Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo RS

14. januar 2005 Leto XIII/1

Veterinarska enota SV
O logistiki v 1. brigadi
Reševanje s helikopterjem
 V 18. bataljonu RKBO
pripravljeni za NRF
Minister za obrambo Karl Erjavec in
S p re m l j a m o

načelnik GŠSV generalmajor Ladislav

Lipič sta si v sredo, 12. januarja, v kranj-
ski vojašnici ogledala Poveljstvo za
podporo in 18. bataljon RKBO. Slednji
je z lahkim vodom za dekontaminacijo
od danes, 14. januarja, v stalni priprav-
ljenosti za Natove reakcijske sile (NRF)
za dobo šestih mesecev.

Slovenska vojska sodeluje v Natovih reakcijskih

silah z lahkim vodom za dekontaminacijo.
NRF zagotavlja najkrajši možen reakcijski
čas, sile pa so v stalni pripravljenosti za delo-
vanje z odzivnim časom od pet do dvajset dni
in omogočajo delovanje v vseh operacijah. 18.
bataljon RKBO je vključen v kopenske sile za
četrto, peto in sedmo rotacijo NRF. Lahki vod
za dekontaminacijo bi ob aktiviranju deloval v
sestavi nemškega bataljona RKBO, ki je vodilna
sila za četrto rotacijo Natovih reakcijskih sil za prepodredi to enoto vrhovnemu poveljniku zavez- nacionalno preverjanje pa so opravili junija lani.
področje RKBO. niških sil za Evropo. Julija so dobili novo opremo, dokončno prever-
Generalmajor Ladislav Lipič je pojasnil, da na Lahki vod za dekontaminacijo so oblikovali ko- janje usposobljenosti pripadnikov lahkega voda
podlagi zahteve Severnoatlantskega sveta o nec leta 2003, v začetku leta 2004 pa so začeli za dekontaminacijo za delo z novo opremo pa so
uporabi enot v kakršnikoli operaciji odloča vlada specialistično usposabljanje pripadnikov voda opravili pred odhodom na vajo Golden Mask, ki
RS, na podlagi te odločitve pa načelnik GŠSV izda za vojaško evidenčno dolžnost dekontaminator. je potekala septembra lani v Nemčiji. Na vaji so
ustrezne akte vodenja in poveljevanja, s katerimi Sledila so še oddelčna in vodna usposabljanja, preverili in urili integracijo ter interoperabilnost
večnacionalnih enot znotraj mednarodnega ba-
taljona RKBO pod nemškim poveljstvom. Lahki
Vlada razrešila dva direktorja na MO vod za dekontaminacijo sestavlja 27 pripadni-
kov, in sicer poveljnik voda, vodni podčastnik, tri-
Vlada RS je v četrtek, 6. januarja, s položaja generalnega direktorja Obveščevalno-var- je poveljniki oddelkov ter 22 vojakov. Za delovanje
nostne službe na MO razrešila Zorana Klemenčiča in s položaja vršilca dolžnosti gene- v operaciji sta pripravljena tudi vojaka za delo v
ralnega direktorja Direktorata za logistiko mag. Zvonka Kremljaka. poveljstvu čete RKBO, ki bi zagotavljala logistično
Na predlog obrambnega ministra Karla Erjavca je vlada RS za vršilca dolžnosti generalnega di- podporo.
rektorja OVS imenovala dotedanjega namestnika direktorja službe Gorazda Rednaka, za vršilca Če bo lahki vod za dekontaminacijo aktiviran, se
dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za logistiko pa mag. Edvarda Kraševca, ki je v okviru mora v desetih dneh opremiti in popolniti s speci-
omenjenega direktorata vodil Sektor za opremljanje. alistično opremo in pripraviti za odhod z matične
Obrambni minister je konec lanskega leta potrdil predloge načelnika GŠSV generalmajorja Ladis- lokacije. Hkrati bi v poveljstvo nemškega bataljo-
lava Lipiča o prerazporeditvi nekaterih visokih častnikov Slovenske vojske. Tako je 1. januarja letos na napotili častnika, ki bi skrbela za koordinacijo
dolžnost pomočnika načelnika GŠSV za mednarodno dejavnost in integracijo SV v Nato začel in sodelovanje. Vlade RS bi morala v teh desetih
opravljati dotedanji poveljnik Poveljstva sil brigadir Bojan Šuligoj. Na dolžnost poveljnika Poveljstva dneh s sklepom podpreti angažiranje pripadnikov
sil je bil razporejen kapitan Renato Petrič. Poveljnik PDRIU je postal brigadir Jožef Žunkovič, briga- lahkega voda za dekontaminacijo v načrtovani
dir Janez Kavar pa s te dolžnosti odhaja na misijo EU. Dolžnost direktorja štaba na GŠSV je prevzel operaciji Natovih reakcijskih sil. V sklepu vlade
polkovnik Dragan Bavčar, ki je doslej opravljal naloge načelnika Združenega sektorja za planiranje bi lahko opredelili tudi posamezne nacionalne
in razvoj. Dolžnost namestnika načelnika GŠSV generalmajor Lipič še ni popolnil, naloge bodo po zadržke pri opravljanju nalog na operaciji.
njegovem pooblastilu opravljali častniki ustreznega čina in položaja. Valerija Šket
Foto: Bruno Toič

2 S LO V E N S K A V O J S K A
 Čeprav je novo leto Slovencem prineslo veliko davčnih spre-
memb, ob katerih je še veliko nejasnosti, pa zaposleni na MO,
ki delo opravljajo v tujini, zanj ne bodo dodatno obdavčeni.
To velja za več kot tristo zaposlenih na MO, ki delo prav zdaj
opravljajo v tujini, oziroma za tiste, ki se na odhod še priprav-
ljajo. Med njimi so pripadniki 20. motoriziranega bataljona, ki
četo prav v teh dneh prvič pošilja v Euforjevo operacijo Altea,
vod 18. bataljona RKBO je od danes v stalni pripravljenosti
za delovanje v večnacionalnem bataljonu v okviru Natovih
reakcijskih sil, veterinarska enota SV pa bo letos prvič sodelo-
vala v Natovi operaciji Isaf in jo v tokratni številki podrobneje

Vsebina
predstavljamo. Število predstavnikov MO se bo letos poveča-
lo tudi v predstavništvih Slovenije po svetu in v organih Nata,
SPREMLJAMO 2
EU ter OVSE, ki ji letos predseduje Slovenija. Predstavniki MO
V 18. bataljonu RKBO pripravljeni za NRF
Vlada razrešila dva direktorja na MO in SV so zadolženi za politično-varnostno dimenzijo, o čemer
MO predalo ključe vozil za reševanje v predorih 6 pišemo.
Predaja dolžnosti na Poveljstvu sil 7 Sicer pa Slovensko vojsko letos čaka tudi pospešeno prido-
Minister za obrambo na Osankarici in v Dražgošah bivanje kadra. Tako bo zaposlili približno 600 mladih vojakov,
Letos več kot 800 pogodbenih pripadnikov 8
tisoč pa naj bi jih vstopilo v pogodbeno rezervo. Nekatere no-
Kronika 9
vosti, ki čakajo pogodbene rezerviste, predstavljamo že v tej
INTERVJU 4 številki. Poklicni vojaki prvo znanje pridobivajo v vipavskem
Sindikat VOZ na republiški ravni že reprezentativen Centru za usposabljanje, ki deluje znotraj PDRIU. V sestavi
Prednostno bodo popolnjevali transportno četo 10 vipavskega centra je tudi Gorska šola, katere pripadniki so-
delujejo v skupini za helikoptersko reševanje predvsem ob
IZ VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA 12
nesrečah v gorah. Kakovostnemu in specialističnemu znanju
Skrb za zdravje tudi vojaški poklic
bo SV v prihodnje namenjala še več pozornosti. Tako bo
Specializirani za zahtevna reševanja s helikopterjem 15
Častniki vezisti v drugi fazi izpopolnjenega usposabljanja 22 PDRIU letos dobil center za bojno usposabljanje, ki bo prva
Dnevnik nadporočnika Jake (4. del) 23 vojaška izobraževalna ustanova pri nas za certificiranje enot
SV. Center odličnosti v PDRIU bo skrbel za usposabljanje pri-
OBJAVE 17 padnikov v nišnih zmogljivostih.
Doseženo raven usposobljenosti in interoperabilnosti bo Slo-
IZ TUJINE 24 venska vojska med drugim že maja letos preverjala na vaji z
Pentagon o proračunu za leto 2006 italijanskimi in madžarskimi pripadniki MLF na Počku. Vaja bo
Nova makedonska vlada napovedala vstop v Nato 25
preizkus tudi za 670. poveljniško-logistični bataljon, ki podpira
62 osumljenih bombnega napada na madridsko železnico
enote 1. brigade in ga pospešeno opremljajo s sredstvi za teh-
STROKOVNE TEME 26 nično vzdrževanje ter transport. Sicer pa bo v Slovenski vojski
Ob predsedovanju Slovenije v OVSE na področju opremljanja in oboroževanja letos zagotovo eden
Razvoj strategije kot vojaške vede 28 najpomembnejših projektov nakup nove pehotne oborožitve,
katere preizkušanje so na MO že končali.
TUJE OBOROŽENE SILE 31
To je le nekaj novosti v obrambnem sistemu, o katerih bomo
Vojaki imajo na Poljskem velik ugled pisali v reviji, ki se bo tudi sama prilagajala spremembam.
Tako bomo več pozornosti namenjali pogodbenim pripadni-
OBRAZI 34
kom, dogajanju v tujini in sodelovanju z bralci.
To je bilo najtežje in najpoučnejše leto mojega življenja
Meta Grmek

Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 28. januarja 2005. Nenaročenega gradiva ne vračamo.

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo

Naslov uredništva: Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana, telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70, elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si,
http://www.mors.si. Številko uredila: Meta Grmek, novinarja: Marko Pišlar, Valerija Šket, fotograf: Bruno Toič, prevodi: Mateja Perpar, tajnica uredništva:
Milena Topolovec, priprava in tisk: Schwarz, d. o. o., naklada: 10.500 izvodov.
Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena številka.
Novinarski prispevki, objavljeni v reviji, niso uradno stališče Ministrstva za obrambo.

S LO V E N S K A V O J S K A 3
 Sindikat VOZ na republiški ravni
že reprezentativen
Kako je potekalo delo v sindikatu po S skoraj tisoč člani je SVOZ že postal
njegovi ustanovitvi? Sindikat vojske, obrambe in zaščite, ki so ga na MO ustanovili reprezentativen.
Veliko je bilo organizacijskega dela. aprila lani in ki končuje postopke organiziranja, združuje že sko- Po kolektivni pogodbi oziroma na
Opravili smo registracijo, oblikovali raj tisoč članov. Zaposleni na MO so ga ustanovili zaradi delo- republiški ravni je sindikat že repre-
Inter vju

statut in pravilnik o poslovanju sin- vnopravne zaščite delavcev, dejavnega vključevanja v pripravo zentativen in je lahko v pogajalski
dikata, s Konfederacijo sindikatov zakonodaje s področja javne uprave in obrambe ter prepoznav- skupini. Po Zakonu o obrambi mora
‘90 smo se dogovorili o včlanitvi, nosti sindikata. »Hkrati z organiziranjem sindikata, njegovim biti v sindikat včlanjenih 15 odstotkov
sindikat smo predstavili delodajalcu vstopom v Konfederacijo sindikatov ‘90 in zagotovitvijo pravne zaposlenih, ta reprezentativnost pa je
itn. Za pravno pomoč tako sindikatu pomoči za člane od ustanovitve dalje vodstvu MO posredujemo za nas pomembna v pogovorih z de-
za sistemska vprašanja kot za naše pravna mnenja in informacije o pogojih in pravicah iz dela,« je lodajalcem. Glede na mesečno rast
člane smo se dogovorili z odvetniško ob predstavitvi delovanja sindikata med drugim dejala njegova števila članov bomo to reprezentativ-
pisarno Senica in od ustanovitve delo- predsednica Mileva Štukelj. Posebej je poudarila željo, da bi tako nost dosegli najpozneje maja letos.
dajalca seznanjamo z našimi stališči. z novim vodstvom ministrstva kot s predstavniki sindikatov MO
Težko bi si predstavljala, kaj vse je tre- in vojaških pilotov uspešno sodelovali. Kako pridobivate člane?
ba storiti, da sindikat dobro deluje, če Do zdaj smo se v vodstvu ukvarjali s
tega dela ne bi opravljala. Prav zdaj bomo ob imenovanih vodstvu sindikata postavljanjem temeljev za delovanje, marca pa se bomo zaposlenim, ki jih o
in sindikalnih zaupnikih volili področne vodje v sindikatu. Po statutu namreč delovanju obveščamo prek notranjih spletnih strani, tudi formalno predstavili.
delujemo na področjih vojske, v kateri zaposlene delimo na vojaške usluž- Nove člane lahko pridobimo le, če dobro delamo. Da bi obstoječe člane spod-
bence vojake in civiliste upravnega dela ministrstva ter zaščite in reševanja
budila, jih o vsaki novosti, predlogu, ugovoru in drugem obveščam tudi po no-
tranji pošti. Le če bodo člani aktivni, bo vodstvo oziroma sindikat dobro deloval.
Za pomoč bi se rada zahvalila tudi prejšnjemu ministru, ki je pokazal ustrezno
pripravljenost za dialog in pomoč, čeprav še nismo bili reprezentativni.
Pa novi minister?
Z novim ministrom osebnih stikov še nismo imeli, smo mu pa že posredovali
naša mnenja o nekaterih zadevah. Z njegovimi načrti, posebno o vzpostavitvi
varuha vojakovih pravic, se strinjamo. Tak predlog smo namreč člani osnovne
organizacije upravne službe in organi v Sindikatu MO podali že pred štirimi
leti. Želim si, da bi dobro sodelovali predvsem ob reorganizaciji na MO in pri
morebitnem odpuščanju oziroma razporejanju kadra. Zavedati se moramo,
da ob zdajšnjem številu članov vodstvo MO lahko na nepravilnosti opozarja-
mo, mu predlagamo in ga prosimo, ne moremo pa še postavljati zahtev.
Boste sodelovali s Sindikatom MO?
V SVOZ se zavedamo, da je nujno medsebojno sodelovanje, če želimo
karkoli doseči in uresničiti. Zagotovo je bila odločitev o ustanovitvi sindikata
za nekatere presenečenje, zdaj pa se moramo umiriti in sodelovati. Pobudo
bomo dali, ko bomo dosegli reprezentativnost.
Kaj pa sodelovanje z drugimi institucijami, kot so varuh človekovih pravic
in drugi sindikati?
Tudi z varuhom bomo na določenih področjih sodelovali. Kmalu bomo za-
radi podobnosti navezali stike s Policijskim sindikatom Slovenije, pozneje
tudi z drugimi. Naš sindikat ima odprto članstvo, zaradi česar smo ohranili
nekatere člane, ki so se z MO zaposlili drugje.
Imate z odvetniško pisarno Senica že izkušnje?
S to pisarno je sodelovala že osnovna organizacija upravne službe in organi
Sindikata MO, naše izkušnje pa so dobre. Zdaj ta pisarna zastopa tudi naše
člane tako v delovnopravnih zadevah, pri katerih stroške plača sindikat, kot
v zasebnih zadevah, pri čemer imajo člani 25-odstotni popust. Kot vem, so
bili člani, ki so že bili na pravnem svetovanju, prav tako zadovoljni, saj se v
pisarni hitro odzivajo, čeprav smo jim dali veliko dela. Manj dela bo, ko bomo
stvari sistemsko uredili. S tem mislim predvsem na uskladitev zakonov o
delovnih razmerjih in javnih uslužbencih ter notranjih pravilnikov na MO z
Zakonom o obrambi.
Pravno pomoč pri takšnih zadevah pa vam ponuja tudi KS ‘90?
Da. Odvetniška pisarna Senica dobi na primer več podobnih vlog za tožbe
posameznikov in ugotovi nepravilnost na določenem področju, ki zahteva
spremembo zakona. V takšnem primeru bi skupaj s pravniki KS ‘90 obliko-
vali predlog vodstvu MO, vladi oziroma ustavnemu sodišču. Posameznik bi
se lahko kljub sistemskemu reševanju zadeve še vedno odločil za tožbo prek
odvetniške pisarne.
Boste članom poskusili zagotoviti ugodnejše bančno kreditiranje?
Da. To je ena od stvari, ki nas čaka. Poudarila bi, da smo komaj zaživeli in
imamo malo denarja, saj smo dobili le tri članarine. Sindikat trenutno nima
denarja, da bi oblikoval sklad kot garancijo za posojila. Smo komitenti De-
lavske hranilnice, zato upamo, da se bomo lahko za prehodno obdobje do-
govorili z njo in našim članom omogočili, da čim prej dobijo ugodna posojila.
Tudi pri drugih bankah nameravamo pridobiti ugodna posojila.
Bo članarina ostala 0,5 odstotka bruto plače člana?
Za zdaj ostaja takšna, v prihodnje pa bo odvisna od števila članov. Članarina
je edini vir financiranja in maja bomo že videli, kakšni bodo stroški za delo-
vanje sindikata.
In druge ugodnosti za člane?
Pogodbe o ugodnostih sklepamo predvsem s tistimi ponudniki izdelkov
in storitev, ki delujejo po vsej Sloveniji. Dogovor smo že sklenili s Harvey
Normanom, Alpino, Svilanitom, Španom, fitnes centrom Sokol in nekaterimi
drugimi. Imamo tudi akcije, in sicer prek kamniške turistične agencije Na-
tura Viva, Smučarskega društva Zasavje in Smučarskega kluba Zagorje.
Dogovarjamo se s ponudniki mobilnih storitev, Mesno industrijo Radgona in
drugimi. Del denarja bomo namenili kulturnim in športnim dejavnostim. Tudi
prireditve pred novim letom bomo organizirali. Vse člane sindikata pozivam,
da s svojimi zamislimi pripomorejo pri sklepanju dogovorov za ugodnosti.
Inter vju
Postopek do podpisa o medsebojnem sodelovanju bo izpeljal sindikat.
Kdaj naj bi dobili članske izkaznice?
Izkaznice že izdelujemo, tako da jih bodo člani dobili do konca meseca. Po-
stopoma bomo pripravili tudi promocijsko gradivo in poskušali spodbujati
pripadnost skupini.
Kaj vas spodbuja, da ste tako prizadevni?
Vedno sem se postavila na stran tistih, ki se jim je godila krivica. Če me je
kdo prosil za pomoč, sem se odzvala. Brez podpore in pomoči sodelavcev,
ki me že več kot pet let, odkar sem prevzela funkcijo predsednice sindikata
osnovne organizacije upravne službe in organi v Sindikatu MO, podpirajo,
ne bi zmogla. Rada bi se tudi zahvalila svojim nadrejenim za podporo in
razumevanje mojega dela. Prijateljica mi je nekoč dejala, da sem kot želva,
ki se ponovno postavi na noge, ko jo obrnejo na hrbet. Kot predsednica sin-
dikata moram biti zelo vztrajna, moram pa imeti tudi oklep, da me stvari ne
prizadenejo preveč. In če si nekaj zadam, počasi, korak za korakom to tudi
uresničim.
Meta Grmek
Foto: Bruno Toič
SVOZ (Military, Defence and Protection Syndicate)
recognized at state level
Last April, the RS Ministry of Defence established the Military, Defence
and Protection Syndicate. By today the organisation processes are
nearly finished and the syndicate has almost 1000 members. The
syndicate was established in order to provide working and legal
protection of the employees, to ensure active cooperation in the pre-
paration of laws and regulations in the areas of public administration
and defence as well as to ensure the recognition of the syndicate.
Besides public help, the syndicate will strive for the strengthening
and development of solidarity and cooperation among its members.
Furthermore, it will try to offer its members benefits in the fields of
culture, sport, recreation, holidays etc. »Our tasks are to organise
the syndicate, join the '90 Syndicate Confederation and ensure legal
help for the members we have been providing legal advice and infor-
mation on working conditions and workers' rights to the RS Ministry
of Defence,« said the President of the Syndicate, Mileva Štukelj. She
also expressed her strong wish for successful cooperation with the
new head of the MoD as well as with the representatives of the MoD
syndicates and military pilots.
S LO V E N S K A V O J S K A 5
 Obrambni minister sprejel več
tujih veleposlanikov
Minister za obrambo Karl Erjavec je v torek, 28. decembra 2004,
sprejel veleposlanika Velike Britanije in Severne Irske v Sloveniji,
v sredo, 22. decembra, pa tudi veleposlanika ZDA ter Francije.
Veleposlanik Velike Britanije in Severne Irske Hugh Mortimer je v pogovoru
S p re m l j a m o
MO predalo ključe vozil za
reševanje v predorih
Obrambni minister Karl Erjavec se je v petek, 24. decembra
2004, v URSZR seznanil z dejavnostmi sistema varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami. Ogledal si je Center za obveš-
čanje RS, Regijski center za obveščanje Ljubljana ter Izobraže-
valni center za zaščito in reševanje na Igu, nato pa poklicnima

