Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo RS

SLOVENSKA
VOJSKA
16. december 2005 Leto XIII/20
 Spoštovane sodelavke in spoštovani sodelavci, pripadnice in pripadniki Slovenske vojske!

Leto, ki se poslavlja, je bilo dobro leto.

Uresničili smo večino tistega, kar smo si postavili za cilj. Vsak izmed nas se je trudil po svojih močeh
v dobro slovenskega obrambnega sistema ter sistema zaščite in reševanja. Še posebej bi se rad v našem
imenu zahvalil za plemenito poslanstvo pripadnikom enot Slovenske vojske, ki skrbijo za mir in varnost v
Afganistanu, Bosni in Hercegovini ter na Kosovu.
V prihodnjem letu so pred nami novi izzivi: nadaljevanje profesionalizacije Slovenske vojske, reforme
upravnega dela ministrstva in učinkovito delo v zavezniških strukturah. Prepričan sem, da bomo vsi skupaj
strnili pozitivno energijo v uresničitev nalog in ciljev, ki smo si jih začrtali tudi za prihajajoče leto.

Vam in vašim družinam želim srečen božič, mirne in vesele praznične dni ter vse dobro v novem letu.

Karl Erjavec
Minister za obrambo

Foto: France Sevšek

2 S LO V E N S K A V O J S K A
 Foto: Bruno Toič
SPREMLJAMO 4
Minister Erjavec zadovoljen z delom v preteklem letu

Vsebina
Minister Erjavec na zasedanju SEDM 5
Prva vojaška vaja EU Milex 2005
Ob dnevu 72. BR počastili spomin na generala Maistra 6
72. brigada na vaji Cooperative Associate 2005 7
Kronika 9

IZ VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA 10
Na vaji Viking urili civilno-vojaško sodelovanje
Slušatelji Nato Defense Collegea v Sloveniji 12
Preverili pripravljenost vodov 10. MOTB 13
Do konca leta transportna četa polno operativno sposobna 22 Dragi bralke in bralci,
Slovenija okrepila zračno obrambo 24

RAZVEDRILO 16 iskreno se zahvaljujemo vsem,

Velika novoletna križanka ki ste v iztekajočem se letu tako
ali drugače soustvarjali revijo
OBJAVE 17
Slovenska vojska.
ZAŠČITA IN REŠEVANJE 25
Vaših pobud in prispevkov bomo
V Sloveniji strokovnjaki iz sredozemskih držav vedno veseli.
Ob božiču in prihajajočem letu
STROKOVNE TEME 26
vam želimo veliko zdravja, sreče
Ameriška politika protidobav
Ekspedicijsko vojskovanje – vojskovanje prihodnosti? 29
in osebnega zadovoljstva.
Nasilje nad novinci v vojski 32
Uredništvo
ŠPORT V VOJSKI 34
Pegan svetovni prvak na drogu

PRILOGA MORiS

PLAKAT

Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 20. januarja 2006. Nenaročenega gradiva ne vračamo.
Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo
Naslov uredništva: Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana, telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70, elektronska pošta: urednistvo.sv@mors.si,
http://www.mors.si. Odgovorna urednica: Meta Grmek, novinarja: Marko Pišlar, Valerija Šket Jarm, fotograf: Bruno Toič, lektorica: Barbara Nežič,
prevodi: Mateja Perpar, tajnica uredništva: Milena Topolovec, priprava in tisk: Schwarz, d. o. o., naklada: 11.500 izvodov.
Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena številka.
Novinarski prispevki, objavljeni v reviji, niso uradno stališče Ministrstva za obrambo.

S LO V E N S K A V O J S K A 3
 Minister Erjavec zadovoljen
z delom v preteklem letu
Glede upravnega dela je minister dejal, da so se
ukvarjali predvsem z uresničevanjem kadrovskega
S p re m l j a m o
načrta. Na podlagi načrta za leti 2004 in 2005 so
zmanjšali število delavcev za 54, zmanjšanje zapo-
slenih pa je predvideno tudi v prihodnjih dveh letih.
S srednjeročnim obrambnim programom za obdo-
bje 2005–2010, ki so ga letos dopolnili, so določili
prednostne naloge in načine za uresničevanje ciljev,
zapisanih v dokumentih. Na področju infrastrukture
so dali prednost razvoju osrednjega vojaškega
letališča Cerklje ob Krki in gradnji kadetnice ter
poligonov Mlake in Apače. Glede opremljanja SV je
minister opozoril na pripravo razpisne dokumenta-
cije za kolesna oklepna vozila 8 X 8, ki je v sklepni
fazi. Projekt je pomemben za opremljanje 10., 20. in
30. MOTB. Prav tako so začeli projekt oborožitve z
lahkim pehotnim orožjem. Na zahtevo ministra so v
srednjeročni načrt zapisali, da se nakup vojaškega
transportnega letala za srednje razdalje opravi prej,
kot je bilo najprej načrtovano, in sicer zaradi poveča-
nja zmogljivosti premeščanja sil. Pri večjih projektih
na področju logistike je minister Erjavec poudaril, da
MO pomembno spodbuja slovensko gospodarstvo.
Tako je MO za vojaška terenska vozila namenilo 870
milijonov, za nabavo opreme za pehotno strelišče
Mlake 564 milijonov, pogodbena vrednost za služ-
bene uniforme je 2,2 milijarde, vrednost treh vozil za
reševanje v predorih pa 688 milijonov tolarjev. Glede
števila pripadnikov SV, ki sodelujejo na mirovnih
misijah, je minister povedal, da je Slovenija letos
povečala njihovo število. Tako znaša njihov delež
3,8 odstotka, leta 2006 pa bodo število pripadnikov
SV na misijah povečali na 5,9 odstotka in leta 2007
na 11 odstotkov. S področja zakonodaje je minister
opozoril, da je bil sprejet zakon o gasilstvu, zakon o
varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami med-
4 S LO V E N S K A V O J S K A
Na MO je bila v sredo, 30. novembra,
tiskovna konferenca, na kateri so mini-
ster za obrambo Karl Erjavec, načelnik
GŠSV generalmajor Ladislav Lipič in
generalni direktor URSZR Bojan Žmavc
predstavili delo ministrstva v preteklem
letu.
resorsko usklajen, intenzivno pa pripravljajo tudi
zakon o službi v SV.
Načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič je
poudaril, da so postavljene naloge na področjih
integracije v zavezništvo, profesionalizacije, uspo-
sabljanja in izobraževanja ter izpolnjevanja med-
narodno sprejetih obveznosti v celoti realizirali.
Integracija uspešno poteka na ravneh GŠSV in PS.
Letos so s častniki in podčastniki popolnili 21 mest
v poveljstvih in predstavništvih Nata ter EU. Glede
doseganja zmogljivosti je načelnik poudaril, da
bo 10. MOTB končno operativno zmogljivost do-
segel prihodnje leto, 20. MOTB vzpostavlja začetne
operativne zmogljivosti, prav tako tudi 670. poveljni-
ško-logistični bataljon. 18. BRKBO je te zmogljivosti
dosegel z enotami, ki sodelujejo v NRF, za naloge v
NRF pa se pripravlja tudi vod VP. Pomemben projekt
je tudi dokončanje delavnice za vzdrževanje streliva
v Borovnici s fizikalno-kemijskim laboratorijem.
»Imamo enega najbolj sodobnih sistemov z vse-
mi sredstvi za vzdrževanje streliva, kar pomeni
večjo varnost in podaljševanje rokov uporabe
streliva,« je dejal načelnik GŠSV. Glede ocenjevanja
bojne pripravljenosti SV, ki je letos potekalo po novi
metodologiji Nata in po kateri so nekatere enote
dobile negativno oceno, je generalmajor Lipič dejal,
da takšno ocenjevanje zagotavlja večjo preglednost
nad cilji in zmogljivostmi, za katere so se zavezali.
»Napake so večinoma odpravljene, nekatere pa
bodo do izpolnitve postavljenih ciljev v obdobju od
leta 2006 do 2008.«
Generalni direktor URSZR Bojan Žmavc je poudaril,
da zakon o gasilstvu in prihajajoči zakon o varstvu
pred naravnimi in drugimi nesrečami pomenita pre-
mik ter podlago za nadaljnje in še učinkovitejše delo
sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesreča-
mi. »Ugotavljamo, da je sistem ob naravnih ujmah
letos deloval na vseh ravneh. V ZDA in Pakistan smo
poslali humanitarno pomoč, letala Nata pa so po
pomoč prvič priletela na brniško letališče, kjer so
bili uspešno izpeljani vsi logistični postopki.« Na
področju izobraževanja in usposabljanja so prešli
na nov način predstavitve zaščite pred naravnimi in
drugimi nesrečami, in sicer so bili odzivi na dneve
zaščite in reševanja dobri, zato bodo take predsta-
vitve potekale bienalno.
Valerija Šket Jarm
Foto: Bruno Toič
Minister za obrambo Karl Erjavec je v torek,
13. decembra, predstavil stališče ministrstva
do predloga opozicije za precejšnje znižanje
obrambnega proračuna za leti 2006 in
2007. »Dolgoročni program razvoja in opre-
mljanja SV do leta 2015 predvideva naraš-
čanje deleža BDP za obrambo, in sicer naj
bi bilo leta 2006 namenjeno 1,78 odstotka
BDP, leta 2007 1,87 in leta 2008 dva od-
stotka BDP. Ta odstotek bi ostal do leta 2015
v tej višini. Proračun za leti 2006 in 2007 ne
dosega rasti deleža BDP. Za leto 2006 je ta
delež 1,7 odstotka, za leto 2007 pa 1,82
odstotka BDP. Prepričan sem, da bomo leta
2008 dosegli cilj. Tudi iz sklepa vlade iz leta
2002 izhaja, da bosta za obrambe izdatke
do leta 2008 namenjena dva odstotka BDP.
Zato sem začuden, da je opozicija izrazila
dvom, zakaj je treba sredstva v obrambnem
sistemu povečevati. S proračunom za leto
2006 povečujemo sredstva predvsem za
vojaško obrambo in nacionalno varnost ter
za zaščito in reševanje, zagotovili pa bomo
realizacijo zavez, ki smo jih dali Natu, ter
realizacijo ciljev, zapisanih v srednjeročnem
programu opremljanja SV.«
 Minister Erjavec na zasedanju SEDM
Minister za obrambo Karl Erjavec se je
od 5. do 7. decembra udeležil zasedanja
Pobude za sodelovanje obrambnih mini-
strov Jugovzhodne Evrope (Southeastern
Europe Defence Ministerial – SEDM) v Was-
hingtonu. Glavna razprava udeležencev je
bila namenjena širitvi SEDM in angažiranju
SEEBRIG (Southeastern European Brigade)
v mirovno operacijo v Afganistan. Ob robu
zasedanja se je minister na dvostranskih
srečanjih sestal z ministri za obrambo, med
drugim z ameriškim Donaldom Rumsfel-
dom, obiskal pa je tudi zavezniško povelj-
stvo v Norfolku in se v ameriškem kongresu
sestal s kongresnikom slovenskega rodu
Jamesom Oberstarom.
Namen pobude SEDM je krepitev miru, varnosti
in stabilnosti ter utrjevanje zaupanja med drža-
vami v Jugovzhodni Evropi, članice pa so Albani-
ja, Bolgarija, Hrvaška, Italija, Grčija, Makedonija,
Romunija, Turčija, ZDA, Slovenija in Ukrajina, ki je
postala članica prav na tem zasedanju v Was-
hingtonu. Na zasedanju so se ministri seznanili
z aktivnostmi, ki so v okviru pobude potekale
od lanskega srečanja, na katerem so sprejeli
odločitev o pripravi vsega potrebnega za napo-
titev jugovzhodne evropske brigade (SEEBRIG) v
mirovno operacijo Isafa v Afganistan. Slovenija
je v brigadi le opazovalka, predstavniki MO pa
aktivno sodelujejo v delovni skupini za prepre-
čevanje širjenja orožja za množično uničevanje,
varovanje državnih meja in boj proti terorizmu.
Prva vojaška vaja EU
Milex 2005
Od 18. novembra do 2. decembra je v Belgiji,
Franciji in Nemčiji potekala prva vojaška vaja
Evropske unije Milex 05. Poveljniško-štabna
vaja je bila organizirana na ravni pariškega
operativnega poveljstva in poveljstva sil EU iz
Ulma. Njen namen je bil izuriti poveljstvi v vo-
denju operacij in oceniti vojaške vidike vodenja
operacij kriznega menedžmenta EU na strate-
ški in operativni ravni v primerih, ko gre za avto-
nomno vodeno operacijo EU, torej brez upora-
be Natovih sredstev in zmogljivosti. Poveljstvi
Minister za obrambo Karl Erjavec je predstavil
slovenska nacionalna stališča o regionalnem so-
delovanju na obrambnem področju, o sodelovanju
Slovenije v mirovnih operacijah in aktivnostih ter
prizadevanjih za stabilizacijo razmer v JV Evropi.
Ob robu ministrskega srečanja se je minister Er-
javec sestal z ameriškim ministrom za obrambo
Donaldom Rumsfeldom. Pogovarjala sta se o
možnostih za nadaljevanje in krepitev uspešnega
dvostranskega sodelovanja. Rumsfeld je pozitiv-
no ocenil prizadevanja pri reformi slovenskega
obrambnega sistema. Minister Erjavec je svoje-
ga ameriškega sogovornika seznanil s trenutno
udeležbo pripadnikov SV v mednarodnih mirovnih
operacijah in z načrti za povečanje njihovega šte-
vila. Srečal se je tudi z makedonskim obrambnim
ministrom Jovanom Manasijevskim, albanskim
obrambnim ministrom Fatmirom Mediumom in
sta se urili v oblikovanju in vodenju operacije v
pogojih večnacionalne sestave poveljstev, šta-
bi znotraj operativnega poveljstva in poveljstva
sil pa so se urili v opravljanju štabnih nalog pri
pripravi predlogov odločitev. Najpomembnejši
cilj je bil preveriti upravičenost načel, na pod-
lagi katerih so bila oblikovana vsa operativna
poveljstva in poveljstva sil EU. Slovenijo je na
vaji zastopal častnik, ki je delal v skupini nacio-
nalnih častnikov za povezave in se je občasno
vključeval v delo posameznih sektorjev.
obrambnim ministrom Bosne in Hercegovine
Nikolo Radovanovićem.
Udeleženci zasedanja so obiskali tudi poveljstvo
skupnih sil ZDA in zavezniško poveljstvo za
transformacijo v Norfolku, ki ima vlogo glavne
sile za preoblikovanje in katalizatorja za izboljše-
S p re m l j a m o
vanje zmogljivosti zavezništva. Pri veleposlaniku
RS v ZDA Samuelu Žbogarju se je minister Erja-
vec udeležil sprejema ob dnevu samostojnosti
in enotnosti ter nagovoril častne goste, prijatelje
Slovenije. V ameriškem kongresu se je sestal
s kongresnikom slovenskega rodu Jamesom
Oberstarom, s katerim sta govorila predvsem o
obrambnih reformah, in s kongresnikom Steve-
nom Rothmanom, s katerim sta se pogovarjala
o ameriško-slovenskem sodelovanju v okviru
Mednarodne fundacije za razminiranje in po-
moč žrtvam min.
Foto: Vlasta Vivod
Pripadnika SV že
delujeta v Pakistanu
V četrtek, 1. decembra, sta na operacijo
za pomoč Pakistanu odšla pripadnika Slo-
venske vojske. Delujeta v okviru poveljstva
namensko oblikovanih sil iz sestave NRF 5
v enoti za civilno-vojaško sodelovanje. Na-
loge za pomoč Pakistanu pri odpravljanju
posledic potresa častnik in podčastnik SV
opravljata v okviru kontingenta oboroženih
sil Francije v kraju Arja. Z udeležbo pri oprav-
ljanju nalog civilno-vojaškega sodelovanja
in podpore prebivalstvu Slovenija prispeva
k stabilizaciji razmer v Pakistanu.
S LO V E N S K A V O J S K A 5
 Ob dnevu 72. BR počastili spomin na generala Maistra
Pripadniki 72. brigade so 23. novembra praznovali svoj dan. Na
ta dan je general Rudolf Maister leta 1918 v Mariboru izdal ukaz
za razorožitev shutzwehra in s tem dosegel pomembno zmago
za slovenski Maribor. Minister za obrambo Karl Erjavec in načelnik
Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Ladislav Lipič sta v
počastitev dneva generala Maistra položila venec pri spomeniku
generala Rudolfa Maistra pred stavbo Ministrstva za obrambo.
S p re m l j a m o
pa Orkester SV. Na dan brigade so pripravili dan odprtih vrat Vojašnice
generala Maistra v Mariboru. Obiskovalcem so prikazali opremo in teh-
niko 72. brigade ter vse, ki jih zanima vojaški poklic, seznanili s poklicem
in možnostjo zaposlitve v Slovenski vojski. V sobi generala Maistra v
vojašnici so odprli enajsto likovno razstavo del, ki so nastala na likovnih
delavnicah general Maister 2005.

Foto: 72. brigada SV

Venec so položili tudi člani Zveze društev general Rudolf Maister.

V 72. brigadi so pripravili precej prireditev, ki so ob dnevu brigade že tradi-

cionalne. Tako so v središču Maribora že dva dni prej v razstavnem pros-
toru Zavoda za prostorsko načrtovanje odprli dokumentarno razstavo o
generalu Rudolfu Maistru, ki kronološko predstavlja njegovo življenje in
delo. Razstavo je 72. brigada pripravila z Vojaškim muzejem SV. Na Trgu
svobode v Mariboru je bila v torek, 22. novembra, osrednja slovesnost ob
dnevu 72. brigade in spominskem dnevu Mestne občine Maribor. Glavni
govornik poveljnik Poveljstva sil kapitan Renato Petrič je poudaril pomen
generala Maistra in 72. brigade. V kulturnem programu sta se zbranim
predstavila trobilni kvintet Orkestra Slovenske vojske in vokalna skupina
Canticum. Na prireditvi so bile postrojene vse enote 72. brigade, razen
76. protioklepna četa, ki je bojno streljala na Počku. Poveljnik 72. brigade
podpolkovnik Friderik Škamlec je podelil zlati znak 72. brigade polkovniku
Vladimirju Maherju ter srebrni znak podpolkovniku Klemenu Medji, major-
ju Aleksandru Murku in stotniku Albinu Tepehu. Plaketo za sodelovanje je
prejelo Kulturno-umetniško društvo Gabrijel Kolbič, znak za sodelovanje

Topografski karti in digitalni model SV obiskal turški načelnik

reliefa Slovenije
Minister za obrambo Karl Erjavec je v torek, 22. novembra, na
predstavitvi državne topografske karte in vojaške topografske
karte RS v merilu 1 : 50.000 ter novega digitalnega modela relie-
fa RS dejal, da so vsi trije vrhunski projekti rezultat dolgoletnega
dobrega sodelovanja ustanov.
oboroženih sil
Dvodnevni uradni obisk v Slovenski vojski je v sredo, 7. decem-
bra, končal načelnik obrambnega štaba oboroženih sil Turčije
general Hilmija Özköka z delegacijo. Na MO jih je sprejel načel-
nik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič.

