Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo RS

9. julij 2004
Leto XII/12

MO izbralo
razvojnoraziskovalne
projekte
Eurosatory letos
največji doslej
Priloga: Afganistan
 Vrh Nata sklenili
z obljubo pomoči Afganistanu
S p re m l j a m o

Dan pred začetkom vrhunskega za-
sedanja so se obrambni ministri dr-
žav članic Nata sestali na zasedanju
odbora za obrambno načrtovanje in
Severnoatlantskega sveta. Na zase-
danju odbora so ministri potrdili Cilje
razvoja zavezniških sil za leto 2004.
Zavezništvo potrebuje manjše, toda
kakovostnejše bojne sile, premestlji-
ve tudi zunaj svojih meja. Cilji razvoja
katerimi naj bi zunaj Iraka sodelovala
V turškem Istanbulu se je v torek, 29. junija, končalo dvodnevno tudi Slovenija.
vrhunsko zasedanje Nata, na katerem je prvič kot polnopravna Sprejeli so formalno odločitev o
članica zavezništva sodelovala tudi Slovenija. V slovenski koncu operacije Sforja v BiH in se
delegaciji so bili premier Anton Rop, obrambni minister Anton strinjali, da je navzočnost Kforja na
Grizold, državni sekretar na zunanjem ministrstvu Andrej Logar Kosovu nujna za uveljavljanje miru.
in načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič. Kot je dejal dr. Grizold, Slovenija
že načrtuje, da bo tja napotila vod
vojaške policije in dodatno osebje v
poveljstvo Kforja. Na zasedanju so

sil so za nove članice prizanesljivi,
vendar bodo postopoma vse bolj za-
htevni. Slovenija je do leta 2010 pri-
pravila 44 ciljev sil, najpomembnejša
pa sta vzpostavitev motoriziranega
bataljona in sistema obrambe pred
RKB-orožjem. Ministri so potrdili
poročilo o pregledu in dopolnjevanju
Natovega sistema obrambnega načr-
tovanja oziroma sistema načrtovanja
sil. S spremembami naj bi zagotovili
bolj odziven sistem in razvoj takšnih
sil, ki jih zavezništvo potrebuje. Mini-
stri bodo usmeritve in cilje razvoja sil
oblikovali vsako četrto leto.
Na zasedanju Severnoatlantskega sveta so ministri ugotovili, da je bil glede
Praških zavez za izboljšanje zmogljivosti dosežen napredek, vendar je za-
vezanost mnogih članic še vedno bolj politična. Razvoj Natovih reakcijskih
sil (NRS) poteka po načrtih. Slovenija je v naboru sil za četrto rotacijo NRS
napovedala sodelovanje voda za dekontaminacijo, ki bo 14. januarja 2005
za šest mesecev vključen v sestavo sil, prispevek v NRS in na področju boja
proti RKB-orožju pa bo povečevala vsako drugo leto. Vojaško načrtovanje in
politično sprejemanje odločitev morata biti hitrejša predvsem glede začetka
vojaškega načrtovanja in angažiranja NRS. Ministri so se strinjali, da se je
treba osredotočiti na učinkovit nabor sil za vojaške operacije in na njegovo
dolgoročno predvidljivost.
V uradnem delu vrhunskega zasedanja, na katerem je Slovenija uradno pri-
stopila k Praškim zavezam za izboljšanje vojaških zmogljivostih, so voditelji
sprejeli odločitev, da bodo območje delovanja mednarodnih varnostnih sil
ISAF v Afganistanu razširili, dodatne enote pa naj bi v državo začasno napo-
tili med volitvami. Minister dr. Grizold je povedal, da bo Slovenija na kabulsko za prehodno rešitev za strateški prevoz in dopolnjeno pismo o nameri o
letališče poslala laboratorij in napotila pripadajoče osebje, ki bo sodelovalo
v medicinski enoti role 2 pod nemškim poveljstvom, prav tako enoto gasil-
cev. Skupina inštruktorjev bo sodelovala pri usposabljanju afganistanskih
oboroženih sil, častnik SV pa bo v eni od skupin za obnovo provinc analiziral
možnosti za nadaljnje sodelovanje Slovenije pri obnovi države. Voditelji so
sprejeli odločitev o prenosu suverenosti s koalicijske uprave na prehodno
iraško vlado in ponudili pomoč pri usposabljanju iraških varnostnih sil, s
Foto: FA Bobo
potrdili politiko odprtih vrat in spod-
budili Albanijo, Hrvaško ter Makedo-
nijo k izvajanju reform. Voditelji so se
strinjali, da bodo povečali prispevek
v operaciji boja proti terorizmu v
Sredozemskem morju, sprejeli pa
so tudi dokument o aktivnem in raz-
širjenem sredozemskem dialogu.
Povečali bodo ukrepe v boju proti
terorizmu, pospešili preoblikovanje
vojaških zmogljivosti za večjo upo-
rabnost sil in okrepili sodelovanje s
partnerskimi državami, predvsem na
območju Kavkaza in srednje Azije. Z
istanbulsko pobudo o sodelovanju
so sodelovanje ponudili širši srednjevzhodni regiji.
Drugi dan vrhunskega zasedanja se je sestanka Evro-atlantskega partner-
skega sveta (EAPS) poleg držav članic udeležilo 20 partnerskih držav, tako
da so skupaj zaznamovale deseto obletnico PzM. Gost je bil afganistanski
predsednik Karzai, ki se je članicam in partnericam zahvalil za pomoč in jih
pozval, da tokratne obljube izpolnijo pred volitvami. Na sestanku so opozo-
rili na pomen stabilnosti na Balkanu, BiH ter Srbijo in Črno goro pa so pozva-
li, da pospešeno izvajata reforme za članstvo v PzM. Sprejeli so pobude za
boj proti terorizmu in podprli zavezanost, da se partnerstvo oblikuje na pod-
lagi potreb posameznih držav partneric. Strinjali so se z Natovo odločitvijo,
da okrepi sodelovanje z državami na območju Kavkaza in srednje Azije, s
partnerskimi akcijskimi načrti na področju izgradnje obrambnih institucij in
s politiko na področju boja proti trgovini z ljudmi. V okviru zasedanja v Istan-
bulu sta se sestala tudi Svet Nato-Rusija in Komisija Nato-Ukrajina.
Minister za obrambo dr. Grizold je med zasedanjem podpisal Memorandum
strateškem pomorskem prometu. Slovenija se je tako pridružila večna-
cionalni pobudi za zagotovitev strateškega zračnega prevoza, ki jo vodi
Nemčija, in večnacionalni pobudi za zagotovitev strateškega pomorskega
prevoza, za kar skrbi Norveška. S skupnima projektoma Nata zagotavljajo
pravočasne zmogljivosti za zračni in pomorski promet. Zmogljivosti bodo
financirale vse podpisnice, od tega Slovenija 0,5 odstotka, kar za letos po-
meni 10.000 evrov brez plačila porabljenih ur letenja. MG

2 S LO V E N S K A V O J S K A

Fotografija je bila posneta med
usposabljanjem izvidnikov 10.
motoriziranega bataljona o
preživetju v naravi.
Istanbulski vrh Natu vrača življenje, je zapisal eden od no-
vinarjev, ki so spremljali dogajanje, saj se ta organizacija
vse bolj širi na vzhodna varnostno tvegana območja in vse
resneje obravnava teroristične grožnje. Pred zasedanjem je
udeležence presenetila novica o prenosu koalicijske oblasti
na iraško vlado. S tem simboličnim dejanjem sta Bush in

SPREMLJAMO 2 Blair poskušala spremeniti odnos zaveznikov do medna-

S p re m l j a m o
Vrh Nata sklenili z obljubo pomoči Afganistanu rodne navzočnosti v Iraku. Lahko bi rekli, da uspešno, saj je
Prireditve ob dnevu državnosti 6
Generalmajor Lipič na prvem uradnem obisku v ZDA v usposabljanje iraških varnostnih sil v tretji državi privolila
V Mariboru odprli Logistični center 7 celo Francija, čeprav naj bi bili pravi prispevki posameznih
Z Veliko Britanijo podpisali memorandum
Slovenija bo v evropski obrambni agenciji držav znani šele ta mesec. Tudi imenovanje Portugalca Jose-
Proslava ob 60. obletnici preboja Gorenjskega odreda 8
CVŠ in DSDR so preoblikovali 9 ja Manuela Duraa Barrosa na mesto predsednika Evropske
Kronika 10 komisije takoj po istanbulskem vrhu naj bi bil nekakšen kom-
AKTUALNA TEMA 4 promis med stališči zaveznic do vprašanja Iraka. Ali bodo
MO izbralo razvojnoraziskovalne projekte zaveznice izpolnile politične obljube in utrdile kredibilnost
SODOBNA TEHNIKA 11 Nata, pa se bo pokazalo v Afganistanu, kamor naj bi po prvih
Eurosatory letos največji doslej informacijah med volitvami napotili dodatnih 3500 vojakov,
IZ VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA 14 Nato pa naj bi že razmišljal o tem, da jih bo v državi le 1500,
Slovenska vojska na Lentu drugi pa naj bi bili v njeni bližini. Afganistanu, o katerem za-
Ko za preživetje v divjini zadostuje znanje 16
Na cilj s fagoti in maljutkami 18 radi slovenskega prispevka pri vzpostavljanju miru in obnovi
Dnevnik vojaka Igorja (4. del) 19
pogosto pišemo, tokrat namenjamo posebno prilogo.
Otroci navdušeni nad počitniško kolonijo 20
Protiteroristično bojevanje in bojevanje v urbanem okolju sta
ZAŠČITA IN REŠEVANJE 21
bila osrednja poudarka tokratne največje razstave orožja in
Koristna pomoč albanskim gasilcem
vojaške opreme na svetu Eurosatory 2004, s katere pred-
STROKOVNE TEME 22
stavljamo nekatere sisteme. Poskus oblikovanja domačega
Informacijsko-komunikacijska tehnologija v oboroženih silah (2. del)
Bolgarske oborožene sile (2. del) 24 razvojnega jedra na obrambnem področju pa pomeni pro-

IZ TUJEGA TISKA 26 gram Znanje za varnost in mir, v okviru katerega bo MO že

Sprejemni postopki na Vojaški akademiji Marije Terezije ta mesec z znanstvenoraziskovalnimi ustanovami, izbranimi

IZ VOJAŠKE ZGODOVINE 28 na razpisu, podpisalo pogodbe. O uporabi informacijsko-

90 let od sarajevskega atentata komunikacijske opreme, v katero vse bolj intenzivno vlaga

IZ DEJAVNOSTI MO 30 tudi Slovenska vojska, tokrat pišemo na primerih ZDA, Velike

Proste počitniške zmogljivosti MO Britanije, Švedske, Avstrije in Nata. Tiste, ki se v teh dneh od-

RAZVEDRILO 31 pravljate na počitnice, pa bo morda bolj zanimal pogovor z

Križanka inštruktorjem preživetja v naravi Branetom Červekom, ki je

PRILOGA izkušnje pridobival tudi med avstralskimi domorodci.

Afganistan Meta Grmek

Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 6. avgusta 2004. Nenaročenega gradiva ne vračamo.

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo

Naslov uredništva: Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana, telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70, elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si,
http://www.mors.si. Številko uredila: Meta Grmek, novinarja: Marko Pišlar, Valerija Šket, fotograf: Bruno Toič, prevodi: Mateja Perpar, tajnica uredništva:
Milena Topolovec, priprava in tisk: Schwarz, d. o. o., naklada: 10.500 izvodov.
Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena številka.
Novinarski prispevki, objavljeni v reviji, niso uradno stališče Ministrstva za obrambo RS.

S LO V E N S K A V O J S K A 3
 MO izbralo
razvojnoraziskovalne projekte
Aktualna tema

Kaj je temeljni cilj CRP? vključevanja obrambnega sistema

V nekdanji Jugoslaviji je znanstveno Minister za obrambo dr. Anton Grizold in minister za šolstvo, v civilno družbo. Zavedamo se, da
in tehnološko raziskovalno delo na znanost in šport dr. Slavko Gaber sta podpisala sklep o izbiri sta razvoj in učinkovito delovanje
obrambnem oziroma vojaškem po- razvojnoraziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega progra- obrambnega sistema odvisna tudi
dročju potekalo v okviru nekdanje JLA ma (CRP) Znanje za varnost in mir 2004-2010 za leto 2004, v od prizadevanj ter dosežkov na
oziroma vojaških akademij, inštitutov, okviru katerega sta ministrstvi med 225 prijavami, ki so prispele znanstvenoraziskovalnem področju
remontnih zavodov in civilnih podjetij. na javni razpis, odobrili 70 prijav, ki se nanašajo na 57 projektov. in od dosežkov obrambne industrije.
Večina teh raziskovalnih centrov je CRP, ki obsega štiri področja raziskovanja, skupaj sofinancirata Razvoj in raziskave bodo usmerjene
bila zunaj Slovenije. Ob oblikovanju Ministrstvo za obrambo in Ministrstvo za šolstvo, znanost in predvsem v zagotavljanje pripravlje-
samostojne in neodvisne Slovenije šport (MŠZŠ). Kot je povedal namestnik vodje strokovnega sveta nosti SV za njene naloge, kot sta obli-
smo oblikovali svojo vojsko, pozneje CRP in vodja Sektorja za obrambno planiranje na MO dr. Tomaž kovanje in ohranjanje zmogljivih, inter-
pa se razvojna jedra na obrambnem Savšek, bodo prve pogodbe z znanstvenoraziskovalnimi ustano- operabilnih ter hitro premestljivih sil.
področju niso načrtno oblikovala. vami za posamezne projekte sklenili že v naslednjih tednih. Minister za obrambo in minister za
Dosedanja obrambna politika je bila šolstvo, znanost in šport sta imeno-
usmerjena predvsem v kratkoročne nakupe in tehnološki razvoj, manj pa vala strokovni svet CRP. Kakšna je njegova naloga in kdo ga sestavlja?
se je vlagalo v dolgoročen in srednjeročen razvoj ter raziskave. V zadnjih Strokovni svet CRP vodi priznani akademik prof. dr. Veljko Rus. Vodja strokov-
dvajsetih letih smo bili v svetu priča prehodu v informacijsko družbo, čemur nega sveta ima ob sebi tudi dva namestnika, eden je predstavnik MO, drugi
so sledile tudi sodobne vojske, ki so bile pogosto spodbujevalci in naročniki pa znanosti. Strokovni svet ima še devet članov, od tega sedem predstavni-
temeljnih ter aplikativnih raziskav in razvoja. SV se je v prvih desetih letih kov MO in SV ter dva predstavnika znanosti, skupaj torej štiri predstavnike
samostojnosti razvijala, v novem tisočletju pa mora biti razvoj slovenskega znanstvenih ved. Strokovni svet obravnava in potrjuje prednosti znanstveno-
obrambnega sistema usmerjen v oblikovanje majhne učinkovite dobro raziskovalne dejavnosti za potrebe obrambnega sistema razpravlja o vse
za obrambni sistem in raziskovalne relevantnosti smo začeli pripravljati javni
razpis. Razpis predstavlja naše potrebe in zmožnosti slovenskega razvojno-
raziskovalnega področja.
Kakšno je po prvih ocenah zanimanje znanosti za sodelovanje z MO?
Zanimanje je zelo veliko. To je eden od večjih razpisov glede na razpoložljiv
denar, hkrati pa je to prvi takšen razpis z obrambnega področja. Precejšnje
zanimanje je pokazalo veliko pripravljenost raziskovalnega področja za so-
za usklajeno, pravočasno in utemeljeno porabo denarja. Pomagala bo tako
imenovanim vsebinskim nosilcem opravljati strokovni nadzor. Strokovna
služba je v tem trenutku še precej okrnjena, vendar se bo morala kmalu tudi
kadrovsko okrepiti, da bo lahko opravljala vse nove naloge.
Koliko denarja bosta ministrstvi namenili za izvedbo posameznih razisko-
valnih projektov CRP v šestih letih in kako bodo ta sredstva porazdeljena
po letih?

Aktualna tema
delovanje z MO, kar je seveda zelo dobra podlaga za nadaljnje sodelovanje. Za čas trajanja CRP je namenjene približno 8,61 milijarde tolarjev. Za izvaja-
Koliko ponudb ste dobili na razpis in nje programa CRP bosta MO in MŠZŠ
na katera področja raziskovanja se Več informacij o CRP Znanje za varnost in mir 2004-2010 najdete tudi denar zagotavljali iz proračunov obeh
nanašajo? na spletni strani MO http://www.mors.si/rr/index.htm. ministrstev, pri čemer bo MO zagoto-
Javni razpis CRP je bil končan 3. vilo 8,4 milijarde tolarjev, MŠZŠ pa bo
maja. Nanj je prispelo 225 pravočasnih in pravilnih vlog za projekte. Za prvo prispevalo 210 milijonov. Vsota denarja obeh ministrstev med trajanjem CRP
področje raziskovanja, ki smo ga poimenovali Slovenska vojska 21. stoletja, bo praviloma vsako leto enaka, pri čemer bo MO na leto zagotovilo 1,2 mili-
smo dobili 64 vlog, za razvoj komunikacijskega in informacijskega sistema jarde tolarjev, MŠZŠ pa 30 milijonov.
za SV in obrambni sistem 35 vlog, za obrambo proti terorizmu, zaščiti ljudi in Kakšno vlogo bodo pri prihodnjem znanstvenoraziskovalnem delu na
okolja 73 in za upravljanje obrambnega sistema 53 vlog. obrambnem in vojaškem področju imele znanstvenoraziskovalne ustanove,
Kdo se je večinoma prijavil na razpis? ki že obstajajo znotraj SV?
To so večinoma razvojnoraziskovalni inštituti in fakultete z vseh treh sloven- V zadnjih letih so se v nekaterih delih MO in SV že oblikovala strokovna jedra,
skih univerz. Zadovoljni smo, da se je prijavilo tudi veliko drugih razvojnora- ki lahko predstavljajo začetke razvojnoraziskovalnih zmogljivosti. Eno takih
ziskovalnih podjetij oziroma organizacij, saj vemo, da so do tega denarja je tudi CDRIU. Prav v tem okolju bi se lahko oblikovala takšna količina znanja
upravičene le fizične in pravne osebe, ki so vpisane v register raziskovalnih in strokovnjakov, ki bi bili sposobni sodelovati z zunanjimi znanstvenora-
organizacij. ziskovalnimi ustanovami in prenašati novo znanje ter rezultate raziskav v
Kako je potekalo ocenjevanje in izbira vlog? vojaško prakso. V vsakem primeru bo MO podpiralo razvojnoraziskovalne
Vsako področje je razdeljeno na več tem, ki imajo svoje cilje. Prispele pri- projekte, ki bodo imeli aplikativno vrednost za obrambni sistem in Slovensko
jave so po posameznih temah ocenjevali zunanji in notranji ocenjevalci, ki vojsko. V ta namen bo moralo razvijati tudi svoj kader. Sodelovanje v skupnih
so jih določili člani strokovnega sveta CRP, tako da so notranji člani določili projektih z razvojnoraziskovalnimi ustanovami bo namreč lahko spodbudilo
notranje ocenjevalce, zunanji člani pa ocenjevalce strokovnega sistema pridobivanje in razvoj zelo strokovnega kadra.
znanosti. Pri zunanjih ocenjevalcih smo uporabili obstoječi strokovni sistem, Takšen pristop bo omogočil tudi prenos znanja na druga področja. Na
ki ga imajo na MŠZŠ, za notranje ocenjevalce pa smo morali ta sistem šele katera?
oblikovati. Pri tem smo k sodelovanju povabili več kot 50 strokovnjakov z MO Tudi v drugih državah smo priča prenosu znanja in rezultatov vojaških raz-
in iz SV. Poudariti želim, da so skoraj vsi pokazali visoko strokovnost in pri- vojnoraziskovalnih projektov v civilno okolje. Eden najbolj znanih primerov
pravljenost za sodelovanje. Ocenjevalci so anonimni, s čimer zagotavljamo je na primer spletno omrežje oziroma internet, katerega razvoj je financiralo
večjo stopnjo objektivnosti, in so izpolnjevali posebne ocenjevalne liste, ki ameriško obrambno ministrstvo. Pričakujemo, da bo spodbujanje znanstve-
so bili tudi javno objavljeni. Ocena je bila sestavljena iz številčne in opisne noraziskovalnega dela na obrambnem področju spodbudilo raziskave in
ocene. Uporabniško pomembnost so ocenjevali ocenjevalci na strani naroč- razvoj, katerih rezultati bodo uporabni tudi v civilnem okolju. Taka področja
nika, raziskovalno pa ocenjevalci strokovnega sistema znanosti, izvedljivost bodo na primer razvoj novih tkanin, avtomatskih prevajalnih sistemov, siste-
projekta so ocenjevali oboji. Vsaka ocena notranjih in zunanjih ocenjevalcev mov za zaščito in varovanje informacijskih sistemov, sistema za spremljanje
je prinesla polovico točk, pri čemer smo pri izboru projekta upoštevali tudi in modeliranje širjenja onesnaževanja z radiološkimi, biološkimi in kemič-
opisno oceno. Ocene ocenjevalcev so bile podlaga za izbor projekta zno- nimi kontaminanti v ozračju, ukrepov v bioterorizmu, zaščita pred strupi, si-
traj posamezne teme oziroma posameznega cilja. Izbor projektov znotraj stem za napovedovanje požarne ogroženosti, sistemi za učenje na daljavo,
vsakega od štirih področij pa je opravila skupina strokovnjakov, sestavljena sistem kriznega upravljanja in podobno.
iz članov strokovnega sveta CRP, v njej pa je bil predstavnik znanosti za na- Kakšne težave imate pri pripravi in izvedbi CRP?
vedeno področje in vsaj en predstavnik naročnika. Ustreznost in usklajenost Letos je Ministrstvo za obrambo za razvojnoraziskovalno delo namenilo
tematike s prednostnimi usmeritvami in cilji je na predlog strokovne službe približno stokrat več denarja kot v vseh minulih letih skupaj. To je za nas
MO ocenjeval strokovni svet CRP. izjemen izziv in velika odgovornost. V Sektorju za obrambno planiranje
Kdaj boste sklenili pogodbe s prvimi ustanovami, ki so bile izbrane na želimo popolniti prosta delovna mesta, verjetno pa bo ob taki vsoti denarja
javnem razpisu? in številnih projektih treba razmišljati tudi o dejanski strokovni službi, ki bo
Prve pogodbe za uresničevanje znanstvenoraziskovalnega dela v okviru pro- omogočala spremljanje potreb, pripravo razvojnih programov, pripravo in
jektov bodo sklenjene že v naslednjih tednih. Sicer je to čas dopustov, vendar izvedbo razpisov ter strokovnega nadzora nad izvajanjem raziskovalnih
bomo delali tudi takrat. projektov. Kljub številnim rednim nalogam nam je v Sektorju za obrambno
Kdo in kako bo preverjal njihovo delo po posameznih projektih? planiranje MO uspelo pripraviti omenjeni razpis, ki ga ne razumemo le kot
Za vsak projekt bo v pogodbi določen strokovnjak z MO, ki bo zastopal naroč- enkratno dejanje, temveč že razmišljamo o dolgoročnem povezovanju
nika oziroma uporabnika raziskave. Ta bo imel kadarkoli možnost vpogleda obrambnostrokovnega področja z domačo znanstvenoraziskovalno jav-
v potek raziskave, udeleževal se bo preglednih sestankov, preverjal polletna nostjo, o povezovanju z razvojnotehnološkimi podjetji in o povezovanju v
in letna poročila ter dal soglasje za nadaljnje financiranje projekta. Strokov- mednarodne razvojnoraziskovalne programe in projekte v okviru Nata in EU.
na služba MO za razvojnoraziskovalno delo bo v prvi fazi koordinator, ki skrbi Marko Pišlar