o dvostranskem sodelovanju ponudil pomoč pri usposabljanju s področja

oblikovanja zmogljivosti za sodelovanje v operacijah zavezništva. Sogo-
vornika sta kot pomembno ocenila svetovanje britanskega MO pri preobli-
kovanju ministrstva za obrambo in kadrovskega menedžmenta. Poudarila
sta pomen uspeha operacije Altea za Evropsko unijo in kot izredno učin-
kovito ocenila sodelovanje slovenskih vojakov na tem območju. Minister
Erjavec je poudaril, da bo SV iskala dodatne nišne zmogljivosti.
V pogovoru z veleposlanikom ZDA Thomasom B. Robertsonom sta dvo-
stransko sodelovanje ocenila kot uspešno, kar je dobra podlaga za še bolj
poglobljeno sodelovanje. Najpomembnejša področja, o katerih sta govo-
rila, so usposabljanje in izobraževanje, sodelovanje v Jugovzhodni Evropi
in razvoj nišnih zmogljivosti Slovenske vojske za potrebe zavezništva.
Ocenila sta tudi razmere na kriznih žariščih, kjer so pripadniki Slovenske
vojske. Pogovarjala sta se o vladnem programu na obrambnem področju,
predvsem glede razvoja vojaških zmogljivosti in zagotavljanja ustreznih
kadrovskih in finančnih virov za preoblikovanje Slovenske vojske.
Z veleposlanico Francije v Sloveniji Dominique Gazuy se je minister zavzel
za tesnejše sodelovanje, veleposlanica Dominique Gazuy pa je predstavi-
la možnost napotitev dveh slovenskih slušateljev na Evropsko akademijo
za obrambne in varnostne študije ter štirih vzdrževalcev helikopterjev
cougar na usposabljanje v Francijo. Napovedala je tudi obisk francoskega
vladnega koordinatorja za delo, povezano s protiterorističnimi dejavnost-
mi, v začetku leta. Povedala je še, da bo ob obisku francoske fregate v pri-
stanišču Koper mogoč skupen trening slovenskih in francoskih potaplja-
čev deminerjev. Minister Erjavec je izrazil namero, da bo povabil francosko
ministrico za obrambo Michele Alliot-Marie na uradni obisk v Slovenijo.
gasilskima brigadama iz Kopra in Celja predal ključe dveh
specialnih gasilskih vozil za reševanje v tunelih.
Kot je minister Erjavec dejal ob predaji ključev specialnih vozil, sta
opremljeni z nadstandardno reševalno in zaščitno opremo, ki sodi v
tehnološki vrh gasilske tehnike. »Posebej me veseli, da se je po večlet-
nih težavah začela tudi dobava reševalnih vozil. Z njimi dopolnjujemo
že opravljeno usposabljanje gasilskih enot, določenih za ukrepanje ob
nesrečah v predorih, načrte ukrepanja in druge dejavnosti,« je dejal mi-
nister. MO je do zdaj v uporabo predalo tri od šestih vozil, ki so prirejena
za reševanje v predorih. Druga tri vozila bo MO skupaj z Ministrstvom za
promet in DARS dobavilo v prvi polovici tega leta, nato pa bo treba po
besedah ministra dejavnosti usmeriti predvsem v izboljšanje izurjeno-
sti reševalnih služb, usklajenosti in učinkovitosti priprav ter skrajšanje
odzivnega časa ob nesrečah. MO letos načrtuje tudi pomembne nor-
mativne, organizacijske in funkcionalne izboljšave področja.
V ponedeljek, 20. decembra 2004, se je minister sestal tudi s pred-
sednikom Gasilske zveze Slovenija Ernestom Eöryjem s sodelavci. S
predsednikom GZS sta govorila o prostovoljnem gasilstvu, zakonu o
gasilstvu in zakonu o preprečevanju požarov, financiranju ter nadalj-
njem sodelovanju, ki ga bodo še okrepili.

Minister obiskuje vojašnice

Minister za obrambo Karl Erjavec je pred novim letom z načelnikom
GŠSV generalmajorjem Ladislavom Lipičem obiskal vojašnici v Kranju
in Vipavi. Vojakom je zaželel srečno novo leto ter da bi še naprej tako
prizadevno in dobro delali. V sredo, 5. januarja, pa je z načelnikom GŠSV
obiskal Poveljstvo sil na Vrhniki. Poveljnik brigadir Bojan Šuligoj jima je
predstavil strukturo, namen in naloge poveljstva. Minister je poudaril, da
se bo zavzel za krepitev sodelovanja SV s silami zaščite in reševanja, saj
se pojavljajo nove oblike groženj z naravnimi nesrečami, pred katerimi
Slovenija ni imuna. »Pomembno je tudi vprašanje usposobljenosti in pri-
pravljenosti SV glede opravljanja nalog, ki so posledica našega vstopa
v Nato. Slovenska vojska mora biti čim bolj usposobljena in pripravljena
za opravljanje nalog, ki jih zavezništvo od nas pričakuje in so v skladu z
Foto: mag. Andreja Jernejčič

washingtonsko pogodbo.« Opozoril je tudi na racionalno porabo denarja,

ki je namenjen za opremljanje SV. Tako bo MO pridobilo zaupanje javnosti
in državnega zbora, da bo v prihodnje podprl financiranje tistih projektov
in programov, ki so nujni za končanje profesionalizacije in integracije v
zavezništvo. Minister bo ta mesec obiskal tudi druge vojašnice.

6 S LO V E N S K A V O J S K A
Predaja dolžnosti na Poveljstvu sil
V Vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki je bila v petek, 7. januarja,
slovesnost ob dnevu Poveljstva sil, hkrati pa je potekala predaja
dolžnosti poveljnika. Brigadir Bojan Šuligoj je odšel na mesto
pomočnika načelnika GŠSV za mednarodno sodelovanje, zato
je novi poveljnik postal kapitan Renato Petrič.
Poveljstvo sil je bilo oblikovano 6. januarja 2003, ko je prevzelo povelje-
vanje nad vsemi operativnimi enotami Slovenske vojske. Kot je ob drugi
obletnici delovanja dejal načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič, so
leto 2004 zaznamovali odmevni uspehi, kot sta članstvo v Natu in EU ter
začetek profesionalizacije. Načelnik GŠSV je opozoril na pomen strokov-
nega in zavzetega dela, saj »bomo postavili takšno vojsko, ki se bo spo-
sobna odzvati na sodobne izzive in bo namenjena za nacionalno obram-
bo ter sodelovanje v kolektivni obrambi in vseh vrstah operacij, v katerih
že zdaj sodelujemo in v katerih bomo sodelovali tudi v prihodnje.« Novi
poveljnik Poveljstva sil kapitan Petrič pričakuje, da bodo delo v kolektivu
opravljali učinkovito, hitro in kakovostno. »Brigadir Šuligoj je organizacijo
postavil na noge, moje delo pa je dvig kakovosti, saj se ta lahko doseže v
daljšem obdobju. Usposabljanje bo temelj našega dela. Pripravljenost bo
rasla, izvajanje operacij bo lažje in bolj varno.« VŠ/BT
Veterani NOB pomembni za razvoj
slovenske državnosti
Zveza borcev Kamnik in veteranske organizacije so v nedeljo,
19. decembra, pri spomeniku NOB na Kostavski planini obudile
spomin na bitko, ki je potekala 24. decembra 1942 in v kateri je
življenje izgubilo 16 borcev Kamniško-kokrškega odreda.
Obrambni minister je dejal, da brez slovenskega odpora med drugo
svetovno vojno in strnjenih vrst v odločilnih trenutkih naše zgodovine,
kot so bili ubranitev slovenske severne meje, narodnoosvobodilni boj
in osamosvojitvena vojna leta 1991, ne bi bilo našega naroda in samo-
stojne slovenske države. »Veterani NOB ostajate pomemben člen zgo-
dovinskega razvoja slovenske državnosti.« Minister je ob tem omenil
polnopravno članstvo Slovenije v Natu in EU. »Svetli zgledi Maistrovih
borcev za našo severno mejo, slovenske partizanske vojske in TO,
predvsem pa intenzivno strokovno delo na obrambnem in vojaškem
področju v zadnjih letih so temelji, na katerih gradimo učinkovito po-
klicno Slovensko vojsko,« je še poudaril minister Erjavec.
Minister za obrambo na
Osankarici in v Dražgošah
Minister za obrambo Karl Erjavec je v soboto, 8. januarja, nago-
voril zbrane na spominski slovesnosti na Osankarici, kjer je bilo
prizorišče zadnjega boja Pohorskega bataljona. Dan pozneje
se je udeležil osrednje slovesnosti v počastitev 63. obletnice
dražgoške bitke.
S p re m l j a m o
Foto: Črt Kanoni
Kot je dejal minister Erjavec, je januar v zgodovini slovenskega naroda
zapisan predvsem po dveh izjemno bolečih izkušnjah med drugo
svetovno vojno. »8. januarja 1943 so Nemci pobili 69 bork in borcev
legendarnega Pohorskega bataljona, tedaj največje partizanske enote
na Štajerskem, 9. januarja 1942 pa je potekala znamenita dražgoška
bitka.« Po besedah Karla Erjavca Dražgoše pomenijo prvi odkriti spo-
pad partizanov z okupatorjem na slovenskih tleh, dogodki na Osanka-
rici pa so ena od najbolj pretresljivih zgodb narodnoosvobodilne vojne
na Slovenskem.
Kot je poudaril minister, so bili partizani na Pohorju Nemcem trn v peti
že pred napadom na orožniško postajo v Ribnici na Pohorju. Ti borci
so predstavljali predhodnico legendarnega Pohorskega bataljona, ki je
doživel veliko hajk in napadov. Da bi ga premagala, je sovražna stran
potrebovala več kot 2000 mož, ki jih je zbrala na širšem območju. 8.
januarja 1943 je Pohorski bataljon dobojeval svojo poslednjo bitko.
»Toda junaštvo pohorskih borcev ni bilo pozabljeno. Že nekaj mesecev
po boju na Osankarici je na Pohorju deloval II. pohorski bataljon, ki je
jeseni 1943 prerasel v Pohorski odred in 7. januarja 1944 v udarno
brigado Miloša Zidanška,« je še dejal minister in opozoril na neločljivo
prepletenost zgodbe o Pohorskem bataljonu z zgodbo o upornih Šar-
hih, borcih tega bataljona.
Osrednje slovesnosti v počastitev dražgoške bitke se je letos udeležilo
več kot šest tisoč ljudi. Obudili so spomin na junaško bitko Cankarjeve-
ga bataljona, ki je decembra 1941 postal simbol boja proti okupatorju
ter tako pomemben del zgodovinskega spomina in narodne identitete
Slovencev.
S LO V E N S K A V O J S K A 7
 Letos več kot 800 pogodbenih
pripadnikov
V Centru za obrambno usposabljanje v Poljčah je v torek,
14. decembra 2004, potekal posvet s predstavniki državnih
organov, gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij
posebnega pomena za obrambo.
Na posvetu so sodelovali predstavniki delodajalcev, ki zaposlujejo
S p re m l j a m o
pogodbene pripadnike rezervne sestave SV. Predstavniki Sektorja
za vojaške zadeve so jim orisali dopolnjeno uredbo o pogodbenem
opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi SV, postopek popolnitve
enot SV s pogodbenimi pripadniki, pravice in dolžnosti delodajalcev ter
pogodbenih pripadnikov. Uredba podrobneje ureja pravice in dolžnosti
pogodbenih pripadnikov, predvsem tistih brez odsluženega vojaškega
roka, sodelovanje med pogodbenimi pripadniki, ministrstvom in delo-
dajalci, upošteva spremembe zakona o dohodnini in novi pravilnik o
izplačilu stroškov in nadomestil osebam glede izvrševanja vojaške
dolžnosti ter ureja druga vprašanja glede službe v rezervni sestavi SV.
Uredba določa daljše pogodbeno razmerje za pogodbene pripadnike
brez odsluženega vojaškega roka. Več novosti se nanaša na izbor,
zamenjavo, obveščanje o terminih usposabljanja in možnosti odla-
ganja usposabljanj. Po zakonu o dohodnini so pogodbeni pripadniki
rezervne sestave od 1. januarja 2005 oproščeni plačila dohodnine od
nekaterih dohodkov, prejetih na podlagi pogodbe o opravljanju voja-
ške službe v rezervni sestavi. Na podlagi tega je znižana osnova za
izračun plačila za pripravljenost, vendar neto plačilo za pripravljenost
ne bo znižano. Uvedena je možnost, da pogodbeni pripadnik uveljav-
lja povečano plačilo za usposabljanje, če delodajalec ne uveljavlja
pravice do nadomestila plače. Nezaposlenemu pripadniku, ki ne do-
biva denarnega nadomestila zaradi začasne brezposelnosti ali dru-
gih dohodkov, pripada denarno nadomestilo na podlagi zajamčene
plače za vsak dan usposabljanja. Pripadniki, ki so sklenili pogodbo
o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi pred uveljavitvijo te
uredbe, ohranijo pogodbeno pridobljene pravice, razen pravice glede
spremenjene višine plačila za pripravljenost, ki se je začela obraču-
navati po zmanjšani osnovi 1. decembra 2004.
SV naj bi letos sklenila 819 novih pogodb za popolnitev 45. OKB, 460.
AB, 132. GORB, 76. POČ, 72. POVLOGČ in enote za protokol. MP/BT
8 S LO V E N S K A V O J S K A
Pripravili karto osrednjega
vadišča SV
V Oddelku za urejanje prostora in kartografijo Sektorja za civilno
obrambo so v sodelovanju z Geodetskim inštitutom Slovenije
in Poveljstvom sil SV pripravili projekt izdelave ortofoto karte
vadišč SV velikega merila ter karto vadišča Poček (OSVAD SV
Postojna) v merilu 1 : 10.000.
Karta je pripravljena v skladu s standardi Nata s področja geografije,
kartografije in geodezije (GEO) in vsebuje ortofoto posnetek, višinsko
predstavitev terena s plastnicami, imena na karti s poudarjenimi komu-
nikacijami, geografsko in UTM koordinatno mrežo. Dodana je tematska
vsebina, in sicer meja vadišča, območja in lokacija vadišč ter strelišč z
rajoni ciljev, tankovske ceste, lega obračališč, območij za uničevanje
eksploziva itn. Karta je namenjena pregledu in načrtovanju aktivnosti
na vadišču tako za pehoto kot tudi letalske enote. Pri pripravi karte so
sodelovali pripadniki logističnega bataljona – poveljstva OSVAD SV
Postojna. Tiskane karte OSVAD SV Postojna Poček lahko dobite na
Sektorju za civilno obrambo oziroma na Poveljstvu sil SV.
Letos načrtujejo pripravo karte za vadišče OSVAD SV Postojna Bač.
Boris Kovič
Obvestilo
pripadnikom rezervne sestave SV
Z dopolnitvijo pravilnika o počitniški dejavnosti Ministrstva za
obrambo je MO omogočilo letovanje v počitniških objektih tudi
pripadnikom rezervne sestave Slovenske vojske in njihovim
ožjim družinskim članom.
Ti lahko letujejo v počitniških zmogljivostih MO na Bledu, Debelem rtiču,
v Brežicah, Gričicah, Logarski dolini, na Pokljuki, Ptuju in Starem vrhu
nad Škofjo Loko. Cena uporabe je odvisna od lokacije, kakovosti in
velikosti enote in je od 2745 do 3739 tolarjev na dan.
Letovati je mogoče na podlagi napotnice, ki se izda po prejemu prijavnice
za letovanje v počitniških objektih MO, in sicer zunaj sezonskega časa,
torej aprila, maja, septembra, oktobra in novembra, ter v sezonskem času
na podlagi zimskega oziroma poletnega razpisa skladno s pravilnikom
o počitniški dejavnosti. Izpolnjene prijavnice je treba poslati na podlagi
predhodne telefonske rezervacije oziroma v roku, navedenem v razpisu
za letovanje v počitniških objektih Ministrstva za obrambo, na naslov:
MORS, Služba za splošne zadeve, Oddelek za počitniško dejavnost in
higiensko vzdrževanje, Kardeljeva ploščad 24, Ljubljana.
Podrobnejše informacije lahko dobite vsak ponedeljek, sredo ali petek
od 9. do 12. ure, na telefonski številki (01) 471 18 04 ali 471 23 91.
 V spomin Skripta o varstvu
Mirku Kašetu okolja v SV
(1948–2004) GŠSV je izdal skripta z naslovom Varstvo
okolja v SV avtoric mag. Marjane Trontelj
Mar zares odšel si tja v neznano? in Mojce Kaučič - Škufca. Skripta so name-
Kako si mogel, ko smo mi še tu? njena kot pomoč pri izvajanju ukrepov za
Nositi moramo vsak svojo rano zaščito okolja v enotah in poveljstvih SV.

SSp
molče, da ti ne zmotimo miru! Slovenska vojska v mirnodobnem času

p rem
povsem upošteva nacionalno okoljsko zako-

re m l j a
Z bolečino v srcu smo te, dragi Mirko, 22. decembra z vojaškimi častmi pospremili na tvoji zadnji nodajo in iz nje izhajajoče predpise. Avtorici
poti na pokopališču v Rimskih Toplicah. Kruta usoda te je neusmiljeno in prekmalu iztrgala iz delov- predstavljata dejavnosti, ukrepe in postopke,
ne sredine, kjer si preživel svoja najustvarjalnejša leta. s katerimi SV ohranja naravne vire. Besedilo

am
Delovno pot v obrambnih strukturah si začel leta1976 v VCMR v domačem kraju. Med osamosvojitve- je nastalo na podlagi izkušenj v SV, tujih obo-

mo
no vojno si se zavestno pridružil skupnim hotenjem po lastni domovini in prestopil v takratno TO. roženih sil in nekaterih podjetij, ki se ukvarjajo
Z znanjem in izkušnjami si nadaljeval karierno pot podčastnika in jo bogatil v logistični enoti Vo- z okoljsko dejavnostjo. S skriptami želijo po-
jašnice Celje, dokler se ti konec lanskega leta zdravje ni začelo slabšati. Žal napredovanja na novo spešiti vključevanje področja zaščite okolja
dolžnost v celjskem poveljstvu SV nisi dočakal. v vojaške dejavnosti ob upoštevanju potreb
Tvojega nasmejanega obraza, vseh dobrih misli in delovnih spodbud ne bomo pozabili. posamezne vojaške vaje ali operacije.
Cenjeni Mirko, vedi, kogar imaš rad, nikdar ne umre, le daleč je ... Za dodatne informacije pokličite na telefon-
Sodelavci 38. VTP sko številko (01) 759 44 93.

Ankaran, 17. december
V tamkajšnji vojašnici so enotedenski posvet
končali člani kolegija podčastnikov in podčast-
niki iz 1. ter 72. brigade, PP, PDRIU, Centra za
usposabljanje, 430. mornariškega diviziona in
15. helikopterskega bataljona. Podčastniki so
ob pomoči pripadnikov pravne službe GŠSV
pripravljali predloge za zagotovitev učinkovi-
tejšega delovanja podčastniškega zbora in
opredelitev enotovne podčastniške linije.
Slovenija, 17. december
Ob koncu usposabljanja vojakov na prostovolj-
nem služenju vojaškega roka so v vojašnicah
na Bohinjski Beli, v Postojni, Novem mestu in
Murski Soboti potekale slovesnosti. Vojaki so
se usposabljali po trimesečnem temeljnem
vojaškostrokovnem usposabljanju, med kate-
rim so se usposobili in izurili za preživetje na
bojišču ter za opravljanje bojnih nalog v raz-
ličnih razmerah. Vojaki, ki so program uspešno
končali, imajo prednost pri zaposlitvi v SV.
Naslednja generacija bo prostovoljno uspo-
sabljanje začela 28. februarja.
Ljubljana, 22. december
V Vili Podrožnik sta ministra za obrambo in no-
tranje zadeve pripravila predpraznični sprejem
za otroke in svojce padlih v vojni za Slovenijo.
Minister Erjavec je opozoril na pomen osamo-
svojitvene vojne, s katero smo izbojevali tisto,
o čemer so sanjali naši predniki in za kar so
Kronika
bili številni pogumni ljudje pripravljeni žrtvovati
življenje. Tudi v tej vojni so bile žrtve med pripad-
niki Teritorialne obrambe, Ministrstva za notranje
zadeve in civilisti. Ministra sta otroke padlih v
osamosvojitveni vojni obdarovala. Sprejema
sta se udeležila tudi predsednik Rdečega križa
Slovenije Janez Remškar in generalni sekretar
RKS Srečko Zajc.
Vipava, 23. december
V Centru za usposabljanje je štirinajst kandidatk
in kandidatov končalo program temeljnega
vojaškostrokovnega usposabljanja. Kandidati
so v treh mesecih osvojili znanje in veščine za
preživetje na bojišču, kmalu pa se bodo vključili
v specialistične programe centra za pridobitev
vojaške evidenčne dolžnosti. Poveljnik centra
kapitan fregate Boris Geršak je na slovesnosti po-
sebej pohvalil najboljšega kandidata v generaciji
Štefana Kreslina.
Pivka, 23. december
V tamkajšnji vojašnici je koprski škof msgr.
Metod Pirih ob navzočnosti vojaških kaplanov
in duhovnikov iz sosednjih župnij med sveto
mašo blagoslovil kapelo. Pri maši so sodelo-
vali pripadniki pivške oklepne enote in otroški
zbor iz župnije Košana. Kapela ima zavetnika
svetega Hieronima.
Vrhnika, 28. december
Poveljnik Poveljstva sil SV brigadir Bojan Šuli-
goj je sprejel pripadnika Slovenske vojske, ki
sta se vrnila iz operacije Združenih narodov v
podporo miru UNTSO na Golanskem višavju.
Na krajši slovesnosti jima je v navzočnosti nju-
nih družin podelil medaljo v službi miru.
Ljubljana, 30. december
Načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič
in predsednik Zveze slovenskih častnikov pol-
kovnik Miha Butara sta podpisala pogodbo
o sodelovanju med omenjenima organiza-
cijama leta 2005. Ob podpisu sta izrazila
zadovoljstvo z dosedanjim sodelovanjem.
Predsednik Zveze slovenskih častnikov je ob
tem opozoril na potrebo po posodobitvi in
prilagoditvi delovanja ter vsebin Zveze slo-
venskih častnikov novostim na obrambnem
področju in v Slovenski vojski. Načelnik GŠSV
je sogovorniku zagotovil poglobljeno sodelo-
vanje in pomoč pri reorganizaciji Zveze slo-
venskih častnikov.