Foto: Boštjan Bogme

Pri navedenih projektih so sodelovali Geodetska uprava RS, Ministrstvo
za okolje in prostor, MO, Geodetski inštitut Slovenije in Geodetski zavod
Slovenije ter takratno Ministrstvo za znanost in tehnologijo. Prvih sedem
vojaških topografskih kart Slovenije v merilu 1 : 50.000 od skupno 58 li-
stov so pripravili za skupno vajo Nata in PzM leta 1998 na Dolenjskem.
V tem času se je MO z Geodetsko upravo RS in Geodetskim inštitutom
Slovenije odločilo poiskati skupne rešitve za pripravo obeh različic
topografskih kart za obrambne potrebe in državne geodetske naloge.
»Uspelo nam je združiti pripravo obeh kart v en postopek, ki se loči šele Pripadniki SV so gostom predstavili razvoj in preoblikovanje Slovenske
po tisku. Tako smo optimizirali postopke, stroške in čas ter dokazali, da vojske, njeno organizacijsko formacijsko strukturo ter potek profesiona-
je sodelovanje med resorji, ustanovami in strokovnjaki mogoče ter ob lizacije in integracije v Nato. Pogovarjali so se tudi o sodelovanju v med-
dobrem vodenju tudi uspešno,« je poudaril obrambni minister. narodnih operacijah za podporo miru in o prihodnjem dvostranskem
Pri terenskih analizah, predstavitvah razmer in simulacij različnih sodelovanju obeh vojsk. Generala sta si ogledala še računalniško
dejavnosti je pomemben pripomoček tudi kakovosten digitalni model podprto vajo Viking 2005, v vojašnicah na Vrhniki in v Ljubljani pa so
višin. »Z uporabo ustreznih programskih rešitev nam ta kombinacija turškemu načelniku predstavili vojaško opremo in oborožitev.
omogoča simulacijo pohoda, vožnje, leta letala in rekonstrukcijo do- Generala Hilmija Özköka je na MO ločeno sprejel tudi državni sekretar
godkov,« je še dejal minister Erjavec. Franci Žnidaršič.

6 S LO V E N S K A V O J S K A
 VERC izvedel vadbeni inšpekciji
po sporazumu CFE
Verifikacijski center SV je med slovenskim predsedovanjem
OVSE izvedel višjo obliko usposabljanja tako, da je z vadbenima
inšpekcijama ugotovil stopnjo usposobljenosti v SV za sprejem
inšpekcij po adaptiranem sporazumu CFE o nadzoru oborožitve,
katerega članica lahko Slovenija postane že leta 2007.
Usposabljanje je bilo namenjeno PE SV in inšpektorjem iz SV, ki sestavlja-
jo inšpekcijsko skupino Slovenije ob aktivni inšpekciji v tujini ali spremlje-
valno skupino Slovenije ob sprejemu tuje inšpekcije v Sloveniji. Vadbeni
inšpekciji sta bili izvedeni skoraj kot pravi in v angleščini. V prvi vadbeni
inšpekciji maja letos so bili v obeh skupinah inšpektorjev in spremljeval-
cev domači inšpektorji, ki so brez predhodne najave pregledali vojašnice
v Cerkljah ob Krki, v Celju in Postojni. V drugi vadbeni inšpekciji novembra
so v inšpekcijski skupini sodelovali inšpektorja iz Nemčije in eden iz BiH.
Poudarek je bil na kakovosti dela in pripravljenosti vseh enot na sprejem
inšpekcije. Obiskali so vojašnici generala Maistra v Mariboru in Franca
Rozmana Staneta v Ljubljani.
Usposabljanje je doseglo namen, obenem pa so tuji inšpektorji predstavi-
li nacionalni pristop pri izpolnjevanju sporazuma CFE in izkušnje na prak-
tičnem primeru prenesli slovenskim inšpektorjem. VERC v dvostranskem
sodelovanju z Italijo leta 2006 načrtuje dve vadbeni inšpekciji.
Praznovali 15. obletnico MSNZ v
pokrajini Ljubljana mesto
Na slovesnosti, ki jo je organiziralo predsedstvo MSNZ pri Območnem
združenju ZVVS Ljubljana mesto, v Vojašnici Franca Rozmana Staneta
v Ljubljani so v četrtek, 24. novembra, pripadnikom MSNZ podelili spo-
minski znak ob 15. obletnici. Na slovesnosti se je zbralo 191 pripadni-
kov MSNZ pokrajine Ljubljana mesto. Ob tej priložnosti so podelili tudi
zahvalne listine slovenskim družinam, ki so med pripravami na osamo-
svojitveno vojno v skrivnih skladiščih na svojih domovih varovale orožje,
strelivo, minskoeksplozivna sredstva in drugo vojaško opremo. S svojo
pogumno odločitvijo so te družine v takratnih prelomnih in za slovenski
narod usodnih dneh nosile enega najtežjih bremen v projektu MSNZ po-
krajine Ljubljana mesto. Posameznikom in ustanovam so podelili tudi
zahvalne listine za njihov pomemben prispevek ob 15. obletnici MSNZ
pokrajine Ljubljana mesto.
Orožja nismo oddali
Foto: Jerica Pavšič
S p re m l j a m o
Minister za obrambo Karl Erjavec in državni sekretar na MO Franci
Žnidaršič sta v petek, 25. novembra, na MO podelila spominski znak
orožja nismo oddali devetdesetim pripadnikom stalne sestave štabov
za TO, ki so delovali v Brežicah, Dravogradu, na Jesenicah, v Kranju,
Krškem, Lendavi, Litiji, Mozirju, Radljah ob Dravi, v Radovljici, Sloven-
skih Konjicah, Šmarju pri Jelšah, v Trbovljah, Tržiču, Velenju in Žalcu.
Spominski znak je bil ustanovljen z odredbo ministra za obrambo 27.
oktobra 2005 v spomin na delo pripadnikov občinskih štabov za TO
in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij pri preprečitvi oddaje
orožja, streliva in drugih materialno-tehničnih sredstev pod nadzor JLA
od 16. do 19. maja 1990. Minister Erjavec je ob tej priložnosti spomnil
na ključne dogodke pri oblikovanju temeljev slovenske samostojnosti.
72. brigada na vaji
Cooperative Associate 2005
Na Vojaški akademiji generala Mihaila Apostolskega v make-
donskem Skopju je od 14. do 25. novembra potekala Natova
vaja Cooperative Associate, na kateri je sodelovalo šest pri-
padnikov 72. brigade pod vodstvom stotnika Gregorja Kobala
iz 45. OKB.
Na vaji je sodelovalo 300 častnikov, podčastnikov ter predstavnikov
civilnih vladnih in nevladnih organizacij ter policije iz nekaterih držav
članic Nata, in sicer Bolgarije, Kanade, Litve, Slovenije, Španije, Turčije
in ZDA, iz Partnerstva za mir, Sredozemskega dialoga ter Makedonije.
Vajo je vodilo Natovo poveljstvo v Madridu (Land Component Com-
mand – LCC Madrid). Tema računalniško podprte vaje je bila izvajanje
operacije v podporo miru na fiktivnem ozemlju države, v kateri so se
medetnični spori razvili v oborožen spopad. Sledili so sporazum ZN o
prekinitvi ognja in mirovni sporazum ter oblikovanje sil za misijo ZN
pod vodstvom Nata. Vaja je vključevala naloge zavarovanja ključnih
objektov in prostora, zagotovitev varnega okolja, socialne varnosti
prebivalstva in humanitarne pomoči ter protiteroristične aktivnosti. Po-
membna je bila zračna podpora operacije, katere nosilec je bilo Natovo
poveljstvo ACC Izmir iz Turčije (Air Component Command). Slovenska
delegacija je bila razporejena v mehanizirani bataljon, in sicer v bojno
skupino ter samostojno četo RKBO kot posrednik brigadi, evalvacijska
skupina pa jo je pohvalila. Vajo si je ogledal poveljnik PSSV kapitan
Renato Petrič. Gregor Kobal
S LO V E N S K A V O J S K A 7
 URSZR predstavila letošnjo Ujmo
Uprava za zaščito in reševanje je v petek, 2. decembra, v izobra-
ževalnem centru na Igu predstavila letošnjo številko revije Ujma, ki
obravnava naravne in druge nesreče v letu 2004.
V reviji Ujma, ki jo URSZR enkrat na leto izdaja od leta 1987, so strokovni
in poljudnoznanstveni prispevki o najpomembnejših nesrečah preteklega
leta. Zadnja številka obsega 299 strani in je razdeljena v 14 vsebinskih
S p re m l j a m o
V Kraljevini Belgiji
tudi Avenija Ljubljana
V četrtek, 8. decembra, je bila na sedežu Vrhovnega zavezniškega po-
veljstva za operacije (ACO) v Monsu v Kraljevini Belgiji poimenovana
ulica z imenom glavnega mesta Slovenije. Vse zavezniške države
imajo v tem okolju svoje ulice, Sloveniji pa je pripadla čast, da leži
njena avenija prav ob objektu vrhovnega poveljstva. Avenijo Ljubljana

sklopov. Članke, ki obravnavajo vremenske, vodne in druge razmere v Slo- je uradno razglasil načelnik štaba Shape nemški general Rainer Schu-
veniji, naravne in druge nesreče doma in v tujini, nevarnost in ogroženost wirth. Ob razglasitvi imena avenije se je skladno z vojaškim protokolom
ter raziskave in razvoj, so tudi tokrat prispevali strokovnjaki z ministrstev, v navzočnosti pripadnikov slovenskega vojaškega predstavništva slo-
strokovnih ustanov ter šol. V poglavjih o pripravljenosti na nesreče in o vesno rokoval z brigadirjem Antonom Turkom, nacionalnim vojaškim
odpravljanju posledic tokratna številka prinaša članke o novih potresnih predstavnikom SV pri ACO.
opazovalnicah in satelitih za spremljanje ekstremnega vremena, sledijo
poglavja, namenjena izobraževanju, usposabljanju in preverjanju, ter
poglavje o socialnih in psiholoških vidikih nesreč. Kot je dejal urednik
revije Miran Trontelj, je revija »s svojo interdisciplinarnostjo in pristopom
edinstvena, saj na strokoven način obravnava vzroke in posledice nesreč,
hkrati pa tudi svetuje, kako ob nesrečah ravnati«. Ob tem je Trontelj pouda-
ril, da pogreša več sodelovanja med ministrstvi, prav tako revijo dobivajo
predvsem ljudje, ki se tudi sicer ukvarjajo s tem področjem.
URSZR je letos za publikacije porabila 12,8 milijona tolarjev. Poleg Ujme je
izdala več zgibank in plakatov, redni letni statistični bilten Naravne in dru-
ge nesreče v Sloveniji v letu 2004 ter knjigo Miha Likarja Biološka vojna.
Publikacije so objavljene tudi na spletnih straneh URSZR www.sos112.si.

V pokoj odšla prva polkovnica SV

Prva in edina polkovnica SV
Marijana Mavsar, ki je bila za-
poslena kot inšpektorica za
obrambo v Inšpektoratu RS za
obrambo, se je 1. decembra
upokojila. Njeno strokovno
Do vojaških spletnih strani delo ter človeške in moralne
vrednote so cenili že v 7. PŠTO
V Knjižnično-informacijskem centru lahko zaposleni na MO pridobite v Mariboru, od koder je prišla v
gesla za internetno uporabo specialnih vojaških zbirk Jane’s, Perisco- Inšpektorat RS za obrambo 1.
pe in Stratfor. Vabimo vas, da izpolnite izjave za prevzem gesel in jih na februarja 1996. Dobila je visoka
papirju, vendar ne po faksu, ter podpisane pošljete v KIC. Če še niste vojaška odlikovanja za osebni
član KIC, pošljite izpolnjen obrazec Vpisnica. Lahko se tudi osebno prispevek pri osamosvojitvi
oglasite med delovnim časom KIC in prevzamete geslo s podpisom naše domovine in za prispevek
izjave. Izjave dobite na intranetu na Info točki. k izgradnji obrambnega sistema. Med 25-letnim delom na obrambnem
Jane’s Information Group je vodilni svetovni ponudnik obveščevalnih področju je večino časa namenila organizacijskim in mobilizacijskim
in analitičnih informacij glede nacionalne in internacionalne obrambe, zadevam ter upravljanju človeških virov v TO in pozneje v SV. Večkrat
varnosti ter raziskovanja tveganja. Military Periscope ima zbirko s po- je bila članica delovnih skupin za proučevanje novih predpisov na
dročja vojaške industrije, v kateri so informacije o vojskovanju, vojaški področjih obrambnega sistema in mentor večini sodelavcev IRSO. Člo-
opremi, načrtih in programih za več kot 165 držav. Vsebuje tudi opise in veški pristop na eni in nepopustljiva profesionalnost na drugi strani sta
tehnične značilnosti pomembnejšega orožja in sistemov z vsega sveta, lastnosti, ki sta tako pri sodelavcih kot pri inšpiciranih subjektih vedno
Stratfor pa ponuja geopolitične analize in napovedi. izzvali občudovanje.

8 S LO V E N S K A V O J S K A
 Vabilo na
tekmovanje
Poveljstvo za podporo SV bo v soboto, 14.
januarja 2006, na Pokljuki pripravilo že 35.
tradicionalno tekmovanje SV in policije v
patruljnem teku na smučeh. Tekmovanje
je del usposabljanja enot in pripadnikov
SV ter policije, cilj pa je preveriti njihovo
Pomagajmo odtajati ledeni obup
Rdeči križ Slovenije je oktobra začel humanitarno akcijo za pomoč pri-
zadetim v potresu v Pakistanu. Iz Slovenije so že poslali več paketov
pomoči, vendar je brez domovanja ali možnosti oskrbe še vedno 2,5
milijona ljudi. Zato RKS v dogovoru z Mednarodno federacijo društev
Rdečega križa in Rdečega polmeseca začenja humanitarno akcijo, v

pripravljenost in vzdržljivost v zimskih
razmerah. Poseben poudarek je na
obvladovanju smučarskih veščin in strelski
izurjenosti v najtežjih pogojih. Tekmovanje
je odprtega tipa, zato so vabljene tudi ekipe
državnih organov in nekaterih tujih držav.
Pisne prijave z imenskim seznamom
tekmovalcev in navedbo kategorije pošljite
do vključno petka, 6. januarja 2005, na
naslov MO RS, 23. vojaško teritorialno
poveljstvo SV, Bleiweisova 32, 4220 Kranj,
ali po faksu, številka (04) 290 13 30.
Več informacij lahko dobite pri stotniku
Romanu Hartmanu na telefonski številki
(04) 531 21 40.
S p re m l j a m o
kateri na pobudo vlade RS in MZZ zbira denar za 10.000 spalnih vreč in
njihovo distribucijo v prizadetih krajih v Pakistanu. Cena spalne vreče
je približno 4000 tolarjev. Akcijo odlikuje preglednost zbiranja, zato bo
vsaka fizična ali pravna oseba za sodelovanje prejela certifikat, če bo
podarila denar vsaj za eno spalno vrečo. Poleg tega bodo spalne vreče
opremljene z etiketami, na katere se bo lahko vsak donator ne glede na
višino donacije podpisal.
Pozivamo vas, da se z vsemi ljudmi dobre volje in odprtega srca spom-
nite na tiste, ki v tem trenutku najbolj potrebujejo pomoč. Prispevke lah-
ko nakažete na transakcijski račun RKS pri NLB 02922-0019831742,
sklic 4023. SMS s ključno besedo POTRES lahko pošljete prek mobilnih
operaterjev Simobil in Mobitel na številko 1919.

Ljubljana, 29. november
Namestnica veleposlanika ZDA Maryruth
Coleman in vodja pisarne za obrambno so-
delovanje podpolkovnik Eugen Moty sta s so-
delavci državnemu sekretarju na MO Franciju
Žnidaršiču predstavila programe obrambne
pomoči in sodelovanja, in sicer FMF, IMET, Mil
to Mil ter programe Marshall Centra. Navedene
programe sodelovanja pod vodstvom velepos-
laništva ZDA usklajuje pisarna za obrambno
sodelovanje.
Ljubljana, 29. november
Slovenijo je s kolesom prečkal Armin Köhli,
40-letni novinar in kolesar z amputirani no-
gami pod kolenom, ki je svojo več kot 1000
kilometrov dolgo pot začel v Ženevi, končal pa
jo je v Zagrebu, kjer je potekala 6. konferenca
držav podpisnic ottawske konvencije. Švicar-
Kronika
ski kolesar je želel s svojim dejanjem opozoriti na
pomembnost boja proti minam in na nujnost za-
gotavljanja večjih pravic žrtvam min. V Sloveniji
se je ustavil, ker je naša država predvsem prek
delovanja ITF pomemben akter pri odpravljanju
posledic vojne v Jugovzhodni Evropi. Med potjo
čez Slovenijo se je ustavil tudi na Inštitutu RS za
rehabilitacijo, kjer si je ogledal oddelek za reha-
bilitacijo žrtev min in se srečal z žrtvami min iz
Albanije, ki so na zdravljenju v Sloveniji.
Ljubljana, 7. december
V pritličju MO je generalpodpolkovnik Albin
Gutman odprl razstavo slikarke Zdene Šabec,
pripadnice Slovenske vojske, ki slika že od leta
1978. Tokratna razstava, ki bo na ogled do 3.
januarja 2006, je njena druga velika razstava v
prostorih MO, kjer se je prvič predstavila že leta
1997. Razstavljene so slike s tematiko štirih
letnih časov, s cvetličnimi motivi, abstraktnimi
vzorci, ženskimi figurami in živalskimi motivi
ter portreti. Zdena Šabec v slikarstvo vnaša
skrivnostno energijo Krasa kot pokrajine, iz
katere črpa navdih ustvarjalnosti, hkrati pa ne
more prikriti domotožja po rodni Štajerski.
Ankaran, 7. december
V 430. mornariškem divizionu SV je bila na
delovnem obisku delegacija obrambnega mi-
nistrstva Republike Italije in generalštaba obo-
roženih sil. Namen obiska je bil usklajevanje
aktivnosti v okviru dvostranskega sodelovanja
na področju pomorstva. V Vojašnici slovenski
pomorščaki Ankaran so jim predstavili po-
tapljaško opremo, na vojaškem privezu v Luki
Koper pa so si gostje ogledali hitro patruljno
ladjo Ankaran.
Maribor, 9. december
V Unionski dvorani v Mariboru je potekal
koncert Orkestra Slovenske vojske z gosti.
Organizirala ga je 72. brigada SV v okviru
božičnih in novoletnih praznikov za pripadnike
72. brigade, njihove svojce in ljubitelje glasbe.
Orkester SV se je pod taktirko Milivoja Šurbeka
predstavil s skladbami v sodelovanju s piani-
stoma Hinkom in Miho Hasom, klarinetistom
in saksofonistom Aljošo Deferrijem, triom flavt
in pozavn ter vokalistoma Tejo Saksida in Sa-
mom Ivačičem. Program je popestril dramski
igralec in recitator Jurij Souček.

