, ki jih je po-
Kam boste prerazporedili kader iz učnih bataljonov pehote, ki ju ukinjate? delil Center vojaških šol, so le še formalna potrditev njihove usposobljenosti
Pripadnike stalne sestave teh dveh bataljonov smo delno že prerazporedili za delo s tem orožjem.
na nove dolžnosti v druge enote SV. Pripadnike 122. UBP iz Novega mesta 1. brigada bo predvsem klasična bojna brigada, popolnjena s poklicnimi
bomo prerazporedili predvsem v 14. inženirski bataljon in bližnje enote, ve- vojaki, namenjena opravljanju vseh vrst nalog doma in tujini. Katere bodo
čino kadra iz 172. UBP na Ptuju pa v 20. MOTB in 74. OKMB. Pri premeščanju glavne naloge 72. brigade?
kadra bomo upoštevali predvsem bližino kraja bivanja, saj želimo tako Do zdaj je bila to klasična bojna brigada. Tudi nova struktura še vedno
znižati stroške prevoza na delo. Posameznike bomo glede na kadrovske zagotavlja bojno delovanje, v prihodnje pa se bo namen enote spremenil.
potrebe SV premestili v bolj oddaljene enote, nekateri pa bodo morali tudi Glavna naloga 72. brigade bo zagotavljanje elementov bojne podpore in ele-
na delo v Ljubljano. mentov zagotovitve bojnega delovanja namenskim zmogljivostim 1. brigade
Predvidena je združitev 460. AB iz Postojne in 760. AB iz Slovenske oziroma bataljonu ali bataljonski taktični skupini za operacije zavezništva
. Bojno podporo bo zagotavljala z enotami za
ataljon, oklepni bataljon in protioklepna četa,
ojnega delovanja pa z bataljonom za RKBO
Kako bo potekala ta podpora, bo odvisno od
membnejša naloga v tem trenutku je, da toliko
da bodo po usposobljenosti, načelih in načinu
ve z enotami 1. brigade.
amezni elementi brigade sodelovali tudi na

ki mora biti konec leta usposobljen in priprav-

o namenjen delovanju v Natovih reakcijskih si-
amezni deli bataljona za RKBO ne bodo mogli
de v operacijah zavezništva v tujini. Tudi druge
brigado že sodelovale na številnih nalogah v
oril na protioklepni bataljon, ki že dlje uspešno
o bo tudi v prihodnje. Predvidevamo, da bomo
h dela opredelili naše skupne dejavnosti glede
lahko čim bolj uskladili naše delovanje in tako
e nalog.

Kateri elementi 72. brigade bodo sodili v skupino tako imenovanih premes-
tljivih sil in kateri med nepremestljive sile?
72. brigada bo načelno sodila v skupino nepremestljivih sil, kar ne velja za
njeno celotno strukturo. Posamezni elementi brigade bodo uvrščeni tudi
med premestljive sile, in sicer tisti, ki bodo namenjeni predvsem za bojno
podporo ali zagotovitev bojnega delovanja 1. brigade. Pri tem mislim na del
132. gorskega bataljona, bataljona za RKBO in inženirskega bataljona. V
skupino nepremestljivih sil sodita oklepni enoti, del artilerijskega bataljona
in protioklepne čete pa bo med premestljivimi silami kot bojna podpora 1.
brigade.
Koliko pripadnikov naj bi imela 72. brigada in ali bo po obsegu primerljiva
s 1. brigado?
Po številu podrejenih enot bo 72. brigada večja od 1. brigade, po številu
zaposlenih pa ne. V 1. brigadi bodo večinoma poklicni vojaki, 72. brigada
pa bo popolnjena tudi z rezervisti. Del mirnodobnega jedra bo popolnjen
s stalno sestavo, drugi del pa s prostovoljno pogodbeno rezervo in do leta
2010, kot je to predvideno z zakonodajo, tudi z obvezno rezervo. Po sedanjih
informacijah naj bi bilo v 72. brigadi manj zaposlenih kot v 1. brigadi, in sicer
približno 1300 pripadnikov stalne sestave. Natančnega števila ne morem
povedati, ker nekatere formacije bataljonov še pripravljajo, nekatere pa se
bodo verjetno še dopolnjevale.
Katere enote bodo popolnjene izključno s poklicnimi vojaki in katere z
rezervisti ter mirnodobnim poklicnim jedrom?
V tej brigadi ne bo klasičnih mirnodobnih jeder, ki bi skrbela za mobilizacijsko
pripravljenost rezerve. Vse enote bodo v miru skrbele za vzdrževanje bojne
pripravljenosti manjšega modula, kot je na primer oddelek ali vod. Nekateri
bataljoni, ki bodo v skupini premestljivih sil, bodo imeli v svoji sestavi več
poklicnih vojakov. Druge enote bodo imele poleg poklicnih vojakov več po-
godbenih rezervistov. To bo veljalo za protioklepno četo, artilerijski bataljon,
18. bataljon za RKBO in 132. gorski bataljon. V oklepnih enotah so sedanje
formacije še bolj primerne za obvezno rezervo. V svoji sestavi ne bomo imeli
enote, ki bi bila v celoti popolnjena s poklicnimi vojaki.
72. brigada bo dobila poveljniško-logistično četo, prav tako naj bi vsi bata-
ljoni imeli v svoji sestavi poveljniško-logistične čete. Kakšne prednosti bo
imela nova organiziranost vojaške logistike?
Novi koncept vojaške logistike predvideva, da bodo imeli vsi bataljoni SV svo-
je poveljniško-logistične čete. To pomeni, da bodo pri oskrbi, vzdrževanju in
transportu do neke mere samozadostni. To velja tudi za poveljstvo brigade.
Vsi vidiki logistične zagotovitve bodo odslej združeni v okviru poveljniško-lo-
gistične čete. Na področju vzdrževanja se bodo v bataljonih ukvarjali s 1. in 2.
stopnjo vzdrževanja, kar pomeni z manjšimi vzdrževanimi deli, zahtevnejša
tehnična popravila pa bodo še naprej potekala v okviru poveljstva za podpo-
ro. Podobno bo z oskrbo, ki bo potekala prek poveljstva za podporo, oskrbo
bataljonov na terenu pa bodo zagotavljale poveljniško-logistične čete.
Kdaj naj bi 72. brigada dosegla končne operativne zmogljivosti?
Operativna zmogljivost brigade bo odvisna od doseganja operativnih zmog-
ljivosti posameznih bataljonov. 72. brigada mora po novi strukturi delovati
ob koncu letošnjega leta, kar ne pomeni, da bo v tem času dosegla polno
operativno zmogljivost. Mislim, da bo to mogoče doseči do leta 2010, kot
je načrtovano. Posamezni deli 72. brigade bodo operativno zmogljivost do-
segli že prej. Vod za dekontaminacijo mora biti polno pripravljen do konca
tega leta. Tudi drugi deli brigade bodo operativno zmogljivost dosegli že prej,
kar bo odvisno od zahtev nadrejenih za njihovo operativno pripravljenost in
od hitrosti izvajanja usposabljanja ter opremljanja posameznih modulov ali
celotnih bataljonov.
Inter vju
Katerim področjem dela bo treba nameniti več pozornosti?
Bistveno se mora spremeniti usposabljanje nas, v poveljstvu brigade, pa tudi
v bataljonih. Temu vprašanju bomo morali nameniti več pozornost in časa.
To pomeni, da bomo morali nekatere naloge, ki smo jih doslej opravljali,
opustiti ali prepustiti drugim enotam, mi pa se bomo ukvarjali predvsem z
usposabljanjem in zagotavljanjem svoje bojne pripravljenosti. Pogoj za to pa
so tudi ustrezni programi in načrti za usposabljanje vojakov stalne sestave,
torej poklicnih vojakov, česar pa še nimamo.
Ali lahko predstavite pot brigade od njene ustanovitve in kateri so bili najpo-
membnejši mejniki v tem obdobju?
72. brigada je bila ustanovljena septembra 1992. Takrat je bilo to le mirno-
dobno poveljstvo šibke sestave, ki se je ukvarjalo z rezervnimi enotami. Prva
prelomnica je bilo leto 1996, ko je poveljstvo brigade v svojo sestavo dobilo
pehotna bataljona, ki sta se ukvarjala z usposabljanjem nabornikov. Takrat
so se v brigadi naloge bistveno spremenile. Ukvarjati se je začela z usposab-
ljanjem vojakov na služenju vojaškega roka, poleg tega pa je še vedno imela
v svoji sestavi rezervne enote, zato je morala skrbeti za njihovo mobiliza-
cijsko pripravljenost in usposobljenost. Naslednje prelomno obdobje je bilo
leta 1998, ko je brigada dobila v svojo sestavo tudi enote z večjo ognjeno
močjo. Brigada se je okrepila z dvema oklepnima bataljonoma. Predzadnja
prelomnica je bilo leto 2003, ko je poveljstvo brigade prevzelo poveljevanje
skoraj nad vsemi enotami, ki so bile prej v sestavi 3. operativnega poveljstva.
Z reorganizacijo imamo precej izkušenj. Prepričan sem, da smo se iz tega
veliko naučili in da nam bodo te izkušnje koristile pri nadaljnjem delu. Seda-
nja reorganizacija je bistveno drugačna od prejšnjih. Postajamo namreč del
Slovenske vojske z drugačnimi nalogami, kot smo jih imeli do zdaj, kar za
nas poleg obveznosti pomeni tudi nove izzive.
Marko Pišlar
On 11th May 2004, the 72nd SAF Brigade from Maribor was reinforced
with the units of the 52nd SAF Brigade. At the moment, there are nine
battalions operating under the brigade command. Commander of the
72nd SAF Brigade, Lieutenant Colonel Vladimir Maher, explained that
big changes in the organisation of the 72nd SAF Brigade are to take
place also after 1st July 2004, when the two infantry training battalions
are to be abolished, two artillery battalions are to be combined into
one battalion, the anti-armour battalion is to be transformed into an
anti-armoured company which is to je joined by additional 14th Engi-
neer Battalion. The main assignments of the 72 SAF Brigade will be to
ensure the combat support elements and to ensure combat activity to
the deployed capabilities of the 1st SAF Brigade in the operations of the
Alliance as well as to the 1st SAF Brigade in domestic operations.
S LO V E N S K A V O J S K A 11
Slovenski vojaki v tujini

Na Kosovu bi brez mednarodnih

sil zavladal kaos
Major Dean Groff, končali ste drugo častnika, ki je bil načelnik te skupine,
misijo, ostajate pa na dolžnosti v S slovesnostjo v Vidmu so v torek, 25. maja, zaznamovali pri njem je delal podčastnik kot po-
poveljstvu MLF v Vidmu. Nam lahko prihod prvega skupnega kontingenta pripadnikov italijanske, močnik za administrativne zadeve. V
razložite, kako je bilo poveljstvo MLF madžarske in Slovenske vojske v okviru večnacionalnih sil oddelku za obveščevalne zadeve J2
umeščeno v misijo Kfor? kopenske vojske (Multinational Land Force - MLF) z mirovne je delal načelnik sektorja za ocene in
Italijani so na začetku operacije na Ko- misije Kforja Joint Guardian na Kosovu. To je bila prva opera- analize, ki mu je prav tako pomagal
sovu prevzeli vodenje brigade Zahod, ki tivna naloga poveljstva MLF, v katerem je delovalo 11 častnikov naš podčastnik. V oddelku J3 smo
se je pred letom in pol združila z nemško in podčastnikov Slovenske vojske. Slovesnosti so se udeležili imeli načelnika operativnega sektor-
brigado Jug in postala brigada Jugoza- tudi visoki predstavniki Slovenske vojske, zbrane pa je nagovo- ja in tri podčastnike v operativnem
hod. Italija, ki je letos vodilna država ril poveljnik MLF brigadni general Alberto Primecerj. Ob tej centru, v logistiki je deloval častnik
brigade v poveljstvu brigade, popolnju- priložnosti smo se pogovarjali z vodjo slovenskega kontingenta za premike, v sektorju za civilno in
je polovico delovnih mest, Nemčija pa v Kforju z majorjem Deanom Groffom in nekaterimi pripadniki, vojaško sodelovanje J9 pa sta bila
drugo polovico. Italijanski del je v tej bri- ki so delali na dolžnostih v poveljstvu večnacionalne brigade na dolžnosti častnik za operativne
gadi popolnilo poveljstvo MLF, torej 70 Jugozahod. Povedali so, da nemiri, ki so izbruhnili na Kosovu zadeve ter podčastnik za strokovno
pripadnikov italijanske, 11 Slovenske marca letos, dela vsebinsko niso spremenili, je pa postalo veliko pomoč.
in 10 madžarske vojske. Italija je poleg bolj intenzivno. Varnostne razmere so se zelo zaostrile. Potreb- Marca so na Kosovu izbruhnili ne-
dela po- no bo še precej časa, da bo na Kosovu tako kot pred izbruhom miri. Ste jih predvideli in kako so
veljstva nemirov in nasilja. vplivali na vaše delo?
prispeva- Kfor ni predvidel teh nemirov, sicer bi
la bojno skupino, in sicer regiment, poleg tega bili odzivi drugačni. Po petih letih mirovnega procesa je bilo pričakovati, da
pa še nacionalni podporni element, logistični bodo mirovni sporazum, ki je bil podpisan v Kumanovu leta 1999, vsi spo-
bataljon, bataljon zvez, inženirski bataljon, četo štovali. Na žalost nekateri skrajneži in struje še vedno niso zadovoljni s tem
vojaške policije ter več helikopterjev. sistemom oziroma hočejo več od mednarodne skupnosti. Povod za nemire
Katere naloge ste pripadniki Slovenske vojske od 17. do 19 marca naj bi bila »nasilna« utopitev albanskih otrok v reki Ibar
opravljali v poveljstvu MLF? blizu Kosovske Mitrovice, kar pa je preiskava policije UNMIK-a zanikala. To je
V poveljstvu smo bili razporejeni na pomemb- povzročilo veliko nezadovoljstva. Že pred tem dogodkom je bilo več nasilnih
nih dolžnostih. V skupini za povezavo smo imeli dejanj proti Srbom in UNMIK-u, kar je kazalo na slabšanje razmer. Razlogi so

