sv05 17

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo RS
SLOVENSKA
VOJSKA
21. oktober 2005 Leto XIII/17
O kadrovanju na MO
Vojaška policija pripravljena za NRF
Končani Dnevi zaščite in reševanja
Obrambni ministri EU o razvoju
vojaških zmogljivosti
Foto: MO Velike Britanije

Obrambni ministri Evropske unije so v četrtek, 13. oktobra, na
S p re m l j a m o
neformalnem zasedanju v letalski bazi RAF Lyneham v Veliki Bri-

taniji razpravljali o razvoju vojaških zmogljivosti EU na področju
strateškega transporta. Ministri so se seznanili tudi z izvajanjem
mirovne operacije Evropske unije v Bosni in Hercegovini. Mini-
ster za obrambo Karl Erjavec je dejal, da so ocenili, da je mirov-
na operacija Althea v BiH uspešna in da poteka dobro.
Na neformalnem srečanju, ki mu je predsedoval britanski obrambni minister

John Reid, so med drugim razpravljali o nadaljnjih ciljih misije Althea, ki jo EU
vodi od lanskega decembra, in o sodelovanju Euforja z oblastmi v Bosni in
Hercegovini ter z drugimi mednarodnimi akterji za stabilnost v regiji. Ministri
so menili, da operacija v BiH poteka uspešno. Težava pri nadaljnji stabilizaci- pa biti pozorni, da se te sile ne bi podvajale s silami Nata,« je poudaril mini-
ji in ekonomskem razvoju v BiH je predvsem organiziran kriminal, je poudaril ster Erjavec. Obrambni ministri so si ogledali demonstracijo britanske vojske,
Erjavec. Ministri so še dodali, da je treba usposobiti predvsem policijo v BiH, ki je predstavila nov projekt oskrbovanja z gorivom v zraku, njegova nosilka
zelo pa so bili zadovoljni z napredkom pri oblikovanju vojske v tej državi. pa je Velika Britanija. Nekatere države EU sodelujejo pri tem projektu. Med
Minister Erjavec je dejal, da je bil na neformalnem srečanju posredovan po- njimi ni Slovenije, ki pa je zainteresirana, da se projekt tudi konča v okviru
ziv, naj države več prispevajo v vojaške zmogljivosti. Slovenija bo skupaj z EU, je dejal Erjavec.
Italijo in Madžarsko prispevala bataljon večnacionalnih sil kopenske vojske Ob neformalnem zasedanju obrambnih ministrov EU se je sestal še usmer-
iz sestave MLF, ki mora biti v polni operativni pripravljenosti v prvi polovici jevalni odbor Evropske obrambne agencije, ki je razpravljal o triletnem
leta 2007. Francoska obrambna ministrica Michele Alliot-Marie je pojasnila, finančnem okviru agencije, delovnem načrtu za leto 2006, o oskrbovanju z
da če bo Evropa razvijala svoje obrambne sile, je tudi več možnosti, da bo gorivom v zraku, o evropskem obrambnem trgu opremljanja ter predlogih za
glede na ustavno krizo bolj enotna. »Slovenija to stališče podpira, moramo oblikovanje pokazateljev in strateških ciljev evropske obrambne industrije.
Humanitarna pomoč za Pakistan

Foto: SHAPE
Vlada je na četrtkovi seji, 13. oktobra, odločila, da bo za žrtve

katastrofalnega potresa v Pakistanu namenila 7,2 milijona
tolarjev oziroma 30.000 evrov. Že dan prej je Slovenija v okviru
Nata poslala tudi blagovno humanitarno pomoč v vrednosti 30
milijonov tolarjev. Slovenija bo tako za žrtve potresa v Pakistanu
namenila skupaj dobrih 37 milijonov tolarjev pomoči.
V enem najhujših potresov v zadnjih 50 letih na indijski podcelini, ki je

severovzhodni Pakistan stresel z močjo 7,6 stopnje po Richterjevi lestvici,
je umrlo najmanj 50.000 ljudi, več kot 67.000 je ranjenih, 2,5 milijona ljudi
pa je ostalo brez strehe nad glavo. Od 7,2 milijona tolarjev bo 3,6 milijona
tolarjev namenjenega aktivnostim Unicefa in prav toliko za aktivnosti medna-
rodnih fundacij Rdeči križ in Rdeči polmesec. Polovico denarja bo zagotovilo
Ministrstvo za zunanje zadeve iz postavke za humanitarno pomoč, polovico
pa Ministrstvo za finance iz proračunske rezerve za leto 2005. Slovenija je
12. oktobra poslala 7,5 tone pomoči v obliki zasilnih ležišč, odej in šotorov,
kar je v Pakistan z letališča Brnik odpeljalo transportno vojaško letalo Nata,
prispevalo pa Ministrstvo za obrambo iz rezerv Civilne zaščite. To je bila prva
humanitarna pomoč v okviru Nata, potem ko se je zavezništvo odločilo vzpo-
staviti zračni most s Pakistanom.
2 S LO V E N S K A V O J S K A
Potres, ki je nedavno prizadel Pakistan, dele Indije in
Foto: Bruno Toič

Afganistana, je po cunamijih in orkanu Katrina med-
narodno skupnost ponovno povezal. Z materialnimi
sredstvi, reševalnimi ekipami in denarno pomočjo
so se med prvimi odzvale Evropska unija, Japon-
ska in ZDA. Slovenija, ki je pred dvema mesecema
spremljala reševanje alpinista Tomaža Humarja v tej
državi, je humanitarno pomoč v Pakistan poslala v
SPREMLJAMO 2
okviru Natovega zračnega mostu. Številne države na
Obrambni ministri EU o razvoju vojaških zmogljivosti
Humanitarna pomoč za Pakistan prizadeto območje pošiljajo tudi reševalne ekipe, saj
Vsebina
V julijskem neurju za 1,7 milijarde tolarjev škode 8 bi se humanitarna katastrofa zaradi možnosti pojava
Na Igu o izpolnjevanju mednarodnih obveznosti Slovenije 9 kužnih bolezni lahko še povečala.
Kronika 10
Prav na pomen hitrega odzivanja ob naravnih in
INTERVJU 4 drugih nesrečah je ob letošnji osrednji prireditvi na
Želim pregledno kadrovanje in poenostavitev postopkov področju zaščite in reševanja, ki je od 13. do 15. okto-
bra potekala v Mariboru, ponovno opozoril poveljnik
DNEVI ZAŠČITE IN REŠEVANJA 11
Končani Dnevi zaščite in reševanja v Mariboru CZ RS Miran Bogataj. Uprava RS za zaščito in reše-
Državna vaja Vlak 2005 13 vanje je v okviru prereditve Dnevi zaščite in reševanja
Strokovno o varstvu pred najbolj pretečimi nesrečami 14 organizirala državno zaščitno-reševalno vajo Vlak
IZ VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA 15 2005, na kateri so preverjali sistem organizacije,
Vojaški policisti uspešno opravili mednarodno certificiranje za NRF ukrepanja in reševanja ob trčenju potniškega vlaka
TTKS tik pred uvedbo v operativno uporabo 18 in cisterne z nevarnimi snovmi. Na vaji in številnih
430. MOD na mednarodni pomorski vaji v Albaniji 21
drugih demonstracijah so poleg poklicnih enot tudi
STROKOVNE TEME 24 prostovoljci, ki v Sloveniji predstavljajo pomemben
Izvori človekove agresivnosti del sistema zaščite in reševanja, ponovno pokazali,
da profesionalno obvladujejo najzahtevnejše reševal-
NAŠE KORENINE 27
ne veščine. Dogajanje, ki je potekalo v mariborskem
Prelomni čas 1990
mestnem jedru, so spremljali številni radovedneži, s
TUJE OBOROŽENE SILE 30 čimer je bil dosežen glavni cilj organizatorja, in sicer
V slovaški vojski po letu 2005 le še profesionalci da področje zaščite in reševanja zaradi ustreznega
CIVILNO-VOJAŠKO SODELOVANJE 33 preventivnega delovanja približa širši množici ljudi,