S LO V E N S K A V O J S K A 5
 Prireditve ob dnevu državnosti
Na osrednji prireditvi z naslovom Dr-
žava so ljudje je predsednik republike
dr. Janez Drnovšek po izstrelitvi čast-
nih topovskih salv in pregledu častne
čete v slavnostnem govoru med dru-
S p re m l j a m o
priložnosti. Vse to smo dosegli zaradi
Ob dnevu državnosti so v Sloveniji potekale številne slovesnosti. svoje drznosti, odločnosti, vztrajnosti,
Osrednja je bila v četrtek, 24. junija, na Trgu republike v Ljubljani, poguma, domoljubja in predanosti
občina Ribnica na Pohorju in Turistično društvo Ribnica na postavljenim ciljem. Tudi danes je pri-
Pohorju pa sta pred planinsko kočo na Pesniku organizirala že ložnost, da si za ta naš veliki dosežek
tradicionalno proslavo ob dnevu državnosti.

gim dejal, da »si je Slovenija v Evropi izrečemo priznanje. Smo namreč

že zagotovila enakopraven položaj, in tista srečna generacija, ki je tako ali
sicer boljši, kot so ga kadar koli imeli drugače izbojevala in doživela rojstvo
naši predniki. V novi evropski ureditvi države, o kateri so naši predniki lahko
se veliki enakopravno pogovarjajo z le sanjali.«
manjšimi. Ne prevlada sila, temveč Po ministrovih besedah danes Sloven-
demokratičen dogovor«. sko vojsko pospešeno preoblikujemo
Na prireditvi na Pohorju pa je bil slav- v poklicno vojsko s pogodbeno rezer-
nostni govornik minister za obrambo vo in pri tem ne pozabljamo na njena
dr. Anton Grizold. V uvodu je dejal, izročila iz osamosvojitvene vojne.
da je bila zamisel o lastni državno- Razvijamo sodobno in učinkovito
sti med Slovenci navzoča stoletja. Za vojaško organizacijo. Omenil je tudi
njeno uresničitev je bil potreben čas, profesionalizacijo vojske, ki je dol-
ki je dozorel ob koncu osemdesetih let goročen in nikoli končan proces, vsaj
prejšnjega stoletja. Zamisel se je uresničila na usodnem decembrskem refe- glede zaposlovanja, rotacije kadra in rednega obnavljanja kadrovske struk-
rendumu leta 1990. V nadaljevanju je minister poudaril: »Republika Slovenija ture. Zato bomo še naprej redno zaposlovali perspektivne ljudi, ki jim delo v
je že v prvih dneh življenja kljub majhnosti in vojaškemu napadu nastajajočo vojski pomeni osebni in strokovni izziv. Dejal je tudi, da novo mednarodno
državnost obranila ter začela svojo pot uveljavitve in prepoznavnosti med varnostno okolje in položaj ter vloga Slovenije v njem narekujejo tudi vse
evropskimi državami ter v svetu. V komaj trinajstih letih samostojnosti smo bolj aktivno sodelovanje Slovenske vojske pri zagotavljanju miru, varnosti in
uspešno zgradili vse prvine državnosti in na doseženo smo lahko upravi- stabilnosti v mednarodni skupnosti. Slavnostni nagovor je minister dr. Grizold
čeno ponosni. Danes smo polnopravni državljani združene Evrope in člani končal z besedami, da smo skupaj dosegli nekaj, kar je bilo leta 1991 skoraj-
najmočnejše vojaško-politične in obrambne zveze na svetu. Za vse nas, ki da nepojmljivo. »Takrat je bila to le vizija, ki pa se je uresničila. Prepričan sem,
skupaj ustvarjamo nacionalni obrambni sistem, pomeni vihranje slovenske da je pred nami uspešna prihodnost, ker vanjo verjamemo, predvsem pa smo
zastave na sedežu Nata veliko priznanje, pa tudi novo odgovornost, izzive in zanjo še vedno pripravljeni veliko narediti.« Mag. Andreja Jernejčič

Generalmajor Lipič na prvem

uradnem obisku v ZDA
Načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič
se je v soboto, 26. junija, vrnil z enoteden-
skega prvega uradnega obiska Združenih
držav Amerike, kjer ga je v četrtek, 24. junija,
z najvišjimi vojaškimi častmi sprejel povelj-
nik združenega poveljstva ameriške vojske
general Richard Mayers.
Z generalom sta se pogovarjala o boju proti
terorizmu in o operacijah v Afganistanu, BiH
ter na Kosovu, pri katerih sodelujejo slovenski
vojaki. Generala Mayersa je načelnik GŠSV sez-
nanil z željo Slovenije, da bi imela na Zahodnem
Balkanu strateško vlogo, zaradi česar bo število
udeležencev v mirovni operaciji na Kosovu po-
večala za vod vojaške policije. Ob tej priložnosti
je gostitelj generalmajorju Lipiču podelil najvišje skem dnevu državnosti, ki ga je v hotelu Willard
predsedniško priznanje za tuje vojaške povelj- priredilo slovensko veleposlaništvo.
nike, legijo za zasluge. Generalmajor Lipič je z
delegacijo SV obiskal Združeni center za boje-
vanje in Center za transformacijo zveze Nato v
Norfolku v zvezni državi Virginija, kjer se je po-
govarjal s poveljnikom admiralom Edmundom
Giambastianijem. V Centru za usposabljanje
podčastnikov v Fort Blissu v Teksasu se je srečal
s slovenskima podčastnikoma na akademiji za
visoke podčastnike, obiskal pa je tudi Vojaško
letalsko univerzo Maxwell v Alabami. V petek,
25. junija, je položil venec na grob neznanemu
junaku na vojaškem pokopališču v Arlingtonu.
Tega dne se je udeležil tudi sprejema ob sloven-

6 S LO V E N S K A V O J S K A
V Mariboru odprli Logistični center
V Mariboru so v ponedeljek, 21. junija, na
območju nekdanjega Tama odprli nov Logi-
stični center, v katerem nameravajo poleg
vozil Slovenske vojske servisirati tudi vozila,
vojaško opremo in tehniko sil zveze Nato ter
drugih uporabnikov. Od Ministrstva za obram-
sodelujejo s pripadniki tujih vojsk. Sodelovanje
s tujimi vojskami, naše polnopravno članstvo
v Natu in zelo dober strateški položaj Maribora
med Zahodno Evropo in Zahodnim Balkanom,
kjer je trenutno veliko mirovnih misij, pomenijo za

bo so v vzdrževanje prevzeli 50 vozil, sčaso-
ma pa bo center opravljal celovito logistično
storitev, ki bo obsegala servisiranje, vzdrže-
vanje ter tehnične preglede vojaških in drugih
vozil, tehnike, opreme ter orožja. Govornik
na slovesnosti je bil minister za obrambo dr.
Anton Grizold, odprtja pa so se udeležili tudi
ministrica za regionalni razvoj Zdenka Kovač
in mariborski župan Boris Sovič.
Minister dr. Grizold je poudaril, da bo center velika
pridobitev za Maribor, celotno štajersko regijo,
za Ministrstvo za obrambo in Slovensko vojsko.
»Center, ki ga danes odpiramo, je po projektu za-
menjave uniform pripadnikov Slovenske vojske in
obnovi kadetnice v vašem mestu še eden v nizu
večjih projektov, pri katerih Ministrstvo za obram-
bo sodeluje s slovenskimi podjetji in lokalnimi
skupnostmi. Ti prinašajo obojestransko korist
tako slovenskemu obrambnemu sistemu kot
gospodarstvu,« je dejal minister.
Polnopravno članstvo Slovenije v zvezi Nato po
ministrovem mnenju naši državi poleg večje
varnosti prinaša tudi veliko možnosti za sodelo-
vanje na različnih področjih. Pripadniki Slovenske
vojske so že od našega članstva v Partnerstvu
za mir dejavni na mirovnih misijah, v katerih
Z Veliko Britanijo podpisali memorandum
Državni sekretar dr. Milan Jazbec in britanski ve-
leposlanik Hugh Mortimer sta v sredo, 30. junija,
na MO podpisala Memorandum o soglasju med
vlado Republike Slovenije in vlado Združenega
kraljestva Velike Britanije ter Severne Irske o
izvedbi vojaških vaj in usposabljanja ter zagotav-
Logistični center precejšen potencial. Ob predpo-
stavki njegovega uspešnega delovanja namreč
obstaja realna možnost za zagotavljanje logi-
stičnih storitev celotni regiji in drugim članicam
zavezništva ter za protidobave. Pri prizadevanjih
na teh trgih bo centru pomagalo tudi Ministrstvo
za obrambo. Logistični center ima torej možnosti,
da postane logistično-transportno središče v
širši regiji. Dr. Grizold je tudi poudaril, da je od-
več morebitna bojazen, da bi bil center vojaška
baza. Bo namreč izključno logistični center, ki bo
za zdaj predvsem racionaliziral vzdrževanje vozil
Slovenske vojske in tako pomenil velik prihranek
na obrambnem področju, hkrati pa bo odprt za
druge odjemalce njihovih storitev.
Na koncu je minister dr. Grizold spomnil na slo-
ves mariborske regije v nedavni preteklosti, ko
je bila močno gospodarsko središče transporta
in logistike. Izrazil je prepričanje, da bo odprtje
novega logističnega centra regiji pomagalo pri
novem gospodarskem zagonu in ohranitvi delo-
vnih mest ter pri teh prizadevanjih obljubil tudi
pomoč Ministrstva za obrambo.
Otvoritveni trak so prerezali obrambni minister dr.
Grizold, ministrica za regionalni razvoj Zdenka
Kovač in odgovorni direktor Viator & Vektor Zden-
ko Pavček. Mag. Andreja Jernejčič
ljanju podpore države gostiteljice. Memorandum
je namenjen zagotovitvi vzajemne logistične pod-
pore pri izvajanju vojaških vaj in usposabljanja
vojakov, v katerih sodelujejo oborožene sile obeh
držav. Memorandum ureja temeljna načela, ki se
nanašajo na izvedbo vaj in usposabljanja, z njim
bodo določeni standardi, tipi, stopnje in metode
podpore države gostiteljice državi pošiljateljici.
Memorandum izvaja določbe Nato Sofe kot tudi
PzM Sofe ter upošteva Memorandum o soglasju
za vzpostavitev stikov v obrambi in sodelovanju
med vladama obeh držav, ki so ga podpisali v
Londonu 1. februarja 1995 in v katerem sta po-
godbenici okvirno že določili medsebojne obiske
za razvoj prijateljskih odnosov med osebjem vo-
jaških sil ter za izmenjavo izkušenj v operativnem
in poklicnem urjenju.
S p re m l j a m o
Slovenija bo
v evropski
obrambni agenciji
da se bo Slovenija vključila v evropsko
obrambno agencijo, ki naj bi začela
delovati v začetku leta 2005. Obenem
je obrambnega ministra pooblastila, da
Svet EU seznani z njeno namero.
Agencija, ki jo bodo ustanovili na podlagi
odločitve voditeljev članic Evropske unije
na vrhunskem zasedanju v Solunu junija
lani, se bo ukvarjala z razvojem obrambnih
zmogljivosti in oborožitve ter raziskavami in
nakupi. Pospešila naj bi oblikovanje evrop-
skih obrambnih zmogljivosti na področju
kriznega upravljanja ter krepila sodelovanje
med članicami pri oboroževanju, razvoju
in opremljanju. Ob pomoči agencije bo EU
pospešila sodelovanje na trgu vojaške
oborožitve in opreme ter pri raziskovalnih
projektih. Sloveniji bo članstvo omogočilo
enakopravno sodelovanje pri skupnih znan-
stvenih, tehnoloških in proizvodnih projektih
agencije ter dostop do znanja in informacij,
povezanih z visokimi tehnologijami. S
koordiniranimi nakupi med članicami bi
Slovenija lahko zmanjšala stroške opre-
mljanja, opravila konsolidacijo nacionalnih
tehnoloških in industrijskih zmogljivosti
ter laže odpravljala pomanjkljivosti znotraj
vzpostavljanja obrambnih zmogljivosti za
izvajanje kriznega upravljanja.

S LO V E N S K A V O J S K A 7
 Dr. Jazbec pri nacionalni gardi Kolorada
Državni sekretar dr. Milan Jazbec je bil od 12. do 20. junija z delega-
cijo, v kateri je bil tudi namestnik načelnika GŠSV brigadir Anton Turk,
na uradnem obisku pri nacionalni gardi zvezne države Kolorado.
Vodilni častniki nacionalne garde Kolorada so slovenski delegaciji predstavi-
li strukturo, naloge in usposabljanje enot, predvsem poklicne enote za civilno
S p re m l j a m o
podporo pred orožjem za množično uničevanje, ki je usposobljena predvsem
za teroristične napade ter naravne in druge nesreče. Gostitelji so predstavili
združeni center za operacije nacionalne garde Kolorada, ki skrbi za učinko-
vito vodenje in nadzor operacij kriznega upravljanja v državi. V oporišču Fort
Carson, kjer je nameščenih približno 15.000 pripadnikov oboroženih sil, se
je slovenska delegacija srečala s pripadniki bataljona za RKBO in inženir-
skega bataljona Slovenske vojske, ki so v oporišču sodelovali na bataljonski
štabni vaji. Ameriška stran je potek vaje ocenila kot zelo uspešen. Delegacija
si je ogledala oborožitvene sisteme in tehnološko izpopolnjeno servisno de-
lavnico za popravilo vozil, seznanila se je s stanovanjskim projektom celo-
stne oskrbe pripadnikov in njihovih družin. Med obiskom letalskega oporišča
SV obiskal glavni podčastnik
južnega krila Nata
Tridnevni delovni obisk v Slovenski vojski je 16. junija končal
glavni podčastnik poveljstva južnega krila Nata v Neaplju, višji
štabni praporščak Heiko Schulze.
Med obiskom, katerega namen je bil okrepitev mednarodnega vojaške-
ga sodelovanja, so glavnega podčastnika Schulzeja in štabnega pra-
porščaka Inga Haimeja, sicer pomočnika nemškega atašeja, seznanili
z oblikovanjem podčastniškega zbora oziroma karierne poti podčastni-
kov v SV. Gosta sta si na strelišču Bač ogledala bojno streljanje sluša-
teljev prve generacije tečaja za vodne podčastnike, v vipavskem Centru
za usposabljanje pa usposabljanje kandidatov za poklicne vojake. Med
obiskom je glavni podčastnik južnega krila Nata ponudil pomoč pri raz-
voju podčastniškega zbora na več strokovnih področjih.
Poleg Slovenije je višji štabni praporščak Schulze obiskal tudi Bolgarijo,
Madžarsko in Romunijo.
Foto: Poveljstvo sil SV
8 S LO V E N S K A V O J S K A
Buckley so gostitelji predstavili 140.
zračni oddelek, ki je sodeloval v
obeh zalivskih spopadih.
Med obiskom na univerzi v Denverju
se je državni sekretar z dekanom
Fakultete za mednarodne študije
profesorjem Tomom Farerjem po-
govarjal o globalni varnosti in vlogi
manjših evropskih držav. Državni
sekretar dr. Jazbec se je srečal
tudi z guvernerjem Kolorada Billom
Owensom, ki je poudaril naklonje-
nost do Slovenije in izrazil čestitke
ob njenem vstopu v EU. Slovenska
delegacija se je sestala tudi s predstavniki zakonodajne oblasti zvezne
države Kolorado, senata in kongresa. Aljoša Selan
Proslava ob 60. obletnici preboja
Gorenjskega odreda
V vasi Vesca pri Vodicah je bila v soboto, 19. junija, proslava
ob 60. obletnici preboja Gorenjskega odreda iz okupatorjevega
obroča. Čeprav so nemške enote pripravile ofenzivo s tri tisoč
vojaki, je odred s 350 borci z uspešnim manevrom pri Vesci iz
boja prišel brez žrtev.
Kot slavnostni govornik je nastopil minister za obrambo dr. Anton Grizold.
Dejal je, da brez slovenskega uporništva med drugo svetovno vojno in brez
strnitve vrst v odločilnih trenutkih, kot je bila osamosvojitvena vojna leta
1991, danes ne bi bilo več Slovencev in še manj uspešne Republike Slove-
nije, ki je prav letos uresničila nekatere temeljne razvojne cilje. Postali smo
polnopravni člani zveze Nato in zatem Evropske unije ter tako v trinajstih
letih dosegli pomembna dosežka. »Trinajst let je za razvoj sodobne vojaške
organizacije precej kratko obdobje, pa vendar smo v Sloveniji v tem času
posodabljali in usposobili učinkovito poklicno Slovensko vojsko, prilagoje-
no potrebam in zmožnostim naše države. Naš cilj v reformi slovenskega
obrambnega sistema je oblikovati še učinkovitejši nacionalni obrambni
sistem, prilagojen tveganjem in nevarnostim 21. stoletja,« je poudaril mini-
ster. Omenil je tudi, da Ministrstvo za obrambo oziroma Slovenska vojska v
zadnjih letih postaja največji slovenski delodajalec, saj s približno šesto no-
vimi zaposlitvami na leto pomembno posega na slovenski trg delovne sile.
Dejal je, da je obrambnemu ministrstvu v zadnjih treh letih uspelo uresničiti
vse postavljene cilje. Tako je vlada pred mesecem sprejela Strateški pregled
obrambe ter predlog novega Splošnega dolgoročnega programa razvoja
in opremljanja Slovenske vojske do leta 2015. Po njegovih besedah bodo s
tem državljanke in državljani Republike Slovenije dobili majhno, vendar so-
dobno opremljeno in učinkovito vojsko, takšno, za kakršno si prizadevamo.
Vseh teh ciljev pa ne bi mogli tako velikopotezno načrtovati in jih uresničiti
brez svoje države in svobode, zato se je minister borcem Gorenjskega
odreda in vsem pripadnikom narodnoosvobodilne vojske zahvalil za njihov
dragoceni prispevek. Mag. Andreja Jernejčič
 CVŠ in DSDR so preoblikovali
V četrtek, 1. julija, sta Center vojaških šol in delovna skupina za dok-
trino in razvoj prešla pod skupno vodstvo poveljstva za doktrino in
razvoj, izobraževanje in usposabljanje (PDRIU), delovna skupina pa
se je preimenovala v Center za doktrino in razvoj (CDR).
Sedež poveljstva je v Vojašnici Šentvid, enoto pa vodita načelnik brigadir
Janez Kavar in njegov namestnik brigadir Alojz Završnik. S svojimi notranjimi
organizacijskimi enotami bo PDRIU deloval na različnih lokacijah. Poleg
vodstva PDRIU v Šentvidu delujejo še CDR, Šola za častnike in Center za
vojaškozgodovinsko dejavnost ter del Šole za tuje jezike. Sedež Knjižnič-
no-informacijskega centra ostaja na Kardeljevi ploščadi v Ljubljani, saj je
pomemben zaradi podpore izobraževalnih in študijskih procesov zaposlenih
Slovenci živimo z gasilstvom
»Slovenija je članica Evropske unije in lahko smo ponosni, da
smo ob vstopu vanjo s seboj prinesli bogato gasilsko tradicijo.
Tudi druge države imajo zgodovino gasilstva, vendar se naša od
njihove loči po tem, da je bilo gasilstvo vedno vpeto v slovensko
družbo in tesno povezano s prebivalci. Že od začetkov je teme-
ljilo na prostovoljstvu, množičnosti in nepolitičnosti, kar mu je
uspelo ohraniti do danes,« je v nedeljo, 13. junija, na proslavi ob
120. obletnici Prostovoljnega gasilskega društva Trebnje dejal
minister za obrambo dr. Anton Grizold.
Kot je poudaril dr. Grizold, so temelj najrazličnejših in najbolj številnih se-
stav za zaščito, reševanje in pomoč prav prostovoljni gasilci. V tem siste-
mu povezujejo prostovoljne, poklicne in dolžnostne sestave. »Izkušnje pri
vsakdanjih nesrečah in tudi tistih velikega obsega nam vedno znova potr-
jujejo, da je takšna organiziranost dobra in učinkovita. Vendar se s tem ne
smemo zadovoljiti, temveč moramo nenehno skrbeti za razvoj gasilstva,
njegovo opremljenost, izobraževanje članov in čim večjo pripravljenost,« je
dejal minister. Omenil je še programe, ki so pomembni za gasilstvo, njihov
namen pa je predvsem izboljšati pripravljenost za požare v naravnem oko-
lju. Ob koncu je dr. Grizold dejal, da Slovenci živimo z gasilstvom in da tako
kot v preteklosti gasilstvo v naši državi poleg glavne dejavnosti ohranja
vlogo pobudnika, organizatorja in snovalca številnih kulturnih, družabnih
ter drugih dejavnosti, ki ljudi združujejo in povezujejo. Prostovoljnemu ga-
silskemu društvu Trebnje je zaželel napredek tudi v prihodnosti in uspešno
ter odločno delo. Mag. Andreja Jernejčič
na MO in študentov ljubljanske univerze. Šola za podčastnike, ki poudarja
praktično delo in veščinsko usposabljanje, glede na bližino osrednjega
vadišča SV deluje v Postojni. Poveljniško-štabna šola gostuje v Centru za
obrambno usposabljanje v Poljčah, del Šole za tuje jezike pa v Centru za
jezikovno usposabljanje PzM in ostaja še naprej v Ajševici pri Novi Gorici.
S p re m l j a m o
Tudi vipavski Center za usposabljanje SV se bo do konca letošnjega leta pri-
ključil PDRIU. Ustanavljata se še dve podenoti PDRIU, in sicer letalska šola ter
center za bojno usposabljanje poveljstev in enot SV. Tako se načrtuje, da bi leta
2005 z združitvijo vseh elementov začeli uresničevati načrt, po katerem bi bil
PDRIU odgovoren za usposabljanje posameznikov, poveljstev in enot SV.
Pripadniki PDRIU so v sredo, 30. junija, in v četrtek, 1. julija, dogodek pre-
oblikovanja proslavili na dveh krajših slovesnostih, na katerih sta sodelavce
nagovorila namestnik načelnika PDRIU brigadir Alojz Završnik in načelnik
CDR polkovnik Tomislav Drolc. Oba sta poudarila, da je imel Center vojaških
šol s svojimi podrejenimi enotami zelo pomembno vlogo pri izobraževa-
nju častnikov in podčastnikov v Slovenski vojski vse od ustanovitve leta
1991. Dodala sta, da so si s prenovo programov in spremembo sistema
vojaškega izobraževanja in usposabljanja v enoti prizadevali izboljšati
kakovost vojaškega šolstva v SV. Na koncu sta povedala, da k nenehnemu
izboljševanju veliko prispeva CDR, ki skrbi predvsem za razvoj programov
VIU ter znanstvenoraziskovalno delo vojaške znanosti in doktrin, s tem pa
neposredno uvaja novo vojaško znanje skozi šolski sistem v prakso. Na
slovesnem dogodku so posameznikom podelili priznanja MO, SV in CVŠ za
njihove zasluge in delo v SV. Stotnik Tadej Novak
Jure Robič zmagovalec dirke čez ZDA
Kolesar Jure Robič, pripadnik športne enote SV, je v torek, 29. junija,
po osmih dneh, devetih urah in 51 minutah prvi prevozil ciljno črto na
dirki čez Ameriko. Dirka je potekala od San Diega do Atlantic Cityja
in je bila dolga 4760 kilometrov, Robič pa je dosegel najboljši čas v
dvajsetletni zgodovini te dirke. Slovenski kolesar, ki je bil lani na tej dirki
drugi, je Američana Michaela Trevina prehitel za enajst ur in petnajst
minut, Avstrijec Wolfgang Faschnig pa je za njima zaostal za skoraj
en dan. Robič je peklensko dirko, ki zahteva izjemno psihično trdnost,
komentiral: »Našel sem se, uresničil sem svoje sanje.« Robiča je v po-
nedeljek 5. julija, sprejel načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič in
mu iskreno čestital.
Foto: arhiv revije Slovenska vojska
S LO V E N S K A V O J S K A 9