12 S LO V E N S K A V O J S K A
tudi visoka stopnja nezaposlenosti, slabo delovanje institucij in zakonodaje,
lastniška razmerja, privatizacija, slaba ekonomija, predvsem pa ni končne
rešitve problema. Naša vloga je bila ves čas operativno delo v poveljstvu
brigade, tako da se naše delo vsebinsko ni spremenilo, je pa postalo veliko
bolj intenzivno. Nismo delovali na terenu in tudi v spopadih ne, temveč smo
aktivnosti vodili v poveljstvu. V trenutku, ko so izbruhnili spopadi, se je ope-
racija spremenila iz operacije vzdrževanja miru v operacijo vsiljevanja miru,
pri čemer je Kfor od UNMIK-a prevzel vodilno vlogo. Razmere so bile zelo
napete, demonstranti so blokirali vojašnice in ceste ter delovali proti UNMIK-u
in Kforju. Stopnja nevarnosti se je povečala na najvišjo raven, ves čas smo
med aktivnostmi zunaj baz tudi nosili čelade in neprebojne jopiče. Nemiri, ki
so ocenjeni kot najhujši od leta 1999, so se hitro razširili po vsem Kosovu.
Umrlo je 19 civilistov, več kot 950 ljudi je bilo ranjenih, 70 vozil UNMIK-a je
bilo uničenih in zažganih ter porušenih približno 300 hiš, 20 pravoslavnih
cerkva in drugih verskih objektov. Več kot 4200 ljudi je ostalo brez doma. V
48 urah je potekalo 22 večjih nasilnih demonstracij, ki se jih je udeležilo več
tisoč ljudi.
Mednarodne sile so na Kosovu torej še vedno nujne.
Mirovni proces se je vrnil na točko pred nekaj leti. Enote, ki so bile predvidene
za odhod, s čimer bi zmanjšali navzočnost Kforja, so ostale na Kosovu, na-
črtujejo pa tudi povečanje sil, vendar bodo o tem odločili v Bruslju. Med temi
spopadi je bila namreč angažirana rezerva Kforja ter del rezerve iz Bosne in
Hercegovine. Izbruh nemirov je bil nepričakovan in v nasprotju s sporazumi,
tako da je primanjkovalo vojakov za opravljanje rednih nalog. Brez rezerve,
ki je sodelovala, bi izbruh teže umirili. Dogodki so pokazali, da sta Kfor in
mednarodna skupnost na Kosovu še vedno zelo nujna.
To je bila enkratna napotitev poveljstva MLF. Kako bo v prihodnje?
MLF obstaja šele malo več kot dve leti. Vsako leto je bil ocenjen in je dosegel
polno operativno sposobnost, na podlagi česar je bilo na misijo poslano
najprej poveljstvo. Možno je, da bo naslednja rotacija MLF že prihodnje leto,
hkrati pa bi bilo dobro, da bi napotili tudi bojne enote, vendar to še ni dogo-
vorjeno. Glede na poznavanje načina dela, strokovnost in rezultate, ki smo
jih dosegli pripadniki SV, si želimo, da bi napotili tudi bojne enote za potrebe
MLF. Iz SV je bil za to lani določen 20. MOTB iz Celja.
Kakšne so zdaj aktivnosti MLF?
Prihodnje leto je predvidena vaja MLF, ki naj bi potekala v Sloveniji, spet naj
bi tudi potrdili polno operativno sposobnost poveljstva, mogoče pa tudi enot
MLF, o čemer še potekajo pogovori. SV je pripravila predlog, kje naj bi vaja
potekala, kaj lahko ponudimo in s kakšnimi enotami lahko MLF sodeluje, saj
bomo morali glede na naše zmogljivosti postaviti omejitve. Glede na to, da
se za prihodnje leto omenja ponovno angažiranje MLF na Kosovu, kar je
sicer treba še uradno potrditi, bo potrebno spremeniti načrt aktivnosti za
prihodnje leto. Tudi vajo v Sloveniji bo treba pripraviti v smislu operacije na
Kosovu in s tem namenom tudi preveriti ter oceniti poveljstvo in enote oziro-
ma tiste elemente, ki bodo sodelovali na misiji.
Ostajate v poveljstvu MLF v Vidmu. Kakšne so vaše naloge?
Mirnodobno poveljstvo pripravlja in vodi vse, kar je povezano s pripravami,
organizacijo in izvedbo aktivnosti, torej konference, sestanke, usposabljanja,
treninge ter glavno vajo z vsemi operativnimi dokumenti in scenarijem vaje,
ki poteka vsako leto, na njej pa ocenjujejo poveljstvo in enote MLF. Naša na-
slednja naloga je organiziranje konference, na kateri bomo najprej naredili
revizijo načrta dela za prihodnje leto, potem pa se bomo poglobili v vsebino
posameznih aktivnosti, ki bodo potekale prihodnje leto itn. V Vidmu sem
vodja stalne misije SV v MLF in skrbim za operativne in obveščevalne zadeve
ter usposabljanja MLF. Z mano delata častnik, ki pokriva logistiko, in pod-
častnik, ki je zadolžen za administrativne zadeve. Valerija Šket
Foto: Marko Pišlar
Slovenski vojaki v tujini
Major Ante Grgantov
Na misiji sem bil zadolžen za civilno-vojaško so-
brigadi, sodelovali pa smo pri treh velikih projektih,
in sicer pri vračanju Srbov, delu s šolsko mladino
in pri humanitarni pomoči. Naša naloga je bila
koordinacija projektov z izvajalci, torej nevladnimi organizacijami, civilno ob-
lastjo in poveljstvom brigade. Vračanje Srbov je bil eden najpomembnejših
projektov, verjamemo pa tudi, da eden najuspešnejših. Želeli smo, da bi delo
na civilno-vojaškem področju prispevalo k medsebojni spravi večinskega al-
banskega in manjšinskega srbskega prebivalstva. Po dogodkih 17. marca se
je pokazalo, da so bile te zamisli takrat prej iluzija kot resničnost, rezultati na
civilno-vojaškem področju se namreč pokažejo po določenem času. Delo na
tem področju se je po izbruhu nemirov ustavilo, ker je prevladalo razočaranje,
vendar smo spoznali, da z delom na civilno-vojaškem področju ni nič narobe,
da se bodo rezultati pokazali čez čas. Razmere niso stabilne in verjamem,
da bo še prihajalo do večjih ali manjših poskusov prevlade večinskega
prebivalstva nad manjšinskim. Na misiji sem bil tudi leta 2000, prav tako
v Kforju, vendar v poveljstvu v Prištini. Delo je bilo drugačno, saj sem delal
pri nepremičninah. Izkušnje s prejšnje misije so mi pomagale predvsem pri
razumevanju okolja. Misiji sta bili dragoceni izkušnji, saj ti nobena vaja ne
more dati toliko kot misija, na kateri delaš v realnih razmerah.
Na misiji sem delala v oddelku za obveščevalno
nih dejanj, zaplemb orožja in ilegalnih prehodov
mej. Menim, da smo bili pri zatiranju kriminala
uspešni. Orožja je na Kosovu še vedno zelo veliko,
našli pa so ga tudi med preiskavami avtomobila.
Delali smo od 7.30 do 18.30, prosti čas smo pre-
filmov, saj izhodi niso bili dovoljeni, razen ob nedeljah dopoldan, ko smo
imeli prosti čas za osebne zadeve. Marčevski nemiri so se zgodili v trenutku,
v treh urah se je uprlo vse Kosovo. Narava dela se ni spremenila, zato pa se
je delo intenziviralo. Varnostni ukrepi so postali precej strožji. To je bila moja
prva misija in sem zelo zadovoljna, da sem spoznala, kako poteka delo na
misiji, kakšno je mednarodno okolje ter kako poteka sodelovanje z drugimi
narodi in vojskami.
On Tuesday, 25th May, a celebration was organised in Videm on the
occasion of the arrival of the first joint contingent of Italian, Hungarian
and Slovenian armed forces who operates within the framework of the
Multinational Land Force. The contingent returned from the KFOR peace
support mission Joint Guardian in Kosovo. This was the first operative
assignment of the MLF command to include the participation of 11
commissioned and non-commissioned officers of the Slovenian Armed
Forces. We talked to Head of the Slovenian contingent in KFOR, Major
Dean Groff, who said that it would take a long time before the situation
in Kosovo will return to normal, and people would be able to live in a
society without riots and violence.
S LO V E N S K A V O J S K A 13
 S civilno-vojaškim sodelovanjem
nadzor nad SV
Vo j s k a v d r u ž b i

