Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo RS

SLOVENSKA
VOJSKA
25. november 2005 Leto XIII/19

Ob prazniku
72. brigade
V Kranju
usposabljajo
izvidnike
 EU potrdila pravilnik za obrambne nabave
Ministri so med drugim govorili o raz-
merah v Bosni in Hercegovini, na Bliž-
njem vzhodu, v Iraku ter Iranu. BiH bo
na 10. obletnico daytonskega spora-
zuma, s katerim se je končala skoraj
štiriletna vojna, dobila privoljenje EU
S p re m l j a m o
Sprejetje pravilnika za članice ni
Zunanjim ministrom Evropske unije, ki so se sestali v Bruslju obvezujoče, odločiti pa se morajo
v okviru Sveta za zunanje in splošne zadeve v ponedeljek, 21. do aprila 2006. »Slovenija podpira
novembra, so se, kot je običajno za november, pridružili obrambni pravila na področju opremljanja, zato
ministri. Slovenijo sta zastopala resorna ministra, in sicer zunanji jih bomo proučili in se na tej podlagi
minister dr. Dimitrij Rupel ter obrambni minister Karl Erjavec. odločili, zagotovo pa ne bomo prvi, ki

za začetek pogajanj o stabilizacijsko- Obrambni ministri so na ločenem neformalnem zasedanju med bomo pristopili. Sprejetje pravilnika je
pridružitvenem sporazumu. Obram- drugim potrdili kodeks ravnanja za obrambne nabave, s katerim namreč povezano s spremembo no-
bni ministri so govorili o podaljšanju naj bi trg z vojaško opremo odprli za čezmejno konkurenco. tranje zakonodaje, med drugim tudi
mandata mirovni operaciji Althea pri razpisih,« je delal minister Erjavec.
v BiH, ki jo vodi EU, za eno leto. Minister Erjavec je poudaril, da je v strate- Obramba v EU namreč ni del notranjega trga, zato države niso dolžne ob-
škem interesu Slovenije varno in stabilno okolje, zato se Slovenija zavzema javljati javnih naročil za obrambne nakupe. Po mnenju Evropske obrambne
za navzočnost Euforjevih sil v BiH, dokler ne bo izvedena celovita reforma agencije pomeni kodeks velik napredek za EU, ki si že desetletje prizadeva,
obrambno-varnostnega sistema in ne bo zagotovljeno delovanje pravne dr- da bi države članice, ki za obrambne nakupe porabijo 30 milijard na leto,
žave. Razpravljali so še o delovnem načrtu evropske obrambne agencije za omilile nacionalno zaščito svoje vojaške industrije. Konkurenca med podjetji
prihodnje leto in o pripravi dolgoročne vizije razvoja evropskih zmogljivosti bi znižala stroške evropskega obrambnega proračuna in omogočila večjo
po letu 2010. Obrambni ministri EU so potrdili pravilnik za obrambne nabave, konkurenčnost izdelovalcev vojaške opreme na svetovnem trgu. Pravilnik bo
s katerim naj bi spodbudili konkurenco na evropskem trgu vojaške opreme. začel veljati julija 2006, in sicer za nabave, večje od milijona evrov.

V Bruslju srečanja
načelnikov GŠ članic EU in Nata
Države EU so si spomladi 2004
postavile cilj, da bi postale med
seboj primerljive tudi na vojaškem
področju. EU tako končuje pripravo
kataloga zahtev, v katerem bo opre-
deljeno, kaj ima EU in kaj potrebuje.
Da bo EU sposobna odgovoriti na
nikov predsedujoče države EU Velike
Poveljnik Poveljstva sil SV kapitan Renato Petrič se je v imenu Britanije o njihovem predsedovanju
načelnika GŠSV od 13. do 16. novembra v Bruslju udeležil sreča- in predstavitev avstrijskih načrtov,
nja načelnikov generalštabov članic EU in Nata. Osrednja tema saj bo Avstrija predsedovala EU v
pogovorov je bil razvoj vojaških zmogljivosti EU. prvi polovici leta 2006, Slovenija pa
v prvi polovici leta 2008. Pogovori
so potekali še o skupnem boju proti
Foto: MO Slovaške

nove izzive varnosti v Evropi in zunaj terorizmu, predstavniki držav pa so

nje, potrebuje dolgoročno vizijo vo- se dogovorili o nekaterih konkretnih
jaškega razvoja EU. To je zahtevna dejavnostih in nalogah, ki jih čakajo
naloga, saj so države EU združene v v prihodnjem polletju.
različnosti tudi na vojaškem podro- Na rednem jesenskem srečanju
čju. Za dosego skupnega cilja so se v načelnikov držav članic Nata so se
vojaškem odboru usmerili predvsem med drugim pogovarjali o zavezniški
na vsebine vojaške vizije EU po letu podpori človekoljubnim operacijam
2010, Evropska obrambna agencija ob odpravi posledic orkana Katrina in
(EDA) pa skupaj z vojaškim štabom potresa v Pakistanu. Za Slovenijo bo
pripravlja metodologijo za pripravo sodelovanje na mednarodni mirovni
te vizije, pri kateri so pomembni trije misiji na Kosovu postalo težišče delo-
cilji vseh teh ključnih vsebin, in sicer vanja SV v tujini. Konec leta 2006
omogočanje vojaške zmogljivosti, naj bi imela SV tam od 300 do 400
delo EDA in dolgoročno načrtovanje v okviru EU. Načelniki so razpravljali pripadnikov, sicer pa bo Slovenija dva pripadnika SV poslala tudi v operacijo
tudi o poteku operacij, v katerih sodeluje EU. Gre za devet operacij na treh v Pakistan. Operacije so bile le ena od tem zasedanja v Bruslju, saj so načel-
celinah, od Darfurja v Afriki in indonezijske pokrajine Aceh do vojaške opera- niki GŠ govorili tudi o preoblikovanju Severnoatlantskega zavezništva, delo-
cije Althea v BiH. V slednji Slovenija sodeluje s približno stotimi pripadniki SV. vanju sil za hitro odzivanje in o dejavnostih zavezništva.
Za slovensko delegacijo sta bila zanimiva tudi poročilo vojaških predstav-

2 S LO V E N S K A V O J S K A
 V teh dneh se spominjamo novembrskih dogodkov leta 1918,

Foto: Bruno Toič

ko je general Rudolf Maister s svojimi borci v samostojni
vojaški akciji razorožil nemško zeleno gardo. V spomin na ta
zgodovinski trenutek in velikega moža, ki je v sebi združeval
tankočutnost pesnika in odločnost vojaka ter brez katerega
bi bila Slovenija danes manjša, praznuje svoj dan 72. briga-
da. Enota, v katerih so v preteklih letih potekale precejšnje
formacijske spremembe, bo v prihodnje največ pozornosti
namenila zagotavljanju pripravljenosti, popolnjenosti in
usposobljenosti enot za delovanje doma in v tujini. Prihodnje
SPREMLJAMO 2 leto naj bi skladno z načrti SV po postopnem zmanjševanju
EU potrdila pravilnik za obrambne nabave oziroma umikanju oklepnih enot 74. oklepno-mehanizirani

V Bruslju srečanja načelnikov GŠ članic EU in Nata
Parlamentarni odbor za obrambo na Poveljstvu sil
Podpisali poravnalno pogodbo za Šentvid in Pokljuko
72. brigada na bojnem streljanju na Madžarskem
Ministrstvo obiskal Marshall S. Billingslea
Vodenje Direktorata za obrambno politiko prevzel Tadej Burgar
Kronika
INTERVJU
V SV postopno zmanjševanje oklepnih enot
IZ VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA
V 18. BRKBO začeli oblikovati izvidniške zmogljivosti
Uspešni na mednarodnem testu interoperabilnosti
Mednarodni teden simulacij
Usposobljena prva skupina protiminskih potapljačev SV
Ognjeni krst novih topničarjev
Na festivalu vojaškega filma nagrada TV-studiu MO
IZ TUJINE
Ahtisaari napovedal začetek misije na Kosovu
Decembra v Ljubljani ministrsko zasedanje OVSE
STROKOVNE TEME
Protidobave v mednarodni trgovini
Faludža - primer informacijskega ali kemičnega spopada?
Psihološki vidiki cenzure v vojni
ŠPORT V VOJSKI
Biatlonci na pripravah pred tekmami v Skandinaviji
Pretečenih 90.000 kilometrov in postavljenih 47 rekordov
RAZVEDRILO
Iz Bara v vojaško suknjo
Vsebina
bataljon preoblikovali v motorizirani bataljon, ki bo prepo-
6
drejen 1. brigadi. 45. oklepni bataljon, ki za zdaj ostaja na
7 svoji matični lokaciji in v sestavi 72. brigade, je ta mesec na
poligonu madžarske vojske Varpalota izvedel taktično vajo z
8 bojnim streljanjem tankovske čete v napadu na realnih raz-
9 daljah, česar v Sloveniji zaradi prostorskih omejitev vadišč
SV ni mogoče izvesti. Pivškim oklepnikom je po uspešno
4
opravljeni nalogi čestital slovenski obrambni minister, ki se
je na delovnem srečanju z madžarskim kolegom pogovarjal
10 tudi o dolgoročnejši uporabi madžarskih vojaških poligonov
za urjenje pripadnikov SV. Ministra sta govorila še o nekaterih
12 vsebinskih vprašanjih, povezanih s konceptom oblikovanja
14 bojne skupine EU na podlagi večnacionalnih sil kopenske
15 vojske, ki so ta teden prevzele šestmesečno poveljevanje več-
16 nacionalni brigadi Jugozahod v sestavi sil Kforja na Kosovu.
20
O napredku na področju vzpostavljanja vojaških zmogljivosti
22 EU so razpravljali tudi obrambni in zunanji ministri na nedav-
nem srečanju v Bruslju. Obrambni ministri so potrdili kodeks
23 ravnanja za obrambne zadeve, s katerim naj bi trg z vojaško
opremo odprli za čezmejno konkurenco, in razpravljali o po-
24 daljšanju mandata mirovni operaciji Althea v BiH, ki jo vodi
EU, za eno leto. V mednarodne dejavnosti SV je zdaj inten-
27 zivno vključen tudi 18. bataljon RKBO, ki bo do konca leta
30
z drugim vodom za dekontaminacijo v stalni pripravljenosti
32 za Natove odzivne sile. Prihodnje leto bo prednostna naloga
bataljona postopno oblikovanje izvidniških enot, ki bodo v
33 naslednjih dveh letih popolnile RKB-izvidniško četo, in kemij-
skega laboratorija, s čimer bo enota do leta 2009 dosegla
34 končne operativne zmogljivosti.
Marko Pišlar

Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 16. decembra 2005. Nenaročenega gradiva ne vračamo.
Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo
Naslov uredništva: Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana, telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70, elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si,
http://www.mors.si. Odgovorna urednica: Meta Grmek, novinarja: Marko Pišlar, Valerija Šket Jarm, fotograf: Bruno Toič, lektorica: Barbara Nežič,
prevodi: Mateja Perpar, tajnica uredništva: Milena Topolovec, priprava in tisk: Schwarz, d. o. o., naklada: 10.500 izvodov.
Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena številka.
Novinarski prispevki, objavljeni v reviji, niso uradno stališče Ministrstva za obrambo.

S LO V E N S K A V O J S K A 3
 V SV postopno
zmanjševanje oklepnih enot
Novembra ste od svojega predhodnika podpol-
kovnika Vladimirja Maherja, ki je postal načelnik
Združenega sektorja za kadre in izobraževanje
na GŠSV, prevzeli poveljevanje 72. brigadi SV.
Kako ocenjujete stanje v enoti ob prevzemu
Inter vju
naloge?
Stanje v enoti je povsem normalno in tudi pripad-
niki stalne sestave so motivirani za opravljanje
namenskih nalog. Naloge brigade se glede na
preoblikovanje enot SV spreminjajo, saj je 72.
brigada namenjena zagotovitvi bojne podpore
predvsem enotam 1. brigade.
V preteklih dveh letih so v 72. brigadi potekale
korenite formacijske in kadrovske spremembe,
ki so bile povezane s preoblikovanjem SV ter nje-
no integracijo v Nato. Kakšna je trenutna sestava
brigade in ali bo ostala taka?
V 72. brigadi so po preoblikovanju poveljstvo bri-
gade, 14. inženirski bataljon, 18. bataljon RKBO,
45. oklepni bataljon, 72. poveljniško-logistična
četa, 74. oklepno-mehanizirani bataljon, 76. proti-
oklepna četa, 132. gorski bataljon in 460. artilerij-
ski bataljon. Po dosedanjih načrtih bo struktura v
brigadi ostala enaka, nekaj sprememb bo le v 74.
oklepno-mehaniziranem bataljonu, ki se bo pri-
hodnje leto preoblikoval v motorizirani bataljon.
72. brigada, ki je po številu pripadnikov največja
enota SV, je popolnjena s stalno sestavo in ob-
vezno ter pogodbeno rezervo. Kakšna je trenut-
na popolnjenost in kakšni so načrti?
V 72. brigadi je 37 odstotkov pripadnikov stalne
sestave, 11,4 odstotka obvezne rezerve in 51,6
odstotka pogodbenih pripadnikov rezervne sesta-
ve. Trenutno je 32,5 odstotka obvezne rezerve in
20,4 odstotka pogodbenih rezervistov. V prihod-
nje bomo brigado popolnjevali s pogodbenimi
pripadniki rezervne sestave in zmanjševali delež
obvezne rezerve.
Enota se intenzivno popolnjuje s pogodbeno
rezervo. Kako ste zadovoljni s popolnjevanjem in
usposabljanjem pogodbenih rezervistov, kje so
največje težave in kakšna bo nadaljnja dinamika
popolnjevanja s to kategorijo pripadnikov?
V 72. brigadi se s pogodbenimi pripadniki
rezervne sestave popolnjujejo vse enote, razen
74. OKMB. Največ izkušenj imajo v 132. GORB,
18. BRKBO in 460. AB. Pri popolnjevanju z novo
kategorijo pripadnikov SV so težave predvsem z
angažiranjem pripadnikov stalne sestave med
4 S LO V E N S K A V O J S K A
72. brigada je v sredo, 23. novembra,
praznovala dan enote. Ob tej priložno-
sti smo se pogovarjali s poveljnikom
brigade, podpolkovnik Frederikom
Škamlecem. Poudaril je, da bodo v
prihodnje največ pozornosti namenili
zagotovitvi pripravljenosti, popolnjeno-
sti in usposobljenosti enot za delovanje
doma ter v tujini. SV naj bi postopno
zmanjšala oziroma umaknila iz svoje
sestave oklepne enote, ki zdaj delujejo
pod poveljstvom 72. brigade, zato bodo
prihodnje leto 74. oklepno-mehanizirani
bataljon preoblikovali v motorizirani
bataljon, ki bo podrejen 1. brigadi.
usposabljanjem, ki je do zdaj potekalo povečini
ob koncih tedna. Ugotovili smo, da moramo vse
enote popolniti s podčastniki in častniki pogodbe-
ne rezerve in z vso sestavo izvajati urjenja.
Podrejene enote imate razmeščene po vsej Slo-
veniji. Kako to vpliva na vaše delo?
Razmestitev enot po vsej državi predstavlja teža-
vo predvsem zaradi moje večkratne navzočnosti
kot poveljnika in mojih sodelavcev v podrejenih
enotah. Navzočnost poveljstva brigade v po-
drejenih enotah nekako zagotav-
ljamo s poročanjem in drugimi
oblikami usposabljanj v
podrejenih enotah. Težava
je v tem, da se veliko časa
izgubi s potovanjem do
podrejenih enot. Sistem komu-
niciranja omogoča normalno
vodenje in poveljevanje s
podrejenimi eno-
tami.
Pripadniki 18. bataljona RKBO, ki trenutno so-
deluje že z 2. lahkim vodom za dekontaminacijo,
bodo do konca leta v stalni pripravljenosti za
NRF. Kakšne so dosedanje izkušnje s sodelo-
vanjem enot vaše brigade v NRF?
Dosedanje izkušnje s sodelovanjem 18. bataljo-
na RKBO v NRF so zelo dobre. S sodelovanjem
v NRF dopolnjujemo povezljivost med vojskami
Nata in ugotavljamo primerljivost tehnike ter
opreme RKBO. Poleg tega izvajamo postopke
na skupnih vajah, ugotavljamo raven interope-
rabilnosti in primerjamo načine usposabljanja
ter ocenjevanja in podobno. Dosedanje sodelo-
vanje 18. bataljona RKBO v NRF je pokazalo, da
smo pripravljeni in sodobno opremljeni za oprav-
ljanje nalog, saj je oprema povsem združljiva z
vojskami drugih članic Nata. V Sloveniji smo na
vaji Odziv preizkusili sistem hitre napotitve enot
na krizno območje, pri čemer smo ugotovili, da
smo bili pripravljeni že dva dni pred predvidenim
rokom opravljanja naloge.
Kakšni so rezultati združitve obeh artilerijskih
bataljonov v en bataljon, ki deluje na dveh loka-
cijah, in sicer v Postojni ter Slovenski Bistrici?
Pri preoblikovanju artilerijskih enot v SV in ob-
likovanju artilerijskega bataljona smo posebno
pozornost namenili človeškemu potencialu. Seli-
tev iz Slovenske Bistrice v Postojno ali nasprotno
bi vplivala na moralo pripadnikov in seveda tudi
na povečanje potnih stroškov. Kot poveljnik si
seveda želim imeti bataljon na eni lokaciji.
Pripadniki 45. OKB iz Pivke so od 13. do 19.
novembra izvajali usposabljanje in urjenje
posadk na osrednjem vadišču madžarske
vojske Varpalota, na katerem je skoraj 70
pripadnikov tega bataljona izvajalo taktično
vajo z bojnim streljanjem tan-
kovske čete v napadu na
realnih razdaljah, kar
v Sloveniji zaradi
prostorskih ome-
jitev vadišč SV
ni mogoče.
Kaj menite o takšnem sodelovanju s sosednjimi
vojskami in kako je to vplivalo na motivacijo ozi-
roma usposobljenost pripadnikov 45. OKB?
Izvajanje aktivnosti na Madžarskem pomeni za
pripadnike oklepno-mehaniziranih enot in povelj-
stvo brigade pridobivanje izkušenj pri opravljanju
nalog načrtovanja in organiziranja premika po
železnici in cesti iz Slovenije v drugo državo. Te
izkušnje so pomembne za izvajanje aktivnosti v
okviru Nata. Izvedba taktične vaje z bojnim stre-
ljanjem tankovske čete je vrhunec usposabljanja
tankistov. Želeli smo izvesti aktivnosti s tankovsko
četo iz 45. OKB in 74. OKMB. Zaradi določenih

Inter vju
omejitev na vadišču Varpalota smo se odločili,
da aktivnosti izvedemo le s tankovsko četo iz 45.
OKB. Izvajanje taktične vaje z bojnim streljanjem
je zelo dobro vplivalo na motivacijo in izboljšanje
usposobljenosti pripadnikov oklepno-mehanizi-
ranih enot.
SV naj bi postopno zmanjšala oziroma umaknila
iz svoje sestave oklepne enote, ki so zdaj v
sestavi 72. brigade. Kdaj in kako bo potekal ta
proces?
Oklepno-mehanizirane enote bodo v SV do izteka
roka uporabnosti bojnih sistemov. 74. OKMB
se bo prihodnje leto preoblikoval v motorizirani
bataljon, ki bo po preoblikovanju prepodrejen 1.
brigadi. 45. OKB za zdaj ostaja na svoji lokaciji in
v naši sestavi.
14. inženirski bataljon je letos aktivno sodelo-
val pri odpravljanju posledic neurja, ki je močno
prizadelo nekatere predele Slovenije. Kako oce-
njujete njegov prispevek pri pomoči civilnemu
prebivalstvu?
14. inženirski bataljon je enota, ki je vključena v
opravljanje vseh nalog tako kot druge enote 72.
brigade. Njegova posebnost je pomoč civilnemu
prebivalstvu ob naravnih nesrečah predvsem z
montažnimi mostovi, čolni in gradbenimi stroji.
Sodelovanje pripadnikov stalne sestave na teh
nalogah je v zgornjih mejah zmožnosti.
Katerim področjem boste leta 2006 v 72. brigadi
namenili največ pozornosti?
Prihodnje leto bodo najpomembnejše naloge 72.
brigade zagotovitev pripravljenosti, popolnjenosti
in usposobljenosti podrejenih enot, prav tako se
bo nadaljevalo načrtovanje preoblikovanja enot
72. brigade. Zagotoviti moramo pripravljenost
za NRF in pripraviti pripadnike brigade za sodelo- On Wednesday, 23rd November, the 72nd SAF Brigade celebrated the day of the unit.
vanje v mednarodnih vojaških operacijah. Nada- On this occasion we spoke to the Brigade Commander, Lieutenant Colonel Frederik
ljevali bomo popolnjevanje pogodbene rezervne Škamlec. In the interview he emphasized that in the future special attention is going to be
sestave in izvajali usposabljanja za zagotovitev paid to proper preparedness, manning and training of the units operating at home and
dobre pripravljenosti sil. Poleg tega bomo oprav- abroad. As the SAF reorganisation plan is to gradually reduce and eventually eliminate
ljali tudi druge mirnodobne naloge in načrtovane armoured units which are currently operating under the 72nd Brigade command, next
aktivnosti civilno-vojaškega sodelovanja. year the 74th SAF Armoured - Mechanised Battalion is going to be transformed into a
MP/BT motorised battalion subordinated to 1st SAF Brigade.