S LO V E N S K A V O J S K A 9
 Prednostno bodo popolnjevali
transportno četo
Kdaj je bil bataljon ustanovljen?
670. POVLOGB je bil ustanovljen 1.
julija 2004 z delovno skupino PO-
VLOGB. Skladno z ukazom poveljnika
1. brigade o preoblikovanju je bil 10.
Inter vju
Preoblikovanje SV poteka na vseh področjih z nezmanjšano
hitrostjo. V doseganju primerljivosti z drugimi vojskami je eno
od pomembnih področij, ki doživlja korenite spremembe, tudi
vojaška logistika. Velike spremembe je doživela še 670. logi-
njuje s stalno sestavo in pogodbeno
ter obvezno rezervo, pri čemer se 2.
prednja logistična in izvidniška četa
popolnoma popolnjujeta z rezervisti.
670. POVLOGB je namenjen podpori

septembra 2004 oblikovan iz takrat-
ne 670. LOGBA. 17. septembra smo
dobili bojni prapor in 1. decembra pre-
selili del enote iz Maribora v Sloven-
sko Bistrico. Po preoblikovanju v novo
enoto smo se odločili tudi za nov znak
enote. Med predlogi smo soglasno iz-
brali mravljo, ki simbolizira marljivost,
premišljeno borbenost in vzdržljivost,
kar naj bi bil moto enote.
Kakšna je njegova sestava in katere
so glavne naloge?
670. POVLOGB ima v svoji sestavi po-
veljstvo, poveljniško-logistično četo,
tri logistične čete, izvidniško četo,
četo zvez in transportno četo, čeprav
zdaj delo podrejenih enot poteka po
začasnih formacijah POVLOGČ in
3. zadnje logistične čete. Enota je
nameščena na dveh lokacijah. Po-
veljniško-logistična četa, 1. prednja
logistična četa in četa zvez imajo
svoj sedež v Vojašnici Franca Roz-
mana Staneta v Ljubljani, 3. zadnja
logistična četa in transportna četa pa
v Vojašnici Slovenska Bistrica, kjer je
tudi sedež enote. Bataljon se popol-
stična baza (670. LOGBA), iz katere je nastal 670. poveljniško- vodenja in poveljevanja brigade ter
logistični bataljon (670. POVLOGB), ki je namenjen logistični logistični zagotovitvi delovanja nje-
podpori enotam 1. brigade SV doma in v tujini. Kot je povedal nih podrejenih enot in poveljstva bri-
poveljnik 670. POVLOGB podpolkovnik Franc Koračin, enota gade. Ob napotitvi bataljonske bojne
kljub nekoliko slabši kadrovski popolnjenosti in opremljenosti že skupine v operacijo zunaj Slovenije
zdaj opravlja večino nalog, ki jih od nje pričakujejo, popolnoma zagotavlja in dopolnjuje logistične
pa se bo kadrovsko in materialno popolnila do leta 2009, ko bo zmogljivosti bataljonske bojne sku-
dosegla tudi polne operativne zmogljivosti. pine ter oblikuje nacionalni podporni
element. Bataljon skrbi za oskrbo
enot 1. brigade s hrano, oborožitvijo,
opremo, gorivom, gradbenim materi-
alom in strelivom ter zagotavlja infor-
macijsko-komunikacijsko podporo,
tehnično vzdrževanje sredstev na II.
stopnji in njihovo izvlačenje. Naše
naloge so tudi izvidovanje, pridobi-
vanje podatkov za potrebe poveljstva
1. brigade, skrb za premike in prevoz
materialnih sredstev ter osnovna
zdravstvena oskrba.
V kakšnem obsegu bo enota delovala
kot podporni element 1. brigadi zunaj
Slovenije?
Enota že zdaj v manjšem obsegu
deluje kot podporni element, saj so-
Poveljnik 670. POVLOGB podpolkovnik Franc Koračin delujemo pri načrtovanju, pripravi in
pakiranju opreme ter zagotavljanju
premikov in prevoza sredstev za mirovne operacije zunaj Slovenije. V pri-
hodnosti se bo obseg naših nalog bistveno povečal, čeprav za te namene
ne bo nikoli uporabljen ves bataljon, temveč le posamezni deli, obseg pa
bo odvisen od velikosti enote oziroma premestljive bojne skupine, ki jo bo
podpiral.

POVLOGČ 1. brigade je 10. septembra lani postala del vašega bataljona.

Kaj je pomenila njena prepodreditev s kadrovskega in materialnega vidika
za vašo enoto?
Za nas je ta pridobitev pomenila veliko. Njene bogate izkušnje in popol-
njenost z materialno-tehničnimi sredstvi predstavljajo strokovno podlago
za naše nadaljnje delo. S poveljstvom bataljona in oblikovano 3. zadnjo
logistično četo bomo pridobljeno znanje dopolnjevali ter se materialno in
kadrovsko popolnjevali. Po prepodreditvi POVLOGČ je v našem bataljonu
opaziti tudi duh 1. brigade.

Kako ste kadrovsko popolnjeni in kakšen je pritok novega kadra?
V tem trenutku smo slabše kadrovsko popolnjeni, vendar že zdaj opravljamo
večino nalog, ki jih od nas pričakujejo. Enota je le mesec dni po ustanovitvi
skrbela za logistično podporo vaje SV Skok 2004. V ta namen smo oblikovali
logistično bazo v Vojašnici Pivka in podporno skupino pri vodstvu vaje. Prvič
smo bili v takšni vlogi, izkušnje, ki smo jih pri tem dobili, pa so zelo pomembne
in so dobra podlaga za nadaljnji razvoj enote. V stalni sestavi bataljona so
častniki, podčastniki, vojaki, vojaški uslužbenci in civilne osebe. V enoti imamo
159 pripadnikov stalne sestave, kar je približno 36 odstotkov, po formaciji pa
naj bi stalna sestava obsegala 52 odstotkov pripadnikov. Nekoliko slabše smo
popolnjeni z vojaki in zelo slabo z vojaškimi uslužbenci. V enoto smo dobili
predvsem kader iz 670. LOGBA, ukinjenega učnega bataljona pehote, enot 72.
brigade in POVLOGČ 1. brigade. Letos bomo z vojaki, podčastniki in častniki
prednostno popolnjevali transportno četo, saj naj bi ta dobila več kot 100 novih
pripadnikov, predvsem vojakov. 670. POVLOGB se popolnjuje tudi s pogodbe-
no rezervo, katere delež je po formaciji 16 odstotkov, in z obvezno rezervo, ki
jo je 32 odstotkov. Z njo bodo popolnjene 2. prednja logistična četa, izvidniška
četa in delno četa zvez. Popolnitev s pogodbeno in obvezno rezervo se še
ni začela, verjamem pa, da se bo kmalu. Letos bomo v Vojašnici Slovenska
Bistrica oblikovali tudi učni center logistike, kjer bodo potekala specialistična
usposabljanja za pridobitev logističnih vojaških evidenčnih dolžnosti.
Po zagotovilih predstavnikov PDRIU, ki so vključeni v pripravo programov, naj
bi že letos začeli usposabljati prve specialiste, kar bo tudi pogoj za sprotno
popolnjevanje enote z novim kadrom. 670. POVLOGB bo povsem kadrovsko
popolnjen in opremljen do leta 2009, ko bo enota dosegla tudi svoje polne
operativne zmogljivosti. Za delovanje enote bo takrat popolnjena in usposo-
bljena ne le stalna sestava, temveč tudi obvezna in pogodbena rezerva.
Kako je enota opremljena?
Smo slabo opremljeni, saj razen sredstev, ki smo jih pridobili s podreditvijo PO-
VLOGČ 1. brigade, v enoti drugega še nimamo. Ob ukinitvi 670. LOGBA so bila
skoraj vsa sredstva predana logističnemu bataljonu SV in enotam 72. brigade,
nam pa je ostalo le malo teh sredstev. Zmogljivosti se bodo povečale z naku-
pom novih mobilnih delavnic in sistemov za popravila. Veseli smo, da v eno-
to že dobivamo novo opremo za delavnice, s čimer bomo lahko zagotavljali
vzdrževanje tudi na II. stopnji. Kupili bomo ustrezna terenska vozila, poleg tega
bomo s težkimi tovornimi vozili kontejnerskega tipa opremili transportno četo,
ki jo bomo letos prednostno popolnjevali in opremljali.
Inter vju
Zakaj ste del bataljona iz Maribora preselili v Slovensko Bistrico?
Na podlagi rezultatov analize pogojev za razvoj in delo enote, ki smo jo v
poveljstvu naredili julija lani, smo ugotovili, da v Vojašnici generala Maistra
nimamo dovolj namestitvenih zmogljivosti za podrejene enote. Potrebovali
bomo več prostora, kamor bomo lahko namestili kader, ki ga bomo dobili v
enoto. V mariborski vojašnici kljub velikosti niso dobri pogoji za kakovostno
delo. Večina obstoječih namestitvenih zmogljivosti je namreč že zasedenih
z enotami, ki v njej delujejo. Naslednja težava so slabi delovni pogoji, saj
enota zaradi svojih nalog potrebuje večje skladiščne prostore, delavnice za
vzdrževanje motornih vozil, oborožitve in sredstev zvez ter garažne objekte. S
selitvijo v Vojašnico Slovenska Bistrica smo bliže enotam, ki jih podpiramo.
Z novim letom ste prevzeli tudi nalogo poveljnika Vojašnice Slovenska
Bistrica. Katere bodo vaše prednostne naloge?
Vojašnica Slovenska Bistrica je dolgo veljala za neperspektiven objekt SV,
zato se vanjo ni vlagalo veliko denarja in je niso obnavljali. V njej so bili nekoč
naborniki, temu pa je prilagojena tudi infrastruktura. Njen razvoj moramo prila-
goditi spremembam v vojaški organizaciji in potrebam njenih pripadnikov, kar
pomeni, da jo bomo obnovili po standardih poklicne vojske. Treba bo urediti lo-
čene sanitarije, zagotoviti nove prostore za telesno vadbo in športne aktivnosti,
predvsem fitnes center, sodobne tehnične delavnice ter garažne in skladiščne
prostore, v katerih bomo podaljšali življenjsko dobo sredstev in vozil.
Marko Pišlar
Foto: Bruno Toič
The transformation of the Slovenian Armed Forces continues with
undiminished speed. When achieving comparability with other armed
forces one of the important areas is the area of military logistics. A sig-
nificant change has been carried out at the 670th SAF Logistics Base
which has been transformed into the 670th SAF Logistics Battalion,
whose main assignment is to ensure logistic support to the units of
the 1st SAF Brigade at home as well as abroad. Commander of the
Battalion, Lieutenant Colonel Franc Koračin explained that despite a
minor shortage of staff, the unit has been able to carry out most of its
assignments and is going to be fully staffed and equipped by the year
2009, thus reaching its full operative potential.
S LO V E N S K A V O J S K A 11
 Skrb za zdravje tudi vojaški poklic
življenja
v l jenj a

Enota na dveh Mobilni laboratorij je

lokacijah najpomembnejši del
V enoti so štirje opreme veteri-
voj a ške ga ži

doktorji veterinarske narske enote,

medicine, diplomi- posebej za oprav-
Iz vojaškega

rana biologinja, ljanje analize

štirje veterinarski
tehniki in zdrav-
stveni tehnik,
štirje bolničarji in
devet inštruktor-
jev, ki skrbijo za
šolanje vojaških
psov. Zaposliti na-
meravajo še dva
pripadnika v enoti
za vzrejo in šolanje
vojaških psov ter
bolničarja. Popolnjeni
so skoraj 90-odstotno.
Enota deluje
na dveh lokacijah, in sicer
v Štuli, kjer trenutno delujejo
na treh delovnih področjih, ter v
Primožih, kjer deluje kinologija. »Pri-
čakujemo, da bomo tudi zdravstveno
varstvo živali in področje epizootiolo-
gije preselili v Primože. Zaradi central- je na štirih delovnih področjih, in sicer na področju higiene živil,
ne lokacije bosta v Štuli ostala enota
za higieno živil in mobilni laboratorij,
ki ga ima veterinarska enota. Z njim
vzorčijo po vsej Sloveniji, vzorci pa
morajo biti mikrobiološko obdelani
v 12 urah,« je pojasnil namestnik na-
čelnice vojaške zdravstvene enote,
vojaški uslužbenec 14. razreda mag.
Peter Levstek, dr. vet. med.
V mobilnem laboratoriju opravljajo vse vrste analiz živil in vode.
zdravstvene
ustreznosti živil
in epizootiolo-
gijo. Labora-
torij so dobili
pred štirimi leti
in je edini s
tako opremo ter
možnostjo dela
na terenu.
Ob nabavi opre-
me za laboratorij so
upoštevali standarde
Nata, preizkusili pa
so jo na različnih vajah.
Delo je nekoliko oteženo,
Mladiči se med igro že privajajo saj je prostor majhen. »V tem
na različne površine. laboratoriju vsak dan opravlja-
mo rutinske analize, saj nimamo
V sklopu vojaške zdravstvene enote deluje veterinarska enota, takega stacionarnega laboratorija.
ki je od novega leta podrejena Poveljstvu za podporo. Dejavna Tako naj bi se pripadniki privadili na
delo v tem laboratoriju v vseh pogo-
veterinarske preventivne medicine oziroma epizootiologije, jih,« je dejal mag. Levstek.
zdravstvenega varstva živali ter vzreje in šolanja psov oziroma Veterinarska stroka se hitro razvija,
kinologije. Taka organiziranost veterinarske enote je v skladu z zato je nujno, da pripadniki veterinar-
organiziranostjo v tujih vojskah, obenem tudi ustreza potrebam ske enote sledijo novim spoznanjem.
Slovenske vojske. Kot je novembra lani v Bruslju na vojaškem V ta namen se izobražujejo na speci-
odboru Nata napovedal načelnik GŠSV generalmajor Ladislav alističnih usposabljanjih v tujini, manj
Lipič, bo veterinarska enota letos sodelovala v Natovi operaciji pa imajo vojaških usposabljanj. Spe-
Isafa v Afganistanu v kontingentu nemške vojske. cialistična usposabljanja obsegajo
štiri delovna področja, ki jih pokrivajo.
Tečaji so razdeljeni še za delo tehni-
kov, veterinarjev, kinologov ter ožja področja delovanja. Tako se na primer
v okviru zdravstvenega varstva živali usposabljajo za patologijo, kirurgijo in
internistiko. »V veterinarski enoti nas je malo, zato želimo, da bi vsi obvladali
celoto. Tako omogočamo zamenljivost, hkrati pa delo poteka brez težav,« je
poudaril mag. Levstek.

Nadzor nad živili v SV

»Najpomembnejše področje dela je trenutno higiena živil, kar pomeni, da
opravljamo inšpekcijski sanitarni nadzor, pri čemer ugotavljamo čistost
oziroma uporabnost, oporečnost ali neoporečnost živil živalskega izvora in
pitne vode. V miru to pomeni predvsem nadzor kuhinj in dobaviteljev hrane v
SV. Skrbimo za celotno mikrobiološko kontrolo, ki jo opravljamo v mobilnem
laboratoriju,« je pojasnil višji vojaški uslužbenec mag. Levstek. V oddelku za
higieno živil delajo štirje pripadniki. Samostojni pomočnik za veterinarski
sanitarni nadzor, višji vojaški uslužbenec 12. razreda Branko Dolenc, dr. vet.
med., je pojasnil, da je njihova glavna naloga skrb za zdravje pripadnikov
SV. To zagotavljajo z notranjim nadzorom živil po sistemu HACCP. Enkrat
oziroma dvakrat na teden opravijo nadzor v vojaških kuhinjah in delilnicah
na terenu. »Odvzamemo kontrolne vzorce hrane in vode, analiziramo vzorce
ter pregledamo evidenco o HACCP. Sistem HACCP, ki smo ga uvedli lani,
zagotavlja zdravstveno ustreznost živil in obenem sledljivost, s katero lah-
ko ugotovimo izvor oporečnega živila. Pomembno je, da ni več kolektivne
odgovornosti, saj krivca za pomanjkljivosti oziroma napake odkrijemo brez
težav.« Vključeni so tudi v medlaboratorijsko izmenjavo z Nacionalnim
veterinarskim inštitutom, kar pomeni, da ta pošilja vzorce veterinarski eno-
ti, ki jih analizira. Rezultate vzorcev, ki jih vzamejo na terenu, odčitajo v 24 do
48 urah. Sodelujejo tudi z 18. bataljonom RKBO. Z Inštitutom za varovanje
zdravja so pripravili navodilo za odvzem in transport vzorcev pitne vode,
za kar je pristojen 18. bataljon RKBO, analizo pa opravi veterinarska enota.
Prav tako bi analizo pitne vode v izrednih razmerah za civilno prebivalstvo
opravili pripadniki veterinarske enote. »Znanje moramo nenehno dopolnje-
vati. Prednost vojaških uslužbencev je, da imamo več časa za specialistično
usposabljanje. V okviru programa Vojska vojski smo bili maja v Italiji, kjer
smo predstavili naše delo in laboratorij. Nenehno izobraževanje poteka v
sodelovanju z Veterinarsko fakulteto. Od lani smo nekoliko zmanjšali število
nadzorov, smo pa potrojili število vzorcev in preiskav, povečali kakovost, za-
nesljivost in strokovnost preiskav ter s tem tudi rezultatov. Lani smo vzeli več
kot 4500 vzorcev,« je dodal vojaški uslužbenec Dolenc.
Pripravljeni tudi za bioterorizem
Na področju epizootiologije spremljajo gibanje kužnih bolezni živali v Slove-
niji. Osredotočeni so na tako imenovane zoonoze, torej bolezni, ki se prena-
šajo z živali na človeka in nasprotno. Največkrat so to tudi bolezni, katerih
povzročitelje, in sicer spore, bakterije, viruse ali toksine, uporabljajo tudi v
bioterorizmu, kot so na primer antraks, tularemija, bruceloza ipd. »Sodeluje-
mo tudi z 18. bataljonom RKBO. Enoti
sta razmeroma združlji-
Pri jemanju vzorcev
s kisikovo bombo
omogoča polurno delo.
vi po opremi, vendar to področje razvijamo šele dve leti in pol. Z 18. bataljo-
nom RKBO bi se povezali tudi ob naravnih nesrečah, okužbah in jedrski ne-
varnosti,« je dejal mag. Levstek. Višja vojaška uslužbenka 12. razreda Nina
Ambrož, dr. vet. med., je pojasnila, da gre pri epizootiologiji za veterinarsko
I z vojaškega
Iz
preventivno medicino, torej za zaščito živali pred kužnimi boleznimi in za-
vojaškeg a ži
ščito vojakov pred živalskimi kužnimi boleznimi, ki se prenašajo na človeka.
Poleg tega bi ukrepali tudi ob hudih živalskih kužnih boleznih, ki človeka ne-
posredno ne prizadenejo, povzročajo pa veliko ekonomsko škodo, kot so na
primer slinavka, parkljevka, klasična prašičja kuga in ptičja gripa. Ob pojavu
slinavke ali parkljevke bi vojska zaprla okuženo območje, veterinarska enota
pa bi bila prva, ki bi začela razkuževanje in izvedla druge nujne ukrepe.
Veterinarska enota dvakrat na leto opravi v vojašnicah preventivno derati-
zacijo, tako da glodalcem nastavljajo vabe, saj so prav ti prenašalci bolezni
življenja
in so nanje zelo odporni. Posebne ukrepe izvajajo ob spremenjenem stanju
v l j enja
kužnih bolezni v Sloveniji. »Ko se na primer pojavi steklina, obvestimo pri-
padnike in enote, ki delujejo na tistem območju, ter priporočimo ukrepe in
zagotavljamo pomoč,« je dajala Nina Ambrož. Pri determinaciji bioloških
bojnih strupov sodelujejo z 18. bataljonom RKBO, razviti pa morajo dekon-
taminacijski sistem za dekontaminacijo živali. »Razmere nas silijo v to, da
se ukvarjamo tudi z bioterorizmom. Spremljamo, kakšen je razvoj na tem
področju, poleg tega se vsak mesec usposabljamo za take primere, tako da
smo nenehno pripravljeni,« je poudarila vojaška uslužbenka Nina Ambrož.
Pri analizah uporabljajo hitre metode, da priporočijo prve ukrepe, laboratoriji
z višjo stopnjo zaščite Nacionalnega veterinarskega inštituta pa analizo do-
končno potrdijo. Določen vzorec lahko analizirajo že v roku dveh ur, običajno
pa je ta rok od 24 do 48 ur. Mobilni laboratorij, ki ga imajo, lahko prilagodijo
za analizo kužnih bolezni, tako da vanj namestijo nove aparature. Večino jih
bodo dobili letos ali prihodnje leto. Pri tem je pomembno, da je laboratorij za-
ščiten pred kakršnimkoli uhajanjem kužnega materiala, zato je v laboratoriju
komora, ki to preprečuje. Lani so kupili zaščitno opremo in urili postopke
jemanja bioloških vzorcev. Imajo dve vrsti skafandrov. Eni omogočajo samo-
stojno gibanje po terenu s kisikovo bombo in imajo podtlak, kar omogoča
zaščito tudi pri poškodovani obleki, drugo obliko skafandra pa uporabljajo
s pomočjo kompresorja. »S tujino imamo dobre stike, predvsem z ameriško
vojsko, pomembno pa je tudi sodelovanje s civilnimi institucijami, predvsem
z Veterinarsko fakulteto, ki ima najboljšo opremo in največ znanja ter sledi
razvoju. V oddelku smo štirje, če bi bilo treba, pa bi nam pomagali tudi pri-
padniki iz drugih delov veterine, ki se usposabljajo za takšne naloge
in so prav tako nenehno pripravljeni. Naše delo ni tako opazno,
je pa zelo pomembno zaradi preventivnega delovanja,« je
dodala Nina Ambrož.
Skrbeli bodo tudi
zaščitna obleka za policijske pse
Tretji del veterinarske enote je zdravstveno
varstvo živali, skrbi pa za 53 psov v SV.
»Pogovarjamo se, da bi letos začeli skr-
beti za vse živali, ki delajo v državnih
resorjih, torej tudi pri policiji in carini,
saj ti nimata zakonsko urejenega
veterinarskega statusa. To po-
meni veterinarsko oskrbo za
dodatnih 250 psov in 50 konj.
Skrbeli bomo tudi za protoko-
larno konjeniško enoto Slo-
venske vojske. Navzoči bomo
pri protokolarnih nalogah, če
S LO V E N S K A V O J S K A 13
 bi se kaj zgodilo. Lipicanci
so namreč zelo draga in
cenjena pasma konj,« je
povedal mag. Levstek. Pro-
življenja
v l jenj a