Slovenska vojska s civilnim okoljem vojaški poklic. »Lani smo obiskali 546
sodeluje na različnih področjih, pri V ponedeljek, 31. maja, so na Ministrstvu za obrambo pripravili osnovnih in 141 srednjih šol, letos pa
čemer imajo strogo vojaške naloge tiskovno konferenco, na kateri so predstavniki Generalštaba SV 167 osnovnih ter 110 srednjih šol,«
prednost pred drugimi dejavnostmi. predstavili sodelovanje Slovenske vojske s civilnimi organizaci- je dejal major Anželj. Predstavniki
Dobro sodeluje z veteranskimi orga- jami in društvi. »Slovenska vojska s civilno-vojaškim sodelovan- SV pri pridobivanju kadra intenzivno
nizacijami, kot sta Zveza združenj jem poudarja pomen odprtosti in ponuja možnost civilnega sodelujejo tudi z Zavodom RS za za-
borcev NOB in Zveza veteranov vojne nadzora nad svojim delovanjem,« je pojasnil vodja oddelka poslovanje, ki mu redno posredujejo
za Slovenijo, z Zvezo slovenskih čast- za civilno-vojaško sodelovanje na Generalštabu SV polkovnik podatke o možnostih zaposlitve v SV,
nikov, Planinsko zvezo Slovenije, Le- Janez Butara. in organizirajo skupna strokovna sre-
talsko zvezo, taborniki, jamarji, kino- čanja, delavnice ter sestanke glede
logi, radioamaterji itn. Sodelovanje s temi organizacijami poteka na podlagi dogovora o napotitvi primernega nezaposlenega kadra na predstavitvene
sklenjenih letnih načrtov dela, ki so vsebinski okvir za skupno sodelovanje. dneve SV. Lani so v SV na novo zaposlili 977 vojakov, od tega 26 odstotkov
Slovenska vojska ima deset načrtov sodelovanja za svoje enote v primeru žensk, letos pa se je v SV vključilo že 427 vojakov. Največ vlog za zaposlitev
naravnih in drugih nesreč, ki opredeljujejo način ukrepanja ob nesrečah v v vojski je iz vzhodne Slovenije, saj so lani od tam dobili kar 1116 vlog, iz
gorah, požarih, potresih, poplavah in podobno. Polkovnik Butara je dejal, osrednjega dela 405 vlog, najmanj zanimanja za zaposlitev v vojski pa je
da so lani za gašenje požarov v naravnem okolju s helikopterji SV opravili med mladimi iz zahodne Slovenije, od koder so prejeli le 103 vloge. Kot je
262 ur naleta, za reševanje v gorah pa 45 ur. Helikopterska enota SV je tudi dejal major Anželj, morajo biti pri promociji vojaškega poklica zelo aktivni,
stalno pripravljena za cestno reševanje. SV je aktivna še na humanitarnem saj je treba pridobiti najmanj trikrat toliko kandidatov, kot jih potem zaposlijo.
področju. Z Zavodom RS za transfuzijsko medicino so sklenili dogovor, na Iz zdravstvenih in osebnih razlogov med izbirnim postopkom namreč izpade
podlagi katerega je lani darovalo kri 2100 vojakov. Poleg tega SV pomaga mnogo kandidatov. Eden od glavnih dogodkov, na katerih se SV predstavlja
organizacijam in invalidskim društvom pri njihovih dejavnostih, kmalu pa naj širši javnosti, je sejem Sodobna vojska, ki ga bodo glede na dober odziv obis-
bi z opremo, ki je vojska ne bo več potrebovala, pomagala brezdomcem. Po- kovalcev septembra organizirali drugič.
membna je tudi pomoč SV pri obnovi kulturnozgodovinskih objektov in pod- Bojan Kopač z Uprave RS za zaščito in reševanje je sodelovanje med SV in
pora športnim ter kulturnim prireditvam in projektom s področja znanosti. upravo ocenil kot zgledno ter pomembno, spomnil pa je še na eno področje
Letos, ko smo se spomnili obletnic smrti in rojstva generala Rudolfa Maistra, sodelovanja med vojsko in civilnim delom. To je načrtno opremljanje SV z
so po vojašnicah in zunaj njih organizirali številne prireditve. SV intenzivno večnamenskimi sredstvi, ki se lahko uporabljajo tudi v civilne namene, kot
sodeluje tudi s policijo. »To sodelovanje poteka redno v okviru projektov, gle- so na primer most eurobridge in helikopterji cougar. Tako je zasnovan tudi
de sodelovanja SV pri varovanju schengenske meje pa so v pripravi študije, projekt zdravstvene postaje role 2, ki ga bo mogoče uporabiti za pomoč
ki bodo podlaga za odločitev, koliko in kako se bo SV vključila v ta projekt,« je civilnemu prebivalstvu.
pojasnil polkovnik Butara. Marko Pišlar
Major Ernest Anželj iz oddelka za pridobivanje kadra pri Generalštabu SV Foto: Bruno Toič
je povedal, da SV z osmimi skupinami za pridobivanje kadra, ki delujejo po
vsej Sloveniji, zagotavlja neposredni stik s civilnim okoljem. Po osnovnih in On Monday, 31st May, a press conference was organised at the RS Mini-
srednjih šolah predstavljajo vojaški poklic, pri čemer mlade seznanjajo s stry of Defence. The representatives of the General Staff of the Slovenian
poklicnimi možnostmi, promovirajo SV v javnih občilih in sodelujejo na prire- Armed Forces presented to the media the cooperation of the SAF with
ditvah, na katerih se srečujejo s ciljno skupino, torej z mladimi, ki jih zanima civilian organisations and societies. “Through this civilian-military coo-
peration, the SAF emphasize the importance of being open to all spheres
 V Poljčah posvet
o civilno-vojaškem sodelovanju

C i v i l n a o b ra m b a
Civilno-vojaškega sodelovanja v Slo- obrambo kot koordinatorji organov
veniji ne moremo enačiti s klasičnim Sektor za civilno obrambo in poveljstvo sil SV sta v sodelovanju teritorialne organiziranosti državne
pojmovanjem Natovega civilno-vo- s Sektorjem za civilno-vojaško sodelovanje GŠSV v četrtek, 3. uprave, organov lokalne samouprave
jaškega sodelovanja (Civil Military junija, v Centru za obrambno usposabljanje Poljče organizirala in gospodarskih družb, zavodov ter
Cooperation - CIMIC). Vloga, mesto posvet o civilno-vojaškem sodelovanju. Udeležilo se ga je 79 drugih organizacij, s katerimi bodo
in pomen civilno-vojaškega sodelo- častnikov iz Slovenske vojske, zaposlenih v Sektorju za civilno sklenjene pogodbe za zagotavljanje
vanja v Sloveniji so precej širši in te- obrambo in v upravah za obrambo, namenjen pa je bil celoviti HNS. Letos bo navedeni načrt na
meljijo na slovenski obrambni tradiciji, predstavitvi sprememb organiziranosti Slovenske vojske, Sek- vseh ravneh operacionaliziran, Sek-
oceni zmogljivosti Slovenske vojske torja za civilno obrambo in uprav za obrambo, nalog kriznega tor za civilno obrambo pa bo pripravil
ter prilagajanju slovenskih koncep- upravljanja, civilno kriznega načrtovanja, civilno-vojaškega priročnik, s katerim si bodo pomagali
tualnih rešitev logističnim in drugim sodelovanja itn. načrtovalci HNS v Sloveniji in za-
področnim politikam, doktrinam ter vezniških ter partnerskih državah.
postopkom Nata. Rdeča nit predstavitev je bila, da se določene oblike civilno- Pripravlja se tudi slovenski katalog zmogljivosti za izvajanje podpore države
vojaškega sodelovanja pojavljajo na vseh ravneh vojaške in civilne obrambe. gostiteljice, v katerem bodo zbrani podatki o vojaških in civilnih zmogljivostih
Pomembne stične točke sodelovanja civilne in vojaške obrambe so ukrepi za za izvajanje podpore države gostiteljice.
pripravljenost, mobilizacija, uveljavljanje doktrine civilne obrambe in uredbe Poseben strokovni izziv je priprava koncepta in načrta vključevanja civilnih
o obrambnih načrtih, blagovne rezerve ter drugo. V tem članku bo poudarek zmogljivosti, torej civilne obrambe, v operacije v podporo miru po 5. členu in
predvsem na sodelovanju pri zagotavljanju materialne in zdravstvene oskrbe izven 5. člena Washingtonske pogodbe. To področje je tudi v Evropi in Natu
Slovenske vojske v vojni, pri izvajanju podpore države gostiteljice ter vključe- povsem novo. Sektor za civilno obrambo pripravlja v sodelovanju s strokov-
vanju civilnih zmogljivosti v operacije v podporo miru po 5. členu in izven 5. njaki iz nekaterih držav komparativno analizo normativnopravnih, organiza-
člena Washingtonske pogodbe. cijskih, kadrovskih, statusnih, finančnih in drugih rešitev v Italiji, na Danskem
Materialna in zdravstvena oskrba je del gospodarske obrambe, s katero se in Švedskem. Na podlagi navedene analize, izkušenj Slovenske vojske pri
na podlagi izkazanih oziroma ocenjenih potreb zagotavlja oskrba Slovenske pripravah in izvajanju navedenih operacij ter analize pozitivnega pravnega
vojske, prebivalstva, državnih organov in drugih obrambnih potreb v vojni. V sistema bodo v sodelovanju strokovnjakov z drugih ministrstev pripravljene
okviru sistema materialne in zdravstvene oskrbe so za Slovensko vojsko za- konceptualne rešitve za vključevanje civilnih oseb v integrirane civilno-voja-
gotovljeni naftni derivati, zdravstvena oskrba in prometna zagotovitev med ške enote, Nato in nacionalne skupine funkcionalnih specialistov ter drugih
mobilizacijo, za vojno pa bodo potrebe Slovenske vojske izkazane konec leta civilnih strokovnjakov predvsem v organe Nata. V koncept bodo vključene tudi
2004, zagotovljene pa naslednje leto. V tem času bo tudi sistem materialne rešitve za vključevanje civilnih logističnih zmogljivosti v navedene operacije.
in zdravstvene oskrbe preoblikovan in prilagojen relativni logistični samoza- Civilno in vojaško vedenje o vrstah ter oblikah civilno-vojaškega sodelovanja
dostnosti Slovenske vojske ter pripravljen za aktiviranje tako imenovanega je v času dinamičnega preoblikovanja in prilagajanja nacionalnovarnostne-
tretjega kroga razširjene vojne sestave Slovenske vojske. ga sistema pogojem članstva v Natu ter EU bistvenega pomena za učinko-
Podpora države gostiteljice (Host Nation Support - HNS) je civilna in vojaška vito delovanje in uspešno sodelovanje vseh nosilcev obrambnega sistema.
pomoč v miru, ob krizah, v izrednem stanju in vojni, kar Slovenija kot država Posvet je udeležencem omogočil celovit vpogled z različnih vidikov, seveda
gostiteljica zagotavlja zavezniškim silam in organizacijam, ki so na ozem- pa se bodo mnoge podrobnosti sodelovanja razkrile v prihodnjih konkretnih
lju, v notranjih morskih vodah in teritorialnem morju ali zračnem prostoru oblikah sodelovanja. Bojan Pipenbaher
Slovenije, na teh območjih delujejo ali jih prečkajo. Načrt izvajanja podpore Foto: Bruno Toič
države gostiteljice, ki ga je 16. oktobra lani sprejela vlada, predvideva na
nacionalni ravni sodelovanje Generalštaba Slovenske vojske in poveljstva sil
(nacionalno mesto za stike in povezave za HNS)
s Sektorjem za civilno obrambo kot koordina-
torjem ministrstev, vladnih služb, gospodarskih
družb, zavodov in drugih organizacij. Z njimi
bodo sklenjene pogodbe za
zagotavljanje HNS. Pred-
videva tudi sodelovanje
na regionalni ravni, in
sicer med vojaško
teritorialnimi povelj-
stvi ter upravami za