S LO V E N S K A V O J S K A 5
 Parlamentarni odbor za obrambo na Poveljstvu sil
Člani odbora za obrambo državnega zbora so v četrtek, 17.

Foto: Marko Pišlar

novembra, obiskali sedež Poveljstva sil na Vrhniki.
Obrambni minister Karl Erjavec, načelnik GŠSV generalmajor Ladislav
Lipič in namestnik poveljnika Poveljstva sil brigadir Alojz Šteiner so člane
odbora seznanili s profesionalizacijo ter uveljavljanjem nove organizacij-
ske strukture znotraj SV. Glavna področja so profesionalizacija, integracija
v Nato in reorganizacija. Pripravlja se preoborožitev s pehotnim orožjem,
S p re m l j a m o

v operativno uporabo se uvaja lahki puškomitraljez 5,56 mm, končuje pa

se tudi izbiranje nove avtomatske puške. Uvajata se nova zdravstvena po-
staja brigadne ravni in transportna četa, končuje pa se priprava razpisne
dokumentacije za novo bojno vozilo pehote. Vzpostavljajo se zmogljivosti,
prevzete v okviru zavezništva. Pomembno vlogo imata uvajanje Natovih
standardov v SV in zagotavljanje deklariranih sil, obenem potekata po-
večevanje in prestrukturiranje sodelovanja SV v mirovnih operacijah. V Poslanci so si ogledali tudi poveljniški center Slovenske vojske in raketni
pripravi so zakon o službi v SV in dopolnitve zakona o obrambi. sistem zračne obrambe roland.

Podpisali poravnalno pogodbo za Šentvid in Pokljuko

Minister za obrambo Karl Erjavec ter ljubljanski nadškof in metropolit
Alojz Uran sta v četrtek, 17. novembra, na Zavodu sv. Stanislava v
Šentvidu pri Ljubljani podpisala izvenupravno poravnalno pogodbo.
S pogodbo bo ljubljanska nadškofija dobila vrnjen del nepremičnin na ob-
močju vojašnice v Šentvidu, ki funkcionalno sodijo k Zavodu sv. Stanislava,
v zameno pa se je odrekla stavbam na desni strani ulice, kjer so skladišča
SV, in nepremičninam na območju biatlonskega centra na Pokljuki. Kot je
dejal minister Erjavec, država s to pogodbo ni v ničemer oškodovana, saj
bo SV na drugih zemljiščih v Šentvidu pridobila možnost za nadaljnji raz-
voj. Poleg tega bo s pogodbo urejeno vprašanje biatlonskega centra na
Pokljuki. Poravnalna pogodba je tako po prepričanju ministra ugodna za
SV in MO, z njo pa sta se strinjala tudi državno pravobranilstvo in zastop-
nik javnega interesa. Nadškof Uran je podpis pogodbe ocenil kot koristen
za SV in razvoj slovenskega športa. Razlika med pogodbenimi obveznost-
mi države in nadškofije v poravnalni pogodbi znaša 271.700 evrov v korist
države. Država se je z nadškofijo dogovorila, da bo obrambno ministrstvo
nepremičnine, ki so predmet pogodbe, uporabljalo do leta 2008, finančna
razlika pa bo namenjena za vzdrževanje omenjenih objektov.

V Poljčah odkrili spomenik slovenski samostojnosti

V soboto, 12. novembra, je bila v Poljčah slovesnost ob 15. obletni- kakšne konkretne udarne moči, bile pa so kazalec prihodnjih dogodkov, ki
ci ene od najpomembnejših odločitev v zgodovini Slovencev, kako so napovedovali, da s svojo zamislijo mislimo resno.
izvesti plebiscit za samostojno Slovenijo. Ob tem so predsednik Poleg najpomembnejših predstavnikov vlade so se slovesnosti udeležili
vlade Janez Janša, prvi predsednik slovenske vlade Alojz Peterle mnogi ustvarjalci takratnih dogodkov in številni ministri prve slovenske
in minister za obrambo Karl Erjavec odkrili spomenik slovenski vlade v samostojni Sloveniji.
samostojnosti.
Foto: Črt Kanoni
V Poljčah so bile oblikovane podlage za realno silo, s katero smo Slo-
venci zavarovali odločitev o osamosvojitvi, je na slovesnosti v počasti-
tev spomina na mejnike samostojnosti pred centrom v Poljčah poudaril
predsednik vlade Janez Janša. Več sto sodelujočih pri sprejemanju
pomembnih odločitev ob osamosvajanju Slovenije in veteranov vojne za
Slovenijo se je zbralo pred novim spomenikom slovenski samostojnosti v
Poljčah. Spomenik, ki sta ga skupaj z Janezom Janšo odkrila prvi pred-
sednik slovenske vlade Alojz Peterle in minister za obrambo Karl Erjavec,
simbolizira uresničitev tisočletnih slovenskih sanj o samostojni državi.
Na njem so zapisani pomembni dogodki, ki so se zgodili v Poljčah leta
1990 in 1991, in sicer poleg odločitve za izvedbo plebiscita o samostojni
Sloveniji še začetek usposabljanja poveljnikov oddelkov, vodov in čet za
poučevanje v centrih Teritorialne obrambe Slovenije ter sprejetje načrta
obrambe Slovenije. Kot je dejal Janez Janša, te enote niso predstavljale

6 S LO V E N S K A V O J S K A
 72. brigada na bojnem streljanju na Madžarskem
Na vadišču madžarske vojske Varpalota je od

Foto: Aleš Sila

13. do 19. novembra potekala vojaška vaja
Varpalota 2005, na kateri je sodelovalo 68
pripadnikov 72. brigade SV s 15 tanki M 84.
Vajo z bojnim streljanjem si je v petek, 18.
novembra, ogledal tudi obrambni minister
Karl Erjavec in se nato v Vezspremu srečal z

madžarskim kolegom Ferencem Juházem.
Med usposabljanjem na Madžarskem so se pri-
padniki 45. oklepnega bataljona urili v taktičnih
postopkih oklepnih enot na realnih razdaljah
premika, izvidovanja in streljanja s sredstvi na
oklepnih vozilih ter v logistični zagotovitvi enote
zunaj matične lokacije. Med obiskom ministra
Erjavca so uspešno izvedli taktično vajo tankov-
ski vod v napadu in tankovska četa v napadu z
bojnim streljanjem. Cilja usposabljanja tankov-
ske enote na Madžarskem sta bila usposobiti
pripadnike za delovanje na večjih razdaljah in
preveriti taktično usposobljenost čet z bojnim
streljanjem ter usposobljenost enot za načrto-
vanje usposabljanja v tujini.
Karl Erjavec se je v Vezspremu sestal na
delovnem srečanju z madžarskim kolegom
Ferencem Juhászem. Ministra sta se strinjala,
da so dvostranski odnosi med državama na
obrambnem področju zelo dobri in brez odprtih
vprašanj. Reden dialog na vseh ravneh potrju-
je, da obstaja med državama visoka stopnja
soglasja glede zunanjepolitičnih in strateških
ciljev, dobro pa sodelujemo tudi na multilateralni
ravni. Slovenska in madžarska vojska odlično
sodelujeta tudi v večnacionalnih silah kopenske
vojske, enote SV pa uporabljajo vojaška vadišča
madžarske vojske predvsem za bojna streljanja
z orožjem velikega kalibra. Minister Erjavec je
izrazil interes za podpis sporazuma o dolgoroč-
nejši uporabi madžarskih vojaških poligonov. Z
S p re m l j a m o
ministrom Juhászem sta se pogovarjala tudi
o možnostih sodelovanja med državama na
področju zaščite in reševanja ter o nekaterih
vsebinskih vprašanjih, povezanih s konceptom
bojne skupine EU na podlagi MLF. S članstvom
v Natu morata državi izpolnjevati zahtevne
naloge v okviru evro-atlantskih integracij, pri
čemer se odpirajo številne možnosti za do-
polnitev obstoječih oblik sodelovanja, sta se
strinjala ministra. Izmenjala sta tudi izkušnje
obeh vojsk s sodelovanjem v mirovnih opera-
cijah in mnenja glede varnostnih razmer na
Zahodnem Balkanu.

Ministrstvo obiskal Marshall S. Billingslea

Minister za obrambo Karl Erjavec je v ponedeljek, 14. novembra,
sprejel Marshalla S. Billingsleaja, predsedujočega Natovi Konfe-
renci nacionalnih direktorjev za oborožitev (CNAD) in pomočnika
generalnega sekretarja za obrambne investicije.
Minister Erjavec je opozoril na odločenost Slovenije, da sodeluje pri obli-
kovanju skupnih zmogljivosti Nata in poveča obseg dejavnosti v boju proti
terorizmu, pri izpolnjevanju praških zavez ter projektih AGS in TMD. CNAD
podpira tudi uresničevanje praških zavez. Slovenija glede tega sodeluje
pri zagotavljanju strateškega prevoza po zraku. Poleg omenjenih projek-
tov v Natu potekata še dva strateška projekta, to sta sistem za opazovanje,
nadzor, izvidovanje in prenos podatkov AGS ter protiraketna obramba voj-
skovališča TMD. Naloga nacionalnih oborožitvenih direktorjev je koordini-
bljenosti 18. bataljona RKBO, letališče Cerklje ob Krki, Izobraževalni center
za zaščito in reševanje na Igu ter ITF. Ob koncu obiska je Billingslea dejal,
da namerava Nato v posodobitev letališča Cerklje ob Krki v naslednjih le-
tih vložiti več deset milijonov evrov, pri čemer je poudaril, da Cerklje ob Krki
ne bo vojaška baza Nata, temveč ga bo ta uporabljal za strateški prevoz.
Načrt vlade za vlaganje v letališče je ocenil kot zelo dobrega in celovitega,
zato je optimističen glede sprejemanja končne odločitve na poveljstvu
zavezništva. Nadgradnja zdajšnjega šolskega letališča bi zadovoljila po-
trebe SV, skupne potrebe Nata in slovenskega gospodarstva, Nato pa bo
investiral predvsem v obnovo vzletne steze, ureditev skladišč in gradnjo
kontrolnega stolpa.
Foto: Vekoslav Rajh

ranje zavezniških proizvodnih, raziskovalnih in razvojnih zmogljivosti na

področju oborožitve in opremljanja. Zaradi nenehnih terorističnih groženj
in napadov na zavezniške enote se je CNAD odločil, da se dejavno vključi
v boj proti terorizmu. Težišče dejavnosti je namenjeno programu dela v
boju proti terorizmu in vzpostavitvi zmogljivosti 15 dolgoročnih ciljev,
razdeljenih v deset delovnih paketov. V zvezi s tem poteka več projektov,
katerih cilj je povečati premičnost, ognjeno moč, natančnost, zaščito in
odpornost sil ter komunikacijsko in informacijsko prevlado. Slovenija se
glede na opredeljene pakete zmogljivosti vključuje v projekte RKB-zaščite,
detekcije in dekontaminacije.
Na dvodnevnem obisku si je Marshall S. Billingslea ogledal prikaz usposo-

S LO V E N S K A V O J S K A 7
 Delovno srečanje
Direktorata za obrambne zadeve
Generalni direktor Direktorata za obram-
bne zadeve mag. Igor Logar se je v sredo,
9. novembra, v Upravi za obrambo Postoj-
na sestal z vodji sektorjev direktorata ter
direktorji in vodji uprav za obrambo MO.
Na delovnem srečanju so govorili o dejavnostih,
S p re m l j a m o
rezultatih in promociji popolnjevanja Slovenske
vojske s poklicnimi pripadniki, pogodbeno re-
zervo in prostovoljci na služenju vojaškega roka.
Ugotovili so, da sta se povečala število vlog in
zanimanje kandidatov za pogodbeno rezervo
ter prostovoljno služenje vojaškega roka tako na
območju Uprave za obrambo Postojna kot tudi
Z Orkestrom SV do
pozabljenih izročil
V petek, 18. novembra, je Orkester Sloven-
ske vojske sodeloval v oddaji 2. programa
Radia Slovenija – Vala 202 Izštekani. V
oddaji, ki je potekala v živo, je orkester
pod vodstvom mag. Janija Šalamona in
Andreje Šolar izvedel skladbe in aranžmaje,
ki jih že osemdeset let ni nihče izvajal. Člani
orkestra so igrali na stare in restavrirane
instrumente, kot so es trobenta, ventilska
tenor pozavna, F-bas ventilska pozavna,
mali es klarinet, F-helikon in BB-helikon.
Cilj radijske in odrske premiere je bil oživiti
pozabljene partiture, zato je skladatelj,
glasbeni pedagog in sodelavec glasbenega
programa Radia Slovenija Igor Krivokapič
k sodelovanju povabil Orkester SV, ki je
izvedel dela Čerina, Klime, Danila Bučarja,
Antona Dolinarja, Antona Jaklja in Ervina
Hartmana starejšega.
8 S LO V E N S K A V O J S K A
na drugih območjih v državi. Pogovarjali so se
tudi o prihodnjih dejavnostih za podpisovanje
pogodb pogodbenih rezervistov v 45. oklep-
nem, 460. artilerijskem in 132. gorskem bataljo-
nu ter drugih enotah Slovenske vojske, ki se po-
polnjujejo s pogodbenimi rezervisti, o postopkih
za januarsko napotitev na prostovoljno služenje
vojaškega roka in o drugih nalogah. Udeleženci
so poudarili pomen promocije popolnjevanja
Slovenske vojske in nadaljevanja dobrega so-
delovanja z lokalnimi skupnostmi, območnimi
gospodarskimi in obrtnimi zbornicami, zavodi
za zaposlovanje in delodajalci.
SV v Pakistan pošilja
dva pripadnika
Pripadnika SV bosta na podlagi sklepa vlade v
okviru Nata pomagala pri odpravljanju posle-
dic potresa v Pakistanu. Severnoatlantski svet
je namreč sprejel odločitev, da Pakistanu po-
nudi pomoč pri odpravljanju posledic potresa
in na članice zavezništva naslovil prošnjo, da
sodelujejo pri zbiranju pomoči. MO je ponudi-
lo sodelovanje častnika in podčastnika SV v
enoti za civilno-vojaško sodelovanje, ki bosta
delovala v okviru poveljstva, oblikovanega za
izvajanje operacije za pomoč Pakistanu pri
odpravljanju posledic potresa. Njuna napoti-
tev bo potekala predvidoma ta mesec v okviru
namensko oblikovanih sil iz sestave NRF 5. Z
udeležbo pri opravljanju nalog civilno-voja-
škega sodelovanja in s podporo prebivalstvu
bo Slovenija prispevala k stabilizaciji razmer v
Pakistanu. Pripadnika SV bosta sodelovala v
okviru kontingenta oboroženih sil Francije.
Vodenje Direktorata
za obrambno politiko
prevzel Tadej Burgar
Vlada je v četrtek, 17. novembra, za
generalnega direktorja Direktorata za
obrambno politiko MO imenovala Tadeja
Burgarja, in sicer za pet let. Hkrati je raz-
rešila Janka Šteha kot vršilca dolžnosti
generalnega direktorja tega direktorata.
Tadej Burgar se je rodil 2. novembra 1961
v Lokah pri Zagorju ob Savi. Po končani
gimnaziji se je vpisal na FDV in leta 1987
diplomiral iz obramboslovja. Ima 19 let de-
lovnih izkušenj na področjih v obrambnem
sistemu. Bil je referent za zveze na oddelku
za ljudsko obrambo občine Zagorje ob Savi,
referent za Civilno zaščito in načelnik Štaba
CZ občine Zagorje ob Savi, šef kabineta na
Republiškem štabu za teritorialno obrambo,
vodja Oddelka za mobilizacijo v Upravi
za vojaške zadeve na MO, vodja oddelka
za nabor in napotitev v Upravi za vojaške
zadeve na MO, tiskovni predstavnik MO,
vodja Službe za odnose z javnostmi na MO,
podsekretar v oddelku za Nato in Evropsko
unijo v Sektorju za mednarodno sodelo-
vanje ter vodja oddelka za Nato in Evropsko
unijo v Sektorju za mednarodno sodelo-
vanje. Zadnje leto je vodil projektno skupino
MO za priprave na predsedovanje Slovenije
Evropski uniji. V tem času je končal šolanje
na Natovem Defence College v Rimu in na
Pilot High Level Course v okviru evropske
varnostne in obrambne politike EU. Za
uspešno delo je prejel srebrno medaljo Civil-
ne zaščite, zlato, srebrno in bronasto meda-
ljo SV, spominski znak 5. obletnica vojne za
Slovenijo in priznanje MSNZ. Je poročen in
oče dveh otrok, z družino živi v Ljubljani.
www.slovenskavojska.si
 Novi poveljnik Pripravili redni letni bazar Nata
v 37. VTP V nedeljo, 20. novembra, je bil na sedežu
Foto: Boštjan Pokljukar
Nata v Bruslju tradicionalni Nato Wives
Bazaar, ki ga organizirajo že od leta
1968.
Pod pokroviteljstvom generalnega sekretarja
Nata z ženo najpomembnejši letni družabni
dogodek v Natu organizirajo žene zaposlenih
v nacionalnih misijah in vojaških predstav-
ništvih pri Natu. Letos je na bazarju sodelo-
valo vseh 26 držav članic in šest partnerskih
držav. Izkupiček lanskega bazarja je bil več kot
102.000 evrov in je bil porabljen za dobrodelne
namene, letošnji pa naj bi bil še večji. Za slo-
V petek, 11. novembra, je v Vojašnici gene-
rala Maistra v Mariboru potekala krajša slo-
vesnost ob predaji in prevzemu poveljniške
dolžnosti v 37. vojaškem teritorialnem po-
veljstvu. Dosedanji poveljnik podpolkovnik
Franc Rudolf je enoto predal novemu povelj-
niku majorju Miranu Fišerju. Glavni govornik
na slovesnosti je bil poveljnik Poveljstva za
podporo polkovnik Milan Obreza, ki je ma-
jorju Fišerju zaželel uspešno vodenje enote,
podpolkovniku Rudolfu, ki odhaja v pokoj,
pa se je zahvalil za dobre delovne rezultate
in mu zaželel osebno srečo.
Kronika
Ljubljana, 9. november tej priložnosti je kapitan Petrič podpolkovniku Wil-
Na GŠSV je poveljnik Poveljstva sil SV kapitan sonu podelil zlato medaljo za sodelovanje in pri-
Renato Petrič na poslovilni obisk sprejel do- jateljstvo. Dan prej je polkovnika Wilsona sprejel
sedanjega vojaškega atašeja Velike Britanije minister za obrambo Karl Erjavec. Na pogovoru
v Sloveniji podpolkovnika Lindsayja Wilsona. je bil tudi britanski veleposlanik Tim Simmons.
Zahvalil se mu je za stalno podporo Velike Minister je dejal, da je zadovoljen z odličnim
Britanije pri vstopanju Slovenije v Nato in EU sodelovanjem med državama na obrambnem
ter za odlično sodelovanje med vojskama. Ob področju, in se vojaškemu atašeju zahvalil za
njegov prispevek. Slovenija je s stabilizacijo raz-
Foto: Jani Krošl
mer ter včlanitvijo v Nato in EU dosegla osrednja
zunanjepolitična cilja, minister pa je izrazil željo
po tako uspešnem sodelovanju tudi v prihodnje.
Ljubljana, 11. november
Na povabilo državnega sekretarja MO Francija
Žnidaršiča je bil na dvodnevnem delovnem obis-
ku v Sloveniji državni sekretar MO Republike
Madžarske Imre Iváncsik. Z gostiteljem sta po-
udarila, da so dvostranski odnosi med Slovenijo
in Madžarsko na obrambnem področju zelo dobri
in brez odprtih vprašanj. Podpisali so tudi Memo-
randum o soglasju med ministrstvoma glede iz-
vajanja vaje Varpalota 2005, ki je potekala od 12.
do 22. novembra na Madžarskem. Državnega
vensko stojnico na bazarju so poskrbele žene
zaposlenih v stalni misiji RS pri Natu, vojaškem
predstavništvu pri Natu in uradu nacionalnega
vojaškega predstavnika pri SHAPE. Nagrade na
tomboli, ki je eden glavnih virov prihodka, so
prispevali Adria Airways, Grand Hotel Union
Ljubljana, Steklarna Rogaška, veleposlanik
S p re m l j a m o
Matjaž Šinkovec, Nato Staff Center in Zlati grič
iz Slovenskih Konjic. Izdelki na slovenski stojnici
so bili zanimivi in kakovostni, zato so bili večino-
ma razprodani. Vojaško predstavništvo pri Natu
se zahvaljuje GŠSV in stalnemu predstavniku
pri Natu veleposlaniku Matjažu Šinkovcu.
sekretarja madžarskega MO sta ločeno spre-
jela še predsednik odbora državnega zbora za
obrambo Anton Anderlič in državni sekretar na
Ministrstvu za zunanje zadeve dr. Božo Cerar.
Ljubljana, 15. november
Minister za obrambo Karl Erjavec je na MO
sprejel novo češko veleposlanico Ivano Hlav-
sovo. Sogovornika sta poudarila tradicionalno
dobre odnose med državama. Posebna tema
pogovora je bila profesionalizacija vojske, ki
poteka v oboroženih silah obeh držav. Mini-
ster Erjavec je izrazil željo po intenzivnem in
poglobljenem sodelovanju tudi v prihodnje.
Veleposlanica Hlavsova je v imenu češkega
ministra za obrambo Karla Kühnla posredo-
vala odprto povabilo ministru Erjavcu, ki naj bi
Češko obiskal v začetku prihodnjega leta.
Vrhnika, 18. november
V obnovljene prostore Vojašnice 26. oktober
na Vrhniki so se vselili pripadniki obveščeval-
no-izvidniškega bataljona in 11. bataljona za
zveze. Večji del obnove sta predstavljali sana-
cija strehe in notranja obnova prostorov.
S LO V E N S K A V O J S K A 9
 Merjenje
radiološke
kontaminiranosti
Iz vojaškega življenja