S LO V E N S K A V O J S K A 9
 Na vaji Viking
Iz vojaškega življenja

urili civilno-vojaško sodelovanje

Od 5. do 16. decembra je v prostorih Na vaji so
oddelka za raziskave in simulacije v sodelovale
Ljubljani potekala mednarodna raču- policija in
nalniško podprta vaja Viking 05, na druge civilne
kateri je sodelovalo osem držav članic organizacije.
Severnoatlantskega zavezništva in
Partnerstva za mir. Organizirala jo je
švedska vojska, in sicer v Sloveniji,
Švedski, Franciji, Finski, Švici, Irski,
Hrvaški in Ukrajini. Povezave so poteka-
le prek zaščitenih radijskih, telefonskih
in internetnih zvez. Cilj vaje je bil uspo-
sobiti poveljstva brigadnih in bataljon-
skih ravni v postopkih ter dejavnostih
predvsem s področja civilno-vojaškega
sodelovanja na kriznih območjih v ope-
racijah v podporo miru.

Vaja Viking na dve leti
Vaje Viking švedska vojska organizira bienalno
od leta 1999, do zdaj pa je Slovenska vojska
sodelovala na teh vajah s častniki za pove-
zavo v poveljstvih na Švedskem, tokrat pa je
bilo prvič, da je vaja potekala tudi v Sloveniji.
V okviru mednarodne brigade kot vadbenec
prvič sodelujejo poveljstvo 1. brigade, poveljstva
njenih bataljonov in civilne organizacije, saj
bodo največ pozornosti namenili sodelovanju
vojske s civilnimi vladnimi in nevladnimi orga-
nizacijami na kriznih območjih. Tako so na vaji
tudi predstavniki Ministrstva za notranje zadeve,
Ministrstva za zunanje zadeve, Rdečega križa,
Slovenske Karitas, Urada vlade za informiranje
in Sektorja za civilno obrambo MO, vodi pa jo
Poveljstvo sil SV ob pomoči strokovnjakov iz
oddelka za raziskave in simulacije (ORIS). Na
vaji je več kot 100 posameznikov iz Slovenije,
vključno z dvanajstimi pripadniki švedskih obo-
roženih sil in pripadnikom nemških oboroženih
sil, sicer pa v osmih državah skupaj sodeluje
več kot 2000 ljudi. »Švedska vojska kot vodilna s
pomočjo mrežnega sistema načrtuje incidente,
ki se dogajajo v namišljeni državi. 1. brigada kot
vadbenec prek računalniških sistemov vidi, kaj
se dogaja, da se na primer začenjajo demon-
stracije v mestu, ropanje trgovin in zažiganje
avtomobilov. Na te dogodke se morajo vadbenci
odzvati. Vodstvo vaje, v Sloveniji je to Poveljstvo
sil, spremlja odzive oziroma ukrepanje. Taktič-
nih postopkov sicer ne ocenjujemo, spremljamo
pa odločitve in potek vaje,« je pojasnil namest-
nik vodje vaje podpolkovnik mag. Robert Puš.
Major Jan Lagerwall iz švedskih oboroženih sil
in koordinator vaje za Slovenijo je pojasnil, zakaj
je poudarek na vajah Viking na civilno-vojaškem
sodelovanju. »Klasična vloga oboroženih sil se
vedno bolj zmanjšuje, več pa je sodelovanja na
mirovnih operacijah. Zaradi razmer na primer v
nekdanji Jugoslaviji je vedno bolj pomembno
koordinirano sodelovanje med vojsko in civil-
nimi organizacijami, ki delujejo na določenem
kriznem območju. Zato je dobro, da se na takih
vajah čim bolj usposabljamo za to področje.«

Podpolkovnik Major Glavni policijski inšpektor Bojan Pipenbaher Barbara Nedič Stotnik Višji vodnik
mag. Robert Puš Jan Lagerwall Dušan Klobasa Andrej Indof Branko Češarek

10 S LO V E N S K A V O J S K A
 Nujno sodelovanje
vojsk in civilnih organizacij
»Ker na misijah in kriznih žariščih države članice
Nata vedno bolj sodelujejo in ker na teh območjih
delujejo vladne, nevladne in humanitarne organi-
zacije, želimo častnike čim bolj izuriti prav v civil-
no-vojaškem sodelovanju,« je dejal podpolkovnik
mag. Puš in dodal, da je obojestransko sodelo-
vanje na terenu nujno. »Od vaje zato pričakujem
izboljšanje usposobljenosti poveljstva brigade
na področjih delovanja na mirovni operaciji in
sodelovanja s civilnimi organizacijami.« Bojan
Pipenbaher iz Sektorja za civilno obrambo MO
je pojasnil, da sektor skrbi za koordinacijo in
usklajevanje vseh civilnih struktur in zmogljivosti
za civilno podporo Slovenski vojski, vlada pa je
letos sprejela koncept tega delovanja. To pomeni,
da se bodo strokovnjaki, ki so se usposobili za
tako delovanje, udeleževali operacij in pomagali
ne le SV, temveč vsem strukturam Nata in EU na
območju operacij. »Na vaji Viking smo sicer v
nekoliko drugačni vlogi in za poveljstvo brigade
ustvarjamo pogoje delovanja, da se bodo pri-
padniki 1. brigade urili v civilno-vojaškem sodelo-
vanju.« Glavni policijski inšpektor iz generalne
policijske uprave Dušan Klobasa je že sodelo-
val na podobnih računalniško podprtih vajah SV.
»Naše sodelovanje je dobrodošlo zaradi izkušenj,
ki jih pridobimo na misijah. S kolegom sva bila na
misiji na Kosovu, tako da poznamo realne raz-
mere na območju delovanja. Na ta način bomo
lahko ustvarili takšne dogodke, kot se dogajajo
na misijah. Taka izkušnja je pomembna tudi zato,
ker se običajno na misijah pojavijo težave pri tem,
kdo je za kaj pristojen, torej za kaj je odgovorna
vojska, za kaj policija in za kaj civilne organizaci-
je. Na takih vajah bolj razčistimo te odnose, zato
sem zadovoljen, da sodeluje več nevladnih orga-
nizacij, da se med seboj spoznamo in izmenjamo
izkušnje.« Barbara Nedič iz Slovenske Karitas, ki
je sodelovala tudi pri odpravljanju posledic uniču-
jočih cunamijev v Aziji, je poudarila, da se vse bolj
vključujejo v mednarodne aktivnosti in delovanje
Vodja vaje kapitan Renato Petrič je udeležence nagovoril pred začetkom vaje.
Poveljstvo 1. brigade med delom na računalniško podprti vaji.
na kriznih območjih. »Take vaje nam koristijo, da
se naučimo sodelovanja in spoznamo vlogo, ki jo
ima vojska, ta pa spozna, kakšna je naša vloga
in kako mi delujemo in iščemo načine medseboj-
nega sodelovanja. Razmere na terenu so vedno
posebne, zato moraš biti prilagodljiv.« Stotnik
Andrej Indof na vaji deluje v okviru logistike, saj je
poveljstvo brigade klasično razdeljeno v sektorje.
»Slovenska vojska na vaji nadzira določeno ob-
močje, logistika v okviru poveljstva brigade pa
načrtuje logistično zagotovitev enotam na terenu.
Naša vloga je torej koordinacija dela med povelj-
stvom, logističnim bataljonom in podenotami ter
na drugi strani z enotami drugih vojsk. Norveški
bataljon na primer zagotavlja role 3, danski ba-
taljon pa gorivo. Take vaje so koristne, saj sodelu-
jemo z drugimi državami in preverimo delovanje
logistike, kar je še posebno pomembno, če bomo
imeli kdaj večjo enoto v tujini.« Višji vodnik Branko
Češarek iz S5, torej Sektorja za civilno-vojaško
sodelovanje, je pojasnil: »Ko se zgodi incident,
kar vidimo prek računalnikov, ocenimo razmere
in ugotovimo, kako bi lahko pomagali in ali se
moramo dogovoriti s civilnimi organizacijami itn.
Poveljstvu brigade predlagamo ukrepe. Poveljni-
Iz vojaškega življenja
ku svetujemo, kakšen odziv je glede na razmere
najbolj primeren. Tako si pridobivamo izkušnje za
delo na misijah.«
Dobre ocene
Vajo je takoj po koncu ocenil podpolkovnik mag.
Puš, ki je dejal: »Menim, da je vaja zelo dobro
uspela, tehnični del in podpora sta bila odlična,
zato se še posebej zahvaljujem majhni, toda
učinkoviti skupini ORIS-a, ki je omogočila, da je
vse dobro delovalo. Hkrati bi rad pohvalil švedske
kolege in tudi vadbenci so odlično opravili svojo
vlogo, še posebno civilne organizacije, tako da
smo dosegli vse cilje vaje in se dobro usposobili
za civilno-vojaško sodelovanje.« Januarja prihod-
nje leto bo na Švedskem potekala konferenca, na
kateri bodo predstavili analizo in oceno o tem, ali
je vaja uspešno potekala v vseh osmih državah.
Valerija Šket Jarm
Foto: Bruno Toič
From 5th to 16th December, an international
computer-supported exercise Viking 05 is
taking place at the Research and Simulation
Department in Ljubljana. The exercise is
organised by the Swedish Armed Forces.
It involves eight states, members of the
North-Atlantic Alliance and Partnership for
Peace, and is taking place in Slovenia, Cro-
atia, Sweden, France, Finland, Switzerland,
Ireland, Croatia and Ukraine. The links are
established through secured radio, telepho-
ne and internet connections. The aim of the
exercise is to train the brigade and battalion
level commands for procedures and activiti-
es predominantly in the field of civil-military
cooperation in crisis areas in peace support
operations.
S LO V E N S K A V O J S K A 11
 Slušatelji Nato Defense Collegea v Sloveniji
Iz vojaškega življenja

Poveljniško-štabna šola PDRIU je od

29. novembra do 1. decembra gostila
slušatelje 107. generacije višjega tečaja
Nato Defense Collegea (NDC) iz Rima,
v kateri je bilo 84 slušateljev iz 31 držav,
med njimi tudi predstavnik iz Slovenije.

Med šestmesečnim študijem na NDC se morajo

slušatelji udeležiti dveh dvotedenskih študijskih
potovanj. Na prvem so obiskali nekatere članice
Nata, Natova poveljstva v Evropi in onkraj Atlant-
skega oceana, na drugem pa spoznali nove
članice Nata, med njimi najprej prav Slovenijo.
Cilj študijskega potovanja je bil seznanitev slu-
šateljev z aktualnimi političnimi, varnostnimi in
obrambnimi stališči obiskanih držav ter njihovimi
prizadevanji v podporo evro-atlantski varnosti.
Slušatelje NDC je v Poljčah pozdravil tudi minister
za obrambo Karl Erjavec in jim predstavil dejav-
nosti Slovenije na obrambnem področju ter njeno
mednarodno sodelovanje.
Minister za obrambo Karl Erjavec je povedal, da
Slovenija ob prilagajanju in opravljanju nalog v
okviru zavezništva izvaja veliko dejavnosti, kot
so obrambne reforme, ki vključujejo prehod na
poklicno vojsko, obrambno načrtovanje in na-
črtovanje sil, upravljanje kadrov ter zagotavljanje
sredstev za izvedbo reform. Prav zagotavljanje fi-
nančnih in kadrovskih virov je z vidika obrambnih
reform in integracije v Nato po mnenju ministra
Erjavca ključno za doseganje postavljenih ciljev
in opravljanje nalog, ki jih je naša država pre-
vzela s polnopravnim članstvom v zavezništvu.
Slovenija tudi pozorno spremlja transformacijo
zmogljivosti v Natu. Tako bodo v Sloveniji pri
razvoju imeli prednost tista področja in enote, ki
so v neposredni povezavi z uresničevanjem ciljev
sil. Prva prednostna naloga SV bo vzpostavitev in
razvoj taktične bojne skupine, ki bo temeljila na
pehotnem motoriziranem bataljonu. Prav tako bo
SV namenila veliko pozornosti razvoju bataljona
RKBO, ki bo lahko sodeloval v vseh kriznih ope-
racijah in bo leta 2009 vključen v nabor zavezni-
ških premestljivih sil. Prednostne naloge SV bodo
tudi zagotovitev tehničnih in kadrovskih virov za
vzpostavitev komunikacijsko-informacijskega
sistema v obrambnem sistemu, vzpostavitev na-
cionalnega sistema nadzora zračnega prostora
in vključitev v skupni sistem zračne obrambe
Nata. Slovenija bo v okviru uresničevanja ciljev
sil nadaljevala tudi razvoj zmogljivosti taktičnega
vertikalnega manevra in transporta na srednjih
razdaljah.
Minister Erjavec je povedal, da je politični in
varnostni interes Slovenije varno in stabilno ožje
ter širše okolje, zato bo delovanje SV v prihodnje
najbolj usmerjeno prav na Zahodni Balkan, s
katerim ima naša država tudi veliko zgodovinskih
izkušenj. Slovenija zato želi ostati aktivna pri kre-
pitvi miru na Balkanu in se še naprej vključevati
v operacije v podporo miru na Kosovu in v BiH.
Navzočnost Natovih sil se ne sme zmanjšati, saj
bi bilo zmanjšanje enot Kforja v nepredvidljivih
političnih in varnostnih razmerah, ko se odloča o
političnem statusu province in uveljavljanju med-
narodnih standardov, nepotrebno in bi pomenilo
negativen znak za prebivalce. Po ministrovih be-
sedah mora rešitev odprtega vprašanja statusa
Kosova upoštevati standarde za zagotavljanje
zaščite manjšin.
Slušatelje NDC so v Poljčah obiskali tudi direktor
štaba GŠSV polkovnik Dragan Bavčar, ki je pred-
stavil aktualne dogodke, temeljne procese v SV
in njeno sodelovanje v mirovnih operacijah, dr.
Janez Šumrada z MZZ in predsednik odbora za
obrambo v DZ Anton Anderlič. Marko Pišlar

V SV odprli center za elektronsko izobraževanje

Pripadniki PDRIU so v torek, 13. decembra, s slovesnostjo v Cankarjevem domu, kjer je zbrane
nagovoril načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič, praznovali svoj dan. Ob tej priložnosti sta
dan prej v Vojašnici Šentvid minister za obrambo Karl Erjavec in načelnik Generalštaba SV ge-
neralmajor Ladislav Lipič odprla Center za elektronsko izobraževanje, ki so ga v okviru ciljnega
raziskovalnega programa Znanje za varnost in mir razvili v sodelovanju z ljubljansko Fakulteto
za elektrotehniko in s koprsko Fakulteto za management. SV z novim centrom uvaja možnost
učenja pripadnikov na daljavo, prek tega sistema pa bo mogoč tudi dostop do digitalne knjižnice
SV. Kot je poudaril minister Erjavec, bo SV s to pridobitvijo med vodilnimi članicami zveze Nato
na tem področju.
MP/BT

12 S LO V E N S K A V O J S K A
 Iz vojaškega življenja
Preverili
pripravljenost
vodov 10. MOTB
Na Krasu in vojaškem vadišču Poček je poveljstvo 10. MOTB od 21. do
25. oktobra preverjalo delovanje vodov v splošnih taktičnih postopkih.
Vode čaka še drugi del preverjanja, in sicer bodo decembra opravili
taktično bojno streljanje. 10. MOTB je prva enota, ki je začela uspo-
sabljanje po operativnem ciklu. »Glede na to, da je 10. MOTB prvi, ki
izvaja tako usposabljanje, se pojavljajo začetniške težave, ki jih rešu-
jemo različno ob pomoči nadrejenih. Menim, da bodo končne analize
dale rezultate in bodo v pomoč naslednjim enotam, ki se bodo urile po
operativnem ciklu, prav tako jim bodo verjetno koristile naše izkušnje,«
je dejal poveljnik 10. MOTB major Robert Glavaš.