Istanbul, Turčija, 18. junij
Končala se je mednarodna vojaška vaja Eura-
sian Star 2004, na kateri je sodelovalo devet
pripadnikov 72. brigade SV. Vaja je potekala v
centru za bojne simulacije na Vojaški akade-
miji Atatürk, vodilo pa jo je poveljstvo turškega
korpusa za hitro posredovanje. Scenarij vaje je
S p re m l j a m o
predvideval mirovno operacijo vsiljevanja miru,
na njej pa je sodelovalo več kot 2000 pripadni-
kov Nata in PzM.
Pivka, 18. junij
V tamkajšnji vojašnici je usposabljanje končala
prva generacija osemnajstih kandidatov za
poklic oklepnika. Po devettedenskem speciali-
stičnem programu vipavskega Centra za uspo-
sabljanje so se izurili za delo posadk oklepnih
vozil pri opravljanju ognjenih nalog na bojišču.
Vojaki so pridobili VED vojak voznik oklepno-
mehaniziranih enot in vojak namerilec oklepno-
mehaniziranih enot.
Maribor, 19. junij
Na letos že osmem državnem orientacijskem
tekmovanju, ki ga je pripravilo Območno zdru-
ženje slovenskih častnikov Maribor, je sodelo-
valo približno trideset ekip iz ZSČ, SV in policije.
Med ekipami je zmagala OZSČ Ptuj pred OZSČ
Lenart in OZSČ PP - enota Maribor. V posamični
konkurenci je bil najboljši poklicni vojak Robert
Dajčman iz OZSČ Lenart.
Skopje, Makedonija, 20. junij
Na povabilo slovenskega veleposlaništva v Ma-
kedoniji je v Domu armije skupaj z Big Bandom
nastopil Orkester SV. Dirigiral je mag. Jani Šala-
mon, vokalni solisti so bili Vera Danilova, Darja
Švajger in Oto Pestner.
kadetov Vojaške akademije West Point, ki si
je v vipavskem Centru za usposabljanje med
drugim ogledala usposabljanje kandidatov za
poklicne vojake SV.
Vipava, 21. junij
V Centru za usposabljanje so za kandidate za
poklic pehotni strelec začeli izvajati šestteden-
10 S LO V E N S K A V O J S K A
Kronika
ski specialistični program. Vojaki se usposabljajo
za uporabo pehotnega orožja in vojaške opreme
pehotnega oddelka. Istega dne so v centru začeli
izvajati trimesečno temeljno vojaškostrokovno
usposabljanje, v katerem kandidate za vojake
usposabljajo za preživetje na bojišču.
Vrhnika, 22. junij
V Vojašnici 26. oktober so vezisti SV praznovali tri-
najstletnico vzpostavitve prve zveze za samostoj-
no Slovenijo. Slavnostni govornik polkovnik Franc
Knaflič, načelnik sektorja J6 na GŠSV, je opozoril
na pomen takratne vzpostavitve zaščitenega ra-
dijskega omrežja med Republiškim štabom za
teritorialno obrambo in podrejenimi pokrajinskimi
štabi TO ter 30. razvojno skupino. Na slovesnosti
so prikazali sredstva in opremo 11. bataljona za
zveze.
veljevanja 18. bataljonu za RKBO slovesno predal
dolžnost poveljnika bataljona majorju Branku Pod-
brežniku. Major Juras odhaja v CDR. Slavnostni
govornik podpolkovnik Bojan Porok iz 72. BR je
poudaril pomen bataljona, ki mu je namenjena
pomembna vloga pri integriranju SV v Nato in
pri prevzemanju mednarodnih nalog. Tako je
treba bataljon, posebej pa vod za NRF, intenzivno
usposabljati. Dva dni prej je bataljon praznoval 12.
obletnico enote.
Ljubljana, 24. junij
Namestnik načelnika GŠSV brigadir Anton Turk je
izročil priznanja zaposlenim na Generalštabu SV,
ki sta jih podelila obrambni minister in načelnik
GŠSV. Brigadir Turk je izrazil prepričanje, da bo SV
uspešna pri vključevanju v Nato, saj je organizira-
na po načelih sodobne organizacije.
Ljubljana, 24. junij
V Uradu za obrambne zadeve MO je bila na štiri-
dnevnem obisku delegacija iz Sektorja za civilno
obrambo in krizno upravljanje makedonskega
obrambnega ministrstva. Delegacijo je sprejel
vodja urada, sekretar Igor Nered. Gostom so
predstavili izkušnje iz kriznega upravljanja,
civilne obrambe, podpore države gostiteljice in
civilno-vojaškega sodelovanja ter vojaških za-
dev, predvsem prehoda iz naborniške vojske v
poklicno vojsko.
Medvedjek, 27. junij
V spomin na tamkajšnje boje pripadnikov TO z
Jugoslovansko vojsko junija 1991 sta 32. voja-
škoteritorialno poveljstvo SV iz Novega mesta in
Združenje veteranov vojne za Slovenijo pripravi-
la slovesnost. Slovesnosti in odkritja obnovljene-
ga spomenika se je udeležilo dvesto teritorialcev
in njihovih sorodnikov ter domačinov.
Ljubljana, 29. junij
V Službi za gospodarjenje z nepremičninami MO
je bila javna dražba nepremičnin, ki jih upravlja
Ministrstvo za obrambo. Na njej je bilo za naj-
višje izklicane cene prodanih sedem stanovanj
v skupnem znesku 45,6 milijona tolarjev.
Maribor, 30. junij
V Vojašnici generala Maistra je bila slovesnost
ob dnevu oklepno-mehaniziranih enot Sloven-
ske vojske. Na njej so pripadniki 74. OKM ba-
taljona iz Maribora in pripadniki 45. oklepnega
bataljona iz Pivke tekmovali v športnih igrah.
Krajani Šentilja so poveljniku mariborskega
bataljona majorju Igorju Cebku izročili kamero,
s katero so posneli osamosvojitveno vojno na
območju Šentilja. Bataljon je namreč začel delo-
vati 30. junija 1991, dan po zaplembi tehnike
tankovske enote JA.
Pokljuka, 1. julij
Na biatlonskem stadionu je bil slovesen postroj
poveljstva za podporo SV in njegovih enot v
počastitev druge obletnice ustanovitve enote.
Hkrati so 430. mornariški divizion iz Ankarana
iz poveljstva za podporo prepodredili poveljstvu
sil SV. Slavnostni gost je bil načelnik GŠSV
generalmajor Ladislav Lipič, ki je poudaril po-
men logistike kot dejavnosti. Najzaslužnejšim
pripadnikom poveljstva so podelili priznanja in
plakete.
Sv. Tomaž, 3. julij
Člani Društva general Maister za Prlekijo in
Prekmurje so ob sodelovanju zgodovinskega
društva in Območnega združenja veteranov
vojne za Slovenijo Ormož na osrednjem trgu
odkrili spomenik generalu Rudolfu Maistru in
njegovim borcem iz fare Sv. Tomaž. Predstav-
niki OZVS Ormož in ZBNOB Ormož so podpisali
listino o sodelovanju, prav tako so listino o so-
delovanju podpisali z društvi general Maister in
zgodovinskim društvom na področju negovanja
bojevniških tradicij slovenskega naroda.
 Eurosatory letos največji doslej
Med kopensko oborožitvijo
tudi brezpilotna letala
Na pariškem Eurosatoryju je italijanski
proizvajalec Nautilus prvič predstavil
inovativne brezpilotne zračne ladje.
Po novem konceptu je zračna ladja
sestavljena iz dveh trupov, povezanih
s ploščadjo, v kateri so energetski
vir, pogonski sistem in tovor. Zračna
ladja ima precej manjšo bočno po-
vršino kot običajna plovila, s čimer
je manj občutljiva za bočne vetrove,
vodljivost pa so dodatno povečali s
povsem novim pogonskim sistemom.
Ta vključuje šest električnih motorjev bitnimi poslovnimi partnerji na področju
z vodljivimi propelerji in je brez aero- opremljanja Slovenske vojske. Med
dinamičnih nadzornih površin. Dva njimi so bili Thales, Movag, Patria, Steyer,
propelerja imata navpično rotacijsko EADS/Eurocopter, EADS/Dornier, Iveco,
os in sta vgrajena v povezovalno ploš- GIAT, Sagem, Lockheed Martin, Rafael in
čad zračne ladje, preostali štirje pa so Sofema. Mag. Kremljak je obiskal tudi
na drogovih, pritrjenih na osrednji del državna predstavništva Francije, Izraela in
zračne ladje, in sicer dva na vrh, dva p Skyray
asimetrično na spodnjo stran plovila. nemškega
usmerjanjem teh štirih propelerjev pr Freeskya
računalniškega nadzornega sistema
se ustvarja ustrezen potisk za giba-
nje plovila v želeni smeri. Vzgon se
spreminja z zračnim polnjenjem in
praznjenjem balonov znotraj obeh letali, za katere sta značilna velik domet in
trupov, hitro navpično gibanje ali vzdržljivost, lahko mikrobrezpilotni sistem
stabilizacijo ob navpičnih vetrovih navpično vzleta in pristaja. Tako je uporaben
pa zagotavljata propelerja v središču Nautilusova tudi v urbanih naseljih, zaradi majhne teže pa
plovila. S takšnima sistemoma nadzora brezpilotna zračna ladja ga lahko uporabljajo tudi enote velikosti oddelka. Mikro-
in pogona lahko Nautilusova zračna ladja ohranja brezpilotni helikopter ima namreč premer 28,5 centimetra in tehta 6,25
lebdeči položaj tudi, kadar bočni vetrovi dosežejo kilograma. Helikopterji z dizelskim motorjem naj bi dosegali hitrost 65
hitrost osemnajstih vozlov. Zračna ladja, ki je d aku pa bi na višini 3000 metrov lahko lebdeli
metrov, bo lahko prevažala do 80 kilogramov nut. Brezpilotni helikopter lahko nosi biološke
štiri pogonske celice pa bodo zagotavljale prec detektorje, detektorje min, komunikacijsko in
vzdržljivost letala. Zračna ladja Nautilusa je id nsko opremo. Proizvajalec bo ameriški vojski
nosilna ploščad za vojaško izvidniško oprem eta 2005 dostavil 60 prototipov helikopterjev, ki
hkrati uporabna za civilne namene, kot so n edvidoma uporabljali v Iraku.
prometa in nelegalnih prestopov meje ter odkr ornosti je na tokratnem Eurosatoryju vzbudil tako
požarov. Prototip naj bi prvič preizkusili jeseni 20 nebesni žarek ali skyray, ki ga nemški Freesky
Cenovno veliko bolj dostopna pa bodo bre portne različice, namenjene akrobatom v zraku.
helikopterji proizvajalcev Honeywell Defense i reakcijski motorji lahko pripadnika specialnih sil
Electronic Systems, ki so namenjeni taktični vesto kilometrov daleč. Zaradi majhnih radarskih
Mikrobrezpilotni sistem vključuje zemeljsko vanj ter letenja nizko nad zemljo je skyray Mk IV
postajo in helikopterja v velikosti nahrbtnika če odkriti. Plovilo je 145 centimetrov dolgo in 180
težo 20 kilogramov. Po nekaterih napovedih b oko, tehta od 15 do 20 kilogramov in v povprečju
ki ga poganjajo in usmerjajo propelerji z ventil Mikrobrezpilotni 160 vozlov. Padalec z njim lahko skoči z višine
operativen do leta 2010, zaradi svojih funkcij helikopter etrov in prodre veliko globlje v nasprotnikovo za-
dostopnosti pa bi lahko dopolnjeval klasična doslej. Ko doseže svoj cilj, tam odpre padalo, pri-
na letala s krili. V primerjavi s klasičnimi brez trjeno na skyray, in na klasičen način pristane.

S LO V E N S K A V O J S K A 11
 Med avtomatsko orožje s 25-milimetrskim strelivom naj
Finska družba Patria je u proizvajalca ustrezno zamenjalo zdajšnje težke
8 x 8, na katerega je m omete, ki uporabljajo strelivo kalibra 40 milimetrov,
7,62 milimetra do topo bra 12,7 milimetra. Poleg tega ima XM 307 vgrajen
sodobni minometni sis a ognja, ki ga bo z laserskim daljinomerom in si-
Sodobna tehnika

120-milimetrski minom nočno delovanje mogoče uporabljati proti naspro-

matski sistem za poln nikovim vojakom in lahkim oklepnikom na razdalji
pnevmatski trzajni sist do 2000 metrov. Uporabljati naj bi ga bilo mogoče
potrebujeta za priprav za vidne in skrite cilje, kot so strelska zaklonišča,
na delovanje do 30 cilji, skriti za zidovi in utrdbami, ali v stavbah z okni.
sekund, na minuto pa 25-milimetrskim strelivom, sistemom za nadzor
lahko izstreli do 26 min nja in novim vžigalnikom, ki ga omenjeni sistem
ki lahko delujejo na cilje modejno programira, medtem ko je v cevi, da raz-
razdalji do deset kilom izstrelek eksplodira na točno določeni razdalji in
Sistem AMOS na
Kupola AMOS-a se lah tako deluje na cilje, ki so skriti za oviro. Orožje naj
oklepnem vozilu
za 360 stopinj, težka je 4400 kilogra- bi bilo težko 19 kilogramov, prenašata ga lahko dva vojaka oziro
CV 90
mov, namestiti pa jo je mogoče tudi na ga lahko pritrdimo na vozilo, stabilnost pa omogoča skoraj 46 c
druga lahka kolesna oklepna vozila. visok trinožni podstavek. De
Ameriški Polaris, znan kot izumitelj motornih sani, je na Eurosatoryju predstavil lahko v minuti izstreli do 250
serijo terenskih vozil. Model sportsman 700 MV je družba oblikovala na podla- Med številnimi novostmi
na sejmu, ki poudarjajo
Polarisov bojevanje v urbanem oko
sportsman lju, je bil tudi večnamensk
700 MV Sistem, ki ga je v sodelova
družba Israel Military Indus
vo, katerega izstrelek se sam
izvedbi (tromblonska mina
slikovnih podatkov o dogajanju zunaj vidnega polja vojaka. Vojak v
zrak izstreli tromblonsko mino, v kateri je kamera, ki med letom zbira podatke
in jih sproti pošilja ročnemu računalniku vojaka, ki tako lahko odkriva cilje
in nadzira učinek ognja. Pri tem vojakovo življenje ni ogroženo, prav tako ni
treba uporabljati brezpilotnih plovil. Strelivo je lahko klasično ali neubojno,
torej napolnjeno s solzilcem, ko mora vojak posredovati v množičnih demon-
stracijah, nemirih in drugih razmerah, ki jih je težko nadzirati. Ta sistem, ki
ima doseg 300 metrov in bo na voljo od letošnjega poletja, je primeren za
vse sodobne puške.
Možnost delovanja okoli vogala ponuja taktični oborožitveni sistem corner
shot istoimenske izraelske družbe, ki so ga na sejmu predstavili v kombinaciji z
raketometom RGW 60 nemškega proizvajalca Dynamit Nobel Defence. Orožje
gi izkušenj ameriške vojske v Afganistanu in Iraku. Vozilo se odlikuje z dvojnim sestavlja prilagodljivi podstavek z videozaslonom, na katerega je nameščen
motorjem na vodno hlajenje, balistično zaščitenim tankom za gorivo, avtomat- raketomet s pritrjeno kamero in ki je usmerjen proti cilju za vogalom. Corner
skim menjalnikom, pogonom na vsa štiri kolesa, pomožnim zaganjalnikom ter shot panzerfaust (CSP) so oblikovali za prodiranje specialnih sil na območja
zadnjim prostorom za 200 kilogramov tovora in sprednjim za 100 kilogramov. z nasprotnikovo vojsko ali protiteroristične operacije. Sistem, ki zagotavlja
Vozilo lahko uporabljamo tudi s praznimi gumami. Zaradi opisanih lastnosti točnost streljanja, ne da bi bila pri tem ogrožena varnost strelca, je namenjen
je Polaris za posebne enote v Afganistanu in Iraku dobavil že več sto vozil, ki onesposabljanju nasprotnikovih vozil in utrjenih objektov. Prenosni sistem CSP
jih uporabljajo za čim bolj neopazen prevoz opreme v zaledje nasprotnika in v je natančen in preprost.
izvidniške namene. Na pariškem Eurosatoryju so letos prvič predstavili posamezne dele opreme iz
programa soldato futuro italijanskih oboroženih sil. Program po propadu skup-
Od nožev do zahtevnih oborožitvenih sistemov vojaka nega projekta z Nemčijo zdaj pod vodstvom družbe Marconi Selenia Commu-
XM 307 je oznaka avtomatskega bombometa ki ga razvija ameriška družba
polk pa naj bi opremili do konca leta 2007. Beretta, ki v progra-
ot vodilna družba za oborožitveni sistem, razvija različico puške
Lahki avtomatski 90, ki bo od zdajšnje lažja in krajša. Puška s praznim okvirjem
bombomet XM 307 bo brez optoelektronskih sredstev lažja od treh kilogramov,
njenim puškinim kopitom pa bo 840 milimetrov v primerjavi z
milimetri. Puška bo omogočala rafalno streljanje, posamično
al treh nabojev. Teleskopsko kopito bo mogoče namestiti v štiri
 da puška z uporabo tega bajoneta, ki izpolnjuje standard Nata AD856, ne
izgubi svojih lastnosti.
Med podjetji, ki so predstavljala osebno opremo bojevnika, je bil tudi iz-
raelski Rabintex Industries, ki izdeluje balistične čelade, steklo in ščite,
zaščitne jopiče ter druge izdelke za zaščito vojaka in policista. Jopič z

Sodobna tehnika
aktivnim kroženjem zraka znamke breeze poskuša odpraviti za zaščitne
jopiče značilno zmanjšano stopnjo naravnega telesnega ohlajanja. Se-
Sistem corner shot stavljata ga dva neodvisna sistema za kroženje zraka, in sicer na sprednji
na raketometu in zadnji strani. Pod jopič iz okolice s pomočjo majhnega ventilatorja prihaja
RGW 60 svež zrak in izriva vlažnega, s čimer se opazno znižujeta telesna temperatura
in srčni utrip uporabnika. Po navedbah proizvajalca naj bi imel človek po treh
urah napora telesno temperaturo 38 ºC, zunanjo temperaturo 36,2 ºC in srčni
utrip 130. Če bi nosil običajni zaščitni jopič, bi bila njegova telesna temperatura
za 0,7 stopinje višja, zunanja temperatura 38,5 ºC, srčni utrip pa bi dosegel
165 udarcev na minuto. Z uporabo jopiča znamke breeze bi bila telesna tem-
različne položaje, kar bo omogočalo, da se bo dolžina orožja prilagodila po- peratura 38,2 ºC, zunanja 36,5 ºC, srce pa bi opravilo 140 udarcev na minuto.
sameznemu vojaku oziroma nalogi. Galileo Avionica je za Berettino puško obli- Jopič tehta približno 400 gramov in ga je z lahkoto mogoče vgraditi v klasične
koval optoelektronsko napravo, ki vključuje dnevni črno-beli televizijski oziroma zaščitne jopiče. Sistem uporablja običajne baterije AA, ki lahko nepretrgano
nočni infrardeči kanal za opazovanje, optično merjenje s trikratno povečavo, delujejo osem ur. Meta Grmek
dva laserja, ki delujeta v vidnem in infrardečem spektru, ter refleksni merek za Aleš Lebar
hitro streljanje. Strelec človeka prepozna na razdalji 600 metrov, tank pa na Foto: Aleš Lebar in izdelovalci
razdalji poldrugega kilometra. Sistem je 200 milimetrov dolg, 70 milimetrov
širok in 105 milimetrov visok, tehta pa približno kilogram.
Razmeroma novo italijansko podjetje Extrema Ratio, ki se je v sedmih letih
uveljavilo kot eno najboljših na svojem področju, je na sejmu predstavilo serije
taktičnih nožev za profesionalno uporabo, kot sta fulcrum in fulcrum bayonet.
Rezila so izdelana iz kobaltnega jekla, ki je prevlečen s črnim cirkonijevim
karbonitratom ali barvnimi nesvetlečimi se prevlekami. Na tok sta pritrjena bru-
silec za nože in priprava za rezanje žic. Komplet vsebuje tudi palico iz zlitine
titana in aluminija za iskanje min. Z zaščitnim prstanom lahko večnamenski
nož iz serije fulcrum bayonet uporabljamo tudi kot bajonet na puškah M16/M4
in beretta SC/SCP, na zahtevo kupcev pa tudi na drugih. Serijo fulcrum bayonet
so razvili v sodelovanju z italijanskimi
Beretta za italijansko
univerzami na podlagi izkušenj itali-
vojsko razvija osebni
oborožitveni sistem. janskih specialnih vojaških
enot v Afganistanu, tako