tokolarna konjeniška enota

naj bi maja ob dnevu SV pr-
vič sodelovala na proslavi.
Dogovorili so se že, kako
voj a ške ga ži

naj bi konjenik izgledal, iz-

obraževanje konjenikov pa
Iz vojaškega

bo potekalo v Lipici. Konji

VVU 14. razreda VVU 12. razreda
so last kobilarne Lipica, mag. Peter Levstek, Branko Dolenc,
konjeniki pa so pripadniki dr. vet. med. dr. vet. med.
pogodbene rezerve.
Za zdravstveno oskrbo psov imajo v Primožih ambulanto, operacijsko
dvorano, laboratorij in lekarno. Tudi bolj zahtevne operacije lahko opravljajo
sami. Višja vojaška uslužbenka 11. razreda, Monja Ribič, dr. vet. med., tri-
krat na teden pride v Primože, kjer zagotavlja veterinarsko oskrbo in zdrav-
stveno varstvo. Poudarek je na preventivi, torej preprečevanju bolezni. Pse
redno cepijo, in sicer proti steklini ter drugim nalezljivim kužnim boleznim,
kot na primer pasji kugi, hepatitisu, kužnemu vnetju črevesja, kužnemu
nahodu itn. Dva do trikrat na leto odpravljajo črevesne zajedavce, vsako
leto opravijo tudi preventivni veterinarski pregled. »Psi so delno zavarovani.
Če bi se kaj zgodilo popoldan, ko ni dežurne službe, bi ga vodnik peljal v
najbližjo veterinarsko ambulanto. Imamo precej dela, kar je odvisno od
letnega časa. Kadar je hladno, je veliko vnetij zunanjega dela sluhovodov,
prehladov, kašljanja, celo pljučnice. Upam, da bomo letos obnovili pesjake,
poleg tega pa tudi ambulanto. Z ultrazvokom, ki je trenutno pokvarjen, bi
laže postavili diagnozo.«
Od avgusta lani lahko pripadniki Slovenske vojske pripeljejo v Primože do-
mače ljubljenčke, če so bolni, poškodovani ali potrebujejo oskrbo, ko so na
primer pripadniki na misijah. »Odziv je dober, pripadniki pa so zadovoljni, da
imajo možnost, veliko je bilo tudi kastracij oziroma sterilizacij psov in mačk,«
je še povedala Monja Ribič.
Prve pasje učne ure v Primožih
V enoti za vzrejo in šolanje vojaških psov glede na potrebe Slovenske vojske
šolajo pse, s katerimi delajo po petih programih. Psi so pasme belgijski in
nemški ovčar, imajo tudi labradorko. Urijo jih za stražarske patruljne pse,
za tako imenovane obrambne pse za delo v vojaški policiji, ki jih je največ,
za odkrivanje eksploziva in prepovedanih drog. Dogovarjajo se o izvedbi
programa za odkrivanje oseb. Kinološko dejavnost nameravajo razširiti, po-
stopoma bodo povečali vzrejo, saj bodo mladiče zagotavljali tudi za policijo,
VVU 12. razreda VVU 11. razreda Poročnik Bogo
Nina Ambrož, Monja Ribič, Trope
dr. vet. med. dr. vet. med.
pravosodje in carino. Če potrebujejo več psov, jih kupijo, saj imajo premalo
plemenskih psic za vse potrebe. Trenutno je v Primožih 27 psov in pet mladi-
čev pasme belgijski ovčar. Med 27 psi je šest takih, ki so delo v vojski končali
in uživajo v pokoju. Veliko vodnikov, ki imajo doma možnost nastanitve psa
po odsluženi dobi, se odloči, da ga vzamejo za svojega.
Poročnik Bogo Trope iz enote za vzrejo in šolanje vojaških psov je pojasnil,
da je od legla odvisno, koliko psov obdržijo. Zgodi se tudi, da oddajo vse. Pse
testirajo prvič pri dveh mesecih, da vidijo, kako se odzivajo na okolico, nato
jih začnejo z igro postopoma šolati. Letos bodo obnovili pesjake, zato bodo
pogoji za vzrejo boljši. Pse kupijo namensko, torej za šolanje po določenem
programu, saj se po značaju razlikujejo. Za iskanje eksplozivnih sredstev
so bolj primerni psi, ki niso zelo temperamentni in imajo izražen nagon po
plenu. »Tečaje za vodnike organiziramo občasno, in sicer glede na potrebe
SV. Da nekdo lahko postane vodnik, sta prostovoljnost in ljubezen do živali
nujna pogoja, saj le tako vodnik in pes dobro delata,« je dejal poročnik Trope.
Ko pride vodnik v Primože, dobi psa, ki že ima osnovno znanje, skupaj pa
ga dopolnjujeta. Pes gre v enoto, ko je izurjen za delo, to je povprečno pri 26
mesecih, so pa odstopanja, saj so psi različni. Inštruktorji in vodniki psov se
udeležujejo tudi tekmovanj, na katerih so se izkazali. Z drugimi vojskami si iz-
menjujejo znanje o kinologiji. Veselijo se, da bodo letos obnovili pesjake, saj
bodo imeli psi boljše pogoje, to pa bo omogočalo tudi večjo vzrejo.
Valerija Šket
Foto: Bruno Toič
V Primožih oskrbijo tudi domače pse in mačke pripadnikov SV.

Part of the SAF Military Health Care unit is also a veterinary unit, subor-
dinated to the SAF Support Command since 1st january 2005. The as-
signments of the unit are divided in four areas - food hygiene, epizootic
diseases, animal health care and the training of working dogs. Thus
organised, the veterinary unit meets the organisational standards of the
veterinary units of other armed forces and suits the needs of the Slove-
nian Armed Forces. As Chief of the General Staff of the Slovenian Armed
Forces, Major General Ladislav Lipič, announced to the NATO Military
Committee in Brussels last November, this year the SAF Veterinary Unit
is going to participate in the NATO Isaf operation in Afghanistan as part
of the German Armed Forces Contingent.

14 S LO V E N S K A V O J S K A

Specializirani za zahtevna
reševanja s helikopterjem
Klasično reševanje
in reševanje s helikopterjem
Za vsako vojsko je pomembno, da je sposobna
reševati svoje enote oziroma pripadnike, ki se
poškodujejo ali izgubijo, pri čemer se le izjemoma
opira na civilne strukture. Zato tudi v Slovenski voj-
ski deluje skupina za reševanje, ki je pripravljena,
da posreduje, kadar njeni pripadniki potrebujejo
pomoč. Prav tako bi pomagali ob naravnih in dru-
gih nesrečah, ko se uporabijo vse razpoložljive sile
za reševanje, in sicer civilne ter vojaške. »Klasično
reševanje se uporablja takrat, ko na primer zaradi
slabih vremenskih razmer helikopter ne more
leteti, sicer pa večinoma uporabljamo helikopter
kot glavno sredstvo za reševanje. Prav tako smo
usposobljeni za reševanje v naravnih in drugih
nesrečah, saj s tehniko in znanjem, ki ju imamo,
pripomoremo k hitrejšemu in učinkovitejšemu
reševanju. Kadar je treba zaradi obsega nesreče
uporabiti vsa sredstva in enote za reševanje, je
za to v ukazih predvidena tudi naša skupina za
reševanje,« je pojasnil nadporočnik Perko.
Skupina je uradno nastala, ko so v operativno
uporabo prišli helikopterji bell 412, torej leta 1994.
Med pripadniki stalne sestave so izbrali manjšo
skupino, med katerimi je bila večina civilnih gor-
skih reševalcev. Leta 1999 je skupina začela de-
lovati z rednim dežurstvom, torej s stalno priprav-
ljenostjo na delovnem mestu in po predhodnem
razporedu tudi doma. V delovanje skupine so
vključeni Gorska šola, 15. helikopterski bataljon
Od leta 1994 v Slovenski vojski deluje
skupina za reševanje, ki je pripravljena
za vse vrste helikopterskega in klasič-
nega reševanja ter iskalno-reševalnih
akcij, organizacijsko pa je podrejena
Gorski šoli. Trenutno je v njej enajst pri-
padnikov stalne sestave, ki obvladajo
gorsko reševanje in imajo naziv reševa-
lec letalec. Kot je pojasnil vodja helikop-
terske reševalne skupine nadporočnik
Matija Perko, v pravih akcijah, ki jih na
srečo ni veliko, večinoma pomagajo
prepeljati onemogle ali poškodovane
pripadnike z gorskih predelov v dolino,
nekaj pa je bilo tudi resnejših poškodb
v gorah. Kot so poudarili pripadniki
skupine, je vsaka akcija zahtevna in je
lahko že majhna napaka pri reševanju s
helikopterjem usodna.
in Vojaška zdravstvena služba, pripadniki pa so iz
različnih enot, od katerih je večina iz Gorske šole.
V skupini je le en član medicinskega osebja, ki je
diplomirani zdravstvenik, zdravnika pa nimajo.
Kadar ga nujno potrebujejo, prosijo za pomoč
zdravnike, ki delajo v civilnih strukturah in so
hkrati usposobljeni za te vrste reševanja. Ti zdrav-
niki večinoma sodelujejo z Gorsko reševalno
službo. »Kadrovanje v skupino za helikoptersko
reševanje je nekoliko omejeno zaradi znanja, ki
I z vojaškega
Iz vojaškeg a ži
življenja
v l j enja
Foto: Bruno Toič
ga pripadnik potrebuje, oziroma nazivov usposo-
bljenosti, ki jih posameznik lahko pridobi v Gorski
šoli ali civilnem okolju in ga potem usposobimo
še v vojaškem znanju. Vsak pripadnik skupine
mora imeti naziv vojaški reševalec letalec. Če pri-
dobimo pripadnika SV, ki že ima naziv reševalec
letalec iz civilnega življenja, je postopek vključe-
vanja v skupino krajši kot po rednem postopku
pridobivanja nazivov v okviru Gorske šole. Tam
usposabljanje lahko traja nekaj let, odvisno pa je
od tega, kako pogosto Gorska šola organizira te-
čaje,« je dejal nadporočnik Perko. Kadar helikop-
ter ni glavno sredstvo za reševanje, na primer ob
obsežnejših klasičnih reševalnih iskalnih akcijah,
se lahko v reševanje vključijo tudi pripadniki, ki
imajo naziv vojaški reševalec. Višji vodnik Rajko
Lotrič, inštruktor gorništva v Gorski šoli, je pred
tremi leti postal član skupine za reševanje. »Nare-
dil sem izpit za reševalca letalca, zato sem postal
član te skupine, s čimer sem zelo zadovoljen.
Izkušnje mi koristjo tudi v civilnem življenju, saj
imamo na našem območju kar precej reševalnih
akcij. Dobro je, da čim večkrat sodeluješ v takih
akcijah, saj tako pridobivaš izkušnje.«
Usposabljanje vsak mesec
Pripadniki se v tečajih Gorske šole usposobijo v
letnih in zimskih tematikah za pridobitev posa-
meznega naziva. V posameznih tečajih spoznajo
različne veščine in tehnike pri plezanju, premago-
vanju sten in ovir ter osnove reševanja. Dopolnitev
S LO V E N S K A V O J S K A 1 5
Iz vojaškega življenja
Pripadniki skupine za reševanje pred usposabljanjem
tega so tehnike reševanja, ki se jih naučijo na
tečaju za gorskega reševalca, ko se usposobijo
za vse metode in oblike letnih ter zimskih načinov
reševanja. Tečaje do stopnje gorskega reševalca
vodijo inštruktorji Gorske šole, usposabljanja za
reševalce letalce pa pripadniki 15. HEB in starejši
člani v skupini za reševanje, ki imajo največ iz-
kušenj. »Usposabljanje za reševalce letalce je že
bolj specialistično in obsega tehniko reševanja s
helikopterji. Pri tem je pomembno veliko elemen-
tov, ki lahko pomenijo tako za ponesrečenca
kot reševalca in posadko ogrožanje varnosti, če
ne upoštevajo vseh varnostnih pravil in če vsak
svojega delo ne opravi tako, kot je predvideno.
Taka elementa sta na primer hrup helikopterja in
močan veter, ki ga povzroči helikopter, ko lebdi
nekaj metrov nad glavo posameznika. To pomeni,
da lahko v hipu pozabiš nekaj varnostnih pravil,
da se ne odzoveš pravilno, tudi če si prej vse na-
tančno vedel. Pri rednih urjenjih se vsi ti elementi
izničijo, kar pomeni izurjenost. Vsi postopki, ki jih
izvajamo, so zahtevni, vsakršna napaka lahko
pomeni nesrečo ali v skrajnih primerih celo strmo-
glavljenje helikopterja,« je poudaril nadporočnik
Nadporočnik Štabni vodnik
Matija Perko Rafael Kolbl
16 S LO V E N S K A V O J S K A
Perko. Zato se pripadniki skupine za reševanje
urijo vsak mesec oziroma na leto opravijo vsaj
osem kondiciranj, v zimskih mesecih, ko je slabše
vreme, pa se izvajajo postopki v klasični tehniki
reševanja. »Reševanje je najzahtevnejše opravilo,
kar sem jih videl in opravljal v 12 letih vojaške
kariere,« je povedal štabni vodnik Rafael Kolbl,
vršilec dolžnosti vodje inštruktorjev gorništva v
Gorski šoli in član skupine od njenega začetka.
»Večino znanja smo pridobili v vojski, čeprav smo
ga veliko že v civilnem življenju. Prav tako smo se
učili od tehnikov letalcev v 15. BRVL, del znanja o
prvi pomoči poškodovanim so nam posredovali
zdravniki in medicinski tehniki. Učimo se tudi eden
od drugega, od članov Gorske reševalne službe,
tujih oboroženih sil itn. Znanje moramo nenehno
dopolnjevati in se usposabljati, torej ga uporab-
ljati. Vsak gib je treba narediti zavestno, sicer se
lahko slabo konča. Uigranost posadke je nujna.«
Z dvigalko v helikopterju opravijo povprečno
25 ciklov, usposabljajo se za navajanje plovila,
pripravo plovila za reševalno delo, za pomoč
pri prenosu nevarnih tovorov s helikopterjem, še
posebno na zahtevnih terenih, za vnos in iznos
Višji vodnik Vojaški uslužbenec
Rajko Lotrič Vojko Anderle
Ranjenca oskrbijo in prepeljejo v bolnišnico.
ponesrečenca ob uporabi helikopterja itn. Vsak
pripadnik vodi statistiko usposabljanj v knjižici
naleta, v kateri je zavedeno veljavno zdravniško
spričevalo, ki ga je treba obnavljati, prav tako ob-
navljajo izpit za naziv reševalec letalec. V knjižici
naleta se verificirajo nalet, naloge, usposabljanje
z dvigalko, spuščanje po vrvi, reševalne akcije,
torej vse dejavnosti, ki jih opravljajo s pomočjo
plovil. »Če se pripadnik spusti po dvigalki 50-krat,
je to nekaj drugega, kot če se desetkrat. To pome-
ni več izkušenj, boljšo izurjenost, delo se opravi
pravilno in varno, kar je najpomembnejše. Zato
skrbimo, da je usposabljanj čim več,« je dejal
nadporočnik Perko.
Vedno pripravljeni na posredovanje
Skupina sodeluje na prikaznih vajah SV in civilne
zaščite, poleg tega pa je večkrat posredovala v pra-
vih akcijah. V preteklem obdobju se je pri urjenju
poškodovalo več vojakov, med njimi tudi pripadnik
belgijskih oboroženih sil, ki si je na usposabljanju
v gorskem svetu na območju Prisojnika zlomil
nogo, lani pa težjih poškodb ni bilo. »Problemi so
se pojavili pri nekaterih pripadnikih, ker so imeli
težave z zdravjem oziroma so bili izčrpani. Na vseh
pohodih v gore sodelujejo tudi pripadniki Gorske
šole, ki so hkrati reševalci letalci. Ti sprožijo po-
sredovanje prek dežurnega na 91. OPC Slovenske
vojske. Klasičnega reševanja je manj, saj je takih
primerov malo,« je dejal nadporočnik Perko. »Ob
akcijah najprej pripravimo opremo, s posadko pa
se tudi dogovorimo, kako bomo delali. Zahtevnost
akcije je odvisna od trenutnih razmer, vetra, nevar-
nosti na terenu, poškodb, ki jih ima ponesrečenec,
vrste nesreče itn. Zato je vsaka akcija posebna in
po svoje nevarna. Za delo s helikopterjem morajo
Nadaljevanje na strani 21