S LO V E N S K A V O J S K A 19
Iz vojaškega življenja
Pogodbeni rezervisti na preizkušnji
V soboto, 12. junija, je na vadišču Mačkovec
pri Bohinjski Beli potekalo preverjanje
usposobljenosti pripadnikov 1. gorske
čete 132. gorskega bataljona
SV po prvem obdobju
18-mesečnega
usposabljanja. To
je prva skupina
pogodbenih rezervistov v SV,
ki so decembra 2002 podpisali
pogodbo za pogodbeno rezervo SV.
Preverjanja se je udeležilo 97 rezervistov,
drugih 20 pa ga bo opravilo v rezervnem
terminu. Delo je bilo organizirano na štirih
delovnih točkah, na katerih so morali vojaki
prikazati osnovno znanje iz oborožitve,
taktike, orientacije in zvez. Poveljnik 132.
gorskega bataljona SV major Klemen
Medja je dejal, da je s preverjanjem in
rezultati zadovoljen, saj so pripadniki
pokazali veliko
motiviranost
za delo.
20 S LO V E N S K A V O J S K A
V pogodbeno rezervo zaradi dodatnega zaslužka
Pripadniki pogodbene rezerve podpišejo s SV pogodbo za pet let, ki jo lahko
ob obojestranskem interesu tudi podaljšajo. Rezervisti se s tem obvežejo, da
bodo na leto opravili približno 21 dni usposabljanj. Usposabljanje pripadni-
kov pogodbene rezerve je razdeljeno na tri obdobja, ki trajajo 18 mesecev,
in na zaključno šestmesečno obdobje. Po koncu vsakega obdobja poteka
preverjanje usposobljenosti, pri čemer se ocenjuje znanje, ki ga rezervisti pri-
dobijo med tem časom. V prvem obdobju rezervisti osvojijo splošno vojaško
znanje, postopke in veščine, ki so nujni za preživetje na bojišču, in se uspo-
sobijo za opravljanje temeljnih nalog vojaka posameznika. V nadaljevanju jih
čakajo usposabljanja za opravljanje dolžnosti v večjih taktičnih enotah, kot
so skupina, oddelek, vod in četa. Major Medja je dodal, da rezervisti pridobijo
tudi znanje, ki je potrebno za preživetje in gibanje v gorskem svetu in se
seznanijo z vsebinami o tehniki ter taktiki bojevanja v gorskem svetu v
zimskih ter poletnih razmerah. Po programu usposabljanja pogodbene
rezerve večino usposabljanj izvedejo ob koncih tedna, torej od petka do
nedelje. Rezervisti imajo možnost, da v skladu z letnim načrtom dela iz-
berejo termin, v katerem bodo opravili usposabljanje. Pri tem se približno
80 odstotkov pripadnikov udeleži usposabljanj v prvem terminu, kar je zelo
pomembno za usposabljanje enote kot celote in za oblikovanje vojaške-
ga kolektiva. Major Medja je dopolnil, da bi bilo treba za uporabo
enote izvesti dodatno usposabljanje enote kot celote. »Če želimo
oblikovati enoto in jo imeti pripravljeno za delovanje, moramo
graditi na kohezivnosti in skupnem delu pogodbenih rezervistov
ter pripadnikov stalne sestave,« je prepričan major Medja. Izob-
razbena, socialna in poklicna struktura pripadnikov pogodbene
rezerve 1. gorske čete je zelo različna. Med pomembnimi razlogi za vstop v
pogodbeno rezervo rezervisti največkrat navajajo dodaten vir zaslužka, prido-
bivanje dodatnega znanja in veščin o gorništvu, kar bodo lahko uporabili tudi
v zasebnem življenju, ter nove izzive, ki jih ponuja delo v vojski. »Odliv kadra iz
pogodbene rezerve je približno desetodstoten, pri čemer se vojaki za izstop
večinoma odločijo iz osebnih razlogov ali pa se zaposlijo kot poklicni vojaki v
SV,« je še dodal major Medja.
Preverjali usposobljenost iz taktike,
oborožitve, zvez in orientacije
Poveljnik 1. gorske čete poročnik Gorazd Medved nas je popeljal po delovnih
točkah, na katerih smo lahko opazovali, kako rezervisti pod nadzorom inštruk-
torjev izvajajo posamezne postopke. Na točki, na kateri so preverjali znanje iz
oborožitve, so vojaki prikazali postopke razstavljanja in sestavljanja avtomat-
Vojak Matjaž Lopatec, Pirniče:
Za pogodbeno rezervo sem se odločil, ker uživam
v takem načinu življenja, saj rad delam z orožjem.
Takih vaj in streljanj bi lahko bilo več. Pri podpisu
pogodbe sem mislil predvsem na takšna prever-
malo sem razočaran nad rezultatom, ki sem ga
dosegel. Po poklicu sem mehanik, sicer pa delam
kot varnostnik. Na začetku sem imel manjše težave
vnaprej. Zagotovo bi se še enkrat odločil za pogodbeno rezervo. Če bi bil po-
klicni vojak, bi verjetno imel nekaj težav s kondicijo, ker so norme višje, tu jih
pa nimam, saj z dekletom precej tečeva. Z veseljem bi delal v vojaški policiji
Vojak Boštjan Polajnar, Kranj
Po poklicu sem gradbeni tehnik, zaposlen pa sem
v trgovskem podjetju. Za pogodbeno rezervo pri
gorski četi sem se odločil, ker sem na Bohinjski
Beli služil vojsko in mi je vojaški način življenja
všeč. Takih usposabljanj, kot je danes, bi lahko
bilo več, ne le sedemkrat na leto. Premalo je pred-
vsem preverjanj na poligonih, pri čemer vidiš, ali si
pripravljen za streljanje in večje telesne napore. Z
sem oddal prošnjo za službo v Slovenski vojski, vendar me niso sprejeli, tako
da bom ostal pri pogodbeni rezervi. Pogrešam več terenskih vaj in upam, da
Poročnik Roman Masten, Kranj
Delam v Centru za obrambno usposabljanje MO v
Poljčah. Po izobrazbi sem obramboslovec. Pot me
še vedno zanima, zato sem tudi izkoristil priložnost
za pogodbeno rezervo. Najtežje pri usposabljanju
trebuješ največ moči, z drugimi preizkušnjami pa
nisem imel težav. Želim si, da bi bilo več namenskih
bil pet let mlajši, bi se morda še odločil za prehod v vojsko. S kondicijo nimam
težav, saj se tudi sicer veliko rekreiram, kolesarim, hodim v hribe, opravil pa
sem tudi alpinistični tečaj. Med stažiranjem v času študija obramboslovja
sem bil na Bohinjski Beli, tako da mi je ta enota domača.
Dnevi odprtih vrat na Bohinjski Beli
Iz vojaškega življenja
Gorniki so maja za učence osnovnih šol iz zahodne Gorenjske kar
štirikrat organizirali dan odprtih vrat. Vojašnico Bohinjska Bela je tako
obiskalo približno 400 osmošolcev, ki so dneve pred koncem pouka
izkoristili za spoznavanje Slovenske vojske. Na prireditvah so sodelo-
vali tudi predstavniki oddelka za novačenje, ki so učencem predstavili
novo podobo Slovenske vojske in možnosti dela v njej. Mladi so si lah-
ko ogledali film Bojevanje v gorskem svetu, opremo vojaka gornika,
plezanje na umetni steni, oborožitev in vozila gornikov, spoznali pa
so tudi delo psa, izurjenega za reševanje zasutih v snežnem plazu,
ruševinah idr. Za učence je bilo najbolj zanimivo streljanje z zračno
puško in metanje ročne bombe v cilj. Najboljši strelci in metalci so za
nagrado dobili značke z emblemom gamsa. Gornike so obiskali tudi
najmlajši iz vrtca Lesce. Vožnja z vojaškim terenskim vozilom je bila
za njih nepozabna. BB
ske puške ter polnjenja okvirov. Na drugi delovni točki so ocenjevali znanje iz
orientacije, pri čemer so morali pravilno orientirati karto in določiti azimut. Na
tretji točki so morali pripraviti sredstva zvez za uporabo. Četrta, najbolj zahtev-
na naloga pa jih je čakala na 280 metrov dolgi taktični stezi, kjer so se morali
maskirati, gibati po bojišču s pretekanjem in plazenjem, skozi rov, čez žične
ovire ter betonske stene in nadaljevati z bojevanjem po globini ter očistiti rove.
Vsakega vojaka je spremljal ocenjevalec, ki je ocenjeval na podlagi normativov
za posamezno nalogo. »Normativi, po katerih poteka preverjanje, veljajo za vo-
jake na služenju vojaškega roka, mi pa jih bomo glede na rezultate prilagodili
posebnostim pogodbene rezerve,« je še pojasnil poročnik Medved. Ocena, ki jo
vojak dobi po prvem preverjanju, je podlaga za vstop v drugo obdobje. Če po
prvem preverjanju ne doseže predpisanih rezultatov, lahko ponovno opravlja
preverjanje v rezervnem terminu najpozneje v 50 dneh po prvem preverjanju.
Če tudi drugič ni uspešen, se enota odloči, ali bo prekinila pogodbo ali pa, če
je to v njenem interesu, posamezniku da dodatno možnost, da ponovi uspo-
sabljanje v prvem obdobju.
Septembra bodo začeli usposabljati rezerviste v logistični četi
V 132. gorskem bataljonu so začeli usposabljati pogodbeno rezervo v 1.
gorski četi decembra 2002, zdaj pa je s 119 pogodbenimi rezervisti v celo-
ti popolnjena tudi 2. gorska četa, ki je začela usposabljanja januarja letos. 1.
septembra bodo začeli tudi usposabljanja v logistični četi, ki jo zdaj kadrovsko
popolnjujejo. Pripadniki 1. gorske čete so v povprečju stari od 25 do 30 let in
večinoma prihajajo iz Gorenjske, v 2. gorski četi pa je veliko rezervistov iz Šta-
jerske, zato so temu prilagodili tudi usposabljanja, ki jih delno organizirajo na
območju Slovenske Bistrice. Marko Pišlar
Foto: Bruno Toič
On Saturday, 12th June, the test of preparedness of the servicemem-
bers of the 1st Mountaineering Company of the 132nd SAF Mountai-
neering Battalion, took place in Bohinjska Bela, after the first period of
their 18-month training. This is the first group of contractual reservists
of the Slovenian Armed Forces who signed a five-year job contract to be
employed in the contractual reserve of the Slovenian Armed Forces. The
testing was carried out at four working points, where the servicemem-
bers had to demonstrate their knowledge of weapons, military tactics,
orientation and communications.
S LO V E N S K A V O J S K A 21
 Prvi postroj regijskih enot CZ Koroške
Z a š č i t a i n re š e v a n j e
Uprava RS za zaščito in reševanje si prizade-
va, da bi pripadnike sil za zaščito, reševanje
in pomoč intenzivno vključila v sistem zaščite
in reševanja. V soboto, 29. maja, je tako izpo-
stava URZR Slovenj Gradec pripravila prvi
postroj regijskih enot Civilne zaščite Koroške.
V devetih enotah, in sicer regijskem štabu za
CZ, oddelku za izvidovanje, vodu za reševanje,
službi za podporo, RKB-oddelku za izvidovanje,
logističnem centru, informacijskem centru, službi
za proženje snežnih plazov ter enoti za postavitev
zasilnih bivališč, je vključenih 107 pripadnikov. Po
besedah vodje izpostave Borisa Balanta so se za
postroj regijskih enot CZ odločili iz več razlogov.
Prvi razlog je bil, da so se njihovi pripadniki družili
in se spoznali. Ljudje so bili napisani v evidencah,
nikoli pa niso bili skupaj. Poleg tega so lahko pri-
padniki enot CZ spoznali opremo, s katero je opre-
mljena njihova enota in s katero bi delali, če bi jih
aktivirali oziroma poslali v reševalno akcijo. Tako
so pripadniki regijskih enot spoznali tudi opremo
drugih enot. Tretji razlog za postroj je bil, da so
videli, koliko ljudi bi se odzvalo na poziv, če bi se na
Koroškem zgodila večja naravna ali druga nesre-
ča. Postroj je pokazal, da se na poziv ne bi odzvalo
približno 30 odstotkov pripadnikov enot.
Čeprav je bil to pravi sklic pripadnikov, jih niso
obveščali s pozivi, temveč je to potekalo nekoliko
drugače. »Vsak pripadnik regijske enote CZ je
dobil vabilo, poziv pa je bil njegova priloga,« je
Otroci
in nevarne snovi
V Izobraževalnem centru za zaščito in
reševanje RS na Igu so v sredo, 26. maja,
pripravili sklepno prireditev že osmega
državnega natečaja za otroke Naravne in
druge nesreče – nevarne snovi. Natečaj,
katerega namen je bil poglobiti znanje o var-
stvu pred nesrečami z nevarnimi snovmi, je
razpisala Uprava RS za zaščito in reševanje.
Otroci iz vrtcev, osnovnošolci in učenci za-
vodov ter šol s prilagojenim programom so
na natečaj poslali 259 likovnih in 95 literar-
nih del, med katerimi so izbrali 20 najboljših
likovnih ter 15 literarnih del. Nagrajencem
so podelili pohvale in praktične nagrade,
njihovim mentorjem pa potrdila ter knjižne
nagrade. Uprava RS za zaščito in reševanje
je nagradila tudi najbolj aktiven vrtec in
osnovno šolo iz vsake izpostave. (KuB)
22 S LO V E N S K A V O J S K A
povedal vodja izpostave Boris Balant. »V vabilu sistemu zaščite in reševanja. Vojska postaja po-
smo pripadnikom enot razložili sistem zaščite in klicna, vojaška obvezna rezerva dobiva denarno
reševanja. Predstavili smo jim njihove osnovne na- nadomestilo. Tako ravna tudi policija. V sistemu
loge in kakšna je naša vizija prihodnjega razvoja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami pri-
sistema. Tako so v vabilu dobili informacije, zakaj padnikov najbrž ne bomo mogli plačevati, zato je
so razporejeni v enote CZ in kaj se od njih pričakuje. takšno druženje nekakšno nadomestilo in krepi
S pozivom je namreč pripadnik zavarovan in z njim občutek pripadnosti sistemu. Drugače bomo imeli
lahko zahteva povrnitev morebitnega izpada oseb- težave pri popolnjevanju enot CZ«. Postroj v Slovenj
nega dohodka.« Kot je še povedal Boris Balant, »bi Gradcu je bil drugi v samostojni Sloveniji. Prvi zbor
morali takšne sklice pripravljati na pet let, saj pogo- regijskih enot CZ je pred leti organizirala takratna
stejši zaradi finančnih razlogov ne bi bili racionalni. Uprava za obrambo Ptuj. (KuB)
Mislim, da je to ena od poti, da ljudi zadržimo v
Zbrane je pozdravil namestnik direktorja URSZR in član državnega štaba CZ, Branko Dervodel.
Za konec uspešen prikaz gasilskega znanja
V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje ponesrečenca iz jaška, gasili požar v stolpnici, iz
na Igu pri Ljubljani je konec prejšnjega tedna s avtomobilskih razbitin reševali ukleščenega sopo-
strokovnimi in zaključnimi izpiti ter z zaključno tnika in gasili požar v stanovanjski hiši. »S šestimi
vajo petmesečno šolanje končala 11. generacija vajami so gasilci dokazali, da obvladajo različne
kandidatov za poklicnega gasilca. Od 60 kandi- segmente znanja. Pokazali so tudi, da poznajo
datov jih je šolanje uspešno končalo 56. opremo, s katero bodo delali v svojih enotah in na
»Ta generacija poklicnih gasilcev je dobro usposo- poklicni poti,« je še dodal Milan Dubravac. (KuB)
bljena in bo lahko uspešno
opravljala operativna dela Reševanje delavca, ki ga je zasulo med delom na ruševini
ter naloge pri reševanju
življenj in gašenju požarov
v svojih enotah,« je poudaril
eden od predavateljev in
član izpitne komisije Milan
Dubravac. Na zaključni vaji
so novi gasilci na več delo-
vnih točkah prikazali znanje
iz praktičnega pouka. Tako
so reševali izpod ruševin,
posredovali v nesreči z
nevarno snovjo, reševali
 Moskos na MO predaval
o vojaški sociologiji