Zaščitni jopič znamke breeze

From 14th to 18th June, Eurosatory 2004, the world’s largest internatio- Revija Slovenska vojska v
nal exhibition of land and land-air defence armaments and other military
elektronski obliki na spletnih
equipment was put on view at the Nord Villepinte in Paris. At the biennial
exhibition, which was visited by over 40,000 visitors from 110 countries, straneh MO
970 companies from 44 countries exhibited their products. The fair was
attended by Slovenian experts in the field of national defence from RS
Ministry of Defence Equipment Sector as well as by Slovenian National
www.mors.si
Armaments Director, Zvonko Kremljak, M. Sc., with his delegation. Mr
Kremljak met with many current and potential future business partners in
Elektronska pošta:
order to discuss the equipping of the Slovenian Armed Forces. urednistvo.sv@mors.si

S LO V E N S K A V O J S K A 13
Iz vojaškega življenja

Slovenska vojska na Lentu

Osem skupin Celju, Novem mestu, Kranju, Ljubljani,
za pridobivanje kadra Oddelek za pridobivanje kadra je bil ustanovljen lani. Nekaj več Postojni in Novi Gorici. V skupinah so
Oddelek za pridobivanje kadra je pri- kot petdeset pripadnikov Slovenske vojske je zadolženih za častnik in od tri do pet podčastnikov,
štabna enota GŠSV in deluje v treh predstavitve poklicnih možnosti deklet in fantov, pridobivanje, nastanjeni pa so v vojašnicah. »Pri
odsekih, in sicer odseku za operativne zaposlovanje in selekcijo za poklicne pripadnike Slovenske našem delu ne bi bili uspešni, če ne bi
zadeve in pridobivanje, v odseku za vojske, pogodbeno rezervno sestavo ter prostovoljno služenje imeli podpore enot SV. Delamo skupaj
selekcijo ter v odseku za zaposlovanje. vojaškega roka. Major Ernest Anželj, vodja odseka za operativne z upravami in izpostavami za obram-
»Ustanavljamo odsek za odhode, saj zadeve in pridobivanje v oddelku za pridobivanje kadra, je dejal, bo po vsej Sloveniji, kjer imamo tudi
da je zadovoljen, ker se je prepoznavnost poklica vojaka in Sloven- informacijske pisarne. Tako z uprav-
ske vojske povečala. Poleg tega tudi predstavnike skupin za prido- nim delom Ministrstva za obrambo
bivanje kadra v javnosti, kjer se pojavljajo na prireditvah in šolah, dobro sodelujemo,« je pojasnil major
dobro sprejmejo. Predstavnike skupine za pridobivanje kadra iz Anželj, »vseeno pa je naše delo nekaj
Maribora smo obiskali med njihovim delom na festivalu Lent. posebnega, ker se veliko pojavljamo
v civilnem okolju, zato moramo biti še
bomo morali poskrbeti tudi za tiste, posebej pozorni, da smo urejeni in ustrezno predstavljamo vojaški poklic.«
ki bodo Slovensko vojsko zapustili Oddelek za pridobivanja kadra redno sodeluje z Zavodom za zaposlovanje,
in šli v druge službe. Kako bomo dejavni so na sejmih in drugih dogodkih po Sloveniji, vojaški poklic in možnosti
znali za njih poskrbeti, bo zagotovo zaposlitve v Slovenski vojski oziroma prostovoljnega služenja vojaškega roka
vplivalo na vhode,« je pojasnil major pa predstavljajo tudi po osnovnih in srednjih šolah.
Anželj. Odsek za operativne zadeve
in pridobivanje kadra je sestavljen iz Obiskali 80 odstotkov šol v regiji
osmih skupin za pridobivanje kadra, Stotnik Vladimir Vindiš, vodja skupine za pridobivanja kadra v Mariboru, ki je
ki so razporejeni po vsej Sloveniji, začela delovati junija lani, je dejal, da akcije načrtujejo na podlagi letnega in
Major Ernest Anželj
in sicer v Murski Soboti, Mariboru, mesečnega načrta dela. Stojnico s promocijskim gradivom, ob kateri sta za

14 S LO V E N S K A V O J S K A

Stotnik Višji vodnik Višji vodnik
Vladimir Vindiš Boris Lebar Gorazd Šegula
vprašanja in razlage na voljo tudi podčastnika, postavijo na vseh večjih prire-
ditvah, ki potekajo na lokalni ravni, na primer na festivalu Lent, sejmu na Ptuju
in v Gornji Radgoni ter na letalskih prireditvah. »Na območju, ki ga pokrivamo,
torej od Ormoža do Ruš in od Slovenske Bistrice do Lenarta, smo obiskali 80
odstotkov šol. Pomembno je, da jih obiščemo od oktobra do maja, da ne mo-
timo šolarjev ob koncu šolskega leta. Zanimanje učencev je odvisno tudi od
učiteljev, saj se nekaterim zdi pomembno, da so učenci obveščeni o vojaškem
poklicu in možnostih zaposlitve ter dela po koncu šolanja. Tam smo tudi bolj
uspešni. V šolah, v katerih se učenci sami odločijo, ali se bodo udeležili naše
predstavitve, je zanimanja manj, vendar je takih šol malo.« Ob ponedeljkih, sre-
dah in petkih so med uradnimi urami na izpostavah za obrambo v Mariboru,
na Ptuju in v Slovenski Bistrici ter informacijskih pisarnah v Rušah, Pesnici,
Lenartu in Ormožu. Kot je pojasnil stotnik Vindiš, so bili najbolj zaposleni no-
vembra in januarja, saj so na dan obiskali tudi dve šoli. Na lokalnih kabelskih
televizijah predvajajo statične oglase in v obliki 20 oziroma 40 sekund dolgega
informativnega filma Pridruži se nam, ki so ga pripravili v Službi za publicistiko
TV studio Poljče. »Ti oglasi in oglas v Službi domovine zagotovo pripomorejo
k večji obveščenosti in prepoznavnosti Slovenske vojske. Poleg tega se na
mariborskem območju večkrat pogovarjamo tudi z novinarji, ki v prispevkih za
lokalne televizije predstavijo prostovoljno služenje vojaškega roka, možnosti
za pogodbeno rezervo in redno službo v SV. Prav tako se oglasi predvajajo na
lokalnih radijih, v informativnih blokih pa tudi prispevki o našem delu in delu
Slovenske vojske.« Število vlog za zaposlitev v Slovenski vojski ostaja na pri-
bližno enaki ravni, tako da jih dobijo na mariborskem območju od dvajset do
trideset na mesec. »To je odvisno od letnega časa. Tako je julija in avgusta, ko je
čas dopustov, vlog manj, zato pa jih je bilo več februarja in marca,« je pojasnil
stotnik Vindiš. »Podatki, ki jih imam na voljo, kažejo, da oglas V službi domovi-
ne ni imel bistvenega vpliva na zaposlovanje, dobro pa je vplival na prepoznav-
nost Slovenske vojske. Dijaki so končali šolsko leto in uživajo počitnice, zato je
število kandidatov za službo v teh mesecih manj. Poleg tega smo že dalj časa
navzoči na trgu delovne sile in kandidati že poznajo pogoje za zaposlitev, zato
se tisti, ki na primer nimajo ustrezne izobrazbe, ne prijavljajo več. Obisk spletne
strani www.slovenskavojska.si, na kateri so tudi natančno napisani vsi pogoji,
se je povečal kar za devetkrat,« je odgovoril major Anželj na očitke nekaterih
javnih občil, da se število kandidatov kljub oglaševanju zmanjšuje.
Koliko zaslužijo vojaki?
To je najpogostejše in ponavadi prvo vprašanje, na katerega odgovarjajo v
osnovnih in srednjih šolah na predstavitvah Slovenske vojske in vojaškega
poklica, sta pojasnila višja vodnika Boris Lebar in Gorazd Šegula, ki delata v
mariborski skupini za pridobivanje kadra. »Delo predstavnika za pridobivanje
kadra je zelo zanimivo, dinamično, veliko je stikov z ljudmi. Srednješolci, naša
ciljna skupina so tretji in četrti letniki, postavljajo po predstavitvi vprašanja o vi-
šini mesečnega dohodka, kje bi kot vojaki delali, ali je odhod na misijo obvezen
ipd. Dekleta zanima tudi, ali si morajo postriči nohte, kako je z dolgimi lasmi
in barvanjem. Zdaj, ko smo obiskali že toliko srednjih šol, mladina bolj pozna
Iz vojaškega življenja
vojaški poklic in kar je tudi pomembno, svoje vedenje v pogovorih širi naprej,
zato je vojska vse bolj prepoznavna,« je pojasnil višji vodnik Lebar. »Mlade za-
nima tudi, kakšne so možnosti združitve vojaškega poklica in študija, zato jim
pojasnimo, kako je s štipendiranjem. Tisti, ki pa jih študij po srednji šoli ne za-
nima, imajo bolj natančna vprašanja o vojaškem poklicu,« je dodal višji vodnik
Šegula, ki je bil na mirovni misiji v Bosni in Hercegovini, zato odgovarja tudi na
vprašanja o sodelovanju Slovenske vojske na misijah. »V javnih občilih se več
govori o sodelovanju SV na misijah, zato to področje ljudje bolj poznajo in spra-
šujejo, kako poteka misija, koliko časa traja, koliko dopusta dobiš, kakšne so
plače, stiki z lokalnim prebivalstvom in drugimi vojskami,« je dejal višji vodnik
Šegula. »Tisti, ki pridejo k nam na izpostavo za obrambo oziroma v informacij-
sko pisarno, imajo že bolj natančne informacije o vojski in vojaškem poklicu,
saj jih poiščejo tudi na medmrežju. Tako pridejo k nam po dodatna pojasnila
o posameznih rodovih in službah. Vedo, kje so posamezne enote in kaj so nji-
hove naloge. Nekateri tudi želijo delati v določeni enoti, zato jim pojasnimo, da
je to odvisno od potreb Slovenske vojske,« je dodal višji vodnik Lebar. »Ko smo
začeli delati, smo dobili usmeritve iz oddelka za pridobivanje kadra, imeli smo
tudi usposabljanja, sodelovali smo z Zavodom za zaposlovanje, imamo tudi
zbrana vprašanja, ki bi jih morebiti postavili zainteresirani, in odgovore nanje.
Je pa res, da potrebujemo veliko samoiniciativnosti in iznajdljivosti za delo na
terenu. Menim, da smo pri pridobivanju kadra uspešni, zato sem z delom zelo
zadovoljen. Pripraviti se moramo tudi za tiste dni, ko bo zanimanja manj, takrat
pa nam bodo pomagale predvsem izkušnje, da bomo pri pridobivanju kadra
učinkoviti,« je zatrdil stotnik Vindiš.
Valerija Šket
Foto: Bruno Toič in Marko Pišlar
The Slovenian Armed Forces General Staff Recruiting Department was
established last year. About fifty SAF servicemembers are tasked with
the promotion of the jobs in the SAF as well as with the recruitment and
selection of potential candidates for professional SAF servicemembers,
contractual reserve structure and voluntary reservists. Major Ernest An-
želj, Head of the Operative and Recruitment Sector at the SAF General
Staff Recruiting Department, expressed his satisfaction with the fact
that the interest in the career of a professional servicemember and
other job opportunities in the SAF is on the increase. He also said that
the representatives of the Recruiting Department were more and more
welcome to attend various schools, shows and fairs. We paid a visit to
the representatives of the Recruiting Department from Maribor during
their presentation at the Lent festival.
S LO V E N S K A V O J S K A 1 5
Iz vojaškega življenja

Ko za preživetje v divjini zadostuje znanje

Zakaj ste se odločili, da se boste na- kateri rod rastlin je užiten. Tisa na
učili, kako preživeti v naravi? Kako Brane Červek se že 14 let ukvarja s preživetjem v naravi. Vsaj primer je strupena, plod pa je užiten,
ste se sploh lotili tega dela? šest mesecev na leto preživi v naravi in se, kot pravi, še vedno vendar so semena v plodu tudi stru-
Nekdanja kultura in način življenja uči. Dvakrat je bil po pol leta v Avstraliji in živel kot domorodci. pena. Vse to pomeni zelo veliko dela.
izginjata. Ljudi je vse bolj strah nara- Usposabljal je avstralske in francoske vojake, delal je tudi po Največ sem se ukvarjal z rastlinami
ve in se zato odmikajo od nje, včasih Evropi. Morda se zdi, da je preživeti v naravi preprosto, vendar ni. in tehniko priprave, na primer s kon-
pa so jo morali obvladati oziroma Kot je pojasnil, je pri nas kar 80 odstotkov rastlin strupenih, 50 zerviranjem hrane, pomembni pa sta
poznati, da so lahko preživeli. Torej odstotkov je smrtnih. Katere rastline so torej užitne, iz česa lahko tudi improvizacija ter izdelava orodja
se nisem naučil nič novega, le da izdelamo vrv za tetivo loka, kako zanetiti ogenj brez vžigalic ali in orožja.
sem pozabljeno Vendar so možnosti in način pre-
živetja v različnih okoljih in letnih
časih različni.
Seveda, pri nas je preživetje v naravi
izziv prav zaradi velikega odstotka
spoznaval okolje, potem sem se strupenih rastlin. Prav tako je preživetje pozimi zelo zahtevno zaradi ne-
živeti v naravi, v specialni enoti varnosti, da zmrzneš, poleti pa lahko tudi pri nas hitro pride do dehidracije.
slovanske vojske. Zelo mi je bilo Najbolj pomembno je osnovno znanje, kar sem spoznal tudi med avstral-
em se odločil, da bom to počel skimi domorodci. Sicer je bilo preživetje v Avstraliji zaradi pomanjkanja
naprej. Proučevanja sem se lotil vode, veliko strupenih kač in napadalnih krokodilov velik izziv. Podoben je
emišljeno. Starejše ljudi po vsej pri nas obalno-kraški svet, vendar precej manj ekstremen. Osnovno znanje
veniji sem spraševal, kako so za preživetje moraš prilagoditi terenskim in podnebnim značilnostim. Prav to
kako so lovili in kaj so jedli. Pri znanje, ki je še posebej pomembno za tiste na zahtevnih misijah, poskušam
m sem si vse zapisoval. Potem dati pripadnikom Slovenske vojske. Če imaš nož in pištolo, še ne pomeni,
em se učil po knjigah in bil veliko- da lahko preživiš, če pa veš, katera rastlina je užitna ter kako in kje poiskati
at razočaran, saj so zavajajoče, vodo, potem je možnosti več. Bistvo preživetja je, da si ne glede na to, kaj se
sedilo pa pogosto neresnično. zgodi, znaš pomagati ter narediti in poiskati stvari, ki jih nujno potrebuješ,
sem tudi sam izkusil, saj sem torej ogenj, vodo, hrano, orodje in orožje. Potem se moraš znati še orientirati.
strupil. Sčasoma sem se naučil, V naravi še nisem naletel na nerešljivo težavo.

(Nadaljevanje na strani 17)

(Nadaljevanje s strani 16)
Ste bili velikokrat v nevarnosti?
Na terenu si nenehno izpostavljen takšnim ali drugačnim nevarnostim. Ve-
liko je stvari, ki jih še nisem preizkusil. Vedno se pojavi nekaj, kar te na novo
nauči. Ne znam vsega, vem pa zelo veliko, vendar sem vedno pripravljen
na novo znanje. Nevarnosti je veliko. Ribe na primer so dobre za jesti, toda
težavo lahko pomeni neopazna trakulja, zato je ribo treba ustrezno pripraviti.
Paziti se je treba pred klopi, zato si kožo natreš s posebno rastlino, ki jih od-
ganja. Nevarno je, če pride do dehidracije ali če se zastrupiš, pa se ob tem
ne znaš prav odzvati. Čas, ko moraš nekaj nujno narediti, in ne veš, kaj bi,
je lahko usoden. Majhne stvari so pogosto bolj usodne kot na primer med-
ved. Tudi njih kar naprej srečujem, vendar še nikoli nisem imel težav. Svoje
ozemlje bolj branijo divji prašiči ali med kačami črni gadje, ki so dejavni tudi
ponoči. Nevarno je, če te piči v vrat ali bližino srca.
Kako pa je z drugo hrano in vodo? Rastline je torej treba dobro poznati,
preden jih zaužijemo.
Naši želodci so razvajeni, užitne rastline, ki jih je približno 400, imajo ponavadi
grozen okus, saj mora biti za nas vse pripravljeno po nam znanem okusu. V
naravi pa je tako, da se po treh dneh želodec že toliko skrči, da ti je za okus
vseeno, čeprav se čutila še bolj izostrijo. Prav tako bi marsikdo imel predso-
dek, če bi moral jesti kačo, ne pa, če bi jedel pripravljen zrezek. Pomembno
je, da cenimo, kar v naravi lahko dobimo, od kač, rib, žuželk do večjih živali,
ki jih ujamemo. Največja težava je voda, vendar minimalno zadostno količino
lahko dobimo iz rastlin. Če zaradi okusa ne jemo rastlin, se lahko zgodi, da po
treh dneh, v toplejših krajih pa celo v petih urah, pride do dehidracije. Vodo je
mogoče tudi pridobivati, vendar vseh skrivnosti le ne bom izdal.
Kakšne programe v okviru šole preživetja vodite za Slovensko vojsko?
Program je prirejen enoti. Ko se prvič udeleži programa, spozna rastline, ži-
vali ter izdelavo in uporabo orodja in orožja. Naslednja stopnja je nadaljeval-
ni program, čas bivanja v naravi se podaljša, zamenja se teren, pomagam
manj, le več rastlin dodajam. Vsaka skupina bi morala zaradi sprememb
flore in favne različne terene preizkusiti v različnih letnih časih. Vsekakor je
najbolj zahtevno pozimi. Pot je vnaprej določena, vsak dan imamo na pred-
videni lokaciji tudi prvo pomoč, če bi bila nujna.
Kaj vojaki vzamejo s seboj?
Naročim jim, naj vzamejo s seboj več, kot v resnici potrebujejo. Spalne vreče
in obleko lahko obdržijo, poberem pa jim nože, mačete, vrvi in šotorsko
platno, saj se morajo znajti brez tega. Program je zasnovan tako, da si po
opravljeni nalogi prislužijo tudi nagrado, in sicer del opreme, ki so jo želeli
imeti, pa sem jim jo pred tem vzel. Delo je zelo naporno, neprestano je treba
misliti na to, da bodo siti, da izdelajo orodje in orožje, zato na enotedenskem
terenu vsakdo izgubi do sedem kilogramov telesne teže.
Vas zanima redna služba v Slovenski vojski?
Vsekakor me zanima, vendar bi rad delal to, kar delam zdaj, torej usposabljal
enote za preživetje v naravi. Načrtujem tudi priročnik o preživetju za Sloven-
Iz vojaškega življenja
sko vojsko, saj svoje delo redno zapisujem. Tudi drugod po svetu izvajajo
take programe za vojske. Je pa res, da pri nas premalo cenijo izkušnje, saj
za to, kar znam, ne potrebujem diplome. V 14 letih sem delal že marsikje in
na usposabljanjih se ni nihče zastrupil ali prehladil, nasprotno, moje znanje
zelo cenijo. Zadovoljen sem s tem, kar vojaki, predvsem iz odreda za speci-
alno delovanje, na terenu pokažejo, želim pa si, da bi usposabljanje v naravi
prišli pogledat tudi poveljujoči oziroma da bi se ga udeležili. Sodelovanju z
vojsko namenjam precej časa, do zdaj smo veliko sodelovali, pa tudi fantje
me velikokrat sami pokličejo, da preživimo nekaj dni skupaj v naravi, saj vidi-
jo, da jim tako znanje zelo koristi. Za dosedanje sodelovanje se zahvaljujem
predvsem poveljniku 1. brigade polkovniku Branimirju Furlanu in poveljniku
ODSD podpolkovniku Borisu Mikužu in njegovim fantom.
In načrti za prihodnost?
Upam, da bom letos imel za vojake ODSD tudi nadaljevalno usposabljanje
na terenu, kar bo velik preizkus. Poleg tega bodo v Slovenijo verjetno prišle
tudi tuje enote, ki jih bom usposabljal. Sicer pa bom del poletja preživel na
obalnem območju, morda bom šel do Grčije. Želim si še več sodelovanja s
SV, zato vabim vse enote SV poleg ODSD in 10. MOTB, da se mi pridružijo na
usposabljanju. Moja šola se namreč odlikuje in razlikuje od drugih po svetu
predvsem po tem, da se skupina usposablja brez kakršnih koli pripomočkov,
torej brez osebnega orožja in dodatne hrane. Vse, kar potrebujemo, najdemo
in izdelamo v naravi. Prav to je prednost, ki vam jo s svojim znanjem ponujam.
Izobraževanje in usposabljanje potekata na najvišji možni ravni in sta tako pri-
merna ter prirejena za najbolj elitne enote Slovenske vojske.
Valerija Šket
Foto: Bruno Toič, Brane Červek
When survival in the wild depends on your knowledge
For fourteen years, Brane Červek has been gathering knowledge and
improving his skills for survival in the wilderness. According to his
own words, the learning process is not over yet. He spends at least six
months every year in the wilderness. Twice he spent half a year in Au-
stralia, adopting the lifestyle of Australian Aborigine. He taught Austra-
lian and French servicemembers and worked all over Europe. Perhaps
survival in the wild doesn not seem demanding but it is. According to
Červek, as much as 80 per cent of the plants in Slovenia are poisonous,
50 per cent are lethal. Which plants are edible, how you can make a
string for the bow, how to light a fire without matches, how to catch a
snake, where to look for nutritious worms and how to gather water?
Červek shares his knowledge and skills with the SAF servicemembers
in field trainings of the School of Survival in order to teach them the
basics of the survival in the wild.
S LO V E N S K A V O J S K A 17
Iz vojaškega življenja