Za delovanje pripravljeni leta 2007
Prvo fazo operativnega cikla je 10. MOTB začel
marca letos. V fazi konsolidacije so v poveljstvu
bataljona pripravili predloge za usposabljanja in
pridobitev VED ter izkoristili dopust in veliko nadur,
poleg tega so opravljali druge naloge, kot so varo-
vanje objektov, delo v enoti za protokol in pomoč
drugim enotam. Septembra se je začela druga
faza, in sicer usposabljanje ter urjenje enot. »Tre-
nutno smo v drugi fazi, in sicer v prvi etapi te faze.
V tem času smo opravili usposabljanje posadk,
oddelkov in vodov. Usposabljamo se iz vseh vse-
bin kolektivnih nalog, na primer za bojno delovanje
v obrambi in napadu ter za zasedno delovanje, iz-
vajamo opazovanje, patruljiranje, vse postopke za
mirovne operacije itn. Posebno pozornost name-
njamo poveljniško-logistični enoti bataljona. Tako
zdaj na Krasu preverjamo pripravljenost vodov
za opravljanje kolektivnih nalog in postopkov, za
katere smo se usposabljali v zadnjih treh mesecih.
Sklepni del bo potekal decembra, saj vode čaka
še taktična vaja z bojnim streljanjem. Prve ocene
kažejo različno usposobljenost vojakov. Razlog je
predvsem v zamujanju popolnjevanja bataljona z
vojaki. Tako bo končna analiza pokazala, ali lahko
to etapo uspešno končamo ali pa bo treba v na-
slednjih mesecih odpravljati napake,« je pojasnil
major Glavaš. Druga etapa se bo nadaljevala s
četnim usposabljanjem, ki se bo začelo marca
prihodnje leto, končno preverjanje pa bo maja v
Sloveniji ali tujini. Sledila bo tretja etapa, in sicer
bataljonsko usposabljanje, ki se bo končalo konec
leta 2006. S tem druga faza operativnega cikla še
ne bo končana, saj se bo v zadnjem delu bataljon
namensko usposabljal za določeno misijo. Tretja
faza operativnega cikla je namenjena delovanju
enote na misiji. 10. MOTB je trenutno po načrtih
predviden za delovanje v MVO Joint Enterprise
na Kosovu leta 2007 in tako bo prvič v tujino
poslan celoten bataljon. »Ocenjujem, da uspo-
sabljanje poteka skladno z odobrenimi načrti,
dejstvo pa je, da smo imeli težave s kadrom, saj
v konsolidacijskem času, ko je bilo to načrtovano,
nismo bili stoodstotno popolnjeni. Ves ta čas smo
dobivali vojake iz drugih enot, kar je nekoliko
motilo usposabljanje. Kljub temu teh približno
160 pripadnikov pospešeno urimo, da se čim prej
vključijo v enoto. Želimo jih pripraviti na naloge, ki
jih čakajo v naslednjih mesecih, usposabljamo jih
za delo na vozilih in z oborožitvijo, ki jo imamo, in
ustvarjamo kohezivnost v podrejenih enotah,« je
dejal major Glavaš.
Preverjanje vodov na Krasu
Ob načrtovanju usposabljanj in preverjanj so oce-
nili, da bi bilo dobro, da vsaj eno od urjenj opravijo
tudi na nevojaškem vadišču na Krasu. Dogovorili
so se s krajevnimi skupnostmi Pliskovica, Ga-
brovica in Komen, saj so prebivalci želeli, da del
Slovenske vojske pride tudi v njihove kraje. Župa-
nu Sežane so predstavili scenarij vaje, s pomočjo
Uprave za obrambo Postojna pa so se dogovorili
z vsemi lastniki parcel za uporabo zemljišča. »Rad

S LO V E N S K A V O J S K A 13

Iz vojaškega življenja
bi se zahvalim tem krajevnim skupnostim, da so nam omogočile uporabo
svojih zemljišč, saj je Kras odličen teren za urjenje,« je dejal major Glavaš.
Na terenu so preverili pripravljenost šestih vodov 10. MOTB, ki je sicer sestav-
ljen iz treh motoriziranih čet, poveljniško-logistične in minometne čete. Vsak
vod so preverjali dva dni. Tako so v ponedeljek, 21. oktobra, začeli s tremi vodi,
ki so izvajali postopke izvidovanja, patruljiranja, zaščite sil in konvojev, pomoč
lokalnim prebivalcem in podobno. Naslednji dan so se preselili na Poček,
kjer so posredovali med sprtima stranema, pri čemer so preverili obrambo,
napad, infiltriranje, naskoke in podobno. Tako so dnevno-nočno preverjanje
opravili v različnih vremenskih pogojih. Dva dni pozneje so preverjanje opravili
še trije vodi. »Voda, ki ne bosta opravljala preverjanja v tem sklopu, gresta
na vajo v Avstrijo in ju bodo v okviru avstrijskega bataljona preverili častniki
iz Natovega poveljstva iz Madrida. Tako bomo dobili vpogled, kako Natova
ocenjevalna skupina opravi preverjanje,« je povedal major Glavaš. Vodno pre-
verjanje opravlja poveljstvo bataljona, četno preverjanje bo na brigadni ravni,
bataljonsko pa bo opravilo Poveljstvo sil SV. »Pripravljene imamo kontrolne
ocenjevalne liste, po katerih bomo ocenili posamezne postopke, torej naloge,
ki jih izvaja vod. Hkrati lahko pomagamo poveljniku voda, če bi bilo treba. Za
poveljnike vodov smo pripravili vsaj 20 ur na mesec dodatnega internega
usposabljanja, saj mora biti ta kader zelo dobro usposobljen za delo,« je po-
jasnil vodja ocenjevalne skupine in namestnik poveljnika 2. MOTČ poročnik
Miha Rijavec. Del poveljnikov vodov je v bataljonu nekaj let, sicer pa je ta
kader večinoma nov, saj so v 10. MOTB prišli aprila po koncu usposabljanja
na častniški šoli. Nekaj jih je odšlo v ZDA na tečaj za delo v enoti, kakršen je
10. MOTB, usposabljali pa so jih tudi poveljniki čet. Poveljnik voda poročnik
Marko Tepej je dejal, da je vaja na Krasu in Počku vrhunec dela z vodi, čaka jih
le še bojno streljanje. »Ocenjevalci vedo, na kaj morajo biti pozorni. Skupen cilj
tako nas, ki vajo izvajamo, kot ocenjevalcev je, da bo vaja uspešno izvedena
in da bomo taktične postopke opravljali pravilno. Kakšna bo končna analiza,
14 S LO V E N S K A V O J S K A
Motivacija na terenu velika
Višji vodnik Marko Koren, poveljnik oddelka
V Slovenski vojski delam pet let in do zdaj so
usposabljanja potekalo nekoliko drugače kot po
operativnem ciklu. Tak sistem je dober, saj indivi-
dualne in kolektivne veščine obnavljamo ves čas.
Vaja na ravni voda je še stopnja višje od prejšnjih
usposabljanj in mislim, da se bomo veliko naučili,
poleg tega pripomore k boljši motivaciji, pa še v
oddelku se dobro spoznamo, kar je bilo pomembno
predvsem takrat, ko smo dobili kakšnega novega vojaka. Pred kratkim so
prišli vojaki iz drugih enot, vendar mislim, da ne bodo imeli večjih težav pri
vključevanju v vod.
Vojak Andrej Grešak
V SV sem od maja letos, za to službo pa sem se od-
ločil, ker sem imel težave s študijem. Delo mi je všeč
in tudi v enoti se dobro počutim. Usposabljanje niti
ni zahtevno. Prej sem delal v vojašnici na Bohinjski
Beli in sem moral spremeniti okolje, vendar mislim,
da sem se hitro vključil v kolektiv, še posebno skozi
delo. Po koncu usposabljanja po operativnem ciklu
bomo verjetno vsi šli na misijo, kam, pa za zdaj še
ni znano. Želim si, da bi bil čim bliže domu, mogoče v Bosni in Hercegovini
ali na Kosovu za začetek.
Vojak Sergej Šobar
V 10. MOTB sem prišel pred mesecem dni na svojo
željo. V tej enoti je več akcije, usposabljanje je bolj
intenzivno in tako pridobiš veliko znanja, izrazito je
tudi skupinsko delo. V kolektiv sem se hitro vključil,
poveljniki so dobri in mislim, da se bomo za naloge
odlično pripravili. Usposabljanje niti ni zahtevno, saj
sem fizično in kondicijsko dobro pripravljen, poleg
tega sem se pozanimal, kaj so že delali v operativ-
nem ciklu. Verjetno bomo šli tudi na misijo in mogoče bi z Afganistanom še
nekoliko počakal, da si prej drugje pridobim mednarodne izkušnje.
Poročnik
Marko
Tepej
izdaja
povelje.
 Iz vojaškega življenja
Major
Robert Glavaš

Poročnik
Poročnik Miha Rijavec
Simon Andrejek

bo znano po vaji bojnega streljanja.« Poročnik Simon Andrejek
je poveljnik voda pol leta, bil pa je tudi na šolanju v tujini, da si
je pridobil določene izkušnje. »Res je, da je ta vloga nova in da
je delo kar zahtevno, saj smo morali vzpostaviti sistem dela in
usposabljanja. Delamo po taktičnih postopkih, podobno kot jih
izvajajo v tujini, prilagodili pa smo jih našemu sistemu bojevanja.
Mislim, da je največja težava kader, ki pride sredi cikla iz drugih
enot, vendar tisti, ki so dalj časa v 10. MOTB, tudi pomagajo pri
Štabni vodnik urjenju teh vojakov, zato je delo lažje.« Bataljonski podčastnik,
Tomaž Mihelič
štabni vodnik Tomaž Mihelič, ki v bataljonu skrbi predvsem za
individualno usposobljenost vojakov in podčastnikov, je opozoril
na fizično pripravljenost za delo na terenu. »S pomočjo analiz
smo ugotovili, da je fizična pripravljenost bistvenega pomena,
da vojaki dobro delujejo v kolektivnih nalogah, sicer pod stresom
težko opravljajo postopke, ki jih od njih pričakujemo. Menim,
da so še rezerve pri pridobivanju kondicije, poleg tega je vsaka
generacija vojakov, ki pride v Slovensko vojsko, slabše fizično
pripravljena, zato je več poškodb in bolezni.«
Valerija Šket Jarm
Foto: Bruno Toič

From 21st to 25th October the 10th MOTB (Motorised Battalion) Command
carried out the testing of platoon operation in general tactical procedures.
The testing took place in the Karst area and Poček military training ground.
The platoons are to conduct out the second part of the testing in December
when they are going to carry out tactical combat firing. 10th MOTB is the
first unit to start their training according to the operative cycle. »Taking into
account that 10th MOTB is the first unit to carry out this sort of training,
we have experienced some beginner's difficulties which have been solved
in different ways with the support of our superiors. I believe that the final
analyses are going to give good results which will help the units to follow
with their training according to the operative cycle,« said the 10th MOTB
Commander, Major Robert Glavaš.
Ve l i k a n o v o l e t n a k r i ž a n k a
 Objave Ministrstva za obrambo
št. 243, 16. december 2005 ODREDBO Tadej NOVAK, Ljubljana
O PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVA ZA Marjan POVŠIČ, Novo mesto
OBRAMBO Andrej PRINČIČ, Ljubljana
I. spominski znak MSNZ 1990 Marjan SIRK, Celje
3143. prejmejo: IV. v čin stotnika:
Drago BITENC, Vrhnika Boštjan BAŠ, Celje
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list Silva CVETEK, Ljubljana Vojko ČUČEK, Celje

Objave
RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) Pavla ČAS, Šoštanj Domen ČUJEŽ, Slovenske Konjice
ter 1. odstavka 40. člena Pravilnika o priznanjih Silvo HUMAR, Nova Gorica Samo SMOLEJ, Jesenice
Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95, Frančiška HVALA, Nova Gorica David STONIČ, Ljubljana
44/96 in 2/03) izdajam Aleksander KERŠEVAN, Šempeter-Vrtojba V. v čin nadporočnika:
ODREDBO Jolanda KRKOVIČ, Kostel Toni BITENC, Domžale
O PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVA ZA Simon LISJAK, Nova Gorica Marko BUTARA, Novo mesto
OBRAMBO Janez MELANŠEK, Velenje Tomaž ČERNEC, Celje
I. medaljo za hrabrost Pavel MEŠTER, Nova Gorica Luka GORJUP, Slovenske Konjice
prejmejo: Janko MEŽA, Velenje Matej HAJDINJAK, Jesenice
Tomaž AŽBE, Škofja Loka Simon MOKOREL, Nova Gorica Iztok KAVŠEK, Novo mesto
Aleš FINŽGAR, Škofja Loka Marjana PLAJHNER, Velenje Slavko KOLAR, Slovenske Konjice
Andrej MAROLT, Ljubljana Dino ROJAC, Koper Robert KORDIŠ, Ribnica
II. medaljo za ranjence Zdenko SLATNAR, Šoštanj Matej KORON, Nova Gorica
prejme: Mitja VIDRIH, Ajdovščina Jernej KOSMAČ, Nova Gorica
Miran KREJAN, Laško Jožef KOVAČIČ, Murska Sobota
Šifra: 960-01-10/2005-1 Tomaž KURDIJA, Kranj
Šifra: 960-01-12/2005-1 Datum: 19. 10. 2005 Aleš LESJAK, Celje
Datum: 19. 10. 2005 Karl ERJAVEC Simon LINDIČ, Trbovlje
Karl ERJAVEC MINISTER Urban ODLAZEK, Trbovlje
MINISTER Žiga POGAČNIK, Ljubljana
3146. Sebastjan RAMŠAK, Celje
3144. Igor REŽEK, Novo mesto
Na podlagi 63. člena Zakona o obrambi (Ur. list Gregor SITAR, Velenje
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) Dejan ŠIBILJA, Krško
RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 11. člena Uredbe o činih in poviševanju v Vlado TOMAŽIČ, Sežana
ter 1. odstavka 40. člena Pravilnika o priznanjih Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02 in 87/05) Gregor VIRANT, Trbovlje
Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95, izdajam Andrej VOGRIN, Murska Sobota
44/96 in 2/03) izdajam ODREDBO
ODREDBO O POVIŠANJU ČASTNIKOV Šifra: 811-19/2005-1
O PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVA ZA I. v čin polkovnika: Datum: 18. 11. 2005
OBRAMBO Vladimir MAHER, Maribor Karl ERJAVEC
I. spominski znak KANAL Alojz TERNAR, Ljubljana MINISTER
prejme: Rajko VELIKONJA, Nova Gorica
Simon MEDVED, Ljubljana II. v čin podpolkovnika: 3147.
Ivan ALBREHT, Kranj
Šifra: 960-01-11/2005-1 Srečko MARTINUČ, Nova Gorica Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list
Datum: 19. 10. 2005 Miran ROŽANEC, Koper RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo)
Karl ERJAVEC Jani TOPOLOVEC, Ljubljana in 1. odstavka 40. člena Pravilnika o priznanjih
MINISTER Ivan TURNŠEK, Celje Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95,
Ivan ZORE, Trbovlje 44/96 in 2/03) izdajam
3145. III. v čin majorja: ODREDBO
Dušica BIZJAK, Celje O PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVA ZA
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list Valter BOŠTJANČIČ, Sežana OBRAMBO
RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) Jože GRBEC, Novo mesto I. spominski znak 15. obletnica MSNZ
ter 1. odstavka 40. člena Pravilnika o priznanjih Joško HERCOG, Celje prejmejo:
Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95, Franjo LIPOVEC, Maribor Drago BITENC, Vrhnika
44/96 in 2/03) izdajam Venčeslav LORBEK, Ptuj Silva CVETEK, Ljubljana

S LO V E N S K A V O J S K A 17
 Pavla ČAS, Šoštanj Vojko ŠTEMBERGAR, Ilirska Bistrica Alojzij REJC, Idrija
Venčeslav HOČEVAR, Sevnica Borut USENIK, Novo mesto Anton REŠEK, Kranj
Silvo HUMAR, Nova Gorica Zlatko VEHOVAR, Slovenske Konjice Koloman RITUPER, Murska Sobota
Frančiška HVALA, Nova Gorica Dragotin VIDRIH, Ajdovščina Janko RUTAR, Ilirska Bistrica
Aleksander KERŠEVAN, Šempeter-Vrtojba Ivan VUČETIČ, Hrastnik Darko SKOK, Šempeter-Vrtojba
Jolanda KRKOVIČ, Kostel Stanislav ZLOBKO, Brežice Anton SRAČNIK, Ruše
Simon LISJAK, Nova Gorica Peter ZUPAN, Radovljica Marijan STREHAR, Slovenska Bistrica
Marjan MAHNIČ, Ljubljana III. red MSNZ III. stopnje Edmond ŠARANI, Ljubljana
Janez MELANŠEK, Velenje prejmejo: Primož ŠAVC, Ravne na Koroškem
Pavel MEŠTER, Nova Gorica Darko ANDREJAŠIČ, Koper Roman ŠIŠKO, Trebnje
Janko MEŽA, Velenje Miran BARBORIČ, Ljubljana Martin ŠKORC, Krško
Simon MOKOREL, Nova Gorica Bogdan BELTRAM, Nova Gorica Miloš ŠONC, Grosuplje
Jože PISNIK, Podvelka Vito BERGINC, Kobarid Mirko ŠPETIČ, Ljubljana
Marjana PLAJHNER, Velenje Alojzij BOGATAJ, Škofja Loka Alojz ŠTEINER, Murska Sobota
Objave

Dino ROJAC, Koper Drago BOŽAC, Divača Bojan ŠULIGOJ, Jesenice

Janez ROZMAN, Kamnik Ivan BOŽIČ, Sevnica Franc ŠUŠTAR, Zagorje ob Savi
Zdenko SLATNAR, Šoštanj Mihalj BUKOVEC, Pesnica Mitja TEROPŠIČ, Novo mesto
Anton TUNJA, Kamnik Štefan Vladimir CIMER, Kočevje Zdenko TERPIN, Prebold
Mitja VIDRIH, Ajdovščina Darko ČOP, Kočevje Janez UDE, Kranj
Henrik ČOPI, Piran Rihard URBANC, Litija
Šifra: 094-8/2005-1 Miroslav DEBELAK, Litija Emil VELIKONJA, Ajdovščina
Datum: 24. 11. 2005 Slavko DEKLEVA, Izola Gorazd VIDRIH, Maribor
Karl ERJAVEC Franc DOMINKO, Novo mesto Zdravko VILAR, Velike Lašče
MINISTER Ljubomir DRAŽNIK, Črenšovci Borut ZAJEC, Ljubljana
Peter EINFALT, Žalec Boris ZAKRAJŠEK, Kamnik
3148. Miran FIŠER, Ormož Marko ZIDARN, Šoštanj
Ivo FURLAN, Ljubljana Stanko ŽITNIK, Ptuj
Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list Alan GEDER, Radenci IV. red MSNZ III. stopnje – posmrtno
RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo), Nikola GLAVATOVIĆ, Logatec prejmejo:
1. odstavka 40. člena Pravilnika o priznanjih Boris GRIL, Postojna Vinko BLATNIK
Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95, Dominik GRMEK, Domžale Janez BOHAR
44/96 in 2/03) in 2. odstavka 1. člena Pravilnika Bogdan HVALC, Šentjur Anton MATVOS
o priznanju Manevrske strukture narodne zaščite Viktor JEROMEL, Mislinja Mladen MRMOLJA
(Ur. list RS, št. 82/05) izdajam Herman JESENIČNIK, Dravograd Jože PRISLAN
ODREDBO Franc KAPUN, Laško Jože PRVINŠEK
O PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVA ZA Branko KOBETIČ, Črnomelj Vilibald SKRT
OBRAMBO Andrej KOCBEK, Lenart Davor WIMMER
I. red MSNZ I. stopnje Andrej KOCE, Koper
prejmeta: Anton KOLAR, Slovenske Konjice Šifra: 094-9/2005-1
Vincencij BEZNIK, Kočevje Danilo KORČE, Postojna Datum: 2. 12. 2005
Anton KRKOVIČ, Kostel Janez KOSELJ, Radovljica Karl ERJAVEC
II. red MSNZ II. stopnje Alojz KOŠEVIĆ, Kočevje MINISTER
prejmejo: Franc KOŠIR, Ljubljana
Vojko ADAMIČ, Ljubljana Tomaž KREK, Loška dolina 3149.
Ernest BREZNIKAR, Krško Aleš KULOVEC, Novo mesto
Miha BUTARA, Ljubljana Peter LEOPOLD, Lenart UKAZ ŠIFRA 960-00-17/2004-816
Leopold ČUČEK, Koper Luka LEVIČNIK, Dobrova-Polhov Gradec NAČELNIKA GENERALŠTABA
Marjan FEKONJA, Lenart Peter LEVSTEK, Sodražica SLOVENSKE VOJSKE
Stane FERJANČIČ, Piran Ladislav LIPIČ, Murska Sobota Z DNE 17. 10. 2005
Ivan GOLOB, Dravograd Boris LOGAR, Hrastnik Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjih
Rade KLISARIČ, Novo mesto Boris LOJEN, Šmarje pri Jelšah Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95,
Bojan KONČAN, Ljubljana Vladimir MAHER, Šentilj 44/96, 2/03) ter v skladu z Ukazom o priznanjih
Cvetko KRAVANJA, Postojna Marino MEDEOT, Horjul Slovenske vojske, šifra 960-00-03/02-5 z dne 18.
Miran LOPAREC, Kočevje Boris MIKUŠ, Ljubljana 9. 2002
Srečko MARTINUČ, Nova Gorica Peter MLAKAR, Slovenske Konjice PODELJUJEM
Edvard MIHALIČ, Rogašovci Rafael MOKOREL, Nova Gorica priznanje Slovenske vojske:
Albin MIKULIČ, Ribnica Karlo NANUT, Postojna medaljo v službi miru:
Jože RANZINGER, Zagorje ob Savi Alojz NOVAK, Veržej Boris GORJUP, Ljubljana
Gabriel RIJAVEC, Nova Gorica Venčeslav OGRINC, Hoče-Slivnica Rafael ŠOBER, Krško
Janez SLAPAR, Tržič Jože PALFI, Gornja Radgona Generalmajor
Ivan SMODIŠ, Cankova Mihael PETROVIČ, Kočevje Ladislav LIPIČ
Štefan ŠEMROV, Laško Matjaž PIŠKUR, Trbovlje NAČELNIK