S t ro k o v n e t e m e
Profesor dr. Charles Moskos je v razlikujejo od uradnih stališč. »Število
uvodnem delu predavanja predstavil Obramboslovni raziskovalni center s FDV in Oddelek za poli- istospolnih partnerjev se je povečalo
razvoj oboroženih sil v Zahodni Ev- tologijo na Univerzi v Bristolu sta od 27. do 30. maja na Brdu tudi v ameriški vojski, v kateri sicer
ropi in ZDA, ki se iz množičnih vojsk, pri Kranju organizirala mednarodno znanstveno delavnico velja politika ne sprašuj, ne govori.«
temelječih na obveznem naborništvu, z naslovom Izzivi sprememb v obrambnih sistemih v Evropi. Ta politika istospolnim partnerjem
preoblikujejo v majhne vojske, ki te- Delavnice se je udeležilo 32 tujih in slovenskih znanstvenikov ter dovoljuje delo v vojaški uniformi, če
meljijo na prostovoljnem vpisu. »Tako strokovnjakov, med katerimi je bil tudi prof. dr. Charles Moskos, ti svoje spolne usmerjenosti ne raz-
je danes v ameriškem kongresu med profesor emeritus na Univerzi Nortwestern v Chicagu in član glašajo in se ne zapletajo v spolna
535 člani le sedem takšnih, ki imajo Ameriške akademije znanosti in umetnosti. Eden od vodilnih dejanja, obenem pa prepoveduje
otroke v oboroženih silah, prav tako vojaških sociologov na svetu je imel med delavnico na MO pre- nadlegovanje istospolno usmerjenih
jih ima le četrtina status vojnega davanje, na katerem je orisal spremembe tradicionalnih vlog vojakov in vojakinj ali preiskovanje
veterana, ta delež pa je bil ob ukinitvi oboroženih sil in socialne odnose v vojaških strukturah. domnevno istospolno usmerjenih
obveznega služenja vojaškega roka pripadnikov brez trdnih dokazov. V
80-odstoten.« Naloge sodobnih oboroženih sil v Zahodni Evropi in ZDA se ZDA je po besedah prof. dr. Moskosa skoraj 15 odstotkov črncev in približno
pomembno spreminjajo, saj jih je vse več namesto z obrambo domovine toliko Latinskoameričanov, v vojski, v kateri je skoraj 40 odstotkov pripad-
povezanih z vzpostavljanjem in ohranjanjem miru na kriznih območjih ter z nikov etničnih manjšin, pa je delež črncev 25-odstoten, dobra desetina je
bojem proti terorizmu. Ko je Nato prevzel operacijo ISAF v Afganistanu, je po Latinskoameričanov. Med 15 odstotki žensk v ameriški vojski je v pehoti kar
oceni prof. dr. Moskosa dokončno razširil področje delovanja na območja polovica črnk, belk pa le 35 odstotkov, saj jih le polovica izpolni zahtevana
zunaj Evrope. Ena najpomembnejših sprememb v sodobnih oboroženih si- merila osnovnih urjenj.
lah v zadnjem desetletju po mnenju prof. dr. Moskosa je premik od vojske kot Prof. dr. Moskos je v sklepnem delu predavanja govoril tudi o rezultatih anke-
institucije v vojsko kot delodajalca. Nekatera vojaška dela zdaj opravljajo ci- te, ki jo je opravil med ameriškimi vojaki v Iraku. Opozoril je na delež civilnih
vilisti v okviru organizacij, s katerimi vojska sklene pogodbo. Civilna delovna oseb, ki delajo v tej državi, na vprašanje smrtnih žrtev civilnih oseb, vojakov
mesta so zelo dobro plačana, zato mnogi pripadniki ameriških specialnih sil in vojakinj, motiviranost rezervistov in poklicnih pripadnikov ameriške vojske
zapuščajo vojsko in delajo kot civilisti. Podobno je v Veliki Britaniji, kjer raz- ter na uporabo elektronskih javnih občil med vojaki. »Kar 32 odstotkov anke-
mišljajo, da bi vojakom dovolili, da za leto dni kot civilisti delajo v katerem od tiranih vojakov namreč vsak dan uporablja internet, dve tretjini pa si redno
pogodbenih podjetij in se nato v vojsko vrnejo na staro delovno mesto. »Kot dopisujeta prek elektronske pošte. Zahvaljujoč elektronskim kameram in
civilni stražar v Iraku lahko
od plače britanskega vojak
sodeluje veliko civilistov. »N
varnost, ki opravlja tudi voj
na letališčih skrbijo delavci
civilisti. Zanimivo je tudi, da
novil varnostno agencijo, v
se sicer ukvarjata tudi CIA i
Kot je opozoril prof. dr. Mo
V ZDA so med drugo sveto
Women Auxiliary Core, v k
omogočilo integracijo žens
z izjemo neposrednih bojn
cah opravljajo vse naloge.
najbolje ravna z domačini.
vojsko je ameriška v Somal
nečenje afera iraškega zap
vojakinje.« Po mnenju prof.
do istospolnih partnerjev.
prav je na primer Velika Bri
dovolila, da so v vojski lahk
istospolni partnerji, se
razmere na terenu prece
 Informacijsko-komunikacijska
tehnologija v oboroženih silah (1. del)
S t ro k o v n e t e m e

Čeprav je preoblikovanje oziroma mrež kot osnov omrežnega delo-

Varnostnopolitično in geostrateško okolje, v katerem delujejo
transformacija1 oboroženih sil večpla- vanja, katerega glavni namen je po-
sodobne oborožene sile, se je predvsem po koncu hladne vojne
sten proces, ki zadeva tako vojaško vezati tehnologijo in znanje oziroma
bistveno spremenilo. Nekoč jasna in razmeroma stabilna raz-
kot širše družbeno okolje2, se bomo v usposobljenost ter tako doseči večjo
merja sil v mednarodnem okolju so postala spremenljiva ter
članku osredotočili na pomen in vlo- učinkovitost in uspešnost. Zato je
nepredvidljiva, prav tako se je spremenilo tudi notranje okolje,
go, ki ju ima pri tem uporaba sodobne treba povezati senzorje, komunika-
posebej v tehnološko razvitih državah. Ena od najpomembnejših
IKT. Ne glede na njeno razširjenost cijske sisteme in sisteme vodenja in
sprememb sodobnih družb je povezana z uporabo informa-
in raznolikost v oboroženih silah jo v nadzorovanja (C2) ter oborožitvene
cijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), ki je predvsem zaradi
naši analizi razumemo predvsem kot sisteme v enoten integriran sistem
zmožnosti obdelave podatkov in njihovega prenosa (komunika-
sredstvo za zbiranje, obdelavo (zdru- (C4ISR)3. Tako bi lahko vojakom
cijska raven) povzročila spremembe v delovanju gospodarstva,
ževanje in analiziranje podatkov, pod- do ravni bojevnika in upravitelja
državnih organov in institucij, pa tudi posameznika. Zato govo-
pora procesom odločanja, na znanju oborožitvenega sistema, vojaškemu
rimo o vstopu v informacijsko družbo. Razvoj oboroženih sil je
temelječi strokovni sistemi ter sistemi, vodstvu, logistični podpori, pa tudi
zelo povezan s tehnološkimi in družbenimi spremembami, zato
ki podpirajo kognicijo) in prikaz poda- političnim odločevalcem zagotovili
morajo upoštevati omenjene spremembe ter se jim prilagoditi,
tkov (orodja in tehnike predstavitve in informiranost v vsakem trenutku in
kar zahteva njihovo preoblikovanje.
prikaza podatkov in informacij – orod- realnem času. Tako bi v primerjavi s
ja za vizualizacijo) ter komuniciranje tradicionalnimi oboroženimi silami
(informacijsko-komunikacijska omrežja). Prednosti teh tehnologij se kažejo dosegli bistveno večjo bojno moč, zmožnost preživetja na bojišču in od-
predvsem v veliki količini podatkov, zbranih in prenesenih v realnem času, ki zivnost, ki bi temeljile na usklajenosti delovanja posameznih enot oziroma
so na voljo posameznim uporabnikom v katerem koli trenutku in ki vplivajo sistemov ter hitrejšem vodenju in odločanju (Mey in Krüger 2003).
predvsem na zaznavo realnosti. Vojaška uporaba IKT za obveščevalno za- Pri tem konceptu uporabe oboroženih sil pa ne gre le za uporabo sodobnih
gotovitev se je tako povečala celo do točke, ko odločitve o življenju in smrti tehnologij v sedanjih oblikah vojskovanja. Če hočemo doseči učinke sinergi-
sprejemajo računalniki, četudi je pri tem prisotna večja ali manjša stopnja je4, je treba razumeti procese, ki ob tem potekajo znotraj oboroženih sil kot
človekovega nadzora (Alberts 2002: 31). v njihovem okolju.
Ena od najpomembnejših oblik preoblikovanja tehnološko razvitih obo- Te procese lahko strnemo v naslednje točke:
roženih sil je zato povezana z uvajanjem informacijsko-komunikacijskih • horizontalna mrežna in modularno strukturirana vojaška organizacija vse
Slika 1: Prikaz uporabe IKT in njenega vpliva na sodobne oborožene bolj prevladuje nad tradicionalnim, centralizirano organizacijsko obliko
sile. Bistveni so integracija zbiranja (mreže senzorjev), obdelave »up to bottom«. Vse bolj se sodobne oborožene sile iz vertikalne piramide
(informacijska mreža) in uporabe (operativna mreža) podatkov ter spreminjajo v horizontalno mrežo, ki temelji na digitaliziranem poveljni-
posledično spremembe in način delovanja oboroženih sil. Takšen ško-nadzornem omrežju;
ustroj oboroženih sil imenujemo na omrežjih temelječe vojskovanje • spremembe v odnosu do okolja: sposobnost IKT pri pridobivanju poda-
(angleško Network Centric Warfare – NCW). tkov in njihovi izmenjavi je povzročila povsem drugačno razumevanje
stvarnosti na sodobnem bojišču, in sicer od poveljniške strukture do voja-
ka na prvi bojni črti. Uporaba IKT prav tako omogoča usklajeno delovanje
zvrsti, rodov in služb kot oborožitvenih sistemov. Eden najpomembnejših
rezultatov omrežij je namreč sinergijski učinek. Kot primer lahko predsta-
vimo na omrežju temelječo zračno obrambo, pri kateri lahko trije povezani
sistemi dosežejo večjo učinkovitost (napadejo obe nasprotnikovi letali) ob
manjši (u)porabi orožja in streliva. Tako lahko manj oborožitvenih siste-
mov doseže boljše rezultate (glej sliko 3);
• razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na manever in ognjeno moč, se je s
konceptom omrežno povezanih oboroženih sil bistveno spremenilo. Posa-
mezen oborožitveni sistem, kot je na primer tank, in njegovi tradicionalni
indikatorji hitrost, ognjena moč ter zaščita niso več odločilnega pomena
v boju z nasprotnikovim tankom. V konceptu omrežnega integriranega
vojskovanja so namreč sistemsko povezani različni oborožitveni siste-
mi (tanki, brezpilotna letala in posamezni vojaki), ki sestavljajo celovit
sistem5, informacijski in komunikacijski pretok pa omogoča izbiro tiste
Vir: Internet 1. platforme, ki je v nekem položaju v prednosti pred nasprotnikom. Pri tem

24 S LO V E N S K A V O J S K A
 Slika 2 Slika 3: Sinergijski učinek omreženih oboroženih sil in vpliv na
učinkovitost delovanja