Na cilje s fagoti in maljutkami

Kandidati so imeli skoraj 200 ur uspo- Posadko pri obeh protioklepnih
sabljanj, in sicer iz predmetov oboro- Na osrednjem vadišču Slovenske vojske na Počku je v sistemih sestavljajo trije člani, in
žitve, opreme ter taktike protioklepnih sredo, 30. junija, potekalo zaključno preverjanje za pridobitev sicer operater, ki poveljuje posadki,
enot, poudarek pa je bil na metodiki vojaško evidenčne dolžnosti protioklepnik. 14 kandidatov je ter pomočnika. Ko pridejo na teren,
vodenja rakete. Inštruktorji iz 76. POB na specialistično šesttedensko usposabljanje prišlo iz 20. pripravijo orožje, utrdijo lanserje in
so usposabljali po programu Centra MOTB in 76. protioklepnega bataljona. Vsi so se usposabljali za namestijo rakete. Vojak Bojan Sočič iz
za usposabljanje. Kot je pojasnila delovanje s protioklepnim sistemom fagot, trije pa še z maljutko. 76. POB, ki se je usposabljal na obeh
nadporočnica Nataša Svetina, vodja Kandidati so streljali na nepremične cilje na razdalji od 1400 do orožjih, je pojasnil, da je »cilj s fago-
učne skupine protioklepnega raketne- 1700 metrov. tom veliko laže zadeti, je pa pok pri iz-
ga sistema, je razlika med orožjema strelitvi rakete močnejši. Pri streljanju
predvsem v tem, da je raketni sistem maljutka ročen, fagot pa polavtomatski, z maljutko je bil veter precej močan in je raketo nekoliko zaneslo, vendar sem
zato je streljanje s slednjim lažje. »Kandidati morajo poznati vse značilnosti, jo pravilno uravnal in zadel cilje. Prav tako sem bil uspešen pri streljanju s fa-
delovanje in bojne zmogljivosti orožja ter drugo opremo, ki sodi k orožju, na gotom«. Vojak Gregor Pak iz 20. MOTB je dejal, da je edina pomanjkljivost pri
primer termovizijsko kamero, ki omogoča uspešno delo ponoči oziroma ob simulatorjih, da ob izstrelitvi rakete ni ne poka ne dima. »Pok bi lahko vplival
slabi vidljivosti, ali indikatorje motenj, da vidimo, ali cilji, na katere streljamo, na operaterja, da bi se na primer ustrašil in izpustil ročico, s katero vodi raketo
oddajajo motnje. Če je tako, bi raketa zgrešila cilj,« je dejal poročnik Milan proti cilju. So nas pa na to inštruktorji opozorili.« Poddesetnik Ervin Zelko iz
Rebrica, inštruktor na protioklepnem orožju. Desetnik Tonček Lisjak, inštruk- 20. MOTB je povedal, da je vsak kandidat na trenažerjih izstrelil več kot tisoč
tor na trenažerju, pa je pojasnil, da kandidati do 30 minut na dan v trenažnih izstrelkov. »Menim, da je izurjenost pri delu zelo pomembna. Na 1500 metrov
učilnicah urijo vodenje rakete, kar je najpomembnejše pri delu s protioklep- streljaš od osem do deset sekund. Pri tem moraš spremljati cilj in pravilno
nimi raketnimi sistemi. »Simulatorji so vadbena kopija bojnega orožja in ravnati z orožjem. Včasih kakšna raketa tudi zataji, kot se je zgodilo danes.
omogočajo simulacijo vsega, kar se pojavlja na bojišču.« Trenažer omogoča Lahko je kriva starost, lanser ali kaj drugega. Sem pa zelo zadovoljen z delom
prikaz več kot 90 odstotkov razmer na terenu. »Pri streljanju s fagotom na- inštruktorjev in usposabljanjem.« Nadporočnica Nataša Svetina je ob koncu
merimo v cilj in sprožimo. Vse vplive, kot so veter, temperatura in odmik od streljanja dejala, da so kandidati pokazali visoko usposobljenost in so se z
linije leta, računalnik preračunava sam. Vodenje rakete pri protioklepnem VED protioklepnik vrnili v svoje enote. Valerija Šket
lansirnem orožju maljutka poteka ročno, torej kandidat ves čas s pomočjo
palice vodi raketo v cilj, popravljati mora smer in paziti na različne vplive,« je
pojasnil desetnik Štefan Kozar, inštruktor na trenažerju.

Vojak Vojak Poddesetnik

Gregor Pak Bojan Sočič Ervin Zelko Operater s komandnim pultom sistema maljutke vodi raketo proti cilju.

18 S LO V E N S K A V O J S K A
 Dnevnik vojaka Igorja (4. del)

Iz vojaškega življenja
Petek, 11. junij ročna bomba lahko skrije v gosti travi. Zdi se mi, da bi morala vojska zaradi
Tokrat smo pustili na poligonu kar precej znoja, saj smo prvič poskušali lažjega iskanja bombe obarvati z rumeno fluorescentno barvo. Čeprav dekleta
premagati razdaljo 40 metrov s trebušnim in bočnim plazenjem ter »koba- niso bila ravno navajena metanja kamnov in podobnih reči, se jim je vaja v
canjem« v čim krajšem času. Na začetku se ti zdi razdalja majhna, toda že metanju bombe obrestovala in so vsa opravila preverjanje. Zdaj nas čaka le še
na polovici ugotoviš, da ti pohajajo moči. Meni je šlo najbolje »kobacanje«, pika na i, in sicer metanje prave ročne bombe. Popoldne smo izvedeli rezultate
pri bočnem plazenju pa sem skoraj odpovedal. Med zelo nujnim počitkom testa o protipehotnih minah. Razen nekaj izjem, kot so Srečo, Simona in Petra,
nas poveljnik oddelka ni niti smo bili drugi precej
malo pomiril, ko nam je po- slabi. Vsekakor se bo
vedal, da bo fizično prever- treba več učiti in biti
janje v Vipavi potekalo le dva na naslednjem testu o
dni. Ob tem si lahko le mislim, protitankovskih minah
da bodo morali biti tisti, ki natančnejši.
bodo hoteli biti izurjeni, zelo Sreda, 23. junij
dobro pripravljeni. Po počit- Za tokratno temo inže-
ku smo urili formacijo klina, nirstva o premagovanju
pri čemer je naš poveljnik vodnih ovir smo šli na
spet preizkusil sposobnost Krko nedaleč od vojaš-
odzivanja na nepričakovane nice. Vsak oddelek je
razmere. Tomaž nas je na- moral pripraviti svoje
mreč presenetil z bočnim plovilo oziroma po-
ognjem, naš odziv pa je bil staviti brv. Najbolje je
značilen za popolne »zelen- bilo veslati v velikem
ce«. Namesto takojšnjega gumijastem čolnu,
ognjenega odgovora smo najbolj zanimivo pa
ob prvih strelih le začudeno je bilo gledati splav iz
gledali, kaj je to. treh zračnic in čakati,
Ponedeljek, 14. junij kateri vojak se bo naj-
Danes smo se šli odojke na žaru, saj smo se urili v gašenju gorečega sovojaka prej okopal. Seveda je naše upanje, da nam ne bo treba v vodo, splavalo po
in premagovanju ognjenih ovir. Najbolj zanimivo je bilo opazovati odziv tistih, njej, ko smo morali po vrvi preplavati polovico Krke do splava in nazaj. Nisem
katerih odeja je kljub prizadevanjem sovojakov še vedno gorela na njih. Po- si mislil, da bo voda tako mrzla. Še najbolj sem se bal prečenja potoka po vrvi,
poldne smo v učilnici še teoretično spoznali zažigalna sredstva in postopke vendar sem ga na svoje presenečenje opravil z lahkoto. Popoldne nas je čakal
oddelka v napadu ter obrambi, nazadnje pa smo pisali naš prvi test o protipe- še test o protitankovskih minah in ura borilnih veščin.
hotnih minah. Četrtek, 24. junij
Sreda, 16. junij Še smo živi! Preživeli smo metanje prave
Ponovno smo bojno streljali na Blokah, tokrat tudi s pištolo beretta. Hvalabogu ročne bombe na Počku in na veliko olajša-
smo bili tokrat že bolj navajeni na ocenjevanje, zato so bili rezultati precej nje nas, predvsem pa poročnika, ki je stal z
boljši od prejšnjih. Dobro sem streljal tudi z masko, s katero sem imel zaradi nami v zaklonilniku, ostali celi. Na straži sem
sončnega odboja težave na prvem streljanju. Še s pištolo smo v nasprotju z srečal sotrpine z Bohinjske Bele, ki so šli na
napovedmi poveljnikov dobro streljali in je bilo le malo ponavljalcev, Obi pa je poligon takoj za nami, vendar je za
bil spet najboljši. pogovor spet zmanjkalo
Četrtek, 17. junij časa. Zaradi jutrišnjega
Na našem zadnjem šesturnem pohodu smo v polni bojni opremi prehodili 20 praznika smo na hitro
kilometrov od Škocjana do Novega mesta. Pot je bila zanimiva in precej za- opravili redarstvo in že ob
htevna, kar se je kmalu pokazalo, ko Dragana zaradi bolečin pri srcu ni mogla treh odšli domov z mislijo
nadaljevati poti in so jo pobrali. Nikakor pa to ne pomeni, da naša dekleta ne na taborjenje naslednji
bi zmogla takšnega napora. Na koncu sem najbolj občudoval Petro in Matejo, teden. Ostali so Karmen,
ki sta ena zaradi boleče noge, druga pa zaradi drobne rasti kljub temu zdržali Klavdija, obe Petri in
naš zahtevni tempo in brez težav prišli na cilj. Najbolj sem si zapomnil črno Simona, ki so imele
mucko, ki je tekala za našo kolono in milo mijavkala, vendar je po premišljeni telesno preverjanje za
poveljnikovi odločitvi nismo smeli božati, ker bi lahko bila okužena s steklino. poklicnega vojaka.
Ponedeljek, 21. junij Igor Miličič, vojak na
Danes smo imeli ocenjevanje v metu vadbene ročne bombe. Kot enemu od prostovoljnem služenju
pobiralcev bomb se mi je zdelo zelo zanimivo, kako se kljub svoji velikosti vojaškega roka

S LO V E N S K A V O J S K A 19
 Otroci navdušeni nad počitniško kolonijo
Iz vojaškega življenja

Vojaški vikariat Slovenske vojske je s pomočjo drugih enot SV in pros-

tovoljcev animatorjev letos prvič organiziral poletni tabor za otroke
pripadnikov Slovenske vojske na podlagi programa celostne skrbi za
pripadnike SV in njihove družinske člane. 56 otrok, starih od devet
do petnajst let, je od 28. junija do 3. julija, aktivno preživelo počitnice
na Moretinih blizu Ankarana. Vzgojitelji so jim pripravili zanimiv pro-
gram, preizkusili so se v taborništvu, igrah z žogo, kvizu in drugih
družabnih aktivnostih. Ob koncu tabora jih je obiskal načelnik GŠSV
generalmajor Ladislav Lipič.
Tomaž Lenart, pastoralni asistent, pomočnik
vodje tabora
Želeli smo, da bi otroci aktivno preživeli počitnice,
zato smo se odločili, da pripravimo tabor, hkrati
pa smo tudi želeli razbremeniti starše po koncu
šolskega leta. Zagotovljeno smo imeli medicinsko
oskrbo, učitelja plavanja, reševalca iz vode in po-

ni morja in okolica je lepa, poleg tega je objekt
zirali smo delavnice in aktivnosti z žogo, en večer smo pripravili igre brez
meja, otroke smo peljali na izlet s turistično ladjo ob obali, naučili smo se
tudi himno tabora itn. Otroci so bili navdušeni, tako da so nekateri hoteli
rezervirati termin za prihodnje leto. Z vojaškim kaplanom sva bila zelo pre-
senečena nad velikim odzivom, tako da žal vseh nismo mogli sprejeti. Ko
so bila mesta zapolnjena, smo prenehali sprejemati prijave, klicalo pa nas
je več kot 300 staršev. Če bo mogoče, bomo prihodnje poletje organizirali
več taborov v enem mesecu glede na starostne skupine. Tako se bodo ta-
bora udeležili vsi, ki bodo to želeli. Zahvalil pa bi se vsem, ki so pripomogli,
Vesna Žučko, animatorka
Na taboru sem bila v vlogi voditeljice, kar je bil
zame velik izziv. Kot zdravstveni tehnik delam v
Kliničnem centru, tabora pa sem se udeležila, ker
ljem preživljam svoj dopust tukaj. Otroke smo raz-
delili v skupine in jih poimenovali po rodovih, tako
da se je moja imenovala piloti. Otroci so tudi spo-
znavali, kaj delajo njihovi starši. Nismo jih delili niti
Otroke so med pogovorom z generalmajorjem Lipičem najbolj
zanimali njegovi čini.
Maša Stony, 10 let, Vrhnika
Moj očka je zaposlen v Slovenski vojski, dela pa v
Kranju. Navdušena sem, da hodi v uniformi v služ-
bo. Na počitnicah sem se z drugimi otroki imela
dobro, še posebej, ko smo šli z ladjo na izlet. Vsi
odrasli, ki so bili z nami, so nam pripravljali igrice
in skrbeli za to, da nam ni bilo dolgčas. Najboljši je
bil kaplan Matej Jakopič, ki je povedal tudi kakšno
šalo ali zanimivo zgodbico. Smo pa tudi kakšno
Aleš Zajc, 15 let, Bevke
Počitnice na Moretinih so mi bile všeč, saj sem
spoznal nekaj novih prijateljev. Bil sem najstarejši,
zato so mi učitelji bolj zaupali, tako da sem včasih
poskrbel za mlajše. Bil sem že v več kolonijah, tu
pa mi je bilo všeč, ker smo se dobro razumeli in
tudi učitelji so bili zelo prijazni. V Slovenski vojski

starejše. To so bile res aktivne počitnice, saj se je ves čas nekaj dogajalo.
Najraje so bili na plaži, zabavali so se ob družabnih igrah, ob spremljavi
kitare so peli in plesali. Te počitnice so bile tako lepe, da je še sol postala
sladka, in vsi otroci so se strinjali, da so bile prekratke. Tudi zame je bila to
Vid Delopst, 10 let, Topolšica
Na počitnicah mi je všeč, še najboljše pa je bilo, ko
smo šli na izlet z ladjo ob slovenski obali. Pot smo
začeli v Portorožu, se peljali do Debelega rtiča
in nazaj. Dopoldan in popoldan smo se kopali v
morju, zvečer so potekale igre, delali smo plakate,
risali, peli in plesali. Če bo takšna kolonija tudi pri-
hodnje leto, upam, da se je bom lahko udeležil, saj
sem spoznal veliko novih prijateljev.
bodo take počitnice organizirane tudi prihodnje
Karin Schauer, 14 let, Kranj
Moja mami dela v vojašnici v Kranju, zato sem
lahko šla na te počitnice, pa tudi moj mlajši brat
športnih igrah, peljali smo se z ladjo ob slovenski
obali in videli veliko meduz. Spoznala sem veliko
novih prijateljev. Učitelji so bili prijazni, malo smo
smo bili na počitnicah. Na morje bom še šla in
komaj čakam na nove dogodivščine.
VŠ/MP
Foto: MP

20 S LO V E N S K A V O J S K A
 Koristna pomoč albanskim gasilcem
Od 21. do 23. junija je bila na obisku na Upravi Republike Slovenije za
zaščito in reševanje (URSZR) delegacija ministrstva za lokalno upra-
vo in decentralizacijo Republike Albanije, ki je v tej državi odgovorna
za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Albansko delega-
cijo je vodil pomočnik ministra Pajtim Bello. Namen obiska je bil, da
se seznanijo z organiziranostjo sistema varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami v Sloveniji, predvsem v gasilstvu, ter dogovorijo o
morebitnem sodelovanju na tem področju. Delegacijo je na MO spre-
jel tudi državni sekretar dr. Tomaž Čas.
V okviru tridnevnega obiska so si albanski gostje najprej ogledali Izobraževalni
center za zaščito in reševanje na Igu, kjer jim je direktor URSZR Bojan Žmavc
predstavil organiziranost uprave in njene naloge v sistemu zaščite in varstva
pred naravnimi nesrečami. Slovenski gostitelji so predstavili preventivne ukre-
pe, sistem načrtovanja zaščite in reševanja, vlogo in naloge Izobraževalnega
centra v tem sistemu ter dejavnosti pri ozaveščanju otrok in mladine. Gostje iz
Albanije so v pogovorih izrazili veliko zanimanje za okrepitev sodelovanja pri
izmenjavi izkušenj, oblikovanju in pripravi načrtov za zaščito in reševanje ter pri
izobraževanju in usposabljanju za ukrepanje ob naravnih in drugih nesrečah.
Zanimala jih je tudi zakonska urejenost tega področja in sistem usposablja-
nja gasilcev. Bello je povedal, da se z URSZR dogovarjajo o sodelovanju na
področju izobraževanja albanskih inštruktorjev za gasilce v Izobraževalnem
centru na Igu, koristne pa bodo tudi izkušnje Slovenije pri vzpostavitvi sistema
usposabljanja v Albaniji, saj v prihodnjih treh letih načrtujejo gradnjo izob-
raževalnega centra, kjer se bodo poleg gasilskih enot lahko usposabljali tudi
pripadniki drugih reševalnih služb, ki sodelujejo v tem sistemu. Vodja albanske
delegacije je poudaril tudi pomoč Slovenije pri pripravi zakonskih podlag za
PGD Šinkov Turn se ponaša s 600 pokali
Prostovoljno gasilsko društvo Šinkov Turn pri Vodicah, ki bo prihodnje
leto praznovalo 80. obletnico, je z več kot dvesto člani in 600 osvoje-
nimi pokali eno najbolj dejavnih v Sloveniji. Predsednik društva je Miro
Repnik, poveljnik pa Gorazd Lončar.
Društvo v okviru Gasilske zveze Vodice pokriva območje vasi Selo, Vesca,
Koseze in Šinkov Turn, na jugu je hrib Rašica, na severu pa kot zadnji pred
pristajalno stezo na brniškem letališču Koseški hrib. »V vaseh je več kot dvesto
gospodinjstev, kar je toliko, kot imamo članov,« je povedal eden od mentorjev v
društvu Lojze Hribar. Člani so aktivni na preventivnem, operativnem in izobra-
ževalnem področju, saj se usposabljanj ter urjenj udeležujejo skoraj vsak dan.
V gozdnih in travniških požarih ter drugih intervencijah posredujejo predvsem
trije višji častniki, 15 gasilskih častnikov, osem gasilskih sodnikov in trideset
operativcev. »Na srečo letos nismo imeli večjih intervencij, saj nam je vreme
Foto: PGD Šinkov Turn
Z a š č i t a i n re š e v a n j e
Med ogledom gasilske opreme in tehnike v ljubljanski poklicni brigadi
ureditev področja zaščite in reševanja ter izmenjavo izkušenj na področju
inšpekcij in opremljanja. Gasilska služba je v Albaniji organizirana na državni
in lokalni ravni, sestavljajo pa jo samo poklicni gasilci. V načrtu imajo poso-
dobitev gasilske opreme in tehnike, ki je zastarela in dotrajana, nekatere eno-
te pa so popolnoma brez opreme in ustreznih prostorov za delo. Stanje na tem
področju ni dobro, kar pomeni, da so enote večinoma slabo usposobljene in
opremljene, zato bo, kot ugotavlja Bello, dobrodošla pomoč drugih držav, med
njimi tudi Slovenije. Albanski gostje so si ob koncu obiska ogledali tudi državni
logistični center v Rojah pri Ljubljani, Center za obveščanje RS, Center za ob-
veščanje Ljubljana ter ljubljansko poklicno gasilsko brigado. Na gradu Kamen
na Gorenjskem so jim pripravili prikaz reševanja v gorah, v jami Vilenica pa
prikaz reševanja iz jame. MP/BT
precej bolj naklonjeno kot lani. V požaru gospodarskih poslopij smo nazadnje
intervenirali že pred nekaj leti, ko so zagoreli trije objekti,« je ob predstavitvi de-
lovanja društva dejal Hribar. Dodal je, da so letos skupaj z občino Vodice kupili
podvozje za novo intervencijsko vozilo GVC 16/25, atego 4 x 4. Vozilo bo stalo
33 milijonov tolarjev, za podvozje pa so plačali enajst milijonov.
Društvo ima kar deset tekmovalnih ekip s sto tekmovalci, ki so v zadnjih desetih
letih sodelovali na številnih tekmovanjih doma in po svetu. Nekatera tekmova-
nja, kot je letošnja pokalna tekma GZS za veterane, pa društvo tudi organizira.
Zadnji uspeh so dosegli na državnem prvenstvu 22. maja letos v Kočevju,
ko so članice A postale državne prvakinje, članice B so osvojile tretje mesto,
veteranke peto, veterani šesto, člani B pa deseto mesto in bili s temi rezultati
najboljši med gasilskimi društvi. Njihove najboljše tri ekipe so pridobile pravico,
da nastopijo v kvalifikacijah za gasilsko olimpijado, ki bo leta 2005 v hrvaškem
Varaždinu. MG
S Poljaki o sodelovanju v nesrečah
cija, ki se s predstavniki URSZR dogovarja o vsebini sporazuma o sodelo-
vanju pri preprečevanju naravnih in drugih nesreč ter odpravljanju njiho-
vih posledic. Ti pogovori so drugi krog pogajanj o Sporazumu med vlado
Republike Slovenije in vlado Republike Poljske o sodelovanju pri prepre-
čevanju naravnih in drugih nesreč ter odpravljanju njihovih posledic.
S LO V E N S K A V O J S K A 21
 Informacijsko-komunikacijska
tehnologija v oboroženih silah (2. del)
S t ro k o v n e t e m e