18 S LO V E N S K A V O J S K A
 3150. v čin višji štabni vodnik: Barbara ZADEL, Postojna
Robert TUNJA, Ljubljana Kapitan
UKAZ ŠIFRA 960-00-1/2004-817 Renato PETRIČ
NAČELNIKA GENERALŠTABA Številka: 813-02-1/2004-37 POVELJNIK
SLOVENSKE VOJSKE Datum: 29. 11. 2005
Z DNE 17. 10. 2005 Generalmajor 3156.
Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjih Ladislav LIPIČ
Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95, NAČELNIK UKAZ ŠT. 960-00-1/2005-8
44/96, 2/03) ter v skladu z Ukazom o priznanjih POVELJNIKA GARDE SV
Slovenske vojske, šifra 960-00-03/02-5 z dne 18. 3153. Z DNE 17. 10. 2005
9. 2002 Na podlagi Ukaza poveljnika 12. gardnega
PODELJUJEM Na podlagi 7. točke 63. člena Zakona o obrambi bataljona, št. 804-14/01-1 z dne 13. 3. 2001 in
priznanje Slovenske vojske: (Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr – UPB1) ter 9. in 10. spremembe Ukaza poveljnika EP, št. 960-00-2/
medaljo v službi miru: člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski 2004-656 ter soglasja NGŠSV

Objave
Tanja KRAMŽAR, Slovenj Gradec vojski (Ur. list RS, št. 99/02 in 87/05) izdajam PODELJUJEM
Peter LEVSTEK, Ribnica ODREDBO priznanja garde Slovenske vojske, ki jih prejmejo:
O POVIŠANJU PODČASTNIKOV 1. srebrno medaljo garde Slovenske vojske:
Generalmajor v čin višjega štabnega vodnika: Edvard TRČEK, Ljubljana
Ladislav LIPIČ Igor SVEČAK, Kranj 2. bronasto medaljo garde Slovenske vojske:
NAČELNIK Janez ŠMID, Radovljica Gorazd APLINC JAMŠEK, Slovenska Bistrica
3. bronasto plaketo garde Slovenske vojske:
3151. Šifra: 813-00-1/2005-131 Branimir FURLAN, Novo mesto
Datum: 18. 10. 2005 Tomaž KLADNIK, Maribor
UKAZ ŠIFRA 960-00-1/2004-818 Kapitan Milivoj Mitja BOBIČ
NAČELNIKA GENERALŠTABA Renato PETRIČ PROTOKOL REPUBLIKE SLOVENIJE
SLOVENSKE VOJSKE POVELJNIK 10. MOTB
Z DNE 17. 10. 2005 20. MOTB
Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjih 3154. Stotnik
Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95, Uroš TRINKO
44/96, 2/03) ter v skladu z Ukazom o priznanjih UKAZ ŠIFRA 960-00-1/2005-173 POVELJNIK EP
Slovenske vojske, šifra 960-00-03/02-5 z dne 18. POVELJNIKA SIL SLOVENSKE VOJSKE
9. 2002 Z DNE 11. 11. 2005 3157.
PODELJUJEM Na podlagi 2. člena Pravilnika o priznanjih Minis-
priznanje Slovenske vojske: trstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/95, 44/96, Na podlagi 7. točke 63. člena Zakona o obrambi
zlato plaketo Slovenske vojske: 2/03) ter v skladu z Direktivo o priznanjih Povelj- (Ur. list RS, št. 103/04 – ZObr – UBP1) ter 9., 10.
Franc ANDERLIČ, Sežana stva sil Slovenske vojske, šifra 960-00-02/2004- in 15. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slo-
Bogdan BELTRAM, Nova Gorica 131 z dne 7. 12. 2004 venski vojski (Ur. list RS, št. 99/02) izdajam
Miha BUTARA, Ljubljana PODELJUJEM ODREDBO
Albin GUTMAN, Novo mesto priznanja Poveljstva sil Slovenske vojske: O POVIŠANJU PODČASTNIKOV
Viktor KRAJNC, Celje bronasto plaketo Poveljstva sil: 1. v čin štabnega vodnika:
Anton KRKOVIČ, Ribnica Jernej VERBIČ Uroš GORNIK, Celje
Janez LESJAK, Ljubljana zahvalo poveljnika sil: Silvo KUKOVIČ, Maribor
Vladimir MILOŠEVIČ, Murska Sobota Andrej ANŽIČ 2. v čin višjega vodnika:
Janez SLAPAR, Kranj Ljubica JELUŠIČ Marko SAJOVIC, Celje
Vojko ŠTEMBERGAR, Sežana Kapitan
Peter ZUPAN, Radovljica Renato PETRIČ Šifra: 813-02-1/2005-86
POVELJNIK Datum: 17. 10. 2005
Generalmajor Polkovnik
Ladislav LIPIČ 3155. Anton TUNJA
NAČELNIK POVELJNIK
ODREDBA ŠIFRA 813-00-1/2005-154
3152. POVELJNIKA POVELJSTVA SIL 3158.
Z DNE 25. 11. 2005
Na podlagi 7. točke 63. člena Zakona o obrambi Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list ODREDBA ŠIFRA 813-02-1/2005-4
(Ur. list RS, št. 82/94, 44/97, 87/97, 13/98 – od- RS, št. 103/04 – Zobr – UPB1) ter 3. člena Ured- POVELJNIKA 20. MOTORIZIRANEGA BATALJONA
ločba US, 33/00 – odločba US, 87/01 ZMatD, be o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list Z DNE 24. 10. 2005
47/02, 67/02 – popr. in 110/02 – ZGO-1), 9. RS, št. 99/02, 87/05) Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list
in 10. člena Uredbe o činih in poviševanju v SE POVIŠAJO RS, št. 103/04 – Zobr – UPB1) ter 2. in 3. člena
Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02 in 87/05) naslednji pripadniki stalne sestave: Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski
izdajam 1. v čin desetnika: (Ur. list RS, št. 99/02)
ODREDBO Jana BLAŠKO, Nova Gorica SE POVIŠAJO
O POVIŠANJU PODČASTNIKA Vojko VOLK, Velenje naslednji pripadniki stalne sestave:

S LO V E N S K A V O J S K A 19
 1. v čin desetnika: 3161. Roman KRAJNC, Ptuj
Tomaž BORKO, Maribor Damjan KRAKER, Radlje
Marjeta KALIŠNIK, Dravograd ODREDBA ŠIFRA 813-02-1/2005-27 Jernej KRIŽANIČ, Maribor
Srečko LUKAČIČ, Maribor POVELJNIKA 10. MOTB Primož LAH, Jesenice
Franci PLEVNIK, Slovenske Konjice Z DNE 17. 11. 2005 Silva LUŽAR, Novo mesto
Andrej SITAR, Celje Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list Damijan MARIČ, Murska Sobota
Denis SOBIECH, Slovenska Bistrica RS, št. 103/04 – ZObr – UBP1) ter 2. člena Ured- Zoran MATIČ, Vrhnika
Peter VERDEL, Celje be o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list Mirko MEGLIČ, Kranj
Robert VODUŠEK, Dravograd RS, št. 99/02) Jasna MIKLIČ, Sevnica
2. v čin poddesetnika: SE POVIŠAJO Mirjam MILAVEC, Sežana
Bojan HORVAT, Ptuj naslednji pripadniki stalne sestave: Alojz NOVAK, Murska Sobota
Janez JAGODIČ, Slovenske Konjice v čin poddesetnika: Branko POLIMAC, Novo mesto
Edvard KAC, Dravograd Dejan GRUM, Ljubljana Stojan PREMK, Ljubljana
Primož KODRIČ, Maribor Jernej DERŽEK, Celje Anton RIBIČ, Maribor
Objave

Boštjan KOVŠE, Slovenske Konjice Tilen FELDIN, Jesenice Borut SKUK, Postojna
Damijan MEDVED, Ptuj Janko PUHEK, Ljubljana Dejan SLANA, Ptuj
Urška NAVERŠNIK, Slovenj Gradec Jernej SMODIŠ, Slovenska Bistrica Bojan SOČIČ, Murska Sobota
Nataša OSET, Slovenske Konjice David TURŠIČ, Domžale Damjan SORŠAK, Slovenska Bistrica
Matjaž SAMEC, Slovenske Konjice Major Anton SVETINA, Šentjur
Dejan TAVČER, Velenje Robert GLAVAŠ Peter ŠELA, Maribor
Rado TRETJAK, Slovenj Gradec POVELJNIK Sašo ŠTIFTAR, Slovenj Gradec
Andrej VIDOVIČ, Maribor Mitja ŠVIGELJ, Šmarje pri Jelšah
Karmen VILTUŽNIK, Dravograd 3162. Tatjana TRUNK, Ptuj
Tadej VODUŠEK, Slovenska Bistrica Alojz VIDMAR, Novo mesto
Podpolkovnik ODREDBA ŠT. 960-00-1/2005-88 Ivan ZEMLJARIČ, Ptuj
Miha ŠKERBINC BARBO POVELJNIKA 72. BR Aleš ZUPANČIČ, Trebnje
POVELJNIK Z DNE 22. 11. 2005 Marko ŽAGAR, Ljubljana
Na podlagi ukaza o priznanjih 72. BR, št. 960-00- Roman ŽEŽELJ, Sežana
3159. 1/2004-37 z dne 13. 10. 2004 4. znak športnika 72. BR:
PODELJUJEM Nataša FELKAR, Gornja Radgona
POPRAVEK priznanja, ki jih prejmejo: Mišo MATIJEVIČ, Krško
ODREDBE ŠIFRA 813-02-1/2005-3 1. zlati znak 72. BR: Peter SAJEVEC, Novo mesto
POVELJNIKA 20. MOTORIZIRANEGA BATALJONA Vladimir MAHER, Pesnica Melita SLAK, Novo mesto
Z DNE 16. 6. 2005 2. srebrni znak 72. BR: 5. plaketa za sodelovanje 72. BR:
V odredbi poveljnika 20. motoriziranega bataljo- Klemen MEDJA, Jesenice KULTURNO-UMETNIŠKO DRUŠTVO GABRIJEL
na, šifra 813-02-1/2005-3 z dne 16. 6. 2005 se Aleksander MURKO, Novo mesto KOLBIČ, Zgornja Velka
pri Katji Ivančič izpostava za obrambo Ptuj nado- Albin TEPEH, Maribor 6. znak za sodelovanje 72. BR:
mesti z izpostavo za obrambo Murska Sobota. 3. bronasti znak 72. BR: Orkester SV
Edvin AJDAROVIČ, Ljubljana 7. priznanje najboljši enoti v športnih aktivnostih
Šifra: 813-02-1/2005-5 Manica ARBEITER, Ptuj 72. BR:
Datum: 24. 10. 2005 Jožef BABIČ, Murska Sobota 74. OKLEPNO-MEHANIZIRANI BATALJON, Maribor
Podpolkovnik Robert BAŠIČ, Postojna
Miha ŠKERBINC BARBO Božidar BELŠAK, Slovenska Bistrica Podpolkovnik
POVELJNIK Primož BERNARD, Jesenice Friderik ŠKAMLEC
Tomaž BUČAR, Novo mesto POVELJNIK
3160. Jožef BUDJA, Murska Sobota
Srečko CEHNAR, Maribor 3163.
POPRAVEK Mitja ČANDER, Maribor
ODREDBE ŠIFRA 813-02-1/2005-17 Marko ČAS, Maribor ODREDBA ŠIFRA 813-00-1/2005-17
POVELJNIKA 17. BATALJONA VOJAŠKE Robert ČERNIVEC, Kranj POVELJNIKA 11. BZV VRHNIKA
POLICIJE Aleš FENDE, Kranj Z DNE 27. 11. 2005
Z DNE 15. 5. 2005 Marjan FINK, Novo mesto Na podlagi 62. člena Zakona o obrambi ter 2. in
Odredba poveljnika 17. bataljona vojaške policije, Metka HERCEG, Ruše 3. člena Uredbe o činih in povišanju v Slovenski
šifra 813-02-1/2005-17 z dne 15. 5. 2005 se Milan IVANČIČ, Postojna vojski (Ur. list RS, št. 99/02)
popravi tako, da se nadomesti z odredbo šifra Bojan JAN, Maribor SE POVIŠA
813-02-1/2005-18 z dne 15. 5. 2005. Stanko JURKOVIČ, Ljutomer naslednja pripadnica stalne sestave:
Jernej KARNIČAR, Kranj v čin desetnice:
Šifra: 813-02-1/2005-28 Matjaž KAVČIČ, Ljubljana Klavdija KALIOPE, Ljubljana
Datum: 25. 10. 2005 Darko KLASIČ, Velenje
Major Boris KLEPAČ, Ljubljana Major
Vojko ADAMIČ Matija KOGOVŠEK, Vrhnika Boris CIMPRIČ
POVELJNIK Marko KOSI, Murska Sobota Poveljnik

20 S LO V E N S K A V O J S K A
 Ve l i k a n o v o l e t n a k r i ž a n k a
Reševalcem nagradnega kviza
Pravilna rešitev kviza iz prejšnje številke: USTREZNO OPREMO.
Nagrade prejmejo: Radoslav Mohorko, Spodnja Polskava 267, 2331 Pragersko,
Anton Joras, Slemenska cesta 12, 1317 Sodražica, in Silvester Kresnik,
Podgorska cesta 39, 2380 Slovenj Gradec.
Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratnega kviza nam pošljite do petka,
13. januarja 2006, na naslov:
Uredništvo Slovenske vojske, Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana.

Ime: ......................................................................................................................................................................................

Priimek: ...............................................................................................................................................................................

Naslov: ................................................................................................................................................................................

Pošta: ..................................................................................................................................................................................

Rešitev gesla: ....................................................................................................................................................................

...............................................................................................................................................................................................
21
Iz vojaškega življenja

Do konca leta transportna četa

polno operativno sposobna
Od 21. do 25. novembra je na osred-
njem vadišču SV na Počku pri Postojni
potekala vojaška taktična vaja Konvoj
2005, na kateri so pripadniki trans-
portne čete (TRAČ) 670. poveljniško-
logističnega bataljona SV predstavili
zmogljivosti, organizacijo, opremo in
nova transportna vozila. Transportna
četa, v kateri je 119 pripadnikov, bo
namenjena organiziranju, izvajanju in
nadzoru transporta ter premikov obo-
rožitve, streliva in materialnih sredstev
za potrebe SV v Sloveniji in tujini. Enota
naj bi do konca leta, ko bo končala čet-
no usposabljanje in opravila zaključno
preverjanje, dosegla polno operativno
sposobnost. Kot je povedal poveljnik
670. poveljniško-logističnega bataljo-
na SV in vodja vaje podpolkovnik Franc
Koračin, bodo v enoti leta 2006 začeli
postopke integracije v zavezniške sile,
saj bo enota postala del sil za hitro
posredovanje v okviru zveze Nato. Za
projekt, ki je obsegal nakup večnamen-
skih tovornih vozil in samonakladalnih
nadgradenj, usposabljanje kadra ter
logistiko, je MO plačalo približno dve
milijardi tolarjev.
Četa lahko naenkrat prepelje 800 ton
tovora do 600 kilometrov
TRAČ je logistična specializirana enota SV, ki je
namenjena prevozu kontejnerskega ali paletne-
ga tovora, oskrbi enot SV z minskoeksplozivnimi
sredstvi in strelivom na večjih razdaljah. Pravi-
loma TRAČ deluje v sklopu višje vojaške enote,
zato ne potrebuje drugih logističnih elementov,
razen enote za vzdrževanje vozil, vozilo za izvle-
ko oziroma pretovarjanje tovora in avtocisterno
za gorivo. TRAČ opravlja enkratne enodnevne
prevoze različnih vrst tovora do 800 ton, in sicer
do največ 600 kilometrov. V njeni sestavi delujejo
poveljniško-logistični vod s poveljniškim oddel-
kom in oddelkom za vzdrževanje ter transportna
voda s 40 vozili MB actros 4146K in 80 vozniki.
18-tonsko vozilo MB actros 4146K, ki je opre-
mljeno s samonakladalnim sistemom multilift,
Poročnik Višji vodnik
Davorin Volgemut Beno Debeljak
upravlja dvočlanska posadka, ki sodeluje pri na-
tovarjanju in raztovarjanju kontejnerskega tovora
ali tovora, ki se prevaža s samonakladalno ploš-
čadjo. Vozilo lahko vozi različne vrste standardi-
ziranih evrozabojnikov, kot so zabojnik ISO-1C ali
tip CC, ki je lahko namenjen za prevoz vojaškega
streliva in kosovnega materiala. Je zaprtega tipa
in preizkušen po zahtevah CSC in ADR. Z name-
stitvijo nakladalne ploščadi flatrack in s pomočjo
vitla je z vozilom mogoče tudi nakladanje, raz-
kladanje in prevoz pokvarjenih ali poškodovanih
vozil do skupne mase največ 18 ton. Poveljnik 1.
transportnega voda poročnik Davorin Volgemut
je povedal, da potrebuje izurjena posadka za
natovarjanje zabojnika od pet do deset minut,
kar je odvisno od utrjenosti terena in urejenosti
dostopa vozila do zabojnika, pokvarjeno vozilo
pa natovarjajo 20 minut, saj je treba vozilo na
Vojak Vojak Zvone Drobnič
Igor Banič Gregor Žaberl