Kadar helikopter ne more zalebdeti nad ponesrečenim, pridejo reševalci do poškodovanega s
pomočjo teleskopske palice.
Nadaljevanje s strani 16
imeti pripadniki veliko znanja in izkušenj, poleg
tega se morajo navaditi na moteče elemente,
ki jih povzroča helikopter, kar pa je mogoče le z
izkušnjami. Najmanjša napaka je lahko usodna,«
je pojasnil višnji vodik Lotrič. Ob različnih aktivno-
stih posameznih enot SV, na primer ko gre enota
na usposabljanje v gore, v skupini za reševanje
povečajo stopnjo pripravljenosti. Pripravljenost
je odvisna od stopnje, ki podrobno opredeljuje,
v kolikšnem času morajo biti pripadniki skupine
pripravljeni za posredovanje. Vedeti moramo, da
posamezniki svoje delo opravljajo v različnih eno-
tah SV. Pred načrtovanimi aktivnostmi dobijo člani
navodila, kdaj morajo biti v povišani stopnji pri-
pravljenosti. Obvestilo o tem pošljejo v vednost tudi
15. helikopterskemu bataljonu, zdravstveni službi
in posameznikom, ki so dežurni.
V vojski združil dve ljubezni
V reševalni skupini, ki bi se odpravila v akcijo,
bi bili v popolni sestavi zdravnik, zdravstveni
tehnik in reševalca letalca. Zdravnika v skupni za
reševanje nimajo, zato skoraj vedno v akciji sode-
luje zdravstvenik. Prav tako so vsi reševalci letalci
usposobljeni za dajanje prve pomoči, reševalca
letalca pa dodatno poskrbita za večjo varnost
in opravita potrebne postopke. »Želimo si, da bi
bil vedno poleg vsaj zdravstvenik ali medicinski
tehnik, vendar jih je v SV premalo. Upamo, da
bomo kmalu dobili v skupino tudi zdravnika,«
je dejal nadporočnik Perko. Vojaški uslužbenec
Vojko Anderle iz Vojaške zdravstvene službe je
trenutno edini zdravstvenik, ki je usposobljen za
delo v reševalni skupini, sicer pa je vključen tudi v
pilotski projekt HENMP. »Vedno sem si želel, da bi
pomagal ljudem in hkrati delal v helikopterju. Dve
ljubezni, torej letenje in zdravstvo, sem združil v en
poklic. To delo je izziv. Sem edini zdravstvenik, zato
sem pomagal že v veliko akcijah, saj sem skoraj
ves čas dežuren. Moja najpomembnejša naloga
je oskrba poškodovanega, manj pa navajanje
plovila, delo z elektromotorno dvigalko, uporaba
teleskopske palice in podobno, čeprav moram
tudi to obvladati. Kadar helikopter ne more pristati,
se moramo s pomočjo dvigalke spustiti do po-
nesrečenca na tleh, kjer ga medicinsko oskrbimo.
Delo z dvigalko je zelo zahtevno in naporno, vsaka
akcija pa je posebna in zahteva znanje, spretnost
ter izurjenost. Že na usposabljanju se pojavljajo
elementi tveganja, ob pravi nesreči pa moramo
delo opraviti brezhibno, saj je hitra in učinkovita
oskrba ponesrečenega zelo pomembna.«
Primerljivi s skupinami
za reševanje v tujini
Vsaka vojska ima skupino za reševanje svojih
sil, vendar so različno organizirane. Nadporočnik
Perko se je letos udeležil vaje iskanja in reševa-
nja Sarex na Madžarskem, kjer je sodeloval z
romunsko reševalno skupino, na vaji pa so bili
navzoči tudi pripadniki reševalnih skupin srbske
in hrvaške vojske. »Sodelujemo tudi s skupinami
za reševanje v tujini, ki imajo podobno opremo,
prav tako so podobni načini dela. Menim, da se
po kakovosti lahko primerjamo, saj uporablja-
mo napredne in zahtevne tehnike reševanja, s
katerimi lahko pomagamo v različnih razmerah.
Sodelovanje s tujimi enotami je zelo pomembno,
ker tako pridobimo veliko pomembnih izkušenj
za delo, pa tudi drugi se učijo od nas,« je dejal
nadporočnik Perko. Štabni vodnik Kolbl je bil na
Iz vojaškega življenja
tritedenskem usposabljanju v Avstriji in pozitivno
ocenjuje takšno sodelovanje ter usposabljanje.
»Tako lahko spoznamo, kako imajo druge države
urejeno skupino za reševanje. Znanje se zelo pre-
pleta in ga lahko izmenjujemo. Pridobivamo ga v
Gorski šoli in prek tega tudi v skupini za reševa-
nje, saj nas je šest iz Gorske šole, poleg tega pa
še od Gorske reševalne službe, ki dobiva znanje
in izkušnje od podobnih skupin po Evropi itn. Bi-
stvenih razlik zato v postopkih med skupinami za
reševanje pravzaprav ni. Želim si, da bi tudi drugi
opazili, kako koristni smo za Slovensko vojsko.«
Premajhna prepoznavnost
skupine za reševanje
Največji težava skupine za reševanje je zagotav-
ljanje zdravnikov, prav tako je premalo zdravstve-
nikov oziroma medicinskih tehnikov, je poudaril
nadporočnik Perko. Tudi organiziranost skupine za
reševanje v SV ni najbolj primerna, ker za vsakega
člana pomeni dodatne naloge in usklajevanje
usposabljanja zaradi rednih nalog, ki jih pripadniki
opravljajo na svojih formacijskih mestih. Težave
imajo še z nedobavljeno osebno opremo. »Menim,
da bi skupino lahko večkrat uporabili. Pri večjih
vajah enot SV bi bila skupina v višji stopnji priprav-
ljenosti skupaj s posadko helikopterja za takojšnje
posredovanje. Naziv letalec reševalec sodi med za-
htevno specialistično znanje, vendar ta status še ni
tako urejen kot za podobne skupine v SV. Upam, da
se bo to uredilo,« je dodal nadporočnik Perko.
Valerija Šket
Foto: stotnik Boštjan Kostanjšek
A special ASF group, part of the SAF Mounta-
ineering School, trained for all kinds of clas-
sic and helicopter rescue actions as well
as for carrying out search-rescue missions
has been in operation since the year 1994.
At present, the group consists of eleven
permanent-structure servicemembers, with
knowledge and skills required for mountain
rescue activities and the qualification 'avi-
ation rescuer'. According to the words of
First Lieutenant Matija Perko, Head of the
SAF Helicopter Rescue Team, the number
of rescues is quite low, consisting mostly of
the transportation of injured and exhausted
servicemembers from the mountain areas,
though some of the injuries were serious.
The team members emphasized that every
action was demanding and even a small mi-
stake that might occur during the rescuing
process might be fatal.
S LO V E N S K A V O J S K A 21
 Častniki vezisti v drugi fazi
Iz vojaškega življenja

izpopolnjenega usposabljanja
Kandidati za častnike roda zvez so voda za zveze in informativno na
Na Šoli za častnike se letos usposablja že 14. generacija kan-
najprej končali trimesečno temeljno ravni čete za zveze, z organizacijo
didatov za častnike, smer zveze. Generacija, ki je prvo od treh
vojaškostrokovno usposabljanje v in izvedbo usposabljanja in urjenja
faz usposabljanja končala oktobra lani, se usposablja po pre-
vipavskem Centru za usposabljanje. oddelka in voda za zveze, s teorijo
novljenem programu, v katerem je specialistična faza zaradi
V drugi specialistični fazi, ki poteka v elektronskega bojevanja v sistemih
pridobivanja znanja o novih sistemih in opremi v Slovenski
Vojašnici 26. oktobra na Vrhniki, pri- zvez s poudarkom na praktičnem
vojski razširjena, zaključna faza, v kateri kandidati opravijo eno-
dobivajo temeljno teoretično znanje izvajanju protielektronske zaščite
mesečno stažiranje za poveljnike vodov v ustreznih enotah, pa
iz tehnike in taktike enot za zveze SV. pred ukrepi elektronskega bojevanja.
še naprej traja mesec dni.
Seznanjajo se z načeli uporabe ko- Prav tako morajo po končanem uspo-
munikacijsko-informacijskih sistemov
enot za zveze članic držav Nata in in tehnike za elektronsko bojevanje
sosednjih držav. Poseben poudarek v sistemih zvez držav članic Nata in
je na usposabljanju kandidatov za drugih držav, pri čemer je poudarek
vodenje taktičnih postopkov in delo- na načelih njihove uporabe in možni
vanje enot zvez do ravni čete, na protielektronski zaščiti.
poveljevanju vodu za zveze, vodenju Izobraževanje in usposabljanje v
vojaškostrokovnega usposabljanja v drugi fazi potekata sedem ur na dan
enotah zvez iz taktike zvez, na upo- in skupaj obsegata 903 učne ure.
rabi, ravnanju in vzdrževanju taktičnih Na štirih terenskih usposabljanjih je
telekomunikacijskih sredstev in siste- dnevna obremenitev dvanajst ur, saj
mov, uporabi pravil v govornem ko- je poleg dnevnega tudi nočno taktič-
municiranju s slovensko in angleško no urjenje. Na enotedenskem tečaju
terminologijo, na varnem prenosu po- gorništva kandidati dobijo osnovno
datkov in zaščiti informacij ter pravilni znanje za reševanje v gorah, za zim-
uporabi dokumentov komuniciranja. sko preživetje v gorah in si na zimskih
Specialistično usposabljanje so s pohodih utrdijo fizično pripravljenost.
predavanji in demonstracijami za- V zadnji, tretji fazi novega programa
čeli v učilnici ter na poligonu Strmica, usposabljanja se kandidat za častni-
praktični del pa poteka na mobilnih ka ali častnico na stažiranju v enoti
sistemih zvez na terenu. Težišče dela usposobi za praktično izvajanje dolž-
je na praktičnem delu posameznika nosti poveljnika voda zvez. Čeprav
kot operaterja, poveljnika oddelka in je specialistično usposabljanje za-
poveljnika voda. htevno in traja vse leto, so kandidati
Teoretično podajanje znanja je povezano s praktičnimi oblikami usposabljanja veseli novega znanja. Desetnica Katja Berčič, ki je po izobrazbi diplomirana
iz vsebin predmetov taktika rodu zveze, pravila komuniciranja, elektronsko politologinja obramboslovka, se doslej s tehniko roda zvez ni srečala, zato je
bojevanje, računalniška sredstva in oprema, taktično telekomunikacijska sred- opozorila, da »je posebej pomembno pri pridobivanju znanja, da se v kolek-
stva in sistemi ter drugih predmetov specialističnega dela usposabljanja. tivu odlično razumemo«. Desetnika Milana Cafuto je posebej navdušilo prvo
V drugi fazi, ki traja pet mesecev, kandidati osvojijo vojaškospecialistično terensko usposabljanje: »Delo je bilo zelo zanimivo in je potekalo sproščeno.
znanje o namenu in taktično telekomunikacijskih lastnostih sredstev in Postavljali smo notranje ožičenje centra zvez in radijski sistem TRC-04/D.
sistemov zvez SV ter njihovi uporabi pri zagotovitvi delovanja KIS bataljona Predvsem pri postavitvi slednjega sem spoznal, kako težavno je delo vezi-
SV. Kandidati spoznajo upravljanje, uporabo in vzdrževanje posameznih stov v nočnih pogojih.« Desetnica Anita Založnik je med usposabljanjem
sredstev in sistemov zvez SV, taktične znake s področja komunikacijske pod- dejala, da bi »rada dopolnila znanje tudi za delo v 16. bataljonu za nadzor
pore, načela in način organizacije komunikacijske podpore v bataljonu SV, zračnega prometa, kamor želim«. Slušatelj poročnik Rudi Puconja je ob tem
načela taktične uporabe oddelka za zveze v vseh pogojih njegove uporabe, dejal, da program usposabljanja za pridobitev VED dolžnosti zveze temelji
način izvedbe taktične naloge postavitve centra za zveze na poveljniškem predvsem na praktičnem usposabljanju. »Veseli me, da imamo kar štiri te-
mestu bataljona, organizacijo delovanja centra zvez na poveljniškem mestu renska usposabljanja na vezističnem delu vojaškega vadišča Poček. Tako
bataljona SV, organizacijo delovanja centra zvez na poveljniškem mestu bomo lahko praktično preverili znanje, ki ga pridobivamo med letom.«
brigade in PSSV. Seznanijo se z zagotovitvijo pogojev za bojevanje na ravni ŠČ, UE zveze

22 S LO V E N S K A V O J S K A
 Dnevnik nadporočnika Jake (4. del)

Iz vojaškega življenja
Ponedeljek, 29. november zavihti na cesto in kot
Veseli december se je v Prištini začel že na stari zajček duracel opleta
dan republike. Pirotehnična sredstva hranijo za z loparčkom. Ko foto-
zadnji dan leta, zato si prej pomagajo drugače. ni na roženici izrišejo
Najprej v dolini pod Filmogradom malo zareglja, K4, lokalna policija
potem med bloki dvakrat močno poči. Čakam, pa nima pristojnosti
kdaj se bo prikazal palček Smuk. Ni ga. Kakofo- nad Kforjem, se mu na
nija zvokov se nadaljuje s posameznimi streli, z obraz prikrade razoča-
vključevanjem rafalov in spremljavo siren. ranje. In naveličanost.

3.–11. december 24.–31.

Dopust. Moje slovenske anabaze je bilo v soboto,
11. decembra, konec. Po dobrem tednu dni sem
spet krenil na popotovanje od Litije do Prištine,
ki na srečo traja le nekaj ur. V deželi vran nič
novega. Zrak ima še vedno blag pridih žvepla z
odtenkom amonijaka, nebo pa je očem prijetne
umazano rumene barve.
13.–23. december
Uradno je poveljstvo Kforja 13. decembra začelo
praznično obdobje s prižiganjem lučk na novo-
letni jelki pred jedilnico. Hrana je ta mesec malo
bolj praznična, zato včasih izkoristim priložnost
in jem zunaj Filmograda. Kar ima tudi svojo slabo
stran. Na romunskem dnevu državnosti so me
»zastrupili« s svinjino. O klicanju jelenov v smet-
njaku in skokov na toaleto pa ne bom izgubljal
besed. V prihodnje bom bolj previden. Pa ja!
Med tednom sem se v Vućitrn odpeljal preverit
status zemljišča, na katerem stoji del bližnje
baze. Vućitrn je podobno kot Prizren staro turško
mesto, polno enosmernih ulic. Stav-
bo katastra sem presenetljivo hitro
našel. Albanci zelo neradi govorijo
nekdanji bratski jezik, zato s pomoč-
jo angleško govorečega inženirja
iz sosednje pisarne razložim svoje
namene. Ni težav, bomo preverili na
kraju. Na pot se odpravimo brez pre-
vajalca. Tu bi se lahko pojavile težave,
albanščine pač ne obvladam dovolj
dobro. Tišina, nekaj se muči z angleš-
čino, končno pa vpraša, ali govorim
srbohrvaško. Pogovor steče. Zemlja
je v lasti kmetijske zadruge. Pomem-
ben podatek, saj Kforju za uporabo
družbene lastnine ni treba plačevati
najemnin oziroma odškodnin.
Po poti je zanimivo opazovati od-
zive policistov na Kforjeva vozila.
Pripelješ čez hribček in v dolini
zagledaš modro kio. Policist se
december
Konec decembra je tudi
moj romunski sodela-
vec odšel na zasluženi
dopust. Slovenci na dopust
domov s Kosova večinoma le-
timo, Romuni pa uberejo daljšo, cestno povezavo.
Moj podčastnik bo tako do doma potoval dva dni.
Če avtobus pod težo vseh nakupljenih stvari, ki
jih peljejo za praznike domov, ne bo počepnil. Ko
sem gledal njegovo veliko škatlo s televizorjem in
drugo z darili ... Na moje vprašanje, avtobus in ko-
liko tovornjakov za kontrabant, se je le nasmehnil.
Za božič nas je obiskal vojaški kurat. Skupaj smo
preživeli prijetne tri dni, pa tudi brez novoletnih da-
ril nismo ostali. Iz domovine je vsakdo dobil malo
sira, pršuta, čokolado in plastenko soka v lični
plastični vrečki. Če bi bila vrečka še v maskirnih
barvah ... Mogoče bi mi tudi
kakšna solzica spol-
zela po licu.
Novoletna noč je minila bolj mirno, kot sem priča-
koval. Seveda je pokalo ves dan, vendar so okoliški
prebivalci do polnoči že porabili polovico arzenala,
tako da je ropotanje do ene ure zjutraj zamrlo.
Srečno novo leto!
Gëzuar vitin e ri!
Sobota, 1. januar
Zjutraj se je slovensko-irska naveza odpravila na
novoletno izvidovanje ceste proti Skopju. Takoj
po izhodu iz baze je zamahala lizika švedske VP.
Stop. Dokumente, prosim. Ste kaj pili? Seveda, saj
nisem kamela, si tiho mislim. Pa pihnem v cevko.
0,00. Lahko še enkrat?! Moja kompanjona se le
nasmihata.
Ta dogodek kaže tudi na nekaj drugega.
Vojaška policija dela v petek in svetek.
Odmora ni. Slovenska vojaška policija v
Kforju ni nič slabša. Nasprotno. Edini imajo
primerno opremo za nadzor hitrosti, torej
laser, zato jih pogosto srečujem na poti.
Dež, sneg, mraz. Služba je služba. V tem
času sta si enota in njen poveljnik ustvarila
zavidljiv profesionalni sloves in se odlično
znajdeta v težavnih razmerah.
Te dni se pogosto zalotim, da o službenih
stvareh razmišljam v angleščini. Izgleda, da
postajam jezikovno razdvojena osebnost.
No, vsaj sanjam še ne v albanščini. Pozdrav-
ljeni v domovini!
Se nadaljuje.
Nadporočnik Jaka Konjar1
1
Nadporočnik Jaka Konjar v poveljstvu Kforja v
Prištini kot častnik za nepremičnine zbira poda-
tke in svetuje načelniku logističnega sektorja.

S LO V E N S K A V O J S K A 2 3
 Pentagon o proračunu za leto 2006
ZDA, ki so letos za obrambo namenile 420 milijard dolarjev, naj
bi leta 2006 z nekaterimi odločitvami, o katerih zdaj razpravlja
Pentagon, prihranile deset milijard dolarjev. V naslednjih šestih
letih naj bi prihranile 60 milijard dolarjev.
Obrambni proračun ZDA se je v zadnjih štirih letih predvsem zaradi
vojaških operacij v Afganistanu in Iraku, za katere ZDA vsak mesec
porabijo pet milijard dolarjev, povečal za kar 41 odstotkov. Zaradi
rekordnega proračunskega primanjkljaja, ki ogroža ameriško in med-
narodno gospodarstvo, naj bi v Pentagonu razpravljali o možnostih za
Iz tujine
zmanjšanje obrambnega proračuna. Tako naj bi po poročanju CNN v
kopenski vojski, ki se je že odpovedala razvojnima programoma za
top križar in izvidniški helikopter komanč, prekinili razvoj sistema ra-
čunalniških povezav kopenskih vojakov z daljinsko vodenimi vozili. Za
razvojne programe so samo lani namenili 78 milijard dolarjev. V voja-
ški mornarici naj bi letos zmanjšali nakup rušilcev, amfibijskih tovornih
plovil LPD-17 in helikopterskih letal osprey. Iz mornarice naj bi ZDA letos
umaknile eno od dvanajstih letalonosilk, in sicer USS John F. Kennedy.
V vojaškem letalstvu naj bi omejili nakup sodobnih lovskih letal F/A-22,
čeprav so v njihov razvoj in proizvodnjo že vložili 40 milijard dolarjev.
Letalo stane 258 milijonov dolarjev, najprej pa so jih nameravali kupiti
kar 277. Stroški vojn v Iraku in Afganistanu naj bi letos znašali vsaj 80
milijard dolarjev, zaradi česar nekateri analitiki napovedujejo, da naj bi
bil proračun za leto 2006 še višji od letošnjega.
Foto: USS John F. Kennedy
Nato objavil razpis za študente
Nato je konec minulega leta objavil razpis za stažiranje študentov in
nedavnih diplomantov na poveljstvu zavezništva. Na razpis se lahko
prijavijo kandidati s področij politologije, mednarodnih odnosov, ekono-
mije, inženirstva, prava, jezikoslovja, človeških virov, informacijske teh-
nologije in novinarstva, ki niso starejši od 30 let in imajo državljanstvo
države članice Nata. Stažiranje bo trajalo šest mesecev, prva skupina
pa naj bi delo začela opravljati septembra letos. Rok za oddajo prijave
je 1. marec 2005.
Podrobne informacije o pogojih dobite na Natovi spletni strani
www.nato.int.
24 S LO V E N S K A V O J S K A
OVSE zagotovil podporo Ukrajini
Slovenski zunanji minister in predsedujoči OVSE dr. Dimitrij Rupel
se je 4. in 5. januarja sestal s političnimi predstavniki Ukrajine.
V okviru svojega prvega obiska v vlogi predsedujočega OVSE se je
dr. Rupel srečal z bodočim predsednikom Ukrajine Viktorjem Juš-
čenkom, ministrom za zunanje zadeve Konstantinom Griščenkom, s
predsednikom parlamenta Vladimirijem Litvinom in vodilno poslanko
v ukrajinskem parlamentu Julijo Timošenko. Dr. Rupel je dejal, da bo
OVSE še naprej pozorno spremljal razvoj dogodkov v Ukrajini, potem
ko je organizacija ob ponovljenem drugem krogu predsedniških volitev
26. decembra 2004 v to državo napotila doslej največjo opazovalno
misijo. Dr. Rupel je pohvalil izredno zavezanost prebivalcev Ukrajine de-
mokratičnim procesom in pozitivno ocenil dejstvo, da je bila nedavna
politična kriza rešena brez nasilja. Poudaril je tudi objektivnost in nepri-
stransko naravo misij OVSE za opazovanje volitev. V pogovorih z Julijo
Timošenko je predsedujoči OVSE dejal, da si organizacija želi z Ukrajino
sodelovati na številnih področjih, kot so pomoč pri izvedbi volitev, svo-
boda množičnih občil, preprečevanje trgovine z ljudmi, izobraževanje,
zaščita narodnih manjšin, krepitev varnosti meja ter uničevanje presež-
kov streliva in osebnega orožja.
Bolgarski in litovski predsednik
obiskala poveljstvo Nata
Bolgarski in litovski predsednik, Georgi Parvanov ter Valdas
Adamkus, sta v četrtek, 16. decembra 2004, ločeno obiskala
poveljstvo zveze Nato, kjer sta se srečala z generalnim sekretar-
jem Nata Jaapom de Hoopom Schefferjem.
Jaap de Hoop Scheffer je opozoril na izjemno pomembno vlogo Bolgarije
med lanskim predsedovanjem Organizaciji za varnost in sodelovanje v
Evropi (OVSE), predvsem pri nadzoru nad izvedbo vnovičnih predsedni-
ških volitev v Ukrajini. Bolgarijo je označil kot zanesljivo zaveznico in se
zahvalil za njen prispevek v Natove mirovne operacije. Sogovornika sta
izmenjala tudi stališča o preoblikovanju bolgarskih oboroženih sil.
Litovski predsednik Adamkus je med srečanjem z generalnim sekre-
tarjem Nata dejal, da želi Litva ostati aktivna partnerica in še najprej
prispevati svoje vojake v Natove operacije. Adamkus je zagotovil, da
bo Litva povečala svoj prispevek pri širitvi operacije Isaf v Afganistanu,
zagotovila pa bo tudi inštruktorje za operacijo v Iraku.
Foto: Nato
 Nova makedonska vlada Španija intenzivno pomaga
napovedala vstop v Nato prizadetim območjem
bi Makedonija še pred iztekom njegovega mandata leta 2006 bra lani prizadeli cunamiji, za dva meseca napotila 650 vojakov z vo-
jaško opremo za opravljanje humanitarnih nalog. Med njimi sta enota
To je premier Buč- vojaških inženirjev in medicinska enota, Španci pa so na prizadeta ob-
kovski dejal ob pred- močja poslali tudi vojaško ladjo, poljske bolnišnice, helikopterje in šest
stavitvi kabineta 18 transportnih letal. Vojaki pomagajo pri preskrbi poškodovanih in obnovi
ministrov pred make- infrastrukture. Iz Španije sodelujejo enote za reševanje in iskanje po-
donskim parlamen- grešanih, medicinsko osebje ter forenzični strokovnjaki. Španska vlada