S t ro k o v n e t e m e
Vir: Internet 2. Vir: Internet 3

velja načelo najprej poglej, nato kot prvi oceni položaj, kot prvi deluj in
vzpostavi premoč! (Internet 3);
• možnost povezovanja z zavezniki: vedno več vojaških operacij v okviru
Nata in drugih varnostnih organizacij ter mehanizmov je večnacionalnih,
zato bo treba tudi za Slovensko vojsko doseči ustrezno informacijsko in
komunikacijsko kompatibilnost z zavezniki na konceptualni in tehnološko-
tehnični aplikativni ravni;
• koncept »network centric warfare« oziroma na omrežjih temelječega
vojskovanja ne sme biti usmerjen v pojasnjevanje, koliko lahko nove teh-
nologije bolje rešijo naloge, temveč mora odgovoriti na vprašanje, katere
nove naloge je mogoče opraviti. Sodobne oborožene sile se namreč vse
pogosteje uporabljajo za preprečevanje in obvladovanje večplastnih kriz,
pri čemer je nemogoče ločevati med notranjo in zunanjo varnostjo (Mey
in Krüger 2003), med vojnim stanjem in stanjem miru;6
• prevelika tehnološka odvisnost ni vedno le prednost. Ob vprašljivi zaneslji-
vosti delovanja in sposobnih nasprotnikih, ki znajo to odvisnost izkoristiti,
postane resen vir ranljivosti oboroženih sil in vzrok za njihovo digresijo.
V prvem delu obravnave smo tako opredelili nekatere bistvene procese, ki se
nanašajo na uporabo IKT v sodobnih oboroženih silah, naslednjič pa bomo
prikazali, kako IKT glede na nove koncepte delovanja uporabljajo v posamez-
nih, tudi za Slovenijo pomembnih državah. Ne glede na to, da je Slovenska
vojska majhna, pa je za njen razvoj, učinkovitost in sposobnost sodelovanja
s partnerskimi državami v zvezi Nato zelo pomembno spremljanje sodobnih
smernic razvoja oboroženih sil. Ena od njih se uveljavlja v večini sodobnih
oboroženih sil in je povezana s konceptom delovanja oboroženih sil, ki na-
loge v sodobnih razmerah opravlja z IKT.
(Se nadaljuje)
Asist. mag. Uroš Svete, FDV, Katedra za obramboslovje

1
Transformacija sta obnavljanje in prilagajanje okolju. Njena hitost in napredek sta
odvisna od narave entitete, ki jo spremembe zadevajo, od okolja in gonilne sile. Trans- Information-communication technology in armed forces
formacije lahko potekajo spontano ali pa so usmerjene, stopnja usmerjanja pa je še
Transformation of armed forces is an immensely demanding pro-
posebej pri velikih organizacijah ključni faktor (Alberts 2002).
2
Glej Kotnik - Dvojmoč, Preoblikovanje oboroženih sil sodobnih evropskih držav (študi- cess, which involves the changes in the military sphere as well as in
ja primera Slovenije), Ljubljana, Fakulteta za družbene vede, 2000. the broader social environment. The following article was written by
3
To je enoten sistem, ki se nanaša na poveljevanje, nadzor, komuniciranje, računalni-
Assistant Professor at the Chair of Defence Studies at the Faculty of
ke, obveščevalno zagotovitev, opazovanje in izvidovanje (ang. command, control,
communications, computers, intelligence, surveillance, and reconnaissance (C4- Social Sciences, Uroš Svete, MA. The subject of the article is the role
ISR)). and importance of modern information-communication technology
4
Glej tudi Aleš Štimec, Sinergija v oboroženih silah – za povečanje bojne učinkovitosti,
in armed forces. The author perceives this technology as a means of
Revija Obramba, junij 2004, str. 45–47.
5
V vojskovanju, ki temelji na omrežjih, govorimo zato o sistemu sistemov (ang. system gathering, processing and displaying of data as well as a means of
of systems), ki pomeni integrirano vojaško silo. communication. The article puts special emphasis on the introduction
6
Če se je koncept v invaziji na Irak leta 2003 v prvi fazi izkazal kot izrazito uspešen in
of information-communication networks in modern armed forces and
učinkovit (ZDA so z razmeroma majhnimi in integriranimi oboroženimi silami hitro
opravile z veliko konvencionalno iraško vojsko), pa je med okupacijo oziroma po vojni defines the key processes which pertain to the use of information-com-
deloval neučinkovito in neustrezno glede na nove razmere (Musharbash 2004). munication technology.

Viri
David S. Alberts: Information Age Transformation; Getting to a 21st Century Military.
Washington D.C.: CCRP (command and control research program), Department of Revija Slovenska vojska v
Defense, 2002 (dostopno tudi na http://www.dodccrp.org/Publications/pdf/IAT_
06_02.pdf, 13. januar 2004). elektronski obliki na spletnih
Internet 1: http://www.afcea.de/upload/powerpoint/Zukunft_IT_SysBw.ppt, 7. junij
2004. straneh MO
Internet 2: http://www.afcea.de/upload/powerpoint/GLOWACKI.PPT, 7. junij 2004.
Internet 3: http://www.rheinmetall.de/print.php?lang=2&fid=1214, 7. junij 2004.
Igor Kotnik - Dvojmoč: Preoblikovanje oboroženih sil sodobnih evropskih držav (študija
primera Slovenije). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 2000.
www.mors.si
Holger H. Mey in Michael K. D. Krüger: Vernetzt zum Erfolg? Network-Centric Warfare -
zur Bedeutung für die Bundeswehr. Frankurt am Main: Report Verlag, 2003 (dostopno Elektronska pošta:
tudi na http://www.sipotec.net/pdf-DateienVernetzt.pdf, 17. februar 2004).
Yassin Musharbash: Der gescheiterte Stratege. V Spiegel Online, 8. april 2004, http: urednistvo.sv@mors.si
//www.spiegel.de/politik/ausland/0,1518,druck-294633,00.html, 8. april 2004.

S LO V E N S K A V O J S K A 2 5
 Bolgarske oborožene sile (1. del)
Vojske držav, ki so bile letos sprejete v Nato
Država, ki ima 7,5 milijona prebival- V vojni mornarici so ustanovili bataljon
S t ro k o v n e t e m e

cev in 111.000 km2 površine ter 378 Poti nazaj ni več. Potem ko je razpadel Varšavski pakt, predvsem mornariške pehote. Vzpostavili so
kilometrov obale, je še predlani imela pa potem, ko se je Republika Bolgarija odločila storiti vse, da bi samostojno helikoptersko bazo mor-
oborožene sile, v katerih je bilo 75.000 bila sprejeta v Nato, je za to državo in njeno obrambno minis- nariške pehote in ustanovili divizion
ljudi, v rezervi pa 303.000, vendar so trstvo postalo več kot jasno, da je treba oborožene sile odločno minopolagalcev ter število pripadnikov
se od leta 2002 do 2004 zmanjšale reorganizirati, posodobiti in zelo zmanjšati. Ko je država opustila mornarice zmanjšali za 6,3 odstotka.
za več kot 20.000 pripadnikov. Leta socialistično ureditev, je imela leta 1992 oborožene sile, v katerih Med drugo fazo posodobitve se je od
2002 je imela Bolgarija bruto nacio- je bilo 107.000 pripadnikov, na leto pa so porabile sedem leta 1997 do oktobra 1998 število
nalni proizvod 50,6 milijarde ameri- odstotkov BNP. Toda po obdobju životarjenja, ko so leta 1999 pripadnikov bolgarskih oboroženih
ških dolarjev, torej na prebivalca 6600 sprejeli načrt o zmanjšanju sil, generalštab ni hotel privoliti, da sil zmanjšalo za 10,6 odstotka. V
dolarjev, zato si ni mogla privoščiti, da bi upokojili ali odpustili očiten presežek visokih častnikov. Pri tem vojski so zaposlili prvih 177 poklicnih
bi bil vsak stoti prebivalec vojak. Po- je dobil podporo vrhovnega poveljnika, leta 2002 izvoljenega vojakov, ta proces pa se bo nadaljeval,
tem ko Bolgarija ni bila več v Varšav- predsednika republike Georgija Parvanova, zato se je zdelo, da dokler jih ne bo 710.
skem paktu, so njeni obrambni izdatki Med tretjo fazo od leta 2001 do 2010
ves čas naraščali. Leta 1994 jih je bilo naj bi končali reorganizacijo in preno-
za 224,7 milijona ameriških dolarjev, leto poz h zvrsti, predvsem pa pospešeno opremili vojno
kot 357 milijonov, leta 1997 pa za 324 milijono novo oborožitvijo, predvsem naj bi uvedli novo
dolarjev. Januarja 1999 je obrambni svet minis mensko lovsko letalo namesto sedanjih ruskih ozi-
za obrambo od 332 milijonov ameriških dola a sovjetskih, čeprav za to še nimajo denarja. Tudi
vrednega obrambnega proračuna namenil p dba letalskih korpusov je preložena za nedoločen
bližno 21,5 milijona ameriških dolarjev za s, čeprav je obrambni minister Nikolaj Svinarov
nujno reformo in reorganizacijo oboroženih eta 2002 napovedal, da bodo oborožene sile že
sil, potem pa aprila istega leta še parlament naslednje leto dobile 750 milijonov ameriških
23 milijonov ameriških dolarjev za potrebe pri dolarjev za nadaljnjo posodobitev vojaške opre-
bliževanja zvezi Nato. me. Zanesljivo pa bodo Bolgari morali uničiti
Ves čas od razpada Varšavskega pakta je p balistične rakete srednjega dosega zemlja-zemlja
v bolgarskih oboroženih silah posodobitev 23 in druge balistične izstrelke sovjetskega iz-
lahko razdelimo na tri faze. Prva se je konč vora, pri čemer jim bodo finančno pomagale ZDA.
1997, med njo pa so sprejeli novo vojaško z V svojem akcijskem načrtu za članstvo v Natu se
dajo in vzpostavili korpusno ter brigadno zg država namreč obvezala, da bo uničila čim več
Reorganizirali so generalštab, štabe zvrsti, ko kov orožja, ki so ji ostali po razpadu Varšavskega
poveljstva, ustanovili korpus zračne obrambe Odpis in uničenje sta dolgotrajna postopka, zato
upravo okrožja Sofije, hkrati pa ukinili pet gar a varno uskladiščila in preprečila krajo orožja ter
vet vojaških območij. o prodajo »nevarnim« državam, ki so pod med-
Druga faza je potekala od leta 1998 do 2000 embargom. Veliko orožja je kljub temu našlo pot
sodobili kopensko vojsko in opremo vojneg in azijska krizna območja, zato se je Bolgarija že
hkrati s tem pa začeli razmišljati o nacionalnem znašla pod hudim mednarodnim pritiskom. V
gradnje vojnih ladij. Programa še niso začeli u zaostrila nadzor nad izvozom orožja in leta 2002
in tudi ni znano, ali ga sploh kdaj bodo. Po v ndma k zakonu o trgovini z večnamenskimi izdel-
Pripadnika
so preoblikovali generalštab OS Bolgarije in ge tudi že dokazala, da nima nič pri ilegalni trgovini
vojaške policije
zvrsti, hkrati pa so tudi zmanjšali število zaposlenih za devet od- z orožjem, ko je maja 2001 zaplenila veliko pošiljko orožja, na-
in zračnih sil
stotkov. Združili so službi za zveze in informacijsko podporo ter menjeno z letalom iz Češke v Eritrejo.
uvedli precejšnje spremembe v sistem logistične podpore, ki je zdaj pod eno Na novoletni dan leta 2002 je obrambni minister razglasil, da je bila reforma
upravo. Poenotili so zdravstveno službo. Rezultat sprememb je bilo 12,7-od- oboroženih sil leto pred tem uspešno dokončana. Potem je ministrski svet
stotno zmanjšanje števila pripadnikov štabov in logistike. čakala še potrditev načrta za leto 2004, ki je napovedal zmanjšanje števila pri-
Septembra 1998 so bile ustanovljene sile za hiter odgovor kopenske vojske, padnikov oboroženih sil na 45.000, odpis približno 800 tankov, 500 oklepnih
v katerih so lahka pehotna brigada, mehanizirana brigada in brigada raketne vozil, 40 radarskih postaj in 27 vojaških ladij.
artilerije. Zaprli so 23 garnizij, premestili 19 enot, 45 pa razpustili, tako da se Poleg posodobitve so v bolgarskih oboroženih silah začeli leta 1998 uresni-
je moštvo kopenske vojske zmanjšalo za deset odstotkov. V okviru vojnega čevati tudi Program 2015, torej večstranski, zapleten proces zmanjševanja sil,
letalstva so ustanovili korpus zračne obrambe, reorganizirali osem letalskih po katerem bodo še naprej prilagajali in spreminjali organizacijsko zgradbo,
baz in število pripadnikov te zvrsti oboroženih sil zmanjšali za 6,2 odstotka. posodabljali oborožitev in namesto ruskih uvedli zahodne standarde, hkrati pa