22 S LO V E N S K A V O J S K A
platformo dobro pritrditi, da med prevozom ne
pride do poškodb. »Največ časa potrebujemo za
paletni tovor, ker ga je treba pazljivo naložiti in pri-
trditi s trakovi. V prihodnje bomo dobili posebne
mreže, s katerimi bomo lahko to hitreje opravili,«
je še dodal poročnik Volgemut. Za uspešno upo-
rabo sistema multilift potrebujejo 25 kvadratnih
metrov ravne in utrjene podlage. TRAČ uporablja
za svoje delovanje poleg transportnih vozil MB
actros 4146K tudi avtomobilsko delavnico, vozilo
z nosilnostjo dve toni, vozili z nosilnostjo pet ton,
vozili intervencijskih premičnih delavnic, premič-
no delavnico, sedem terenskih vozil, sanitetno
vozilo, vozilo za zveze in avtocisterno za prevoz
goriva. Pričakujejo tudi popolnitev z avtodviga-
lom z ustrezno nosilnostjo.
Leta 2006 začeli postopek integracije
TRAČ v zavezniške sile
Vozniki so morali od aprila, ko je SV začela
oblikovati TRAČ, opraviti individualno in specia-
listično usposabljanje, ki je obsegalo pridobitev
izpita kategorije C in specialistično usposabljanje
za VED 12707 voznik vozil kategorije C, med
katerim so se vozniki v petih tednih usposobili
v praktični vožnji z vojaškimi vozili v različnih
terenskih razmerah, spoznali civilne in vojaške
cestnoprometne predpise, načela varne vožnje
ter osnove vzdrževanja motornih vozil. Poleg tega
so pridobili še licenco za prevoz nevarnih snovi
in opravili specialistični usposabljanji za uporabo
tovornih vozil MB actros 4146K v podjetju AC
Intercar v Ljubljani ter samonakladalnega siste-
ma multilift v podjetju Bijol v Vuzenici in izvedli
dousposabljanje za uporabo celotnega sistema
s svojimi inštruktorji. Čaka jih še usposabljanje
za prevoz izrednega tovora. Individualno in spe-
cialistično usposabljanje so jeseni nadgradili še
z enotovnim usposabljanjem posadk, oddelka,
voda in čete. »Do konca leta, ko bo 1. brigada
na zaključnem preverjanju ocenila usposoblje-
nost TRAČ, bomo nadaljevali usposabljanja na
področju načrtovanja premikov, označevanja
kolone in dela z vozili ter njihovimi sistemi,« je do-
polnil poročnik Volgemut. Transportna četa naj bi
dosegla polno operativno sposobnost 1. januarja
2006, ko naj bi se začel tudi postopek integracije
enote v zavezniške sile, saj bo postala del sil za
hitro posredovanje v okviru zveze Nato in bo po
morebitni odločitvi slovenske vlade odpotovala
na katerokoli krizno žarišče v svetu.
Januarja začeli usposabljati mehanike
Voznika vozil MB actros 4146K morata biti uspo-
sobljena tudi za manjša popravila na vozilu, s
čimer se kandidati ukvarjajo že med specialistič-
nim usposabljanjem. Vojak Igor Banič, ki je voznik
v 1. transportnem vodu, je povedal, da mora pred
vsako uporabo vozila opraviti kontrolni tehnični
pregled, ki obsega pregled svetlobnih teles, olja
in hladilnih tekočin, preverjanje tlaka v pnevma-
tikah ter čiščenje žarometov, ogledal in drugih
steklenih površin na vozilu. Vzdrževanje vozil na
višji stopnji zagotavlja poveljniško-logistični vod,
ki ima tudi premični intervencijski delavnici in pre-
mično delavnico. Vojak Gregor Žaberl je povedal,
da konvoj vozil vedno spremlja tudi premična de-
lavnica za vzdrževanje, v kateri delata mehanika,
ki poskrbita za manjša popravila na vozilih med
premikom. »Ob težjih okvarah, pri katerih je nujno
vzdrževanje na 2. in 3. stopnji, je treba vozilo
odvleči do najbližje avtomehanične delavnice,
kjer odpravijo okvaro,« je še dodal vojak Žaberl,
ki je opravil šesttedensko usposabljanje za VED
mehanik v SV na vozilih hummer, TAM 150, TAM
Iz vojaškega življenja
110 in valuk. Dodatna usposabljanja mehanikov
za vozila MB actros 4146K bodo v podjetju AC
Intercar pripravili predvidoma decembra letos
oziroma januarja prihodnje leto. Inštruktor v to-
vornem programu Zvone Drobnič je poudaril, da
za mehanike SV načrtujejo petdnevni program
usposabljanja, v sklopu katerega jim bodo poleg
teoretičnega znanja pokazali določene postopke
popravil na vozilu. Prevoz tovora z vozili MB ac-
tros 4146K po cestah sodi med izredni transport,
zato je treba zagotoviti posebno spremstvo ozi-
roma ustrezne oznake in signalizacijo. Referent
za premike v TRAČ višji vodnik Beno Debeljak je
dejal, da vozila poleg ustaljenih civilnih oznak za
vrsto tovora, ki ga vozijo, skladno z Natovimi za-
htevami opremljajo tudi z barvnimi zastavicami,
ki označujejo vrsti red vozil v koloni, njihov namen
in vrsto tovora, ki ga prevažajo. Kolono trans-
portnih vozil med premikom običajno spremlja
skupina za kontrolo premikov, ki zapira dovoze
na cesto, preverja, ali so vsa vozila prečkala
kontrolne točke, in v izrednih razmerah na na-
črtovani poti poveljstvu kolone sporoči podatke
o alternativni poti.
Marko Pišlar
Foto: Bruno Toič
From 21st to 25th November, a tactical mili-
tary exercise entitled Konvoj 2005 took place
at the Poček central military training ground.
During the exercise, the servicemembers
of the Transport Company (TRAČ) of the
670th SAF Command-Logistics Battalion
demonstrated their capabilities, organisation
and equipment as well as their new transport
vehicles. By the end of the year, the unit is go-
ing to finish the company training and carry
out the final tests, thus reaching full operative
capability. According to the words of 670th
SAF Command-Logistics Battalion in charge
of the exercise, Lieutenant-Colonel Franc Ko-
račin, with the year 2006, the unit is going to
start the process of integration into allied for-
ces, thus becoming a part of Rapid Response
Force within the framework of NATO.
S LO V E N S K A V O J S K A 2 3
 Slovenija
Iz vojaškega življenja
okrepila
zračno
obrambo
V četrtek, 1. decembra, je iz Nemčije v Slovenijo pri-
spela dodatna pošiljka opreme mobilnega raketnega sistema
zračne obrambe kratkega dosega roland, ki ga je SV kupila od
nemškega ministrstva za obrambo. Nemška vojska, ki je sistem
uporabljala od leta 1981, izloča roland iz operativne uporabe in
ostaja pri sistemu patriot, ki ga uporablja že od leta 1983. Kot
je povedal poveljnik 9. bataljona ZO podpolkovnik Igor Strojin,
bodo z dodatno opremo lahko zagotovili nepretrgano operativ-
nost baterije ZO roland, kar pomeni, da bodo imeli stalno opera-
tivno uporabnih vseh šest raketnih orožij in center za upravljanje
ognja, kar doslej zaradi rednega vzdrževanja in okvar ni bilo
mogoče. Z nakupom dodatne opreme bo SV dosegla višjo raven
operativnosti enote, interoperabilnosti in povezljivosti v integrira-
ni sistem zračne obrambe Nata.
V paketu opreme roland, ki je prispela v Slovenijo, so tri raketna orožja roland
(ROR), center za upravljanje ognja (CUOR), premična delavnica za vzdrževanje
na tretji stopnji s pripadajočimi rezervnimi deli, dodatna količina 50 raket roland
MK 3, sobni simulator za usposabljanje voznikov in oprema za poveljniški
center GEHOC.
Zaradi rednega vzdrževanja in okvar sta povprečno dve orožji od šestih ne-
operativni, zato z obstoječimi raketnimi orožji baterija ZO roland do zdaj ni
mogla zagotavljati polne pripravljenosti enote. Dodatna tri raketna orožja bodo
pripomogla, da bo v enoti nenehno na voljo šest orožij. Z dokupom še enega
centra za upravljanje ognja se bo bistveno povečala učinkovitost sistema, saj
bo baterija ZO roland z dvema centroma za upravljanje ognja zagotavljala
večjo radarsko pokritost zračnega prostora, z izmeničnim načinom delovanja
radarskih enot pa bo prav tako zagotovljena večja možnost preživetja v boju.
Tudi v tehničnem smislu bo dosežena večja razpoložljivost sistema, saj je
trenutno baterija ob okvari ali uničenju edinega centra za upravljanje ognja
neoperativna. K doseganju načrtovanih zmogljivosti bo pripomogla oprema za
tretjo stopnjo vzdrževanja, s katero se bo izboljšalo diagnosticiranje in se bodo
skrajšale administrativno-tehnične zamude, ki nastajajo zaradi pošiljanja okvar-
jenih komponent na popravilo v Nemčijo. Omenjena oprema je sestavljena iz
dveh tovornih vozil z zabojnikoma, v katerih so nameščene namenske aparatu-
re in orodje za vzdrževanje na tretji stopnji. Tehnično vzdrževanje orožij roland je
zahtevno in obsega pet stopenj, pri čemer je v bateriji ZO kader za vzdrževanje
na tretji stopnji že usposobljen. Dodatnih 50 raket MK 3, ki imajo izboljšane last-
nosti, predvsem večji doseg do osem kilometrov, dosežejo večjo hitrost in boljše
manevrske sposobnosti, potrebujejo, ker SV zdaj uporablja manj raket MK 2, kot
24 S LO V E N S K A V O J S K A
naj bi jih
po standardih
Nata o količini raket,
pri čemer je treba upoštevati
tudi vsakoletno porabo raket na bojnih
streljanjih baterije ZO. Večini raket MK 2 po-
teče rok uporabnosti leta 2009, raketam MK 3
pa šele po letu 2015, zato bo SV lahko uporabljala sistem
roland najmanj do leta 2015. Oprema poveljniškega centra GEHOC omogoča
avtomatsko povezavo sistema roland s sistemom za nadzor zračnega prostora
ASOC in s tem povezavo v integrirani sistem zračne obrambe zveze Nato. Ome-
njeno opremo bodo lahko uporabljali tudi na poveljniškem mestu baterije ZO
roland oziroma lokalnem poveljniškem mestu zračne obrambe.
Višji štabni vodnik Hans Joachim Metzler iz poveljstva zračnih sil nemške voj-
ske, ki sodeluje pri projektu že tri leta, je pozitivno ocenil dosedanje sodelovanje
med Nemčijo in Slovenijo in poudaril, da so imeli v nemški vojski s sistemom ZO
roland zelo dobre izkušnje. »Zaposleni v vojski bi ga želeli obdržati, saj je to zelo
kakovostna tehnika. Roland je bil eden od boljših sistemov zračne obrambe v
nemški vojski. Mislim, da bo SV z obstoječo opremo v povezavi z drugimi siste-
mi lahko zagotovila zadostno obrambo slovenskega zračnega prostora, hkrati
pa tudi uspešno sodelovala v mednarodnih dejavnostih Nata,« je še dodal višji
štabni vodnik Metzler.
Baterijo ZO roland bodo v naslednjih dveh letih kadrovsko popolnjevali s preraz-
poreditvijo obstoječega kadra iz enot 9. bataljona ZO in jih dodatno usposobili
za delo z novo opremo. »Najprej bomo s pomočjo nemških inštruktorjev uspo-
sobili kader za delo na poveljniškem centru GEHOC, ki ga doslej v SV nismo
imeli, druga usposabljanja pa bomo organizirali znotraj enote, saj že imamo za
to usposobljen kader,« je še pojasnil podpolkovnik Strojin. Baterija ZO roland naj
bi leta 2007 dosegla polno operativno sposobnost in bila povsem povezljiva s
sistemom zračne obrambe Nata.
Marko Pišlar
Skladiščenje dodatne opreme in rezervnih delov
 V Sloveniji strokovnjaki iz
sredozemskih držav
V okviru programa Euromed Bridge,
s katerim naj bi okrepili povezovanje
držav članic Evropske unije in nekaterih
sredozemskih držav na področju var-
stva pred naravnimi in drugimi nesre-
čami, je bila od 28. do 30. novembra na
Upravi Republike Slovenije za zaščito in
reševanje na obisku skupina strokovnja-
kov iz nekaterih sredozemskih držav.
Slovenski gostitelji so strokovnjakom iz Alžirije,
Egipta, Izraela, Jordanije, Libanona, Maroka, Pale-
stine, Sirije, Tunizije in Turčije predstavili zakonsko
ureditev pri zagotavljanju varnosti in priprave načr-
tov v podjetjih, ki pri proizvodnji uporabljajo nevar-
ne snovi ter ukrepanje gasilskih enot ob nesrečah
v teh podjetjih. Gostje so obiskali podjetje Belinka,
kjer so proučili, kako v delovnih organizacijah za-
gotavljajo varnost v praksi.
Celovito predstavili slovenski sistem
Strokovnjaki iz nekaterih držav iz severne Afrike
in z Bližnjega vzhoda so obisk v Sloveniji začeli v
Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje RS
na Igu, kjer jih je vodja Sektorja za izobraževanje in
izobraževanje Janko Petrovič seznanil z dejavnost-
jo centra, ogledali pa so si tudi predavalnice in poli-
gone, kjer potekajo izobraževanja in usposabljanja
pripadnikov sil za zaščito, reševanje in pomoč.
Popoldan so tuji strokovnjaki obiskali Ljubljano,
kjer jim je namestnik generalnega direktorja
URSZR Branko Dervodel predstavil upravo in slo-
venski sistem varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami. Milan Dubravac iz poklicne gasilske
Janko
Petrovič med
predstavitvijo
centra na Igu.
brigade z Jesenic jim je predstavil postopke, ki
jih uporabljajo gasilci pri nesrečah z nevarnimi
snovmi. Vlogo države pri zagotavljanju varnosti
pri industrijski uporabi nevarnih snovi je gostom
opisala Jasmina Karba z Ministrstva za okolje in
prostor. Olga Andrejek z URSZR je goste seznanila
z načrti zaščite in reševanja podjetij, ki pri pro-
izvodnji uporabljajo nevarne snovi, podatkovno
bazo o nevarnih snoveh pa je predstavil njen avtor
Danijel Zimšek.
Izkušnje iz Belinke
Naslednji dan so gostje obiskali družbo Belinka
Perkemija, ki v proizvodnji uporablja nevarne sno-
vi. Tam sta jih tehnični direktor Slavko Flajs in vodja
sektorja za varnost pri delu in požarno varnost
Branko Murko seznanila s pripravljenostjo Belinke
za posredovanje v industrijskih požarih, z obvešča-
njem javnosti o teh nesrečah in s sodelovanjem z
lokalno skupnostjo. Popoldan so si ogledali še ljub-
ljansko gasilsko brigado. V sredo, 30. novembra,
so strokovnjaki iz nekaterih sredozemskih držav
Foto: Bruno Toič
Z a š č i t a i n re š e v a n j e
končali obisk v Sloveniji in odpotovali v Italijo, kjer
so nadaljevali svoje študijsko potovanje.
Program za krepitev sodelovanja
Začetki programa Euromed Bridge segajo v leto
1995, ko so na evrosredozemski konferenci v
Barceloni zunanji ministri takrat 15 članic EU in
predstavniki južnosredozemskih držav postavili
temelje za medsebojno sodelovanje na političnem,
ekonomskem in socialnem področju. V tem okviru
poteka več programov.
Euromed Bridge pokriva dejavnosti na področju
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in
naj bi prispeval k vzpostavitvi evrosredozemskega
sistema sodelovanja na tem področju. Financira
ga Evropska komisija, v njem pa sodeluje 25 držav
članic EU in deset sredozemskih držav, in sicer
Alžirija, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Maroko,
Palestina, Sirija, Tunizija in Turčija, Libija pa ima
status opazovalke.
Slovenija in Italija skupaj v programu
Program se je začel izvajati letos in bo potekal do
leta 2007, prednostno pa obravnava nevarnosti
v Sredozemlju, kot so potresi, poplave, gozdni in
industrijski požari, nesreče na morju, predvsem pri
prevozih ter kompleksne izredne razmere v mestih.
Program naj bi uresničevali z organiziranjem
delavnic na določene teme in z izmenjavo strokov-
njakov. Poudarek naj bi bil predvsem na preventivi,
pripravljenosti, ukrepanju, ublažitvi posledic ne-
sreč in vrnitvi v stanje pred nesrečo.
Uprava RS za zaščito in reševanje sodeluje z Italijo
na področju gozdnih in industrijskih požarov ter
požarov v mestih, in sicer pri izmenjavi strokovnja-
kov. Biljana Zuber
S LO V E N S K A V O J S K A 2 5
 Ameriška politika protidobav
Za obdobje od konca 2. svetovne
vojne do sredine 70. let prejšnjega Politika protidobav se zaradi sprememb okolja in posledično
stoletja je bilo značilno, da se izraz pomena protidobav skozi čas spreminja. Za ameriško prakso
S t ro k o v n e t e m e
protidobave ni uporabljal v njego- in politiko protidobav je značilno, da sta se oblikovali skozi štiri
vem današnjem pomenu. Licenčna obdobja.
proizvodnja in koprodukcijski spora-
zumi med ZDA in nekaterimi tujimi vladami, ki so se začeli pojavljati konec
50. let prejšnjega stoletja, se zato v tistem času niso šteli za sporazume
o protidobavah. Prvi »pravi« sporazum o protidobavah, v katerem sodelu-
jejo ZDA, se tako pojavi šele leta 1973. To je začetek novega obdobja, v
katerem se oblikuje predvsem politika protidobav ministrstva za obrambo.
Do leta 1981 so protidobave uporabljale predvsem tuje vlade za nakupe
ameriških obrambnih izdelkov in storitev. Posledično se je v ZDA pojavila
vedno večja zaskrbljenost glede učinkov protidobav na domačo brezpo-
selnost in gospodarsko rast. Kongres se je začel aktivno zanimati za razu-
mevanje, proučevanje in nasprotovanje negativnim učinkom protidobav.
Svoj vrh tretje obdobje ameriške politike protidobav doseže aprila 1990, ko
Busheva administracija objavi ameriško vladno politiko protidobav v voja-
škem trgovanju. Zadnje obdobje ameriške politike protidobav, ki traja od
leta 1991, zaznamuje komisija za protidobave, ki jo decembra leta 2000
ustanovi predsednik Clinton.
Stopnja protidobavnih aktivnosti
Stopnja protidobavnih aktivnosti, med katere štejemo sprejete zakone, po-
membnejše zakonske osnutke, parlamentarna zaslišanja, spremembe regu-
latornih politik ter študije in poročila, povezana s protidobavami, omogoča
merjenje razvoja protidobavne politike.
Med letoma 1973 in 1980 je bila ameriška vlada vpletena v najmanj 14
protidobavnih aktivnosti, med katerimi so prevladovali protidobavni spora-
zumi in politične smernice ter uredbe ministrstva za obrambo. To je obdobje
nizke stopnje protidobavnih aktivnosti. Od leta 1981 do 1990 je stopnja
protidobavnih aktivnosti z več kot 40 postopki postala visoka. Pri tem se je
število protidobavnih aktivnosti ministrstva za obrambo zmanjšalo na šest.
Pri projektu lovskega letala F-16 so sodelovale številne evropske države,
ki so v ta namen z ameriškim ministrstvom za obrambo podpisale
Sporazum o koprodukciji oziroma protidobavah Deal of the Century.
Foto: MO Norveške
2 6 S LO V E N S K A V O J S K A
Udeležba vladnih agencij v protido-
bavnih aktivnosti se je v tem obdobju
predvsem kot posledica neposrednih
kongresnih zaslišanj in poročil, izda-
nih na zahtevo kongresa, povečala
za trikrat. Od leta 1991 do 2004 je
kljub zmanjšanju kongresnih protidobavnih aktivnosti zaradi povečanja od-
govorov izvršne veje oblasti na kongresne zahteve glede protidobav stopnja
protidobavnih aktivnosti z 52 postopki ostala zelo visoka.
Nihanje stopnje protidobavnih aktivnosti v ZDA je mogoče precej dobro
pojasniti z gibanjem stopnje brezposelnosti oziroma gibanjem števila za-
poslenih v letalski panogi gospodarstva, saj zaposlenost predstavlja eno
ključnih skrbi kongresa. Povečanje stopnje brezposelnosti in dejansko
zmanjšanje zaposlenih v letalski panogi naj bi tako bila povezana z visoko
stopnjo aktivnosti, povezanih z oblikovanjem ameriške protidobavne politike.
Med letoma 1981 in 1990 je bila sicer zaposlenost v letalski panogi visoka,
kar naj bi logično koreliralo z nizko stopnjo protidobavnih aktivnosti, vendar
je zaradi celotne stopnje brezposelnosti, ki je bila v tem obdobju zelo visoka,
prišlo do visoke stopnje protidobavnih aktivnosti. Nasprotno se je v obdobju
od leta 1991 do 2004 stopnja brezposelnosti zelo znižala, kar bi lahko vo-
dilo v zmanjšanje aktivnosti, povezanih s protidobavami, vendar pa je hkrati
izredno zmanjšanje zaposlenih v letalski panogi pomagalo vzdrževati visoko
stopnjo protidobavnih aktivnosti.
Glavni akterji politike protidobav
Od leta 1973 do 1980 so bile v protidobave vključene le redke vladne agen-
cije, ki niso izvirale iz ministrstva za obrambo. Ministrstvo za obrambo je
tako v tem obdobju najbolj aktivno sodelovalo pri sklepanju sporazumov
o protidobavah, razvijalo politiko in zakonodajo na tem področju ter zago-
tavljajo študije in poročila o protidobavah. Glavni akterji, ki so sodelovali pri
protidobavah znotraj ministrstva, so bili oddelki, vpleteni v oblikovanje pravil
za obrambne nakupe in tuje vojaške nakupe. Poleg njih sta pri vseh vidikih
protidobav z vzpostavljanjem prvih strateških določil aktivno sodelovala tudi
minister za obrambo in njegov namestnik.
Kongres postane glavni akter na področju protidobav v obdobju od leta 1981
do 1990. Zakonodajalci, ki so predstavljali države in okrožja, v katerih je bila
delovna sila dobro organizirana, so si prizadevali za obvezno poročanje o
protidobavah. Člani predstavniškega doma so bili pri tem najbolj dejavni,
še posebno tisti v pododboru za ekonomsko stabilizacijo odbora za banč-
ništvo, financiranje in urbane zadeve, ki so leta 1981 opravili prvo zaslišanje
glede protidobav in do leta 1989 še dodatne štiri. Kljub zelo aktivni vlogi
kongresa je imela v tem obdobju na področju protidobav najpomembnejšo
vlogo medagencijska skupina izvršilne veje oblasti, ki je oblikovala vladno
politiko o protidobavah pri vojaškem trgovanju, ki je s podpisom predsednika
Busha začela veljati aprila 1990.
Od leta 1991 do 2004 postane na področju protidobav aktivnejši senat. Ne-
kateri senatorji so se namreč z vsiljevanjem strogih kazni za izplačevanje
dodatnih plačil, ki izhajajo iz protidobav, s prepovedjo porabe nekaterih
državnih subvencij za protidobave in s povečanim obsegom proučevanja
in poročanja o protidobavah odzvali na zaskrbljenost, ki so jo v zvezi z
nekonkurenčno prednostjo protidobav izrazila njihova volilna okrožja. S
prilagoditvijo pravil za obrambne nakupe, ki ameriškim podjetjem, vklju-
čenim v protidobave, omogočajo povrnitev stroškov protidobav, je imelo v
tem obdobju aktivno vlogo tudi ministrstvo za obrambo. Leta 2000 je bila
Tabela 1: Kronologija pomembnejših dogodkov, povezanih z ameriško politiko in prakso protidobav
Datum Dogodek
Po 2. sv. vojni sporazumi o licenčni proizvodnji v Evropi in na Japonskem
1961–1976 ZDA-ZRN: »protidobavni« sporazum o vzdrževanju ameriških enot v Evropi
prvi sporazum o protidobavah, podpisan med ameriškim in avstralskim
April 1974
ministrstvom za obrambo