Iz tujine
tom, ko se je obenem je prispevala 50 milijonov evrov finančne pomoči. Naravna katastrofa
zavzel za ohranitev po doslej znanih podatkih med španskimi državljani ni zahtevala žrtev,
stabilnosti države, kot vendar španske oblasti še vedno pogrešajo dva svoja državljana.
cilja nove vlade pa
napovedal pridobitev

Foto: Nato
statusa kandidatke za
vstop v Evropsko unijo
in odpravo vizumov za makedonske državljane. Nekdanji obrambni
minister Bučkovski je opozoril, da medetničnih napetosti, ki so državo
leta 2001 pripeljale na rob državljanske vojne, še ni konec, zagotovil pa
je, da nova vlada ne bo dopustila destabilizacije Makedonije. Bučkovski
je postal mandatar za sestavo nove makedonske vlade po odstopu pre-
miera Harija Kostova sredi novembra lani. Kabinet 18 ministrov, med
katerimi so obrambno področje dodelili Jovanu Manasievskemu, je
makedonski parlament potrdil 17. decembra 2004.
Irska ne bo prispevala vojakov v
bojne skupine EU
Irski vojaki ne bodo sodelovali v bojnih skupinah za hitro posredovanje
EU zaradi številnih ustavnih in pravnih težav, je povedal irski minister za
obrambo Willie O’Dea. Irska zaradi nevtralnosti zahteva za napotitev svo-
jih vojakov v tujino mandat OZN, kar traja dlje glede na kratek reakcijski čas
bojne skupine EU. Irska zakonodaja pa prepoveduje tudi usposabljanje
irskih vojakov v tujini in navzočnost tujih vojakov na Irskem, saj ta država
nima dovolj zmogljivosti za samostojno oblikovanje bojne skupine EU.

62 osumljenih bombnega napada

na madridsko železnico
Španski minister za notranje zadeve Jose Antonio Alonso je v sre-
do, 5. januarja, predstavil poročilo o delu španske policije v minu-
lem letu. Kot je dejal, Španija v sodelovanju s sosednjimi državami
nadaljuje boj proti terorizmu, in dodal, da je španska policija kljub
številnim priporom še vedno v veliki pripravljenosti, saj obstaja
nevarnost za vnovičen izbruh terorističnih napadov.
Španska policija je lani priprla 131 osumljenih islamskih skrajnežev, od
tega 62 takih, ki naj bi bili povezani z marčevskim terorističnim bombnim
napadom na madridski železnici, v katerem je izgubilo življenje 191 ljudi,
več kot 1600 pa je bilo ranjenih. Po podatkih notranjega ministrstva so
odgovornost za napad prevzeli teroristi, povezani z organizacijo Al Kaida.
Poleg islamskih skrajnežev so španski policisti lani priprli tudi 74 pripad-
nikov baskovske separatistične organizacije Eta, francoski policisti pa 57
članov in privržencev, med njimi tudi nekaj vodilnih članov organizacije.
Eta naj bi v preteklih 36 letih zaradi odcepitve baskovskih pokrajin od Špa-
nije in Francije v terorističnih napadih ubila najmanj 800 ljudi. Sodišče,
ki se ukvarja z obravnavo okoliščin terorističnega napada v Madridu, si
prizadeva, da bi preiskavo končalo pred prvo obletnico grozovitega tero-
rističnega napada. »Poleg pridržanja osumljenih islamskih skrajnežev in
pripadnikov separatistične organizacije Eta je španska policija lani zase-
Foto: Reuters

gla tudi veliko orožja, streliva, eksplozivnih snovi in dokumentov, ki bodo v

pomoč pri poteku preiskave,« je še dodal notranji minister Alonso.

S LO V E N S K A V O J S K A 2 5
 Ob predsedovanju
Slovenije v OVSE
S t ro k o v n e t e m e

Prednostne naloge OVSE so uskladi- Verifikacijski center

tev skupnih vrednot sodelujočih držav OVSE ima poseben položaj med mednarodnimi organizacijami, Slovenske vojske
in pomoč pri gradnji demokratizacije posebno med evropskimi varnostnimi institucijami. Ta izhaja V obdobju pogajanj o omejevanju in
družbe, ki temelji na vladavini prava, iz obsežnega članstva, vsestranskega pristopa k varnosti, iz nadzoru oborožitve ob koncu osem-
preprečevanje lokalnih sporov, ob- instrumentov za preprečevanje sporov, iz dobro vzpostavljene desetih in začetku devetdesetih
nova stabilnosti in uveljavitev miru na tradicije odprtega dialoga in konsenza, skupne rabe norm in let prejšnjega stoletja so države
vojnih območjih ter s predstavljanjem vrednot med sodelujočimi državami ter zelo dobro razvitih udeleženke ugotovile, da morajo
sistema varnosti, ki temelji na sodelo- vzorcev stikov in sodelovanja z drugimi institucijami ter organi- vzpostaviti učinkovit nadzor nad
vanju, preseči občutke pomanjkanja zacijami. Slovenija, ki je enakopravna članica postala 24. marca uresničevanjem dogovorov, še
varnosti in politične, gospodarske ali 1992, je letos prevzela predsedovanje tej organizaciji. V članku posebno pogodb. V ZDA so že
socialne delitve. podrobneje pišemo o sodelovanju MO in Slovenske vojske v tej leta 1987 za nadzor nad uresniče-
organizaciji.1 vanjem sporazuma o zmanjšanju
Slovenska vojska in OVSE jedrske nevarnosti ustanovili agen-
Po sprejemu v članstvo tedanje Konference o varnosti in sodelovanju v cijo (Defense Threat Reduction Agency – DTRA), ki ima svojo izpostavo
Evropi (KVSE) 24. marca 1992 je Republika Slovenija sprejela zavezo o v Evropi (On Site Inspection Agency). Na pomembnost agencije kažejo
uveljavljanju določil Dunajskega dokumenta iz leta 1992. Slovenska vojska, visoke številke, in sicer približno 3000 zaposlenih in tri milijarde dolarjev
takrat še kot Teritorialna obramba Republike Slovenije,2 je morala pripravljati letnih sredstev. V Evropi so države začele ustanavljati verifikacijske centre
ustrezna poročila3 in biti pripravljena sprejeti nadzorne organe drugih držav ali agencije za nadzor oborožitve v začetku devetdesetih let. Poleg ruske
za izvajanje inšpekcij in evalvacij skladno z določili tega dokumenta. Pripra- agencije za zmanjšanje jedrske nevarnosti je največji nemški verifikacijski
viti je bilo treba podatke o vrstah in količini orožja, lokacijah razmestitve enot center.5 Ustanovljen je bil leta 1991 s 525 visoko usposobljenimi častniki
in koordinatah poveljstev ter najavljati vojaške aktivnosti in drugo. Naloga je in podčastniki, zdaj ima približno 250 pripadnikov. O resnosti sodelovanja
bila zahtevna, kajti ni bilo ne navodil ne napotkov. Bil je čas vzpostavljanja držav priča podatek, da so leta 1990 Madžari opravili najprej izbor sto naj-
slovenske vojske in spoznavanja mednarodnih obveznosti v obdobju, ko je primernejših častnikov in med njimi izbrali trideset najboljših za vodenje
Sloveniji še grozila vojna nevarnost. Minilo je nekaj let in rezultatov je bilo dela v agenciji za nadzor oborožitve, v kateri je bilo približno sedemdeset
vedno več. Prvo evalvacijo podatkov, predstavljenih v AEMI decembra 1992, ljudi s celotno infrastrukturo in podporo, zdaj pa jih je 50. Vse države čla-
veljavnih 1. januarja 1993, je v Slovenski vojski že leta 1993 opravila Špani- nice OVSE imajo ustrezne organe, ki skrbijo za vzdrževanje preglednosti
ja. Leta 1995 se je prva skupina petih pripadnikov Slovenske vojske v Veliki zadev na obrambnem področju, tiste s svojimi oboroženimi silami pa tudi
Britaniji udeležila usposabljanja za uresničevanje določil DD94.4 Prve eval- verifikacijske centre ali agencije za nadzor oborožitve. V večini držav so
vacije so pripadniki Slovenske vojske opravili istega leta na Madžarskem in v verifikacijski centri vključeni v prvo raven poveljevanja, v drugih pa so kot
Italiji. Leta 1996 so bile sprejete prve inšpekcije iz Velike Britanije in Nemčije. agencije za nadzor oborožitve umeščeni v ustrezno raven vodenja na
Nova dejavnost, to je nadzor oborožitve po mednarodnih določilih DD94, se ministrstvih za obrambo. Zanimiv je primer iz Romunije, v kateri je bil ve-
je začela uresničevati tudi v Slovenski vojski. rifikacijski center februarja 2004 vključen v vladno službo. Poročila redno

Opazovalci OVSE med skupno patruljo z lokalnimi policisti po Makedoniji OVSE je v Tadžikistanu aktivna na področju delovnih migracij.
 obrambo in v Slovenski vojski. Predstavniki MO in SV bodo predvsem pokri-
vali politično-varnostno dimenzijo. Poseben izziv bo angažiranje na področju
reafirmacije ukrepov za krepitev varnosti in zaupanja (Dunajski dokument
99) in Kodeksa vedenja o političnovojaških vidikih varnosti. Slednji je še
posebno pomemben z vidika novih oblik in struktur oboroženih sil v Evropi.
V 7. in 8. poglavju opozarja na človekove pravice vojaških oseb, kar je s pro-
fesionalizacijo še posebej izpostavljeno.

S t ro k o v n e t e m e
Slovenska vojska bo zagotovila udeležbo častnikov za izvajanje posameznih
aktivnosti, in sicer udeležbo na misijah, seminarjih, delavnicah in podobno.
Večji obseg angažiranja bo imel Verifikacijski center, ki bo opravljal naloge s
področja krepitve sodelovanja in zaupanja med državami OVSE. V ta namen

Foto: VERC
je bila prirejena tudi organizacijsko-formacijska struktura VERC.
Polkovnik Jože Konda
VERC SV v okviru OVSE sodeluje z drugimi podobnimi centri oziroma Foto: OVSE
agencijami za nadzor oborožitve.

pošiljajo tudi vse najmanjše evropske države, ki enakovredno sodelujejo

na vsakoletnih ocenjevalnih konferencah.6
V Sloveniji je bil Verifikacijski center Slovenske vojske ustanovljen 6. julija
1998 z odredbo ministra za obrambo. Njegove glavne naloge so nadzor
oborožitve in odgovornost za načrtovanje, uresničevanje in nadzor medna-
rodno sprejetih obveznosti na področju nadzora oborožitve in razorožitvenih
procesov za Slovensko vojsko kot tudi za načrtovanje in izvajanje nadzora
oborožitve v tujini. Pri tem sodeluje z OVSE in centri oziroma agencijami
za nadzor oborožitve drugih držav na podlagi meddržavnih sporazumov,
katerih cilj je razvijanje in utrjevanje ukrepov za krepitev zaupanja, varnosti
in sodelovanja v Evropi.
Na podlagi zbranih izkušenj sta bila pripravljena program dela ter načrt ob-
likovanja in razvoja VERC ter uvajanja nalog s področja nadzora oborožitve
v Slovensko vojsko. Za hitrejše pridobivanje izkušenj so bili vzpostavljeni stiki
z verifikacijskimi centri drugih držav,7 kar je pripomoglo k hitrejši vzpostaviti
strukture in uveljavitvi vsebine nadzora nad oborožitvijo v Slovenski vojski.
VERC je zelo hitro obvladal področje nadzora oborožitve, zato so ga priznala Predstavnik OVSE z misije v Gruziji med ruskimi vojaki v Severni Osetiji
tudi starejša podobna telesa v drugih vojskah. Opravil je veliko dejavnosti
pri usposabljanju, uveljavljanju in seznanjanju s prihodnjimi nalogami. Leta
2004 je organiziral in izvedel usposabljanja na vseh ravneh Slovenske voj- 2005 Slovenian chairmanship of OSCE
ske za poznavanje in izvajanje določil dokumentov za nadzor oborožitve, ki Among the European security institutions, OSCE (Organisation for
jih je podpisala Republika Slovenija. Security and Co-operation in Europe) holds a special place. This is
the result of its size, multidimensional approach to security matters,
Podpora predsedovanju Republike Slovenije OVSE instruments for the prevention of conflicts, well-established tradition of
Za podporo predsedovanju OVSE je vlada Republike Slovenije junija 2003 open-dialogue and consensus, collective application of standards and
določila projektno skupino, ki jo je okrepila decembra 2004. Projektno values of the member states as well as the result of its well-developed
skupino vodi veleposlanik Boris Frlec, v njej pa je 18 članov z Ministrstva patterns of contacts and communication with other organisations and
za zunanje zadeve, Ministrstva za obrambo, Ministrstva za notranje zadeve institutions. In March 1992, Slovenia became a full member of OSCE.
in Sove. Skupina bo podpirala predsedujočega OVSE, in sicer ministra za This year it is taking over the chairmanship. In June 2003, the Slove-
zunanje zadeve RS dr. Dimitrija Rupla, z misijo RS pri OVSE na Dunaju bo nian government established a special project support group, which
usklajevala aktivnosti za aktivno vodenje predsedovanja OVSE in vzdrževala includes representatives of various institutions, namely representatives
stike z organi in institucijami OVSE. Misija na Dunaju bo okrepljena, in sicer of the RS Ministry of Defence, RS Ministry of Foreign Affairs, RS Ministry
na deset do 12 članov. Ustrezne priprave potekajo tudi na Ministrstvu za of the Interior and Slovenian Intelligence and Security Service. The
project support group will provide support to the Chairman of OSCE,
RS Minister of Foreign Affairs, Dimitrij Rupel, Ph.D., as well as act as
1
Daljši članek lahko preberete v Biltenu SV, ki je izšel decembra 2004. coordinator with the RS mission at OSCE in Vienna, whose staff number
2
Po Zakonu o obrambi januarja 1995 je bila Teritorialna obramba preimenovana v
Slovensko vojsko. will increase, coordinating the activities of the chairman and the board
3
AEMI, GEMI in najave vojaških aktivnosti. as well as keep in contact with the organs and institutions of OSCE. The
4
Marca 1995 v Joint Arms Control Implementation Group – JACIG. article describes in detail the participation of the RS Ministry of Defence
5
Zentrum für Verification des Bundeswehr – ZVBW.
6
Annual Implementation Assessment Meeting – AIAM, običajno v začetku marca. and the Slovenian Armed Forces in this organisation.
7
Predvsem nemški, britanski, italijanski, madžarski in francoski.

S LO V E N S K A V O J S K A 2 7
S t ro k o v n e t e m e
Razvoj strategije kot vojaške vede
Besedo strategija v vsakdanjem življe-
nju uporabljamo, ko želimo povedati,
da smo si zamislili, kako bomo dosegli
neki cilj. Strategija označuje tudi eno od
temeljnih splošnih vojaških ved. Delitev
te znanosti je veliko, vse pa uvrščajo v
to skupino taktiko in strategijo, večina
pa dodaja tudi operatiko, teorijo logisti-
ke, vojaško zgodovino in geografijo.
Definiranje strategije
Strategija po eni od definicij označuje postopke,
načine načrtovanja in vodenja velikih vojaških
operacij, torej vojne. Uporabljamo jo v kontekstu
28 S LO V E N S K A V O J S K A
strategije bliskovite vojne, bojevanja po pravilih
strategije in taktike ter vojaške strategije, je pa
tudi veda o tem. Lahko govorimo o velikem na-
predku strategije. Publicistično besedo strategija
navadno uporabljamo s prilastkom, ki označuje
postopke oziroma načine za dosego kakega
cilja. Tako lahko rečemo, da so razkrili njihovo
strategijo, razvojna strategija, strategija miru in
strategija ekonomskega pritiska, da je nekdo iz-
bral primerno ali slabo strategijo za uresničitev
svojih načrtov, o strategiji v trgovini in celo pri
šahu, da je bil črni neizkušen v strategiji. Slovar
slovenskega knjižnega jezika navaja vojaško glo-
balno, jedrsko, pomorsko in zračno strategijo ter
strategijo partizanskega bojevanja.
Strategija na splošno označuje načrt za usklaje-
no uporabo virov zaradi uresničitve postavljenih
ciljev. V tem pomenu je strategija splošni pro-
gram nalog in dolgoročnega delovanja na do-
ločenem področju, povezuje pa cilje in sredstva,
da bi dosegli cilje. Izraz se uporablja na številnih
področjih družbenega življenja, najpogosteje pa
na vojaškoobrambnem. Tudi etimologija besede
strategija potrjuje, da je to predvsem vojaškoo-
brambni pojem, saj je izvirno pomenila vodenje
vojske (gr. stratos = vojska + ago = vodim),
nekoliko širše pa uporabo oboroženih sil v vojni.
Vojaška strategija je disciplina v sistemu vojaške
znanosti in veja veščine vojskovanja, ki se ukvarja
z najpomembnejšimi vprašanji pripravljanja in iz-
 Nacionalna
varnostna strategija in politika
ZDA zagotavljajo svojo globalno udeležbo z
nacionalno varnostno strategijo, ki temelji na
odvračanju in možnosti projekcije sile za zašči-
to njihovih interesov in ciljev. Uspešne vojaške
operacije ne zagotavljajo doseganja strateških
ciljev, njihova odsotnost pa skoraj gotovo pomeni
neuspeh. Vojaške operacije vseh vrst morajo biti
primerljive z drugimi elementi nacionalne moči,
z nalogo izpolnjevanja političnih ciljev. Nacio-
nalna varnostna strategija postavlja strateške
cilje za posamezne položaje. Nacionalna vojaška
strategija je izpeljana iz nacionalne varnostne
strategije. Ameriška vojska izpolnjuje temeljne
zahteve nacionalne varnostne strategije z zago-
tavljanjem strateškega odvračanja in obrambe,
sodelovanjem na najpomembnejših področjih,
z učinkovitim odzivom na krizne položaje in z
vzdrževanjem nacionalnih zmogljivosti za obna-
vljanje sil. Vojska ima vlogo na vseh teh področjih
(FM 100-5, Headquaters Department of the Army,
Washington, DC, 1993).
Delitev veščine na strategijo in taktiko
Iz vseh definicij je razvidno, da se strategija
ukvarja s stvarmi, ki se nanašajo na odločanje na
najvišjih vojaških in političnih ravneh. Samo pred
nekaj stoletji je bil vladar države tudi vrhovni voj-
skovodja, ne le formalno, temveč tudi dejansko na
bojnem polju. Vojne so se do prve svetovne vojne
praviloma izbojevale na bojnih poljih, diplomacija
pa je podpirala vojaške napore s pridobivanjem
zaveznikov ali odvračanjem drugih morebitnih
nasprotnikov. Gospodarske možnosti držav so
bile majhne, za širjenje informacij in premike
vojsk pa so potrebovali veliko časa. V teh pogojih
vajanja oboroženega boja kot bistvene sestavine
vojne, hkrati pa je praktična dejavnost najvišjega
vojaškega vodstva glede pripravljanja in izvaja-
nja oboroženega boja. Je znanost, ki se ukvarja
z načrtovanjem in usmerjanjem vojaških operacij
(Dictionary of military terms; Global profesional
publicatios, 1992).
Strategija je sistem znanstvenih spoznanj in
veščina, torej teorija in praksa, o pripravljanju na
vojno in uporabo sile ter o izvajanju vojne in upo-
rabi sile zaradi uresničitve določenih vojaških,
političnih ali ekonomskih ciljev. Predmet strategi-
je so predvsem temeljne zakonitosti vojne, zlasti
njene bistvene sestavine, torej oboroženega boja,
pa tudi zakonitosti glede drugih oblik izražanja
vojaške sile. Strategija je vodilna veja v okviru
veščine vojskovanja, ki v skladu s splošnimi na-
čeli vojne in vojaške doktrine usmerja operatiko
in taktiko (Vojna enciklopedija, 1975).
je bilo pomembno, kdo se je prvi odločil začeti s
svojo državo vojno in poizkusil v najkrajšem času
premagati sovražnikovo vojsko. Z zmago nad
vojsko in njenim vojskovodjem je praviloma dobil
tudi oblast nad prostorom ter ljudmi, ki jim je vla-
dal poraženi vojskovodja. Z razvojem proizvodnih
sredstev, širjenjem komunikacijske infrastrukture
S t ro k o v n e t e m e
in krepitvijo zavesti pripadnikov posameznih
narodov, da so del nekega skupnega narodnega
prostora, so se začele stvari zapletati. Zmaga v
eni bitki še ni bila dovolj za končno zmago, če je
premaganemu vojskovodji še vedno uspelo za-
držati oblast v državi in s pomočjo proizvodnih sil
zagotoviti novo opremo, s pomočjo nacionalne
zavesi ali prisile pa nove prostovoljce za popolni-
tev enot. Posamezne bitke so morale tako prerasti
v sistem bojev in bitk ali kampanje.
Ta proces je zahteval od praktikov, torej vojsko-
vodij, da razumejo dogajanje bolj kompleksno.
Vojaška veščina se je morala razdeliti na medse-
bojno tesno povezani, hkrati pa precej neodvisni
veji, in sicer strategijo, s katero so se ukvarjali
vojskovodje oziroma vladarji, ter taktiko, s katero
so se ukvarjali generali, vojaki oboroženega boja.
Kar se je dogajalo v praksi, je prvi teoretično
predstavil K. von Clausewitz v svojem delu O
vojni. Clausewitz nujnost te delitve teoretično
pojasnjuje s tezo, da obstajajo v okviru bojevanja
posamezne celote, in sicer boji, iz česar izpeljuje
sklep o delitvi veščine vojskovanja na taktiko,
torej znanost o uporabi oboroženih sil v boju, in
na strategijo, znanost o uporabi bojev za dosego
ciljev vojne.
Delitev na splošno in vojaško strategijo
Z razvojem industrijske družbe in vse hitrejšim
širjenjem blaga ter informacij so se stvari začele