V 18. BRKBO začeli oblikovati

izvidniške zmogljivosti
Pomembne izkušnje s posamezna vodilna država deluje in
sodelovanjem v NRF V 18. BRKBO so 15. novembra začeli 14-tedensko specialistično kaj zahteva,« je dejal major Podbrež-
18. BRKB bo torej imel tri težišča, in usposabljanje za VED RKB-izvidnik. Prihodnje leto bo prednostna nik. Bataljon je dobro opremljen, v pri-
sicer na področju dekontaminacije, naloga bataljona oblikovanje izvidniških enot, ki bodo v nasled- merjavi z nekaterimi vojaškimi silami
izvidništva in laboratorija. »Začeli njih dveh letih popolnile RKB-izvidniško četo. Četa bo od januarja ima LVD tudi boljšo opremo z večjo
smo usposabljati prvo učno skupino 2005 v obliki dveh lahkih vodov za dekontaminacijo sodelovala zmogljivostjo. »Pri uporabi in pravilni
za VED RKB-izvidnik. Tako bomo po- v Natovih odzivnih silah (NRF) z rotacijo na šest mesecev. Poleg oskrbi opreme imamo še rezerve,
stopoma nadaljevali usposabljanje tega se prihodnje leto načrtuje dokončna vzpostavitev RKB- tako da se bodo pripadniki dodatno
ter leta 2006 in 2007 oblikovali RKB- dekontaminacijske čete in kemijskega laboratorija. Oblikovanje usposabljali na tem področju,« je raz-
izvidniško četo, leta 2006 pa RKB-de- zmogljivosti bataljona naj bi bilo končano leta 2009. ložil major Podbrežnik.
kontaminacijsko četo. Pomemben del
je tudi kemijski laboratorij,« je razložil major Podbrežnik. Specialistično usposabljanje
Bataljon od januarja 2005 sodeluje v Natovih odzivnih silah (NRF), in sicer je Usposabljanje za VED RKB-izvidnik izvajajo v bataljonu prvič, nosilec progra-
začel rotacijo NRF 4 s prvim lahkim vodom za dekontaminacijo (LVD), drugi ma pa je Center za usposabljanje iz Vipave. Program je pripravil PDRIU. Pri
lahki vod za dekontaminacijo pa trenutno sodeluje v peti rotaciji Natovih načrtovanju splošnih predmetov so sodelovali tudi drugi člani, predloge pa so
odzivnih sil in je v pripravljenosti za posredovanje do januarja 2006. Šesto posredovali še iz 18. BRKBO. Usposablja se 32 kandidatov, od katerih jih 21
rotacijo NRF SV bo zagotovil bataljon vojaške policije, sile v sedmi rotaciji pa dela v 18. BRKBO vsaj leto ali dve, sedem jih je prišlo iz CU in štirje iz 1. brigade.
18. BRKBO z LVD, ki bo pod nemškim vodstvom. »V 18. BRKBO imamo veliko »Prednost je, da je večina kandidatov pripadnikov 18. BRKBO, ki bodo lahko
mednarodnih izkušenj, ki jih uspešno vključujemo v svoje delo. Predvsem pomagali drugim, saj so nekatera področja RKB-izvidništva precej zahtevna,«
smo se izpopolnili v mednarodnih Natovih standardih in sodelovanju z med- je dejal poveljnik učne skupine za VED RKB-izvidnik, poročnik Gorazd Stergar.
narodnimi enotami. Pri vodilnih silah smo pridobili izkušnje in spoznali, kako Pri delu poročniku Stergarju pomagata podčastnika, poveljnika oddelka. Vse-

10 S LO V E N S K A V O J S K A
 »Bliža se konec leta, zato bi se osebno in v imenu vseh pripadnic in
pripadnikov 18. BRKBO rad zahvalil vsem, ki so pripomogli k dobremu

Iz vojaškega življenja
delovanju našega bataljona. Vsem pripadnikom SV in drugim bralcem
revije Slovenska vojska pa želim srečno, zdravo in varno leto 2006,« je
zaželel major Branko Podbrežnik.

bine so na začetku bolj splošne, kot na primer državljanska vzgoja in varstvo

okolja, opravili pa bodo tudi več streljanj. V drugem specialističnem delu bodo
kandidati pridobili znanje o orožju za množično uničevanje, in sicer kako de-
luje, kakšne so posledice uporabe tega orožja in kako se pred njim zaščititi.
Naučili se bodo uporabljati RKB-opremo in vsa sredstva, ki jih trenutno upo-
rablja izvidniška četa. Glavni predmet je taktika, saj obsega tretjino programa.
Poudarek je na urjenju posameznika in oblikovanju kolektiva. Spoznali bodo
vse dolžnosti v bataljonu, ključno pa je usposabljanje za RKB-izvidnika. »Pre-
verjanje poteka sproti. Ocenjujemo praktično in teoretično znanje, na koncu
programa pa kandidate čaka še dvodnevno zaključno preverjanje,« je pojasnil
poročnik Stergar. Naslednji programi za pridobitev specialističnih VED bodo
odvisni od pritoka vojakov. »Predvidevamo, da bomo morali prihodnje leto
organizirati vsaj eno učno skupino, razmislili pa bomo tudi o učni skupini za
dekontaminacijo zaradi popolnjevanja čete za dekontaminacijo in morebitne-
ga sodelovanja čete v NRF,« je dodal major Podbrežnik.

Znanje pogodbenih pripadnikov na ravni poklicnih vojakov

Prve pogodbene pripadnike rezervne sestave so v 18. BRKBO začeli uspo-
sabljati januarja 2004, letos maja pa so končali prvi 18-mesečni cikel uspo-
sabljanja. Tako je zdaj vseh 28 pogodbenih pripadnikov v drugem ciklu, ki ga
bodo končali konec leta 2006. »Vsi pogodbeni pripadniki svoje obveznosti in
dolžnosti jemljejo zelo resno ter profesionalno. Veliko od njih je v tem bataljonu
tudi služilo vojaški rok, zato s strokovnostjo nimamo težav. 18. BRKBO za uspo-
sabljanje pogodbenih pripadnikov nima formacijskega kadra, tako da glavni
del usposabljanj izvedejo pripadniki 2. ČRKBO kot dodatno nalogo, zato bi jih
rad posebej pohvalil,« je povedal nadporočnik Stane Brezar, pomočnik za ope-
rativne zadeve v poveljstvu 18. BRKBO. V prvem ciklu usposabljanja, torej v fazi
prilagajanja posameznika na kolektiv, so dosegli, da je enota pogodbenih pri-
padnikov postala kohezivna. Prav tako so že začeli spoznavati specialistične
vsebine s poudarkom na dekontaminaciji in uporabi nove opreme. Pogodbeni
pripadniki so namreč organizirani v 3. vod 2. čete za dekontaminacijo. »Po
prvem ciklu usposabljanja smo preverili telesne zmogljivosti in znanje. Oboje
je na zahtevani ravni usposobljenosti poklicnega vojaka. Po koncu druge faze
morajo biti oddelki strokovno usposobljeni,« je dejal nadporočnik Brezar. Takrat
Dekontaminacija vozila
Izvidniki merijo koncentracijo strupenih plinov.
pogodbene pripadnike čaka preverjanje, ki bo enako kot nacionalno preverja-
nje voda za sodelovanje v NRF. Težava, s katere so srečujejo tudi v drugi fazi,
je, da imajo pogodbeni pripadniki na voljo dva termina za usposabljanje. Na
prvi, ponavadi bolj obiskan termin pride večina, na drugi termin pa le nekaj
pripadnikov. »To je težava, saj je pomembno, da oblikujemo kolektiv, hkrati
pa je zdaj poudarek na usposabljanju in usposobljenosti oddelka in ne več
posameznika,« je dejal nadporočnik Brezar. Major Podbrežnik je dodal, da se
prilagajajo posameznikom, tako da organizirajo dva termina za usposabljanje
pogodbenih pripadnikov, kot je to zakonsko določeno. »Dobro bi bilo, če bi v
prihodnje dopolnili uredbo, ki ureja pogodbeno rezervno sestavo, tako da bi v
specialističnih enotah ob usposabljanjih oddelkov in vodov organizirali le en
termin.« Valerija Š. Jarm in Marko Pišlar
Foto: Bruno Toič

On 15th November, the 18th SAF RKBO (Radiological – Chemical – Bio-

logical Defence Battalion) started their 14-day specialist training in
order to qualify for the MOS RKB reconnoitrer. Next year, the priority as-
signment of the battalion will be to form reconnaissance units to work
as part of the RKB reconnaissance company. The company is going to
participate in the NATO Response Force with 6-month rotation. This task
has been carried out since January 2005 by two light decontamination
platoons. Next year will also see the final formation of the RKB decon-
tamination company and new chemical laboratory. The establishing of
full battalion capabilities is to be completed by 2009.