sporazum o koprodukciji oziroma protidobavah Deal of the Century,
Junij 1975 podpisan med ameriškim ministrstvom za obrambo in evropskimi državami,
ki so sodelovale pri projektu F-16
sporazum o protidobavah, podpisan med ameriškim obrambnim
Julij 1975
ministrstvom in švicarskim zveznim vojaškim ministrstvom za F-5
objava politike protidobav namestnika obrambnega ministra Clementsa, ki
November 1976
odvrača ameriško ministrstvo za obrambo od sodelovanja v protidobavah
objava politike protidobav namestnika obrambnega ministra Duncana, ki
Maj 1978 umika sodelovanje ameriškega ministrstva za obrambo pri protidobavah z
izjemami v posebnih okoliščinah
Maj 1981, prva omemba protidobav v kongresnih dokumentih,
september 1981 prvo zaslišanje kongresnega pododbora glede protidobav
sprejetje 309. člena Zakona o obrambni proizvodnji (Defense Production Act,
April 1984 DPA), prva zakonodaja s področja protidobav, ki zahteva izdajanje poročil o
protidobavah
sporazum o protidobavah med ameriškim in nizozemskim ministrstvom za
1984
obrambo za patriote
Oktober 1986 dopolnitev 309. člena DPA, ki spreminja vsebino poročil o protidobavah
sprejetje 2505. člena (pozneje preštevilčenega v 2532. člen), Pravnega
September 1988 naslova 10 (Title 10), ki zahteva ustanovitev ameriške protidobavne politike in
dodatna poročila
posredovanje ameriškega ministrstva za obrambo pri sporazumu o
Avgust 1989
protidobavah za korejski program lovskega letala
April 1990 izdaja Predsedniške politike o protidobavah pri vojaškem izvozu
sprememba začasnih pravil ameriškega ministrstva za obrambo v Dodatek
zvezni obrambni nabavni uredbi (Defense Federal Acquisition Regulation
15. julij 1991
Supplement, DFARS), ki omogočajo pogodbenikom, da pokrijejo stroške
protidobav
dopolnitev 309. člena DPA z vključitvijo Predsedniške politike o protidobavah
v kongresno politiko protidobav; spremenjena tudi vsebina poročil o
Oktober 1992
protidobavah; ministrstvo za trgovino postane izvršilni organ, ki pokriva
področje protidobav in poročil o protidobavah
dopolnitev Zakona o nadzoru izvoza orožja (The Arms Export Control Act,
AECA) z zahtevami o protidobavah; 36. člen AECA dopolnjen z zahtevo o
April 1994 obveščanju kongresa o obstoju protidobav s predprodajnimi obvestili; 39. a
člen AECA dopolnjen s prepovedjo izplačevanje dodatnih plačil, ki izhajajo iz
protidobav
dopolnitev 22. člena AECA z ukinitvijo plačevanja stroškov protidobav, ki
Februar 1996
vključujejo prodaje v tujino na podlagi nepovratnih sredstev
dopolnitev 36. člena AECA z zahtevo po objavi neklasificiranih predprodajnih
Julij 1996 obvestil v Federal Register, ki morajo vključevati informacijo o tem, ali je to
protidobavna prodaja
sprejetje Zakona o razkritju obrambnih protidobav (The Defense Offsets
Disclosure Act); dopolnitev 309. člena DPA z ustanovitvijo nacionalne
November 1999
komisije za protidobave; dopolnitev 36. člena AECA za pojasnitev obsega
informaciji, s katerimi je treba obveščati kongres
December 2000 sklic nacionalne komisije za protidobave
dopolnitev Pravnega naslova 10, ki od ameriškega ministrstva za obrambo
September 2003
zahteva dodatna poročila o protidobavah
S t ro k o v n e t e m e
Američani so Švicarjem prodali lovska letala
F-5 s pomočjo protidobav.
ustanovljena predsedniška komisija za protidobave,
za katero se je zdelo, da predstavlja obetajoče na-
daljevanje do takrat neoblikovane ameriške politike
protidobav, vendar zaradi sprememb v predsedniški
administraciji ni dosegla več kot oblikovanje začetne-
ga statusnega poročila.
Sklepni del
V ZDA je torej prišlo znotraj izvršilne veje oblasti do
oblikovanja politike protidobav zaradi trenj, ki so
nastala s tujimi kupci, zapletenostjo poslov in izčrpa-
vanjem virov, ki so povezani z neposredno udeležbo
v protidobavah. Ministrstvo za obrambo se sicer za-
veda ekonomske neučinkovitosti protidobav in ima
izkušnje s težavami, ki nastajajo zaradi protidobav,
vendar dovoljuje protidobave in druge podobne
prakse zaradi zaščite svojih interesov v želeni domači
proizvodnji izdelkov, ki so nastali v tujini. Temu sledi
tudi ameriška vlada, ki se poleg tega zaveda neučin-
kovitosti in tržne popačenosti protidobav, vendar se,
podobno kot ministrstvo, noče odreči notranje nad-
zorovani trgovinski praksi, ki bi lahko oslabila njeno
obrambno industrijo.
Čeprav zakonodajna veja oblasti protidobave povezu-
je z zelo različnimi področji, in sicer od gospodarstva
do nacionalne varnosti, je njeno zanimanje za proti-
dobave primarno povezano z njihovim učinkom na
zaposlenost. Ameriški zakonodajalci namreč pri pro-
učevanju učinkov protidobav neprestano poudarjajo
svojo zaskrbljenost za delovna mesta, še posebno v
letalski industriji.
Zaradi nekoliko drugačne politike protidobav izvršilne
in zakonodajne veje oblasti, razlik med protidobava-
mi zakonskimi akti in različnih definicij protidobav je
ameriška politika protidobav nekoliko nejasna. Do
takšne kompleksnosti in delne nejasnosti je prišlo, ker
zakone in prakse s tega področja oblikujejo speciali-
zirane izvršilne agencije in številni kongresni odbori, ki
imajo različne pristojnosti. Tako se ameriška politika
protidobav oblikuje po načelu »laissez-faire«, pri tem
pa si prizadeva vzpostaviti približno ravnotežje med
tistimi, ki želijo ukiniti protidobave zaradi zaznanega

S LO V E N S K A V O J S K A 2 7

S t ro k o v n e t e m e
Foto: Raytheon
Nizozemsko ministrstvo za obrambo je za nakupu raket zemlja–zrak
patriot z ameriškim ministrstvom za obrambo podpisalo sporazum o
protidobavah.
ogrožanja ameriških delovnih mest, in tistimi, ki protidobave dopuščajo kot
integralni in nujni del kompleksnih poslov v svetovnem gospodarstvu.
Mag. Erik Kopač, Obramboslovni raziskovalni center
Viri:
• Zakonodajni poročevalec ZDA: Title 10 Armed Forces. St Paul: West Publishing Com-
pany, 1998.
• Ministrstvo za trgovino ZDA, Urad za izvozno administracijo, Služba za strateško
industrijo in ekonomsko varnost: Offsets in Defense Trade: A Study Conducted
Under Section 309 of the Defense Production Act of 1950 as Amended. First Annual
Report. Washington D. C., maj 1996.
• Glavna računovodska pisarna ZDA: Defense Trade: Report and Recommendations
of the Defense Offsets Commission Still Pending. Washington D. C., maj 2003.
• Predstavniški dom ZDA, Odbor za posvetovanje: Defense Production Act Amend-
ment of 1984, 98. kongres, 2. zasedanje. Washington D. C., 5. april 1984.
• Predstavniški dom ZDA, Odbor za bančništvo, finance in urbane zadeve, Pododbor
za ekonomsko stabilizacijo: Reauthorization of the Defense Production Act, 99. kon-
gres, 2. zasedanje. Washington D. C., 24. julij 1986.
• Senat ZDA, Odbor za bančništvo, finance in urbane zadeve, Pododbor za ekonom-
sko politiko: Reauthorization of the Defense Production Act of 1950. Washington D.
C., 27. junij 2001.
American Offset Policy
American offset policy and practice can be categorized into four diffe-
rent periods. The characteristic of the period from the end of the Second
World War to mid-seventies is that the term ‘offset’ was not used with
the same meaning as today. Therefore, licenced production and co-pro-
duction agreements between the USA and foreign governments did
not count as offset agreements. Thus, the first “real” offset agreement
dates back to 1973. This was the beginning of a new era in which the
offset policy of the Ministry of Defence was established. Until the end of
1981 the offsets were used predominantly by foreign governments for
the purchase of American defence products and services. Consequen-
tly, the United States grew increasingly alarmed with the effects of the
offsets on domestic unemployment and economic growth. The peak
of the this period of American offset policy came in April 1990 when
Bush’s administration published the American offset policy in military
trade. The last period of American offset policy, which started in 1991,
is marked by the work of the offset committee, which was established
by President Clinton in the year 2000.
28 S LO V E N S K A V O J S K A
Poziv k evidentiranju predlogov
za imenovanje člana Sveta
Vojaškega muzeja SV
Skladno z 12. členom Pravilnika o muzejski dejavnosti v Slo-
venski vojski, šifra 007-7/2005-1 z dne 16. 11. 2005, načelnik
Vojaškega muzeja Slovenske vojske poziva zainteresirano
javnost, da predlaga člana Sveta Vojaškega muzeja Slovenske
vojske (VMSV), ki bo v svetu njihov predstavnik.
Predlog do 20. januarja 2006 posredujte na naslov: Vojaški muzej Slo-
venske vojske, Vojašnica Šentvid, Koščeva 6, 1210 Ljubljana Šentvid.
V Vojaškem muzeju Slovenske vojske bodo skupni predlog za ime-
novanje vseh devetih članov Sveta VMSV posredovali v imenovanje
načelniku Generalštaba Slovenske vojske.
Pravilnik o muzejski dejavnosti v Slovenski vojski ureja opravljanje
muzejske dejavnosti v Slovenski vojski in delovanje ter materialno in
finančno poslovanje Vojaškega muzeja Slovenske vojske kot osrednje
matične muzejske ustanove. Muzejska dejavnost obsega sistema-
tično raziskovanje, evidentiranje, dokumentiranje, inventariziranje,
zbiranje, proučevanje, hrambo in zaščito, strokovno in znanstveno ob-
delavo, razstavljanje predmetov in objavljanje rezultatov proučevanj
vojaškozgodovinske materialne in nematerialne kulturne oziroma
kulturne dediščine (muzejsko gradivo), pomembne za proučevanje
in spremljanje vojaške ter vojne zgodovine Slovencev in slovenskega
etičnega prostora ter razvoja obrambnih sil.
Kot strokovni in svetovalni organ načelnika Vojaškega muzeja Slo-
venske vojske deluje v Vojaškem muzeju Slovenske vojske Svet Voja-
škega muzeja Slovenske vojske, ki obravnava in predlaga ukrepe za
izboljšanje dela muzeja ter nakup, uporabo in shranjevanje muzejske-
ga gradiva. Svet tudi svetuje načelniku Vojaškega muzeja Slovenske
vojske v drugih strokovnih zadevah s področja delovanja Vojaškega
muzeja. V njem je devet članov, in sicer predstavnik GŠSV, PSSV, upra-
vnega dela MO RS, Ministrstva za kulturo, ZSČ, vojaških veteranskih
organizacij in Skupnosti muzejev Slovenije, načelnik Vojaškega muze-
ja Slovenske vojske ter predstavnik zainteresirane javnosti.
Predstavnik zainteresirane javnosti v Svetu Vojaškega muzeja Slo-
venske vojske je posameznik, ki je zainteresiran za delo pri razvoju
muzejske dejavnosti v Slovenski vojski.
Predlog za predstavnika zainteresirane javnosti v Svetu Vojaškega
muzeja Slovenske vojske naj vsebuje ime in priimek posameznika, ki
se predlaga, njegov naslov ter kratko obrazložitev predloga. Predloge
lahko podajo posamezniki, društva, muzeji itn.
Več informacij lahko dobite pri podpolkovniku mag. Tomažu Kladniku,
načelniku Vojaškega muzeja Slovenske vojske.
www.slovenskavojska.si
 Ekspedicijsko vojskovanje –
vojskovanje prihodnosti?
To je zahtevalo spremembe tudi na ravni nacio-
nalnih vojsk, predvsem v obliki korenitih doktri-
narnih in strukturnih sprememb, ki so se kazale v
zmanjševanju in delni ali celoviti profesionalizaciji,
doktrinarne spremembe pa so se kazale v pre-
miku težišča s priprav na obrambo nacionalnega
ozemlja s težkimi oklepno-mehaniziranimi silami
na priprave za globalno ekspedicijsko vojskovanje
(Dorman, 2002: 3, glej tudi QDR, 2001). Zaradi
navedenega, še posebno pa zaradi začetka vojne
proti terorizmu, v kateri izstopajo aktivnosti v Iraku
in Afganistanu, ter številnih mirovnih operacij v
zadnjih petnajstih letih govorimo o renesansi eks-
pedicijskega vojskovanja3.
Opredelitev ekspedicijskega
vojskovanja
Najprej naj opredelimo, kaj je sodobno ekspedi-
cijsko vojskovanje. Klasična ameriška definicija
opredeljuje takšno vojskovanje kot (V. G. Galdorsi,
2002) »vsako obliko združenih nacionalnih ali
koalicijskih sil, ki delujejo zunaj kontinentalnega
dela ZDA s ciljem izvrševanja določene vojaške
naloge. Te sile vključujejo vse zvrsti, veje in rodove
sodobnih oboroženih sil ZDA ter ene ali več za-
vezniških držav«. Bolj specifična in sodobna je
definicija mornariške pehote ZDA, ki pravi, da eks-
pedicijsko vojskovanje sestavljajo (MCPD, 1998:
31–31) »...vojaške operacije oboroženih sil za
dosego specifičnih ciljev v tuji državi, ki vključujejo
humanitarne intervencije ob naravnih nesrečah,
mirovne misije, vojaške intervencije4, intervencije
s ciljem zaščite svojih državljanov, povračilne
ukrepe zoper agresivne politične skupine in uni-
čenje sovražne oblasti s porazom njene oborožene
sile«. Podobna je tudi britanska definicija, ki ekspe-
dicijsko vojskovanje deli na naslednje operacije
(Edmonds, 1997):
• v celinski Evropi v okviru izvrševanja tako ime-
novanih britanskih kontinentalnih obveznosti pri
obrambi evropskega prostora (visoko intenziv-
no bojno delovanje v okviru Nata);
• uporabo britanskih sil za uresničevanje bri-
tanskih gospodarskih, političnih ali trgovskih
interesov v svetu ter končno operacijo (visoko,
srednje ali nizko intenzivna operacija na ravni
britanske vojske ali koalicije zavezniških držav,
za kar je primer Irak ),
• posredovanja v sporih v svetu, ki lahko ogrožajo
Konce hladne vojne je v Evropi prinesel
konec medblokovskih napetosti in ideo-
loške delitve ter krepitev integracijskih
procesov in zbliževanja med državami.
Hkrati s tem so na evropskih tleh in dru-
god po svetu potekali tudi procesi dezin-
tegracije ter nestabilnosti. Tako sta se v
Evropi oblikovali območji stabilnosti in
blagostanja ter nestabilnosti in nasilja.
To in vse večja nepredvidljivost ter nego-
tovost v svetu so razvite industrijske
države prisilili k prilagajanju nacional-
novarnostnih politik in sistemov novim
razmeram, predvsem pa potrebam
prilagajanja integracijskim procesom
in nujnosti »izvažanja« stabilnosti v
nestabilne dele sveta. V tem kontekstu
so bili sprejeti dokumenti, med katerimi
izstopata Peterburška deklaracija leta
19921, novi Strateški koncept Nata2 in
oblikovanje skupnih evropskih sil za
hitro posredovanje na Helsinškem vrhu
EU leta 2000 (glej Grizold, 2005). Za
našteta dokumenta sta značilna pred-
vsem potrditev in uresničitev koncepta
tako imenovanih operacij out of area
oziroma posredovanje na območjih
konfliktov in nestabilnosti, ki ogrožajo
varnost Evrope ter razvitega sveta.
Foto: MO Velike Britanije
S t ro k o v n e t e m e
mednarodni ali regionalni mir in stabilnost5
pogosto z mandatom nadnacionalne varnost-
ne organizacije6 (predvsem srednje ali nizko
intenzivne operacije v okviru mednarodnih sil;
primera sta Bosna in Hercegovina ter Isaf).
Definiciji mornariške pehote ZDA in britanskih
oboroženih sil sta precej podobni in opozarjata
na eno ključnih prvin ekspedicijskega vojskovanja,
zelo različne naloge in obseg nalog, ki so v tem ok-
viru. Ekspedicijsko vojskovanje tako vključuje zelo
nizko intenzivne in popolnoma nenasilne posege,
kot je humanitarna pomoč ob naravnih nesrečah,
hkrati pa tudi zelo intenzivne in nasilne operacije,
kot je uničenje sovražne oblasti s porazom njenih
oboroženih sil. Dosedanje definicije vsebujejo
tudi nacionalne prvine, zato bom za potrebe tega
članka oblikoval nevtralno, recimo ji sintetično de-
finicijo ekspedicijskega vojskovanja, in sicer »eks-
pedicijsko vojskovanje poteka zunaj nacionalnega
ozemlja, v njem delujejo nacionalne ali koalicijske
(večnacionalne) sile za dosego določenega poli-
tičnega, gospodarskega ali vojaškega cilja. Glede
na naravo so to lahko nizko, srednje ali visoko
intenzivne vojaške operacije z mandatom nadna-
cionalne organizacije ali brez njega. Glede na vrste
vojaškega delovanja poznamo humanitarne inter-
vencije ob naravnih nesrečah v tujini, mirovne misi-
je, vojaške intervencije, intervencije s ciljem zaščite
lastnih državljanov, povračilne ukrepe proti agre-
sivnim političnim skupinam in uničenje sovražne
oblasti s porazom njene oborožene sile«.
Sodobne mirovne operacije
Edmonds, Dandeker in Gow ugotavljajo, da da-
nes v svetu prevladujejo predvsem ekspedicijske
operacije, katerih cilj je posredovanje v sporih, ki
ogrožajo svetovno ali regionalno varnost in sta-
bilnost. Širše se te operacije označuje kot mirovne
operacije, pri čemer pa Dandeker in Gow (1997)
opozarjata na nujnost razlikovanja med tako
imenovanimi klasičnimi mirovnimi operacijami in
strateškimi mirovnimi operacijami oziroma mirov-
nimi operacijami druge generacije. Za klasične
operacije je značilno (Dandeker in Gow, 1997:
328), da je pred prihodom mirovnih sil dosežen
sporazum med sprtimi stranmi o prekinitvi ognja
in politični rešitvi konflikta, doseženo mora biti
soglasje o namestitvi mirovnih sil, ki morajo biti
pri uresničevanju svojega mandata nepristranske
S LO V E N S K A V O J S K A 2 9