S t ro k o v n e t e m e
še dodatno zapletati. Strategija ni več mogla uspešno preučevati vseh pro-
cesov, ki so se dogajali v povezavi s potekom vojne. Velikokrat vojske sploh
niso sodelovale v bojih, ki naj bi jih povezale v zmago v vojni. V vojno ali
pa stanje, drugačno kot mir, se je začelo prepletati vedno več aktivnosti, ki
so nadomeščale vodenje oboroženega boja. Države se niso borile le proti
vojaški sili drugih držav, temveč se je področje bojevanja in konfrontacije
preneslo na skoraj vsa področja življenja v nacionalnih državah. Strategija
se je zato začela deliti na vojaško in splošno strategijo. Splošno strategijo
pogosto imenujejo tudi velika ali grand strategija. Razdelitev področij pre-
učevanja med njima poteka po približno takšnem načelu:
• splošna strategija se ukvarja s teorijo, prakso in vprašanji glede obrambe
interesov države v celoti, še posebno pa s težavami pri pripravi na vojno
in pri izvajanju vojne v daljšem obdobju, in tudi z možnostmi za izogibanje
vojne in nadomeščanje vojaških sredstev z drugimi,
• vojaška strategija se po drugi strani ukvarja s teorijo, prakso in glavnimi
vprašanji glede priprav na oborožen boj in izvajanje oboroženega boja.
Preučevanje strategije v zgodovini
Metode preučevanja strategije kot znanstvene panoge so se skozi zgodovino
zelo spreminjale. Pred tisočletji so strategijo vodili vladarji ob pomoči svojih
dvornih ali plemenskih svetovalcev. Dolgoročno uspešnejši je bil tisti vladar,
ki je imel boljši občutek za dogajanje v njemu poznanem svetu. Dober primer
takšnih vladarjev bi lahko bili faraoni, ki so v času, ko je večina drugih ljudstev
živela v plemenskih ureditvah, spoznali pomen osvajanja prostranstev in
svojo odgovornost za zgodovinski obstoj države. Več o tem lahko preberete
v Svetem pismu v Stari zavezi. Seveda se tudi pozneje pojavljajo izvajalci in
prvi zapisovalci zgodovinske strateške misli. S tem se je začel tudi spor med
privrženci preučevanja strategije z znanstvenimi metodami in tistimi, ki so za-
govarjali strategijo kot naključen proces, ki ga z občutkom vodijo vladarji.
Nam znani in najbolj dostopni teoretiki, ki so zapisovali posplošeno zgodo-
vinsko prakso strategije, so bili v antiki Sun Cu Vu, Herod, Vegecij, Mauricij
in Konstantin. V evropskem srednjem veku je prišlo pod vplivom cerkvenih
dogem do zatišja v raziskovalni dejavnosti. Za delovanje države in drugih in-
stitucij v tem času je bilo dovolj poznavanje svetih knjig ter delovanje v okviru
The development of strategy as military science
The word 'strategy' is used in everyday life when referring to an idea or
plan how to accomplish certain objectives. But the science of strategy
is also one of the basic military sciences, comprising military tactics
and strategy as well as operations, logistics theory, military history and
geography. In the article, the author defines the notion of strategy, gives
a presentation of common and military strategy and describes various
methods of research of the strategic science throughout the history.
30 S LO V E N S K A V O J S K A
tisočletnih okvirov, predpisanih v Svetem pismu. S krepitvijo humanistične
misli v renesansi ponovno zaživita človekova radovednost in raziskovalno
delo na vseh področjih. V tem času so delovali misleci in praktiki Machiavelli,
Viljem Oranski, Vauban, Lloyd, Friderik Veliki in Suvorov. Kmalu za njimi se z
nacionalnimi državami pojavijo tudi nacionalne vojske, ki imajo velik vpliv na
Prusa Clausewitza in Švicarja Jominija. Pozneje so živeli misleci in poveljniki
Scharnhorst, Moltke, Schlieffen, Engels, Frunze, Svečin, Bofre ter Mao Cetunk.
Po drugi svetovni vojni je bilo vedno več novih teoretikov, za katere pa še ne bi
mogli reči, da veljajo za zgodovinsko priznane kot njihovi predhodniki.
Teoretikom so v njihovih obdobjih raziskovanja prednjačili ali jim sledili
vladarji in voditelji ljudstev, imperijev ter držav. Najbolj znani bi bili Mojzes,
Ramzes Veliki, Salamon, Aleksander Makedonski, Cezar, Hanibal, Mohamed
(in njegovi kalifi, Saladin), Atila, Karel Veliki, Džingiskan, Bajazit, Mehmed II
Osvajalec, Peter Veliki, Habsburžani, Friderik Veliki, Napoleon, Von Bismarck,
Lenin, Mao Cetunk, Hitler, Stalin, Tito, Gorbačov, Reagan, Bush in drugi, ki so
imeli pomembno vlogo v svetu ter svojih državah.
Vsi ti ljudje in dogodki, povezanimi z njimi, so označili teorijo strategije. Oni
so krivi za spor med teoretiki in praktiki, ki ne morejo poenotiti mnenja, kdo je
pomembnejši pri izvajanju strategije in usmerjanju procesov v svetu. S tem
končujem prvi del članka, v katerem sem predstavil splošen pregled strategi-
je kot vojaške vede in zgodovino njenega razvoja. V drugem delu članka bom
orisali strategijo, ki nas obkroža in o kateri slišimo vsak dan, nekateri vojaki
pa jo v tujini tudi doživljajo. Se nadaljuje
Major Marko Unger
Foto: Bruno Toič
Viri:
• Mering: Ogledi iz istorije ratne veštine. Beograd: Vojno delo, 1955.
• Generalfeldaršal Alfred von Schliffen, Kana. Beograd: Vojno delo, 1953.
• Deleuze, Gilles in Guattari, Felix: Micelij. Koper: Hyperion, 2000.
• Michel Foucault: Vednost - oblast - subjekt. Ljubljana: Krt, 1991.
• Jerome Glenn, Theodore Gordon: State of the Future – The United Nations Universi-
ty, 2002.
• Sun Cu: Umetnost vojne. Ljubljana: Založba Amalietti, 1996.
• The National Security Strategy, The United States of America. Washington: The
White house, 2002.
• Norman A. Bailey in Criton M. Zoakos: Po koncu zgodovine. http://
www.neweuropereview.com/Slovene/Po-koncu-zgodovine.cfm.
• Intervju: Profesor Zbigniew Brzezinsk. New Europe Review, paradoks Ameriške
moči, julij 2004.
• Vojni leksikon. Beograd: Vojnoizdavački i novinarski centar, 1981.
• Anton Žabkar: Marsova dediščina – temelji vojaških ved, FDV, 2003.
• Unger, Lukman, Rode, Beslič: Taktika. CVŠ, 2002.
• Carl von Clausewitz, Vom Kriege, Rowolhlt Taschenbuch Verlag, 2001.
• Warfighting, U. S. Marine Corps, 1997.
 Tu j e o b o ro ž e n e s i l e
Poljsko letalstvo
s tremi brigadami
iz uporabe umika
letala Mig-21, poleg
njih pa uporablja
tudi letala Mig-29.

Vojaki imajo
na Poljskem velik ugled
V vojski, v kateri tradicionalno po- proračun pokril le 3,9 milijarde. Za
zdravljajo s kazalcem in sredincem
Stereotip o Poljski, da je zelo religiozna država, je že nekaj časa leto 2002 dosegljiv podatek pove,
desnice, pri čemer je pest obrnjena
povsem neutemeljen. Po priljubljenosti je namreč v tej državi da so za obrambo namenili 1,71 od-
navzven, je zdaj 141.500 aktivnih
vojska precej pred vero, vendar kakor kdaj. Pred nekaj leti je bila stotka BDP.
pripadnikov, med katerimi je 67.500
na sedmem mestu, potem kakšno leto na tretjem za televizijo
nabornikov in 234.000 pripadnikov
in radiem, kdaj pa kar na prvem mestu. Ljudje predvsem zelo Med številnimi misijami
rezerve. Vojaški rok nabornikov bodo
cenijo politično nevtralnost generalov ter poštenost in domo- izstopajo tiste v Iraku
letos z 12 mesecev skrajšali na devet.
ljubje vsega vojaštva, kakršnih v drugih okoljih ni. V mestu Elk Sprejem Republike Poljske v zvezo
38 milijonov prebivalcev je leta 2003
so po poljski vojski celo poimenovali ulico. Javnost jo postavlja Nato je bil eden najbolj slavljenih do-
»ponudilo« več kot 343.000 fantov, ki
na prvo mesto, vendar pa do nje ni nekritična. Natančno se ve, godkov v novejši zgodovini poljskega
so pri 18 letih postali vojaški obvez-
koliko dobrega in tudi koliko napak je vojska naredila v zgodo- naroda. Toda Poljaki so morali že
niki, kar je tudi eden od vzrokov, da
vini poljske države in obdobju po razpadu Varšavskega pakta, takoj tako kot Čehi dokazati svojo
lahko poteka profesionalizacija voj-
ko se je država s tako imenovano šok terapijo v gospodarstvu predanost zavezništvu, ko je to za-
ske postopoma. Načrtujejo, da bi leta
in demokratizaciji hotela približati Zahodu ter leta 1999 dosegla čelo napad na ZR Jugoslavijo. Svoj
2008 že imeli 70 odstotkov poklicne
prvi pomemben cilj s sprejemom v zavezništvo Nato in 1. maja kontingent so poslali v sile Nata Kfor
vojske. Žensk v vojski ni veliko.
2004 še drugo s sprejemom v Evropsko unijo. na Kosovo in v Afor v Albanijo. Toda
Tako kot v drugih državah nekdanje- svoje vojake so dodelili v Ifor v Bosno
ga sovjetskega tabora in državah, ki so nastale iz republik socialističnih in Hercegovino že leta 1996, torej leto dni pred povabilom v Nato. Ostali so
večnacionalnih držav, tudi na Poljskem potekajo v oboroženih silah značilni tudi po preobrazbi v Sfor in po 2. decembru 2004, ko je naloge v BiH prevzela
procesi prilagajanja novim razmeram v svetu, kjer ni več dveh nasprotujočih Evropska unija s silami Eufor in operacijo poimenovala Althea.
si blokov, procesi zmanjševanja in posodobitve oboroženih sil ob reorgani- Najmočnejšo vlogo pa je Poljska imela spomladi 2003, ko se je najprej s pri-
ziranju v sodobne vojske z današnjim nevarnostim prirejenimi obrambnimi padniki specialne enote Grom, ki je izurjena in opremljena po najvišjih ameri-
doktrinami. Prvi šestletni načrt posodobitve in reorganizacije oboroženih sil
2001-2006 je nova vlada januarja 2003 preoblikovala v razširjeni šestletni Februarja letos naj bi Irak zapustila tretjina poljskih vojakov.
načrt 2003-2008, po katerem se bo tretjina vseh oboroženih sil organizirala
in usposabljala po standardih Nata. Vojaštvo bodo zmanjšali, saj so od
leta 1991 vojsko skoraj prepolovili, presežne baze in naprave ukinili ter za-
starelo opremo odpisali in uničili. Septembra 2003 so Strategijo nacionalne
obrambe spremenili v zakon. Namesto obrambe državnega ozemlja, ki mu
iz nobene sosednje države ne grozi nevarnost, je dobila prednost udeležba v
mednarodnih mirovnih operacijah v okviru zveze Nato ali Evropske unije.
Poljska je imela leta 2003, novejši podatki žal še niso na voljo, bruto domači
proizvod 207 milijard ameriških dolarjev, kar je 19 milijard več kot leto prej,
oziroma 5425 ameriških dolarjev na prebivalca ob 0,8-odstotni inflaciji.
Obrambni izdatki so dosegli 4,1 milijarde dolarjev, vendar jih je obrambni
 ških in britanskih standardih in je sodelovala že leta 1994 v zavezniških silah
na Haitiju ter v iskanju vojnih zločincev v jugovzhodnih predelih nekdanje Ju-
goslavije, udeležila operacije Iraška svoboda, potem pa v nekaj mesecih pod
svojim vodstvom organizirala mednarodne sile s skupaj skoraj 10.000 voja-
Tu j e o b o ro ž e n e s i l e
ki. Tako je postala najpomembnejši srednjeevropski udeleženec v okupaciji
Iraka. Skoraj 2300 poljskim vojakom se je v mednarodni diviziji pod poljskim
poveljstvom, ki je prevzela nadzor nad eno od štirih regij povojnega Iraka na
jugu osrednjega dela države, združilo še prej 1600 ukrajinskih vojakov, 1300
španskih, 500 bolgarskih, nekaj sto madžarskih, približno 150 romunskih in
prav toliko latvijskih ter na desetine litovskih, estonskih, slovaških itn.
Poljski predsednik je še 19. marca 2004 odločno zatrdil: »V Iraku bomo ostali
tako dolgo, kolikor bo treba in še kak dan dlje!« Tam je doslej izgubilo življenje
že 16 poljskih vojakov, nekaj poljskih delavcev, ki so sodelovali pri graditvi
nove iraške države, pa je bilo ugrabljenih z zahtevo, da se mora poljska
vojska takoj umakniti iz Iraka. Zato ni čudno, da se je javnost drugače izrekla
kot poljski predsednik. Kar 73 odstotkov anketiranih Poljakov je zahtevalo, da
se njihovi vojaki čim prej vrnejo domov, zato je bil sprejet sklep, da po iraških
volitvah, ki bodo 30. januarja letos, februarja zapusti Irak približno tretjina
poljskih vojakov. V Zalivu jih bo ostalo še približno 1700, toda že do konca
leta bodo odšli domov tudi ti.
Poljski vojaki sodelujejo na Kosovu, v Albaniji, BiH ter Iraku, poleg tega pa
tudi v operaciji Trajna svoboda v Afganistanu (mednarodna koalicija pod
ameriškim vodenjem, 87 poljskih vojakov), pod mandatom OZN v opera-
cijah UNAMA (en opazovalec) in Isaf (22 vojakov), z opazovalci pa tudi v
mirovnih operacijah na Slonokoščeni obali, v Etiopiji oziroma Eritreji, Gruziji,
Liberiji, Zahodni Sahari ter Srbiji in Črni gori. V operaciji UNIFIL v Libanonu
ima Poljska 238 vojakov, v operaciji UNDOF na meji med Sirijo in Izraelom
pa 356 vojakov.
Proces izgradnje sil po standardih zveze Nato za potrebe operacij v okviru
zavezništva sicer zamuja, kajti poljska vojska bi za to morala opraviti reorga-
nizacijo in dobiti veliko denarja. Zato so za zdaj za sodelovanje v operacijah
Nata določili enote, ki so se za te naloge pripravile prve, in jih povezali v sile
za hitro odzivanje. Kopenska vojska je prispevala 10. oklepno-mehanizirano
brigado, 10. logistično brigado, 4. protiletalski polk, 16. zračnodesantni
bataljon, 18. zračnodesantni bataljon, helikopterski flotilji iz vrst 66. helikop-
terskega polka in eskadrilji iz vrst 7. lublinske enote ulancev. Vojna mornarica
je namenila eno od podmornic, korveti, tri raketne čolne osa I in reševalno
ladjo iz sestave 3. ladijske flotilje, ladjo nosilko min iz sestave 8. ladijske
flotilje in minolovca iz sestave 9. ladijske flotilje za potrebe obalne obrambe,
vojno letalstvo z zračno obrambo pa je pripravilo 1., 7. in 40. taktično letalsko
eskadriljo.
Poljska vojska ima vzpostavljeno zelo močno sodelovanje tudi v regionalnem
obsegu. V Ščečinu bo štab dansko-nemško-poljskega korpusa Sever-vzhod
(MNC-NE), ki bo postal polno operativen letos, namenjen pa bo za operacije
kriznega menedžmenta in podporo miru, pa tudi za operacije kolektivne
obrambe po 5. členu Severnoatlantskega sporazuma. Poljska bo vanj pri-
spevala divizijo mehanizirane pehote. Z Litvo ima Poljska skupen bataljon za
operacije ohranjanja miru LITPOLBAT, ki šteje 784 pripadnikov in v katerem
delujeta četi njene 15. brigade, z Ukrajino pa skupni bataljon POLUKRABAT
s 769 pripadniki, v katerem je četa poljske 21. brigade. Skupno brigado za
operacije kriznega menedžmenta so maja 2002 ustanovile tudi Poljska, Če-
ška in Slovaška, vanjo pa naj bi vsaka prispevala bataljon in če je šlo vse po
načrtih, je brigada začela delovati prejšnji mesec, torej decembra 2004.
Glavnina reforme do leta 2008
Med procesi in reformami, ki jih je morala začeti poljska vojska in še niso
končani, je eden pomembnejših uskladitev količin konvencionalnih oboro-
32 S LO V E N S K A V O J S K A
žitvenih sistemov po Sporazumu CFE, čeprav poznavalci menijo, da bodo ta
proces rešile kar finančne težave. Vojska se bo morala preoblikovati po novi
vojaški doktrini, ki opušča obrambno-ofenzivno strategijo in uvaja strogo
obrambno. Pozornost vojske ni več usmerjena proti nevarnostim z Zahoda,
temveč proti čisto drugačnim grožnjam. Tako mora na primer mornarica
opustiti desantna plovila in poskrbeti za dobra plovila protiminske obrambe
in obrambo pred podmornicami. Zavzeti se mora, da bi čim prej dosegla
združljivost z drugimi vojskami Nata in da predvsem na področju logistike
sprejme standarde Nata. Tudi težke oklepne enote so vse bolj odveč, pojavlja
pa se potreba po lahkih oklepnih sredstvih in čim mobilnejših enotah, na pri-
mer diviziji jurišnih helikopterjev. Pohiteti morajo s skrajševanjem vojaškega
roka, da bi bilo že čez dve leti vsaj 70 odstotkov pripadnikov poklicnih. Znebiti
se morajo presežne in zastarele vojaške tehnike, država pa mora uvesti civil-
ni nadzor nad oboroženimi silami.
Poljska vojska nima strateškega orožja, balističnih raket in kemičnega ter
biološkega orožja, ima pa izvrstne strokovnjake za takšno orožje, ki so poleti
2004 v Iraku odkrili določene količine izredno nevarnega živčnega strupa,
skrit ostanek iraško-iranske vojne, pripravljen za prodajo neki teroristični
organizaciji.
Oborožene sile, ki trenutno še vedno temeljijo na približno 50 odstotkih
nabornikov, so sestavljene iz kopenske vojske, vojne mornarice in vojnega
letalstva, po načinu delovanja pa iz operativnih in teritorialnih sil. Po reor-
ganizacijskih načrtih prehajajo s štirih armadnih območij na dve, in sicer
pomorjansko ter šlezijsko, in zračnotransportni mehanizirani korpus.
Kopenska vojska, ki ima v svoji sestavi tudi teritorialno obrambo, obsega
oklepno-mehanizirane enote, raketne in artilerijske enote, protiletalsko
obrambo, inženirstvo, RKB- obrambo, enote za izvidovanje in zgodnje opoza-
rjanje, enote za zveze in zračnotransportne enote. To pomeni 18 manevrskih
brigad, šest oklepnih brigad, osem mehaniziranih brigad, zračnodesantno
brigado, zračnotransportno brigado, priobalno brigado in strelsko brigado
podolskih gorjanov. V 16 brigadah je najmanj po en tankovski bataljon, če
ne celo dva, v celoti pa je skoraj 40 odstotkov bataljonov tankovskih, kar
pomeni, da so to težke ali vsaj poltežke brigade, to pa spet pomeni, da so
možnosti njihovega strateškega in operativnega premeščanja omejene.
Malo je lahkih enot, sposobnih bojnega delovanja v različnem okolju, na
Skoraj 40 odstotkov poljskih bataljonov je tankovskih.