V vipavskem centru že drugič mednarodno priznanje za mlade obenem pa preseže omejitve, ki so se v preteklosti
pojavljale ob sejemskih prireditvah. Tako bodo Dneve
OBRAZI 34
zaščite in reševanja ponovno organizirali čez dve leti
Najlepši spomini na vajo Premik 91
v Novi Gorici.
RAZVEDRILO 35 Meta Grmek
Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 11. novembra 2005. Nenaročenega gradiva ne vračamo.
Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo
Naslov uredništva: Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana, telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70, elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si,
http://www.mors.si. Odgovorna urednica: Meta Grmek, novinarja: Marko Pišlar, Valerija Šket Jarm, fotograf: Bruno Toič, lektorica: Barbara Nežič,
prevodi: Mateja Perpar, tajnica uredništva: Milena Topolovec, priprava in tisk: Schwarz, d. o. o., naklada: 10.500 izvodov.
Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena številka.
Novinarski prispevki, objavljeni v reviji, niso uradno stališče Ministrstva za obrambo.
S LO V E N S K A V O J S K A 3
Želim pregledno kadrovanje in
poenostavitev postopkov
področju, priti do združitve tako na organizacij- hitrejše bomo delali tudi z ustrezno informacijsko
Vodenje Službe za organizacijo in kadre skem kot vsebinskem področju. Upravni del je v opremo, ki jo bomo dobili prihodnje leto.
je marca letos prevzel Drago Bitenc, ki funkciji podpore opravljanja nalog SV in civilne Julija letos ste postali tudi vodja kadrovskega po-
je konec julija postal tudi vodja kadrov- obrambe na področju kriznega upravljanja. Tretje slovanja na MO. Kakšne so vaše pristojnosti?
Inter vju
skega poslovanja na MO. Je univerzitet- neprijetno spoznanje je bilo dejstvo, da na MO še Naloge vodje kadrovskega poslovanja so opre-
ni diplomirani pravnik in že petindvajset vedno ne uporabljamo informacijske tehnologije, deljene v 34. členu Zakona o javnih uslužbencih.
let zaposlen v državni upravi. Najprej je ki bi bila povezljiva z drugimi državnimi organi, Minister za obrambo je funkcijo vodje kadrovskega
služboval v Mestnem sekretariatu za predvsem pri pisarniškem poslovanju. Namesto poslovanja vzpostavil zaradi hitrejšega in učin-
NZ Ljubljana kot referent za PL, nato da elektronsko pošljem dokument na GŠSV, ga kovitejšega poslovanja na kadrovskem področju
na Ministrstvu za notranje zadeve kot je treba najprej natisniti, nekajkrat zavesti in na MO glede odločanja na prvi stopnji. Ta funkcija
inšpektor za JRM, med letoma 1989 in GŠSV poslati s fizično pošto. Drugod v državni se nanaša predvsem na kadrovsko poslovanje
1992 v Skupščini RS kot svetovalec za upravi uporabljajo aplikacijo SPIS, ki samodejno na upravnem delu ministrstva, saj so pristojnosti
DS in SLO. Na Ministrstvu za obrambo je evidentira elektronsko poslane dokumente in načelnika GŠSV ostale nespremenjene. Do zdaj
bil že zaposlen, in sicer od leta 1992 do omogoča njihovo sledljivost. Podobno je pri plač- so morali papirje za rutinske postopke pošiljati od
1996. Bil je svetovalec Vlade RS v Kabi- nem sistemu, saj aplikacije MFERAC na MO še ne notranjih organizacijskih enot do ministra in nazaj,
netu ministra, nato pa je kot polkovnik uporabljajo v celoti. kar je podaljševalo postopke. Prav tako se zdaj
skrbel za vojno in humanitarno pravo. Katere so torej vaše prednostne naloge? kadrovska politika vodi centralno.
Leta 1996 je odšel z MO in postal gene- Ko sem prišel na MO, so bili sodelavci pod stre- Kdaj bo uresničena napoved o integraciji kadrov-
ralni sekretar nastajajočega Združenja som, saj so mrzlično hiteli pripravljati listine in pri ske funkcije med civilnim in vojaškim delom MO?
veteranov vojne za Slovenijo, v katerem tem poslušali očitke o zamudah službe. Zato je Integracijo lahko ob podpori vodstva MO izvedemo
je aktivno sodeloval. Pozneje je bil zapo- bila moja prva naloga vzpostavitev ustreznih med- do konca leta 2006. Letos bo namesto SOK začel
slen na ministrstvih za gospodarstvo in človeških odnosov v SOK. Želim skupinsko delo, ki delovati urad za upravljanje človeških virov, saj
za informacijsko družbo, od koder se temelji na koordinaciji dela vodij oddelkov in pri ka- želim, da načrtovanje kadra in predlogi temeljijo
je vrnil na MO. V pogovoru pojasnjuje terem vsak posameznik odgovarja za svoje delo. na analitiki. Z združitvijo kadrovske funkcije med
spremembe na področju kadrovanja na Druga prednostna naloga je odprava zaostankov civilnim in vojaškim delom MO pa
MO in odgovarja na nekatera aktualna pri reševanju zahtev za varstvo pravic zapo- bodo poenostavljeni in skraj-
vprašanja. slenih (ugovorov), kar bomo dosegli tudi šani postopki, predvsem pa
z boljšo organizacijo in preglednostjo odpravljena nepotrebno
Kakšno je bilo stanje na področju kadrov na MO, dela. Predlagal sem na primer, da bodo dopisovanje in slaba volja
preden ste prevzeli mesto vodje Službe za organi- spremembe sistemizacije delovnih mest med upravnim in vojaškim
zacijo in kadre? največ dvakrat na leto, pri čemer mora- delom. Združitev funkcije
Po prevzemu dolžnosti vodje Službe za organiza- mo kader glede na znanje razporejati na bodo težko sprejeli pred-
cijo in kadre (SOK) marca letos sem ugotovil, da sistemizirana delovna mesta in ne kot povsem tisti, ki se
področje dela SOK urejajo kar trije delovnopravni gosto doslej sistemizacije prila-
sistemi. Pogoji in postopki, ki jih mora upoštevati in gajati kadru. Tretja naloga
voditi delavec SOK za delavce URSZR, so drugačni je zagotovitev normalnih
od pogojev in postopkov, ki jih v SOK vodimo za delovnih pogojev za de-
delavce v upravnem delu MORS, in drugačni od lavce SOK, kar vključuje
tistih, ki jih vodimo za zaposlene v Slovenski vojski. omejitev telefonskih
Si predstavljate pravnika, ko mora pri reševanju pri- klicev in obiskov le
tožbe, ugovora ali zahteve za varstvo pravic vsak na uradne ure ter
dan »preklapljati« iz sistema v sistem in uporabljati ukinitev naroča-
druge pravne predpise za enako ugotovljeno de- nja po notranji
jansko stanje? Druga, po mojem prepričanju velika e l e k t ro n s k i
neustreznost sta ločevanje kadrovske funkcije pošti brez so-
med upravnim delom in SV ter decentralizacija ka- glasja vodje
drovske funkcije v Slovenski vojski. Med upravnim SOK. Lažje in
in vojaškim delom mora, ne samo na kadrovskem
ne strinjajo s spremembami in prisegajo na delitev voljno odšli iz sistema,
na civilno in vojaško zaradi ohranjanja položaja in njihova delovna mesta
fiktivnih zadolžitev, kar pa v praksi povzroča pod- pa se bodo zaprla ozi-
vajanje ali celo trojno izvajanje enakih delovnih roma se bodo procesi
procesov. dela integrirali.
Kadrovski načrt vlade predvideva, da bo z upra- Je bila na MO oprav-
vnega dela MO letos odšlo 37 zaposlenih, leta ljena kakšna analiza o
2006 45, leta 2007 pa naj bi se število zaposlenih kadru, ki ga potrebuje, in o
v upravnem delu MO zmanjšalo še za 31, torej na njegovi strukturi?
1504. Kako bo MO uresničilo načrt? Vem za analize nekaterih tujih strokov-
Prvi ukrep, ki ga je Vlada RS sprejela 12. maja njakov. Angleško poročilo Personal Mana-
letos, je bil med drugim ustavitev novih zaposlitev, gement Advisory Team iz leta 2003 predlaga
tudi nadomestnih. To hkrati pomeni konec preob- integracijo upravnega in vojaškega dela, vendar
Inter vju
likovanja pripravniških zaposlitev za določen čas ga nihče ni vzel resno. Delno analizo in predloge
v delovna razmerja za nedoločen čas. Izjeme rešitev je julija letos pripravila projektna enota MO. izbire
bodo dopustne le za vladne kadrovske štipendiste, V SOK so v okviru CRP popisali delovne procese kandidata
čeprav že vemo, da vsem ne bomo mogli ponuditi in delni rezultati so že znani. Pred vsako analizo potekalo ne-
stalne zaposlitve na MO. Kot lahko razberete iz moramo vedeti, kaj želimo doseči. Če me vprašate, moteno.
vladnih dokumentov, bodo nova delovna razmerja ali na MO vemo, kaj je treba spremeniti, je odgovor Med zaposlenimi na
za določen čas in bodo usmerjena na projektne nedvomno pritrdilen. To vemo tisti, ki želimo, da so MO kroži veliko ugibanj in
naloge. Drugi način je naravni odliv kadra zaradi procesi na MO v funkciji podpore Slovenski vojski namigovanj, tudi o pripravljenem
sporazumnega ali z zakonom določenega prene- in civilni obrambi na področju kriznega upravlja- novem spisku zaposlenih, predvidenih
hanja delovnega razmerja ter ukinitev teh delovnih nja. Povsem drugačen je odgovor tistih, ki načina za premestitev. Kako to komentirate?
mest. Mislim na prenehanje delovnega razmerja dela ne želijo spremeniti. Seznanjen sem z zadnji- Tudi sam vem za nekatera namigovanja, vendar
za vojaške osebe, ki izpolnjujejo pogoje za sta- mi stališči notranjih organizacijskih enot o prihod- seznama, o katerem govorite, ne poznam. O pre-
rostno upokojitev, prenehanje delovnega razmerja nji organiziranosti upravnega dela. Kljub javnemu mestitvah v druge državne organe se dogovarjajo
zaradi varnostnih zadržkov ali izdanih pravnomoč- vedenju, da moramo na MO upravni del zmanjšati, ministri, saj so dogovori povezani s spremembami
nih obsodb za kazniva dejanja, ki se preganjajo po še vedno obstajajo zahteve po povečevanju števila v kadrovskem načrtu posameznega ministrstva.
uradni dolžnosti, ter na prostovoljne upokojitve. delovnih mest ali vsaj ohranjanju obstoječega V SOK premeščanja le opravimo. Ne pričakujte,
Naslednji način je integracija upravnega in voja- stanja. To je nemogoče. Albert Einstein je dejal, da da bomo takšne stvari objavljali na info točki, saj
škega dela MO. Vojaški del kadrovskega načrta do je definicija norosti početi iste stvari na enak način moramo spoštovati določila o varovanju osebnih
leta 2010 predvideva 8500 pripadnikov STAS. Kjer in pričakovati drugačne rezultate. Če torej pristojni podatkov in integriteto posameznikov ter zaščititi
bo strokovno ustrezno, bomo nekatere zaposlene iz NOE ne bodo sami predlagali racionalizacije, bo vodenje kadrovske politike. O tem bi lahko razmis-
iz upravnega premestili v vojaški del MO, če bodo moral to žal opraviti SOK. lili tudi tisti, ki se z navtiko ukvarjajo v Podmornici
izpolnjevali pogoje, oziroma na civilne dolžnosti v Koliko ljudi je na upravnem delu MO zdaj zapo- ali z nogometom v Žog’ci. Razmisliti je treba tudi
SV. Mogoč način je tudi prerazporeditev zaposlenih slenih glede na število sistemiziranih delovnih o stalnosti delovnega mesta. Ustavna pravica do
v druge organe državne uprave, saj so potrebe po mest? zaposlitve ne pomeni, da država zagotavlja zapo-
delovnih mestih skupaj s kadri zelo velike. Eden od V upravnem delu je zdaj sistemiziranih 1620 delov- slitev posamezniku ali stalnost delovnega mesta.
znanih načinov zmanjševanja števila zaposlenih je nih mest, zaposlenih pa je 1573 ljudi. Vsak javni uslužbenec mora biti pripravljen, da
tako imenovani kadrovski outsourcing. To pomeni, Bo stanje popravila nova organiziranost MO? lahko že jutri glede na sposobnosti odide na drugo
da ministrstvo sklene dogovor z ustreznim podjet- Zagotovo, saj se bodo nekateri procesi združili. delovno mesto v okviru državne uprave. Časi, ko si
jem, ki prevzame tako delovne naloge kot delavce. Ali je MO letos koga zaposlilo na upravnem delu in lahko izbiral delovno mesto določenega profila in v
Posebej pa poudarjam, da za delovne in sposobne za katere naloge? določenem kraju, so minili.
kadre ni bojazni, da bi jih odpustili. Prav tako glede V upravnem delu MO se je letos zaposlilo 26 ljudi, Je stanje glede 72 zaposlenih, za katere je bilo
na potrebe v drugih državnih organih ne bi bilo pri čemer je bilo šest zaposlitev zaradi potreb delo- ugotovljeno, da nimajo dela, zdaj urejeno?
smotrno, da bi zaposlenim, ki izpolnjujejo pogoje vnih procesov za nedoločen čas, drugo pa so za- Pri teh zaostankih gre za težave iz preteklosti, ki
za delovno mesto, zaradi uresničevanja kadrov- poslitve za določen čas zaradi nadomeščanj. jih nihče ni želel rešiti. To so zaposleni z dvojnim
skega načrta izplačevali odpravnine. Kdaj bosta izbrana generalna direktorja direktora- državljanstvom, pri katerih obstajajo varnostni za-
Koliko ljudi bo letos odšlo z MO in kam? tov za obrambno politiko in logistiko? držki, in delovni invalidi II. ter III. kategorije, ki bi jim
Z MO in iz organov v sestavi je letos že odšlo 243 Komisija uradniškega sveta mora opraviti razgovo- morali zagotoviti delovna mesta glede na njihovo
zaposlenih, do konca leta jih bo predvidoma še re s kandidati za generalnega direktorja Direktora- preostalo delovno zmožnost. Večina teh ljudi je že
120. Gre predvsem za prenehanje delovnih razme- ta za obrambno politiko. Takrat bo na vprašanje o oziroma bo na ustrezne dolžnosti razporejena do
rij zaradi izpolnjevanja pogojev upokojitve vojaških izbiri lahko odgovoril minister za obrambo, ki se bo konca leta. Tako na primer čakamo na prerazpore-
oseb, 35 zaposlenih bo po naših predvidevanjih tudi odločil o ponovni objavi razpisa za generalnega ditev 35 ljudi na Ministrstvo za pravosodje. Dokler
premeščenih na Upravo za izvrševanje kazenskih direktorja Direktorata za logistiko. V obeh direktora- ne bodo izpolnjeni tehnični pogoji za premestitev,
sankcij na Ministrstvo za pravosodje, nekaj zapo- tih delo zdaj opravljata vršilca dolžnosti generalnih bolj konkretno ne želim govoriti. Ko bodo priprav-
slenih se bo redno upokojilo oziroma bodo prosto- direktorjev, zato naj bi delo ne glede na postopek ljene ustrezne sistemizacije, bodo posamezniki
ustrezno obveščeni. Najtežje je reševanje vpraša- vojaški liniji vodenja in poveljevanja. Neustrezna ureditev nezgodnega zavarovanja, ki se bo začela
nja delovnih invalidov, ki ni le težava MO, temveč zakonodaja je eden od vzrokov, ki omogočajo, da uporabljati leta 2006.
je širša, zato vlada razmišlja tudi o ustanovitvi posamezniki zahtevajo pravice, ki jih sicer ne bi SOK prav zdaj preverja izpolnjevanje izobrazbenih
invalidske fundacije. imeli. Naj omenim na primer dodatek za nenase- pogojev zaposlenih?
Koliko invalidov je zaposlenih na MO? ljenost ali dodatek za nevarnost. Kolega se peljeta Skladno z navodili Ministrstva za javno upravo
V upravnem delu MO je zaposlenih 46 invalidov, z istim helikopterjem na isto misijo, vendar prvemu zaposlene, za katere nimamo ustreznih dokazil
v SV 152. Od tega 45 invalidov čaka na razpore- dodatek pripada, drugemu ne. Kdo bi to razumel? o izpolnjevanju izobrazbenih pogojev za delovno
ditev na delovno mesto, ki ustreza njihovi delovni Razporejena sta namreč na različni formaciji, zato mesto, od septembra pozivamo, da jih prinesejo.
zmožnosti. Na ZPIZ poteka presoja za tri invalide, je tako. Dokazila nato preverimo na izobraževalnih ustano-
ki čakajo na razporeditev na ustrezno delovno Kako MO ukrepa v primerih, ko delavci ne oprav- vah, zato bo postopek trajal nekaj časa.
mesto. V postopku za pridobitev statusa invalida ljajo zadovoljivo svojega dela? Bo imel SOK v prihodnje aktivnejšo vlogo pri
je 15 pripadnikov SV in osem uslužbencev upra- Predstojniki organov v sestavi in vodje NOE se kadrovanju?
vnega dela MO. morajo zavedati, da slabega dela ne smejo dopu- Urad za upravljanje človeških virov bo svojo funkci-
Inter vju
Deset pripadnikov SV je nedavno dobilo sklep o stiti. To bo njihova odgovornost in ne odgovornost jo opravljal na analitični in operativni ravni. To po-
takojšnjem prenehanju delovnega razmerja. Je SOK. Če kdo dela ne bo opravljal, kot je razvidno iz meni, da bomo na podlagi realnih potreb in danih
številka prava? sistemizacije in potreb procesa, ga bo treba razre- možnosti v okviru skupnega kadrovskega načrta
Vsak, ki se zaposli na MO, razen v URSZR in šiti in skladno z zakonitimi postopki ugotavljanja vlade predstojnikom v izbor ponudili kader, ki bo
IRSVNDN, mora poleg splošnih pogojev za zapo- nesposobnosti zaposliti novega delavca. Doslej se dolgoročno izvrševal funkcije in pospešeno za-
slitev v državni upravi izpolnjevati posebne pogoje je neučinkovitega delavca odmaknilo, vendar je še gotavljal podporo tako SV kot tudi civilni obrambi
za zaposlitev v obrambnem sistemu. Za vojaške naprej prejemal plačo. Zaradi nedela je povzročal na področju kriznega upravljanja. Prav tako želimo
osebe so posebni pogoji določeni tudi v 88. čle- negodovanje drugih, ki so morali delati več, ali pa sistematično obnavljati ustrezne kadre in imeti na
nu Zakona o obrambi in so strožji kot za druge. se je sistemiziralo dodatno delovno mesto. Zdaj to voljo nujno kadrovsko rezervo. Ne smemo pozabiti,
Navedli ste številko deset, vendar smo letos na ni več mogoče. Disciplinsko odgovornost za na- da bo tudi področje kriznega upravljanja v okviru
tej pravni podlagi do zdaj izdali 13 sklepov o pre- pačno ravnanje v delovnem procesu, ki je imelo ali Direktorata za obrambne zadeve potrebovalo po-
nehanju delovnih razmerij. Dopustna je pritožba, bi lahko imelo negativne posledice, se v upravnem sebej izurjen in strokoven kader. Srednjeročno in
zato jih bomo proučili in če bo treba, tudi predlagali delu ugotavlja drugače kot v SV, saj so opredeljene dolgoročno načrtovanje ter izvrševanje kadrovske
ministru drugačno rešitev. Ob izdaji zadnjih desetih disciplinske kršitve zaradi narave dela drugačne. politike na MO ne more zgrešiti ciljev, če bomo
sklepov o prenehanju delovnega razmerja so se v Na prvi stopnji o disciplinski odgovornosti odloča samodisciplinirani. Cilji so namreč vzpostaviti pro-
javnosti pojavile govorice o fantomskem seznamu predstojnik v upravnem delu, na drugi vladna dis- fesionalno vojsko z motivirani pripadniki za delo,
130 ljudi, ki jih bomo odpustili iz SV. Sprašujem se, ciplinska komisija. V SV je za izrekanje disciplinske tudi ko bo nevarno, saj bodo ustrezno plačani.
komu koristijo te dezinformacije, ki med zaposlene kazni pristojen poveljnik, na drugi stopnji pa odloča Pravno podlago lahko dosežemo v Zakonu o voja-
vnašajo nemir, in zakaj jim predstojni verjamejo. tričlanski senat iz 28 imenovanih delavcev MO. Lani ški službi, ki je v pripravi, treba pa je spremeniti tudi
Varnostno preverjanje opravlja OVS, ki o svojih je bilo na MO uvedenih 22 disciplinskih postopkov, Zakon o obrambi. Prepričan sem, da bosta pozicija
ugotovitvah obvesti SOK, ta pa po zakonu mora letos 36, kar je sorazmerno malo. SOK nima pri- in opozicija pri tej temi v državnem zboru enotni.
izdati sklepe o prenehanju delovnega razmerja. stojnosti za vodenje postopkov, lahko pa predstoj- Meta Grmek
Pri navedenih primerih smo poleg obvestila, da nikom pomaga, da bodo pravilno izvedeni. Foto: Bruno Toič
so konkretne vojaške osebe zavedene v kazenski To področje naj bi sicer dopolnila novela Zakona
evidenci zaradi obsodb za kazniva dejanja, ki se o javnih uslužbencih, ki je zdaj v fazi usklajevanj
preganjajo po uradni dolžnosti, dobili tudi pravno- s sindikati ... Transparent Human Resources and
močne sodbe, in sicer za dejanja, za katera so bile Že zdaj so določbe ZJU, kako se ocenjuje in sprem- Simplified Procedures
izdane v večini primerov pravnomočne kazenske lja delo posameznika, jasne. Pričakovana novela In March this year, the Human Resources
sodbe za kazniva dejanja, ki se preganjajo po bo postopke za prenehanje delovnega razmerja Department was taken over by Drago
uradni dolžnosti v letih 2003 in 2004. Za tiste zaradi nedoseganja pričakovanih rezultatov in gle- Bitenc, who in June became Head of Per-
pravnomočne sodbe, izdane pred junijem 2002, de upokojitve tistih, ki bodo izpolnjevali zakonske sonnel at RS Ministry of Defence. In the inter-
bomo pridobili strokovno mnenje pristojnih orga- pogoje, le poenostavila. view, Mr Bitenc gave a presentation of the
nov in naprej ravnali skladno s tem. Kolikšen je delež bolniških odsotnosti na MO in ali work in the Human Resources field at RS Mi-
Zaposleni na MO so vložili približno 1600 sodnih je SOK sprožil postopke za izboljšanje stanja? nistry of Defence. Mr Bitenc said that he was
postopkov in ugovorov. Na kaj predvsem se na- Delež bolniških je v Sloveniji približno enak po letih striving to abolish the delays in handling
našajo? in je letos 4,6 odstotka. Na MO je delež 5,4 odstot- the demands of the employees' rights ap-
Točnejša številka je približno 1200 postopkov, ka. MO kot delodajalec nima zakonske podlage za preciation at work, which is to be achieved
od česar je približno tisoč ugovorov in zahtev za izvajanje laičnih preverjanj v primeru suma zlorabe by better organisation and transparency of
varstvo pravic, približno 200 je tožb. Več kot 90 bolniške odsotnosti, zato je SOK pred časom the procedures. Among other things he also
odstotkov zadev se nanaša na delovna razmerja organizacijskim enotam in organom v sestavi explained that the RS Ministry of Defence
v SV. Vzroki so predvsem v neustreznih formacijah posredoval usmeritve glede možnosti ukrepanja was planning to reduce the number of em-
in nedorečeni zakonodaji, včasih pa se z uporabo in ravnanja v primeru suma zlorab. Trudimo se ployees in the non-military part of the MoD
pravnih sredstev zoper odločbo o plači dejansko predvsem na področju preventivnega delovanja. by 113 by the end of the year 2007.
ugovarja proti zadevam, ki se jih ne more rešiti po Pomemben prispevek na tem področju bo nova
Že 30. obletnica slovenskega obramboslovja
Ob 30. obletnici študija obramboslovja je v četrtek, 13. oktobra, na prepoznavni po svoji kritičnosti. Leta 1985 je bil ustanovljen Obrambos-
ljubljanski Univerzi potekala slavnostna akademija. lovni raziskovalni center, leto pozneje pa so se slovenski obramboslovci
»Leta 1975 je bila ustanovitev študija obramboslovja v Sloveniji velik do- vključili v ERGOMAS. Naslednji mejnik pomeni obdobje osamosvajanja Slo-
godek, ker naša država ni imela vojaških akademij. Šola naj bi sodelovala venije in oblikovanje obrambnega, nacionalnovarnostnega in vojaškega
pri oblikovanju slovenskega obrambnega sistema in vzgoji častnikov,« je podsistema. Obramboslovci so bili vključeni tudi v državna projekta vstopa
ob tej priložnosti dejal slavnostni govornik na akademiji, predsednik SAZU, Slovenije v Nato in profesionalizacijo Slovenske vojske. Na zadnji mejnik je
prof. dr. Boštjan Žekš. Med mejniki v razvoju slovenskega obramboslovja je opozoril tudi prof. dr. Žekš: »Z bolonjskim programom, ki ga fakulteta uvaja
S p re m l j a m o
začetek 80. let prejšnjega stoletja, ko so postali obramboslovci družbeno letos, soglasno in ob pomoči Slovenske vojske uvajate tudi tako imenovani
vojaški modul, ki je prvi priznani vojaški študij na slovenskih univerzah.« Z
njim se študij po natančno 30 letih, kot je dejala predstojnica katedre za
obramboslovje prof. dr. Ljubica Jelušič, simbolno vrača k svojemu izvoru,
torej vojaškemu znanju, vendar v povsem novih okoliščinah.
V 30 letih je na področju obramboslovja diplomiralo 680 študentov, 36
jih je magistriralo, 19 doktoriralo in pet specializiralo. Kot je povedala prof.
dr. Jelušič, so diplomanti obramboslovja doslej izdali več kot 300 mono-
grafij, med katerimi so mnoge rezultat razvitega raziskovalnega procesa.
Znotraj projekta Znanost za varnost in mir prav zdaj potekata študiji o
kriznem upravljanju in človeškem dejavniku v vojaškem sistemu.
Na zboru obramboslovcev, na katerem sta govorila tudi državni sekretar
na MO Franci Žnidaršič in načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič, je
bil slavnostni govornik utemeljitelj sodobnega slovenskega vojaškega iz-
razoslovja prof. dr. Tomo Korošec. Ob tej priložnosti je založba FDV izdala
knjigo prof. dr. Antona Beblerja z naslovom Sodobno vojaštvo in družba.
MG/BT
Za boljše sodelovanje z nizozemsko vojsko

V sredo, 5. oktobra, je na tridnevni uradni obisk v Slovenijo z dele-
Foto: Jani Krošl
gacijo prišel načelnik obrambnega štaba oboroženih sil Kraljevine

Nizozemske general Dick L. Berlijn, ki se je sestal s slovenskim
gostiteljem načelnikom GŠSV generalmajorjem Ladislavom
Lipičem. Sogovornika sta v izjavi za javnost ob obisku v kranjski
vojašnici poudarila, da sta zadovoljna z medsebojnim sodelo-
vanjem obeh vojsk in da se bosta še naprej zavzemala za njegovo
nadaljnjo krepitev, ki bo pripomogla predvsem k uresničevanju
ciljev. Nizozemskega gosta je na MO ločeno sprejel tudi državni
sekretar Franci Žnidaršič.
Pripadniki SV so nizozemski delegaciji predstavili dosedanji razvoj in preob-
likovanje SV, njeno organizacijsko strukturo ter potek profesionalizacije in
integracije v zavezništvo. Pogovarjali so se tudi o sodelovanju v operacijah v
podporo miru in o prihodnjem sodelovanju med vojskama. Dosedanje sodelo-
vanje med nizozemsko in Slovensko vojsko je temeljilo predvsem na skupnem
usposabljanju na področjih letalstva in vojaškega gorništva. Nizozemska
vojska je SV v preteklosti pomagala tudi pri pripravi študije obrambe zračnega
prostora, nizozemski vojaki pa so se v Sloveniji udeležili usposabljanj v Gorski
šoli SV. Kot je poudaril gostitelj generalmajor Lipič, si želi še bolj intenzivnega
sodelovanja, hkrati pa se je zavzel za nadaljnjo izmenjavo izkušenj na podro-
čju sodelovanja v mirovnih operacijah, v katerih nizozemska vojska sodeluje partnerici. General Berlijn je bil med obiskom v Sloveniji tudi v vojašnici na Bo-
že veliko let. Takšno sodelovanje po besedah generala Berlijna ne prinaša hinjski Beli, kjer so mu predstavili 132. gorski bataljon SV, v vojašnici v Kranju
koristi le SV, temveč tudi nizozemski vojski. Po njegovih besedah je Slovenija se je seznanil s Poveljstvom za podporo in 18. BRKBO, v vojašnici v Cerkljah
precej naredila v operacijah v podporo miru, pri čemer sta državi že zdaj dobri ob Krki pa je spoznal delo Letalske šole SV.
V julijskem neurju Delegacija avstrijske vojske
za 1,7 milijarde tolarjev škode na obisku v Slovenski vojski
Vlada je v četrtek, 6. oktobra, na redni seji potrdila dokončno oceno Na povabilo poveljnika Poveljstva sil kapitana Renata Petriča
neposredne škode, ki so jo povzročile julijske poplave in druge po- je v sredo, 12. oktobra, na Vrhniko na dvodnevni delovni obisk
sledice neurja s točo v občinah Brežice, Črnomelj, Kozje, Podčetrtek, prišel poveljnik kopenskih sil avstrijske vojske generalpolkovnik
Rače-Fram, Slovenska Bistrica, Šentjur in Tržič. Kot je po seji vlade Edmund Entacher z delegacijo.
povedal minister za obrambo Karl Erjavec, je škoda ocenjena na 1,7 Delegacijo avstrijske vojske je v Vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki
milijarde tolarjev. Vlada se je seznanila tudi z aktiviranjem in delova- sprejel poveljnik sil kapitan Renato Petrič, ki je predstavil aktualne
S p re m l j a m o
njem služb za zaščito in reševanje ter ugotovila, da je izvajanje nujnih dejavnosti v Slovenski vojski in njen nadaljnji razvoj. Kapitan Petrič in
ukrepov za zaščito in reševanje na lokalni ravni potekalo organizirano generalpolkovnik Entacher sta si izmenjala izkušnje o razvoju obeh
in učinkovito. Vladi je bila predstavljena tudi predhodna ocena nepo- vojsk in spregovorila o načrtovanih dejavnostih sodelovanja za prihod-
sredne škode zaradi poplav in drugih posledic neurja, ki so avgusta nje leto. V okviru obiska so si v Vojašnici Kranj ogledali tudi Poveljstvo
prizadele 44 občin v Posavju, Zasavju, delu Štajerske in Pomurju. Ta za podporo, 18. BRKBO, 11. bataljon za zveze ter sistem zvez v podporo
po ocenah znaša 16,4 milijarde tolarjev in je največja na občinski poveljevanju in kontroli v Slovenski vojski. Aleš Umek
prometni infrastrukturi ter vodotokih. Minister Erjavec je še dejal, da
Foto: PP
se je postopek verifikacije ocene te škode že začel, končan pa naj bi
bil do konca tega leta.
Neposredna škoda tako julijskega kot avgustovskega neurja presega
0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna leta 2005, s
čimer je dosežena meja za pomoč skladno z Zakonom o odpravi posle-
dic naravnih nesreč. Vlada je tudi naložila Ministrstvu za okolje in pros-
tor, da za odpravo posledic julijske škode pripravi predlog programa
odprave posledic škode, za avgustovsko škodo pa le delni program, saj
postopek verifikacije še ni končan.
Condolezza Rice z nacionalnimi Stalni predstavnik Slovenije