S LO V E N S K A V O J S K A 11
 Uspešni na mednarodnem testu
Iz vojaškega življenja
interoperabilnosti
Program večstranske interoperabilnosti (Multilate-
ral Interoperability Programme) je bil ustanovljen
leta 1998 v kanadskem Calgariju in je zamenjal
do takrat veljavna programa BIP (Battlefield Inter-
operability Programme) in QIP (Quadrilateral Inter-
operability Programme). Skupni imenovalec vseh
treh programov je interoperabilnost nacionalnih
vojaških informacijskih sistemov poveljevanja in
kontrole (C2IS), le da sta bila predhodnika na-
menjena interoperabilnosti C2IS od ravni bojne
skupine navzdol (BIP) oziroma za raven brigade
in korpusa (QIP). Programa sta temeljila na iz-
menjavi vojaških formatiranih sporočil. Namen
MIP je doseči mednarodno interoperabilnost
vojaških sistemov poveljevanja in kontrole (C2IS)
na vseh ravneh, od ravni korpusa navzdol, cilj pa
je vzpostaviti informacijski sistem poveljevanja
in kontrole, ki bo v večnacionalnih združenih
operacijah, vključujoč Nato, zagotavljal enotno
razumevanje razmer na bojišču. MIP ni uraden
program Nata, temveč temelji na prostovoljni
vključitvi držav in organizacij. Tesno sodelovanje
med MIP in Natom se je po letu 2003 s podpisom
memoranduma o sodelovanju med MIP in Natovo
skupino Data Administration Group (NDAG) še
okrepilo. Organizaciji sta se obvezali, da bosta
sodelovali pri pripravi skupnega podatkovnega
modela Joint Consultation Command & Control
Information Exchange Data Model (JC3IEDM), ki
bo začel veljati leta 2008.
MIP izpolnjuje pogoje, ki so zapisani v dokumentu
CJTF (Art 5 & CRO), v njem pa se lahko povezujejo
različni sistemi C2, značilna je HW in SW neodvis-
nost različnih sistemov C2 ter skupni podatkovni
model C2IEDM. Rešitev MIP omogoča izmenjavo
informacij med sodelujočimi, vendar ločenimi na-
cionalnimi informacijskimi sistemi poveljevanja
in kontrole. Jedro rešitve MIP je referenčni poda-
tkovni model C2IEDM (C2 Information Exchange
Data Model). Model je rezultat analize zelo raz-
ličnih operativnih zahtev po izmenjavi infor-
macij. V podatkovnem modelu C2IEDM so
opisane vse informacije, ki si jih poveljniki
na ravni združenih operacij želijo izme-
njevati, da dobijo čim bolj realno sliko o
razmerah na bojišču. Rešitev MIP ne
omogoča le izmenjave informacij
med različnimi nacionalnimi siste-
12 S LO V E N S K A V O J S K A
Slovenska vojska je septembra in okto-
bra odlično opravila sistemsko (SLT) in
operativno (OLT-1) testiranje informacij-
skega sistema poveljevanja in kontrole,
ki je potekalo v sklopu programa več-
stranske interoperabilnosti (Multilateral
Interoperability Program – MIP) ter
dokazala, da je sistem povezljiv in
združljiv s sistemi drugih držav članic
Nata. Obsežna testiranja v okviru pro-
grama MIP točkujejo zaradi vpogleda
v dejansko stanje povezljivosti in
združljivosti. Četrto mesto Slovenije pri
sistemskem delu testiranja in prvo pri
operativnem testiranju dokazujeta, da
je naša država z vzpostavitvijo sistema
na pravi poti.
mi C2, temveč omogoča uporabniku (poveljniku),
da sam odloča, katere informacije bo izmenjeval,
s kom in kdaj. Do leta 2002 je MIP sestavljalo
šest stalnih držav in sedem držav opazovalk. Leta
2002 se je MIP združil s podobnim programom
ATCCIS (Army Tactical Command and Control
System) in dobil zdajšnjo obliko in program. Zdaj
združuje 26 članic, od tega enajst stalnih članic,
in sicer Kanado, Dansko, Francijo,
Nemčijo, Italijo, Nizozemsko, Nem-
čijo, Španijo, Turčijo, Veliko Britani-
jo in ZDA, ter 15 pridruženih članic,
in sicer Avstralijo, Avstrijo, Belgijo,
Češko, Finsko, Grčijo, Madžarsko,
Litvo, Poljsko, Portugalsko, Romunijo, Slovenijo,
Švedsko, ACT in AFNORTH.
Delovne skupine iz držav članic skupnosti se
štirikrat na leto zberejo na delovnih srečanjih v
Gredingu v Nemčiji. MIP je organiziran v sedmih
delovnih skupinah, in sicer so to operativna delo-
vna skupina (OWG), skupina za podatkovno
modeliranje (DMWG), skupina za sistemsko arhi-
tekturo (SEAWG), tehnična in evaluacijska delovna
skupina (TEWG), skupina za kontrolo podatkov in
protokolov (DPWG), delovna skupina za vodenje
in nadzor konfiguracije (CCWG) ter upravljavska
skupina (PMWG). Njihovo delovanje spremlja
nadzorni svet (MSG), ki vodi in nadzira smer raz-
voja programa MIP, sestaja pa se dvakrat na leto
oziroma ko je treba.
Razvoj programa poteka v dvoletnih ciklih na
podlagi zahtev operativne delovne skupine, ki jih
člani skupine za sistemsko arhitekturo oblikujejo
v sistemske rešitve, člani skupine za podatkovno
modeliranje pa sistemske rešitve podprejo s spre-
membami in dopolnitvami podatkovnega modela.
Tehnična in evalvacijska delovna skupina je nato
zadolžena za pripravo testnih scenarijev. Ko na
sistemih opravijo testne postopke, sisteme za dve
leti uvedejo v uporabo, medtem pa delovne skupi-
ne pripravljajo rešitve za naslednji cikel.
 Od partnerskih ciljev do testiranj
Slovenska vojska je z vstopom v Nato sprejela
nekatere partnerske cilje in cilje sil. Tako se je
na primer zavezala, da bo v operativno uporabo
uvedla informacijski sistem poveljevanja in kon-
trole. Zato je bila leta 2003 oblikovana skupina za
razvoj in preizkušanje taktičnega informacijskega
sistema poveljevanja in kontrole TIS PINK, novem-
bra 2003 pa je Slovenija postala tudi pridružena
članica skupnosti MIP, ki si že dlje časa prizadeva
za povezljivost in interoperabilnost informacijskih
sistemov poveljevanja in kontrole. Leto 2005 je
bilo za Slovensko vojsko zelo pomembno, saj so
se pripadniki SV prvič udeležili testiranja informa-
cijskega sistema poveljevanja in kontrole v med-
narodnem okolju. S sistemskimi testiranji (SLT-1,
SLT-2 in SLT-3), ki jih je Slovenska vojska uspešno
končala junija in septembra, ter z operativnimi testi
(OLT-1, OLT-2 in OLT-3) bo končan blok 2 in s tem
predan v operativno uporabo.
Glede na skupne rezultate vseh treh zahtevnostnih
stopenj sistemskih testiranj je Slovenija dosegla
četrto mesto, nekatere države pa se s svojimi siste-
mi, tudi zelo znanimi, sploh niso uvrstile v nadaljnje
testiranje in bodo morale postopke prihodnje leto
ponoviti. Med 10. in 28. oktobrom je Slovenska voj-
ska v sklopu mednarodne vojaške vaje MIP OLT-1 v
Gredingu opravila tudi test operativne uporabnosti,
na katerem so s skupaj desetimi sistemi poleg
Slovenije sodelovale ZDA z dvema sistemoma,
Francija, Portugalska, Velika Britanija, Danska, Lit-
va, Turčija ter ACT. Slovenska vojska se je s svojim
sistemom uvrstila v vrh, saj je bila po opravljeni
analizi prvega dela zelo obsežnega testiranja celo
na prvem mestu, rezultati celotnega sklopa pa ob
odhodu iz Nemčije še niso bili znani. Če upošteva-
mo, da je SV po dveh letih od popolne anonimnosti
znotraj skupnosti MIP postala prepoznavna, kar ji
zavidajo tudi nekatere starejše članice, je to nedvo-
mno zelo velik uspeh.
Slovenija je na operativnem testiranju OLT-1 priteg-
nila veliko zanimanja za rezultate, ki jih je SV zadnje
leto dosegla na področju TIS PINK. Za druge člani-
ce je bila zanimiva predvsem funkcionalnost, ki jo
vključuje sistem SV sitaware, in sicer modul plans
and orders. Ta funkcionalnost namreč podpira
sinhrono delo vseh organov štaba pri oblikovanju
ukaza, skupaj z grafičnimi prilogami. Z replikacijo
podatkov med različnimi ravnmi poveljevanja in
kontrole lahko podpiramo paralelno načrtovanje
in tudi kolaborativno načrtovanje. Podobno rešitev
bodo morale implementirati tudi druge članice MIP
v bloku 3 leta 2007, zato jih zelo zanimajo rešitve
SV in prav s tem namenom je SV med testiranjem
pripravila praktično predstavitev za delegacijo
francoskega ministrstva za obrambo, predstavni-
ke ACT in švedske ter danske vojske. Tudi prenos
podatkov prek ročnih radijskih naprav je pritegnil
veliko pozornost drugih udeležencev testiranja, saj
je SV praktično demonstrirala še mobilni sistem
sitaware, ki ga je prvič uspešno preizkusila na
mednarodni vaji Clever Ferret 2005. V okolju MIP je
Slovenska vojska zdaj edina, ki je sposobna prena-
šati podatke na ravni mobilnih enot.
Na tokratnem testiranju operativne uporabnosti
so večinoma sodelovali visoki častniki iz opera-
tivnih poveljstev držav udeleženk, pri čemer se je
testiranja iz Slovenije udeležila štiričlanska ekipa
informatikov iz projektne enote TIS PINK in ČIT/11.
BZV. Prihodnje leto se bodo nadaljevala operativna
testiranja s testi OLT-2 in OLT-3, kar pomeni še
veliko priložnosti, da si tudi uporabniki informacij-
skega sistema poveljevanja in kontrole v SV, pred-
vsem operativni častniki iz poveljstva 1. brigade ter
10. in 20. MOTB, pridobijo mednarodne izkušnje o
uporabi sistema.
Slediti razvoju interoperabilnosti
informacijskih sistemov
Znotraj skupnosti MIP za prihodnje obdobje načrtu-
jejo združitev informacijskih sistemov poveljevanja
in kontrole kopenske vojske, mornarice in letalstva,
zato Slovenijo čaka še veliko dela in usklajevanja.
Čeprav je ekipa SV majhna, si bo tudi v prihodnje
prizadevala za svoj prispevek in slediti razvoju na
področju interoperabilnosti vojaških informacijskih
sistemov. Veliko dela bomo morali vložiti tudi v
ohranitev že pridobljenega ugleda.
V prihodnje si dela znotraj skupnosti MIP brez so-
delovanja in podpore uporabnikov informacijskih
sistemov ne bo več mogoče zamisliti, saj je skupi-
na TIS PINK po svoji sestavi premajhna, da bi lahko
poleg dela doma izpolnjevala tudi mednarodne
Iz vojaškega življenja
obveznosti, ki se bodo z leti še povečevale. Ne gle-
de na odlične rezultate SV na letošnjem testiranju
delo še ni opravljeno, saj se informacijski sistemi
razvijajo skupaj z novimi zahtevami uporabnikov
in na njihovi podlagi, ki jim je zmogljiva strojna
ter programska oprema le orodje za učinkovitejše
opravljanje dela in doseganje ciljev.
Za pomoč pri testiranju se zahvaljujem 11. bataljo-
nu za zveze (ČIT) in vsem pripadnikom skupine TIS
PINK, ki so prispevali k uspehu in priznanju, ki ju je
SV s svojim informacijskim sistemom poveljevanja
in kontrole pridobila v mednarodnem okolju.
Major Zdenko Kovačič1
1
Major Kovačič je poveljnik projektne enote TIS PINK.
Successful at International
Interoperability Test
In September and October, the Slovenian Ar-
med Forces successfully passed the system
and operative testing of the command and
control communication system, which took
place within the framework of the Multilate-
ral Interoperability Programme (MIP), thus
proving that the system is connectible and
compatible with the systems of other NATO
member states. Extensive tests which are
part of the MIP programme are assessed
with scores in order to give a better under-
standing of the level of connectability and
compatibility. The fact that Slovenia came
fourth in the system test and first in the
operative test proves that our country is on
the right path in establishing an efficient
communication system.
S LO V E N S K A V O J S K A 13
 Mednarodni teden simulacij
Iz vojaškega življenja
Oddelek za raziskave in simulacije je
med 14. in 18. novembrom organiziral
že tretji mednarodni teden simulacij.
Delavnice se je udeležilo približno 80
predstavnikov vojaških in civilnih orga-
nizacij, od tega 30 iz tujine.
Oddelek za raziskave in simulacije organizira
mednarodni teden simulacij vsako drugo leto,
njegov cilj pa je izmenjava izkušenj, metodologij in
pristopov k reševanju težav. »Prva delavnica, ki jo
je organiziral ORiS, je bila namenjena bojnim ope-
racijam, na drugi je bil poudarek na operacijah v
podporo miru, ki so kompleksnejše od bojnih, saj v
njih sodeluje tudi veliko civilnih struktur. Na tokratni
delavnici so bili v ospredju predvsem modeliranje
in simulacije kriznih odzivanj, torej vaje kriznega
odzivanja, operacije v podporo miru in raziskave
na primer protiterorističnega delovanja,« je pojas-
nil vodja ORiS, major mag. Iztok Kočevar. Slovenija
s partnerskimi državami na tem področju redno
sodeluje, aktivna pa je tudi v Natovem Uradu za
koordinacijo modeliranja in simulacij. Kljub temu
so takšne delavnice odlična neformalna oblika za
izmenjavo izkušenj in mnenj o pristopih posamez-
nih držav. Tako tudi pripadnike tujih oboroženih
sil zanimajo modeli, ki jih je ORiS oblikoval sam
oziroma v sodelovanju s civilnimi institucijami.
»Čeprav bo ORiS 15. decembra letos praznoval
šele peto obletnico delovanja, so tujci presenečeni
nad hitrim razvojem področja v Sloveniji.« ORiS
v podporo SV in drugim institucijam vsako leto
izvede od sedem do deset računalniško podprtih
vaj, s simulacijami pa podpira delovanje zaščite in
reševanja ter NCKU. Poleg mednarodnega sodelo-
vanja izvaja tudi vojaške operacijske raziskave za
potrebe MO in višjih ravni. »Razlog za uspeh je v
tem, da v ekipi nihče nima ozko specializiranega
področja dela, prav tako imamo zdaj namesto
začetnih treh več kot sto računalnikov, namesto
enega tri močne simulacijske sisteme in veliko dru-
gega orodja. Obenem tudi sami razvijamo modele,
Maj. Kočevar Pk. Reindl
14 S LO V E N S K A V O J S K A
kot je na primer sistem za menedžment informacij,
za katerega se zanimajo tudi v tujini,« je še dejal
major mag. Kočevar.
Vodja oddelka za raziskave operacij v Centru za
preoblikovanje nemških oboroženih sil polkovnik
Ingo Reindl z ORiS sodeluje že sedem let. »Podro-
čje se v Sloveniji zelo dinamično razvija in če ne bi
bili kadrovsko omejeni, bi bili po razvitosti prav hitro
primerljivi. V našem centru je zaposlenih 30 ljudi,
ki delujejo na treh področjih. Prvo je področje ra-
ziskav operacij, modeliranja in simulacij, drugo je
proučevanje raziskav operacij, tretji oddelek pa se
osredotoča na modeliranje in simuliranje.« Nemški
vojaški center deluje od leta 1963, zaradi uporabe
modeliranja in simulacij pa so po oceni polkovnika
Reindla pomembno zmanjšali strukturo oborože-
nih sil in stroške delovanja. »Delavnice, kot je ta,
so pomembne pri širjenju sporočila o pomenu
modeliranja in simulacij. Delavnica v Sloveniji ima
to vlogo med članicami PzM.«
Modeliranje in simuliranje za operacije v podporo
miru v Natu je predstavil vodja Natovega Urada
za koordinacijo modeliranja in simulacij Paul
Newman. Kot je pojasnil, urad deluje kot del Orga-
nizacije za raziskave in tehnologijo. Ta je pristojna
za integriranje usmeritev ter koordiniranje Natovih
obrambnih raziskav in tehnologije, za spodbujanje
sodelovanja na področju raziskav in izmenjave
tehničnih informacij med nacionalnimi dejavnost-
Newman Pk. Hahalev Glogovac
Foto: Bruno Toič
mi obrambnega raziskovanja ter za razvijanje dol-
goročne strategije za to področje v Natu. Urad, ki
ima s 50 zaposlenimi sedež v Parizu, poroča voja-
škemu odboru in konferenci nacionalnih direktor-
jev za oborožitev. »V okviru agencije sodelujemo z
več kot 400 nacionalnimi znanstveniki in inženirji, v
področje modeliranja in simulacij ter raziskav pa je
skupaj aktivno vključenih več kot 3000 ljudi v okvi-
ru Nata in partnerskih držav,« je povedal Newman
in dodal, »če želite področje še razviti, potrebujete
specialiste in inženirje. Predvsem se morajo najviš-
je ravni odločanja zavedati prednosti modeliranja
in simuliranja, objavljati morate prispevke o tem,
kaj delate, ter pospešiti tehnično izmenjavo z dru-
gimi državami.«
Namestnik vojaškega atašeja Ruske federacije v
Sloveniji polkovnik Viktor V. Hahalev je o delavni-
ci povedal: »Čeprav se s področjem simulacij in
modeliranja ne ukvarjam, ker prihajam iz padalske
enote, je vsebina zanimiva, saj tudi v ruskih obo-
roženih silah zadnjih pet let pospešeno razvijamo
področje računalniške simulacije v oboroženih
silah. Zdaj smo področje razvili na strateški in ope-
rativni ravni, v enotah pa računalniško simulacijo
še premalo uporabljajo.« Sicer so se tokratnega
mednarodnega tedna simulacij udeležili tudi pred-
stavniki slovenskih civilnih institucij in industrije.
Boris Glogovac iz podjetja Logon je širši javnosti
prvič predstavil projekt simulacijskega protiterori-
stičnega delovanja, ki je del raziskovalnega pro-
jekta Znanje za varnost in mir. »To je pilotni projekt,
katerega nosilec je podjetje Zootfly in pri katerem
bomo ugotovili, kako bi virtualno resničnost zdru-
žili z analitičnim znanjem, ki ga ima ORiS. Model
je namenjen usposabljanju v operacijsko-komuni-
kacijskih centrih in drugih skupinah, kot so policija,
gasilci in reševalci za reševanje v kriznih razmerah.
To so lahko naravne ali prometne nesreče in tudi
teroristični napadi.« Meta Grmek
 Usposobljena prva skupina
protiminskih potapljačev SV
V Vojašnici Slovenski pomorščaki v
Ankaranu je bila v četrtek, 10. novem-
bra, slovesnost ob koncu šestteden-
skega usposabljanja prve skupine pro-
timinskih potapljačev Slovenske vojske,
ki jo je vodila skupina petih inštruktorjev
mednarodne vojaške potapljaške šole
IMDS/NAVFCO iz Toulona. V skupini
tečajnikov je bilo sedem pripadnikov
enote za podvodno delovanje, ki so
uspešno opravili intenziven in zahteven
tečaj, med katerim so se temeljito uspo-
sobili za izvajanje vseh postopkov proti-
minskega preiskovanja morskih globin.
Prva skupina protiminskih potapljačev Slovenske
vojske bo opravljala glavne protiminske naloge
na morju za svoje potrebe, pod določenimi pogoji
pa tudi v skupnih Natovih protiminskih operacijah
v pristaniščih in obalnih vodah. Končni cilj je po
besedah poveljnika 430. mornariškega diviziona
kapitana fregate Ivana Žnidarja in glavnega govor-
nika na slovesnosti vzpostavitev logistično samo-
zadostne in mobilne protiminske potapljaške eno-
te, ki bo sposobna izvajati tudi razorožitev in varno
Tečajniki in njihovi francoski inštruktorji Gilles Quesney, Wilfrid Krimpzer in Cristophe Benoit
(med tečajniki v prvi vrsti od leve proti desni). Poleg njih sta bila v ekipi inštruktorjev še Alain
Rippert in Fabrice Bourbier.
odstranjevati morske mine ter druga eksplozivna
sredstva iz morja ter sodelovati v zavezniških proti-
minskih operacijah.
Udeleženci tečaja so se usposobili za vse faze pre-
iskovanja morskih globin. Kot je povedal poročnik
fregate Valdi Pucer, poveljnik oddelka protiminskih
potapljačev, so to zelo pomembni postopki, tudi z
vidika preiskovanja morskih globin koprskega pri-
stanišča in plovnih poti. Njihova očiščenost je po-
membna za zagotavljanje varne plovbe, obenem
pa je preventivni protiteroristični ukrep na morju.
Glavni inštruktor in vodja tečajev potapljaške šole
francoske mornarice NAVFCO v Toulonu Cristophe
Benoit je dejal, da je osnovna raven potapljačev
Slovenske vojske zelo dobra. Tečajniki so se med
usposabljanjem potapljali do 25 metrov, in sicer
s protiminskimi aparati DC 55, ki jih je mogoče
uporabljati do globine 55 metrov. Izvajali so zna-
čilne akcije čiščenja min, in sicer iskanje po dnu
ter odkrivanje eksplozivnih teles. Usposabljanje
je obsegalo 96 ur teorije, 115 ur potopov in 36 ur
vrednotenja dosežene stopnje usposobljenosti.
Naslednja stopnja v strokovnem razvoju proti-
minskih potapljačev bi po njegovem mnenju bila
razstavljanje mine in njeno uničenje z eksplozivom
pod vodo, česar na tem tečaju še niso izvajali.
Ob koncu usposabljanja so tečajniki pridobili med-
Iz vojaškega življenja
Podelitev mednarodnih licenc uspešnim
udeležencem usposabljanja za protiminske
potapljače
narodno priznane vojaške potapljaške licence,
najboljši med njimi višji vodnik Sebastijan Šavron
pa je od francoskih inštruktorjev prejel tudi po-
sebno priznanje. »Na tečaju smo se naučili tehnik
za iskanje in identificiranje objektov pod vodo. Ne
gre le za iskanje min, temveč tudi za iskanje drugih
predmetov v morju in rekah, na primer odvrženih
predmetov, uporabljenih v kriminalnih dejanjih. Z
znanjem, ki smo ga pridobili, lahko pomagamo
tudi policiji in enotam Civilne zaščite. Sposobni
smo preiskovati podvodna območja, velika največ
500 x 100 metrov. Francoski inštruktorji so nas
ocenjevali med celotnim usposabljanjem. Mislim,
da sem bil dober kot vsi drugi, mogoče pa so v
meni opazili nekoga, ki rad pomaga in sodeluje z
drugimi. Protiminsko potapljanje je skupinsko delo,
pri katerem ne tekmujemo med seboj.«
Sodelovanje s potapljaško šolo francoske morna-
rice v Toulonu poteka že od leta 1996. V Franciji
in ZDA so se doslej usposobili že trije specialisti
inštruktorji protiminskega potapljanja po medna-
rodnih standardih, v Izobraževalnem centru RS
za zaščito in reševanje na Igu pa so kandidati za
protiminske potapljače pridobili temeljno znanje iz
pirotehnike. Načrtuje se, da se bo še več pripadni-
kov enote za podvodno delovanje usposobilo za
inštruktorje protiminskega potapljanja, tako da
bodo takšne tečaje, kot je bil zadnji, lahko izvajali
tudi samostojno. Jerica Pavšič
S LO V E N S K A V O J S K A 1 5
Iz vojaškega življenja

Ognjeni krst novih topničarjev

Na usposabljanju
Z artilerijskim bojnim streljanjem s havbicami 155 mm se je v torek, 15. novembra, na več specialističnih vsebin
osrednjem vadišču SV na Počku pri Postojni končalo trimesečno usposabljanje 35 kan- Program usposabljanja za pridobitev VED
didatov za VED artilerec. Kot je pojasnil poveljnik 460. artilerijskega bataljona iz Postojne artilerec je temeljil predvsem na praktičnem
major Slavko Harc, je bil cilj bojnega streljanja, ki so ga izvedli po načrtu ob koncu specia- usposabljanju kandidatov iz specializiranih vse-
lističnega usposabljanja, da vojaki dobijo VED artilerec. Poleg tega je najbolj pomembno, bin, ki so pomembne za delo posadk na ognje-
da po opravljenem usposabljanju tudi v praksi pokažejo in preverijo svoje znanje, pridobijo nem položaju. »35 kandidatov, med katerimi je
samozaupanje in občutijo ognjeni krst na bojnem položaju, kajti v artileriji velja pravilo, bilo sedem kandidatk, se je usposabljalo za tri
da samo pravo bojno streljanje naredi iz vojaka pravega artilerca. Posadke kandidatov in artilerijske specialnosti, in sicer za topografa,
pripadnikov 460. artilerijskega bataljona so na štirih orožjih posredno streljale na približno računarja in strežača namerilca na orožju. 25
štiri tisoč metrov oddaljene cilje, pri čemer so preizkusile vse vrste artilerijskega ognja. kandidatov že dela v 460. artilerijskem bataljonu,
deset pa jih je na artilerijsko specialistično uspo-

16 S LO V E N S K A V O J S K A
 Za havbico skrbi devetčlanska posadka
V posadki na orožju je brez voznika vlečnega vozila osem članov, in sicer

Iz vojaškega življenja
merilec, pomočnik merilca, polnilec projektilov, polnilec smodniškega pol-
njenja, podajalca, tempirnik in poveljnik oddelka. Vojak Stanko Mislovič, ki
je opravljal dolžnost tempirnika, je pojasnil: »Za uspešno in hitro delo na
orožju mora posadka delovati usklajeno.« Ta lahko v določenih okoliščinah
dela tudi z manj člani, pri čemer njihove naloge prevzamejo drugi. Posadka
na orožju po prihodu na ognjeni položaj najprej namesti orožje, ga vkoplje
in opravi vsa nujna opravila na ognjenem položaju. Nato posadka pregleda
orožje in strelivo, postavi pikete ter orožje pripravi za bojno delovanje. Izvid-
niki med tem postavijo opazovalnico, od koder lahko spremljajo zadetke na
ciljih, topografi in računarji pa uredijo svoje položaje. »Ko dobimo od topo-
grafov, izvidnikov in vezistov koordinate ognjenega položaja, posameznih
orožij, opazovalnice in ciljev, jih vnesemo na planšeto, nato pa s tablicami
in upoštevanjem drugih dejavnikov, kot so na primer vremenske razmere,
izračunamo osnovne strelske elemente,« je pojasnil vojak Miha Ivančič, ki je
opravljal dolžnost računarja v računskem oddelku. Izvidniki na opazovalnici
določijo elemente, kot so vrsta in koordinate cilja, azimut ter daljava opazo-
vanja, in jih sporočijo na ognjeni položaj. Poveljnik ognjenega položaja nato
izda povelje z osnovnimi podatki za kotomir in daljinar, ki jih merilci nastavijo
na namerilni napravi. Najprej je izdano povelje za strel na osnovnem orožju
in nato za polnjenje. Tempirnik da projektil podajalcu, ta pa ga prinese do
polnilca projektilov, ki ga da na mehanizem za proženje in ga potisne v cev.
Polnilec smodniškega polnjenja v cev vstavi smodniško polnjenje, pomočnik
merilca pa vloži netilko v zaklep, ga odklene in zapre. Merilec še enkrat pre-
veri, ali je pravilno zavzel poveljevane strelske elemente na namerilni napravi
in ali je orožje pripravljeno za strel. Pomočnik merilca po povelju za ogenj
izstreli prvi projektil. Merilec ob strelu sedi na orožju, medtem ko so drugi
člani posadke postavljeni ob levi in desni lafeti za orožjem. Posadka poroča

Priprava in pregled streliva pred začetkom streljanja

sabljanje prišlo iz Centra za usposabljanje v Vipavi, zato zanje še ne vemo, v

katere enote SV bodo pozneje razporejeni,« je povedala poveljnica učne eno-
te za VED artilerec poročnica Mihela Onič iz 460. artilerijskega bataljona.
Specialistično usposabljanje, ki je trajalo osem tednov, je bilo razdeljeno na
več delov. V prvem, splošnem delu, v katerem so kandidati teoretično in prak-
tično spoznavali predvsem orožje ter temelje artilerijske taktike, je potekalo
večinoma v učilnici in je bilo za vse tri artilerijske specialnosti enako. Vojaki
morajo zelo natančno poznati orožje in namerilne naprave, nato pa lahko za-
čnejo izvajati zahtevnejše postopke, kot so ravnanje s strelivom in postopki
streljanja. »V specialističnem delu, ki smo ga s kandidati izvajali na vadišču
Apače pri Ptuju, smo urili postopke računskega in topografskega oddelka ter
članov ognjenih posadk na terenu. Splošnih vsebin je bilo na usposabljanju
zelo malo, največ časa pa smo namenili specialističnim temam,« je še po-
jasnila poročnica Onič. Pred zaključnim streljanjem, ki predstavlja vrhunec
specialističnega usposabljanja in s katerim praktično preverijo znanje ter
usposobljenost članov posadk in oddelkov za bojno delovanje, kandidati
sedem tednov urijo vse postopke.

S LO V E N S K A V O J S K A 17
 poveljniku ognjenega položaja, da je granato iz-
strelila, in počaka na nadaljnja povelja.
Iz vojaškega življenja
Začetna trema je po nekaj izstreljenih
granatah minila
Vojakinja Petra Plemenič, ki je v posadki oprav-
ljala nalogo polnilca smodniške polnitve, je prvič
streljala s havbico 155 mm in ob tem povedala,
da je imela na začetku nekaj treme, vendar je
že po nekaj izstreljenih granatah minila. »Ob-
čutki ob izstrelitvi prve granate so bili enkratni,
čeprav nisem pričakovala, da bo tako počilo,«
je še dodala vojakinja Plemenič. Potem izvidniki
z opazovalnice, od koder se vidijo cilji, s pomočjo
izvidniških inštrumentov opazujejo zadetke na cilj
in o morebitnih odstopanjih od ciljev poročajo na
ognjeni položaj. Računski oddelek na podlagi
teh odstopanj izračuna nove strelske elemente,
ki jih zavzame merilec na osnovnem orožju, na
katerem se izvede korekturno streljanje. »Točnost
streljanja je odvisna od tega, kako trdno je vko-
Poročnica Vojak
Mihela Onič Stanko Mislovič
Poveljnik 460. artilerijskega bataljona major Slavko Harc je ob koncu bojnega streljanja čestital
novim artilercem.
18 S LO V E N S K A V O J S K A
pana havbica, in od trenutnih vremenskih razmer,
kot so vlažnost, temperatura, zračni tlak, hitrost
in smer vetra, ki vplivajo na let projektila. Poleg
tega je zelo pomembna tudi natančnost merilca
na orožju pri zavzemanju strelskih elementov,
računskega oddelka pri preračunavanju korektur
in izvidnikov pri ugotavljanju odstopanj zadetkov
od ciljev,« je pojasnil vojak Ivančič. Po uspešnem
preizkusu osnovnega orožja nastavijo še drugo
orožje. »Na tem streljanju so kandidati preizkusili
vse vrste artilerijskega ognja, kot so posamično
streljanje, pri čemer strelja posadka na posamez-
nem orožju čim hitreje, rafal, pri katerem streljajo
iz vseh orožij z določenim časovnim zamikom, in
plotun, pri katerem izstrelijo iz vseh orožij hkrati.
Poleg tega smo izvedli tudi prenos ognja na drugi
cilj,« je poudarila poročnica Onič.
Kandidati so bili dobri
Posadke na orožju so izvajale posredno streljanje
na približno štiri kilometre oddaljene cilje, ki jih
Vojakinja Vojak
Petra Plemenič Miha Ivančič
Posadka med polnjenjem orožja
niso videli. Poveljnik 460. artilerijskega bataljo-
na major Harc je pojasnil, da je zadovoljen, da
bodo lahko z novimi kandidati, ki bodo uspešno
končali specialistično usposabljanje in pridobili
VED artilerec, popolnili nekatere dolžnosti v ar-
tilerijskem bataljonu. »Streljanje je potekalo brez
težav in kandidati so dobro streljali, kar kažejo
majhna odstopanja zadetkov od ciljev,« je ocenil
major Harc in poudaril, da so na streljanju bolj kot
hitrosti namenili pozornost pravilnosti postopkov
ter varnosti posadk pri delu z orožjem.
Marko Pišlar
Foto: Bruno Toič
On Tuesday, 15th November, 35 candidates
for MOS artilery gunner completed their
three-month training. The final exercise – ar-
tillery battle firing with howitzer 155 mm was
carried out at the training ground Poček in the
vicinity of Postojna. According to the words of
Commander of the 460th SAF Artillery Battali-
on from Postojna, Major Slavko Harc, the goal
of the battle firing, which the servicemem-
bers carried out at the end of the specialist
training, was to acquire the MOS of artillery
gunner and, what is most important, to show
and test the newly-acqured knowledge and
skills in practice, gain self-respect and expe-
rience the baptism of fire in battle positions;
in accordance with the rule stating that only
real battle firing can transform the candidate
into a proper gunman. Crews consisting of
MOS candidates and servicemembers of
the 460th SAF Artillery Battalion practised
firing on four different weapons, at targets po-
sitioned at a distance of approximately 4000
metres, thus testing all kinds of artillery fire.
 Izšla je nova številka revije Ujma,
ki jo vsako leto izda Uprava RS za zaščito in reševanje Ministrstva za obrambo.