26 S LO V E N S K A V O J S K A

Pripadniki zračnih sil v okviru operacije Iraška svoboda natovarjajo
humanitarno pomoč.
ves vojaški obrambni sistem postavili pod civilni nadzor. Za zdaj so se izkazale
kot neresnične vse govorice, da namerava vlada povsem ukiniti oziroma raz-
pustiti vojno mornarico.
Bolgarske oborožene sile preživljajo najtežje obdobje svojega razvoja po
drugi svetovni vojni. Sprejeli so novo vojaško doktrino in si v okviru svojega
akcijskega načrta za članstvo v Natu postavili prednostne naloge. V Natu so
državo ocenili kot najslabše pripravljeno za članstvo, toda predvsem po za-
slugi močne diplomatske podpore ZDA, ki so bolj kot vojaški vidik upoštevale
nujnost vključitve balkanskih držav v evro-atlantske povezave, je bil letošnji 29.
marec tudi za Bolgare dan, ko so slavili.
Največja težava bolgarske vojske je že ves čas po razpadu Varšavskega pakta
zagotavljanje denarja, pa tudi zagotavljanje kadra. Civilna družba zahteva
čim hitrejše zmanjšanje števila pripadnikov, in sicer hitreje, kot je predvideno
v načrtih. Vojaški poklic še nikoli ni bil tako nespoštovan. V letih 1996 in 1997
so bile razmere v bolgarskem gospodarstvu zelo slabe, zato je država vojski
komaj plačala hrano in oblačila. Za terensko urjenje denarja ni bilo, tako da se
je veliko enot usposabljalo le s pomočjo računalniških simulacij. Potem se je
začelo stanje izboljševati. Leto 1998 je vojska začela brez dolgov dobaviteljem
in zaupanje vanjo se je spet začelo večati.
Oktobra 1999, ko je bilo v bolgarskih oboroženih silah še vedno 93.000 pri-
padnikov, pa so napovedali precejšnje zmanjšanje sil. Rekli so celo, da bo leta
2004 v vojski le še 45.000 ljudi. Zmanjšanje je bilo sicer malo manjše, toda
kljub temu je zdaj v oboroženih silah približno 7000 častnikov, 9000 pod-
Bojni helikopter Mi-24 D/V
S t ro k o v n e t e m e
Vojak na mobilnem raketnem lanserju na paradi v Sofiji
častnikov in skoraj 17.000 vojakov manj. Kader so upokojili, z njim prekinili po-
godbe ali ga premestili v druge državne organe. Na obrambnem ministrstvu,
na katerem je bilo zaposlenih 20.000 ljudi, naj bi jih bilo po novem manj kot
10.000.
V Programu 2015 je napisano, da bodo do leta 2015 spet vzpostavili primerno
bojno pripravljenost in posodobili tehnično opremljenost, kmalu pa so ta rok
skrajšali na leto 2010. Predvidevajo, da z nadaljnjim zmanjševanjem vojske ne
bo posebnih težav. Obvezno služenje vojaškega roka zdaj traja devet mesecev,
za nabornike z visoko izobrazbo pa le šest. Nabornikov bo zaradi negativnih
demografskih gibanj vse manj, prenizke plače bodo odvrnile vse več tistih, ki
bi se sicer želeli zaposliti v vojski, nadarjen kader bo vedno bolj odhajal na
druga delovna mesta, zato se lahko zmanjša kakovost vojske. Da bi težave
rešili, razmišljajo, da bi čim prej uvedli pogodbeno služenje, toda težave se
pojavijo pri denarju.
Z zmanjševanjem in reorganizacijo naj bi bolgarske oborožene sile postale
združljive s silami drugih držav Nata. Z reorganizacijo naj bi 30 odstotkov enot
vključili v sile za hiter odgovor, 51 odstotkov naj bi bilo obrambnih sil, dva od-
stotka enot naj bi se preoblikovala v teritorialno obrambo, druge enote pa naj
bi sestavljale operativno rezervo. (Se nadaljuje)
Miroslav Ulčar
Foto: arhiv Nata
Bulgarian armed forces
After the disintegration of the Warsaw Pact and later with the decision to
become a member of NATO, Bulgaria had to take the necessary steps in
order to modernize and drastically reduce its armed forces. The author of
the article describes in detail the transformation of the Bulgarian Armed
Forces, which is divided into three phases. The last phase, which is to be
completed by they year 2010, marks the completion of the reorganisation
and renovation of all branches of the armed forces. With the processes of
reducing and reorganisation, the Bulgarian Armed Forces are expected to
become compatible with the armed forces of other NATO countries. In the
process of reorganisation, 30 per cent of the armed forces are to be incor-
porated in the rapid reaction forces, 51 per cent are to be used as defence
forces, two percent are to be transformed into territorial defence, whereas
the rest of the units are to operate as voluntary reserve. According to the
author of the article, this is the toughest period of development for the
Bulgarian Armed Forces after the Second World War and they used to be
regarded in NATO as the least prepared for the membership. The article
on the weapons and equipment of the Bulgarian Armed Forces will be
published in the next issue of the Slovenska vojska magazine.
S LO V E N S K A V O J S K A 2 7
 Prehodni pokal
prvenstva SV spet 72. brigadi
Pet ekip v osmih disciplinah
Špor t v vojski

bom potrudila, da se bo iz naše enote

72. BR je tokrat tretjič organizirala 72. brigada je 1. in 2. junija gostila več kot 250 pripadnikov prihodnje leto udeležilo več pripadni-
prvenstvo SV v športu. »S tekmovanji Slovenske vojske, ki so izurjenost in športno znanje preizku- kov«. Vodnik Andrej Likar iz 17. BVP
imamo dobre izkušnje, lani pa smo sili v osmih športih disciplinah, in sicer vojaškem peteroboju, je bil kapetan ekipe 1. BR. »Enkrat na
uvedli tudi prehodni pokal, ki naj bi pri- judu, streljanju s puško in pištolo, v malem nogometu, odbojki, teden smo imeli treninge, da smo se
vabil čim več udeležencev. Pokal dobi košarki, orientacijskem teku in lokostrelstvu. Tekme so potekale spoznali, ker smo iz različnih enot. Na
ekipa, ki zbere največ točk. Točkuje se na igriščih v Vojašnici generala Maistra in njeni okolici, na Ptuju, svojo ekipo sem zelo ponosen in na-
tako, da prva ekipa v posamezni dis- v Slovenski in Ilirski Bistrici ter na streliščih v Apačah in Veleniku. povedujem zmago. Menim, da so taka
ciplini dobi toliko točk, kolikor je ekip, Prvenstvo Slovenske vojske v športu so končali z nogometno tekmovanja preredko organizirana,
zadnja pa eno,« je pojasnil poveljnik tekmo med ekipama obrambnega ministrstva in GŠSV ter vendar se jih zaradi narave dela v več-
72. BR podpolkovnik Vladimir Maher. vrhunskimi športniki, zaposlenimi v Slovenski vojski. jem številu zelo težko udeležujemo.
Tekmovale so ekipe 1. BR, 72. BR, Pripravljam se za misijo v Bosni in
poveljstva za podporo, ekipa, sestavljena iz 9. Hercegovini, zato sem zapustil usposabljanje,
BR zračne obrambe, 15. BR vojaškega letalstva, da sem lahko tu.« V nogometu sta v finalu
16. bataljona za nadzor zračnega prostora, 11. tekmovali ekipi 1. in 72. BR. Desetnik Zoran
bataljona za zveze in elektronsko bojevanje, ter Volk iz 72. BR je dejal, da se že od otroštva
ekipa, v kateri so bili predstavniki Generalštaba ukvarja z nogometom. »Že na dnevu 72. BR
SV, poveljstva sil, Centra vojaških šol, Centra za smo igrali nogomet, imeli pa smo več ekip,
usposabljanje in Vojaške zdravstvene službe. V tako da smo iz teh potem sestavili moštvo za
okviru brigade so oblikovali organizacijski odbor to tekmovanje. V ekipi nas je deset, igrali pa
in za posamezne discipline še izvedbene odbo- smo štirje tekmovalci in vratar. Sodnik sodi v
re, tako da je za organizacijo skrbelo približno prvi ligi v malem nogometu, zato tudi ni pre-
50 ljudi. »Upam, da bo tekmovanje postalo tradi- Športniki so bili presenečeni nad igro dr. Grizolda in pirov.« Odbojko so igrali v športni dvorani pri
cionalno,« je dejal podpolkovnik Maher. njegove ekipe. Ptuju po turnirskem sistemu vsak z vsakim,
Košarko so igrali v športni dvorani Tabor, in na dva dobljena niza. V judu so se tekmovalci
sicer dvakrat po deset minut, brez odmora v polčasu. Poročnik Tomaž Ahej, pomerili v posamični konkurenci v kategorijah glede na težo tekmovalca. V
organizator prvenstva v košarki, je pojasnil, da je bilo najprej prijavljenih pet orientacijskem teku so tekmovali v posamični in ekipni konkurenci, moški so
ekip, zaradi težav pa je sodelovanje odpovedala ekipa PP. »Na tekmovanju tekmovali na deset, ženske pa na sedem kilometrov. V vojaškem peteroboju
je vsaka ekipa igrala z vsako. Sodniki so bili iz Košarkarske zveze Slovenije. so ekipe sodelovale v streljanju z avtomatsko puško, v plavanju na 50 metrov,
Letos sem prvič odgovoren za košarko in organizacija ni zahtevna, prejšnja v premagovanju pehotnih ovir, metu bombe in krosu. V ekipi pri streljanju z
leta sem pa tudi tekmoval. Taka športna tekmovanja so dobra, rad pa bi, da avtomatsko puško in pištolo so bili trije člani, tekmovanje pa je potekalo v na-
bi se jih udeležilo še več ekip.« Nadporočnica Nataša Zorman iz poveljstva tančnem in hitrem streljanju. V lokostrelstvu so tekmovali v treh slogih, in sicer
sil je košarko tudi trenirala, »zato se čutim dovolj sposobno, da sodelujem v ukrivljenem, instiktivnem ter sestavljenem neomejenem.
večinoma moški ekipi. Tudi z rezultatom ekipe sem zadovoljna. Menim, da je
takih prireditev premalo, saj tukaj poteka tekmovanje v več disciplinah, zato Zmagala ekipa MO in GŠSV
bi lahko bilo več udeležencev. Na PS pokrivam tudi športno področje, zato se V športnem parku Železničar sta ob koncu prvenstva tekmovali ekipi nogome-
tašev MO in GŠSV ter ekipa vrhunskih športnikov, zaposlenih v SV. Po rednem
Generalmajor Lipič si je ogledal finalno nogometno tekmo delu tekme je bil rezultat izenačen, in sicer 1 : 1, po prostih strelih pa je s
med 1. in 72. brigado. končnim rezultatom 4 : 2 zmagala ekipa MO in GŠSV. Minister za obrambo
dr. Anton Grizold je po tekmi dejal, da je z rezultatom zadovoljen, vendar ta
ni najpomembnejši. »Predstavniki športne enote in moja ekipa smo pokazali,
da se znamo boriti in biti športni na igrišču. Na koncu zmaga športni duh,
zato menim, da smo vsi zmagali. S športom v SV in na MO še nisem povsem
zadovoljen. S tekmo smo poskušali pokazati, da je treba na tem področju
zelo veliko delati, zato smo v načrte razvoja SV vključili gradnjo telovadnic
v vojašnicah, ki bodo odprte tudi za lokalno prebivalstvo. Misel športni duh
v zdravem telesu ne velja le za Slovensko vojsko, temveč tudi za upravni del
ministrstva.« Načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič pa je dejal: »Bolj kot
rezultat je pomembno to, da so se predstavili tudi naši vrhunski športniki in
 Na Kekčevem teku
izboljšali rekord proge
Gorniki 132. gorskega bataljona z Bohinjske Bele so v petek, 28. maja,