vojaškimi predstavniki v Natu obiskal Afganistan
V okviru delovnega obiska v Združenem poveljstvu ameriških sil (USJF- Stalni predstavnik Slovenije v Natu veleposlanik Matjaž Šinkovec
COM) v Norfolku se je v petek, 7. oktobra, ameriška državna sekretarka je bil od 4. do 7. oktobra skupaj z drugimi stalnimi predstavniki
Condolezza Rice na svojo pobudo srečala z nacionalnimi vojaškimi pred- in generalnim sekretarjem Nata v Afganistanu, kjer si je ogledal
stavniki pri Poveljstvu za preoblikovanje (Allied Command Transformation razmere na sedežu Natove operacije Isafa in v skupinah za
– ACT). Na srečanju, ki se ga je udeležil tudi vodja vojaškega predstav- obnovo provinc, ki jih vodi Nato.
ništva Slovenske vojske pri ACT polkovnik Andrej Kocbek, so predstavili Z razmerami v Afganistanu po parlamentarnih volitvah so goste sezna-
prizadevanja nekaterih držav članic Nata na področju preoblikovanja nili predsednik države, ministri državotvornih ministrstev, posebni Na-
vojaških zmogljivosti in vsebine sodelovanja petih držav z USJFCOM. Dr- tov odposlanec v Afganistanu, posebni odposlanec Združenih narodov,
žavna sekretarka je poudarila pomen sodelovanja med ACT in USJFCOM posebni odposlanec EU in poveljnik operacije Isafa. Veleposlanik Šinko-
pri preoblikovanju Natovih sil, vlogo nacionalnih prizadevanj pri graditvi vec se je sestal tudi s slovenskimi vojaki, ki sodelujejo v operaciji Isafa v
zmogljivosti za Natove odzivne sile in pomen tesnejšega sodelovanja Kabulu in skupini za obnovo provinc v Heratu. Slovenske vojake je videl
civilnih in vojaških struktur pri učinkovitejšem odzivanju na sodobne var- tudi v akciji, saj so varovali prihod letala s stalnimi predstavniki Nata.
nostne izzive. V razpravi in pogovoru z državno sekretarko so sodelovali Prvi slovenski vojaki so v Afganistan odpotovali februarja 2004, približ-
nacionalni vojaški predstavniki Francije, Danske, Nizozemske in Slovenije. no pol leta po tem, ko je Nato prevzel operacijo Isafa. Zdaj v operaciji
Isafa v Afganistanu deluje 58 predstavnikov iz Slovenije. V Kabulu jih
Foto: USJFCOM
je enajst, in sicer dva pripadnika SV delujeta v poveljstvu Isafa, dva pri-

padnika SV sta veterinarja, sedem gasilcev pa opravlja naloge na leta-
lišču. V Heratu je 47 predstavnikov Slovenije, in sicer dva v poveljstvu re-
gionalnega koordinatorja Zahod, večina pa sestavlja vod za varovanje
prednje podporne baze. V Herat so slovenski predstavniki prišli konec
avgusta letos. Odlično sodelujejo s španskimi in italijanskimi vojaki, ki
so njihovo delo še posebej pohvalili. Italijani sicer poveljujejo skupini za
obnovo provinc v Heratu, prednji podporni bazi pa Španci.
Državna sekretarka z nacionalnimi vojaškimi predstavniki
Tesnejše sodelovanje Na Igu o izpolnjevanju
z Muzejem novejše zgodovine mednarodnih obveznosti Slovenije
V torek, 11. oktobra, so pripadniki Vojaškega muzeja SV obiskali Muzej Od 3. do 6. oktobra je v Izobraževalnem centru za zaščito in
novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani. Srečanja sta se udeležila tudi reševanje na Igu pri Ljubljani potekal medresorski posvet o izpol-
direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman in načelnik njevanju mednarodnih obveznosti na vojaškem, obrambnem in
Vojaškega muzeja SV podpolkovnik mag. Tomaž Kladnik. Izmenjali varnostnem področju. Posvet, ki ga je pripravilo MO v sodelo-
so si izkušnje pri pripravi razstav in se dogovorili za sodelovanje pri vanju z Verifikacijskim centrom SV, je odprl v. d. generalnega
pripravi razstave ob 15. obletnici samostojne Slovenije, ki bo na ogled direktorja Direktorata za obrambno politiko MO Janko Šteh, ki
S p re m l j a m o
prihodnje leto, ter za sodelovanje pri drugih skupnih projektih. Tako je v svojem nagovoru povedal, da kakovostno izpolnjevanje
bosta muzeja okrepila sodelovanje med ministrstvoma za kulturo in za mednarodnih obveznosti in učinkovito uveljavljanje pridobljenih
obrambo. Kustosi Muzeja novejše zgodovine Slovenije so podrobneje pravic pomembno vplivata na mednarodni ugled in kredibilnost
predstavili muzejske zbirke in depoje, v katerih so shranjene, nato pa še Slovenije. Posveta se je udeležilo 70 predstavnikov z ministrstev,
stalno razstavo Slovenci v XX. stoletju. iz organov v sestavi in iz nevladnih organizacij, katerih delovna
področja se pri izvajanju mednarodnih obveznosti prekrivajo s
pristojnostmi in obveznostmi MO.
Vojaški muzej
Foto: Bruno Toič

ob upokojitvi sodelavcev
V sredo, 12. oktobra, je v Pivki potekala slovesnost, ki jo je pripravil Vojaški
muzej SV ob upokojitvi sodelavcev podpolkovnika Karla Nanuta, prvega
načelnika Vojaškega muzeja SV, in stotnika Marjana Ručigaja, kustosa v
muzeju. Sodelujoči so se zbrali v prostorih občine Pivka, kjer je potekala
kratka predstavitev postavitve stalne muzejske zbirke oklepnih sredstev in
artilerijskega orožja, ki jo je pripravil direktor občinske uprave Janko Bošt-
jančič. To je muzejska zbirka, ki jo Slovenska vojska postavlja v sodelovanju
z omenjeno občino. Sodelavci Vojaškega muzeja SV so se zahvalili pod-
polkovniku Karlu Nanutu in stotniku Marjanu Ručigaju za uspešno sodelo- Po članstvu v mednarodnih organizacijah je Slovenija postala pod-
vanje ter jima zaželeli veliko uspehov v prihajajočem življenjskem obdobju. pisnica vseh najpomembnejših mednarodnih konvencij o neširjenju
orožja za množično uničevanje ter sporazumov o uporabi in prometu
s konvencionalnim orožjem, na katerih temeljijo ukrepi za povečanje
Rajmond Debevec zaupanja in stabilnosti v svetu ter mehanizmi za nadzor in neširjenje

oborožitve. Posvet je bil namenjen pregledu mednarodnih obveznosti
svetovni vojaški prvak Slovenije na vojaškem, obrambnem in varnostnem področju, med-
sebojni navezavi stikov med predstavniki z ministrstev ter vzpostavitvi
strukture, ki bo MO in drugim resorjem omogočala učinkovito in ka-
kovostno izvajanje sprejetih obveznosti in uveljavljanje posameznih
pravic. Sodobni varnostni in obrambni sporazumi so zelo kompleksni
in obsegajo delovna področja različnih ministrstev, zato so na po-
svetu razpravljali tudi o načinu usklajevanja pristojnosti in obveznosti
resornih organov. Udeležence posveta so seznanili tudi s položajem in
veljavnostjo mednarodnih aktov v pravnem sistemu Slovenije, z med-
narodnopravno ureditvijo na področju razoroževanja in humanitarnega
prava, z ukrepi glede neširjenja jedrskega orožja, z najpomembnejšimi
mednarodnimi pogodbami in sporazumi z vojaškega, obrambnega in
varnostnega področja, katerih podpisnica je Slovenija, kot so Konvenci-
Na 40. vojaškem strelskem svetovnem prvenstvu, ki je od 10. do 15. ja o kemičnem orožju, Konvencija o biološkem orožju, Konvencija o pre-
oktobra potekalo v švicarskem Thunu, je Rajmond Debevec, zaposlen povedi in omejitvi uporabe določenih konvencionalnih orožij, Konvencija
v športni enoti, osvojil naslov prvaka z velikokalibrsko puško v disciplini o prepovedi protipehotnih min, Dunajski dokument, Kodeks vedenja o
hitro streljanje v trojnem položaju na 300 metrov. S 573 krogi je zmagal politično-vojaških vidikih varnosti, Pogodba o odprtih zračnih prostorih,
pred drugouvrščenim Thomasom Farnikom iz Avstrije in tretjeuvrščenim Daytonski mirovni sporazum ter dokument o lahkem in osebnem orožju.
Marcelom Burgejem iz Švice, ki sta zbrala po 570 krogov. Ekipno je re- Ob koncu so predstavniki iz Nemčije in Anglije predstavili svoje izkušnje
prezentanca, v kateri so bili Rajmond Debevec, Robi Markoja in Dušan pri implementaciji mednarodnih obveznosti na področju neširjenja in
Žiško, zasedla 9. mesto med 31 nastopajočimi državami in s tem dose- nadzora nad oboroževanjem, strokovnjak iz poveljstva Nata v Bruslju
gla najboljšo ekipno uvrstitev na svetovnih vojaških strelskih prvenstvih. pa tudi politični in vojaški vidik nadzora oborožitve. Marko Pišlar
Orkester SV navdušil
V sredo, 19. oktobra, je na tradicionalnem Emil Volk - Škrjanc
koncertu v Gallusovi dvorani Cankarjevega
(1919-2005)
doma kot vrhunec letošnje koncertne sezo-
ne nastopil Orkester Slovenske vojske pod
vodstvom priznanega dirigenta Milivoja V 87. letu starosti je preminil in s predanim delom številnih
Šurbeka. Na koncertu so predstavili dela pri- Emil Volk - Škrjanc, rojen v pripadnikov rezervne sestave
znanih domačih in tujih avtorjev, s katerimi Gradišču pri Doremberku. je pomagal oblikovati novo
so občinstvo navdušili tudi solisti Nebojša
S p re m l j a m o
Spomladi 1943 je iz itali- slovensko vojsko.

Jovan Živković na tolkalih, vokalistka Alenka janske vojske prestopil med Emil je zaznamoval delo
Godec in komorni moški zbor Lek. partizane ter bil ponosen treh brigad, štirih odredov,
protifašist in aktivist OF. Med številnih manjših enot, mor-
vojno je od borca napredo- nariškega odreda, letalske in
Novi naslovi MO val do načelnika topništva protiletalske enote. Pozneje
Obveščamo vas, da so po sklepu Izpostave IX. korpusa in pomembno je bila na tem območju ob-
območne geodetske uprave Ljubljana od 1. prispeval k osvoboditvi Pri- likovana divizija TO.
oktobra spremenjeni imena ulic in hišne števil- morske in Istre. Takoj po ustanovitvi Društva upokojencev
ke objektov Ministrstva za obrambo na lokaciji Po vojni je ostal aktiven častnik in po letu 1968 MORS se je vključil vanj in nam bil vedno drag
ob Dimičevi in Vojkovi ulici. Prejšnja Kardeljeva kot načelnik štaba primorske cone oblikoval sogovornik. Našega komandanta, tovariša in
ploščad 25 se je preimenovala v Vojkovo ces- nove partizanske enote. Po njihovem preob- prijatelja bomo ohranili v trajnem spominu,
to 55, Kardeljeva ploščad 19 v Vojkovo cesto likovanju v Teritorialno obrambo Slovenije je hvaležni za vse, kar je prispeval k svobodi do-
55 a, Kardeljeva plošča 24 v Vojkovo cesto bil imenovan za komandanta TO Primorske. S movine in graditvi Slovenske vojske.
59, Kardeljeva ploščad 21 v Vojkovo cesto 61, predanostjo, upornostjo in čutom za še vedno
Kardeljeva ploščad 26 v Dimičevo ulico 15 in živo svobodoljubje primorskega človeka ter s Člani Društva upokojencev
Vojkova ulica 74 v Kranjčevo ulico 1. pomočjo majhne skupine sodelavcev v štabu MORS Nova Gorica
Kronika
Eger, Madžarska, 7. oktober letos februarja potekal na smeri Sedlarjevo-Grača- vanja obeh držav na obrambnem in vojaškem
nica. Gostje so dejali, da posebej dobro sodelujejo področju. Poudarila sta skupno sodelovanje v
z 20. bataljonom SV in 38. vojaškim teritorialnim večnacionalnih kopenskih silah (MLF), prizade-
poveljstvom iz Celja. vanje za mir in stabilnost na Balkanu ter zgledno
Ljubljana, 14. oktober izobraževanje in usposabljanje, ki potekata med
državama. Po mnenju obeh sogovornikov so
dvostranski odnosi na zelo visoki ravni, državi
pa si bosta za to prizadevali tudi v prihodnje.
Vipava, 14. oktober
V madžarskem mestu Eger je od 3. do 7. V Centru za usposabljanje v Vipavi je slovesno
oktobra potekalo že deseto tradicionalno med- priseglo 11 kandidatk in kandidatov za poklicne
narodno vojaško tekmovanje izvidniških patrulj. vojake Slovenske vojske. V trimesečni temeljni
Slovensko vojsko je zastopala osemčlanska vojaškostrokovni program so se vključili 26.
ekipa 17. bataljona vojaške policije, ki je v konku- Minister za obrambo Karl Erjavec je sprejel novo slo- septembra. Usposobili in izurili se bodo za pre-
renci 17 ekip iz vse Evrope osvojila skupno tretje vensko veleposlanico v Bosni in Hercegovini Natašo živetje na bojišču in za samostojno opravljanje
mesto za ekipo Madžarske ter Hrvaške. Ekipe so Vodušek. Sogovornici je predstavil delovanje pripad- bojnih nalog v različnih vremenskih in terenskih
tekmovale v treh kategorijah, in sicer v streljanju, nikov SV v mirovni operaciji EU Althea v BiH, katere razmerah. Temeljni poudarki programa so
pri čemer so slovenski pripadniki dosegli drugo glavni namen so aktivnosti v boju proti organizirane- v pravilnem, usklajenem in hitrem izvajanju
mesto, v orientacijskem teku na 50 kilometrov mu kriminalu ter ohranjanje varnega in stabilnega postrojitvenih postopkov, veščem ravnanju,
so bili tretji, v štafetnem teku na osem kilometrov okolja za doseganje političnih in ekonomskih reform uporabi in vzdrževanju osebne oborožitve ter
pa jim ni uspelo stopiti na zmagovalni oder. v državi. Slovenija si bo tudi v prihodnje prizadevala vojaške opreme, osnovnih taktičnih postopkih
Ljubljana, 13. oktober za mir in varnost na tem območju. vojaka na bojišču, radiološki, kemični in biološki
Predstavniki Društva za ohranjanje spomina na Ljubljana, 14. oktober zaščiti posameznika, v postopkih utrjevanja in
pohod XIV. divizije iz Laškega so obiskali načel- Minister za obrambo Karl Erjavec je na predsta- maskiranja, pravilni uporabi in ravnanju z eks-
nika GŠSV generalmajorja Ladislava Lipiča in vitveni obisk sprejel novega madžarskega vele- plozivom in sredstvi za vžig, v vzpostavljanju in
se mu zahvalili za sodelovanje Slovenske vojske poslanika dr. Jozsefa Czukorja. Sogovornika sta vzdrževanju zvez ter samopomoči in dajanju
pri izvedbi tradicionalnega pohoda društva, ki je izrazila zadovoljstvo glede dosedanjega sodelo- prve pomoči poškodovanemu na bojišču.
D n e v i z a š č i t e i n re š e v a n j a
Končani Dnevi zaščite in
reševanja v Mariboru
Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito
in reševanje, je v sodelovanju z mestno občino Maribor od 13.
do 15. oktobra v štajerski prestolnici pripravila prve Dneve zašči-
te in reševanja.
»Za prireditev v Mariboru smo se odločili, da bi predstavili, kaj pomeni pod-

sistem zaščite in reševanja kot del nacionalne varnosti,« je poudaril minister
za obrambo Karl Erjavec. »Prepričali smo se lahko, da ima sistem mnogo sred-
stev in da je usposobljen. Veseli me, da je prireditev potekala v Mariboru, kjer
so ljudje lahko na kraju videli, kaj imamo in kako smo usposobljeni. Hkrati so
potekala tekmovanja, na katerih preverjamo izurjenost posameznih ekip. Po-
sebej me veseli, da na tej prireditvi sodelujejo mladi, saj brez njih ni pogojev za
prihodnji razvoj, zato posebno pozornost namenjamo tudi njim. Ta prireditev je
pomembna še s stališča preventive. Na nekaterih delovnih točkah smo lahko
videli, katere nevarnosti nam grozijo v vsakdanjem življenju in kako se zašči-
timo pred njimi.« Po besedah ministra Erjavca nam tujci priznavajo, da smo
na tem področju dobro usposobljeni in da imamo dobra tehnična sredstva.
Namen teh vaj je preveriti usposobljenost za primer nesreče. »Ne želimo, da bi
nas kar koli presenetilo, tako kot se je to zgodilo v nekaterih drugih državah,«
je povedal Karl Erjavec.
Zato del ciljev teh dnevov nista bila le promocija in opozarjanje na podsistem
varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami, temveč tudi seznanjanje s tem,
kakšne zmogljivosti imamo na tem področju, kje so težave, kakšna je vloga po-
sameznika ter skupin, da bi promovirali sistem tudi z vidika vključevanja mladih,
predstavili pomen nevladnih organizacij v tem sistemu, in sicer gasilske organi-
zacije, Rdečega križa, Slovenske karitas, gorskih reševalcev, kinologov itn.
Vedno gre za življenja

Prireditev se je začela s slovesnostjo ob odprtju na Grajskem trgu, na kateri človekovo življenje, je pa ogroženo okolje, je ogrožena narava in s tem tudi
je bil slavnostni govornik podpredsednik državnega zbora magister Vasja naš življenjski prostor.« Zbrane je pozdravil tudi župan mestne občine Maribor
Klavora, ki je med drugim dejal: »Organizatorji so na svojih letakih in vabilih Boris Sovič. Predsednik organizacijskega odbora Miran Bogataj je opisal potek
zapisali, da življenja rešujemo skupaj. Sam bi temu dodal, da gre vedno za priprav na prireditev.
življenja, tako ob prometnih nesrečah, poplavah in drugih ujmah, s katerimi
se srečujemo vsak dan ali vsaj zelo pogosto. Res je, da ni vedno ogroženo Prizorišča so bili mestni trgi in ulice
Večji del dejavnosti je potekal v ožjem mestnem jedru Maribora, na Grajskem,
Rotovškem in Glavnem trgu, Trgu svobode, Lentu in drugod. Na Glavnem trgu
so imeli svoj prostor predvsem razstavljavci, in sicer se je predstavilo 40 izdelo-
valcev zaščitne in reševalne opreme, nekateri pa so omogočili tudi ogled so-
dobnih reševalnih vozil. Na Grajskem trgu so se predstavljali URSZR, nevladne
organizacije na ravni države, kot so Gasilska zveza Slovenije, RK, potapljači in
kinologi, poleg tega pa tudi organizacije, ki delujejo na mestni ravni, ter sistem
zaščite in reševanja mestne občine Maribor. Na Rotovškem trgu so potekale
predvsem dejavnosti in predstavitve, namenjene predšolski in šolski mladini,
na Trgu svobode pa so se predstavljale nekatere nevladne organizacije.
Prvi dan prireditve je bil namenjen predvsem strokovni javnosti, predstavnikom
lokalnih skupnosti in nevladnih organizacij, torej tistim, ki se ukvarjajo z zaščito
in reševanjem. Ta dan sta bili najbolj pomembni osrednja državna zaščitno-
reševalna vaja Vlak 2005 s scenarijem, po katerem sta trčila potniški vlak in
Mariborčani lepo
sprejeli Dneve zaščite
in reševanja
Dnevi zaščite in reševanja so potekali na
ulicah in trgih v središču Maribora. Nekateri
so si dogajanje ogledali mimogrede, drugi
bolj načrtno.
Ana Širec, Maribor:
»Na Dneve zaščite in
reševanja sem prišla,
ker me to zanima.
Ogledala sem si vajo
tovornjak cisterna z nevarnimi snovmi, tako da je čanom predstavile v mestnem jedru. Kot samo- Vlak, ki se mi je zdela
prišlo do eksplozije, poleg tega pa še okrogla miza stojna dejavnost je potekalo državno preverjanje precej obsežna, zdaj
o visokih vodah Drave in urejanju hudournikov. pripravljenosti ekip za prvo pomoč Civilne zaščite si ogledujem še doga-
Drugi dan je bila ciljna skupina predšolska in in Rdečega križa. janje na Glavnem trgu.
šolska mladina. Brez dvoma so se organizatorji Videla sem tudi reševanje s psi, nameravam pa si
dobro odločili, saj se je na Rotovškem trgu zbralo Predstavitev je bila učinkovita in dobra ogledati še dogajanje na Lentu. Sama sem že po-
kar 1700 otrok. Za njih so pripravili delavnice, Generalni direktor URSZR Bojan Žmavc ocenjuje, trebovala pomoč službe, ki se tukaj predstavlja,
razstave, lutkovne predstave in kvize, povezane z da so bili Dnevi zaščite in reševanja uspešni. »Ob upam pa, da je v prihodnje ne bom več.«
zaščito, reševanjem in pomočjo. Z dejavnostmi, ki koncu prireditve lahko rečem, da se zdi ta zasnova Janko Grosek, Maribor:
so usmerjene k predšolski in šolski mladini, je treba predstavitve sistema varstva pred naravnimi in »Prireditev Dnevi za-
prenašati glavno samozaščitno znanje na mlade, drugimi nesrečami prebivalcem naših mest zelo ščite in reševanja mi
glede na to, da so bile v preteklem obdobju opuš- učinkovita, kar kaže tudi obisk Mariborčank in Ma- je zelo všeč, prav tako
čene številne dejavnosti, katerih cilj je bilo razvijanje riborčanov ter drugih obiskovalcev. Ti se verjetno v otrokom, tako da smo
pripravljenosti prebivalstva na osebno in vzajemno današnji naglici ne bi seznanili z reševalnimi eno- danes z njimi tukaj že
zaščito. Ta dan je bila ena od pomembnih prireditev tami, ki bi jim pomagale, če bi se kaj zgodilo. Mis- drugi dan. Poleg tega je
strokovni posvet o varnosti v kopališčih oziroma lim, da bomo z zasnovo prireditve nadaljevali. S po- zelo primerna in smisel-
problematika kopalnih vod, Svet za preventivo in veljnikom CZ RS Miranom Bogatajem se strinjava, na, zato bi morale biti
vzgojo v cestnem prometu pa je pripravil predstavi- da bodo naslednji dnevi zaščite in reševanja čez takšne prireditve še bolj pogoste, da bi se ljudje
tev varne vožnje z osebnim vozilom. Nadaljevalo se dve leti v Novi Gorici,« je povedal Bojan Žmavc. zavedali, kako pomembni sta Civilna zaščita in
je predstavljanje enot Civilne zaščite, in sicer pred- Poleg številnih Mariborčank in Mariborčanov ter pomoč drugemu. Da je prireditev v Mariboru, se
vsem specializiranih enot, ki delujejo kot dopolnilo drugih obiskovalcev so si dogajanje na prvih mi zdi odlično. Mogoče bi morale biti takšne
splošnih reševalnih služb, ki jih predstavljajo zlasti Dnevih zaščite in reševanja ogledali tudi številni prireditve večkrat na leto v različnih krajih po Slo-
gasilci. Drugi dan se je končal z akademijo dva- ugledni gostje, med katerimi so bili ministri Karl veniji, da bi ljudje spoznali dejavnosti, povezane
najstih gasilskih pevskih zborov. Erjavec, Janez Podobnik in Andrej Bručan ter na- s sistemom zaščite in reševanja, saj je vedno več
Tretji dan so bili ciljna skupina prostovoljci oziroma čelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič. naravnih in drugih nesreč. Zelo pomembno se mi
nevladne organizacije, zato so pripravili veliko (KuB) zdi tudi, da se predstavlja Slovenska vojska.«
tekmovanje 62 prostovoljnih gasilskih desetin. Ta Jerica Pavšič
dan so se v Mariboru srečali gasilci 17 regijskih Foto: Aleš Sila
zvez. Potekalo je še srečanje gasilskih godb iz
vse Slovenije, ki so se Mariborčankam in Maribor-
»S to prireditvijo smo dosegli temeljne cilje,