V reviji so obravnavane naravne in druge nesreče, ki so se v Sloveniji zgodile

leta 2004, ter večje svetovne nesreče. Revija na 299 straneh prinaša 44
člankov, ki so obogateni z barvnimi fotografijami, grafi in preglednicami.

Revijo lahko naročite na naslovu uredništva, in sicer Izobraževalni center za zaščito in reševanje, Zabrv 12, 1292
Ig, ali na telefonski številki 01/479 65 51.
 Na festivalu vojaškega filma
Iz vojaškega življenja
nagrada TV-studiu MO
Enkratna priložnost za predstavitev dela
TV-studia MO, ki deluje v Službi za publi-
cistiko MO, je festival vojaškega filma
Escerciti e popoli (Vojska in ljudje), ki
vsako leto poteka v Braccianu pri Rimu.
Tokratnega že 16. festivala se je udeleži-
lo 24 držav, ki so predstavile 60 produk-
cij. Slovenija je na prireditvi sodelovala s
filmoma Zaščita pred snežnimi plazovi
in Duhovna oskrba v Slovenski vojski in
za prvega dobila posebno nagrado.
Na festivalu so filmi razvrščeni v več kategorij, na
primer dokumentarni, izobraževalni in predstavit-
veni filmi, filmi o aktualnih dogodkih ali varstvu
okolja, ki tekmujejo za prvo nagrado v svoji ka-
tegoriji. Filme ocenjuje posebna strokovna žirija,
ki izbere tudi najboljši film festivala. Letos je bil to
romunski dokumentarni film režiserja polkovnika
Mircea Laslãua He fell in combat – Padel v boju.
Pretresljiva zgodba govori o vojaku Narcisu, ki je
bil v operaciji v podporo miru v Afganistanu na
svoj 26. rojstni dan smrtno ranjen.
TV-studio MO iz Poljč je na festivalu tokrat sode-
loval s predstavitvenim filmom Duhovna oskrba
v Slovenski vojski in z izobraževalnim filmom
Zaščita pred snežnimi plazovi. Slednjemu je stro-
20 S LO V E N S K A V O J S K A
kovna žirija podelila posebno nagrado, saj film v
34 minutah nazorno prikaže postopke reševanja
ob snežnem plazu. Film Zaščita pred snežnimi
plazovi je avtorsko delo Toma Burazina, nastajal
pa je po scenariju poročnika Mihe Kuharja iz
PDRIU in aktivnega gorskega reševalca. Avtorja,
ki sta skupaj posnela že osem učnih filmov, sta
imela s snemanjem zadnjega filma veliko težav,
saj je delo potekalo predvsem v visokogorju
Karavank in Julijskih Alp. Zaradi slabega vre-
mena, nizkih temperatur, zelenih zim in drugih
organizacijskih težav je snemanje trajalo kar tri
leta. Film, ki je posnet na DVD, je Tomo Burazin
končal in prvič javno predstavil v začetku letoš-
njega leta. Poročnik Miha Kuhar je ob tem izdal
knjigo z naslovom Vojaško gorništvo v sloven-
skem in angleškem jeziku. Knjiga in sklop oddaj
Znamo - zmoremo, v katerem je osem oddaj, tri
od njih so na festivalu vojaškega filma v Braccia-
nu nagradili, tako predstavljata edinstveno učno
gradivo za strokovno ter laično javnost. Kakovost
filmov poleg prejetih nagrad potrjuje tudi zani-
manje številnih tujih oboroženih sil za izmenjavo
gradiva. Tako je švicarski vojaški medijski center
film Uporaba plezalne vrvi prevedel v francoski
in nemški jezik. Kot je dejal vodja tega centra
Markus Meister, je to vrhunski izdelek, s katerim
si tudi Švicarji, ki imajo številne izkušnje v visoko-
gorju in sredogorju, pomagajo pri spoznavanju
veščin uporabe plezalne vrvi.
Medijski centri imajo v vojskah
pomembno mesto
Švicarski medijski center deluje že 62 let, njegovo
delovanje pa je za nekaj let zamrlo le po koncu
druge svetovne vojne. Leta 1953, ko je začel
ponovno delovati, je bilo v centru zaposlenih
pet ljudi, ki so filme snemali na 35-milimetrski
filmski trak. Do leta 1972 se je število zapo-
slenih povečalo na 20, kolikor jih je tudi danes.
Švicarski center je video tehniko začel uporabljati
leta 1972, vendar je zaradi aparatur, ki so bile na
voljo po vojašnicah, filmski trak opustil šele leta
1988. Danes imajo v centru najsodobnejšo video
opremo, snemalci pa še reportažni avto. Švicarji
sodelujejo na filmskem festivalu od njegovega
začetka in so med najuspešnejšimi udeleženci.
Njihove produkcije vsako leto navdušujejo z od-
ličnimi posnetki, dinamiko in izvirnostjo. Tako ne-
kateri menijo, da v vojaški produkciji prav Švicarji
določajo standarde.
V različnih državah televizijski studii delujejo v
službah za odnose z javnostmi, ki izdajajo tudi
publikacije in imajo pogosto fotografski in avdio
studio ter druge službe. Tako na primer avstrijski
in finski kolegi snemajo ter fotografirajo tudi proto-
kolarne dogodke predsednika republike in vlade.
V avstrijskih oboroženih silah je zaposlenih deset
fotografov, ki sodelujejo pri državnem protokolu.
Poleg tega imajo tri filmske ekipe, vsaka pa naj-
manj tri člane. Skrbijo za ozvočenja vojaških
prireditev in izdajajo tiskano gradivo. Podobno so
organizirani tudi Finci, saj imajo snemalca in reži-
serko, ki je hkrati tudi scenaristka. Zato najemajo
filmske ekipe, ki delajo pod vodstvom Irme Nyfors.
Finci v nasprotju z Avstrijci posnetke vojaških vaj
in drugih dogodkov v vojski ter na MO nacionalni
in komercialnim televizijskim postajam praviloma
prodajajo, prav tako so vsi posnetki njihova last
in o gradivu vodijo natančno evidenco. Vodja
službe, ki je na Finskem zadolžen za vojaško
produkcijo, major Jukka Haltia je povedal, da na
leto pripravijo od šest do deset filmov, pri čemer
vsebino filmov in izvajalce določijo za leto in več
vnaprej. Dvakrat na leto se namreč sestanejo z
vojaškimi poveljniki, ki predstavijo potrebe enot
glede televizijske produkcije, nato pa nadrejeni
odločijo o realizaciji.
Hrvaško obrambno ministrstvo nima televizij-
skega studia, temveč pogodbeno sodeluje s
stalnim zunanjim izvajalcem, ki jim pripravlja vse
izobraževalne in dokumentarne oddaje. Vodja
Službe za odnose z javnostmi na MO RH Marija-
na Klanac pravi, da si želijo ustanoviti televizijski
studio. Prednosti, ki jih prinaša lastna skupina, so
velike, in sicer poznajo vojaške postopke, opremo
in oborožitev. Tudi odzivni čas televizijske ekipe je
krajši in njihovi stroški so precej nižji.
TV-studio MO na festivalu ponovno
navdušil
TV-studio MO, ki je letos za film Zaščita pred snež-
nimi plazovi dobil posebno nagrado strokovne
žirije, je bil leta 1980 v Poljčah ustanovljen za
snemanje učnih filmov in drugega gradiva za
izobraževanje v Centru za obrambno usposab-
ljanje. Studio je z enim zaposlenim na začetku
sodeloval z zunanjimi sodelavci, predvsem z RTV
Slovenija. Z že pokojnim režiserjem Matevžem
Marinkom in strokovnim sodelavcem Ečom Vod-
nikom so v prvih letih delovanja postavili tehnične
in produkcijske standarde. Po osamosvojitvi je
TV-studio MO začel dokumentirati dogodke na
področju obrambnega sistema ter pripravljati
promocijsko gradivo in učne vsebine, v sodelova-
nju s TV Slovenija pa je posnel sto informativnih
oddaj Pripravljeni. Na festivalu Eserciti e
popoli je studio začel sodelovati ko-
nec devetdesetih let z učnimi
filmi, ki so nastajali na
podlagi prispev-
kov za oddajo
Pripravljeni. Za
filme Kako preživeti
pozimi I. in II., Upora-
ba plezalne vrvi in
Zaščita pred snež-
nimi plazovi je na
festivalu v Rimu
prejel najvišje nagrade, prvo nagrado pa je dobil
tudi za reportažo z vojaškega svetovnega smu-
čarskega prvenstva v Kranjski Gori. TV-studio
MO, katerega filme in druge prispevke predvajajo
nekatere televizijske postaje po Sloveniji, je lani
filme začel izdajati tudi na DVD.
Festival priložnost za izmenjavo znanja
Filmski festival Eserciti e popoli je odlična pri-
ložnost za vse ustvarjalce vojaškega filma, da
primerjajo svoje izdelke z delom drugih televizij-
skih studiev, izmenjajo izkušnje in spoznajo način
dela pri kolegih v drugih državah. Kljub temu smo
Iz vojaškega življenja
se udeleženci festivala na neformalnih srečanjih
strinjali, da bi moral organizator festivala v pri-
hodnjih letih poskrbeti za njegovo posodobitev.
Poleg predstavitve produkcij bi bilo dobro, da bi
organiziral okrogle mize in delavnice o produk-
cijah, načinu dela, tehničnih in organizacijskih
vprašanjih ter drugih strokovnih temah.
Borut Podgoršek
Award to MoD TV Studio at Military
Film Festival
A unique opportunity to present the work of
the RS Ministry of Defence TV Studio, part
of the MoD Public Relations Service was
the 16th International Film Festival 'Eserciti
e Popoli' (Military and Nation), which takes
place every year in Bracciano near Rome.
This year's festival was attended by partici-
pants from 27 countries, presenting 60 re-
leases. Slovenia participated with two films:
Avalanche Protection and Spiritual Care in
the SAF. The former, made by Tom Burazin
and based on the script of Lieutenant Miha
Kuhar of PDRIU, who is an active member
of the mountain rescue team, received a
special award. The authors, who have so
far made 8 educational films, encountered
many difficulties during the filming pro-
cess, which took place in the mountains
of Karavanke and the Julian Alps. Due to
bad weather conditions, low temperatures,
green winters and organisational problems,
the film took three years to finish. The DVD
was eventually recorded and first presented
to public in the beginning of this year. At
the same time, Lieutenant Miha Kuhar also
published a book entitled Military Mountai-
neering, printed in Slovene and English.
S LO V E N S K A V O J S K A 21
 Vlada BiH
donatorka ITF
Minister BiH za civilne zadeve Safet Halilović
in direktor Mednarodne ustanove - fundacije
za razminiranje in pomoč žrtvam min Dorijan
Maršič sta v torek, 15. novembra, v Sarajevu
podpisala že tretji aneks k protokolu o so-
financiranju ustanove. Bosna in Hercegovina
je za protiminsko delovanje tokrat namenila
2,2 milijona dolarjev. ITF je za razminiranje
Iz tujine
Ahtisaari napovedal začetek misije na Kosovu
Nekdanji finski predsednik in posebni
odposlanec Združenih narodov za poga-
janja o prihodnjem statusu Kosova Marti
Ahtisaari je v ponedeljek, 21. novembra,
na Kosovu začel dvotedensko misijo, v
okviru katere naj bi ugotovil, kakšni so
temelji za pogajanja o prihodnjem statusu
te pokrajine.
Kot je v Helsinkih na svoji prvi tiskovni konfe-
statusu Kosova najprej ustavil v Beogradu in
Prištini, nato pa bo obiskal tudi Podgorico,
Tirano in Skopje. »Za to nalogo je bilo precej
zanimanja, pa tudi podpora mednarodne
skupnosti je velika,« je dejal Ahtisaari, ki se
je že sestal s predstavniki ZN, Nata, Evropske
unije in kontaktne skupine za Kosovo, ki jo
sestavljajo Velika Britanija, Francija, Nemčija,
Italija, Rusija in ZDA. Sedež misije bo na Duna-

v tej državi v zadnjih sedmih letih zbral že renci v vlogi posebnega odposlanca ZN za po- ju, od koder naj bi nekdanji finski predsednik
75 milijonov dolarjev, tako da so lahko oči- gajanja o prihodnjem statusu Kosova pojasnil tesno sodeloval z vsemi stranmi, ki so vpletene
stili več kot 21 milijonov kvadratnih metrov Ahtisaari, se bo glede pogajanj o prihodnjem v reševanje kosovskega vprašanja.
ozemlja. Samo letos so v BiH pregledali in

Foto: ZN, Evan Schneider

očistili več kot 4,5 milijona kvadratnih metrov,
rehabilitiranih pa je bilo 14 žrtev min.

Parlamentarci o
prihodnji vlogi Nata
Jesenskega zasedanja parlamentarne
skupščine Nata, ki se je v torek, 15.
novembra, končalo v danskem Kopen-
hagnu, se je udeležilo več kot 300
parlamentarcev iz skoraj 40 držav, med
njimi 26 članic Severnoatlantskega
zavezništva.
Na zasedanju so razpravljali o varnostnih
vprašanjih in vlogi Nata pri ohranjanju miru
in stabilnosti v regijah, kjer so se konflikti
končali pred kratkim. Predsednik parla-
mentarne skupščine Nata Pierre Lellouche
je dejal, da je bilo zadnje leto naporno, saj
so poleg rednih aktivnosti organizirali več
kot 40 obiskov odborov in pripravili petnajst
poročil z različnih področij, od gospodarske-
ga razvoja Kitajske do varnosti na Južnem
Kavkazu in Srednjem vzhodu. Predsednik
je poudaril prizadevanja parlamentarne
skupščine za razvoj demokratičnih vrednot
v Azerbajdžanu, Ukrajini in Belorusiji ter
Ruski predsednik o posodobitvi oboroženih sil
Ruski predsednik Vladimir Putin je na letni
konferenci vrhovnih vojaških poveljnikov
na MO v sredo, 9. novembra, napovedal
obsežno posodobitev oboroženih sil.
Vrhovni poveljnik ruske vojske je napovedal, da
bo delež obrambnega proračuna, namenjen
razvoju oboroženih sil, do konca leta 2015 do-
segel 70 odstotkov, je poročala ruska agencija
Novosti. »Le tako bomo ustrezno napredovali na
področju tehnološke posodobitve,« je poudaril
predsednik in dejal, da bodo tehnološko poso-
dabljanje že prihodnje leto povečali za 150 od-
stotkov. Prednost pri opremljanju s sodobnimi
oborožitvenimi sistemi, sistemi za izvidovanje
in elektronsko bojevanje ter za poveljevanje in
nadzor bodo imele enote, ki so v nenehni bojni
pripravljenosti. Opozoril je, da so ruske oborože-
ne sile iz podaljšane faze preoblikovanja letos
začele fazo načrtovanega vojaškega razvoja,
in poudaril pomen usposabljanja pripadnikov
za protiteroristično delovanje. Potrdil je za 1.
januar 2008 načrtovano skrajšanje obveznega
služenja vojaškega roka na 12 mesecev in na-
povedal, da se bodo plače in dodatki v vojski v
naslednjih treh letih zvišali za 67 odstotkov, že
leta 2006 pa za 15 odstotkov.
Foto: Urad predsednika Rusije

večjo stopnjo dialoga s sredozemskimi

državami in državami arabsko-musliman-
skega sveta. Generalni sekretar Nata Jaap
de Hoop Scheffer je opozoril na vprašanje
nadaljnjega razvoja zavezništva. Parla-
mentarci so med drugim razpravljali tudi o
reformi skupščine in sklenili, da bo posebna
skupina v naslednjih mesecih pripravila
poročilo o prilagoditvi varnostnim izzivom
21. stoletja.