Povezovanje oziroma omreženje IKT, ter poskušala doseči sinergijski

oboroženih sil je proces, ki mu tako V prejšnji številki smo predstavili nekatera teoretična in praktična učinek in hkrati kompatibilnost s
ali drugače sledijo številne države, spoznanja o preoblikovanju oziroma transformaciji sodobnih svojim najpomembnejšim zavezni-
kajti zavedajo se izjemnega pomena oboroženih sil ter spremembah, ki jih je v procese organiziranja kom ZDA. Zato Britanci ne govorijo o
sinergijskega učinka, ki ga ima upo- in delovanja prinesla uporaba informacijsko-komunikacijske konceptu »network centric warfare«,
raba IKT. Vendar pa lahko ne glede tehnologije (IKT). V drugem delu bomo natančneje predstavili temveč poudarjajo zmogljivosti, ki jih
na univerzalnost in v raziskovalnem uporabo IKT v oboroženih silah ZDA, Velike Britanije, Švedske omogoča mreža (Network Enabled
pomenu tudi neodvisnost IKT ugotovi- in Avstrije ter pojasnili, kako IKT s stališča sinergijskih učinkov Capabilities).
mo, da so doktrine (doktrine in pravila uporablja nadnacionalna varnostna organizacija Nato. Zelo dober primer, kako lahko majhne
uporabe – rules of engagement – za države z nizkim obrambnim prora-
fizično, informacijsko in kognitivno obrambo in napad), organiziranost čunom uporabijo koncept, razvit za oborožene sile velikih sil, je Avstrija.
(organizacijska kultura, organiziranost in ustroj sedanjih ter načrtovanih Koncept »network centric warfare« je umestila v svoje varnostnopolitično
enot), osebje (usposobljenost, izobraževanje in urjenje) ter tehnologija okolje, ki ga zaznamujejo nevtralnost, koncept totalne obrambe (orig. Um-
(tako strojni kot programski vidik, še posebej pa je pomemben odnos med fassende Verteidigung) in članstvo v mednarodnih integracijah (EU, OZN) ter
tehnologijo in uporabnikom, ki ga proučuje vojaška ergonomija) tiste spre- ga uporabila kot katalizator za omreženje celotnega varnostnega aparata
menljivke, ki najbolj določajo, kako bodo posamezne oborožene sile izko- države, ki se bo sposoben odzivati na spremenjeno varnostno okolje. Tako v
ristile prednosti IKT na področju vodenja in poveljevanja ter nadzorovanja, Avstriji poleg vojaškega vidika3 omreženja posebej opozarjajo še na državno
mobilnosti in manevra, učinkovitosti oborožitvenih sistemov v vseh zvrsteh, in mednarodno raven. Državna raven naj bi tako zagotavljala v omrežje po-
rodovih in službah, fizične, informacijske in kognitivne varnosti ter logistiki vezan varnostni sistem in politiko, ki bi združevala tako vojaško kot civilno
(Wik 2002). Omenjene determinante so torej tiste, ki poleg geostrateškega komponento obrambe ter zaščito prebivalstva. Mednarodna raven pa se
položaja države, strategij zagotavljanja nacionalne varnosti in obrambe ter nanaša predvsem na povezljivost z EU in Natom4. Glavni izziv za avstrijsko
tehnološke razvitosti družbe odločilno vplivajo na različne načine povezova- zvezno vojsko (orig. Bundesheer) je takšen razvoj, da bo sposobna sodelo-
nja posameznih oboroženih sil. vati v mirovnih operacijah, katerih izvajanje bo omrežno podprto. V ta namen
so spomladi 2003 razvili koncept NOVA (orig. Netzwerk – zentrierte Opera-
Kako posamezne države razvijajo IKT tive Verfahren Austria), s katerim naj bi poleg drugih reformnih procesov, ki
O transformaciji, predvsem glede povezovanja oziroma omreženja oborože- trenutno potekajo, zvezni vojski zagotovili naslednje zmožnosti delovanja:
nih sil, se je naprej začelo govoriti v državi, ki je gonilna sila razvoja IKT tako hkratno razporeditev vseh razpoložljivih sredstev (concurrent resources),
v vojaškem kot civilnem pomenu. V ZDA so namreč po koncu hladne vojne možnost sodelovanja oziroma interoperabilnost, superiornost vodenja in
in predvsem po zalivski vojni leta 1990 vse bolj poudarjali IKT kot nosilni nadzorovanja (command and control superiority), visoko operativno hitrost
element razvoja oboroženih sil, seveda pa so pri tem izhajali iz prednosti, (speed of operations), nadzorovan manever, natančno bojno delovanje (pre-
ki so jo ZDA imele pred drugimi na področju IKT. Tehnološka razvitost jim
Tri področja NBD, ki združujejo sedanje zmogljivosti in ponujajo nove
je omogočila, da so vzporedno razvijali tako doktrinarne kot organizacijske
in kadrovske ter tehnološke elemente oboroženih sil, pri čemer je najpo-
membnejše mesto v tem razvoju dobila mreža1. Takšno bojno delovanje
oboroženih sil zato imenujemo na omrežjih temelječe vojskovanje oziroma Skupna situacijska slika Sinhronizacija
Vedensko
(common situation delovanja
network centric warfare. Mreža je hrbtenica oboroženih sil, s katero se glede (behavioristično)
awareness) operativni tempo
na sprejeto doktrino in prevladujočo organizacijsko kulturo oziroma način področje
organiziranosti vzporedno razvijajo oborožitveni sistemi, kot so na primer
brezpilotna letala, sistemi za opazovanje ter zbiranje in obdelavo podatkov
ter bojni oborožitveni sistemi. Tako naj bi nastal enoten sistem, ki bi pomenil
velik korak v razvoju vojskovanja (Internet 1). Seveda pa tak pristop zahteva Sinergije, nove
zelo veliko denarja, ki si ga v tem trenutku lahko s svojim obrambnim prora- zmogljivosti

čunom privoščijo zgolj ZDA (Sandawi 2003) . 2 Informacijsko Natančnost Fizično

Tradicionalno organizirane oborožene sile in njihovi oborožitveni sistemi so področje OS področje
namreč nekompatibilni s tako mrežo. Zato so se nekatere druge države od-
ločile, da kljub vsemu poskušajo izkoristiti prednosti uporabe IKT, na drugi
strani pa so bistveno manj radikalno izvedle transformacijo. Velika Britanija
je svojo opremo in oborožitvene platforme, kot so tanki, brezpilotna letala in
letala s posadko, uporabila kot vozle v mreži, ki jo je oblikovala na temelju Vir: Wik, 2003, 10.

22 S LO V E N S K A V O J S K A
cision engagement), usmerjeno logistiko (focused logistics) in vseobsežno
zaščito (full dimensional protection) (Habermayer 2004).
Podobno kot Avstrija je začela uvajati IKT v svoje oborožene sile tudi druga
nevtralna država, članica EU. Švedska je na temelju koncepta »network
centric warfare« razvila specifičen koncept na omrežju temelječe obrambe
(network based defence – NBD), ki pomeni eno najpomembnejših reform
švedskega vojaškega, obrambnega in varnostnega sistema. Njegovi za-

četki segajo v leto 1999, ko je švedski parlament riksdag sprejel vladna
zakonska osnutka A Changing World – A Reformed Defence ter The New
Defence. Švedska se je tako odločila, da svoj koncept totalne obrambe,
usmerjen v obrambo države pred nasprotnikovo invazijo, prilagodi novim
razmeram v svetu ter ga spremeni v fleksibilno operativno obrambo, ki bo
temeljila na uporabi IKT. Na področju razvoja in uporabe IKT je namreč
ena najbolj razvitih držav sveta (Internet 2). NBD torej temelji na razvoju in
uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije, katere glavni namen je
povečevanje hitrosti odločanja in boljša sinhronizacija vojaških enot vseh
zvrsti in rodov, kar omogočajo računalniške omrežne povezave med sen-
zorji, odločevalci in oborožitvenimi sistemi ter širjenje skupne slike, do kate-
re imajo dostop vse geografsko ločene enote v realnem času (Wik 2002).
V primerjavi z nekaterimi predstavljenimi državami Švedi veliko pozornost
namenjajo zaznavnemu oziroma kognitivnemu vidiku uporabe IKT, kajti psi-
hološka obramba in pripravljenost sta še vedno eden od stebrov švedske
obrambne in varnostne kulture. Prav tako pa imata v njihovem konceptu
pomembno vlogo moč javnih občil in uporaba IKT kot nefizičnega vira moči
(Soft Power). Ključen je torej vpliv uporabe IKT pri zbiranju in obdelavi po-
datkov ter njihov vpliv na zaznavanje stvarnosti tako z vidika sistema kot
posameznika v njem.
Natovo razumevanje IKT
In na koncu še nekaj besed o Natu in njegovem razumevanju uporabe IKT
v oboroženih silah. Čeprav »network centric warfare« ni bil izrecno omenjen
v praškem PCC (Prague Capability Commitment), se tudi Nato zaveda, da
lahko na podlagi takšnih konceptov izboljša učinkovitost delovanja, pred-
vsem pa zmanjša tehnološki razkorak med ZDA in drugimi zaveznicami.
Zaradi tehnološke asimetrije med zaveznicami je namreč skoraj ogrožena
sposobnost sodelovanja oziroma interoperabilnosti v zavezništvu. Trend k
omreženju pa ponuja tudi tehnološko zaostalim oboroženim silam možnost
1
Wik (2002) opredeli mrežo kot skupino ljudi, ki so med seboj povezani tako, da imajo možnost
neodvisnega sprejemanja informacij iz enotnih baz podatkov. Omrežje je lahko zasnovano tako,
da združuje številne manjše mreže, pri čemer lahko vsaka med njimi ponuja druge storitve. Tako
omrežje lahko sestavljajo tako računalniške mreže kot telekomunikacije ter druga elektronska
javna občila. Pri tem mora omrežje upoštevati naslednja načela:
• dobro mora biti organizirano in strukturirano,
• biti mora stabilno, predvsem če se spreminjajo zgornje plasti omrežja,
• biti mora transparentno za učinkovitost in hitrost,
• opremljeno mora biti z varnimi povezavami in vozlišči.
2
Ta koncept naj bi ognjeni krst doživel v Afganistanu leta 2001, predvsem pa v napadu ZDA in
Velike Britanije na Irak leta 2003. Analitiki ga imenujejo tudi Rumsfeldova doktrina, ki v nasprotju
z doktrino kvantitativne prevlade nad nasprotnikom nekdanjega načelnika združenega štaba
ameriške vojske in sedanjega državnega sekretarja Colina Powella iz leta 1991 prisega na majh-
ne, omrežno podprte in tehnološko dominantne oborožene sile, katerih glavna moč temelji na
uporabi tehnologije, ne pa na številu vojakov in oborožitvenih sistemov. Doktrina se je predvsem
v prvi fazi iraške vojne do uradne razglasitve konca spopadov izkazala kot zelo učinkovita, po
razpadu iraškega režima in njegove vojske pa je glede zagotavljanja varnosti v Iraku popolnoma
zatajila (Musharbash 2004).
3
Vojaška raven omreženja obsega strateško, operativno in taktično komponento, pri čemer gre
pri prvi za omrežno povezavo obveščevalnih služb in njihovih izsledkov v procese vodenja in po-
veljevanja, kar je še posebej za avstrijsko udeležbo v mednarodnih operacijah zelo pomembno.
Operativna komponenta mora olajšati omreženo izvajanje operacij in zagotoviti interoperabilnost
med udeleženci mednarodnih operacij. Za Avstrijo pa je zelo pomembna tudi taktična kompo-
nenta, kajti cilj oblikovanja brigade za mednarodno (so)delovanje, ki bi bila sposobna omrežne
povezljivosti in delovanja, bi bilo brez taktične ravni nemogoče uresničiti (Ibid.).
4
Avstrija je članica Partnerstva za mir, poleg tega pa glede na širjenje Nata in njegovo preobliko-
vanje iz klasičnega zavezništva kolektivne obrambe v kolektivno varnostno organizacijo vse bolj
razmišlja o opustitvi politike nevtralnosti in pridružitvi v omenjeno zavezništvo.
S t ro k o v n e t e m e
Švedski koncept na ravni vojaka
sodelovanja z razvitejšimi (Mey in Krüger 2003). Zato se je Nato odločil za
podoben pristop, kot smo ga predstavili v primeru Velike Britanije. Razvijal
naj bi zmogljivosti, ki jih uporaba IKT in omrežja omogoča sedanjim plat-
formam (Nato Network Enabled Capability). Seveda pa bodo morale temu
konceptu predvsem na področju doktrin, organiziranosti ter usposobljenosti
osebja slediti vse članice, ne glede na velikost njihovih oboroženih sil.
(Konec)
Asist. mag. Uroš Svete, FDV, Katedra za obramboslovje
Viri:
Helmut Habermayer: Network – Centric Warfare – Der Ansatz eines Kleinstaates. Österreichisc-
he Militärische Zeitschrift 3/2004 (dostopno tudi na http://www.bmlv.at/omz/ausgaben/arti-
kel.php?id=202).
Internet 1: (http://www.rheinmetall.de/print.php?lang=2&fid=1214, 7. junij 2004.
Internet 2: Modern defence. Government Offices of Sweden, 2004. http://www.sweden.gov.se/
sb/d/2174/a/21924, 15. junij 2004.
Internet 3: Network Centric Operations: Differences in Perspective. http://www.mors.org/
meetings/oa_nco/nco_pres/Hayes.pdf. 4. junij 2004.
Holger H. Mey in Michael K.-D. Krüger: Vernetzt zum Erfolg? Network-Centric Warfare - zur
Bedeutung für die Bundeswehr. Frankurt am Main: Report Verlag, 2003 (dostopno tudi na http:
//www.sipotec.net/pdf-DateienVernetzt.pdf, 17. februar 2004).
Yassin Musharbash: Der gescheiterte Stratege. V Spiegel Online 8. april 2004, http://
www.spiegel.de/politik/ausland/0,1518,druck-294633,00.html, 8. april 2004.
Sammi Sandawi: Die Transformation der US-Streitkräfte im Rahmen der Revolution in Military
Affairs und die Zukunft der Koalitionskriegsf’ührung innerhalb der NATO. Berlin: Institut für Sozi-
alwissenschaften der Humboldt-Universität, 2003 (dostopno tudi na http://www.hsfk.de/abm/
uniforum/pdfs/sandawi1.pdf, 17. februar 2004).
Manuel W. Wik: Network-based defence for Sweden – Latest fashion or a strategic step into
the future? Stockholm: Defence Material Administration, FMV, 2002 (dostopno tudi na http:
//www.fhs.mil.se/upload/Webbadmin/Organisation/CIOS/303%20NBD2%20Manuel%20W
ik.pdf, 4. junij 2004).
Manuel W. Wik: What is Network-Based Defence (NBD) and the Impact on the Future
Defence? Stockholm: Royal Swedish Academy of War Sciences, 2003 (dostopno tudi na
http://www.kkrva.se/Links/Nbf/mavikeng.pdf, 15. junij 2004). http://bibliotek.fhs.mil.se/
publikationer/uppsatser/2002/chpt0002/hassgaard_2052.pdf, 4. april 2004.
In the previous issue of the Slovenska vojska magazine we presented
to our readers some theoretical and practical skills connected with the
transformation of the modern armed forces as well as the changes that
were introduced into the processes of organisation and operation with the
use of information - communication technology (ICT). In the second part
of the article, we present in detail the use if ICT in the armed forces of the
United States of America, Great Britain, Sweden and Austria. We also get
our readers acquainted with how the ICT is used from the point of view of
synergetic effects by the transnational security organisation NATO.

S LO V E N S K A V O J S K A 2 3
 Bolgarske oborožene sile (2. del)
Bolgarska vojska je uspešno začela
zmanjševati število pripadnikov svojih
oboroženih sil. Leta 1985 jih je imela
S t ro k o v n e t e m e
oziroma korpuse, katerih poveljstva so
V bolgarskih oboroženih silah hitijo s preoblikovanjem, posoda- ostala v isti mestih kot med socializ-
bljanjem in zmanjševanjem svoje sestave in čeprav je država po mom, torej v Sofiji, Plovdivu in Slivnu.

148.500, zdaj jih ima le še približno splošnem prepričanju v Natu veljala za najmanj pripravljeno v Korpus v tem kraju je od vseh najbolje
45.000, vendar se v enakem razmerju skupini kandidatk, je leta 2002 dobila povabilo, letos pa je bila izurjen in v tem nadaljuje tradicijo iz
zmanjšujejo tudi obrambni izdatki na tudi sprejeta v polnopravno članstvo zavezništva. Čaka jo še časa Varšavskega pakta.
prebivalca. Tako so leta 1985 porabili obsežno delo pri nadaljnjem zmanjševanju aktivne in rezervne Kopenska vojska je zmanjšala število
159 ameriških dolarjev, predlani pa sestave, uvajanje pogodbenega služenja in do leta 2010 rodov z 12 (motorizirana pehota, oklep-
komaj 48, torej manj kot tretjino. Kako uvedba poklicne vojske. Kako dolgo bo potem ta izraz pome- ne enote, artilerija, padalske enote,
malo denarja v Bolgariji namenijo za nil le varen status zaposlenih v državni službi in kdaj bo dobil zračna obramba, izvidovanje, inženir-
vojsko, pove tudi podatek, da so leta pravo vsebino, ko bo zares pomenil profesionalce, strokovnjake stvo, kemično vojskovanje, elektronsko
1985 ob tako veliki vojski porabili za v vojaški stroki, pa bo težava ne le Bolgarov, temveč tudi drugih vojskovanje, zveze, materialna podpora
obrambo 2,9 odstotka BDP, predlani novosprejetih članic, ki že uvajajo profesionalno vojsko. Tudi v in tehnična podpora) na štiri, tako da
pa 2,5 odstotka. Zato ne preseneča, če starih članicah ni vse tako, kot bi moralo biti. zdaj obsega tri motorizirane strelske
so od leta 1999 do 2004 v programu divizije pehote, štiri tankovske brigade
posodabljanja vojske med večjimi nakupi naročili le šest ameriških helikopterjev oklepno-mehaniziranih sil, osem polkov artilerije, zračna obramba pa ima tri
bell 206, ki so jih že dobili, in nadgradnjo 21 sovjetskih oziroma ruskih lovskih artilerijske polke in enega raketnega. Vojska skupaj z naborniki na obveznem
izvidniških MiG-29A v konfiguracijo -UB, ki naj bi bila končana letos, štirje pa so služenju devetmesečnega vojaškega roka šteje 25.000 pripadnikov, od tega je
že nadgrajeni. 37 odstotkov poklicnih pripadnikov in 63 odstotkov nabornikov. Najprej so bili
Bolgarija je brez jedrskega orožja. Prav tako ni znano, da bi imela ali proizvajala poklicni le častniki in podčastniki, zdaj je poleg njih že približno 200 poklicnih
biološko orožje, čeprav je bilo februarja 1998 nekaj namigov iz tujine, da ga ima. vojakov, načrtujejo pa jih 710. V oboroženih silah je že približno 2400 poklicnih
Bolgarsko obrambno ministrstvo je take obtožbe ostro zavrnilo, češ da nikoli vojakov. Obveznike je vse težje pridobiti za služenje v vojski, kajti po tem, ko so
niso razvijali, proizvajali ali imeli takšnega orožja. Tudi zaloge kemičnih »bojnih« leta 1999 uvedli tudi alternativno civilno služenje, se zanj odloča vedno več fan-
sredstev so omejene le na sredstva za obvladovanje protestnih množic, ki pa tov, čeprav morajo v tem primeru služiti kar 18 mesecev.
učinkujejo kratek čas in brez zdravstvenih posledic. Imajo pa nekaj strateškega V rodovih kopenske vojske imajo predvsem opremo, izdelano v Sovjetski zvezi
orožja, in sicer 36 balističnih raket kratkega dosega zemlja-zemlja SS-1C, nava- oziroma Rusiji ali Bolgariji po sovjetsko-ruski licenci. Imajo 1042 glavnih bojnih
jajo pa tudi osem balističnih raket kratkega dosega zemlja-zemlja SS-23, čeprav tankov T-55 in 432 tankov T-72, 18 izvidniških vozil BRDM-1/-2, 100 pehotnih
bi jih po sporazumu CFE morali uničiti že leta 1991. Kljub temu jih še vedno imajo oklepnih bojnih vozil BMP-1 in 114 BMP-23, izdelanih v Bolgariji po sovjetski li-
in kopenski vojski dajejo na bojišču taktično ofenzivno sposobnost, so pa brez cenci od leta 1984 do 1990, poleg teh pa še 618 oklepnih transporterjev BTR-60,
posebne strateške vrednosti in zanje tudi nimajo stalnih izstrelišč. Načrtujejo, da 1025 MT-LB (bolgarskih po licenci BMP-23) in 1144 podobnih, kot pišejo viri.
bodo vseh pet enot balističnih raket izločili iz kopenske vojske in jih podredili ne- Med topniškim orožjem, torej topovi in havbicami, imajo 1311 kosov vlečnega
posredno poveljstvu generalštaba. in samovoznega orožja kalibrov 100 mm, 122 mm, 130 mm in 152 mm, všteto
Bolgarske oborožene sile opuščajo sovjetsko organiziranost v vojski oziroma di- je tudi 349 samovoznih minometov kalibra 120 mm tunga, izdelanih v Bolgariji
vizijah in uvajajo korpuse oziroma brigade. Razdeljene so na tri vojaška območja od leta 1985 do 1990. Poleg teh imajo 222 večcevnih raketometov BM-21, 200

Jurišni helikopterji Mil Mi-24

hind, oboroženi z raketami
zrak-zemlja, podpirajo
mehanizirano pehoto.
Spremljajo jo tanki T-55 in
oklepni transporterji BMP-23.