ki smo si jih postavili,« je poudaril poveljnik
Civilne zaščite Republike Slovenije Miran
Bogataj. »Tridnevno dogajanje na mestnih
trgih je bilo zelo živahno in pestro. Tako
najbolje opozarjamo na tisto, kar je ljudem
najbolj odmaknjeno, to je, da vsaka nesreča
zahteva zelo visoko stopnjo strokovnosti re-
ševalcev, njihovo usklajenost, medsebojno
uigranost in izurjenost.«
Državna vaja
Vlak 2005
Eden od vrhuncev prvih Dnevov zaščite in reševanja, ki so od 13.
do 15. oktobra potekali v Mariboru, je bila osrednja letošnja držav-
na zaščitno-reševalna vaja Vlak 2005. Namen vaje je bil prikazati
sistem organizacije, ukrepanja in reševanja ob takšni nesreči. Trčenje vlaka in cisterne
Vaja je potekala po scenariju, kakršen bi se lahko zgodil tudi v resničnem
življenju. Na železniškem postajališču Tabor v Magdalenskem parku sta
trčila potniški vlak in tovornjak cisterna, ki je vozil nevarne snovi. Prišlo je
do eksplozije, ki je povzročila velik požar na vlaku, vozilih, ki so čakala pred
zaprtim železniškim prehodom, in na bližnji železniški čuvajnici. V eksploziji
in požaru je bilo veliko poškodovanih ter mrtvih. V reševalni akciji so sodelo-
vali gasilci, reševalci, policisti ter druge službe za zaščito in reševanje, ki so
preverili sistem ukrepanja v takšni nesreči, uporabljali pa so tudi helikopter
Slovenske vojske. Gasilci so gasili požar in hkrati skušali omogočiti varno
delo ekipam nujne medicinske pomoči ter dostop do poškodovanih, če je
bilo treba, so opravili tehnično reševanje in pomagali pri prevozu poškodo-
vanih. Namen vaje je bil preizkusiti sistem organizacije, ukrepanja in zago-
tavljanja nujne medicinske pomoči, oskrbe in drugih reševalnih dejavnosti
ob tako zahtevni nesreči. Na vaji niso preverili le odzivanja sistema zaščite in
reševanja na prometne nesreče z veliko poškodovanimi, temveč tudi rešitve,
ki so del odzivanja na sodobne vire ogrožanja in katerih posledice je veliko Požar se je razširil na potniške vagone.
število poškodovanih oziroma ranjenih. Na vaji je sodelovalo 532 reševalcev,
težišče pa je bilo na tistih reševalcih, ki zagotavljajo medicinsko pomoč, od
nujne medicinske pomoči do angažiranja zmogljivosti v splošni bolnišnici,
v tem primeru Splošni bolnišnici Maribor. V ta okvir je sodilo tudi delovanje
policije, pravosodnih organov, gasilske reševalne službe in Civilne zaščite ter
sodelovanje Slovenskih železnic. Eden od ciljev vaje je bil še, da bi preizkusili
rešitve, ki bi jih uporabili tudi pri zagotavljanju priprav v regijah tako v javnem
zdravstvu kot tudi v sistemu zaščite, reševanja in pomoči.
Po končani vaji je poveljnik CZ RS Miran Bogataj na kratko ocenil potek do-
gajanja v Magdalenskem parku. »Delna analiza vaje Vlak je pokazala, da
so sile zaščite, reševanja in pomoči uresničile ključne naloge. Poleg tega
že lahko predvidevamo, kaj bomo vključili v načrte zaščite in reševanja, kaj
bomo uporabili pri organizaciji posameznih reševalnih služb
oziroma kako naj načrtujemo sisteme
odzivanja na takšne množične
nesreče. To so naloge za Gašenje gorečih osebnih vozil
prihodnje mesece in
leta,« je poudaril
Miran Boga-
taj.
(KuB)
Lokomotivo so gasilci prekrili s peno, da ne bi znova zagorela.
Strokovno o varstvu pred najbolj

pretečimi nesrečami
monitoring kakovosti kopalnih voda na kopalnih območjih in pravna ureditev
Na Dnevih zaščite in reševanja so potekala štiri strokovna območij kopalnih voda po Zakonu o vodah. Udeleženci seminarja so se sez-
srečanja, na katerih so s strokovnimi prispevki nastopili in o nanili z varnostjo oziroma nevarnostjo na zaledenelih vodnih površinah in z
njih razpravljali predstavniki Ministrstva za obrambo in drugih nalogami nekaterih organov ter služb na tem področju. Dr. Primož Banovec
ministrstev, strokovnjaki iz akademskega okolja, predstavniki s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo je predstavil raziskovalno nalogo z
Gasilske zveze Slovenije in drugih javnih služb ter prostovoljnih naslovom Orodja za podporo odločanju pri upravljanju s kopalnimi vodami,
in poklicnih organizacij, ki opravljajo naloge v sistemu varstva vodja oddelka za preventivne dejavnosti na Upravi RS za zaščito in reševanje
pred naravnimi in drugimi nesrečami. Teme so bile različne, in Mojca Zupan pa je predstavila spremembe na normativnem področju varstva
sicer požarna varnost v nakupovalnih središčih, urejanje reke pred utopitvami, ki so v pristojnosti Ministrstva za obrambo. Za lokalno javnost
Drave in pritokov kot zaščita pred visokimi vodami, varstvo pred je bil seminar zanimiv predvsem z vidika zagotavljanja varstva pred utopitvami
utopitvami ter spoprijemanje s stresom v izrednih razmerah. v termalnih kopališčih, ki jih je v tej regiji precej.
Omenjene teme so izbrali z namenom, da bi prebivalcem Mari-
bora in okolice približali preventivo ter ravnanje in ukrepanje ob Okrogla miza o stresu v izrednih razmerah
nesrečah, ki so na Štajerskem najbolj pereče, je povedala pod- Za vse nesreče oziroma izredne dogodke je značilna panika, zato je zelo po-
sekretarka na Upravi RS za zaščito in reševanje Milica Slokar, ki membno, kako smo pripravljeni na take trenutke. Na okrogli mizi, ki jo je vodil
je s sodelavci skrbela za organizacijo strokovnih posvetov. Drago Perger z Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor, so strokovnjaki psihia-
trije in socialnega dela govorili o nujnosti prve psihološke pomoči ob naravnih
Požarna varnost v nakupovalnih središčih vse pomembnejša in drugih nesrečah, ki je nujna, da se izognemo posttravmatskim posledicam.
Maribor in okolica sta bila zaradi vpliva bližnje Avstrije eno prvih območij v Slo- Znano je namreč, da nekateri izjemni stresni dogodki pustijo zelo resne dušev-
veniji, kjer so se hitro začeli pojavljati veliki nakupovalni centri, ki so pomenili ne, vedenjske in telesne posledice, zato so raziskovalci nanje pozorni.
nov način preživljanja prostega časa. Glede na priljubljenost teh centrov pa je Jerica Pavšič
treba govoriti tudi o varstvu pred nesrečami, ki se v njih lahko pripetijo in zaradi
katerih bi lahko bilo zelo veliko žrtev. Poveljnik Gasilske zveze Slovenije, ki je
pripravila seminar, Matjaž Klarič je dejal, da je vsako leto v manjših in večjih
slovenskih nakupovalnih centrih od 20 do 25 požarov, tako da je vlaganje v
zagotavljanje varnosti v teh centrih zelo pomembno. Pri tem je omenil požar-
novarnostne ukrepe, pravočasno obveščanje ljudi in usmerjanje z območja ne-
varnosti ter njihovo evakuacijo. V Gasilski zvezi Slovenije so lastnike in vodstvo
nakupovalnih centrov pozvali k preventivnim pregledom ter pripravam skupnih
vaj in ukrepov.
Celovito urejanje voda kot zaščita

pred visokimi vodami Drave in pritokov
Na okrogli mizi so predstavniki Vodnogospodarskega podjetja Drava Ptuj, torej
javne službe s koncesijo na področju urejanja voda, in Urada za urejanja voda Dayes of Protection and Rescue in Maribor
v okviru Agencije RS za okolje razpravljali o aktivnostih, da bi bilo varstvo pred From 13th to 15th October, the first Days of Protection and Rescue took
poplavami najbolj učinkovito. Osredotočili so se na porečje reke Drave in prito- place in Maribor. During this time, the participants could attend nume-
ke ter podrobno predstavili trenutno stanje in načrte glede njene protipoplavne rous expert meetings, demonstrations of rescue forces and protection
ureditve. Poudarili so, da je vlaganje v urejanje voda nujno in vsekakor bolj and rescue equipment, demonstrations of rescue procedures in cases of
smiselno kot sanacija poškodb in nadomestilo za škodo po poplavah. traffic accidents, collision of a train and vehicle transporting dangerous
substances, helicopter rescue, recovering a vehicle out of water as well
Varstvo pred utopitvami as demonstrations of safe driving. More than 1000 young firefighters
Udeležence seminarja je pozdravil minister za okolje in prostor Janez Podo- attended the exercise, over 60 of them took part in a wet-environment
bnik, ki je poudaril pomembnost varstva pred utopitvami, ki obsega varstvo exercise, prepared especially for this occassion, which also served as an
pred utopitvami v morju, jezerih, rekah in drugih vodah, v katerih potekajo evaluation of preparedness of first aid teams on national level. Days of
športne dejavnosti, ter na javnih kopališčih. Seminar je bil namenjen dvema Protection and Rescue were organised by RS Administration for Protecti-
ciljnima skupinama, in sicer upravljavcem kopališč in reševalcem iz vode ter on and Relief of RS Ministry of Defence together with Maribor Municipality,
lokalnim skupnostim in pripadnikom sil za zaščito, reševanje in pomoč. Glav- non-governmental organisations and other RS ministries.
ne teme so bile spremembe predpisov na področju varstva pred utopitvami,
Vojaški policisti uspešno opravili
Iz vojaškega življenja
mednarodno certificiranje za NRF
vseh vrstah operacij. Nato je te sile ustanovil z v okviru pristojnosti vojaške policije, sicer pa so
Vod vojaške policije, ki je predviden za
namenom, da se soočijo z grožnjami 21. stoletja, vojaški policisti pripravljeni za vse naloge, ki jih
delovanje v Natovih odzivnih silah šeste
predvsem terorizmom, zato so sile, ki vključujejo opravlja VP. Natove odzivne sile lahko delujejo po
rotacije (Nato Response Force – NRF 6),
kopenske, pomorske in zračne sile, sodobno odločitvi Nata kjerkoli, torej v mirovnih ali bojnih
je od 3. do 5. oktobra uspešno opravil
opremljene, prilagodljive in hitre. Nato lahko operacijah, pri odpravljanju posledic naravnih
mednarodno certificiranje, s katerim je
aktivira le del sil, torej tiste, ki jih potrebuje v do- katastrof ali na primer na olimpijskih igrah. »NRF
pokazal usposobljenost za delo v bata-
ločenih razmerah. Na podlagi zahteve Severno- torej lahko posreduje tudi zunaj držav članic
ljonu vojaške policije, v katerem bo delo-
atlantskega sveta o uporabi slovenskih vojaških Nata. Za šesto rotacijo se omenjajo Afganistan,
val skupaj s pripadniki angleške vojaške
enot v operacijah, predvidenih za NRF, odloča Afrika in sodelovanje na olimpijskih igrah. Šesto
policije. Poveljujoči mednarodnemu
vlada RS. Na podlagi njene odločitve načelnik
bataljonu VP v NRF 6 podpolkovnik Ric-
GŠSV izda ustrezne akte vodenja in poveljevanja,
hard Moore, ki si je ogledal postopke,
s katerimi prepodredi to enoto vrhovnemu po- Natove odzivne sile so se sposobne v naj-
je dejal, da slovenski vojaški policisti
veljniku zavezniških sil za Evropo. Vod vojaške krajšem mogočem času odzvati in se napo-
delo opravljajo profesionalno in da so
policije bo za šesto rotacijo NRF pripravljen od titi na lokacijo, kjer bi jih potrebovali, poleg
postopki dela podobni angleškim, zato
12. januarja 2006 za šest mesecev. V petih tega lahko delujejo v vseh vrstah operacij.
težav pri sodelovanju ne pričakuje.
dneh mora biti pripravljen za odhod na določeno Nato je te sile ustanovil z namenom, da se
lokacijo. Prednostne naloge, ki bi jih opravljal v soočijo z grožnjami 21. stoletja, predvsem
NRF lahko posreduje kjerkoli NRF 6 in so določene v sporazumu, so urejanje terorizmom, zato so sile, ki vključujejo ko-
Natove odzivne sile so se sposobne v najkrajšem in nadzor prometa, uveljavitev zakonitosti delova- penske, pomorske in zračne sile, sodobno
mogočem času odzvati in se napotiti na lokacijo, nja oboroženih sil in notranje discipline, zaščita opremljene, prilagodljive in hitre.
kjer bi jih potrebovali, poleg tega lahko delujejo v pomembnih oseb in preiskava kriminalnih dejanj
S LO V E N S K A V O J S K A 1 5
Slovenske vojaške policiste čaka še skupna
vaja z britanskimi pripadniki, ki bo potekala
po vsej Angliji. Tako bo usposobljenost

mednarodnega bataljona vojaške policije
potrdilo še poveljstvo Nata.
rotacijo naj bi res uporabili, vendar je za to odlo-

čitev pristojen Nato,« je pojasnil poveljnik 17. BVP
major Vojko Adamič.
Tudi skupna vaja z Angleži

Podpolkovniku Mooru so vojaški policisti pri-
kazali postopke dela na kontrolni točki, izvido-
vanje in označevanje poti, urejanje prometa in
posredovanje ob prometni nesreči, spremstvo
konvoja, varovanje oseb, delo na nadzorni točki
in pregled vozil ter objektov. »Želel sem videti
aktivnosti, ki jih izvajajo. Ni toliko pomembno, Podpolkovnika Moora je v pogovoru z majorjem Adamičem zanimalo, kako slovenski vojaški
da opravljajo vse naloge Natovih operacij za VP, policisti izvajajo postopke, da jih bo lahko vključil v delo NRF.
ne so bile pozitivne. Bilo je nekaj pripomb, zato

smo popravili tiste stvari, ki niso bile ocenjene z
odlično ali prav dobro. Tudi na vaji z ameriškimi
vojaškimi policisti smo se dodatno usposobili in
ocenjujem, da smo zdaj popolnoma pripravljeni
za delovanje v NRF 6,« je dejal major Adamič. S
podpolkovnikom Moorom so se na tridnevnem
obisku dogovorili še o vseh drugih logističnih,
pravnih in administrativnih zadevah, saj morajo
biti te urejene pred januarjem prihodnje leto, ko
bo vod v pripravljenosti za posredovanje.
Slovenske vojaške policiste čaka še skupna vaja
z britanskimi pripadniki, ki bo potekala po vsej
Angliji. Tako bo usposobljenost mednarodnega
bataljona vojaške policije potrdilo še poveljstvo
Nata. Štabna vaja, na kateri bo sodeloval sloven-
ski častnik za povezavo, bo na Portugalskem.
Valerija Šket Jarm
Foto: Bruno Toič
Preiskava
osebe ob
kontrolni
točki
Ukrepanje ob prometni nesreči
za tiste, ki pa jih, moram vedeti, kako jih izvajajo, častnik za povezavo, ki bo deloval v poveljstvu
in oceniti kakovost teh postopkov. To je nujno, da mednarodnega bataljona, vodni podčastniki, ki
vem, kako bomo enoto uporabili ob morebitnem so poveljniki oddelkov, kriminalista, ki sta pod-
aktiviranju,« je pojasnil podpolkovnik Moore. S častnika, drugi pa so desetniki ali poddesetniki iz
sporazumevanjem v angleškem jeziku nimajo VP, je 25 pripadnikov. Tudi v podpornem elemen-
težav, saj vsi častniki govorijo angleško, v vsaki tu so predvsem pripadniki VP. Vod se za naloge
skupini voda VP pa je vsaj en podčastnik ali vo- v NRF usposablja že dalj časa. Opravil je tudi na-
jak, ki govori angleško. V poveljstvu bataljona bo cionalno certificiranje, ki sta ga izvedla 1. brigada
deloval tudi slovenski častnik za povezavo, ki bo in Poveljstvo sil, potekalo pa je junija v Cerkljah
posredoval, če bi se pojavile težave. ob Krki. »Preizkusili smo vse postopke, ki bi jih
V vodu, v katerem so poveljnik voda, ki je častnik, lahko slovenska enota VP izvajala v NRF 6. Oce-
V pričakovanju na odhod
Poveljnik voda za NRF 6 poročnik Luka Rus
je pojasnil, da so njegovi podrejeni motivirani
za delo v tujini. »Veliko časa preživimo skupaj.
Imeli smo obsežna usposabljanja, ker je po-
lovica pripadnikov novih, v tem času pa je
kolektiv postal homogen. Najprej smo imeli
skupinske priprave za poveljnike oddelkov,
potem so ti usposabljali svoje podrejene,
tako da smo opravili vse faze usposabljanja,
Poročnik da lahko zdaj uspešno opravljamo naloge, ki
Luka Rus
so nam jih določili. Poleg tega smo izkušnje
izmenjali z Američani in mislim, da smo za
svoje delo dobro usposobljeni. Do januarja
bomo izpopolnjevali tehnike, sledil pa bo pre-
gled tehničnih sredstev, tako da bomo v petih
dneh pripravljeni za odhod.« Vodja oddelka
višji vodnik Uroš Podlesnik je povedal, da so
najprej imeli specialistična usposabljanja,
torej za bolničarje, poveljnike oddelkov in
tako naprej. »Sledili so vodna usposabljanja
Višji vodnik
in preverjanje v Cerkljah ob Krki. V mednarod-
Uroš Podlesnik
nem bataljonu VP sodelujemo z Angleži in ne
pričakujem večjih težav pri sporazumevanju,
saj je v skupini vedno kdo, ki govori angleško.
Kam bomo napoteni in če sploh bomo, je
odvisno od trenutnih razmer v svetu, saj nas
Nato lahko pošlje, kamor bo treba.« Desetnik
Dejan Dušej dela v VP pet let in je bil dvakrat
na misiji v BiH. »Najbolj zahteven se mi zdi
pregled ljudi, saj je pri tem zelo pomembna
Desetnik varnost, tako tistega, ki pregled opravlja, kot
Dejan Dušej vse skupine. Pri tem se namreč lahko zgodijo
nepredvidljive stvari.« Poddesetnica Marjetka
Smuk je nova pripadnica v VP. Delo je, kot
pravi, dinamično in zanimivo, zato je vesela,
da ima priložnost delati v VP. Tudi izziva v
tujini se veseli, saj bi rada preverila znanje, ki
ga je pridobila v tem vodu. »Usposabljanje ni
bilo fizično naporno, je pa bilo veliko novega,
zato je bilo zahtevno. Mislim, da smo dober
vod in v skupinah se dobro razumemo. Vsi se
Poddesetnica zavedamo, da so razmere na misijah, čeprav
Marjetka Smuk še ne vemo, kam bomo šli, lahko nevarne.«
Desetnik Aleš Hojnik je povedal: »Od začetka
usposabljanja smo vedeli, da smo predvideni The SAF Military Police branch which is to participate in the NATO Re-
za sile NRF, in smo se ves čas tudi pripravljali sponse Force 6, was awarded the international certificate in the assess-
za te naloge. NRF deluje po načelu prvi notri in ment procedure which took place form 3rd to 5th October, thus proving
prvi ven, zato lahko posredujemo kjerkoli, če their preparedness to operate in the military police battalion, together
bi nas tam potrebovali, na primer na kriznih with servicemembers of British Military Police. Commander of Internatio-
žariščih po vsem svetu. Menim, je naša enota nal Military Police Battalion Provost Marshall Lieutenant Colonel Richard
najbolj usposobljena enota od vseh enot VP, Moore, who attended the evaluating procedure, said that servicemem-
saj smo se dolgo in kakovostno usposabljali, bers of the SAF military police carry out their work in a professional
Desetnik poleg tega smo tudi med sodelovanjem z manner, the procedures being very similar to the British ones, and was
Aleš Hojnik drugimi vojskami dobili dodatno znanje.« not expecting any problems regarding their future cooperation.
TTKS tik pred uvedbo