22 S LO V E N S K A V O J S K A
 V Srbiji in Črni gori turneja javnih
tribun o Natu
Atlantski svet Srbije in Črne gore je med 7. in 10. novembrom z
Natovo Upravo za javno diplomacijo organiziral turnejo javnih
tribun. Na njej je sodeloval tudi stalni predstavnik Slovenije v
Severnoatlantskem svetu veleposlanik Matjaž Šinkovec.
Namen javnih tribun je bil obveščanje javnosti v Srbiji in Črni gori o
približevanju Natu in PzM ter prednostih in slabostih članstva v organi-
zaciji. Na turneji so nastopili vodja oddelka za obrambno sodelovanje
v Upravi za obrambno načrtovanje George Katsirdakis, upokojeni ge-
neral SČG Slobodan Kosovac in stalni predstavnik Slovenije v Severno-
atlantskem svetu veleposlanik Matjaž Šinkovec. V Nišu in Zaječarju so
se srečali s študenti, mladimi iz političnih strank, s predstavniki lokalnih
oblasti, poslovneži ter vojaškimi in policijskimi častniki, v Beogradu pa
s študenti, predstavniki NVO in novinarji. Veleposlanik Šinkovec je pred-
stavil izkušnje Slovenije med približevanjem Natu in dejal, da se Slove-
nija zavzema za čimprejšnjo vključitev SČG v PzM, ko bo izpolnila pogoj
mednarodne skupnosti o predaji generala Mladića Haagu. Slovenija s
SČG sodeluje bilateralno in v okviru programa sodelovanja Nata s SČG
na področju jezikovnega izobraževanja, z Veliko Britanijo in Avstrijo je v
Beogradu organizirala seminar o demokratičnem nadzoru nad oboro-
ženimi silami, z Norveško pa pripravlja seminar o javni diplomaciji pri
vključevanju v PzM in Nato.
Češka izbira
med Patrio in Steyrjem
Na doslej enega največjih javnih razpisov češkega obrambnega mi-
nistrstva, in sicer za nakup oklepnih transportnih vozil, ki se je iztekel
v ponedeljek, 14. novembra, sta se prijavila finska Patria in avstrijski
konzorcij Steyr. Patria, ki vozila dobavlja Poljski, Hrvaški in Kuvajtu, se
je na razpis prijavila z dvema tipoma vozil, Steyr pa z vozilom pandur,
s katerim je opremljena portugalska vojska. Češko obrambno minis-
trstvo bo 20 milijonov kron vredno pogodbo z izbranim izdelovalcem
predvidoma podpisalo aprila prihodnje leto, prva vozila pa naj bi do-
bilo leta 2007. Ministrstvo namerava do leta 2012 kupiti 199 oklepnih
transporterjev z možnostjo dokupa 35 vozil, s katerimi bo zamenjalo
zastarele OT-64.
Foto: Steyr
Nadaljnja pomoč EU pri obnovi
Afganistana
Predstavniki EU in Afganistana so v sredo, 16. novembra, ob
robu zasedanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu podpi-
sali skupno deklaracijo o novem partnerstvu med stranema.
Obe strani si želita okrepiti politični in gospodarski razvoj Afganistana, v
deklaraciji pa EU tudi opozarja, da želi izboljšanje na področju človekovih
pravic, boja proti nezakoniti trgovini z drogami in varnosti. Afganistanski
predsednik Hamid Karzaj je ob tem dejal, da je država dosegla pomem-
ben napredek k stabilnosti in miru, čeprav se še dogajajo posamezni
Iz tujine
teroristični napadi. Poudaril je, da je Afganistan izboljšal usposobljenost
za upravljanje tuje pomoči. EU je odnose z Afganistanom obnovila leta
2002 po padcu talibanskega režima, od takrat pa je državi namenila več
kot milijardo evrov. Evropska unija je tej državi namenila finančno pomoč
tudi za reformo javne uprave, varnost in obnovo infrastrukture. Sicer pa
so v tej državi v soboto, 12. novembra, razglasili uradne rezultate parla-
mentarnih volitev, ki so potekale pred dvema mesecema. Največ glasov
so med 5800 kandidati dobili predstavniki mudžahedinov in plemenskih
klanov. Med izvoljenimi kandidati je 25 odstotkov žensk. Narodna skup-
ščina se bo prvič sestala decembra.
Decembra v Ljubljani ministrsko
zasedanje OVSE
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo 5. in 6. decembra
letos potekalo ministrsko zasedanje OVSE, ki pomeni sklepno
dejanje letošnjega predsedovanja Slovenije Organizaciji za var-
nost in sodelovanje v Evropi.
Ministrski svet na ravni zunanjih ministrov članic OVSE se sestaja v letih,
ko ni vrhunskih zasedanj. Na zasedanju zunanji ministri razpravljajo o
vseh pomembnih zadevah s področja delovanja OVSE, pregledajo in
ocenijo aktivnosti organizacije ter zagotovijo njihovo usklajenost z glav-
nimi političnimi cilji OVSE. Sprejmejo tudi odločitve za nadaljnje delo. Mi-
nistrskemu svetu, katerega zasedanje praviloma poteka v predsedujoči
državi, predseduje predsedujoči OVSE. Na ljubljanskem srečanju se bodo
spomnili nekaterih letošnjih obletnic, kot sta 30. obletnica podpisa helsin-
ške listine, ki je temeljni dokument organizacije, in 15. obletnica podpisa
pariške listine za novo Evropo. Sprejeli bodo ministrsko deklaracijo OVSE,
za katero je treba doseči soglasje vseh držav udeleženk.
Zasedanja se bo predvidoma udeležilo 70 delegacij z več kot 800 člani
in več sto novinarjev.
S LO V E N S K A V O J S K A 2 3
 Protidobave v mednarodni trgovini
Opredelitev protidobav
Za poimenovanje protidobav se uporablja veliko
S t ro k o v n e t e m e
izrazov in definicij. Države za opis protidobav
uporabljajo zelo različne izraze, in sicer od stra-
teške industrijske razvojne aktivnosti (Avstralija),
industrijske koristi (Belgija), industrijske in regio-
nalne koristi (Kanada) do industrijske soudeležbe
(Finska in Velika Britanija), industrijskega sodelo-
vanja (Španija) in industrijske koristi sodelovanja
(Izrael). Zato je tudi v ekonomski literaturi veliko
strokovnih definicij protidobav (Neuman, 1985;
Udis in Maskus, 1991; Martin in Hartley, 1995).
Za vse definicije je značilno, da za protidobave
opredeljujejo tisto blago in storitve, ki izhajajo
iz kompleksnih prostovoljnih transakcij, ki so
rezultat pogajanj med državo kot kupcem in tu-
jimi dobavitelji. Protidobave torej predstavljajo
obseg industrijskih in trgovinskih ugodnosti, ki
jih dobavitelji v obliki spodbud ali pogojev na-
kupa zagotavljajo tujim državam. Mednje sodijo
skupna proizvodnja, licenčna proizvodnja, po-
dizvajalstvo, prenos tehnologij, nakupi v državi
kupcu, finančna pomoč, marketinška pomoč in
skupna vlaganja (US Presidential Commission,
2001: 5).
24 S LO V E N S K A V O J S K A
Vlade, ki na globalnem trgu sodelujejo
kot kupci, za zaščito nacionalnih inte-
resov kot tudi zaradi povečevanja tran-
sakcijske vrednosti izmenjanega blaga
in storitev sprejemajo različne strategije.
To še posebno velja za mednarodno
trgovanje med gospodarskimi sektorji,
ki so povezani z nacionalno varnostjo in
obrambo. Protidobave so ena od mno-
gih praks, ki jih države uporabljajo za
zaščito in spodbujanje razvoja domačih
nacionalnih interesov. Nacionalna
gospodarstva imajo zato pogosto proti-
dobave za nujnost, ki jo narekujejo tržni
premisleki, za konkurenčno prednost ali
alternativo netrgovanja.
Za protidobave so značilni udeležba države, ki
kupuje, recipročnost ponudbe in prednostno
ravnanje (Verzairu, 2000: 2). Država, ki kupuje,
lahko v protidobavo poseže s pomočjo zakono-
daje ali politike. Skrbno lahko prouči postopek
sprejemanja odločitve o protidobavah, zato
da se zagotovi izvedba točno določene oblike
protidobav ali da se za neizpolnitev pogodbenih
obveznosti sprejme poseben sporazum. Poleg
tega država, ki kupuje s pomočjo protidobav, od
potencialnih prodajalcev zahteva, da kot pogoj
za pridobitev pogodbe o prodaji blaga ali stori-
tev pogodbeno zagotovijo neke vrste dodatno,
sekundarno nadomestilo. Država kupec začne
zaradi dogovora s potencialnim prodajalcem, da
bo zagotovil recipročne kompenzacije, prednost-
no ravnati. Prednostno ravnanje lahko poteka raz-
lično, od znižanja carin in davkov do ugodnega
financiranja.
Protidobave in načela proste trgovine
Protidobave so eden od mehanizmov, s katerim
države uravnavajo ali nadzirajo določeno po-
dročje mednarodne trgovine. Zato lahko pod
nekaterimi pogoji protidobave predstavljajo tudi
trgovinske ovire.
Protidobave so podobno kot trgovinske ovire
rezultat zavračanja načel proste trgovine, zaradi
česar tudi delujejo proti njim. Do zavračanja teh
načel prihaja v posebnih gospodarskih sektorjih,
ki so povezani z državnim in obrambnim trgova-
njem. Večina vlad je tako zavrnila načelo konku-
 Foto: nemške oborožene sile
precej dejavnikov omejuje učinkovitost GPA pri
zmanjševanju in ukinitvi protidobav. Sporazum
je »plurilateralen«, neodvisen od članstva v WTO,
zato zavezuje le tiste, ki ga ločeno podpišejo. Po-
leg tega 16. člen GPA dovoljuje tudi izjeme pri na-
bavah, ki so nepogrešljive za nacionalno varnost
ali obrambo (WTO, 1996). GPA torej dovoljuje

S t ro k o v n e t e m e
protidobave in druge diskriminatorne trgovinske
prakse pri trgovanju z obrambnim sektorjem.
S podpisom Pogodbe o ustanovitvi Evropske
unije leta 1992 se je začelo oblikovanje enotnega
evropskega trga. Glavni namen ustanovitve EU in

Svetovna trgovinska organizacija

V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so ZDA Zvezno republiko Nemčijo prisilile, da je v zameno dovoljuje izvajanje protidobav in drugih
za stroške vzdrževanja ameriških oboroženih sil pri njih kupila ameriško oborožitev. diskriminatornih trgovinskih praks v
primeru vladnega trgovanja.
renčnosti in primerjalnih prednosti kot osnovo za
vojaško industrializacijo (Kapstein, 1991: 660).
Načela proste trgovine zavračajo tudi drugi
gospodarski sektorji, kot je na primer letalska
industrija, ki je tesno povezana z domačo državo.
Njeni nakupi se namreč štejejo za državne na-
kupe, ki so izvzeti iz pravil Svetovne trgovinske
organizacije (World Trade Organization – WTO)
in drugih mednarodnih sporazumov proti diskri-
minatornim trgovinskim pravilom.
Namen številnih mednarodnih trgovinskih spora-
zumov je zmanjšati in odstraniti trgovinske ovire,
med katere se uvrščajo tudi protidobave. Na
splošno namreč ekonomska teorija, ki je podlaga
za prostotrgovinske sporazume, zagovarja, da so
protidobave del trgovinskih ovir, saj pokvarijo de-
lovanje trga in so zato ekonomsko neučinkovite.
Kljub temu številni mednarodni sporazumi dovo-
ljujejo protidobave pod določenimi pogoji.
WTO ne omenja posebej protidobav. Po mnenju
Tierneyja (US House of Representatives, 1998:
17) je glavni razlog v tem, da se je število proti-
dobav povečalo že, ko je začel veljati Splošni spo-
razum o carini in trgovini (General Agreement on
Tariffs and Trade – GATT), na podlagi katerega je
nastala WTO. Priporočila WTO sicer odsvetujejo
državam prakse, ki so podobne protidobavam,
vendar 3.8(a). člen GATT nedvoumno iz svojih
nediskriminatornih pravil izvzema katerikoli dr-
žavni nakup (US House of Representatives, 1998:
19). WTO torej dovoljuje protidobave in druge
diskriminatorne trgovinske prakse pri trgovanju
z državnim sektorjem.
Sporazum o vladnih nakupih (Agreement on
Government Procurement – GPA), katerega
namen je s povečevanjem transparentnosti za-
konodaj, postopkov in praks nadaljnje odpiranje
vladnega trgovanja mednarodni konkurenci, v
16. členu posebej govori o protidobavah in jih iz-
ključuje iz zaščitenih vladnih nakupov. Kljub temu

S LO V E N S K A V O J S K A 2 5
 podobnih regionalnih prostotrgovinskih sporazu-
mov (NAFTA, AU, ASEAN itn.) je odstranitev vseh
ovir pri pretoku blaga in storitev, vendar pa tako
kot pri WTO in GPA tudi EU kljub nekaterim po-
skusom omejevanja protidobav pri nakupih na-
cionalnovarnostnega in obrambnega pomena v
296. členu Pogodbe o ustanovitvi Evropske unije
S t ro k o v n e t e m e
iz Nice še dovoljuje takšne protidobave.
Strukture trgov, trgovinski tokovi in
protidobave
Struktura trga lahko skupaj s trgovinskimi ovirami
in praksami vpliva na uporabo protidobav. Mar-
kowski in Hall (1998: 25) menita, da je rezultat
tržne konkurence najboljši, če so izpolnjeni do-
ločeni nujni in zadostni pogoji (npr. dober pretok
informacij, neobstoj vhodnih in izhodnih ovir ter
prelivov koristi in stroškov), vendar to pogostno
ne velja za večino obrambnih trgov, saj se na
Offsets and International Trade
Governments participating as buyers in the
global market adopt a variety of strategies
designed to protect national interests as
well as to enhance the transactional value
of traded goods or services – particularly
within economic sectors related to defense
and national security. Offsets are one of the
many practises that nations use to protect
as well as promote development of dome-
stic, national interests. National economy
undertakes offsets as a necessity dictated
by market consideration, a competitive ad-
vantage, or an alternative to no trade.
Založba FDV izdala knjigo o
kriznem menedžmentu
Pri založbi FDV je ta mesec izšla knjiga do-
centa na Katedri za obramboslovje pri FDV dr.
Iztoka Prezlja z naslovom Nacionalni sistemi
kriznega menedžmenta. Avtor se v knjigi osre-
dotoča na analizo sodobnega varnostnega
okolja, v katerem nastajajo kompleksne krize
in grožnje varnosti, na opredeljevanje primer-
nega odziva sodobne države na kompleksne
krize in grožnje ter na organizacijsko strukturo
sistema kriznega menedžmenta v sodobni dr-
žavi. V prvem delu knjige s pomočjo številnih
teorij in konceptov opredeljuje pojma kriza in
krizni menedžment. V nadaljevanju s pomočjo
26 S LO V E N S K A V O J S K A
njih ponudniki srečujejo s številnimi vstopnimi
ovirami. Opozarjata tudi na nepopolno delovanje
trgov, še posebno obrambnih, na katerih pravi-
loma sodeluje le nekaj prodajalcev in kupcev.
Obrambni trgi zato delujejo znotraj oligopolne
strukture, v kateri so kompleksne transakcije in
asimetrične informacije. Takšni pogoji trgovanja
lahko povzročajo »moralno tveganje« in omogo-
čajo »škodljivo izbiro«. »Moralno tveganje« nasta-
ne, če prodajalec zaradi namernega zavajanja
kupca z napačnimi informacijami za izvedbo
transakcije porabi manj napora, kot je bilo pred-
videno ob kupčevi odobritvi transakcije. Posledi-
ca »škodljive izbire« je, da kupčeva izbira zaradi
prodajalčevega namernega ali nenamernega
prekrivanja informacij in napačnega prikazova-
nja ni optimalna. V tem kontekstu Brauer (2002:
6) in Taylor (2002: 11) trdita, da imajo lahko
protidobave pomembno vlogo pri zagotavljanju
blaginje kupcev, še posebno, če upoštevamo, da
se znotraj številnih vladnih in obrambnih poslov
ukvarjamo z oligopoličnimi tržnimi strukturami in
nepopolnim pretokom informacij.
Protidobave spodbujajo tudi trgovinske tokove.
S protidobavami uvoz in izvoz nista več neod-
visna dogodka, temveč postaneta med seboj
povezana. Uravnavano ali pogojeno trgovanje,
ki pogodbeno uveljavlja recipročne obveznosti,
obstaja v mednarodni trgovini od nekdaj. Za-
četek sodobnega obdobja kompenzacijskega
trgovanja predstavlja čas po 1. svetovni vojni,
ko so v Nemčiji kot pomoč pri stabilizaciji na-
cionalnega gospodarstva uporabili povezano
uvozno-izvozno menjavo. Kompenzacijsko
trgovanje se je kot pomoč evropskim državam v
obliki bilateralnih klirinških sporazumov, ki so za-
aplikacije teorij kompleksnosti in kaosa na na-
cionalnovarnostno področje utemelji koncept in
model kompleksne krize, za katero so značilni
predvsem večdimenzionalnost in transnacio-
nalnost ogrožanja varnosti ter linearna ali celo
nelinearna povezanost med grožnjami varnosti.
V empiričnem delu knjige sledi analiza sistemov
kriznega menedžmenta na Švedskem, v ZDA,
Veliki Britaniji in Sloveniji. V sklepnem delu knji-
ge je na podlagi teorije, izkušenj in primerjalne
analize predlaganih več priporočil za oblikovanje
sodobnega sistema kriznega menedžmenta v
Sloveniji.
gotavljali menjavo blaga na podlagi medvladnih
sporazumov, uporabljalo tudi po 2. svetovni vojni.
Izraz protidobava se prvič pojavi leta 1961 kot
orodje, s katerim so ZDA prisilile Zvezno republiko
Nemčijo, da je v zameno za stroške vzdrževanja
ameriških oboroženih sil pri njih kupila ameriško
oborožitev (Verzariu, 2000: 2).
Mag. Erik Kopač, Obramboslovni raziskovalni
center, FDV
Viri:
• Jurgen Brauer: Economic Aspects of Arms Trade Off-
sets, 2002. Dostopno na http://www.aug.ed/sbajmb/
paper-offsets.PDF, 9. november 2005.
• Ethan B. Kapstein: International Collaboration in Arma-
ments Production: A Second Best Solution. Political
Science Quarterly 106(4), 1991: 657–675.
• Stephen Martin in Keith Hartley: Defense Equipment, Ex-
ports and Offsets: The UK Experience. Defense Analysis
11(1), 1995: 21–30.
• Stephanie G. Neuman: Coproduction, Barter and Coun-
tertrade: Offsets in International Arms Market. Orbis 29,
1985: 183–213.
• US Presidential Commission on Offsets in International
Trade: Status Report of the Presidential Commission on
Offsets in International Trade. Washington, DC: Executi-
ve Office of the President of the US, 2001.
• Travis K. Taylor: A Transaction Costs Approach to Off-
sets in Government Procurement, 2000. Dostopno na
http://www.isbie.org/ISNIE00/Papers/taylor.pdf, 11.
november 2005.
• Bernard Udis in Keith Maskus: Offsets as Industrial
Policy: Lessons from Aerospace. Defence Economics
2, 1991: 151–164.
• US House of Representatives: Foreign Offsets De-
mands in Defense and Civil Aerospace Transaction,
1998. Dostopno na http://www.house.gov/reform/
min/pdfs/pdf_inves/pdf_other_offsets_rep.pdf, 7.
november 2005.
• Verzariu, Pompiliu: The Evolution of International
Barter, Countertrade and Offset Practices: A Survey
of the 1970s through the 1990s. Washington, DC: US
Department of Commerce, 2000.
• WTO: Agreement on Government Procurement, 1996.
Dostopno na http://www.wto.org., 11. november 2005.
Faludža – primer informacijskega
ali kemičnega spopada?
Konflikt na območju Iraka, ki se je začel
spomladi 2003 in traja še danes, lahko
razdelimo na dve fazi, in sicer so se
v prvi koalicijske sile pod vodstvom
ZDA spopadle z redno iraško vojsko,
radikalnimi podporniki režima iz
stranke Baas ter s tako imenovanimi
Sadamovimi Fedajini, v drugi bistveno
daljši in žal tudi bolj krvavi pa so se
koalicijskim zasedbenim silam posta-
vili nasproti uporniki, katerih delovanje
pogosto označujemo kot izrazit primer
asimetričnega bojevanja. Glede na pri-
vilegiran status sunitske manjšine med
vladavino Sadama Huseina je bilo kma-
lu jasno, da bo ona nosilka najtršega in
najbolj vztrajnega upora zasedbenim
silam v Iraku, ki so jo dodatno okrepili
številni tuji islamski (sunitski) skrajneži.
V množičnih občilih so tako vse pogo-
steje začeli govoriti o sunitskem tri-
kotniku kot najbolj upornem delu Iraka,
ki se je raztezal od Bagdada na jugovz-
hodnem robu do mesta Ar Ramadi na
jugozahodu in Tikrita, rojstnega mesta
Sadama Huseina, na severu. Natančno
na sredini osi med mestoma Bagdad
in Ar Ramadi je Faludža, mesto, ki v
zadnjem času zaradi dogajanj novem-
bra 2004 ponovno vse bolj buri sveto-
vno medijsko sceno.
Ameriške sile so se 8. novembra 2004 odločile,
da v sodelovanju z iraškimi varnostnimi silami iz-
vedejo operacijo proti upornikom, ki so jo najprej
poimenovali Phantom Fury (fantomska besnost),
pozneje pa jo je iraški obrambni minister pre-
imenoval v Operation al-Fajr (arabska beseda za
svitanje oziroma zoro). Operacija je potekala do
16. oziroma 18. novembra istega leta, ko so po
mnenju ameriških sil v mestu ostali le še posa-
meznimi »žepi« upora. Faludžo, v kateri je bilo po
nekaterih ocenah pred spopadi kar 300.000 pre-
bivalcev, je že pred začetkom operacije zapustilo
80 odstotkov civilnega prebivalstva, izseljevanje
pa se je okrepilo tudi po tem, ko so ameriške sile
napovedale, da bodo mesto napadle, civilno pre-
bivalstvo pa pozvale, da se umakne. Napad na
mesto je torej pričakalo še 60.000 civilistov in
od 2000 do 3000 upornikov, med katerimi je bilo
veliko priseljencev iz tujine z bogatimi bojnimi iz-
kušnjami (Operation al-Fajr (Dawn) Operation
Phantom Fury [Fallujah], 2005). Ne glede na
razmerje med napadalci in branilci 5 proti 1 so
se ameriške sile odločile za obsežno zračno in
kopensko pripravo, ki je omogočila precej hitro
napredovanje (mornariške) pehote v mestno
središče.
S t ro k o v n e t e m e
Faludža novembra 2004
Način, sredstva in učinki zelo odločnega ameri-
škega posredovanja ter vloga in žrtve civilnega
prebivalstva so že od začetka spopadov postali
temelj spopada med uporniki in ameriško vojsko
tudi na informacijskem področju. Medtem ko so
bile na pravem bojevališču v ofenzivi ameriške
sile, so na informacijskem področju pobudo pre-
vzeli uporniki, ki so prek spletnih strani in drugih
množičnih občil (primer spletne strani IslamOn-
line.Net ter televizijska postaja Al Jazeera) vse
pogosteje in bolj spretno opozarjali na trpljenje
civilnega prebivalstva, po drugi strani pa naj bi
ameriškim silam hitro napredovanje omogočila
tudi uporaba nekonvencionalnega, nelegalnega
oziroma moralno spornega kemičnega orožja.
Tako se je razvila prava korespondenca med
ameriškimi (vojaškimi) oblastmi, ki so odločno
zanikale vsakršno uporabo kemičnega orožja,
ter že omenjenimi spletnimi informacijskimi viri
in televizijskimi postajami predvsem z arabskega
govornega območja. Čeprav so slednje najprej
v okviru uporabe kemičnega orožja opozarjale
predvsem na bojne strupe1, so se le nekaj dni pa
začetku operacije na arabski strani pojavili očitki
o zažigalnih sredstvih2, uporabljenih tudi proti
civilnemu prebivalstvu (Did the U. S. Use »Illegal«
S LO V E N S K A V O J S K A 2 7
 Weapons in Fallujah?, 2005; US Troops Reporte-
dly Gassing Fallujah, 2004; Jamail, 2004). Vse
pogosteje so govorili o uporabi napalma3 kot
kemičnega zažigalnega sredstva, ki ima zaradi
uporabe v preteklih spopadih (druga svetovna,
korejska in vietnamska vojna) izredno simbolno
moč v smislu ponazarjanja trpljenja civilnega
S t ro k o v n e t e m e

prebivalstva. Ne glede na to, da njegova uporaba

skladno s humanitarnim pravom ni popolnoma
prepovedana4, je moralno-etično izredno sporna,
prikazi zoglenelih trupel v svetovnih množičnih
občilih pa učinkovito informacijsko orožje za
vplivanje na zahodno javnost. Enako velja tudi za
beli fosfor, ki ga je pri izvajanju taktičnih postop-
kov zadimljanja oziroma osvetljevanja bojišča
mogoče uporabljati povsem legalno, sporen pa
postane kot zažigalno sredstvo, usmerjeno proti
civilnemu prebivalstvu.
Kljub hudim očitkom, da je edino orožje za mno-
žično uničenje, zaradi katerega so ZDA s svojimi
zavezniki formalno posredovale v Iraku, tisto,
ki ga uporabljajo ameriške oborožene sile, je
Faludža kmalu izginila s seznama tem svetovnih
množičnih občil. Odločna ameriška zavračanja
vsakršne uporabe (kemičnih) bojnih strupov in
zažigalnih sredstev, nezmožnost objektivnega
novinarskega poročanja zaradi uveljavljanja
koncepta formacijskega bojnega novinarstva
(Embedded Journalism)5 ter očitki arabskim
informacijskim virom, da so pristranski in da so
zgolj orodje za propagando upornikov, so nekaj
časa nakazovali, da bodo ZDA s svojimi zavez-
niki zmagale tudi na področju informacijskega
bojevanja za prevlado nad »resnico«. Zgodba se
je začela zapletati poleti 2005, ko je bila Faludža
že skoraj popolnoma pozabljena, vendar so infor-
Faludžo je pred operacijo zapustilo 80 odstotkov prebivalcev.
macije o uporabi zažigalnih sredstev na strani
ameriških sil spet vse bolj postajale pomembne. Sunitski
Nič več niso o tem poročali le arabski viri, temveč trikotnik
tudi nemški, britanski in celo ameriški (Rotzer,
2005; Brown, 2005, Whitney, 2005), pojavljati
pa so se začeli tudi prvi dokazi o uporabi zaži-
galnih sredstev. To je vodilo do spora med ZDA
in Veliko Britanijo, saj so ZDA zavedle celo bri-
tanskega obrambnega ministra, ki je na temelju
ameriških podatkov v spodnjem domu parlamen-
ta zagotavljal, da uporabe takšnih sredstev sploh
ni bilo. Dokazi so bili le preveč očitni, zato so v
ameriški vojski priznali uporabo nove generacije
zažigalnih sredstev leta 2003 vrste MK-77v, ki pa
naj bi bila usmerjena izključno na vojaške cilje.
Povsem novo dimenzijo je uporaba kemičnih (za-
žigalnih) sredstev ameriških oboroženih sil dobi-