24 S LO V E N S K A V O J S K A
protitankovskih vodljivih raketnih sistemov AT-3 sag-
ger, AT-4 spigot in AT-5 spandrel, 150 protitankovskih
topov D-44 kalibra 85 mm, 400 protiletalskih topov
kalibrov 23 mm, 57 mm in 100 mm, 1600 raket
zračne obrambe SA-7, 24 SA-8, 20 SA-6, 27 SA-4 in
20 SA-3. Kopenska vojska ima radarje za nadzor bo-
jišča GS-13 (na vozilu), artilerijske radarske sisteme
za vodenje ognja SNAR-1 long trough in SNAR-2/-6
park trough ter na vozilih radarje small fred/small
yawn in SNAR-10 big fred.
V oklepnih silah so najprej nameravali 200 tankov
T-72 nadgraditi v T-72M, dokler ni lani minister za
obrambo napovedal, da bodo vse glavne bojne tan-
ke izločili iz uporabe in jih nadomestili z ameriškimi.
Govorilo se je o abramsih M1 iz presežkov kopenske
vojske ZDA. Za zdaj se glede tega ni še nič zgodilo.
Ni pa dvoma, da so Bolgari podpisali pogodbo z
Daimler-Chryslerjem, da jim bo v prihodnjih osmih Taktična komunikacija tik po helikopterskem
do desetih letih dobavil za oborožene sile 2900 desantu
transportnih vozil.
Pehota ima v osebni oborožitvi le sovjetsko-rusko orožje, in sicer pištole makarov
9 mm in 7,62 mm TT, polavtomatske puške 7,62 mm po sistemu Simonova,
jurišne puške AK-47M1 z doma izdelanim bombometom GP-25 kastjor kalibra
40 mm, jurišne puške AKM in AK-74, ostrostrelne puške dragunov, brzostrelke
šipka 9 mm in AKSU kalibra 5,45 mm, puškomitraljeze RP-46, RPS, RPK in PK ter
težke mitraljeze KPV kalibra 14,5 mm in DŠK kalibra 12,7 mm.
Vojno letalstvo, v katerega je vključeno tudi letalstvo za podporo kopenske vojske
na bojišču, ima sovjetsko-ruska in češka letala ter sedem ameriških helikopterjev.
V njem je 13.100 pripadnikov s 177 bojnimi letali in 25 jurišnimi helikopterji,
razporejenimi v korpus zračne obrambe in korpus taktičnega letalstva. Ob priza-
devanjih, da bi letalstvo preoblikovali v majhno, vendar operativno močno zvrst
oboroženih sil po zahodnem vzoru, se v državi pojavljajo hude gospodarske
težave in nobenega upanja ni, da bi lahko pred letom 2008 kupili nova letala
na Zahodu. Najverjetneje bo do tega prišlo postopoma precej pozneje. Bolga-
rija je imela nekoč enega najbolje opremljenih in usposobljenih vojnih letalstev
balkanskih držav, po letu 1990 pa je postala drugorazredna sila. Obrambnemu
ministrstvu ni preostalo drugega, ko da je marca 2002 z ruskim RSK MiG pod-
pisalo pogodbo o posodobitvi 16 enosedežnih in štirih dvosedežnih lovcev MiG-
29. Malo jim bodo nadgradili komunikacijsko in navigacijsko opremo ter naprave
za prepoznavanje, s čimer jim bodo zagotovili združljivost z Natom in standardi
ICAO – Mednarodne organizacije civilnega letalstva ter precej podaljšali življenj-
sko dobo. V projekt sta vključena tudi francoski Thales in domača družba TEREM,
kar bo vsaj majhna tolažba za povsem razsuto, nekoč pa precej razvejano in
močno bolgarsko vojaško industrijo.
Od lovsko-jurišnih letal imajo 35 Su-25A in štiri –UB, od lovsko-izvidniških pa 32
MiG-23, 59 MiG-21 bis (nekateri viri navajajo, da so MiG-23 že vzeli iz uporabe,
vse MiG-21 pa da nameravajo izločiti letos), 21 MiG-29 in 18 MiG-21MF/UM. V
transportni floti so dva Tu-134, dva An-24, pet An-26, šest čeških L-410 in Jak-40
za prevoze pomembnih osebnosti. Za nadzor iz zraka uporabljajo An-30. Od
helikopterjev imajo 25 Mi-24, osem Mi-8, 23 Mi-17, šest ameriških bell 206 in bell
430. Poleg tega imajo v dveh generalštabnih letalskih šolah 18 čeških šolskih
letal L-29 za osnovno usposabljanje in 28 čeških letal L-39ZA za urjenje na višjih
stopnjah. Viri navajajo, da so lani prevzeli švicarsko letalo pilatus PC-12, letos pa
naj bi dobili šest PC-9M.
Vojno letalstvo ima rakete zrak-zemlja AS-7 kerry in AS-14 kedge, rakete zrak-zrak
AA-2 atol, AA-7 apex, AA-8 aphid in AA-11 archer, za protiletalsko obrambo s tal
pa SA-2/-3/-5/-10 (približno 110 lanserjev na 20 položajih).
In za konec še nekaj besed o bolgarski vojni mor-
narici, ki je v oboroženih silah te države najmanjša
zvrst in ji v reformah namenjajo najmanj pozornosti.
Leta 1999 so se celo razširile govorice, da jo bodo
ukinili, kar je njene pripadnike zelo razburilo. Oblast
je vsa taka namigovanja označila kot neresnico in
poudarila, da je vse, kar se v mornarici dogaja, le
S t ro k o v n e t e m e
preobrazba, saj je mornarico treba zmanjšati kot
vso drugo vojsko, napovedala pa je celo program
izgradnje nekaj patruljnih čolnov v velikosti korvete,
pri čemer naj bi sodelovali tudi tuji partnerji. Od leta
1992 do 2000 so za 22 odstotkov zmanjšali število
častnikov, pa tudi število nabornikov, ki v mornarici
služijo 15 mesecev dolg vojaški rok. Ob tem so iz-
ločili 52 dotrajanih plovil. Tako je v vojni mornarici
4370 pripadnikov, od katerih je približno 2000 na-
bornikov. Od dva tisoč pripadnikov, razporejenih v
mornariški pehoti, jih je približno 280 v mornari-
škem letalstvu.
Govorice o ukinitvi vojne mornarice so najverjetneje
neresnične tudi zato, ker je leta 1997 šest črnomorskih držav, in sicer Bolgarija,
Romunija, Ukrajina, Rusija, Gruzija in Turčija, podpisalo pismo o nameri, da ustano-
vijo skupne pomorske sile (blackseafor), ki naj bi skrbele za humanitarno pomoč,
izvajale skupne manevre po programu Partnerstvo za mir in protiminske ukrepe.
Danes ima bolgarska vojna mornarica verjetno dve podmornici bolgarskega
razreda pobeda (prej sovjetskega razreda romeo), vendar je operativna le Slava,
ki so jo marca 1999 vrnili v operativno uporabo po štiriletnem prenavljanju. Ta-
krat so to zaznamovali z uspešno izstrelitvijo torpeda kalibra 533 mm v Črnem
morju, s prvim resničnim strelom z bolgarske podmornice po petih letih. Zdaj so
v posadki sami poklicni podmorničarji.
V površinskih enotah imajo fregato Smeli nekdanjega sovjetskega razreda
koni, oboroženo z dvojnim lanserjem raket površina-zrak SA-N-4 gecko, sedem
patruljnih plovil v velikosti korvet, šest raketnih čolnov razreda osa I/II, deset pri-
obalnih patruljnih čolnov, 20 plovil za protiminske ukrepe, dve amfibijski plovili,
16 pomožnih in drugih plovil.
Mornariško letalstvo ima deset oboroženih helikopterjev Mi-14, vendar so opera-
tivni le trije, obalna artilerija pa ima dva polka z 20 baterijami topov kalibra 130
mm in raket zemlja-površina. Pomorska straža ima tri čete.
Bolgarija načrtuje, da bi v Irak poslala približno 500 vojakov. V Sforju II v Bosni in
Hercegovini ima vod vojakov, v mirovni misiji UNMEE v Etiopiji in Eritreji pa sedem
vojakov in dva opazovalca. (Konec)
Miroslav Ulčar
Foto: MO R Bolgarije
In Bulgaria, a lot of effort is being put into transformation, modernisa-
tion and downsizing of the Bulgarian Armed Forces at the moment.
Although until recently Bulgaria was seen as the least probable country
to actually become a member of NATO, out of the group of aspirant
countries which received the invitation to join NATO in 2002, it became
part of the Alliance this year. Much work is still to be done, especially
in the field of reducing the numbers in the active and reserve structure,
introducing contractual service and constructing a professional armed
force by the year 2010. The article speaks about the tranformation of
the units of the Bulgarian Armed Forces, changes in their cadre struc-
ture, weapons and equipment as well as about their cooperation in
various missions abroad.
S LO V E N S K A V O J S K A 2 5
 Sprejemni postopki na Vojaški
akademiji Marije Terezije
Iz tujega tiska

Pogled v zgodovino Postopki preizkušanja sposobnosti so

Sprejemni izpiti so po Finklu »standar- Na Vojaški akademiji v Wiener-Neustadtu, ki jo je leta 1751 bili tako uspešni, zato jih uporabljajo
dizirano zaporedje aktivnosti, prilago- ustanovila Marija Terezija, so že leta 1999 zelo spremenili način tudi pri izbiranju kandidatov za študen-
jeno delu v skupinah, ki se uporablja izbiranja kandidatov za pridobitev študijskega mesta. Primer- te visoke poklicne šole, smer vojaško
kot podlaga za ocenjevanje ali napo- nost kandidatov in kandidatk za častniški poklic ugotavljajo poveljevanje, na Vojaški akademiji
ved vedenja posameznika. Z njegovo s sprejemnimi izpiti in še dodatno v ocenjevalnem središču. V Marije Terezije. Sprejemni izpiti so na-
pomočjo se lahko odločimo, ali je sodelovanju z revijo za vojsko in izobraževanje avstrijskih menjeni ugotavljanju, ali so kandidati
posameznik primeren za zaposlitev na oboroženih sil Truppendienst objavljamo članek polkovnika in kandidatke sposobni za sprejem na
vodilnem mestu v neki organizaciji«. mag. Gerharda Maierja1. visokošolski poklicni diplomski študij.
Po Jeserichu pa so sprejemni izpiti Postopek poteka z ocenjevanjem do-
del »sistematičnega postopka ugotavljanja možnosti za uspešnost kandidata seženih rezultatov in izvedbe nalog, prirejenih za vojaški poklic, ter omogoča
oziroma njegovih pomanjkljivosti, pri katerem več opazovalcev hkrati opazuje natančno razvrstitev in ovrednotenje kandidatov.
skupino kandidatov in v svoji oceni upošteva vnaprej določena merila«.
Prva ocenjevalna središča so bila v Evropi. V Nemčiji so v času weimarske repu- Podlaga za sprejemne izpite
blike razvili posebne postopke, ki jih je nemška vojska uporabljala za izbiranje Podlaga za zasnovo sprejemnih izpitov leta 2003 so bili predlog za možnost
ustreznega osebja za voznike motornih vozil, radiotelegrafiste in pilote. Postop- nadaljevanja študija po visokošolskem diplomskem programu, disertacija dr.
ki so temeljili na psiholoških testiranjih. Vodja opravljanja teh testov in obdelo- Franza Fellingerja Izbiranje kadra s pomočjo ocenjevalnega postopka in spre-
vanja podatkov je bil nemški psiholog Rieffert. Od leta 1927 je bil ta postopek jemni izpiti za leto 2000. V predlogu je namensko oblikovana razvojna skupina
obvezen tudi pri izbiranju častnikov. Ključni del postopka so bili tako imenovani na podlagi poklica častnika in njegovega delovnega področja opredelila zahte-
nevodeni skupinski pogovori. Med drugo svetovno vojno so te postopke opustili. vane sposobnosti, in sicer sposobnost vodenja, dobre socialne spretnosti, spo-
Častnike so izbirali po drugih merilih. sobnost prenašanja fizičnih in psihičnih obremenitev ter znanje tujega jezika.
Angleška vojska je sprejemne izpite za častnike uvedla leta 1942 in postopek Socialne spretnosti so sposobnosti natančnega razčlenjevanja in opredeljevanja
pozneje razširila na celotno skupino držav Commonwealtha. V letih 1942/1943 medsebojnih odvisnosti ter uporabe strategij za učinkovito reševanje sporov med
so teste prevzele Združene države Amerike in jih uporabljale pri iskanju najustrez- ljudmi v vsakršnih položajih. Socialno sposobne odlikuje sposobnost za sodelova-
nejših kandidatov za delo v obveščevalni službi. Oblikovanje testov je vodil psiho- nje in reševanje sporov. Sposobnosti sodelovanja obsegajo zmožnost osebe, da
log Murray, ki je tudi ustvaril pojem središča za ocenjevanje. V petdesetih letih so se vživi v občutke drugih ljudi, se v sporih odzove z razumevanjem in na podlagi
ameriška podjetja uporabljala te postopke pri izbiranju zaposlenih, pozneje pa medsebojnega spoštovanja ter se trudi za oblikovanje skupnih stališč in olajšanje
jih je prevzela ameriška vojska. Med testiranjem se ugotovijo prednosti in slabo- skupnega dela. Poleg tega področje socialnih spretnosti obsega sposobnost
sti kandidatov, kar je pomembno za njihovo nadaljnjo kariero. S podatki, ki so jih prepoznavanja sporov in njihovih vzrokov, pripravljenost, da se o njih govori in
pridobili s testiranjem v ocenjevalnem središču, in z upoštevanjem poznejše po- razmišlja, pa tudi obvladovanje izražanja svojih stališč in tekmovalnosti.
klicne poti testirancev se je postopek pokazal kot najučinkovitejši način izbiranja Sposobnost poveljevanja pomeni zmožnost vodenja in usmerjanja ljudi z upoš-
kadra. Po uspehih v tujini ga spet uporabljajo tudi v Evropi, in sicer kot orodje za tevanjem postavljene naloge in zanjo namenjenih sredstev, kar vodi k uresničitvi
izbiro kadra in pomoč pri usmeritvi nadaljnjega razvoja zaposlenih. ciljev. To področje delimo na tri kategorije. Pripravljenost na doseganje ciljev ob-
sega sposobnost, prizadevnost pri opravljanju nalog, izkazovanje samopobude,
Kandidati morajo opraviti več praktičnih in pisnih nalog, in sicer samostojnost, zavzetost in samozaupanje pri izvajanju dejavnosti tudi v položa-
posamezno ali v skupinah. ju, ko je kandidat izpostavljen duševnim in telesnim obremenitvam, in doseganje
kakovostnih rezultatov. Sposobnost se preverja s testom, ki ga sestavijo vojaški
psihologi. Sposobnost za načrtovanje in sposobnost za organizacijo sodita v
isto kategorijo. Tu je treba pokazati sposobnosti za dojemanje resničnega stanja,
ki ga je treba sistematično razčleniti in proučiti. Kandidati morajo biti sposobni
prepoznati bistvene povezave, položaje in osebe ter hitro oceniti položaj in do-
ločiti prednosti, pa tudi usklajeno in nadzorovano usmerjati sile in rezultate, da
bi dosegli zaželeno kakovost. Zadnja kategorija, sposobnost uveljavljanja, pove,
koliko je kandidat sposoben samostojno sprejemati odločitve ter pozitivno vpliva-
ti na ljudi in jih spodbuditi, da poskušajo s skupnimi močmi doseči cilje.
Pri psihičnih obremenitvah se ugotavlja sposobnost posameznika, da v stres-
nih okoliščinah ohrani neokrnjene psihične sposobnosti. Področje obsega več
kategorij. Frustracijska toleranca je sposobnost, da preprečimo napačne odzive
in ohranimo jasno sliko postavljenega cilja tudi takrat, kadar občutimo razo-
 Zahtevane sposobnosti, kategorije in merila zahtev pri sprejemnem Proces ocenjevanja
izpitu 2003 Kandidate opazujejo in ocenjujejo opazovalci Vojaške akademije Marije
Zahtevane Kategorije Merila Način Terezije, izbrani strokovnjaki iz enot ter ustrezni predstavniki gospodarstva
sposobnosti preverjanja
in znanosti. Skupine opazovalcev sestavijo in izšolajo posebej za postopke
• uveljavljanje lastnega ocenjevanja kandidatov. Kandidati opravljajo več praktičnih in pisnih nalog,
stališča
sposobnost • dojemanje stališč drugih • 1. skupinska preizkus znanja pa poteka posamezno ali v skupinah. Vsakega kandidata
naloga
sodelovanja • določanje načina dela • igranje vlog ocenjujeta najmanj dva opazovalca. Ustreznost in kakovost ocene zagoto-
• skupno delo
vimo s simulacijami nalog, ki so povezane s kandidatovim poklicnim po-

Iz tujega tiska
socialne • sposobnost prilagajanja
spretnosti dročjem. Velika pozornost je namenjena tudi merilom, ki so zasnovana tako,
• obravnavanje sporov
• sposobnost kritičnega da so ocene kolikor se da objektivne. Končni rezultat je ocena sposobnosti, s
• 2. skupinska
sposobnost mišljenja naloga katero kandidate razvrstimo po uspešnosti in ki omogoča dobro preglednost
reševanja sporov • trezno razmišljanje
• ozračje med razgovori • igranje vlog postopka. Po testiranju sledi pogovor, v katerem kandidati dobijo povratne in-
• temelji pogovora formacije. Opazovalci jim opišejo in pojasnijo merila ocenjevanja ter jasno in
• notranja motivacija obširno povedo, kaj menijo o njihovih prednostih in slabostih, ter jim svetujejo
• izziv glede nadaljnjih potrebnih ukrepov.
• identifikacija s postavljeno
doseganje ciljev test motivacije Doslej je bilo ocenjevalno središče bolj metodična pomoč pri izboru bodočih
nalogo
• prizadevnost častnikov. Zaradi posredovalne vloge je bilo nujno, da se merila izobraževalne
• doseganje ciljev
institucije in študentov oblikujejo tako, da se slabosti zmanjšajo do najmanjše
• upravljanje časa stopnje in se izpostavijo prednosti, ugotovljene pri ocenjevanju. Taka merila pri-
sposobnost • tehnike dela
poveljevanje naloga z pomorejo k izboru najustreznejših kandidatov za posamezne poklice. Sprejem
načrtovanja in • logika delovnega procesa načrtovanjem
organizacije • ustvarjalnost/spontanost na študij na visoki poklicni šoli, smer vojaško poveljevanje, na Vojaški akademiji
• prilagodljivost
Marije Terezije je odvisen še od izbirnega in sprejemnega postopka.
• ocena položaja • 1. skupinska
• lastno stališče
sposobnost naloga Izbirni postopek
• pobuda
uveljavljanja • 2. skupinska
• sposobnost Cilj izbirnega postopka je predizbor študentov kandidatov za častnike za
naloga
argumentiranja
omejeno število študijskih mest za častniško izobrazbo na Vojaški akademiji
psihična pozornost
psihološki test Marije Terezije. Med obiskovanjem pripravljalnih semestrov kandidati pridobijo
obremenitev koncentracija strokovno znanje in spretnost za raven oddelčnega poveljnika, s poudarkom na
fizična tek na 5000 praktični izobrazbi. Po koncu osnovnega izobraževanja opravljajo preizkus zna-
vzdržljivost
obremenitev metrov nja pred komisijo, ki njihovo znanje ovrednoti s točkami. Izobraževanje obsega
poznavanje orožja in opreme, poveljevanje v boju, poveljevanje v miru, oskrbo
slušno
znanje tujih razumevanje in ravnanje s sredstvi ter telesno vzgojo.
test ECL
jezikov bralno
razumevanje Sprejemni postopek
Pri sprejemnem izpitu se znanje že omenjenih vsebin preverja z različnimi na-
čaranje in zavrnitev. Obvladovanje strahu pomeni sposobnost samostojnega logami in oceni s točkami. Če kandidat zbere dovolj točk, je sprejet na študij na
soočanja in primernega odzivanja v nevarnih čustvenih položajih. Pri preizkusu Vojaški akademiji Marije Terezije. V letniku lahko študira 99 študentov.
psihične uravnovešenosti morajo kandidati premagati skušnjavo, da bi zaradi Foto: Vojaška akademija Marije Terezije
pritiska prekinili nalogo, in čim dlje vztrajati. Da bi dosegli č
vešenost, si morajo kandidati prizadevati čim bolj obvladati sv
se odločati razumno, obenem pa ohranjati določene vedenjs
Sposobnost koncentracije pa opisuje sposobnost kandid
deluje v oteženih razmerah in dosega rezultate visoke kakovo
hične zmogljivosti opisujejo sposobnost kandidata, da je klju
telesni obremenitvi sposoben opraviti nalogo v zahtevanem ča
sprejemnega izpita pa je tudi znanje angleškega jezika. Pre institution, underwent significant chan-
obe pasivni spretnosti, in sicer slušno in bralno razumevanje ges in 1999. The suitability of the male
kategorije zahtevanih sposobnosti so razdeljene po merilih, da
jih laže izmerili in ocenili.