Usposabljanje za bojevanje v urbanem naselju
najrazličnejših zemljiščih in tudi v najslabših vremenskih razmerah. Prav
to pa, tako so prepričani v poljskem generalštabu, enotam in s tem Poljski
zmanjšuje možnosti za sodelovanje v operacijah, ki so zdaj glavni cilj zveze
Nato. Druge vojske zavezništva ustanavljajo predvsem lahke sile, Američani
na primer lahke sile Interim, sestavljene iz treh pehotnih bataljonov in pod-
pornih enot, sposobnih, da se v nekaj dneh razvijejo na katerem koli koncu
zemeljske oble. Tankovske sile postajajo v sedanjem obsegu odveč in jih
zmanjšujejo.
Tak je tudi cilj poljske vojske. V kopenskih silah nameravajo sicer ohraniti
vseh 18 brigad in dodati nekaj novih ter ohraniti sedanje število bataljonov
v njih, vendar mislijo iz dela brigad umakniti tankovske bataljone in jih na-
domestiti s kolesnimi oklepnimi transporterji in pehotnimi oklepnimi bojnimi
vozili, s čimer bodo postale enote lažje in bolj premične. Ohraniti in sčasoma
še povečati nameravajo bojno moč enot ter jih prilagoditi zahtevam sodo-
bnega bojišča in nalogam, ki jih tam čakajo, vključno operacijam ohranjanja
miru in boju proti svetovnemu terorizmu. Tako načrtujejo tri težke brigade s
po dvema tankovskima bataljonoma, sedem poltežkih brigad s po enim tan-
kovskim bataljonom (skupaj približno nekaj sto tankov), osem lahkih brigad
s kolesnimi oklepnimi transporterji (skupaj približno 400 vozil) in pehotnimi
oklepnimi bojnimi vozili (skupaj približno 1000 vozil) in zračnotransportno
brigado. Težkih enot bo poslej le še nekaj več kot 20 odstotkov, to pa pomeni,
da bodo enote postale lahke. Del starih tankov so že ali še bodo posodo-
bili na raven tretje generacije, sicer pa so kupili tudi nove, višje generacije in
večje bojne vrednosti. Tudi kolesni oklepni transporterji naj bi bili novi, nove
protioklepne rakete za daljave od 2 do 2,5 kilometra, več kot 4 kilometre in od
8 do 10 kilometrov. Posodobili bodo tudi helikopterje Mi-24, hkrati pa ukinjajo
71 garnizij.
Za posodobitev poljske vojske bi potrebovali najmanj pet milijard ameriških
dolarjev in če bodo imeli dovolj denarja, naj bi bil del teh ciljev uresničen do
leta 2006, kot je zapisano v vladnem dokumentu Načrt restrukturiranja in
posodobitve poljskih oboroženih sil 2001-2006, drugi del pa do leta 2008.
Večina oborožitve poljske vojske je še vedno nekdanjega sovjetskega izvora,
vendar se stanje počasi spreminja. V kopenski vojski že imajo v tankovskih
bataljonih 128 leopardov 2A4, ki so jih od Nemcev dobili brezplačno, v ar-
tileriji 80 britanskih samovoznih havbic 155 mm braveheart, Poljaki pa so
pridobili proizvodnjo njene kupole. Za helikopterje W-3 huzar domače proiz-
vodnje so že leta 1997 nabavili neznano število izraelskih protioklepnih raket
NT-D z dosegom osem kilometrov. Januarja 2004 so podpisali pogodbo o
licenčni proizvodnji 264 izraelskih prenosnih trinožnih protioklepnih raketnih
sistemov spike-LR in 2675 raket zanje. Jeseni 2004 naj bi po pogodbi o na-
kupu dobili tudi 217 naročenih oklepljenih avtomobilov HMMWV.
Tu j e o b o ro ž e n e s i l e
Zastarelo oborožitev umikajo tudi iz drugih rodov
V vojnem letalstvu in zračni obrambi naj bi po načrtu oblikovali še tretjo
brigado taktičnega letalstva. Že do konca leta 2003 naj bi nehali uporabljati
114 jurišnikov MiG-21MF/R/bis »fishbed«, vendar jih imajo še vedno 81 (štiri
eskadrilje). Uvajati naj bi začeli novo večnamensko lovsko letalo in lahko
letalo za taktični transport. Če naj bi pri omenjenih lovcih šlo za 48 ameriških
F-16, ki so jih naročili šele leta 2002, naj bi jih dobili leta 2006. Za taktični
transport so leta 2003 dobili osem letal EADS CASA C-295M, glede na to,
da je EADS, največja evropska letalsko-vesoljska družba in druga na svetu,
prevzela 51 odstotkov delnic poljske letalske industrije PZL Varšava. Do leta
2007 bodo od Američanov brezplačno dobili pet rabljenih transportnih veli-
kanov C-140K, skupaj vrednih 200 milijonov dolarjev. Sicer pa je v njegovih
vrstah med drugim 45 lovcev MiG-29. Od leta 2002 jih je med njimi 22, ki so
jih brezplačno dobili od Nemcev, potem pa so jim jih po pogodbi posodobili
Rusi, druge pa so dobili od Rusije in kupili na Češkem.
Za vojno mornarico in njeno 3. bojno flotiljo so od Norvežanov brezplačno
dobili štiri odpisane obalne podmornice razreda kobben, in sicer zadnjo od
njih pred dvema mesecema, Poljaki so jih morali na svoje stroške le usposo-
biti za plovbo. Poleg teh imajo še dve, mogoče celo tri, če ene morda še niso
odpisali, prav tako starejši podmornici sovjetske izdelave, razredov »kilo« in
»foxtrot«. Drugi dve bojni flotilji nimata podmornic. V površinski floti imajo ru-
šilec, tri fregate, od tega dve ameriški razreda perry, štiri korvete, pet raketnih
in 15 patruljnih čolnov, 22 plovil protiminske obrambe, pet amfibijskih plovil
ter 18 različnih plovil za podporo.
V mornariškem letalstvu letijo eskadrilji lovcev, eskadrilja izvidniških letal,
eskadrilja transporterjev in eskadrilja za druge naloge, poleg teh pa še tri
helikopterske eskadrilje, skupaj 52 letal in 30 helikopterjev.
Miroslav Ulčar
Foto: Wojska Lądowe
Good reputation of servicemembers in Poland
As in other former members of the Eastern Bloc, Poland is going thro-
ugh the process of change and adaptation to the new global situation
as well as through the processes of reduction modernisation of the
armed forces. At present, the Polish Armed Forces comprise 141,500
active servicemembers, 67,500 of them are conscripts and 234,000
are reservists. As part of the transformation process, the duration of
the compulsory service is going to be be reduced from the existing
12 to 9 months. The PAF also plan to have 70 per cent of professional
servicemembers by the year 2008. The day Poland became a member
of NATO was one of the most celebrated days in the modern history of
this nation. Almost immediately, Poland had to prove its loyalty to the
Alliance, sending Polish servicemembers ot Kosovo, Albania, Bosnia
and Afghanistan. The most important move was undoubtedly the
participation in the Iraqi Freedom operation in 2003. Poland managed
to organise the international forces under its leadership in a matter of
months and thus became the most important Central European parti-
cipant in the occupation of Iraq. The author of the article describes the
Polish Armed Forces, their structure, the processes of transformation
and modernisation as well as their intense regional cooperation with
the neighbouring countries.
S LO V E N S K A V O J S K A 3 3
 To je bilo najtežje in najpoučnejše
leto mojega življenja
Ste prvi pripadnik Slovenske vojske, ki je končal
enoletni študij in usposabljanje na Sandhurstu.
Kako je prišlo do tega?
Po osemletnem delu v 14. inženirskem bataljonu
me je poveljnik predlagal za usposabljanje na Šoli
O b ra z i
za častnike. Še preden se je šolanje začelo, so Bri-
tanci poslali ponudbo za mesto na akademiji. Med
kandidati za Šolo za častnike so me izbrali kot naj-
primernejšega. Za akademijo sem sicer že slišal,
kaj več pa o njej nisem vedel. Za premislek sem
imel dva dni časa in odločil sem se, da izkoristim
to enkratno priložnost.
Kaj obsega program na akademiji?
Usposabljanje je sestavljeno iz treh faz, ki trajajo po
štirinajst tednov. Prva faza je vojaška, druga častni-
ška, tretja pa je poglobitev častniške. Pripravljali so
nas na dolžnost častnika tako v vojaškem kot druž-
benem pomenu. V okviru slednjega smo imeli tudi
slavnostne večerje, na katerih smo gostili generale
in visoke častnike. Obravnavali smo tri sklope aka-
demskih predmetov, in sicer mednarodne odnose,
vojne študije ter komunikologijo, glavni poudarek
pa je bil na vojaških usposabljanjih in terenih. Pri
mednarodnih odnosih smo poslušali predavanja
o svetovni varnosti in vojnem pravu, razpravljali
o sporih, kje in zakaj so bile narejene napake in
podobno. Predavanja so potekala v skupinah do
deset kadetov, zaradi česar bolj aktivno sodeluješ.
Če si utemeljil svoje teze, napačnih odgovorov ni
bilo. V sklopu komunikologije smo nastopali pred
kamero in imeli intervjuje. Najpomembnejše je bilo
angažiranje in sodelovanje kadetov.
Kaj pa praktični del in terenska usposabljanja?
V prvi fazi smo predvsem spoznali orožje in opre-
mo ter različna načela bojevanja. Začeli smo na
ravni posameznika, sledilo je delo v oddelku, po-
tem v vodu, na koncu prve faze smo na primer že
izvajali napade čete, ki jih je vodil najboljši kadet.
Znanje smo dopolnjevali z bojnim streljanjem in
temami o RKBO, v zadnji fazi napada voda smo
izvajali obhodne manevre in streljali z ostrim stre-
livom. Zelo pomembno je bilo, da smo bili uspešni
v vojaškem delu. Ves čas so preverjali naše znanje,
še posebno ko smo bili v vlogi poveljnika voda ali
oddelka oziroma na mestu vodnega podčastnika.
Akademskih vsebin je bilo približno 30 odstotkov,
drugo je bil vojaški del. Če se nisi dovolj izkazal,
si lahko nazadoval v prejšnjo fazo ali so te celo
izključili. V generaciji nas je začelo približno 300
34 S LO V E N S K A V O J S K A
Aleš Avsec se je decembra lani vrnil z
enoletnega usposabljanja na britanski
kraljevi vojaški akademiji Sandhurst.
Akademija je znana kot ena najboljših
na svetu, poleg svetovno znanih vodite-
ljev, kot so Churchill, Montgomery, jor-
danski kralj Hussein in brunejski sultan,
je bil nanjo sprejet tudi britanski princ
Harry. Kot je pojasnil Aleš Avsec, so bila
terenska usposabljanja najbolj zahtev-
na in hkrati najbolj poučna za njegovo
nadaljnjo kariero v Slovenski vojski.
kadetov, končalo pa 251. Dekleta, ki jih je v vsaki
generaciji za en vod, morajo delati in se izkazati
enako kot fantje, le fizični preizkusi oziroma napori
so jim prilagojeni. Tujcev nas je bilo na začetku 21,
končalo pa nas je 18.
Katere so razlike z znano ameriško vojaško aka-
demijo West Point?
West Point je univerza, zato kadeti dobijo univer-
zitetni naziv, hkrati pa tudi vojaško znanje, kar
jim omogoča vstop v vojsko, večina kadetov v
Sandhurstu pa že ima univerzitetno izobrazbo. Kot
so povedali kadeti z West Pointa, s Sandhurstom
namreč poteka izmenjava študentov, v času od
enega do drugega vojaškega usposabljanja poza-
bijo, kar so obravnavali. Na Sandhurstu se neneh-
no usposabljaš, zato je tudi fizična pripravljenost
neprimerljivo boljša. Svetovno znane akademije,
kot so West Point, Sandhurst, Saint-Cyr, RMA of Bel-
gian, RMA Breda in druge, že veliko let tekmujejo v
vojaškem znanju in veščinah, pri čemer so kadeti
Sundhursta že nekaj let zapored zmagovalci.
Kaj je bilo najtežje in katero znanje vam bo najbolj
koristilo?
Terenska usposabljanja. Spali smo zelo malo, pov-
prečno pet ur na teden, tako da smo bili ves čas
aktivni. Čim bolj so nam tudi poskušali približati
realne vojne razmere. Terenska usposabljanja so
obsegala tretjino usposabljanja, kar je zelo veliko.
Eden najtežjih je bil orientacijski pohod v prvi fazi,
ko smo v 24 urah prehodili več kot 70 kilometrov.
V zadnji fazi smo na 14-dnevnem terenu izvajali
operacije v podporo miru, simulirali postopke ob
samomorilskih napadih, zajetju upornikov in be-
guncev ter težavah civilnega prebivalstva z vodo
in hrano. Zelo koristno je bilo tudi zaključno uspo-
sabljanje konvencionalnih bojev na Cipru. Glede
na razmere v svetu menim, da mi bo prav znanje,
ki sem ga pridobil na terenskih usposabljanjih,
najbolj koristilo.
Kje boste svoje znanje izkoristili v Slovenski
vojski?
Mislim, da bi kar nekaj izkušenj iz britanske vojske
lahko implementirali v našo vojsko. Britanski ataše
polkovnik Willson je predlagal, da bi se vključil v izo-
braževalni proces kot inštruktor, da bi pridobljeno
znanje lahko prenašal naprej, vendar bodo o tem
odločali nadrejeni. Podrobneje bi rad spoznal
usposabljanje pri nas, šele potem bom lahko svoje
predloge predstavil tistim, ki o tem odločajo. Delo v
Šoli za častnike me zanima, vendar trenutno še ne
vem, kam bom razporejen.
Priporočate tudi drugim, da bi tako možnost, kot
ste jo imeli vi, izkoristili?
Seveda, gotovo bi jim to priporočil. Mislim, da ni
boljšega usposabljanja za bodoče častnike, ven-
dar se sam ne bi še enkrat odločil enako. Bil sem
na zgornji meji starosti, ki je 29 let. Regeneracija
po terenih traja dlje kot pri mlajših kadetih. Fizični in
psihični napori so bili izjemni, saj smo bili nepresta-
no pod pritiskom. Sem pa zelo zadovoljen, da sem
uspešno končal usposabljanje. Sijajna izkušnja.
Valerija Šket
Foto: osebni arhiv AA
 V letu 2005 vam želimo

Razvedrilo
Koliko pripadnikov SV je uspešno Kdaj je Slovenija uradno postala polnopravna
končalo delo na misijah? članica Nata?
v) približno 1300, n) 1. maja,
t) več kot 2000, r) 1. junija,
s) 246, k) 15. maja,
a) nobeden. p) 29. marca.

Kdaj je dan 72. brigade? Baron Jurij Vega je bil med drugim tudi
a) 1. septembra, artilerijski častnik. Kdaj je bil rojen?
e) 23. novembra, j) pred stoletjem,
o) 1. maja, m) pred stoletjem in pol,
i) 30. februarja. z) pred dvema stoletjema,
e) pred dvema stoletjema in pol.
Kdo je prevzel vodenje mirovne
misije v Bosni in Hercegovini? Pod katerim geslom MO promovira
r) Nato, zaposlovanje v SV?
m) ZEU, j) Za domovino.
k) ZN, Koliko pripadnikov je v mirnodobni sestavi h) V službi domovine.
l) EU. norveškega kraljevega vojaškega letalstva? a) Za Slovenijo.
o) 3000, t) Doma v Natu.
Kdaj je predviden odhod prve alpinistične a) 30.000,
odprave Slovenske vojske v Patagonijo? t) 5000, Organizacija, ki ji Slovenija predseduje letos, je?
r) 1. maja 2005, i) 7000. f) Nato,
č) 31. januarja 2006, v) CENCOOP,
i) 1. decembra 2005, Kdo od športnikov, ki so na OI v Atenah osvojili o) OVSE,
m) 31. decembra 2005. kolajno, je zaposlen v SV? p) UNHCR.
k) Jolanda Čeplak,
Katere enote so po preoblikovanju nastale iz s) Iztok Čop, Kdaj je izšla prva številka revije Slovenska
15. BRVL? i) Vasilij Žbogar, vojska?
k) 15. helikopterski bataljon, letalska šola in u) Urška Žolnir. v) 14. maja 1993,
letalska baza, l) 1. januarja 1991,
ž) 15. helikopterski bataljon, šola za pilote in Katero obletnico delovanja je letos praznoval ž) 15. maja 1991,
letalska baza, Izobraževalni center za zaščito in reševanje? o) 13. oktobra 1990.
m) helikopterski bataljon, letalska bojna eskadrilja c) peto,
in šola za pilote, b) sedmo,
s) šolsko trenažna eskadrilja, letalska bojna s) deseto, Pravilni odgovori sestavljajo
eskadrilja in letalska šola. t) dvanajsto. geslo tokratnega kviza.

Reševalcem nagradne križanke

Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: NATO, ZA VEČJO VARNOST.
Nagrade prejmejo: Barbara Langerholz Krnc, Tacenska 105, 1210 Ljubljana Šentvid, Aleks Draksler, Podreča 66, 4211 Mavčiče, in Jani Dimec, Glavni
trg 17, 3000 Celje. Nagrajencem čestitamo. Pravilno rešitev tokratnega kviza nam pošljite do petka, 21. januarja 2005, na naslov: Uredništvo Slovenske
vojske, Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana.
 132. gorski bataljon in Združenje slovenskih
častnikov vabita na prvenstvo Slovenske vojske v
smučanju, ki bo potekalo v dveh delih. V torek, 25.
januarja, bo na Pokljuki tek na smučeh, pri čemer
bodo moške ekipe in posamezniki tekmovali na
deset, ženske ekipe in posameznice pa na pet
kilometrov dolgi progi. Teka v veleslalomu bodo na
smučišču Cerkno pripravili v soboto, 29. januarja,
v okviru prireditve 28. partizanske smučine Cerkno
2005. Rezultati obeh tekmovanj, ki bosta potekali
po pravilih Smučarske zveze Slovenije, se bodo šte-
li tudi za razvrstitev tekmovalcev v kombinaciji.
Tekmovanja v smučarskem teku, alpskem smuča-
nju in kombinaciji bodo potekala posamično ter
ekipno, pravico do nastopa pa imajo pripadniki
poveljstev in enot bataljonske oziroma višje ravni.
Udeležba v disciplini smučarski tek številčno ni
omejena, v disciplini veleslalom pa lahko iz vsake
enote nastopijo po trije tekmovalci v moški in žen-
ski kategoriji. Rezultatov pripadnikov stalne sesta-
ve PE SV, ki bodo na tekmovanju nastopili za ZZVS,
ne bodo upoštevali v konkurenci prvenstva SV.
Žrebanje startnih številk bo v ponedeljek, 24. janu-
arja, ob 13. uri v Vojašnici Bohinjska Bela, prevzem
startnih številk pa bo na dan tekmovanja, in sicer
za tekmovanje v smučarskih tekih med 8. in 9. uro
v montažnem objektu VC Pokljuka ter za tekmo-
vanje v veleslalomu med 8.30 in 9.30 na spodnji
postaji žičnice smučišča Cerkno na postaji Brdo.
Startne številke lahko prevzamejo le vodje ekip, ki
morajo biti v prijavi navedeni.
Podrobne informacije o tekmovanju dobite pri
stotnici Karin Samec, na telefonski številki (04)

Vabljeni na 572 00 21. Poimenske prijave tekmovalcev v obeh

disciplinah in s pripisom 132. GORB, Prvenstvo SV

prvenstvo Slovenske
v smučanju, pošljite stotnici Karin Samec izključno
na prijavnicah, ki ste jih v enotah dobili skupaj
z razpisom tekmovanja, in sicer do četrtka, 20.

vojske v smučanju januarja, po faksu, številka (04) 572 00 40, ali

notranji pošti.

Foto: Bruno Toič