Spletno stran IslamOn-line.Net so uporniki uporabljali za širjenje izbranih vsebin.

la leto dni po napadu na Faludžo, ko na podlagi

reportaže italijanske televizijske postaje RAI (Iraq:
Italian tv alleges U. S. used chemical weapons in
Fallujah (2005). ADNKI.com - stampa notizia,
2005), posredovane tudi prek satelita, in članka
v britanskem časniku The Independent (Pophan,
2005) številni informacijski viri (Pany, 2005) po
svetu problematizirajo uporabo belega fosforja
kot zažigalnega orožja celo proti civilnemu pre-
bivalstvu. Poročila so temeljila tako na priznanju
ameriškega vojaka, sodelujočega v napadu
na Faludžo (U. S. Used Chemical Weapons in

28 S LO V E N S K A V O J S K A
Iraq – Veteran admits: Bodies melted away befo-
re us, 2005), kakor tudi na številnih zdravniških
poročilih in posnetih prizorih zoglenelih trupel.
Pritisk je bil prevelik in kljub začetnim poskusom
izpostavljanja legalne ter legitimne uporabe
belega fosforja kot sredstva za osvetljevanje bo-
jišča so v Pentagonu priznali, da so beli fosfor v
formacijsko družbo, za katero je značilna izrazita
proliferacija oziroma širjenje informacijskih virov,
in čas globalizacije lahko zato ugotovimo, da res-
nica ne počiva oziroma če že, potem zelo kratek
čas. Tega dejstva se morajo vsekakor zavedati
tudi sodobne oborožene sile tako pri svojem delo-
vanju kot pri poročanju o njem. Kajti prej kot bodo
Viri:
1. Bojni strup. Wikipedija, prosta enciklopedija, http://
sl.wikipedia.org/wiki/bojni_strup.
2. Colin Brown: US lied to Britain over use of napalm in Iraq
war. Information Clearing House, 17. junij 2005, http:
//www.informationclearinghouse.info/article9175.htm.
3. Did the U. S. Use »Illegal« Weapons in Fallujah? Inter-
national Information Programs US.INFO.STATE.GOV, 10.
november 2005, http://usinfo.state.gov/media/Archive_
Index/Illegal_Weapons_in_Fallujah.html.

Faludži uporabljali tudi kot zažigalno sredstvo, pri
tem pa dodali, da le proti upornikom oziroma da
so civilno prebivalstvo pravočasno obvestili, da
še pred spopadi zapusti mesto, zato na noben
način niso kršili mednarodnega humanitarnega
prava (US confirms white phosphorus use in
Fallujah, 2005).
Tako se je končala še ena zgodba, v kateri ni
manjkalo propagande in protipropagande ter
nenamernih novinarskih napak pri opisovanju
kemičnih sredstev, ki naj bi jih uporabili v ame-
Vir: http://en.wikipedia.org
sporočile realne podatke, manjša bo izguba legi-
timnosti pri njihovem delovanju, ne glede na to,
da je normativno-pravno povsem pravilno.
Dr. Uroš Svete, FDV, Katedra za obramboslovje,
Obramboslovni raziskovalni center
1
Bojni strupi so kemično bojno sredstvo, ki ga uporabljajo
oborožene sile zaradi onesposabljanja in/ali ubijanja na-
sprotnikove žive sile. Smrtni bojni strupi so prepovedani s
haaškimi konvencijami. Nekateri bojni strupi, ki so namenjeni
le začasni onesposobitvi, se uporabljajo tudi v policiji in civil-
nem okolju. Po učinku jih delimo na smrtne in tiste, katerih
namen je onesposabljanje, po delovanju pa na krvni strup,
mehurjevec, živčni strup, bljuvalec, solzivec ter dušljivec.
Spletna stran IslamOnline.Net je ameriški vojski očitala pred-
S t ro k o v n e t e m e
4. Fire Bombs in Iraq: Napalm By Any Other Name. Iraq Ana-
lysis Group, marec 2005, http://www.iraqanalysis.org/
local/459_20050330IAGFirebombs.pdf, 10. avgust 2005.
5. Iraq: Italian tv alleges U. S. used chemical weapons in
Fallujah (2005). ADNKI.com – stampa notizia, http://
www.adnki.com/printPopUp.php?loid=8.0.226404219,
10. november 2005.
6. Dahr Jamail: »Unusual Weapons« Used In Fallujah,
2004. Countercurrents.org, 28. november 2004, http:
//www.countercurrents.org/iraq-jamail301104.htm.
7. MK-77-Dumb Bombs. FAS Military Analysis Network,
2000, http://www.fas.org/man/dod-101/sys/dumb/
mk77.htm, 10. avgust 2005).
8. Operation al-Fajr (Dawn) Operation Phantom Fury [Fallujah].
GlobalSecurity.org, 2005, http://www.globalsecurity.org/
military/ops/oif-phantom-fury-fallujah.htm.
9. Thomas Pany: Willy Pete in Falludscha, 2005. Telepolis, 8.
november 2005, http://www.heise.de/tp/r4/artikel/21/

vsem uporabo živčnega bojnega strupa. 21303/1.html, 8. november 2005.

2
Zažigalna sredstva so namenjena požiganju oziroma
zažiganju sovražnikove žive sile in/ali opreme. Delimo jih
na intenzivna (zgorijo na kraju, kjer pristanejo, pri tem pa
se sprošča visoka temperatura) ter razpršna (eksplodirajo
malo nad površjem in se pri tem razpršijo po večji površini).
Kot polnitev se uporabljajo termit, magnezij, napalm A, na-
palm B in beli fosfor.
3
Napalm (deli se lahko na A in B) je zažigalno sredstvo,
sestavljeno iz mešanice benzola (21 %), bencina (33 %) in
polistirola (46 %), nove generacije zažigalnih sredstev (pri-
mer orožij MK-77 mod 5) pa namesto bencina uporabljajo
kerozin, zato jih ameriške oborožene sile ne prištevajo med
napalm, katerih zaloge naj bi v 80. letih prejšnjega stoletja
popolnoma uničili (MK-77-Dumb Bombs, 2000).
4
Medtem ko uporabo kemičnih bojnih sredstev ali strupov
obravnava oziroma prepoveduje Konvencija o kemičnem
orožju CWC (Chemical Weapon Convention), pa uporabo
zažigalnih sredstev določa oziroma omejuje tretji ženevski
protokol iz leta 1980, ki eksplicitno prepoveduje uporabo
takšnih sredstev proti civilnemu prebivalstvu in vojaškim
ciljem, ki so sredi civilnega prebivalstva (Protocol on Pro-
hibitions or Restrictions on the Use of Incendiary Weapons
(Protocol III), 1980). Tega protokola ZDA niso podpisale, so
pa Konvencijo o kemičnem orožju.
5
Neposredno z bojišča so lahko poročali le novinarji, ki so tja
prišli kot deli koalicijskih enot, za druge pa je veljala informa-
cijska blokada, ki so jo lahko prebili le na svojo odgovornost
brez zagotovila za njihovo varnost.
10. Peter Pophan: US forces ‘used chemical weapons’ during
assault on city of Fallujah, 2005. The Independent Online
Edition, 8. oktober 2005, http://news.independent.co.uk/
world/middle_east/article325560.ece, 8. november 2005.
11. Protocol on Prohibitions or Restrictions on the Use of
Incendiary Weapons (Protocol III). International Humani-
tarian Law - CCW Protocol III, 1980, http://www.icrc.org/
IHL.nsf/WebPrint/515-FULL?OpenDocument.
12. Florian Rötzer: Keine Napalm-Bomben im Irak, nur MK77-
Brandbomben, 2005. Telepolis, 18. junij 2005, http:
//www.heise.de/tp/r4/artikel/20/20340/1.html, 10.
avgust 2005.
13. U.S. Used Chemical Weapons in Iraq – Veteran admits: Bo-
dies melted away before us. Information Clearing House,
7. novemner 2005, http://informationclearinghouse.info/
article10901.htm.
14. US confirms white phosphorus use in Fallujah. ABC News
Online, 16. november 2005, http://www.abc.net.au/
news/newsitems/200511/s1508360.htm.
15. US Troops Reportedly Gassing Fallujah,. IslamOnline.Net,
10. november 2004, http://www.islamonline.org/
English/News/2004-11/10/article05.shtml.
16. White phosphorus incendiary. Wikipedia, the free encyclo-
pedia, http://en.wikipedia.org/wiki/White_phosphorus_in-
cendiary.
17. Mike Whitney: Incinerating Iraqis; the napalm cover up.
Information Clearing House, 27. junij 2005, http://www.i
nformationclearinghouse.info/article9307.htm.

Al Fallujah - a Case of Information or Chemical Conflict?

riški vojski. Čeprav je za celovito in korektno
analizo tako učinkov kot legitimnosti in legalnosti
uporabe treba razlikovati med bojnimi strupi in
zažigalnimi bombami kot kemičnimi sredstvi,
pa moramo po drugi strani le priznati, da so no-
vinarska poročila odločilno prispevala k temu, da
v zahodnih družbah množična občila upravičeno
obravnavamo kot četrto vejo oblasti, ki je ne usta-
vijo niti namerni niti nenamerni poskusi vplivanja
nanje. Drugo pa je seveda vprašanje, koliko se
bodo na tej podlagi spremenile politike in aktivno-
sti posameznih, v konflikt vpletenih strani. Za in-
The conflict in the area of Iraq, which started in spring 2003 and still continues today, can undoub-
tedly be divided into two phases: in the first phase the coalition forces under the leadership of the
USA fought the Iraqi army, radical supporters of the regime from the Baas party and the so-called
Saddam's Fedayeen. In the second, much longer and deadlier phase, the coalition forces have
to fight the members of the resistance, whose activities we often describe as a typical example
of asymmetrical fighting. Taking into account the privileged status of the Sunni Muslims minority
during the reign of Saddam Husein, it was not hard to predict that they would offer the most persi-
stent resistance against the coalition forces in Iraq, additionally strengthened by numerous foreign
Islamic (Sunni) extremists. The media soon started to talk about the Sunni triangle as the most
rebellious part of Iraq, stretching from Baghdad in the southeast, Ar Ramadi in the southwest and
Tikrit, the birthplace od Saddam Husein, in the north. Precisely in the middle between Baghdad and
Ar Ramadi is Al Fallujah, the city which has been continuously mentioned in the media worldwide
since the events of November 2004.

S LO V E N S K A V O J S K A 2 9
 Psihološki vidiki cenzure v vojni
»Besede so novo orožje, sateliti nova
S t ro k o v n e t e m e
artilerija … Cezar je imel svoje častnike,
Napoleon svojo vojsko. Jaz imam svojo
divizijo: televizijo, časopise, revije …«
Archivillain Elliot v filmu James Bond,
Jutri nikoli ne umre
Tajnost in vojaška cenzura
v krizah in vojni
Cenzura je pojem in praksa, ki povzroča nelagod-
je v javnosti, obenem pa je zelo zaželeno orodje
državnega aparata. Država je uporabljala in tudi
zlorabljala cenzorje kot nadzornike duhovnega
življenja v množičnih občilih in knjigah. Vojaštvo
kot del represivnega aparata države postaja vse
bolj občutljivo orodje za državne avtoritete, še
posebej v totalitarnih režimih. Cenzura se silovito
razmahne v kriznih razmerah in vojni. Takrat so
omejitve svobode tiska in javne besede zelo ob-
sežne, zato je kakršnokoli objavljanje v kriznem
času enosmeren in nepovraten proces. To z
drugimi besedami pomeni, da v državi obstajata
dve cenzuri, in sicer vladna ter vojaška. Novinarji
želijo in imajo pravico poiskati dejstva o nekem
dogodku, ki se je zgodil v vojni ali krizi, da bi
napisali zgodbo. To so uredniki časopisov, revij,
televizijski novinarji, vojni in drugi poročevalci.
Vojaki v krizi in vojni zaščitijo informacije z institu-
tom tajnosti. Tajnost1 nastopa v dveh vlogah: kot
institut za zaščito posameznikov, katerih življenja
30 S LO V E N S K A V O J S K A
PRESS
S
N
CE
bi bila ob popolni javnosti tiskane, pisane ali
govorjene besede v krizi in vojni ogrožena, ter kot
posebno sredstvo za bojevanje in premagovanje
nasprotnika. Tajnost je zato del vojaške kulture,
še posebej v vojnem času. V načrtovanju voja-
ških operacij je tajnost sestavni del vojaškega
razmišljanja, vojaškega uma in vojaške kulture,
je zapisal Barry E. Willey.
V nadaljevanju bom posebno pozornost namenil
psihološkim povezavam in razlikam med poj-
mom tajnost in cenzura, še zlasti v vojni.
Svoboden in neodvisen tisk je eden od pogojev
demokracije. Glavni razlog za cenzuro v totali-
tarnih državah je, da množična občila postanejo
instrument vladajoče politike. V takih režimih ima
vojska ključno vlogo v uvajanju in vzdrževanju
vojaške cenzure. Kdo določa tajnost in zakaj?
Psihološki zorni kot razmišljanja nas pripelje k
dvema dejavnikoma ali nosilcema procesa cen-
zure, in sicer tistega ali tistih, ki varujejo tajnost,
ter tistih, ki so predmet opazovanja in cenzurira-
nja. V totalitarnih režimih vojaštvo, ki ima ključno
vlogo v državi in družbi, vladi določa, kako naj ta
Foto: AFP
E D
OR
določa tajnost. Takrat cenzura postane sredstvo
za omejevanje svobode govora na nacionalno-
varnostnem področju pa tudi širše. Državni vodi-
telji v takih primerih ustvarijo psihološko ozračje
pomanjkanja informacij. Tako imenovana politika
cenzure se osredotoči na stališča, občutja, prepri-
čanja in vrednote.
Kredibilnost informacije in pričakovan učinek
določata politiko cenzure. V negotovih razmerah,
med katere gotovo sodita kriza in vojna, ljudje
želijo biti obveščeni. Obveščenost postane takrat
najmočnejše orožje proti negotovosti in strahu.
Profesor Vid Pečjak je zapisal, da državne avto-
ritete ali vojaški cenzorji cenzurirajo informacije,
za katere domnevajo, da bi lahko omajale moralo
prebivalstva (sabotaže ali dezertacije).
Odnos vojaštva do tajnosti
Pojmovanje tajnosti je s številnimi procesi, ki v
zadnjih sedmih letih potekajo v Evropi in drugod
po svetu, na ravni globalne družbe doživelo
veliko sprememb. Vojaška tajnost v sodobnih
družbah in vojskah ni več le krinka, s katero se
pred javnostjo prikrivajo določene informacije in
s katero se je vojstvu v preteklosti, še posebej v
totalitarnih režimih, zagotavljal poseben status
v družbi. Vojske se zaradi omenjenih procesov
vse bolj odpirajo v družbo in vstopajo v številne
procese kooperacije. Vojaška tajnost se vse bolj
reducira na vojaške načrte in vojaške operacije
ter moralo vojakov in vse manj na strukturo neke
vojske, ki postaja zlasti v kontekstu mednarodne-
ga obrambnega povezovanja vse bolj transpa-
rentna. Vojaška tajnost ne bi smela postati zgolj
krinka poklicnih vojakov in obrambnih uradnikov
za njihovo nezakonito početje. Nasprotno, ravno
selektivna uporaba vojaške tajnosti omogoča
civilnim obrambnim nadzornikom učinkovit
nadzor nad vojstvom, zlasti pa nad vojaškim in
obrambnim esteblišmentom. C. Dandeker je ne-
koč zapisal, da ima vsak državljan pravico vedeti,
kaj se v njegovem imenu dogaja pri nadzoru in v
celotnem sistemu nacionalne varnosti. Ta pravica
izhaja iz dejstva, da je vojska izvršni represivni in preventivni aparat države,

Foto: AFP
ki deluje s sredstvi davkoplačevalcev, ki so jo sami pooblastili za omenjeni
funkciji v družbi. Tudi zato naj bi vojska posebno pazljivo uporabljala institut
vojaške tajnosti, ki je vezan tudi na državljansko kulturo. Poklicni vojak da-
našnje vojske kot državljan v uniformi naj bi z drugimi državljani sooblikoval
državljansko kulturo. Slednjo kulturo, ki se nanaša tudi na vojaka, je razložila
Diane Ravitch, ko je zapisala, da je državljanska kultura tudi kultura vedenja,

S t ro k o v n e t e m e
navad in norm, ki določajo sposobnost ljudi, da sami vladajo.