Špor t v vojski
organizirali že 12. memorialni tek Boštjana Kekca. Minilo je enajst let,
odkar je naš sodelavec in ljubitelj gora Boštjan Kekec za vedno ostal na
drugi najvišji gori sveta K2. Zato je toliko bolj razveseljivo, da se mu je
Poročnik Nadporočnica Vodnik
Tomaž Ahej Nataša Zorman Andrej Likar kljub zelo slabemu vremenu tudi letos s tekom poklonilo 122 tekačic in
tekačev iz 25 enot Slovenske vojske.
da smo se z njimi bolje spoznali. Po drugi strani je dobro, da si minister in Tekmovalci so se zbrali na strelišču Mačkovec v bližini Bleda, po 14,8
načelnik s svojimi sodelavci vzameva čas za takšno tekmo. Menim, da je kilometra dolgem teku ob Savi Bohinjki in vznožju Jelovice pa je bila v
treba športno dejavnost v SV intenzivirati, ne le za vojake, temveč še za po- Vojašnici Bohinjska Bela sklepna slovesnost. Prireditve se je udeležila
veljstva in civilne osebe.« Tudi športniki so bili s tekmo zelo zadovoljni. Sašo tudi žena Boštjana, Zdenka Kekec, ki je najboljšim ekipam podelila
Grajf, ki tekmuje v biatlonu, je dejal, da so take tekme vedno dobrodošle, saj pokale. Vsi tekmovalci so dobili spominske majice, najboljši pa tudi pri-
se spoznajo z upravnim delom ministrstva in GŠSV. »Nasprotna ekipa je do- znanja, ki jih je podelil poveljnik 132. GORB major mag. Klemen Medja.
bro igrala, še posebej minister, ki ima očitno veliko kondicije, saj je igral vso Kljub slabemu vremenu je bil popravljen rekord proge, ki ga je s časom
tekmo. Na začetku smo morda pričakovali zmago. V ekipi so bila tudi dekleta, 52 minut in 16 sekund dosegel David Rihtarič. Boris Balek
ki so igrala zelo dobro. Menim, da MO namenja dovolj pozornosti športu in
vrhunskim športnikom.« Vrhunska smučarka Tina Maze, ki je v SV zaposlena
drugo leto, je dejala: »V začetku sem bila malo presenečena nad dobro igro
nasprotne ekipe, potem pa sem videla, da je treba kar ostro igrati, da bomo
enakopravni. Sem na kondicijskih pripravah v Mariboru in mi zelo ustreza še
en popoldanski trening. Taka tekma je pomembna, da se spoznamo, vsi pa
smo dobro igrali.«
Po tekmi sta dr. Grizold in generalmajor Lipič najuspešnejšim ekipam ter po-
sameznikom podelila pokale in priznanja. Valerija Šket
Foto: Marko Pišlar

Rezultati:
• nogomet: 1. BR, 72. BR, PP;
• košarka: 1. BR, 9. BRZO + 15. BRVL + 16. BNZP + 11. BZVEB, GŠSV +
PS + CVŠ + CU + VZSL;
• odbojka: 9. BRZO + 15. BRVL + 16. BNZP + 11. BZVEB, 72. BR, 1. BR;
• vojaški peteroboj: 72. BR (1. ekipa), 1. BR, 72. BR (2. ekipa);
• streljanje z avtomatsko puško in pištolo: 72. BR (1. ekipa), 72. BR (2.
ekipa), GŠSV + PS + CVŠ + CU + VZSL; Rezultati:
• orientacijski tek moški: GŠSV + PS + CVŠ + CU + VZSL, PP, 1. BR;
ženske: GŠSV + PS + CVŠ + CU + VZSL, PP, 72. BR; • stalna sestava moški do 35 let: • stalna sestava ženske nad 35 let:
• lokostrelstvo: 72. BR, GŠSV + PS + CVŠ + CU + VZSL, 9. BRZO + 15. 1. mesto: David Rihtarič 1. mesto: Mojca Lukan
BRVL + 16. BNZP + 11. BZVEB; (10. MOTB), (16. BNZP),
• skupna uvrstitev ekip: 72. BR, 1. BR, GŠSV + PS + CVŠ + CU + VZSL. 2. mesto: Boštjan Sevčnikar 2. mesto: Nataša Janžekovič
(430. MOD), (16. BNZP),
3. mesto: Uroš Taks (20. MOTB), 3. mesto: Edita Špan
• stalna sestava moški nad 35 let: (132. GORB),
1. mesto: Tadej Drobnič • ženske ekipe:
(17. BVP), 1. mesto: 18. BRKBO
2. mesto: Branko Velikonja (Flerin, Murko, Vovko),
(17. BVP), 2. mesto: poveljstvo sil,
3. mesto: Stanislav Ferfila (PS), 3. mesto: 16. BNZP,
• stalna sestava ženske do 35 let: • moške ekipe:
1. mesto: Nataša Zorman (PS), 1. mesto: 10. MOTB (Rihtarič,
2. mesto: Vesna Kristanc Košar, Knep),
(16. BNZP), 2. mesto: 17. BVP,
3. mesto: Polona Skerbink 3. mesto: 18. BRKBO.
Desetnik Zoran Volk Tina Maze Sašo Grajf (10. MOTB),

S LO V E N S K A V O J S K A 2 9
 Dnevnik vojaka Igorja (3. del)
Iz vojaškega življenja
Torek, 18. maj
Za nami je prvo preverjanje fizičnih sposobnosti po
Natovih standardih. Vsi smo bili zelo dobri in veliko
jih je bilo presenečenih nad svojo zmogljivostjo, saj
niso pričakovali tako dobrih rezultatov. Popoldne
smo spoznavali vrste ran in njihovo oskrbo ter te-
meljna načela mednarodnega vojnega prava.
Sreda, 19. maj
Na naš drugi pohod smo odšli s tovornjaki v hri-
be, nato pa smo štiri ure hodili po isti poti nazaj
v vojašnico. Ponovno smo dokazali svojo dobro
pripravljenost, saj smo se vrnili točno za kosilo. V
prostem času je prišel na obisk vojaški kaplan, ki
nam je predvajal film Poslednji samuraj. Glede na
število gledalcev lahko rečem, da je predvajanje
filmov očitno nova, toda dobra metoda cerkve za
novačenje novih vernikov.
Petek, 21. maj
Danes smo na poligonu spoznali še zadnjo tehniko
gibanja vojaka po bojišču, in sicer znano puzanje.
Mislim, da smo zadevo kljub poveljnikovi graji o
neobvladovanju postrojil zgledno opravili, vse-
kakor pa bom imel največ spominkov na kolenih
in komolcih. Najbolj sem si zapomnil Mirjano, ki je
glasno zacvilila, ko je zagledala majhnega goža
pred sabo.
Ponedeljek, 24. maj
Opazovali smo praktični prikaz, kako zajameš ujet-
nika in kako ravnaš s padlimi kot v filmu Nikogarš-
nja zemlja, nato pa je vsak enkrat odigral to vlogo. V
mojem primeru je ujetnik zaradi nesporazuma sko-
raj ušel, Marjeti pa se je skoraj odvezal z drevesa.
Torek, 25. maj
Pri premikanju po bojišču smo se tokrat morali
prvič gibati pod »sovražnikovim ognjem«. Gorazda
in Vinka je poveljnik oddelka določil, da bi na njegov
30 S LO V E N S K A V O J S K A
znak z »manevrci« streljala na nas, mi pa bi se mo-
rali ustrezno premikati. Zaradi nesporazuma tega
nista storila in prav zabavno je bilo opazovati po-
veljnikovo kriljenje z rokami, skakanje in vriskanje.
Rezultat je bil, da smo strele slišali šele, ko smo bili
že vsi na tleh, ne pa v gibanju. Moja mula, torej ma-
ska, spet brca. Odvil se mi je namreč filter, ki sem ga
na srečo našel, izgubil pa sem ojačevalec strelja-
nja. Popoldne je med dekleti zavrelo, zakaj, pa mi ni
povsem jasno. Poveljniki so dekleta premešali med
oddelki in potem je bil spet mir. Pri teoretičnem ob-
ravnavanju razstreliva se je s praktičnim znanjem
izkazal Džoni, v prostem času pa smo imeli prvi
trening borilnih veščin. V primerjavi z Obijem, ki je
hitro osvojil pravilne prijeme, sem jaz bolj obvladal
vlogo boksarske vreče, toda naslednjič naj se me
pa pazi.
Četrtek, 27. maj
Namesto običajne jutranje telovadbe smo tokrat v
uniformah in z bojnimi nahrbtniki šli na intenzivni
enourni pohod okoli vojašnice, na koncu pa smo si
najbolj zapomnili zloveščo napoved o podobni turi,
na kateri bomo nesli tovor, enak 15 odstotkom naše
teže. Po kosilu smo teoretično in praktično spoznali
načine boja proti ognju, kar nam je prikazal prosto-
voljni gasilec Srečo. Najbolj zanimiv se mi je zdel
podatek, da prah enako učinkovito duši plamene,
kot uničuje elektroniko. Poveljniki so bili nezadovolj-
ni z našo različico izvedbe postrojitvenih pravil, zato
smo morali popoldne vaditi postrojila s puško.
Torek, 1. junij
Danes smo streljali z malokalibrsko puško, in to
za oceno. Zanimivo je bilo videti, kako smo si tlačili
glušnike v ušesa, pozneje pa smo ugotovili, da še
navadna petarda poči glasneje kot puška. Večina
nas je precej dobro streljala, še posebej pa naši
ostrostrelci Aleš, Simon in Srečko, ki bi nasprotnika
»zradirali«. Zanimiv pa je bil Matejev pogovor z Ro-
mom iz bližnjega naselja, ki mu je povedal, da ima-
jo tudi oni kalašnikovke, s katerimi se igrajo otroci.
Sreda, 2. junij
Poveljnik mojega oddelka je pri telovadbi res ino-
vativen, zato smo prvič delali sklece, trebušnjake
in tekli s hlodi. Hlode smo morali nesti trije, bistvo
vaje pa je bila usklajenost. Čeprav smo se trudili,
je Jakobu, Nejcu in meni na žalost to uspelo šele
proti koncu. Sledila sta prikaz stražarske dolžnosti
in preizkus naše iznajdljivosti ob nepredvidenih
dogodkih. Najbolj smo si zapomnili vesele in malo
manj vesele zgodbe naših poveljnikov o opravljanju
stražarske službe. Zaposleni v oddelkih za pridobi-
vanje kadra so tokrat prišli razdeljeni po regijah in
se posvetili bodočim varovancem. Popoldne smo
med urjenjem za nočno streljanje izdelovali raklje
oziroma stojala za puške.
Četrtek, 3. junij
Pri saniteti smo vadili umetno dihanje na Ančkah,
ki pa poljuba življenja ne vračajo. Doživeli smo tudi
prvi alarm, pri čemer smo porabili najmanj dvakrat
toliko časa, kot smo ga imeli na voljo za evakuaci-
jo. Za druge ne vem, toda zame je bilo nalaganje
opreme zelo naporno, saj sem jo komaj spravil v
nahrbtnik in torbo, tako da nikakor nisem mogel
vzeti še odeje. Po alarmu smo izvedli še »naskok«
na položaje 2. oddelka ob precej bučni spremljavi
artilerijskih udarov. Z masko hvalabogu nisem imel
težav, pač pa jih je imel zaradi kolena Gorazd.
Igor Miličič, vojak na prostovoljnem služenju
vojaškega roka
 Razvedrilo

Reševalcem nagradne križanke Ime: .......................................... Priimek: ..........................................

Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: PRIČAKOVANJE NAPADA. Naslov: .................................................................. Pošta: ...............
Nagrade prejmejo: Fani Gorjup, Novi Log 7 b, 1430 Hrastnik, Živa Klemen, Cesta Tončke Čeč 20, 1420
Rešitev gesla: .....................................................................................
Trbovlje, in Ranko Djokič, Svobode 109, 6330 Piran.
Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do petka, 2. julija 2004, na naslov: ................................................................................................................
Uredništvo Slovenske vojske, Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana.

S LO V E N S K A V O J S K A 31
 Foto: Meta Grmek
Inženirci sodelovali pri
obnovi stopnišča na
Blejskem otoku

14. inženirski bataljon SV iz Novega mesta je v okviru civilno-vojaškega sodelovanja pomagal pri obnovi južnega stopnišča na
Blejskem otoku. 25 vojakov je 98 stopnic čez Blejsko jezero prepeljalo z dvema vojaškima splavoma, s katerima so vse stopnice z
južnega stopnišča najprej prepeljali z otoka, po končanih restavratorskih delih pa so jih prepeljali nazaj na otok. V dveh mesecih
so vojaki opravili približno 1800 delovnih ur, pri čemer so približno 450-krat s splavoma prepeljali 150 ton kamenja, 300 kubičnih
metrov zemlje, 70 kubičnih metrov betona in šest kubičnih metrov peska.
Južno baročno stopnišče Blejskega otoka je bilo zgrajeno leta 1655 in je najstarejše ohranjeno stopnišče v Sloveniji. Njegova
povprečna širina je šest metrov, v spodnjem delu pa se lijakasto razširi. Po prenovi je stopnišče zelo podobno originalu, saj so
le tretjino nadomestili z novim materialom. Obnova južnega baročnega stopnišča Blejskega otoka sodi med dejavnosti ob 1000.
obletnici Bleda. Slovesnost ob končani prenovi stopnišča bo danes, 18. junija.