1 Polkovnik višje vojaškostrokovne službe v pokoju mag. Gerhard

Maier se je rodil leta 1944. Dvajset let je služboval kot častnik v

psihosocialno prakso. Več let je opravljal službo namestnika koma

danta vojaške šole za zveze, potem pa deloval na zvezni akademiji
obrambo na oddelku za raziskovanje in razvoj. V začetku leta 200
bil vpoklican na Vojaško akademijo Marije Terezije, kjer je bil zaposle
upokojitve 1. decembra 2003, najprej kot predstojnik direkcije za št
smeri, pozneje pa kot vodja strokovnega področja za pedagogiko

S LO V E N S K A V O J S K A 2 7
 90 let od sarajevskega atentata
V splošnem, zgodovinskem ozračju,
v katerem je potekala velika svetovna
vojna, je sarajevski atentat dobil vlogo
zgodovinskega povoda za izbruh prve
svetovne vojne. Tako kot pri vseh drugih
Iz zgodovine
peljale do globokih sprememb med-
Letos se je in se še bo zvrstilo precej dogodkov iz slovenske narodnega položaja. Leta 1882 se je
in svetovne vojaške zgodovine, ki so dočakali novo okroglo dvojni zvezi Nemčije in Avstro-Ogrske
obletnico. Med njimi lahko omenimo 250. obletnico rojstva pridružila Italija. Leta 1894 je nastala
barona Jurija Vege, 130. obletnico rojstva generala Rudolfa rusko-francoska zveza in leta 1904

zgodovinskih dogodkih je bil tudi pri Maistra Vojanova, 60. obletnico preboja Gorenjskega odreda Entente Cordiale (srčna zveza) med
tem povod podrejen vzrokom, ki so in 60. obletnico izkrcanja zavezniških enot na Normandijo ter Francijo in Veliko Britanijo. Leta 1907
pripeljali do njenega izbruha. Vzroke za odprtja druge oziroma zahodne fronte. Med vsemi navedenimi je postala zveza med Veliko Britanijo,
izbruh prve svetovne vojne najdemo v in številnimi neomenjenimi dogodki pa sodi v vrh 90. obletnica Rusijo in Francijo po ureditvi medse-
vzpostavitvi novih razmerij med starimi začetka prve svetovne vojne in povoda za njen začetek oziroma bojnih interesnih sfer trdna, Italija pa
in novimi velesilami v Evropi. Druga sarajevskega atentata, ki je politični umor v novejši zgodovini je postala negotova članica centralnih
polovica 19. stoletja je potekala v iz- brez primerjave in se je zgodil na vidov dan, 28. junija 1914. sil ali trozveze. Brezobzirnost v novi de-
razitem znamenju tekme za osvajanje Zato je prav, da se spomnimo dogodka, ki je za nekaj let pahnil litvi sveta in trgov je vsaj od leta 1887
kolonialnih posesti. Skupini starejših naše dede in pradede v eno najbolj krvavih vojn, kar jih pomni povzročala stalne napetosti, manjkala
kolonialnih držav, v kateri so bile Velika človeštvo. je le še primerna iskra, ki bi zanetila
Britanija, Francija, Portugalska, Nizo- svetovni požar.
zemska in Rusija, so se pridružile mlaj- In priložnost za iskrenje se je po-
še velesile, predvsem Nemčija in Italija, nudila ob obisku nadvojvode Franca
delno že tudi ZDA. Imperializem kot boj Ferdinanda Avstrijskega - Este (Franz
za obvladovanje svetovnih surovin in Ferdinand von Österreich-Este), presto-
tržišč je postal za večino omenjenih lonaslednika habsburške monarhije in
držav pripomoček za gospodarsko generalnega inšpektorja njenih oboro-
tekmo. Povzročil je tudi trajno napetost ženih sil, v nemirni pokrajini Bosni in
med osvajalci in visoko razvitimi ter Hercegovini. Obisk je dosegel svoj vrh
industrializiranimi državami Evrope in 28. junija 1914.
Amerike ter nerazvitimi deželami sveta. Glavni atentator je bil Gavrilo Princip, ki
Premoč industrijskega kapitalističnega je pred atentatom v Kraljevini Srbiji naj-
sveta je bila očitna v tehničnih, civiliza- Nadvojvoda Franc Ferdinand na manevrih v BiH prej poskušal dobiti orožje za atentat
cijskih, kulturnih in človeških odlikah na vojaškega poveljnika avstro-ogrskih
Evrope, kar pa je bil le izgovor za velike kolonialne posege. Tako so na primer v sil v Bosni in poglavarja Bosne generala Oskarja Potioreka. Ob tem moramo
bruseljski generalni listini iz leta 1890 in pozneje v ženevskem dogovoru glede opozoriti, da so avstro-ogrski policijski organi že oktobra 1913 opisali Gavrila
suženjstva 25. septembra 1906 utemeljevali razdelitev Afrike prav s tem, da Principa kot nevarno osebo. Na splošno pa je veljalo prepričanje, da je Hrvaška
je treba afriška ljudstva osvoboditi suženjstva, da bi bila tako dobrin evropske dežela, kjer bi lahko izbruhnila nacionalna revolucija, Bosna in Hercegovina pa
civilizacije deležna tudi nerazvita oziroma kolonialna območja sveta. Vsekakor dežela, kjer se nasprotniki raje odločajo za izvedbo političnih atentatov.2 Gavrilo
so si ta ljudstva kupovala odlike zahodne civilizacije za ceno drugačnih oblik Princip je marca 1914 prebral v nemškem časopisu v Beogradu3, da namerava
izkoriščanja. Cena se jim je morala zdeti vse preveč visoka, kar se je pokazalo s imeti avstro-ogrska vojska vojaške manevre v Bosni in Hercegovini ter da se jih
poznejšimi osvobodilnimi gibanji prav teh ljudstev.1 bo udeležil prestolonaslednik, ki bo na vidov dan obiskal Sarajevo. V tajnem
Evropske povezave, ki so se oblikovale v drugi polovici 19. stoletja, so pri- krožku Mlada Bosna4 je dozorela ideja o izvedbi atentata na prestolonaslednika.
Atentatorji so po skrbnih pripravah dobili orožje od majorja Tankosića, ki je prej
o tem obvestil šefa obveščevalne službe v srbskem generalštabu, polkovnika
Proslavili 60. obletnico 1. SAB Dragutina Dimitrijevića Apisa.5 Novejše raziskave so pokazale, da so odločitve o
Veterani 1. slovenske artilerijske brigade so 29. maja v ljubljanskem izvedbi atentata sprejeli izvajalci sami, da pa vloga srbskih oficirjev ni imela več-
Domu Maksa Perca proslavili šestdeseto obletnico enote. Ta je bila s jega pomena. V začetku akcije so bili določeni trije atentatorji, in sicer Princip,
476 borci v času nastanka edina večja topniška enota odporniškega Čabrinović ter Grabež, ki so nelegalno prestopili mejo na reki Drini.
protifašističnega gibanja v Evropi. 1. slovenska artilerijska brigada, ki Nadvojvoda je bil 26. in 27. junija navzoč pri manevrih 15. in 16. armadnega
je nastala z združitvijo treh topniških enot XV. in XVIII. divizije, je so- korpusa v hribih jugozahodno od Sarajeva, ki je bilo že takrat glavno mesto Bos-
delovala v napadih na pomembne železniške komunikacije okupatorja ne in Hercegovine. Korpusa sta manevre izvajala v sklopu priprav na vojno proti
v smeri evropskih front, na primer pri Štampetovem mostu, ter v opera- Kraljevini Srbiji. Generalštab avstro-ogrske vojske je takrat že sprejel stališče, da
cijah za osvoboditev Ljubljane in Slovenije. V bojih je življenje izgubilo bi vsakršno odpovedovanje vojni proti Srbiji imelo negativne posledice, in sicer
94 borcev, več je bilo ranjenih. Bojno pot enote je že leta 1975 v knjigi dokončno izgubo statusa velesile, dokaz nesposobnosti kot zaveznika ter trajno
Prva slovenska artilerijska brigada orisal eden od njenih poveljnikov ogroženost jugoslovanskih posesti v monarhiji s strani sosednjih držav. Zato je
Borivoj Lah - Boris. šef generalštaba Conrad von Hötzendorf zahteval takojšnji in odločen obračun
s Srbijo. Pri tem sta ga podpirala nemška vojna smer in cesar. Predlagal je, da

28 S LO V E N S K A V O J S K A
 vrgel bombo na prestolonaslednikov avto. Bomba se je odbila in odkotalila po
ulici ter eksplodirala pod levim kolesom naslednjega avtomobila. Atentator se
je takoj pognal čez zid, približno devet metrov globoko v plitvo reko, vendar so
ga pri poskusu pobega ujeli. Nadvojvodov avtomobil je nadaljeval pot z veliko
hitrostjo. Ljudje na prizorišču neuspelega poskusa atentata pa so kričali, kakih
dvajset opazovalcev je bilo ranjenih, nekateri tudi huje.
V mestni hiši so župan in odborniki slišali eksplozijo, vendar so mislili, da gre
za topovsko salvo. Šele Franc Ferdinand jim je povedal, kaj se je zgodilo. Okoli
mestne hiše se je zbrala množica ljudi, da bi videla slovesnost. Nadvojvoda je

Iz zgodovine
hitro prebral svoj govor.
Ob tri četrt na enajst je nadvojvoda zapustil mestno hišo in spet je bil v tretjem
Dogajanje tik po atentatu avtomobilu. Kolona avtomobilov je vozila po Appelovem nabrežju zelo hitro. Ko
je prvi avto, v katerem je bil šef varnostne službe, pripeljal do vogala Appelovega
se po aneksijski krizi6 sproži vojna kriza in srbski vladi pošlje tridnevni ultimat, ki nabrežja in Ulice Franca Jožefa, je zavil po prvotnem načrtu na desno, za njim
bi bil zanjo nesprejemljiv. pa še drugi avtomobil. Voznik nadvojvodovega avtomobila jima je želel slediti,
Po manevrih je Franc Ferdinand pripotoval v bližnje toplice Ilidža, kjer ga je pri- vendar ga je pred točilnico ob pločniku, polnem ljudi, poglavar ustavil, češ da
čakovala žena vojvodinja Zofija, ki je medtem obiskovala cerkve, samostane, hoče peljati po napačni poti. Tisti trenutek je izkoristil Gavrilo Princip in potegnil
sirotišnico in tovarno preprog. Na usodni dan je bil ob 9.25 predviden odhod iz revolver. Neki policaj ga je opazil in ga hotel prijeti za roko. Verjetno ga je eden od
hotela Bosna v sarajevsko mestno hišo. S postaje v Sarajevu naj bi se odpeljali atentatorjevih prijateljev opazil in mu preprečil namero. Zaslišali so se revolver-
do bližnje vojašnice, kjer so predvideli deset minut za njen ogled, ob desetih ski streli. Prvi trenutek se je zdelo, da se tudi ta atentat ni posrečil, saj sta vojvo-
pa naj bi se nadvojvoda odpeljal na Beledijo oziroma v mestno hišo na civilni dinja in nadvojvoda negibno sedela. Ko je avto zapeljal vzvratno po Appelovem
sprejem. nabrežju, je vojvodinja omahnila, prestolonasledniku pa je iz ust tekla kri.
Jutro 28. junija 1914 je bilo jasno in sončno. Franc Ferdinand, ki je bil oblečen Vojvodinja je umrla prva, nadvojvoda pa kmalu za njo. Krogla mu je šla skozi
v paradno uniformo avstrijskega konjeniškega generala,7 je kar žarel od zado- desno stran ovratnika na uniformi, mu prebila žilo odvodnico in se ustavila v
voljstva, saj je prejšnje dni deževalo. Po maši sta z ženo sedla v posebni vlak hrbtenici.
proti Sarajevu. Gavrila Principa so ujeli in ga s sabljami skoraj pokončali. Takoj prve dni so
Na sarajevski železniški postaji ju je sprejel general Potiorek. Nadvojvoda ni aretirali približno 150 ljudi, ki jih je policija mučila, da bi izsilila njihovo priznanje.
pripeljal svojega avta z Dunaja, zato je Od 12. do 22. oktobra 1914 je bil v Sarajevu sodni proces, ki se je končal dan
uporabljal vojaško vozilo, ki je bilo v ko- pozneje z razglasitvijo obsodbe. Trije so bili obsojeni na smrt na vislicah, drugi
loni šestih vozil tretje. Po ogledu vojaš- na dosmrtno ječo ali na kazen od tri do 20 let zapora.
nice so nadaljevali pot proti mestni hiši. Mesec dni po Principovem strelu8 je izbruhnila prva svetovna vojna po več hitrih
Atentatorji, katerih število je naraslo na in nepreklicnih korakih, z avstrijskim ultimatom Srbiji 23. julija in vojno napo-
šest, so si razdelili orožje in se postavili vedjo 28. julija, rusko mobilizacijo, nemško vojno napovedjo Rusiji 1. avgusta in
vzdolž poti ob reki Miljacki. Ko se je Franciji 3. avgusta ter britansko vojno napovedjo Nemčiji 4. avgusta. Izbruhnila
avtomobil peljal mimo osrednje poli- je vojna, v kateri so sodelovali tudi številni fantje iz slovenskih dežel in izgubili
cijske postaje na Appelovem nabrežju, svoje življenje na prizorišču največje vojne do takrat, ki je pustošila po Evropi,
je general Potiorek pokazal, kje je nova umrlo pa je 12 milijonov ljudi.
vojašnica 15. korpusa, ki se je udeležil Nadporočnik Zvezdan Marković
pravkar končanih manevrov. Ob 10.10 Center za vojaškozgodovinsko dejavnost
je Čabrinović, visok fant v črnem suk- Foto: Dedijer, Sarajevo 1914
njiču in črnem klobuku, vprašal policij-
skega agenta, v katerem avtu se pelje Literatura:
Princip v celici Vladimir Dedijer: Sarajevo 1914. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1966.
nadvojvoda, in nekaj sekund pozneje Milorad Ekmečič: Stvaranje Jugoslavije 1790–1918. Beograd: Prosveta, 1989.
Andrej Mitrović: Prodor na Balkan. Srbija u planovima Austro-Ugarske in Nemačke 1908–1918.
1 Beograd: NOLIT, 1981.
Tomaž Weber, Drago Nova, 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah, od začetka dvaj- Janez J. Švajncer: Svetovna vojna 1914–1918: Slovenci v avstro-ogrski armadi. Maribor, 1988.
setega stoletja do konca prve svetovne vojne (1900–1918). DZS, Ljubljana, 1996, str. 21–22. Janez J. Švajncer: Vojna in vojaška zgodovina Slovencev. Ljubljana, 1991.
2
V literaturi lahko zasledimo, da je strah pred atentati v BiH segal tako daleč, da so izvajali Petar Tomac: Prvi svetski rat. Beograd: Vojnoizdavački zavod, 1973.
sodne procese proti dvanajst- ali štirinajstletnim otrokom ob najmanjšem sumu, da želijo Tomaž Weber, Drago Novak: 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah, od začetka dvaj-
izvesti atentat. setega stoletja do konca prve svetovne vojne (1900–1918). Ljubljana: DZS, 1996.
3
Tomaž Weber, Drago Novak, 20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah, od začetka
dvajsetega stoletja do konca prve svetovne vojne (1900–1918). DZS, Ljubljana, 1996, str. 24.
4
To je bila mladinska nacionalistična organizacija, ki je videla svojo prihodnost v zrušenju
avstro-ogrske monarhije in v združenju vseh južnih Slovanov s pomočjo terorizma. Imela je
tudi neposredne zveze s protiavstrijsko srednješolsko organizacijo slovenske srednješolske
Pohod v spomin na Maistra
mladine Preporod, ki pa ni vsebovala anarhistične note. Zveze je imela tudi s srbsko organiza-
cijo Ujedinjenje ili smrt. Lenarško območno združenje veteranov vojne za Slovenijo je v sodelo-
5
Polkovnik Dragutinović Apis je znan kot eden glavnih organizatorjev majskega prevrata 1903 vanju z Zvezo veteranov vojne za Slovenijo v soboto, 12. junija, organi-
v Kraljevini Srbiji in je svojo vpletenost v atentat priznal na solunskem procesu 1917.
6
Avstro-Ogrska je Bosno in Hercegovino anektirala oktobra 1908. ziralo spominski pohod po poti generala Maistra. Na pohodu iz Voličine
7
Modra uniforma z visokim ovratnikom, na katerem so bile tri zvezdice in dvorogi klobuk z do Zavrha in nazaj je sodelovalo več kot 300 veteranov, članov Zveze
bledo zelenim perjem, nosil je črne hlače z rdečimi našitki, okrog pasu pa bauch-band, zlat
pleten pas z resami. slovenskih častnikov, Zveze združenj borcev NOB in pripadnikov SV.
8
Bila naj bi dva revolverska strela.

S LO V E N S K A V O J S K A 2 9
 Proste počitniške zmogljivosti MO
Oddelek za počitniško dejavnost in higiensko vzdrževanje zapo- Debeli rtič, prikolice Debeli rtič, sobe Pokljuka, depandansa
slene na Ministrstvu za obrambo obvešča, da so za poletni oddih
Iz dejavnosti MO

30. avgust– 20.–30. avgust 9.–16. julij

v sezoni 2004 proste še nekatere zmogljivosti. Navedeni termini so 9. september
trenutni in se spreminjajo s telefonskimi rezervacijami zaposlenih na 30. avgust– 10.–17. september
9. september
ministrstvu. Prijavnice za proste termine lahko pošljete le na podlagi
predhodne telefonske rezervacije. Za natančnejše informacije in Logarska dolina Stari vrh Ptuj, prikolice
rezervacije lahko ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure 10.–17. september 3.–10. september 19.–29. september
pokličete telefonski številki (01) 471 1804 in 471 2391. 10.–17. september

Debeli rtič,
Brežice Bled Podstraža VC Pokljuka Bovec Bled Cankarjeva Gričice
bungalovi
9.–16. julij 9.–16. julij 9.–16. julij 9.–16. julij 11.–21. julij 9.–16. julij 30. julij–6. avgust
16.–23. julij 16.–23. julij 16.–23. julij 16.–23. julij 21.–31. julij 20.–27. avgust 6.–13. avgust
27. avgust– 27. avgust–
23.–30. julij 23.–30. julij 6.–13. avgust 31. julij–10. avgust 13.–20. avgust
3. september 3. september
6.–13. avgust 6.–13. avgust 13.–20. avgust 3.–10. september 10.–20. avgust 3.–10. september 20.–27. avgust
27. avgust–
13.–20. avgust 13.–20. avgust 20.–27. avgust 10.–17. september 20.–30. avgust 10.–17. september
3. september
27. avgust– 30. avgust–
20.–27. avgust 20.–27. avgust 3.–10. september
3. september 9. september
27. avgust– 27. avgust–
3. september 3. september
3.–10. september 10.–17. september
3.–10. september 3.–10. september 10.–17. september
10.–17. september 10.–17. september

Na MO dovolj parkirnih mest V spomin

Z izgradnjo dveh novih parkirišč ob Internatu v bližini glavne stavbe MO
je ministrstvo pridobilo 178 parkirnih mest. V bližini upravne stavbe MO
je tako zdaj 559 parkirnih mest, s čimer naj bi pokrili potrebe zapo-
slenih. Za dela, ki jih je na podlagi javnega razpisa od 10. maja do 30.
junija opravil Ignac Gradian Udovič, s. p., je ministrstvo plačalo 121,4
milijona tolarjev. Pogodba je poleg ureditve parkirnih površin obsegala
izdelavo nove kabelske kanalizacije od upravne stavbe MO do Inter-
nata, obnovo razsvetljave na parkirišču Internata in sistema odvoda
meteornih voda s strehe Internata ter usklajevanje s sistemom varova-
nja kompleksa po zahtevah Nata.
Tomu Golobu
(1968-2004)
V sredo 16. junija 2004, si nas nepriča-
kovano zapustil. Odšel si brez slovesa.
Onemeli smo, ne moremo verjeti, da te
ne bo nikoli več med nami. Zakaj, Tomo?
neizpolnjenih življenjskih načrtov. Mnogo, mnogo prezgodaj.
Tomo je svojo poklicno vojaško pot začel leta 1996 v 1. četi vojaške poli-
cije. Že na začetku se je pokazal kot dober športnik, bil je vesten, spo-
štovanja in zaupanja vreden sodelavec, ki je znal vsakomur prisluhniti
in mu vedno nesebično priskočiti na pomoč. Neizmerna želja in volja
po uspehu v poklicu sta ga pripeljali do konca študija obramboslovja
in uspešno opravljene Šole za častnike. S svojo strmo vzpenjajočo se
potjo je bil vzornik vsem sodelavcem in svojim bližnjim. Za svoje delo in
zvestobo Ministrstvu za obrambo je dobil bronasto medaljo Slovenske
vojske, priznanje za prizadevno delo in priznanje za številne športne
uspehe. Bil je dober častnik Slovenske vojske, bil je ponosen vojaški
policist in spoštovanja vreden prijatelj. Za njim je ostalo mnogo neiz-
govorjenih besed in neizpolnjenih dejanj.
Tomo, z dobro voljo in smehom si zaznamoval naše življenje. Hvala za
vse dobro, kar si naredil za nas. Za vedno boš ostal z nami v naših srcih.
Pogrešali te bomo. Sodelavci 1. čete vojaške policije

30 S LO V E N S K A V O J S K A
 Razvedrilo

Reševalcem nagradne križanke Ime: .......................................... Priimek: ..........................................

Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: SVETOZAR BOROJEVIČ, KLUŽE, BOVEC. Naslov: .................................................................. Pošta: ...............
Nagrade prejmejo: Manja Šuligoj, Kidričeva 9, 4270 Jesenice, Kristina Oblak, Klanska 6, 1215 Medvode,
Rešitev gesla: .....................................................................................
in Adolf Korošec, Borova vas 14, 2000 Maribor.
Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do petka, 30. julija 2004, na ................................................................................................................
naslov: Uredništvo Slovenske vojske, Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana.

S LO V E N S K A V O J S K A 31
Bolniki z rakom v gore

Foto: Marko Pišlar

ob pomoči SV

Od 28. junija do 2. julija je Društvo laringektomiranih Slovenije, ki združuje

obolele z rakom na grlu, ob strokovni pomoči Slovenske vojske v Vadbenem
centru SV na Pokljuki pripravilo dejavnosti po Programu za ohranjanje zdrav-
ja. V dnevne aktivnosti, ki so obsegale jutranjo telesno vadbo, stopnjevane
planinske pohode v okolico Rudnega polja, meritve gibalnih in funkcionalnih
sposobnosti, predavanja, strokovne delavnice ter družabna srečanja, je bilo
vključenih 15 telesno najbolj vzdržljivih bolnikov z zakonskimi partnerji, ki
so prej opravili testiranja telesnih sposobnosti. Člani društva tako lajšajo
posledice, ki jih je pustilo zdravljenje bolezni in prispevajo k rehabilitaciji po
operaciji. Slovenska vojska je bila vključena v predpriprave, izvedbo vadbenih
aktivnosti v pripravljalnem obdobju in vodenje ter varovanje pohodnikov. Po-
moč pri pripravi in izvedbi programa so zagotovili pripadniki Centra vojaških
šol, poveljstva za podporo, Vojaške zdravstvene službe in 72. brigade SV ter
skupina gorskih inštruktorjev iz Gorske šole Slovenske vojske. Slovenska voj-
ska je s tem dokazala, da njena naloga ni le obramba države in posredovanje
ob naravnih in drugih nesrečah, temveč tudi pomoč invalidnim osebam pri
čim hitrejšem vključevanju v običajno življenje.