Obveščanje in cenzuriranje v krizi in vojni

Politična in vojaška elita uporabljata različne vrste praks, da bi vzdrževali
skrivnosti, ter sta v dvomu, ali publicirati občutljive informacije, ki zadevajo
ustavni red, ali bi lahko ogrozile nacionalno varnost države2. Vojaštvo upo-
rablja cenzorje z jasnim ciljem, in sicer zmagati v bitki ali vojni, narediti kar
koli in doseči postavljen cilj ne glede na to, kakšni bodo stroški in posledice.
Sodobno bojevanje je hitro in zahteva mrežo informacij, ki postajajo vse
bolj zapletene. Javnost želi biti obveščena jasno in preprosto o resnici v
vojni, novinarji pa želijo poročati in pisati zgodbe z bojišča ter biti čim bolj
zanimivi, posebni. Značilen primer tega so bili novinarji televizijske hiše CNN,
ki so med napadom zaveznikov na Irak leta 1993 med vožnjo na oklepnikih
ameriške vojske v živo poročali s sliko, glasom in zvokom. Informacija je bila
atraktivna in obenem cenzurirana. Logika sodobnega vojskovanja temelji na
javnosti nerazumljivi »logiki«, da vsaka stran na bojišču uporablja sredstva
za nadzorovanje informacij, predvsem tistih, ki jih posredujejo vojaški poro-
čevalci.
Novinarski poklic v totalitarnih političnih režimih tudi v miru je nadvse tve-
gan. Oblasti imajo na voljo številne in zvite metode prisile ter zastraševanja
novinarjev. Takih metod so deležni tudi gostujoči tuji novinarji, ki se zaradi
zaostrenih političnih razmer, krize ali vojne znajdejo v državi. Novinarji so
lahko žrtve v neposrednem pomenu, lahko so ubiti ali pa so tarča izsiljevanj
in podtikanj.
Vojaški jezik in stil komunikacije imata vpliv na učinke cenzure. Verodostoj-
nost informacij določa politiko cenzure (cenzurirane so zlasti tiste infor-
macije, ki naj bi načenjale moralo prebivalcev, napeljevale k sabotažam,
terorizmu, množičnim neredom ipd.). V vojni gre za kronično pomanjkanje
informacij, to pa povzroča govorice. Za cenzuro v krizi ali vojni obstaja te-
meljni paradoks. Državna oblast upravlja vojaštvo in vodi vojno ali pa stremi Psychological Aspects of Censorship during Wartime
k temu, da obvlada krizo, cenzuro pa izvajata tako državna oblast kakor tudi Censorship as a concept as well as in practice causes public discom-
represivni aparat (vojska, policija, tajne službe …). Resnične informacije v fort, but is at the same time a highly-appreciated tool of state machine-
vojni so predmet načrtovane manipulacije in tajne obdelave. Državne institu- ry. The state used and abused censors as controllers of spiritual life in
cije so zainteresirane, da uporabljajo cenzuro, ker bi resnica ogrozila njihovo the media and in books. The military, which can function as a means of
prizadevanje za omejitev in ustavitev krize ali vojne s tem, ko bi povzročila še repression, is becoming an increasingly sensitive tool of state authori-
več žrtev med vojaki in nedolžnimi civilisti. Dr. Beno Arnejčič ties, especialy in totalitarian regimes. In critical times as well as in war,
censorship can exceed all limits, causing the freedom of the press and
1
Tajnost je »praksa ali politika ohranjanja tajnosti ali vzdrževanja skrivnosti«. (Webster, public speaking to suffer severe restrictions. Therefore, any publishing
Franklin Bookman, 1999) »To, kar nekateri ve in ni dovoljeno, da pove drugim (…)« (Slo- during such times is an irreversible, one-way process. In other words,
var slovenskega knjižnega jezika, 1999).
2
Mobilizacija oboroženih sil z namenom državnega prevrata je samo eden od pri-
each country can exercise two different kinds of censorship - govern-
merov. mental and military. Representatives of the press want and have the
right to look for facts about certain events which take place in the time
Viri: of crisis or war in order to write a story. These are editors of newspapers
• Vid Pečjak: Politična psihologija. Ljubljana: samozaložba, 1995. and magazines, TV reporters, war correspondents etc. In critical times,
• R. Gavison: Atomic Secrets and Free Speech, v: Free Speech and National Security by
members of armed forces protect vital information by means of secre-
Shimon Shetreet (Ed.), Martinus Nijhoff Pb., Dordrecht/Boston/London, 1991.
• B. E. Willey: The Military – Media Connection: For Better or for Worse, v: Military Review, cy. Secrecy has two roles: it is an institute for protection of individuals
december 1998, januar, februar 1999, 14–20. whose lives could be in danger in case of complete freedom of press
• B. Lezzi: Journalismus und Militaer – eine Schwierige Partnerschaft, v: OMZ, 1998, št.
or public speaking and at the same time a means of combating and
1, 35–40.
• N. Redlich: Can a »Free« Press Cover War?, v: Free Speech and National Security by defeating the enemy.
Shimon Shetreet (Ed.), Martinus Nijhoff Pb., Dordrecht/Boston/London, 1991.

S LO V E N S K A V O J S K A 31
 Stanovnik uspešen na Puščavskem izzivu Smola na Kitajskem
Slovenski motociklist in poveljnik športne
za Krambergerja
enote Miran Stanovnik je eno najtežjih Najboljši slovenski amaterski boksar
vzdržljivostnih preizkušenj reli Puščavski Robert Kramberger, zaposlen v Slo-
izziv v Združenih arabskih emiratih kon- venski vojski, je kot edini slovenski
čal na devetem mestu, v svojem razredu predstavnik nastopal v kategoriji do 81
maraton pa je prepričljivo zmagal. Tako kilogramov na svetovnem prvenstvu, ki
Špor t v vojski

je Stanovniku po lanski hudi poškodbi je potekalo od 11. do 21. novembra v

in dolgi rehabilitaciji vrnitev v tekmovalni
motociklizem povsem uspela.
Stanovnik si je namreč lani prav na tem reliju
zlomil vretence, po letu dni pa je prvič zares
preizkusil svoje moči v boju s tekmeci. Med
motociklisti je po 2100 kilometrih sipin zmagal
Francoz Cyril Despres, med avtomobilisti pa
Stephane Peterhansel. Reli je končal tudi drugi
slovenski motociklist Tomo Merhar. »Dirka je
uspela v vseh pogledih. Odpeljal sem jo taktič-
no in tudi tehnično brez večjih napak. Na šesti
etapi sem dosegel celo šesti čas v absolutni
konkurenci in ves čas kontroliral prvo mesto v
svojem razredu. Na več kot dva tisoč kilometrih
sem doživel le en padec in si po lanski hudi po-
škodbi dokazal, da lahko nastopam na največ-
jih in najtežjih relijih. Seveda sem vesel uspeha
in cilja, toda moje misli so že usmerjene v
dakarski reli, ki bo konec decembra,« je bil z
nastopom v Dubaju zadovoljen Stanovnik.
kitajskem Mianyangu.
V prvem dvoboju ga je premagal Konstantin
Makrasov iz Tadžikistana. Dvoboj je že v prvi
rundi prekinil sodnik. Najprej je Kramberger
tekmeca z udarci podrl na tla, vendar sta
dvoboj nadaljevala. Ko se je enako zgodilo
s Krambergerjem, ki je hotel nadaljevati
dvoboj, ga je sodnik, ki je ocenil, da ga
Kramberger ni sposoben nadaljevati, pre-
kinil. Tako se je za 27-letnega pripadnika
vojaške policije končal nastop na sveto-
vnem prvenstvu.

Biatlonci na pripravah pred tekmami v Skandinaviji

Slovenska biatlonska reprezentanca se je v petek, 18. novembra,
odpravila v švedski Idre, kjer nizke temperature že omogočajo
izdelavo umetnega snega. Tam bodo potekale prve tekme sveto-
vnega pokala. Organizator načrtuje v soboto, 26. novembra,
sprinterski preizkušnji, v nedeljo, 27. novembra, zasledovalni
tekmi in v torek, 29. novembra, tekmovanje moških in ženskih
štafet.
Biatlonska reprezentanca je v začetku novembra predstavila načrte za
prihajajočo olimpijsko sezono. V ženskem delu biatlonske ekipe so Tadeja
Brankovič, Teja Gregorin, Andreja Koblar, Andreja Mali, Lucija Larisi in Dija-
na Grudiček, od katerih le Teja Gregorin in Dijana Grudiček nista zaposleni
v Slovenski vojski. Moško ekipo sestavljajo Janez Marič, Janez Ožbolt,
Matjaž Poklukar in Jože Poklukar, ki so vsi zaposleni v športni enoti. Po-
leg njih je v športni enoti tudi Marko Dolenc, eden najboljših biatloncev
zadnjega desetletja, ki pa zaradi nesoglasij z vodstvom reprezentance ni
bil uvrščen v reprezentanco A. V ženskem delu reprezentance največ pri-
čakujejo od Tadeje Brankovič, ki je lani v začetku sezone zasedla drugo in
tretje mesto v sprintu. »Če bi mi kdo ponudil, naj pred sezono podpišem,
da se bosta ti odlični uvrstitvi v Torinu ponovili, bi to vsekakor storila. Ne
bom razočarana z desetim mestom, vendar na olimpijskih igrah največ
pomenijo kolajne.« Tudi drugi biatlonci si želijo uspehov, vendar konkret-
nih napovedi niso izdali. Direktor biatlonske reprezentance Jure Velepec
je o ciljih sezone dejal: »Letos nas čakajo potrditve olimpijskih norm, zato
se bodo morali tisti, ki jih še niso izpolnili, za nastop še bolj potruditi. Cilj
v Torinu je vsaj ena uvrstitev med najboljših šest, dve med petnajsterico,
ženska štafeta med prvih osem in moška med dvanajsterico.«

32 S LO V E N S K A V O J S K A
 Pretečenih 90.000 kilometrov in
postavljenih 47 rekordov
Vrhunska atletinja Helena Javornik, zaposlena v športni eno-
ti Slovenske vojske, je športno kariero začela pri 23 letih. »To je
sorazmerno pozno, saj večina tekmovalk takrat že konča kariero,«
je pojasnila in dodala, da bo kariero zagotovo nadaljevala do
naslednjih olimpijskih iger, ki bodo čez tri leta v Pekingu, kjer se
namerava udeležiti maratona. V svoji karieri je dosegla 47 rekor-
dov in je državna prvakinja v vseh disciplinah, ki so daljše od ene
milje, torej na 1600, 3000, 5000 in 10.000 metrov ter 21 in 42
kilometrov. Oktobra je v Benetkah na maratonu v okviru vojaškega
svetovnega prvenstva izboljšala vojaški svetovni rekord za več kot
tri minute in postala vojaška svetovna prvakinja.
Zakaj ste se odločili za športno kariero?
Tečem že od malega, bila pa sem dobra tudi v drugih disciplinah,
vendar sem živela daleč od središča mesta, zato ni bilo v bližini
nobenega kluba. Želela sem si početi nekaj drugega kot vrstniki
na podeželju, tako da sem se, že ko sem bila v službi, odločila, da
začnem trenirati. Financirala sem se sama, zato sem hotela doseči
svoje cilje. Prvo leto rezultati niti niso bili tako dobri, potem
pa sem imela srečo, da sem dobila trenerja, s katerim
delam še zdaj. Peljal me je na tekmovanja, na katerih
sem zmagovala, kar mi je dajalo novega poleta. Po-
tem sem se začela udeleževati zahtevnejših tekem,
na katerih je bila konkurenca večja, in ko enkrat
začneš zmagovati, hočeš vedno biti dober.
Koliko trenirate?
Skoraj vsak dan imam dva treninga, razen
kadar tečem na daljši razdalji. Treningi, ki jih na-
črtuje trener, zdaj tudi moj mož Borut Podgornik, so razno-
liki. Načrtovani so tako, da sem na dan tekme najbolje
pripravljena. Za maraton se pripravljam štiri mesece. Treni-
ram na krajših in daljših razdaljah. Pozimi grem običajno
na priprave na Hrvaško in Portugalsko. Zadnja tri leta na
tekmovanjih tečem na daljših razdaljah. Lani sem dobro
tekla na 10 kilometrov na stezi, zdaj pa se usmerjam v ma-
raton. To je disciplina, za katero moraš imeti dovolj izkušenj,
zato so v maratonu uspešni predvsem starejši tekmovalci,
zelo pomembna pa je tudi dobra psihična pripravljenost.
Zanimivo je, da sem kariero začela prav v maratonu, kar je
nekoliko nenavadno. Potem smo ugotovili, da moram trenirati
predvsem hitrost, da bi lahko napredovala v maratonu. Veliko
rezerve sem imela tudi na krajših razdaljah, zato sem začela
tekmovati še v teh disciplinah in uspešno popravljala rekorde.
Na tretjih olimpijskih igrah bi se rada spet udeležila maratona,
kot sem se ga na prvih.
Ste imeli v športni karieri težave s poškodbami?
Do lani ne, po olimpijskih igrah pa so se mi vnele pete in stopalna
Špor t v vojski
tetiva, kar je zelo neprijetna poškodba, ki jo še vedno zdravim, vendar se stanje
počasi izboljšuje. Da sem sploh lahko tekla na maratonu v Benetkah, sem 14
dni prej dobila protibolečinsko injekcijo. Upam, da se bo poškodba kmalu po-
zdravila, saj bi se rada čim bolje pripravila za evropsko prvenstvo.
Kako izbirate tekmovanja, ki se jih udeležite?
Za izbor skrbi Borut, registriran menedžer pri mednarodni atletski organizaciji.
Običajno tečem dva maratona na leto, in sicer spomladi ter pozno jeseni. Velike
tekme, evropska in svetovna prvenstva ali olimpijske igre so običajno poleti.
Tekmovalec lahko preteče dva do tri maratone na leto, seveda jih zmore več,
toda potem ne doseže postavljenega časa. Vmes se udeležim tekov na krajših
razdaljah, pol maratona ali tekov na 10 kilometrov. Tekmujem tam, kjer mi pro-
ga odgovarja in kjer lahko tudi nekaj zaslužim. Na tekmovanjih, na katerih so
največje nagrade, je tudi konkurenca največja, zato grem rajši na maraton nižje
ravni, saj živim od teka.
Na kateri rezultat ste najbolj ponosni?
Na olimpijskega, ko sem bila na teku na 10 kilometrov deseta, hkrati
pa je rezultat veljal za svetovni rekord v ženski kategoriji nad 25 let,
vendar je bil letos že presežen. Leta 2002 sem bila evropska prvakinja
v krosu, tri kolajne pa imam tudi z vojaških svetovnih prvenstev.
Se ljudje več ukvarjamo s športom zaradi zavedanja o pomembno-
sti gibanja ali velja nasprotno zaradi pomanjkanja časa?
V Mariboru treniram tudi v betnavskem gozdu na trim stezi.
Opažam, da zadnja leta veliko ljudi teče, prav tako se ljubljan-
skega maratona udeležuje vedno več ljudi. Ozaveščenost o
potrebi gibanja je čedalje večja, pa tudi način življenja se je
spremenil. Ljudje veliko delajo, zato potrebujejo sprostitev
in gredo v naravo oziroma se ukvarjajo z različnimi športi.
K večji priljubljenosti teka so prispevali tudi množična občila
in uspehi slovenskih atletov.
Bi se z atletiko lahko profesionalno ukvarjali, če ne bi bili zaposleni
v SV?
Zelo sem zadovoljna, da sem pred enajstimi leti dobila službo v SV,
tako da imam kot športnica zagotovljene osnovne pogoje, kot sta
zavarovanje in redni dohodek. Atletika za pokrovitelje ni zanimiva. Že
enajst let živim v Mariboru, pa od tam nimam nobenega pokrovitelja. Ti
največ vlagajo v ekipne športe. Ker sem zaposlena v SV, se čutim od-
govorno, da se udeležim vojaških svetovih prvenstev. Čeprav sem bila
letos poškodovana, sem stisnila zobe in uspešno pretekla maraton.
Načrti za naprej?
Športno kariero bom zagotovo nadaljevala do leta 2008, potem pa
se bom vsako leto sproti odločila. Če bom uspešno konkurirala sveto-
vnemu vrhu, bom vztrajala. Letos sem se vpisala v višjo poslovno šolo,
saj bom enkrat zagotovo morala v drugo službo in če bi se ponudila pri-
ložnost v SV, bi bila zelo vesela ter ponosna. Letos bom tekmovala še na pol
maratonu v Italiji in mogoče še na kakšni tekmi. Rada bi se tudi dobro pripravila
na evropsko prvenstvo, poleg tega bo vojaško svetovno prvenstvo v maratonu v
Ljubljani, zato si še bolj želim, da bi dosegla dober rezultat. Valerija Šket Jarm
Foto: osebni arhiv HJ
S LO V E N S K A V O J S K A 3 3
Razvedrilo

Iz Bara
v vojaško suknjo
V Vojašnici Franca Rozmana Staneta v Mostah je v ponedeljek, 21. novembra,
potekalo snemanje televizijske reportaže za priljubljeni resničnosti šov Bar.
Pripadniki 10. MOTB so 21-letnemu tekmovalcu v oddaji Andreju predstavili
življenje in delo v SV ter ga seznanili z zahtevnostjo vojaškega poklica. Andrej
se je po prihodu v vojašnico udeležil jutranje telesne vadbe in postroja z dvigom
zastave v vojaški uniformi, svoje telesne sposobnosti pa je preizkusil tudi na
taktični stezi, kjer je plezal po vrvi, se plazil pod žico in premagoval vodne ovire.
Ob koncu se je v družbi sovojakov iz 10. MOTB, s katerimi se je dobro razumel,
odpeljal še na razburljivo terensko vožnjo z oklepnim vozilom valuk po stezi za
usposabljanje voznikov. Andrej je v pogovoru za revijo Slovenska vojska vidno
navdušen nad zanimivo predstavitvijo SV in dnem, ki ga je po skoraj dveh mesecih
življenja in dela v zaprtem Baru spet preživel aktivno v naravi, pojasnil, da mu je delo v
vojski všeč, vendar zdaj še ne razmišlja o zaposlitvi v vojaški uniformi.
Marko Pišlar

34 S LO V E N S K A V O J S K A
 V gore vedno z
Katerega leta bo Slovaška uvedla povsem Katero prireditev je letos prvič v Mariboru
profesionalno vojsko? pripravila Uprava RS za zaščito in reševanje?
a) 2015, r) sejem Zaščita – Protection,

Razvedrilo
z) 2010, o) Dneve zaščite in reševanja,
u) 2006, s) vajo Potres 2005,
i) 2020. g) akcijo Nesreča nikoli ne počiva.

Na kateri največji sejemski izobraževalni

prireditvi za mlade v Sloveniji se vsako leto Zakaj se uporablja teleskopska palica?
jeseni predstavi tudi SV? a) za reševanje ponesrečenca v morju,
s) Študentska arena, p) za reševanje ponesrečenca s helikopterjem
f) Parada mladih, na teže dostopnem terenu,
n) Avenija ustvarjalnosti, h) za označevanje smeri streljanja,
i) Študentski oktober. i) za reševanje ponesrečenca izpod plazu.

Katera slovenska alpska smučarka, pripadnica

športne enote SV, si je na uvodni veleslalomski Katera pasma psov se ne uporablja v službene
tekmi letošnjega svetovnega pokala v alpskem namene v SV?
smučanju v Söldnu prismučala zlato kolajno? a) belgijski ovčar,
e) Špela Pretnar, f) labradorec,
t) Tina Maze, r) škotski ovčar,
n) Mateja Svet, t) nemški ovčar.
o) Ana Drev.
Kaj pomeni kratica CENCOOP?
Kateri ustanovi EU bo Slovenija predsedovala e) Pobudo za sodelovanje srednjeevropskih
leta 2008? držav v podporo miru,
e) Evropski komisiji, a) Organizacijo ZN za humanitarno pomoč,
a) Evropskemu svetu, j) Pobudo za sodelovanje zahodnoevropskih
f) Evropskemu parlamentu, držav na obrabnem področju,
r) Svetu Evropske unije. p) Organizacijo držav izvoznic nafte.

Kam odhajajo v začetku prihodnjega leta Kakšen je naslov himne SV?

pripadniki 20. MOTB? Kateri je najvišji mornariški čin v SV? j) Pod slovenskim praporom,
a) v Kabul, t) kapitan fregate, m) Naprej zastava slave,
e) v Herat, e) kapitan bojne ladje, q) Ta soldaški boben,
p) v Sarajevo, n) admiral, k) Vojaška koračnica.
i) v Jalalabad. u) kapitan.
Koliko bitk oziroma ofenziv je bilo na soški
Katero obletnico ustanovitve Manevrske Katerega leta so v Sloveniji ustanovili študij fronti?
strukture narodne zaščite praznujemo letos? obramboslovja? z) 2,
s) 30. obletnico, i) 1950, o) 12,
g) 5. obletnico, o) 1975, b) 30,
z) 15. obletnico, a) 2000, r) 5.
h) 10. obletnico. e) 1991.

Reševalcem nagradne križanke

Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: NOVA PEHOTNA OBOROŽITEV.
Nagrade prejmejo: Fani Gorjup, Novi log 7 b, 1430 Hrastnik, Viktorija Pajnič, Čopova 25, 3000 Celje, in Tadej Kranjc, Cankarjeva 54, 5000 Nova Gorica.
Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratnega kviza nam pošljite do petka, 9. decembra 2005, na naslov:
Uredništvo Slovenske vojske, Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana.

S LO V E N S K A V O J S K A 3 5
VABILO
V pogodbeno rezervo SV

Slovenska vojska vabi državljane in državljanke Republike Slovenije, ki želijo sodelovati v pogodbeni rezervi SV,
da se oglasijo v najbližjih izpostavah za obrambo ali v njihovih pisarnah.
Prijavijo se lahko tudi kandidati in kandidatke, ki niso odslužili vojaškega roka. Med njimi bo letos izbranih 100 kandidatov, s katerimi
bodo sklenjene sedemletne pogodbe o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi.
Pogodbeni rezervi se bodo lahko pridružili tudi kandidati in kandidatke, ki so temeljno vojaško znanje že pridobili, nimajo pa spe-
cializiranega vojaškega znanja oziroma niso usposobljeni za opravljanje formacijskih dolžnosti, po katerih povprašuje Slovenska
vojska, in vsi, ki so opravili prostovoljno služenje vojaškega roka. Nekaj več kot 100 izbranih kandidatov bo lahko sklenilo šestletne
pogodbe o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi.
Dodatne informacije o vstopu v pogodbeno rezervo lahko dobite na izpostavah za obrambo oziroma v njihovih pisarnah.