v operativno uporabo
TTKS tudi za naravne nesreče zveze (BZV). V grobem se TTKS deli na tranzitni
V osrednji Sloveniji, na Dolenjskem in TTKS je glavni telekomunikacijski sistem SV. Je in dostopni del. Tranzitni del, ki je tako imenova-
Štajerskem je od 3. do 6. oktobra pote- ogrodni komunikacijski sistem, saj se nanj vežejo na hrbtenica TTKS, imajo v 11. BZV, dostopna
kala vaja Žarek 2005 – jesen s področja tako vojaška kot stacionarna komunikacijska vozlišča pa v enotah, ki so opremljene s TTKS.
zvez in informatike. Na njej je sodelovalo omrežja, mogoč pa je tudi prehod med bojnimi Sistem se lahko uporabi tudi ob večjih naravnih
približno 200 pripadnikov rodu zvez iz radijskimi sistemi in TTKS. Na poveljniških mestih nesrečah. Zaradi premičnosti in kratkega časa
desetih poveljstev in enot SV ter iz službe omogoča kombinirano postavitev telefonskega postavitve je mogoče že v nekaj urah postaviti
za informatiko, vključenih pa je bilo tudi in lokalnega računalniškega omrežja ter prek
35 specialnih vozil za zveze. To je bila že tranzitnega omrežja povezavo enot in poveljstev
tretja od serije vaj, s katerimi SV postopno v enotno komunikacijsko omrežje na operativni in
uvaja taktični telekomunikacijski sistem taktični ravni v bojnih razmerah. Zaščiten je pred
(TTKS) v operativno uporabo. Vajo so si motenjem, prisluškovanjem in zunanjimi vdori,
ogledali tudi minister za obrambo Karl popolnoma premičen ter prilagodljiv. TTKS je di-
Erjavec, načelnik GŠSV generalmajor gitalen in narejen po standardih Nata. Zagotavlja
Ladislav Lipič in poveljnik PS kapitan povezljivost s podobnimi taktičnimi sistemi, ki jih
Renato Petrič. Minister je dejal, da je zelo uporabljajo članice zavezništva oziroma države
zadovoljen, da se sistem lahko uporabi Partnerstva za mir, in omogoča povezovanje v
tudi ob večjih naravnih nesrečah. stacionarno telekomunikacijsko omrežje MO. Podpolkovnik VVU
Največ opreme za TTKS imajo v 11. bataljonu za Zoran Jankovič Sandi Kolbezen
učinkovito komunikacijsko omrežje na območjih,
na katerih ni ustrezne infrastrukture ali pa je bila
v nesreči uničena.
Pogodbo za nakup taktičnega telekomunika-
cijskega sistema SV, vrednega 13,2 milijona
evrov, je MO podpisalo decembra 2001, sistem
pa so prevzeli januarja 2004. Od maja v enotah,
ki imajo TTKS, potekata usposabljanje posadk
komunikacijskih vozlišč TTKS in uvajanje v opera-
tivno uporabo. Načelnik sektorja za informatiko in
komunikacije GŠSV podpolkovnik Zoran Jankovič
je poudaril, da sta minister za obrambo in načel-
nik GŠSV na vaji ocenila, da uvajanje TTKS v SV
poteka tako, kot bi moralo tudi pri drugih sistemih.
»To pomeni, da uvajanje poteka kakovostno in
skladno z roki. Težave so le še pri nekaterih seg-
mentih, na primer pri zagotavljanju kriptografske-
ga modula in sporazuma Slovenije z Norveško, ki
je povezan s kriptografsko opremo. Ta oprema je
že pri nas, čakamo pa še na varnostni sporazum,
da bi modul lahko vgradili v TTKS.«
Vodstvo vaje v operativnem centru in centru za nadzor delovanja omrežij
Vedno bolj zahtevni cilji
Oktobra lani je potekala prva vaja Žarek. »Cilji kacije. Na vaji Žarek 2005 - jesen so preverjali vaja Žarek je tako potekala na dveh kvadratnih
vaj so bili odvisni od usposobljenosti enot za načrtovanje in nadzor omrežja za TTKS. »Nad- kilometrih, tokrat pa so delovali na tretjini sloven-
uporabo tega sistema. Marca letos je potekala zor nad takšnim sistemom pomeni sposobnost skega ozemlja. Tretji cilj je bila postopna selitev
druga vaja. Vsaka je bila torej nadgradnja prejš- spremljanja realnih razmer tako s tehničnega posameznega vozlišča ob vzdrževanju delovanja
nje in zato bolj zahtevna ter namenjena postopni kot tudi geografskega vidika. Tako ugotavljamo, omrežja, kar pomeni, da so postopno preselili
uvedbi TTKS v operativno uporabo. Ta vaja je bila kje je sistem, torej kje je postavljeno vozlišče, kam tudi tranzitni del omrežja. Del sistema, ki miruje,
verjetno zadnja med uvajanjem, saj bo po njej na- ga bomo na primer prestavili čez nekaj ur in kako v tem primeru zagotavlja drugemu delu sistema,
rejena analiza, po kateri bo verjetno sistem uve- ga bomo povezali, ko pridemo na lokacijo,« je da deluje. Tudi to je bilo na tej vaji izvedeno prvič.
den v operativno uporabo,« je pojasnil višji vojaški pojasnil višji vojaški uslužbenec Kolbezen. Drugi Zadnji cilj vaje je bilo zagotavljanje uporabniških
uslužbenec 12. razreda Sandi Kolbezen, tehnični cilj je bilo delo na realnih razdaljah, saj so se na storitev. Operaterji na terenu so morali zagotoviti
vodja vaje in na J6 GŠSV pomočnik za komuni- prejšnjih vajah urili na precej krajše razdalje. Prva na primer poveljniku enote klic med različnimi
omrežji, pripravo napovedane ali nenapovedane
Operater v notranjosti vozila TTKS govorne konference in tako naprej. Poleg TTKS
so na vaji uporabili tudi radijski sistem borbeno
omrežje HF oziroma VHF.
Vaja na tretjini Slovenije

Vajo je začel 11. BZV. Prvi dan so postavili
tranzitno hrbtenično omrežje in povezali TTKS v
stacionarni del komunikacijo-informacijske hrb-
tenice MO oziroma SV. Drugi dan je bilo težišče
vaje na Dolenjskem. Večina enot se je zjutraj po-
vezala v TTKS s svojih matičnih lokacij. Sledila je
selitev na Dolenjsko, hkrati pa so prvič prestavili
malo tranzitno vozlišče 11. BZV. Vodstvo vaje se
je s sistemom za načrtovanje in nadzor, torej
velikim dostopnim vozliščem, v noči med drugim
in tretjim dnem preselilo na Štajersko, takrat pa
je večina sistema mirovala. Tretji dan so se vse
enote preselile z Dolenjske na Štajersko, kjer so
vajo četrti dan tudi končali. »Na vsaki vaji je bil
opazen napredek. Na prejšnjih so bile razlike
med posadkami večje, zdaj pa so dosegle velik
napredek, posebej v nekaterih enotah. Tokrat ni
Udeleženci vaje pri postavljanju antenskega stolpa V vajo je bilo vključenih 35 specialnih vozil za zveze.
bilo nobene posadke, ki svojega dela ne bi opra- vitvi vozlišč se postavi antenski stolp, ki je visok analizo, ki bo vsebovala tudi načrt za odpravo
vila dobro. Pomembno je, da raven znanja ostane največ osemnajst metrov. Ponekod je bila vege- pomanjkljivosti in nadaljnjih aktivnosti na TTKS.
enaka oziroma se izboljša, saj je fluktuacija kadra tacija višja in poleg tega še mokra, zato je bilo »Taktični telekomunikacijski sistem je povezljiv
v posadkah ponekod velika. Natančna analiza bo zelo zahtevno vzpostaviti zvezo. Tudi prihod na s sistemi držav članic Nata, hkrati pa ga lahko
pokazala, kaj je kdo uspešno naredil in kaj ne, in določene lokacije je bil otežen zaradi razmoče- uporabimo tudi ob naravnih in drugih nesrečah,
skladno s tem bo treba v naslednjih mesecih to nega terena, tako da je bilo nekaj zdrsov in vozila zato menim, da je bil nakup TTKS prava odločitev.
tudi odpraviti. Štirje glavni cilji so bili doseženi in je bilo treba izvleči. Posadke so zdržale tempo in Poudariti moram še, da je razvoj na področju
z vajo sem zelo zadovoljen, še posebno, ker smo vse je potekalo po načrtih,« je dejal višji vojaški komunikacijske in informacijske tehnologije velik,
zveze preizkusili v najtežjih razmerah. Pri posta- uslužbenec Kolbezen. Poveljstvo sil bo naredilo zato bo tudi ta sistem treba nenehno dopolnjeva-
ti,« je končal podpolkovnik Jankovič.
Valerija Šket Jarm
Foto: udeleženci vaje
From 3rd to 6th October an exercise in the

field of communication and informatics enti-
tled Žarek 2005 – jesen took place in central
Slovenia, Dolenjska (Lower Carniola) and
Štajerska (Styria). The exercise involved ap-
proximately 200 servicemembers employed
in military communication branches, from
ten commands and units of the Slovenian
Armed Forces and Informatics Agency, as
well as 35 special communication vehicles.
This exercise has been the third in a row, its
aim being the gradual introduction of the SAF
tactical-communication system into opera-
tive use. The exercise was attended by RS
Minister of Defence, Karl Erjavec, and Chief of
the SAF General Staff, Major-General Ladislav
Lipič. Minister Erjavec expressed his satisfac-
tion with the fact that the system could also
be used in cases of major natural disasters.
Shematski prikaz elementov TTKS v sistemu za nadzor omrežja
Strelec na ladji Ankaran ob
ladijskem topu oerlikon 20 mm
430. MOD na mednarodni
pomorski vaji v Albaniji
ZDA, Nemčija, Romunija in Slovenija. Poleg dr-
V Vlori v Albaniji je med 12. in 23. sep- žave gostiteljice Albanije so bile med aktivnimi Natančna preiskava
tembrom potekala mednarodna pomor- morskega dna
udeleženkami tudi članica Partnerstva za mir
ska vojaška vaja Cooperative Engage- Hrvaška in države opazovalke sredozemskega
ment 2005. To je bila tretja takšna vaja dialoga s svojimi predstavniki iz Azerbajdžana,
doslej, izvajajo pa jo v okviru progama Jordanije ter Maroka.
vaj poveljstva zavezniških pomorskih sil Jedro poveljniških ladij na morju so bili španski
(Allied Componet Comand Maritime – rušilec huan de borbon, angleški rušilec manc-
ACC MAR), ki ima sedež v Neaplju. hester in nemški rušilec rheinland-pfalz. Poleg
Slovenije, ki se je vaje Tacex udeležila s hitro
Prva vaja pomorskih sil Cooperative Engagement patruljno ladjo Ankaran, je s plovili sodelovalo
2001 (CE01) je potekala v Vojašnici slovenski sedem članic Nata, specializiranih za minsko
pomorščaki v Ankaranu septembra 2001, in bojevanje (Standing Naval Maritime Group 2 –
sicer v obliki delavnic ter kratkih štabnih vaj. SNMG2), ter šest drugih držav, in sicer Albanija
CE01 je postavila temelj programu nadaljnjih vaj s patruljnima korvetama razreda shangai, štirimi
pomorskih sil, ki potekajo vsako drugo leto. Vaja čolni obalne straže ter oskrbovalno ladjo, Grčija z
CE03 je potekala v Splitu na Hrvaškem, letos pa minopolagalcem avra in oskrbovalnim tankerjem
so jo organizirali v albanski Vlori. Na njej so so- aliakmon, Turčija s fregato gokceada, Francija
delovali mornarji 430. mornariškega diviziona SV, z ladjo za podporo potapljanja pluton, Hrvaška
potapljači in člani posadke ladje Ankaran, ki so se z minopolagalcem oziroma desantno ladjo
usposabljali za samostojno delovanje na morju in cetina, Romunija z minopolagalcem axente ter
za sodelovanje z drugimi pomorskimi enotami. Italija z ladjama obalne straže. Na vaji je bila s
helikopterjema AB 205/206 tudi helikopterska
Tisoč mornarjev iz 15 držav enota iz Albanije. Iz 430. MOD se je vaje udeležilo
Na vajo je priplulo 22 ladij s skoraj tisoč mornarji. 32 pripadnikov, in sicer trije častniki v poveljstvu
Z mornariškimi enotami ali predstavniki mornaric vaje (Direction Staff - DISTAFF), posadka patruljne
so se kot države članice Nata udeležile Španija, ladje Ankaran in vsi potapljači iz odreda za pod-
Italija, Francija, Velika Britanija, Grčija, Turčija, vodna dejstvovanja.
Priprave Dobra predstavitev ladje Ankaran
oddelka pred Hitra patruljna ladja Ankaran je na vajo odplula
potopom
10. septembra in kljub močnemu vetru v pri-

stanišče Vlora priplula 12. septembra zjutraj. Po
prihodu vseh sodelujočih plovil so v konvoju po
navodilih DISTAFF vpluli v pristanišče Vlora. Prvi
teden je usposabljanje potekalo v obliki delavnic,
in sicer na področjih, kot so različne vrste pomor-
skih operacij, reševanje ob nesrečah, zaščita sil,
taktični postopki in manevri, iskanje in reševanje,
nadzor škode, protipožarna obramba in drugo.
Drugi teden se je usposabljanje nadaljevalo
na morju. Utrdili smo postopke in metode, ki jih
uporabljajo mornarice v državah Nata, čeprav
smo posamezne postopke že izvajali na skupnih
urjenjih s plovili ZDA, Francije in Italije. Posadka
Ankarana je opravila vse naloge zelo strokovno.
Na vaji CE05 je sodelovalo tudi 14 vojaških po-
tapljačev 430. MOD. Že na uvodni konferenci
sta bila na taktični ravni potapljaško vodenje in
Vodenje in potek vaje tah. Na koncu je bila skupna zaključna vaja vseh poveljevanje dodeljena francoski potapljaški ladji
V poveljstvu vaje je poveljeval grški kapitan, ki pomorskih taktičnih skupin Tacex. Na vaji je bilo pluton, ki so ji bile podrejene druge potapljaške
je sicer načelnik oddelka N7 na mornariškem med vojaškimi cilji interoperabilnosti v ospredju skupine, in sicer potapljači iz Slovenije, Nemčije,
poveljstvu v Neaplju. Poveljstvo vaje (DISTAFF) je izvajanje postopkov po pomorskih C2 konceptih Hrvaške ter Albanije.
bilo neposredno podrejeno poveljniku mornariških Nata, postopkov iskanja in odstranjevanja min Da bi bilo sodelovanje potapljačev na skupnih ak-
enot zveze Nato s sedežem v Neaplju, italijanske- ter ročno izdelanih minskoeksplozivnih sredstev, tivnostih čim bolj učinkovito, so potapljaške enote
mu viceadmiralu Cesarettiju (Allied Component potapljaških operacij, manevriranja ladjevja, različ- sodelujočih držav najprej pripravile predstavitve.
Comand Maritime – ACC MAR). Poveljniška ladja nih načinov prikritega komuniciranja med ladjami, Potapljači so potope izvedli z opremo scuba in naj-
španski rušilec huan de borbon je na krovu s špan- operacij iskanja in reševanja na morju ter kontrole, sodobnejšimi aparati polzaprtega kroga dihanja
skim komodorjem neposredno poveljevala trem ustavljanja in pregleda ladijskega prometa. (DC-55) z mešanico plinov nitroks (40 odstotkov
taktičnim skupinam, in sicer taktični skupini CTG kisika in 60 odstotkov dušika). Sledila so urjenja
442.01, ki je bila na poveljniški ladji, angleškemu Zaključna vaja Tacex za opravljanje namenskih nalog, predvsem v po-
rušilcu manchester, ki je vodil taktično skupino Zaključna vaja je potekala po scenariju, po kate- stopkih odkrivanja in označevanja podvodnih min
44.02, v kateri je bila tudi slovenska patruljna rem združene sile Nata in PzM pomagajo namiš- ter ročno izdelanih eksplozivnih naprav. Potapljači
ladja Ankaran, in grškemu tankerju aliakmon, ki je ljeni mladi državi Mirabil, ki je nedavno vzpostavila vseh sodelujočih držav so se morali najprej dobro
vodil taktično skupino 44.03, v kateri je bila ekipa demokratični režim. Teroristi naj bi koaliciji pomor- seznaniti s standardnimi postopki za odkrivanje
slovenskih protiminskih potapljačev. skih sil, ki je v zalivu Viola, po televiziji grozili, da min, zato so vse začetne vaje potekale na kop-
Vaja je potekala v zalivu Vlore, kjer so bile za dejav- bodo neposredno napadli s čolni s samomorilsko nem. Za dobro sodelovanje pod vodo so morali
nost potapljačev namenjene štiri lokacije, dve pa posadko. Prav tako naj bi v zalivu postavili minska poznati enotno komuniciranje, signaliziranje in
sta bili za ladje, ki so izvajale protiminsko delovanje polja, obalo in pristanišče minirali, pod ladijske tehnike preiskovanja morskega dna, na primer
in zaključno vajo Livex. Zračne sile so uporabljale trupe pa postavili ročno izdelane eksplozivne na- krožno in linijsko preiskavo. S temi tehnikami so se
manevrski prostor nad zalivom Vlora z obalo. prave. Teden dni pozneje sta se v mrežo ribiškega naši potapljači urili že v Sloveniji, zato niso imeli te-
Namen vaje je bil razvijati interoperabilnosti med čolna ujeli mini, ki so ju koalicijske sile uspešno žav. Naslednji teden je šlo zares. Tehnike, ki so jih
pomorskimi enotami Nata in PzM na podlagi iz- nevtralizirale. Nato naj bi v notranjosti trajekta, ki obnovili na suhem, so morali pokazati na potopih
vajanja postopkov C3 po priročnikih ATP ter ADP, in je plul v Mirabil, v bližini obale eksplodirali bombi. v zalivu Vlora. Slovenske potapljače so na potopu
sicer za opravljanje nalog kriznega odzivanja, obal- Trajekt je bil močno poškodovan, vendar ni potonil, nadzorovali francoski potapljači, ki so ocenili, da
nega protiminskega bojevanja, potapljanja, odkri- obstajala pa je možnost eksplozije tretje bombe, ki so potapljači SV delali zelo dobro in profesionalno.
vanja kemične kontaminacije ter za protikemično je bila skrita v enem od vozil na trajektu. Trajekt naj Sledilo je urjenje v postopkih iskanja in označeva-
dekontaminacijo in zaščito, kontrolo ladijskega bi zajemal vodo, poleg tega naj bi na krovu prišlo nja podvodnih min, s čimer so želeli doseči dobro
prometa zaradi pomorske blokade, protiteroristič- do manjšega požara, več oseb naj bi v paniki sko- usklajenost potapljaških skupin.
nega bojevanja na morju, humanitarne pomoči ob čilo v vodo, veliko pa je bilo poškodovanih in pogre- Na zaključni vaji so pripadniki SV organizatorju
naravnih in drugih nesrečah, nebojno evakuacijo šanih. Koalicijske sile so hitro pogasile požar, rešile pomagali postaviti podvodni poligon, ki je bil
civilistov ter iskanje in reševanje na morju. Vse na- ljudi in nevtralizirale eksploziv. Nato so teroristi, da razdeljen na tri rajone. V prvem so preiskovali
vedene postopke so udeleženci najprej teoretično bi oslabili kemično obrambo koalicijskih sil in prvo hrvaški, v drugem slovenski, v tretjem pa alban-
proučili na delavnicah, nato so sledile pripravljalne pomoč prizadetim, sprožili eksplozijo kemične ski potapljači. Naši potapljači, ki so pri preiskavi
aktivnosti s praktičnim opravljanjem nalog na zmesi v županjskem uradu v mestu in več manjših uporabili tehniko linijske preiskave, so hitro odkrili
morju, kjer so potekale ločeno po taktičnih eno- eksplozij v bližini stavbe. vse štiri postavljene mine, jih primerno označili in
o najdbi poročali vodji potopa. Ocenjevalec jim je Ankaran na
dal najvišjo oceno. taktični nalogi
Od francoskega vodstva potapljaških aktivnosti
in drugih sodelujočih držav so dobili zelo dobro
končno oceno. Slovenski potapljači so z do-
seženimi uspehi upravičeno pokazali visoko
motiviranost za delo, s tem pa dosegli še večjo
stopnjo profesionalnosti. Skupno urjenje s Fran-
cozi so slovenski potapljači nadaljevali še med
26. in 28. septembrom v slovenskem morju, ko je
bila francoska potapljaška ladja pluton pri nas na
delovnem obisku.
Cooperative Engagement 2005

uspešen
Vaja Cooperative Engagement 2005 je bila
uspešna. Mornarica Albanije se je kljub nekaterim
logističnim težavam pokazala kot dobra gostitelji-
ca. Vaje so se udeležili visoki predstavniki držav
udeleženk. Tako je navzoče pozdravil poveljnik
mornariških sil Nata Component Comand Mariti-
me iz Neaplja, ki ga je spremljal obrambni minister
Albanije. Kako pomembna je bila vaja za gostite-
lje, pove tudi podatek, da sta udeležence obiskala
albanski predsednik in predsednik vlade.
Cilji vaje za doseganje interoperabilnosti med
mornariškimi enotami držav članic Nata in PzM
ter pridruženih držav so bili doseženi, zato na na-
slednji vaji pričakujemo še višjo raven dejavnosti
po merilih priročnikov, ki jih uporabljajo v mornari-
cah Nata. Aleš Kocjančič
430. MOD at International

Maritime Exercise in Albania
From 12th to 23rd September, an internatio-
nal maritime exercise Cooperative Engage-
ment 2005 took place in Vlora, Albania. The
third exercise of this kind so far was carried
out within the framework of the Allied Mariti-
me Component Command – ACC MAR with
headquarters in Naples. NATO members,
participating in the exercise with maritime
units or navy representatives were Spain,
Italy, France, Great Britain, Greece, Turkey,
the USA, Germany, Romania and Slovenia.
Beside the host country Albania, the active
participants were also Croatia, member of
the Partnership for Peace, and observers of
the Mediterranean Dialogue with representa-
tives from Azerbaijan, Jordan and Morocco.
32 SAF servicemembers took part in the exer-
cise, three commissioned officers, working
as members of Direction Staff, Ankaran patrol
vessel crew and divers from the underwater
activities detachment.
Izvori človekove
agresivnosti
S t ro k o v n e t e m e
Psihologi pojem agresivnosti pojasnjujejo s tremi

Agresivnost je zelo široko področje
psihološkimi teorijami. Prva je teorija instinktov.
človekovega vedenja. Tako se nam zdi,
Njen osrednji predstavnik je Konrad Lorenz. Za-
da je lahko razložljiva, skoraj vsakdo bi
govarjal je tezo, da je agresiven akt odgovor na
lahko kaj povedal na to temo. V strokov-
notranji proces v človekovih živčnih središčih ali
nih krogih pa je agresivnost zapleten
povedano z drugimi besedami, vojna je spro-
fenomen in pojem, ki ga ni enostavno
ščanje nakopičene človekove energije. Naslednji
znanstveno opredeliti. Agresivnost je
instinktivist je dobro znan Sigmund Freud, ki
eden od ključnih pojmov in problemov
opredeljuje agresivnost z revizijo svojih zgodnjih
psihologije vojne in vojskovanja ter sodi
psihoanalitičnih spoznanj: posameznika poleg
med njegove čustveno-motivacijske
spolnega nagona (eros) žene tudi nagon smrti
dejavnike. Antropologi so zapisali, da je
(tanatos). Tanatos je po Freudu samouničevalen
človek, predvsem moški, naravnan v voj-
nagon, ki se ga človek poskuša ubraniti, zato ga
skovanje, ker s tem dejanjem nezaved-
preusmeri k drugim ljudem, to pa vodi v konflikt in
no ali zavedno potrjuje svojo moškost.
v skrajnem primeru v vojno.
Psihologi bi dodali, da se ta moškost
Druga je frustracijska teorija, ki je nastala leta
kaže v povečani stopnji agresivnosti,
1939. Predstavnika smeri John Dollard in Neal
ki je nasprotje ženske popustljivosti in
Miller v psihologiji zagovarjata štiri trditve, ki so
blagosti. Človek je agresivno bitje tudi
razburile strokovno in širšo javnost:
zato, ker ubija pripadnike svoje vrste
a) agresivnost pri posamezniku povzroča frustra-
(česar ne zasledimo pri živalskih vrstah,
cija,
razen pri redki vrsti glodalcev) in ker jim
b) agresivnost je povezana s prejšnjo frustracijo,
je sposoben zadajati neznosne fizične
c) agresivnost se lahko prenese na nadomestni cilj,
in psihične bolečine (tudi tega ne zasle-
d) žrtev premeščene agresivnosti je nekako
dimo skoraj pri nobeni živalski vrsti). Na
povezana z napadalcem — v preteklosti je že
eni strani je naš besednjak poln stavkov,
bila žrtev ali napadalec sedanjega napadalca
ki človekovo vedenje primerjajo z zverin-
(primeri: preganjani Židje v Nemčiji že pred
skim, na drugi strani pa se ljudje zgraža-
zmago nacizma; med vojnami na Balkanu so
mo nad uboji, pomori in zverinstvi ljudi
Srbi Muslimane pogosto imenovali Turki, saj so
nekje na drugem delu planeta. Vsakdo
v njih videli potomce Turkov).
izmed nas v podzavesti skriva okruten
Tretja je teorija učenja. Temeljna teza je, da se
potencial in surovost, ki ga lahko v
človek nauči agresivnosti z učenjem in posnema-
določenih okoliščinah pahneta v poboje
njem. V primarni socializaciji v družini in pozneje
in zatiranje drugačnih, to pa vodi v vojno
v procesu vzgoje in izobraževanja otroci najprej
z nepredvidljivimi posledicami.
posnemajo starše, nato učitelje in vzornike. Da-
nes imajo največji vpliv na oblikovanje agresivnih
Človek je naravnan za vojskovanje vzorcev pri posamezniku množična občila, ki
V nadaljevanju pripovedi o agresivnosti v kontek- ustvarjajo realnost. Ponavljajoči se ogledi agre-
stu vojne bom izhajal iz pojmovanja in konceptov sivnih filmov z vojno ali drugo nasilno in agresiv-
Antonyja Storra, ki je bil eden redkih, ki je posku- no vsebino okrepijo agresivnost pri posamezniku.
šal pojem agresivnost ločiti od pojma ideologija. Podoben učinek ima igranje računalniških iger na
Slednji po njegovem mnenju izkrivlja razumeva- osebnih računalnikih in računalniških konzolah.
nje agresivnosti. Agresivnost je v kontekstu ideo-
logije predmet manipulacije v družbenih odnosih Človek po naravi ni ubijalec
in med različnimi sloji. O agresivnosti po Storru To je ključna ugotovitev brigadnega generala S.
ne moremo govoriti niti pozitivno niti negativno, L. A. Marshalla v knjigi Man Against Fire (1946,
saj se pojavlja v obeh smislih, pa naj gre za raz- 1978). Gre za sodobno odkritje v vojaški psiho-
pravo o odnosih med posamezniki, skupinami, logiji, namreč da človek ni naravnan, da instink-
množicami, narodi in nacijami. tivno ubija pripadnike svoje vrste. Marshall je do
takšnih spoznanj prišel po dolgih letih dela kot uradni zgodovinar vojske
ZDA na pacifiškem in evropskem vojskovališču med drugo svetovno vojno.
Ključni za njegove ugotovitve so bili intervjuji z vojaki, ki so sodelovali v bojih.
Eno od spoznanj je bilo, da je med drugo svetovno vojno samo 15 do 20
odstotkov strelcev streljalo proti sovražniku. Pogosteje so proti sovražniku
streljali vojaki v skupinah ali tisti, ki so uporabljali avtomatsko orožje. Strelja-
nje proti sovražniku se je drastično povečalo, če je bilo to odrejeno z ukazom
poveljujočega častnika.
Rezultati so izzvali številne polemike med vojaškimi psihologi in drugimi
preiskovalci vojne. Mnogi med njimi, zlasti francoski vojaški psihologi, so
razpravljali o relevantnosti metodologije. Po burnih polemikah je vojska ZDA
leta 1946 sprejela Marshallove ugotovitve v študiji. Urad za človeške vire v
vojski ZDA je na tej podlagi začel uvajati novosti v vojaškem urjenju. Vojaki so
se po novem urili v streljanju na premikajoče se in padajoče tarče. Tarče so
bile oblikovane kot silhuete vojaka v naravni velikosti. Ko si takšno tarčo za-
del, je padla. Takšno urjenje so psihologi utemeljevali kot zanesljivo tehniko,
ki vpliva na procese v medmožganih osebe, ki je ogrožena, da bo ranjena ali
ubita. S takim urjenjem so preprečevali, da bi vojak streljal refleksivno ter bi
se bolj razumsko odzival v kritičnih razmerah osebne ogroženosti.
Razumeti naravo človekove agresivnosti in nasilja na bojišču v vojnih raz-
merah je tvegano početje. Psihologi morajo najprej prepoznati, ali je večina
vojakov, ki so udeleženi v neposrednem spopadu z nasprotnikom, v poseb-
nem duševnem stanju prestrašenosti. V trenutku, ko je krogla izstreljena,
večina bojevnikov preneha razmišljati s čelnim delom možganov (to je tisti
del možganov, ki omogoča, da smo človeški) in začne razmišljati s srednji-
mi možgani (primitivni del možganov, zelo podoben živalskim). V konfliktnih
razmerah, kakršna je vojna, so ključni procesi v medmožganih, ki človeku za-
povedujejo, da naj ne ubija svoje vrste (bojnih tovarišev). Podobno tudi živali
ne ubijajo pripadnikov svoje vrste (primer so jeleni in ribe piraje). Psihologi
so ugotovili, da urjenje pri človeški vrsti zmanjša refleksivno vedenje v vojni
Antony Swofford, veteran zalivske vojne, je bil pripadnik posebne eno-

te. V kroniki je opisal, da so pripadnike posebnih enot pripravljali na
resničnost bojevanja tudi tako, da so jih spodbujali k ogledu vojnih
filmov: »Poveljnik je nekega dne poslal nekaj vojakov v videoteko in
izposodili so si vse vojne filme, kar jih je bilo na voljo. Prav tako so
kupili veliko pločevink piva. Tri dni smo nepretrgoma gledali vojne filme
in se nalivali s pivom. Medtem smo kričali, hazardirali in bili žrtve ne-
razložljivih prividov pokolov, nasilja in drugih iluzij, ki so bile večinoma
rezultat ogleda nasilnih vsebin v vojnih filmih. Posebno pozornost smo
posvetili filmom, ki so prikazovali vietnamsko vojno. Uspehi in napake iz
te vojne so nam pomagali pri pisanju naših dnevnikov urjenja. Naprej in
nazaj smo prevrtavali videotrak najbolj zanimivih prizorov, kot je prizor,
v katerem nastopa Robert Duvall s svojim helikopterjem v filmu Apoka-
lipsa zdaj. Potem smo proučevali postopke igralca Willema Dafoeja, ki
so ga ustrelili prijatelji in je ostal na vietnamskem bojišču v filmu Vod
smrti. Prisluhnili smo besedam igralca Matthewa Modina, ki je čvekal s
sprehajalcem v filmu Full Metall Jacket. Vedno znova smo si ogledovali
raztrgane, utrujene, zgorele in osamljene bojevnike ter simpatična viet-
namska dekleta, na katerih obrazih pa ni bilo smeha. Strah jih je bilo,
da bodo bojevniki poklali njihove prašiče ali zažgali njihova riževa polja.
Večkrat smo prevrteli in si ogledali filmski prizor, ko se je ameriški vojak
vrnil iz gozda potem, ko je ubil vietkongovce, se usedel in popil hladno
pivo v priročnem baru. V ozadju barskega ozračja pa se je slišala glas-
ba iz šestdesetih let, ki je v ZDA še zmeraj tako zelo popularna …«
in prepreči nepotrebne žrtve. Tako urjenje pilotov na simulatorjih zmanjša de-
lež tistih, ki se odzovejo refleksno, tudi takrat, ko so življenjsko ogroženi. Tako
urjenje tudi pomaga človeku v vojni, da lahko nadzoruje svojo agresivnost ter
da se ne odzove refleksivno in instinktivno. S takšnim vedenjem si človek po-
veča možnost za preživetje v boju. Agresivnost je del genetskega potenciala
naše osebnosti, na katerega nimamo veliko vpliva.
Kako omejiti človekovo agresivnost

Anthony Storr v nasprotju z drugimi proučevalci agresivnosti stopi korak na-
prej in predlaga ukrepe, ki bi zmanjšali patološko sovražnost in agresivnost
med posamezniki, skupinami, narodi, še posebej takrat, če so vse navedene
skupine okužene z raznimi vrstami predsodkov o drugih in drugačnih. Pred-
laga dva pristopa, ki se razlikujeta in dopolnjujeta:
1) Treba je razmisliti o načinih ublažitve paranoidne sovražnosti, kar z
drugimi besedami pomeni odgovoriti na vprašanje, kako preprečiti, da
agresivnost ne preide v sovraštvo.
2) Iskati je treba odgovor na vprašanje, kako spodbujati različne vidike pozi-
tivne agresivnosti pri človeku. Odgovor se skriva v naslednjem stavku:
Človeštvo ni v nevarnosti zaradi človeške agresivnosti, temveč zaradi
potiskanja agresivnosti v človekovo podzavest. Beno Arnejčič
Foto: Bruno Toič
Viri:
1. Antony Storr: Human Aggression, 1968.
2. Dave Grossman: Aggression and Violence. Oxford Press, http//www.killogy.com,
2000.
3. Dave Grossman: On Killing, The Psychological Cost of Learning to Kill in War and
Society. Little, Brown and Company, Boston, 1996.
4. Vid Pečjak: Politična psihologija. Ljubljana: samozaložba, 1995.
5. Swofford, A., Jarhead: A Marine’s Chronicle of the Gulf War and other Battles. Crib-
ner, New York, 2003.
The Origin of Human Aggressiveness

Aggresivenes is one of the key issues and notions of the psychology of warfare and is listed among the emotional-motivational factors. Anthropologists
have stated that all people, especially males, are prone to fighting, since this kind of behaviour subconsciously or consciously asserts their masculinity.
Psychologists would add that this masculinity is displayed in the increased level of male aggressivenes, as opposed to the female tenderness and
acquiescence. Man is an aggressive creature, capable of killing its own kind and inflicting incredible physical and psychological pain. On the one hand,
our vocabulary is full of words which compare human behaviour to that of a beast, but on the other hand, we are shocked by the killings, murders and
inhumane behaviour happening on the other side of the planet. Each of us has a dormant subconscious potential for cruelty and brutality, which can
be activated in certain circumstances and results in killings and oppression of other people, eventually leading to war with unpredictible consequences,
wrote the author of the article, Beno Arnejčič in the introduction to his article.
Prelomni čas 1990
Na mednarodnem področju je prišlo da smo nošenje brade formalnoprav-
do pomembnih političnih in družbenih
Ali se še spomnite, kaj se je zgodilo leta 1990? Mnogih stvari se no zapisali tudi v Pravila službe.
sprememb. Tudi v Sloveniji je bilo tako.
spomnimo, mnoge pa smo že pozabili. Čeprav še ni dolgo tega, Ta dan je predsedstvo SFRJ v Beogra-
Naj spomnim le na tiste, ki se nanaša-
lahko ta čas in dogodke opredelimo kot zgodovino, ki smo jo du sprejelo sklep, ki je bil v nasprotju s
N a š e k o re n i n e
jo na obrambno-varnostno področje.
mnogi doživljali in ustvarjali. slovenskimi ustavnimi amandmaji, da
Maja je bil izdan ukaz o odvzemu poveljstvo nad TO Slovenije prevzema
orožja Teritorialni obrambi Slovenije 5. vojaško območje v Zagrebu. Zvečer
in na srednjih šolah ter fakultetah je je bila v Berlinu velika slovesnost ob
bil junija ukinjen predmet SLO in DS zgodovinskem dogodku združitvi
oziroma obramboslovje. Julija so se obeh Nemčij v eno državo.
sestali predstavniki vlade in generali V četrtek, 4. oktobra, so nas vse novo
JLA glede plačevanja prispevka v imenovane komandante poklicali v
vojaški proračun in pošiljanja na- Ljubljano, kjer smo dobili odredbo o
bornikov na služenje vojaškega roka. postavitvi in imeli sestanek z repu-
O teh vprašanjih je sprejela nova bliškim sekretarjem za LO Janezom
slovenska skupščina tudi uradna Janšo. V njegovi pisarni smo govorili
stališča. Potekalo je načrtovanje Pro- o trenutnih odnosih z JLA in o naših
jekta Manevrska struktura narodne prvih nalogah na novih dolžnostih.
zaščite, torej oborožene priprave Republiški sekretar za notranje zade-
na morebitno ogrožanje Slovenije z ve Igor Bavčar je ta dan predal Projekt
vojaško silo. Septembra je skupščina Manevrska struktura narodne za-
sprejela ustavne amandmaje, katerih Odvoz orožja iz skladišča občinskega štaba za TO v Šentjurju pri Celju ščite, ki ga je doslej operativno vodil
posledica je bila drugačna ureditev maja 1990 Tone Krkovič, v okvir in odgovornost
na obrambnem področju. Imenovan novega RŠTO Slovenije.
je bil novi v. d. načelnika RŠTO in oblikujejo se novi pokrajinski štabi za TO, ki
so začeli reorganizacijo TO Slovenije. Zato je v začetku oktobra vojaška poli- Reorganizacija TO na celjskem območju
cija JLA zasedla Republiški štab za TO. Novembra je JLA ponovno grozila z Bilo je v petek, 5. oktobra, malo po polnoči, ko so me obvestili, da je v Ljub-
odvzemom orožja in nabornih evidenc po občinah ter z napovedjo po ukinitvi ljani vojaška policija JLA zasedla RŠTO. Zjutraj, ko bi moral začeti delati na
vseh enot, ki niso del JLA. Decembra se je v Kočevski Reki prvič postrojila PŠTO, sem najprej odšel na občino Celje, od koder smo prek policije preverili
novo oblikovana brigada TO in konec leta je bil uspešno izveden plebiscit o varnostne razmere v okolici sedeža PŠTO Zahodnoštajerske pokrajine, ki je
osamosvojitvi Slovenije. bil v bližini vojašnice JLA v Celju. Obstajala je namreč nevarnost, da bi JLA
To je bil čas pomembnih dogodkov, čas odločitve in začetka intenzivnih pri- poleg RŠTO zasedla tudi druga poveljstva.
prav na tisočletne sanje o osamosvojitvi. V nevpadljivem spremstvu policije sem se z majhno zamudo pripeljal na
Kako sem postal komandant TO JA pred republiškim štabom za TO 4. oktobra 1990

Po sprejemu ustavnih amandmajev konec septembra je prišlo do hitrih spre-
memb na področju obrambnega organiziranja v Sloveniji. Te dni sem prejel
telegram, naj se takoj javim na razgovor na RSLO.
Bil je torek, 2. oktobra 1990, in ob 9. uri me je v pisarni namestnika sekretarja
za LO sprejel prijazen moški z gorenjskim naglasom. Bil je major Janez Sla-
par, novo imenovani v. d. načelnika RŠTO. Prej se nisva poznala, tako da je
bilo to najino prvo srečanje in začela sva se pogovarjati o vsakdanjih rečeh.
Kmalu se nama je pridružil še namestnik republiškega sekretarja za LO in
oba sta takoj omenila, da so razmere resne. V RSLO so se odločili, da naj bi
glede na veliko izkušenj prevzel mesto komandanta TO Zahodnoštajerske po-
krajine. Naivno sem ju vprašal, koliko imam časa za razmislek, in odgovorila
sta mi, da ni časa za razmišljanje in da se moram takoj odločiti. In odločil sem
se. Takoj! Vprašal sem še, kaj bo z mojo brado, ki jo nosim že skoraj 20 let.
Slapar se je zasmejal in mi rekel približno tako: »... Nič ne skrbi, lahko jo nosiš
še naprej. Veš, v novi slovenski vojski bo vse drugače.« In tako sem postal spet
najmlajši komandant TO v Sloveniji z brado in med vsemi sedmimi novo ime-
novanimi z najnižjim činom rezervnega kapetana. Očitno je bila moja brada
razlog, da so pozneje tudi mnogi prestopniki v TO lahko pustili rasti brado in
Nekdanji sedež družbenih organizacij in občinski štab za TO v Laškem
količino orožja. Delo je potekalo po navodilih protispecialno delovanje in drugih. Vse aktivnosti
republiškega vodstva še nekaj časa v popolni so potekale usklajeno s policijo in ob velikem ra-
tajnosti. Pripravljali smo mobilizacijske načrte in zumevanju dejavnikov civilne obrambe. Presegel
načrte morebitne uporabe enot MSNZ oziroma bi namen tega prispevka, če bi hotel podrobno
TO, premeščali orožje na varne lokacije, zbirali opisati vse naloge, ki smo jih pogosto opravljali
informacije ipd. V teh dneh sem spoznal tudi vse pozno ponoči in med prostimi dnevi ter prazniki.
druge sodelavce projekta MSNZ, s katerimi sem Omenim naj še to, da so bile 1. novembra velike
se srečal na tajnih večernih aktivnostih in sestan- poplave v večjem delu Slovenije in najhuje je bilo
kih v Šentjurju ter Laškem. prav v naši pokrajini, kjer je zalilo tudi dve skladiš-
Glavne naloge v naslednjih mesecih so bile po- či orožja in del prostorov PŠTO. Zato in pa zaradi
vezane z reorganizacijo TO, saj smo morali iz bližine vojašnice JLA smo s pomočjo občine Celje
prejšnjih treh pokrajin, ki so pokrivale 15 občin, prodali hišo, v kateri je bil sedež PŠTO, in se za-
oblikovati novo. Pri tem smo morali upoštevati časno preselili v prostore UJV oziroma policije
organizacijske, materialne, kadrovske, finančne Celje, kjer smo delovali ves čas priprav in vojne.
in prostorske rešitve, ki smo jih uspešno ures- Na tem mestu je prav, da omenim vsaj nekaj
ničili do konca leta. Veliko je bilo usklajevanja z najodgovornejših ljudi, ki so takrat delovali v 8.
organi lokalnih skupnosti, saj smo se takrat še PŠTO za Zahodnoštajersko pokrajino s sedežem
novo delovno mesto, kjer me je pričakal dežurni. financirali iz občin. Skoraj trikrat na teden smo se v Celju in OŠTO.
Sprejem v novem kolektivu je bil korekten in začeli sestajali v Ljubljani, reševali posamezne težave V Pokrajinskem štabu za TO so bili po končani
smo delati. reorganizacije TO in se dogovarjali o morebitnih kadrovski kosolidaciji komandant TO mag. Viktor
Prvi dan sva se z nekdanjim komandantom ukrepih pripravljenosti glede na nenehne grožnje Krajnc, načelnik štaba Štefan Šemrov, obveščeva-
polkovnikom Ivanom Gorenjakom dogovorila o JLA. Organizirali smo usposabljanje enot TO za lec Zlatko Vehovar, varnostnik Ivan Golob, pri zve-
poteku predaje, ki je bila le simbolična, nato so zah Frančišek Zavašnik, pri rodovih Ivo Vučetič, v
mi predstavili organizacijo in delo v štabu ter po- tehnični službi Marjan Hočevar, pri usposabljanju
skrbeli za uniformo in drugo opremo. Sestal sem Dušan Škorjanc, v operativi Emil Pižorn, pri mobi-
se tudi z nekdanjima komandantoma TO Zasavja lizacijskih zadevah Ludvik Onuk, v zaledju Peter
Jožetom Rancigerjem in Koroške Mladenom Mlakar, pomočnik za brigado Peter Einfalt, vodja
Mrmoljo. Dogovorili smo se o nalogah združitve pisarne Irma Prosen, strojepisec šifrant Renata
vseh treh PŠTO. Obiskali so me tudi novinarji Sorčan in referent za OVO Ludvik Golob.
lokalnih množičnih občil, s policijo pa smo se Komandanti občinskih štabov za TO v pokrajini
dogovorili o varovanju in dežurstvih. so bili Vilibant Skrt v Celju, Adi Vuidmajer v Žalcu
Zvečer me je Štefan Šemrov, ki je bil imenovan Jože Prislan v Velenju, Niko Purnat v Mozirju,
za načelnika MSNZ, seznanil z organizacijo in Franc Kapun v Laškem, Alojz Grolegar v Sloven-
dosedanjim delom. Dogovorila sva se o nadalj- skih Konjicah, Leopold Kores v Šmarju, Bogdan
njih nalogah, saj smo prav ta dan sprejeli večjo Zemljevid območja delovanja 8. PŠTO Hvalc v Šentjurju, Franc Šuštar v Zagorju, Matjaž
o povečanem dežurstvu in zavarovanju nekaterih pomembnih objektov. Ob-
likovali smo tudi enote za posebne namene - EPN, v katerih so bili najbolj
zanesljivi in izurjeni teritorialci.
Na sestanku RŠTO smo med drugim sprejeli tudi odločitev, da EPN damo
orožje na roko oziroma na dom. Aktivirali smo vod vojaške policije za pove-
čano varovanje, v občinah so pripravljali načrte za morebitno delovanje EPN,
upravni organi pa so pozivali enote TO na vojaške vaje. Povečali smo varo-
vanje vseh pomembnih objektov, obiskovali enote na terenu, ocenjevali raz-
mere v pokrajini in začeli izvajati usposabljanja enot za PDD v občini Celje,
Slovenske Konjice, Radlje, Trbovlje in Žalec. 5. decembra smo iz RŠTO prejeli
informacijo o nameri JLA, da bo 10. decembra ponovno prišla po orožje TO
in evidence nabornikov. Sledijo ukrepi varovanja, prepoved dopustov, kontro-
la tajnih lokacij skladiščenja, vpoklic novih enot na usposabljanje ipd.
Izdal sem pripravljalni ukaz enotam PDD na usposabljanju za morebitno po-
sredovanje ob nasilnem odvzemu evidenc. V ta namen smo pripravili načrt
posredovanja enot z lokacij v bližini Celja, ki so bile vnaprej določene.
7. decembra je bil sestanek vseh komandantov PŠTO v Pekrah pri Mariboru
o razmerah v Jugoslaviji in Sloveniji, o grožnjah JLA ter naših ukrepih. Na
podlagi tega sestanka smo izdali ukaze o dodatnih ukrepih glede priprav na
morebitni poseg JLA, pri čemer smo podrobneje opredelili vlogo posamez-
nih enot in med drugim zapisali tudi načelo Na silo odgovoriti s silo.
V nedeljo, 9. decembra, smo izdali ukaz o premiku enot v bližino Celja in
povelje za morebitno bojno delovanje. Ponoči sem obiskal vse enote, ki so
prikrito prišle na določene položaje v okolici Celja in mnogi teritorialci so mi
ob odhodu močno stisnili roko, kot se to naredi pred odločujočo bitko.
Ponedeljek, 10. december, je bil dan napovedi, da bo JLA prišla po evidence
nabornikov in orožje. V vsakem upravnem organu sta bila dva ali trije pri-
padniki TO za notranje varovanje prostorov in morebitno ukrepanje, v bližini
so bili tudi pripadniki policije, v pripravljenosti za intervencijo pa enote PDD
in EPN.
JLA ni uresničila svojih napovedi in groženj.
Zvečer in naslednji dan smo omejili število angažiranih in naše delo se je z
nezmanjšanim tempom nadaljevalo pri opravljanju nalog reorganizacije TO
in obrambnih pripravah na vseh področjih delovanja.
Po uspešno izvedenem plebiscitu smo še z večjo pripravljenostjo načrtovali
ukrepe za osamosvojitev.
Brigadir mag. Viktor Krajnc
Foto: arhiv Vojaškega muzeja SV
The disarmament of the Teritorial Defence Forces in May 1990 caused

a turbulent public reaction, members of the Teritorial Defence experien-
cing the highest level of stress. Apart from the police force, the newly-
Piškur v Trbovljah, Boris Logar v Hrastniku, Viktor Jeromelj v Slovenj Gradcu, elected Slovenian government did not have any armed forces for mili-
Primož Šauc v Ravnah, Herman Jeseničnik v Dravogradu in Zdravko Vilar v tary protection of the processes vital for its gaining of independence.
Radljah. Komandant celjske 82. brigade TO je bil Jože Rajh in načelnik štaba Soon after the disarmament a handful of people started to organise a
brigade Dušan Doberšek. new Slovenian defence force, which was expanding fast. This project
was entitled the National Defence Manouvre Structure. Despite a high
Varovanje evidenc nabornikov level of secrecy, in less than five months since its establishment, the
V nedeljo, 25. novembra 1990, je bil v Tacnu izredni sestanek poveljnikov TO, result of the project was a force consisting of approximately 22,000
na katerem so bili poleg Slaparja tudi Janša, Kacin in Bavčar. Seznanili smo servicemembers and 1300 members of the police force. Upon the
se z vsebino prejetega »ultimata« 5. VO JLA iz Zagreba o ponovni predaji occassion of the 15th anniversary of the National Defence Manouvre
orožja TO in evidenc nabornikov. Po sprejetem dogovoru, kako bomo ukre- Structure, Brigadier Viktor Kranjc described how he became the PŠTO
pali in se uprli takšnim poizkusom, sem takoj po prihodu v Celje sklical svoje Commander and the process of the reorganisation of the Territorial
najožje sodelavce, da smo pripravili načrt ukrepov in ponoči z njimi seznanili Defence as well as the preparations for a possible intervention of the
vse poveljnike OŠTO. Izdal sem več ukazov glede pozivanja nekaterih enot Yugoslav Army after they had been asked to give in a list of conscripts.
na večdnevno usposabljanje, o ponovni premestitvi orožja v tajna skladišča,
Daljinsko vodeno vozilo bozena 4
slovaške proizvodnje za
čiščenje minskih polj
Tu j e o b o ro ž e n e s i l e
V slovaški vojski
po letu 2005 le še profesionalci
Decembra odpustili zadnjo generacijo nabornikov
Od 8. do 12. oktobra je v Bratislavi potekal 26. mednarodni kon- Priprave na vstop Slovaške v zvezo Nato, katerega polnopravna članica je
gres Združenja evropskih vojaških novinarjev (European Military postala marca lani, so zahtevale temeljito reformo obrambnega sistema in
Press Association – EMPA), katerega članica je tudi revija Slo- postopno prilagajanje standardom zveze Nato. Pri tem nastajajo težave, saj
venska vojska. Strokovno srečanje je bilo namenjeno predvsem je obrambni proračun premajhen za tako veliko vojsko, v kateri je bilo leta
krepitvi poklicnih in osebnih stikov, medsebojni izmenjavi izku- 2000 skoraj 34.000 vojaških in 12.000 civilnih oseb, leta 2015 pa naj bi se
šenj in mnenj glede aktualnih vprašanj o mednarodni varnostni to število zmanjšalo za več kot polovico. Leta 1999 je Slovaška za obrambo
in obrambni politiki ter predstavitvi dejavnosti in težav države namenila 1,7 odstotka BDP, leta 2005 pa že 1,84 odstotka, kar je še vedno
gostiteljice na vojaškem in obrambnem področju. Kongresa se manj od predvidenih dveh odstotkov BDP, kot je tej državi priporočil Nato. Ok-
je udeležilo približno 60 novinarjev in urednikov vojaških glasil tobra 2001 je vlada sprejela dolgoročni načrt preoblikovanja slovaških obo-
ter predstavnikov služb za odnose z javnostmi iz 16 evropskih roženih sil, imenovan Model 2010, katerega glavni namen je oblikovati učin-
držav, med njimi tudi predstavnik iz organov EU in Rdečega kri- kovito vojsko, ki bo sposobna skrbeti za nacionalno obrambo države, hkrati
ža. Vojaške novinarje sta sprejela minister za obrambo Slovaške pa bo postopoma postala interoperabilna z oboroženimi silami drugih članic
republike Juraj Liška in načelnik generalštaba slovaške vojske Nata. Slovaška mora zato ustrezno preoblikovati ministrstvo za obrambo,
general Lubomir Bulik, ki sta predstavila najpomembnejše aktiv- zmanjšati število vojakov, opustiti splošno vojaško obveznost, uvesti v celoti
nosti, povezane s preoblikovanjem in posodobitvijo slovaške poklicne oborožene sile, preoblikovati sistem vodenja in poveljevanja ter ga
vojske, v kateri bodo po letu 2005 le še profesionalni vojaki. prilagoditi sistemom v Natu in posodobiti vojsko, da bo združljiva s silami
Udeleženci iz Slovenije so ob tej priložnosti vodstvu združenja Nata. Kot je povedal minister za obrambo Slovaške republike Juraj Liška, se
predstavili tudi kandidaturo za organizacijo kongresa evropskih bo decembra domov vrnila zadnja generacija nabornikov, ki bo v slovaški
vojaških novinarjev leta 2007 v Sloveniji. vojski odslužila vojaški rok. Slovaška bo tako z zakonom uvedla poklicno
vojsko leta 2006, kar je eno leto prej, kot je bilo najprej načrtovano.
Več denarja za posodobitev slovaške vojske
Nato ne zahteva poklicne vojske, toda denar, ki ga dobijo vojske z naborniki,
je bolj smotrno vložiti v posodobitev vojske, ki je v sklopu zavezništva lahko
številčno precej manjša. Slovaška je po ločitvi od Češke dobila približno
tretjino oborožitve in vojaške opreme prejšnje češkoslovaške vojske, ki je ve-
činoma sovjetske izdelave, poleg tega pa ima tudi nekaj oborožitve domače
proizvodnje. Slovaška porabi zdaj za posodobitev le 16,8 odstotka denarja
iz obrambnega proračuna, do leta 2015 pa naj bi delež povečali kar za dva-
krat. Dodatna težava je tudi neugodno razmerje v kadrovski strukturi slova-
ške vojske, ki se kaže v še vedno prevelikem številu častnikov in civilnih oseb
ter pomanjkanju podčastnikov in vojakov. Članstvo v zavezništvu predvideva
tudi aktivno vlogo članice v mednarodnih mirovnih operacijah. Slovaška
vojska v sile Nata prispeva predvsem specializirane inženirske enote, enote
za RKBO in enote vojaške policije, kot del Natove kampanje za boj proti tero-
rizmu pa je postala kot vodilna država pomembna na področju uničevanja
neeksplodiranih sredstev. Minister Juraj Liška je poudaril, da bodo Slovaška, Evropski vojaški novinarji so si v zračni bazi Kuchyna ogledali
Poljska in Nemčija v sodelovanju z Latvijo in Litvo v sklopu koncepta sil za hi- transportna letala in helikopterje.
tro posredovanje oblikovale skupno bojno skupino, ki bo namenjena hitremu
posredovanju v mirovnih operacijah in operacijah kriznega odzivanja. polj. Največ pripadnikov slovaške vojske zdaj deluje na Cipru, in sicer 202, v
Iraku 104 in na Kosovu 100. Zdaj poteka tudi sklepni del potrjevanja usposo-
V mirovnih operacijah po svetu skoraj 580 slovaških vojakov bljenosti najstarejše povsem profesionalne enote slovaških oboroženih sil, to
Slovaška vojska se deli na kopenske sile, vojaško letalstvo, sile za uspo- je bataljona za hitro posredovanje, ki je nameščen v Martinu. Po uspešnem
sabljanje in podporo ter vojaško policijo, ki je od leta 2005 samostojni del preverjanju bo enota že prihodnje leto pripravljena za sodelovanje v Natovih
slovaške vojske. Kopenske sile predstavljajo največji del slovaške vojske. operacijah na kriznih žariščih po svetu.
Njeni pripadniki, ki so združeni v poveljstvu v Trenčinu, so razporejeni v Glede na to, da Slovaška kot povsem kopenska država nima svoje mornari-
lahko brigado z lahkimi pehotnimi bataljoni in vlečno artilerijsko skupino ter ce, je vojaško letalstvo z zračno obrambo, ki ima svoje poveljstvo v Zvolenu,
mehanizirano brigado s tankovskim bataljonom, bataljonom mehanizirane
pehote in enoto samovozne artilerije. Pod neposrednim poveljstvom so tudi
inženirski bataljon, bataljon za zveze, bataljon za RKBO in poveljniško-lo- Slovenija predstavila kandidaturo za
gistični bataljon. Pripadniki kopenskih sil imajo najpomembnejšo vlogo v organizacijo kongresa EMPA 2007
operacijah v podporo miru v tujini, saj skoraj polovica slovaških vojakov,
kolikor jih zdaj deluje v sestavi mednarodnih mirovnih sil po svetu, pripada Združenje EMPA, ki deluje od leta 1977, je na začetku združevalo naj-
kopenskim silam. Slovaška vojska ima zdaj v mirovnih operacijah 574 pri- pomembnejše predstavnike vojaškega tiska, urednike revij in vojaških
padnikov, ki delujejo sestavi sil Kforja na Kosovu, kot vojaški opazovalci glasil iz večine držav zahodne Evrope, po letu 1989 pa se je članstvo
misije UNFICYP na Cipru in misije UNDOF na Golanskem višavju, v operaciji razširilo tudi v države jugovzhodne Evrope. Z razvojem informacijskih
Isaf v Afganistanu in operaciji Iraška svoboda v Iraku, kjer od leta 2003 delu- tehnologij in širitvijo področij upravljanja odnosov z javnostmi se v
je tudi inženirska enota, ki se ukvarja s čiščenjem in razminiranjem minskih združenje v zadnjem obdobju vključujejo tudi uredniki elektronskih mno-
žičnih občil, avdio in video produkcije, vojaške publicistike ter vojaški in
V sodobno opremljeni delavnici VOP 027 zagotavljajo redne tehnične civilni predstavniki služb za odnose z javnostmi ministrstev za obrambo.
preglede vozil slovaške vojske. Poleg izmenjave informacij in stikov med člani združenja EMPA je vsako-
letni kongres najpomembnejša oblika delovanja. Med novimi članicami
združenja so bile dosedanje gostiteljice kongresov EMPA še Češka,
Madžarska, Hrvaška, Norveška in Slovaška. Ena od pomembnih usme-
ritev združenja je tudi širitev članstva in večja prepoznavnost združenja
v Evropi, zato si prizadeva za organizacijo letnih srečanj v novem okolju.
Slovenija je bila že od včlanitve njenih prvih predstavnikov leta 1999 ena
od morebitnih kandidatk za organizacijo letnega kongresa, na letošnjem
kongresu pa je predstavila tudi kandidaturo za organizacijo kongresa
leta 2007 v Sloveniji. Osebni svetovalec za odnose z javnostmi ministra
za obrambo Republike Slovenije Črt Kanoni je ob tej priložnosti vodstvu
in članom EMPA predstavil kandidaturo in Slovenijo kot prihodnjo
gostiteljico kongresa. Organizacija kongresa EMPA bo za Slovenijo po-
membna izkušnja tudi z vidika neposrednih priprav na predsedovanje
Slovenije EU leta 2008, poleg tega pa bo kongres prispeval k predstavitvi
obrambno-varnostnih vidikov Slovenije ter njenih zgodovinskih, kulturnih
in drugih zanimivosti evropski javnosti.
drugi del slovaške vojske. Pripadniki te zvrsti vojske sodelujejo v mirovnih in
humanitarnih operacijah pri zagotavljanju operativne in taktične mobilnosti.
Sestavljena je iz zračne komponente in zračne obrambe. Slovaško vojaško
letalstvo ima tri zračne baze, samostojno transportno eskadriljo, brigado
zračne obrambe, center za vodenje zračnih operacij, bataljon za nadzor

zračnega prostora in poveljniško-logistični bataljon. V letalski bazi Sliač
je nameščena lovska eskadrilja z letali mig-29 in šolskimi jurišnimi letali
L-39ZA, s katerimi v miru zagotavljajo nadzor nad ohranjanjem suverenosti v
zračnem prostoru, med vojno pa zračno obrambo. V bazi Kuchyna je sedež
transportne eskadrilje, ki je opremljena s transportnimi letali an-24, an-26,
L-410 turbolet in helikopterji mi-8. Skrbi za prevoz enot, opreme in tovora
po zraku ter za medicinsko evakuacijo. Prešov je tretja letalska baza in ima
bojne helikopterje mi-24, transportne helikopterje mi-17 in lahke šolske he-
likopterje mi-2. Brigada zračne obrambe, ki ima svoje poveljstvo v Nitri, je
opremljena s sistemi zračne obrambe 2K12 KUB in S300 PMU.
Tretji del slovaške vojske, poveljstvo sil za usposabljanje in podporo, skrbi
za vojaško usposabljanje poklicnih vojakov in podčastnikov ter opravljanje
njihovih nalog skladno s standardi Nata. Poveljstvo sil za usposabljanje in
podporo s sedežem v Trenčinu poveljuje več enotam. Poveljstvo za uspo-
sabljanje, ki deluje v Martinu, vodi in nadzoruje usposabljanje poklicnih
vojakov in podčastnikov za enote slovaške vojske. Znotraj njega delujejo
šola za osnovno vojaško usposabljanje, šola za specialistično vojaško
usposabljanje pripadnikov kopenskih sil, akademija za podčastnike, šola za
usposabljanje pilotov in šola za usposabljanje na komunikacijsko-informa-
cijskih sistemih. Poveljstvo za podporo v Trenčinu skupaj s podrejenimi eno-
tami skrbi za logistično podporo enot slovaške vojske.
Slovaška izdeluje svoj oklepni kolesnik aligator

Slovaško obrambno ministrstvo je za potrebe vzdrževanja težkih kolesnikov
in goseničarjev slovaške vojske postavilo objekt za vzdrževanje opreme Vo-
jensky opravarenski podnik 027 (VOP 027) v Trenčinu, kjer popravljajo tanke
T-72, lahka pehotna vozila IFV-1 in IFV-2, tovornjake tatra in praga, terenska
vozila UAZ, samovozne havbice dana, večcevne lanserje raket RM-70,
oklepna bojna vozila, oklepne transporterje, tanke mostonosilce MT-55A Prikaz usposabljanja pripadnikov inženirske enote slovaške vojske, ki
in drugo težko inženirsko opremo. Marca 2004 je VOP 027 končal obnovo sodeluje tudi pri razminiranju v Iraku
sodobne delavnice, s katero zagotavljajo redne tehnične preglede vozil, ki jih
uporablja slovaška vojska. Poleg tega VOP 027 razvija in izdeluje različice standardiziranih evrozabojnikov ISO ter mobilne delavnice za popravilo in
vzdrževanje tankov ter drugih goseničnih in kolesnih vozil v terenskih po-
Proizvodnja lahkih oklepnih kolesnih vozil aligator 4 X 4 v podjetju gojih, ki so nameščena na šasijah vozil tatra 4 X 4, tatra 6 X 6 in praga V3S.
VOP 027 v Trenčinu Izdelujejo tudi večnamenske terenske bolnišnice v obliki zabojnikov, teren-
ske laboratorije za higienske in epidemiološke preiskave in mobilne terenske
ambulante. Zdaj VOP 027 izdeluje lahko kolesno oklepno amfibijsko vozilo
aligator 4 X 4 v različnih izvedbah, ki so namenjene opravljanju izvidniških,
policijskih, poveljniških in inženirskih nalog.
Marko Pišlar
From 8th to 12th October, the 26th International Congress of European

Military Press Association – EMPA, whose member is also the Slo-
venska vojska Gazette, took place in Bratislava. The main goal of the
congress was to exchange experience and views regarding the current
issues about international security and defence policy as well as the
presentation of the work of the host country in the defence and military
field. The congress was attended by 60 participants from 16 European
countries. On this occassion, the Slovenian delegation presented to the
Head of EMPA the candidacy for the preparation and organisation of
the 2007 EMPA congress in Slovenia.
Civilno-vojaško sodelovanje
V vipavskem centru že drugič
mednarodno priznanje za mlade
Tekmovanje za mednarodno priznanje za mlade programe MEPI in osvojijo bronasto, srebrno ter
Dijaki škofjeloške gimnazije so od 13. je v Sloveniji začela prav Gimnazija Škofja Loka, zlato značko in imajo potrjen mednarodni indeks
do 15. oktobra v sodelovanju s Cen- ki je s Centrom za usposabljanje v okviru brona- MEPI, imajo boljše možnosti za nadaljnje šolanje,
trom za usposabljanje Vipava izvedli stega priznanja sodelovala maja letos. Takrat je vpis na fakultete, za pridobitev štipendije ali olaj-
tridnevno taborjenje in usposabljanje v treh skupinah sodelovalo 90 dijakov in dijakinj. šave pri zaposlovanju.
v okviru mednarodnega priznanja za Program MEPI je pred več desetletji v Angliji za- V okviru tokratnega tridnevnega taborjenja so
mlade – MEPI. Tokrat so tekmovali za snoval vojvoda Edinburški, da bi mladi kakovost- v sodelovanju s Centrom za usposabljanje SV
srebrno priznanje. no preživljali prosti čas. Program vključuje tri sklo- dijaki samostojno osvojili vojaške vsebine, kot so
pe, in sicer športne aktivnosti, dopolnilno znanje postavljanje tabora in taborjenje, orientacija, po-
in veščine, kot so učenje igranja na instrumente hodništvo, osnove gorništva in terenska priprava
in tujih jezikov, sodelovanje v pevskem zboru ter hrane. V prvi skupini za srebrno priznanje MEPI je
učenje vojaških veščin, tretji sklop pa pred- bilo devet dijakinj Gimnazije Škofja Loka pod vod-
stavlja prostovoljstvo oziroma pomoč stvom profesorice Mateje Prevodnik Mayland, ki je
drugim dijakom, delo v vrtcu, domu tudi mentorica programa MEPI, naslednja skupina
za ostarele in podobno. Dijaki, približno petindvajsetih dijakov in dijakinj pa bo
ki uspešno končajo vse tri enako usposabljanje izvedla maja prihodnje leto.
Rajko Likar
Najlepši spomini na vajo Premik 91
Ali nam lahko na kratko predstavite vašo vojaško nalog. Želim si, da bi se podčastniki in vojaki po-
kariero? Po skoraj tridesetih letih službovanja v gosteje odločali za pisanje člankov, tudi o izkuš-
Svojo vojaško kariero ne morem predstaviti na obrambnih strukturah je 9. oktobra svo- njah in znanju, ki so si ga pridobili med delom na
kratko, ker ni bila kratka, saj je bila polna pre- jo poklicno častniško kariero končal bri- mirovnih misijah oziroma mednarodnih vojaških
danosti in odrekanja. Upam si trditi, da sem jo gadir Bogdan Beltram. Leta 1977 se je vajah v tujini. Res je, da pisanje za Bilten Sloven-
začel že leta 1969, ko sem kot osemnajstletni zaposlil v takratnem conskem štabu TO ske vojske ni plačano, vendar menim, da bi lahko
fant odšel na služenje vojaškega roka v Bilećo Primorske pokrajine, pred 15 leti sode- v tem vsak posameznik videl priložnost za lastno
v šolo za rezervne oficirje. Takoj po odsluženem loval v Projektu MSNZ in bil poveljnik 6. promocijo in napredovanje, še posebno danes,
pokrajinskega štaba Severnoprimorske
O b ra z i
vojaškem roku, ki sem ga končal kot poveljnik ko oblikujemo model karierne poti v SV.
voda v takratni JLA, so me imenovali na dolžnost pokrajine v osamosvojitveni vojni za Na katero obdobje vaše kariere imate najlepše
poveljnika izvidniškega voda v conskem štabu Slovenijo. Po osamosvojitvi je sodelo- spomine?
Primorske pokrajine. Leta 1977, ko sem bil še po- val pri nastanku in razvoju SV, saj je Spominov je zelo veliko. Kateri je najpomembnej-
slovodja v trgovskem podjetju v Novi Gorici, me je opravljal številne pomembne častniške ši? Mobilizacijsko-taktična vaja Premik 91, ki je
major Ivan Černigoj, ki je delal v conskem štabu dolžnosti v enotah in poveljstvih SV, v predstavljala preizkus uspešnosti obrambnega
Primorske pokrajine, vprašal, ali bi prevzel njego- zadnjem času pa je bil na GŠSV med sistema novo nastajajoče Republike Slovenije, ali
vo mesto. Sprejel sem izziv in 1. avgusta istega drugim tudi odgovorni urednik Biltena osamosvojitvena vojna. Oba dogodka sta zame
leta postal referent za izvidniško-obveščevalno Slovenske vojske. zelo pomembna, saj smo takratnim naspro-
dejavnost. Moji prvi pomembni nalogi sta bili tnikom odločno pokazali in dokazali, kaj želimo,
vzpostavitev teritorialne izvidniško-obveščevalne kovni publikaciji, kar mi je bilo velika neznanka, zmoremo in znamo.
službe (TIOS) in intenzivno usposabljanje izvidniš- saj sem predvsem vojak in ne novinar. Ko sem za- 9. oktobra ste končali poklicno kariero častnika
kih vodov oziroma oddelkov takratnih poveljstev čel o tem razmišljati, mi je stvar postajala bolj za- SV. Čemu boste v pokoju namenili največ časa?
in enot. Časi in naloge so se spreminjali, s tem pa nimiva. Preden sem prevzel urednikovanje Biltena Pričakujem, da bom v pokoju več pozornosti
tudi moje naloge. Bil sem aktiven v projektu vzpo- Slovenske vojske, so se na MO pojavile težnje, da namenil svoji družini in sebi, saj med aktivno
stavljanja MSNZ, oktobra 1990 pa imenovan za bi tudi to publikacijo podobno kot Vojstvo ukinili. vojaško službo za to nisem imel veliko časa in
poveljnika 6. pokrajinskega štaba za TO, ki sem Zato sem se odločil, da prevzamem funkcijo od- možnosti. Še naprej bom tudi sodeloval v ZSČ
ga vodil med osamosvojitveno vojno. Leta 1998 govornega urednika. Oblikovali smo uredniški in ZVVS. Glavni konjiček bo video kamera in vsi
sem bil imenovan za poveljnika 2. operativnega odbor in spodbudili zelo širok krog možnih piscev posneti kadri, ki jih želim združiti po obdobjih
poveljstva SV v Postojni, potem pa sem bil pre- v poveljstvih in enotah SV. Urednikovanje Biltena oziroma dogodkih od leta 1973. Razmišljam
meščen na GŠSV, kjer sem nekaj časa sodeloval Slovenske vojske je postalo velik izziv, saj sem se tudi o pisanju spominskih zapisov o svoji vojaški
pri vzpostavljanju jezikovnega centra PzM na Aj- zavedal, da lahko pripadniki SV z znanjem, karieri, doživetjih, dogodkih, občutkih, smeš-
ševici, nato pa med drugim opravljal tudi naloge ki so si ga pridobili med šolanjem v nih in resnih trenutkih. Nekaj poglavij
odgovornega urednika Biltena Slovenske vojske. Sloveniji in tujini ter s praktičnim de- sem že napisal. Ob tej priložnosti
Kot pomemben akter ste po osamosvojitvi so- lom na delovnem mestu, pomagajo bi se rad zahvalil ženi Slavici za
delovali pri nastanku in razvoju SV. Kaj menite o drugim pripadnikom pri njihovem razumevanje in podporo ter vsem
razvoju SV in kje vidite največje izzive? vsakdanjem delu in vojaškem izobra- nadrejenim, še posebno pa po-
Nekateri se z menoj mogoče ne bodo strinjali, ževanju. Opažam, da so bralci Bilten drejenim, sodelujočim in drugim
da SV ni nastala leta 1990 in da je MSNZ pred- Slovenske vojske dobro sprejeli, tudi za dobro sodelovanje.
hodnica. Menim namreč, da ima korenine v zato, ker so v njem obravnavane Marko Pišlar
teritorialni obrambi in da so prav pripadniki TO teme zanimive za podčastnike in
vzpostavljali MSNZ z brigadirjem Krkovičem na vojake, ki se izobražujejo
čelu. Petnajstletno obdobje je za vzpostavitev in bodo lahko to
prehoda iz naborniškega sistema v profesionalni znanje koristno
zelo kratko. Uspehi profesionalnosti se že kažejo. uporabili pri pisa-
Posameznike, poveljstva in enote na misijah ter nju seminarskih
skupnih usposabljanjih vedno pohvalijo, kljub ter diplomskih
temu pa bo treba še marsikaj postoriti.
V zadnjem obdobju ste bili odgovorni urednik
Biltena Slovenske vojske, ki ste ga urejali ob
pomoči številnih strokovnih sodelavcev iz SV.
Od kod veselje do uredniškega dela in kakšna bo
nadaljnja vloga tega glasila?
Sodelavci so me spodbujali, naj razmislim o stro-
Oktober je mesec ... Kako se imenuje specialna enota poljskih
v) zdravja pri delu, oboroženih sil?
o) preventive v cestnem prometu, d) Grom,
k) gasilskih godb, j) FAST,
Razvedrilo
z) požarne varnosti. m) GIGN,
g) Kladivo.
Kje so razvili tako imenovani vroči trening, na
katerem se gasilci usposabljajo za gašenje Koliko zvezd je na uradni zastavi Evropske
zahtevnih požarov? unije?
t) v ZDA, i) šest,
l) v Belgiji, z) petindvajset,
a) v Švedski, a) dvanajst,
s) v Grčiji. u) vsaka država članica ima po eno.
Na koliko let v nemškem Hannovru Kdo je dirigent Orkestra SV, ki je oktobra v

organizirajo mednarodni sejem Rdeči petelin Cankarjevem domu izvedel že tradicionalni
ali Interschutz? koncert?
n) vsako leto, t) Ljubo Vošnjak,
v) na pet let, č) Uroš Lajovic,
r) na dve leti, n) Milivoj Šurbek,
u) na deset let. o) Franc Rizmal.
Koliko reševalnih akcij je letos že opravila Katero tematiko obravnava zadnja razstava
Gorska reševalna služba Slovenije? Vojaškega muzeja SV z naslovom Hrumenje
a) 179. tišine?
v) 301. Pod čigavim mandatom delujejo sile Isaf v k) herojska dejanja generala Maistra in
n) 17. Afganistanu? njegovih borcev za severno mejo,
r) 588. g) Nata, r) uniforme in intendantsko opremo SV,
š) Evropske unije, b) orožje in opremo, ki so jo Slovenci
Katere so najpogostejše intervencije s) Afriške unije, uporabljali med 1. svetovno vojno,
ekološkega laboratorija z mobilno enoto e) Združenih narodov. e) boj Slovencev na soški fronti.
ELME?
o) intervencije zaradi onesnaženja v Valuk je lahko kolesno oklepno vozilo, ki ga Kateri pregovor najpogosteje uporabljajo v
proizvodnih obratih, uporablja SV. Na kaj še lahko pomislimo ob sistemu zaščite in reševanja?
r) intervencije zaradi divjih odlagališč, besedi valuk? e) Bolje preprečiti kot zdraviti.
p) intervencije zaradi odkritja nevarnih l) na Levstikovega Martina Krpana, s) Nesreča nikoli ne počiva.
RKB-snovi, t) na zadnjo znamko Škodinega vozila, a) Prva lastovka še ne prinese pomladi.
e) intervencije zaradi motenj v delovanju d) na mariborske kleščmane, i) Po toči zvoniti je prepozno.
Jedrske elektrarne Krško. n) na prvega znanega kneza Karantanije.
Reševalcem nagradne križanke

Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: DNEVI ZAŠČITE IN REŠEVANJA. Nagrade prejmejo:
Zdenka Tojnko, Pod Urbanom 1 a, 2351 Kamnica, Zdenko Zelič, Tovarniška 18, 3000 Celje, in Kristjan Sabo, Gregorčičeva 7, 9220 Lendava.
Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do petka, 4. novembra 2005, na naslov:
Uredništvo Slovenske vojske, Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana.
VABILO
V pogodbeno rezervo SV
Slovenska vojska vabi državljane in državljanke Republike Slovenije, ki želijo sodelovati v pogodbeni rezervi SV, da se oglasijo v
najbližjih izpostavah za obrambo ali v njihovih pisarnah.
Prijavijo se lahko tudi kandidati in kandidatke, ki niso odslužili vojaškega roka. Med njimi bo letos izbranih 100 kandidatov, s katerimi
bodo sklenjene sedemletne pogodbe o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi.
Pogodbeni rezervi se bodo lahko pridružili tudi kandidati in kandidatke, ki so temeljno vojaško znanje že pridobili, nimajo pa spe-
cializiranega vojaškega znanja oziroma niso usposobljeni za opravljanje formacijskih dolžnosti, po katerih povprašuje Slovenska
vojska, in vsi, ki so opravili prostovoljno služenje vojaškega roka. Nekaj več kot 100 izbranih kandidatov bo lahko sklenilo šestletne
pogodbe o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi.
Za več informacij lahko pokličete brezplačno telefonsko številko 080 13 22 ali obiščete spletno stran
http://www.slovenskavojska.si/opk/rezervist/index.htm.

sv05 17

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

sv05 17

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo RS

Foto: MO Velike Britanije

neformalnem zasedanju v letalski bazi RAF Lyneham v Veliki Bri-

Na neformalnem srečanju, ki mu je predsedoval britanski obrambni minister

Humanitarna pomoč za Pakistan

Vlada je na četrtkovi seji, 13. oktobra, odločila, da bo za žrtve

V enem najhujših potresov v zadnjih 50 letih na indijski podcelini, ki je

Foto: Bruno Toič

CIVILNO-VOJAŠKO SODELOVANJE 33 preventivnega delovanja približa širši množici ljudi,

Za boljše sodelovanje z nizozemsko vojsko

gacijo prišel načelnik obrambnega štaba oboroženih sil Kraljevine

Condolezza Rice z nacionalnimi Stalni predstavnik Slovenije

je enajst, in sicer dva pripadnika SV delujeta v poveljstvu Isafa, dva pri-

Foto: Bruno Toič

Rajmond Debevec zaupanja in stabilnosti v svetu ter mehanizmi za nadzor in neširjenje

Spomladi 1943 je iz itali- slovensko vojsko.

»Za prireditev v Mariboru smo se odločili, da bi predstavili, kaj pomeni pod-

Vedno gre za življenja

»S to prireditvijo smo dosegli temeljne cilje,

Strokovno o varstvu pred najbolj

Celovito urejanje voda kot zaščita

po vsej Angliji. Tako bo usposobljenost

rotacijo naj bi res uporabili, vendar je za to odlo-

Tudi skupna vaja z Angleži

ne so bile pozitivne. Bilo je nekaj pripomb, zato

TTKS tik pred uvedbo

Vaja na tretjini Slovenije

From 3rd to 6th October an exercise in the

10. septembra in kljub močnemu vetru v pri-

Cooperative Engagement 2005

430. MOD at International

Psihologi pojem agresivnosti pojasnjujejo s tremi

Antony Swofford, veteran zalivske vojne, je bil pripadnik posebne eno-

Kako omejiti človekovo agresivnost

The Origin of Human Aggressiveness

Kako sem postal komandant TO JA pred republiškim štabom za TO 4. oktobra 1990

Nekdanji sedež družbenih organizacij in občinski štab za TO v Laškem

The disarmament of the Teritorial Defence Forces in May 1990 caused

zračne obrambe, center za vodenje zračnih operacij, bataljon za nadzor

Slovaška izdeluje svoj oklepni kolesnik aligator

From 8th to 12th October, the 26th International Congress of European

Na koliko let v nemškem Hannovru Kdo je dirigent Orkestra SV, ki je oktobra v

Reševalcem nagradne križanke

You might also like