S t ro k o v n e t e m e
oziroma nevtralne. Uporaba sile v teh operacijah je
omejena zgolj na samoobrambo.
Za strateške mirovne operacije, ki se pojavljajo v
sodobnem času, je značilno (Dandeker in Gow,
1997: 335–36):
• če ne že popolna odsotnost, pa vsaj bistveno
zmanjšana raven soglasja sprtih strani k name-
stitvi mirovnih sil;
• razmere na terenu, kjer poteka operacija, so
nejasne in nepregledne. Cilj operacije je pogo-
sto zgolj omejitev konflikta, njegovo omejevanje
in omejevanje negativnih humanitarnih posle-
dic, medtem ko se išče primerna diplomatska
oziroma politična rešitev;
• da je del teh operacij tudi preplet prisilnih in
neprisilnih akcij, ki jih izvajajo mirovne sile v
podporo diplomatskim in političnim naporom
za rešitev spora;
• da imajo mirovne sile vojaške zmogljivosti, ki
presegajo potrebo po samoobrambi, še vedno
pa so te zmogljivosti manjše od tistih, ki so nuj-
ne za operacije vsiljevanja miru;
30 S LO V E N S K A V O J S K A
• da gre za kompleksne in večnamenske operaci-
je, v katerih morajo vojaški elementi sodelovati
z različnimi civilnimi organizacijami in struktu-
rami (nevladne organizacije, množična občila
itn.);
• da funkcionalna kompleksnost operacije pov-
zroča velik pritisk na poveljnike na terenu, kar
zahteva spoštovanje njihove visoke operativne
avtonomije. Edmonds (1997) pri tem izpo-
stavlja nujnost prilagoditve sistema vodenja
in poveljevanja ter logistične oskrbe terenu in
naravi operacije.
Edmonds (1997) doda še naslednji značilnosti
strateških mirovnih operacij:
• omejenost obveščevalnih podatkov, ki se kaže v
težavah pri napovedovanju takšnih konfliktov in
njihovega nadaljnjega razvoja;
• nepredvidljivost operacij, ker je težko predvideti
vpliv različnih dejavnikov (teren, vreme, morala
nasprotnika, njegova oborožitev, njegove name-
re itn.) na potek operacije. Dodatno k nepred-
vidljivosti prispeva še dejstvo, da ekspedicijske
Foto: Kfor
sile delujejo v neznanem in pogosto sovražnem
operativnem okolju, pri čemer so pri svojem
delovanju omejene z mandatom organizacije, ki
je oddaljena in nima vedno neposrednega stika
s potekajočo operacijo.
Današnje mirovne operacije se bistveno razliku-
jejo od mirovnih operacij pred letom 1990 in se
umeščajo približno na sredino kontinuuma, ka-
terega skrajni točki so klasične mirovne operacije
na enem polu in na drugem operacije vsiljevanja
miru oziroma visoko intenzivni vojaški konflikt. Ne
glede na intenzivnost so to po svoji naravi vedno
ekspedicijske operacije.
Slovenska vojska in ekspedicijsko
vojskovanje
Če pogledamo operacije, v katerih je delovala
oziroma deluje SV, ugotovimo, da so glede na na-
vedeno to večinoma ekspedicijske operacije, saj
potekajo zunaj nacionalnega ozemlja, v njih sode-
lujejo večnacionalne sile, v novejšem obdobju pa
celo koalicijske oziroma zavezniške sile, ki imajo
določene politične in vojaške cilje. Izrazita primera
ekspedicijskih operacij sta predvsem Kfor (Koso-
vo) in še posebno Isaf (Afganistan). Čeprav se je
SV relativno pozno vključila v takšne operacije, ima
izkušnje tako s strateškimi mirovnimi operacijami
kot s klasičnimi mirovnimi operacijami (UNFICYP)7
(glej Peace Operations, 2005). Od vseh mirovnih
operacij je najbližje opredelitvi strateških mirovnih
operacij misija Isafa v Afganistanu. Operacija ima
mandat OZN, vendar poteka s pristankom le ene
od sprtih strani, nekatere strukture v državi pa mi-
rovnim silam nasprotujejo in so proti njim sovražne
oziroma jih celo napadajo8. Razmere na terenu so
nejasne in nepregledne (težko je predvideti, kdo je
prijatelj in kdo sovražnik), operacija je kompleksna
in večfunkcionalna, saj je vanjo vključenih več
akterjev na različnih ravneh, pogosto so vojaške
aktivnosti preplet prisilnih in neprisilnih akcij, ki bolj
ali manj uspešno in ciljno usmerjeno podpirajo
diplomatska prizadevanja za rešitev konflikta. Zato
imajo mirovne sile vojaške zmogljivosti, ki presega-
jo potrebe samoobrambe.
Sklepni del
Ugotovimo lahko, da v sodobnem vojskovanju
prevladuje ekspedicijsko vojskovanje oziroma
operacije. Njihov pomemben del so tako klasične
kakor tudi strateške mirovne operacije, saj so to
operacije zunaj nacionalnega ozemlja, vedno po-
gosteje potekajo na tako imenovanih čezmorskih
ozemljih oziroma na ozemljih zunaj Evrope. So
operacije z večjo stopnjo tveganja in obremenitve
za sodelujoče vojske, kar zahteva prilagoditve tako
pri njihovem urjenju kakor v poveljevanju in logi-
stični oskrbi enot ter zahtevajo dodatne naložbe v

Foto: 1. brigada SV
vojaško opremo in tehniko. Glede na število in vrste mirovnih operacij, v katerih
sodeluje SV, lahko trdimo, da vsaj z vidika svojega delovanja SV postaja vedno
bolj ekspedicijska vojska. To pomeni za SV nove izzive, na katere bo treba najti
konkretne odgovore in rešitve, brez katerih ne bo mogoče izpolnjevanje takšnih
nalog. Mag. Klemen Grošelj
Expedition Warfare - the Warfare of the Future?
The end of the Cold War brought about the end of the tension bet-
ween the blocs and the end of ideological division, together with the
strengthening if integration processes and establishment of closer
relatonships between the countries. At the same time, other processes,
those of disintegration and instability, took place in Europe as well as
in other countries around the world. Thus is Europe we can witness the
formation of two areas – an area of stability and prosperity and an area
of instability and violence. This and an ever-increasing feeling of un-
predictability and uncertainty in the world is the reason why developed
industrial countries are forced to change their national security policies
and systems in accordance with the new situation, feeling above all the
need to adjust to the integration processes and the necessity to “ex-
port” the stability to the unstable parts of the world. Within this context,
several documets have been adopted, the most significant being the
St. Petersburg Declaration in 1992, the new Strategic Concept of NATO
and the formation of common European Rapid Response Forces at the
Helsinki Summit in the year 2000. The documents confirm and lead to
the implementation od the concept of the so-called out-of-area operati-
ons, namely interventions in the areas of conflicts and instability, which
threaten the security of Europe and the developed world.
1
ZEU je v Peteburški deklaraciji opredelila tako imenovane peterburške naloge, ki vklju-
čujejo humanitarne in reševalne akcije, naloge ohranjanja miru in naloge bojnih sil
pri reševanju kriz (krizno upravljanje) vključno z vzpostavljanjem miru in ločevanjem
sprtih strani (glej Grizold, 2005: 59, in Priročnik NATO: 42–45).
2
Zveza Nato je v novem strateškem konceptu med prednostmi svojega delovanja
opredelila tudi naloge s področja preprečevanja konfliktov in obvladovanja kriznih raz-
mer, čeprav ta dokument eksplicitno ne govori o operacijah zunaj držav članic, vendar
se je to že zgodilo s posredovanjem na Kosovu in z operacijo Isafa v Afganistanu
(The Readers Guide to the Nato Summit in Washington 1999, Strategy and Defence,
S t ro k o v n e t e m e
47–73; glej tudi Grizold, 2005: 83–86).
3
Začetki ekspedicijskega vojskovanja segajo v obdobje odkrivanja sveta in njegove
evropske kolonizacije.
4
Vojaška intervencija je posredovanje države ali koalicije držav v obstoječi konflikt v
tuji državi s ciljem vplivanja na nadaljnji razvoj tega konflikta (MCDP3: 30).
5
Ti spori so lahko med dvema državama ali več, med državnimi silami in odporniškim
gibanjem ter med frakcijami v eni državi (Edmonds, 1997: 21).
6
Običajno so to operacije z mandatom OZN ali katere druge regionalne varnostne
organizacije (OVSE idr.).
7
Namerno sem izpustil opazovalne misije ZN, v katerih sodelujejo pripadniki SV, saj
je to posebna oblika delovanja, ki ni popolnoma primerljiva z operacijami, ki jih ob-
ravnavam v tem besedilu.
8
Nestrinjanje ene od sprtih strani se najbolj očitno kaže v napadih na sile Isaf (BBC
News, 14. november 2005).
Viri:
• BBC News: Twin bombing kill three in Kabul, 2005. Dosegljivo na http://bbc.co.uk/
go/pr/fr/-/1/hi/world/south_asia/4435156.stm, 15. november 2005.
• A. Dorman: European Adaptation to Expeditionary Warfare: Implications for the US
Army. Strategic Studies Institute, 2002. Dosegljivo na http://carlisle-www.army.mil/
usassi/welcome.htm.
• Martina Edmonds: Maritime Manoeuvre: Expeditionary Warefare, Jointery and the
Role of the Carrier. The Centre for Defence and International Security Studies, Lanca-
ster University, 1997.
• Anton Grizold: Slovenija v spremenjenem varnostnem okolju. Ljubljana, 2005.
• Priročnik o zvezi Nato. Bruselj, 2001.
• The Readers Guide to the Nato Summit in Washington 1999, Strategy and Defence,
47–73. Dosegljivo na http://www.nato.int/docu/rdr-gde/rdrgde-e.pdf.
• U. S. Deparment of Defence, Quadrennial Defense Review Report, Washington D. C, 2001.
• Peace Operations: Ministrstvo za obrambo RS – Slovenska vojska. Ljubljana, 2005.
• Marine Corps Doctrinal Publication 30-Expeditionary Operations: US Department of
Defence-Department of teh Navy, 1998.
Foto: oborožene sile ZDA
S LO V E N S K A V O J S K A 31
 Nasilje nad novinci v vojski
S t ro k o v n e t e m e

»Narednik Burke je naprej pretepal novince. Prepričan sem, da je imel najboljši namen, in zdaj, ko premišljujem o njem in njegovem
nasilju, se mi zdi to neznatno. Nenavadno je, da si ponovno želim pretepanja in trenutkov, ko mi je ukazal, da naj gledam v steno, ko mi
je z nogo stopil na trebuh, z drugim škornjem pa na obraz in nadaljeval pretepanje. Drugi novinci so vse to gledali z nemo grozo. Mogoče
pa je to samo stvar distance in časa ter ponovnega pojava slepe otopelosti in molčeče lojalnosti, ki me je najprej pripeljala v enoto in
me potem pomagala izvleči iz nje živega. (…) Pogosto vidim sebe, kako tečem nasproti naredniku Burku v baru na Okinavi, da bi se mu
opravičil za svojo šibkost, ga prosim odpuščanja in obenem želim, da bi me pretepel še močneje. Predvidevam, da si tudi on kdaj želi
takšne noči v taboru.«

Tako doživeto je predstavil svoje prvo srečanje z
nasiljem pred več kot desetimi leti veteran iz prve
iraške vojne Antony Swofford. V opisu je prikazal,
kako žrtev podzavestno postane odvisna od tlači-
telja in si želi kaznovanje tudi potem, ko je že vse-
ga konec. Mogoče bomo po tem nenavadnem
uvodu laže razumeli nasilje nad novinci, ki se
je zgodilo konec novembra 2005 v elitni enoti
britanskih kraljevih marincev v vojaškem taboru
blizu Plymoutha na jugu Anglije, ko je vojaški
inštruktor do nezavesti pretepel novinca.
Veteran iz Afganistana in Iraka je na skrivaj po-
snel videoposnetek, ki ga je nato objavil tednik
News of The World. O dogodku je med drugim
povedal: »To je najslabša stvar, ki sem jo videl
in doživel v življenju, zato sem jo tudi posnel, saj
gre za vrh ledene gore. Poveljniki so vedeli, kaj se
dogaja, toda zatiskali so si oči. Dvanajst novincev
je odšlo na ‘piknik’ (preiskovalcem še ni jasno,
ali je šlo za pivsko zabavo ali urjenje), preostalih
štirideset pa je opazovalo dogodek. Poveljujoči
častnik je od novincev zahteval vedno hujše
stvari. Nasilje nadrejenih je postajalo vse hujše.
Novincem je bilo ukazano, naj se slečejo do na-
gega, nato je sledilo prisilno tekanje. Nekaterim
novincem so na testise in glavo pripeli blazinice
z elektrodami, skozi katere so jim pošiljali elektri-
ko.« Posnetek prikazuje še druge psihične in fizič-
ne tehnike nasilja, med katerimi posebej izstopa
nečloveško mučenje novincev, ki so vstopili v eno-
to komandosov. Prizori so izjemno kruti in vklju-
čujejo torture, prisile, ukaze, gorečnost. Največje
presenečenje in vrhunec mučenja je bilo obredno
sprejetje (iniciacija) v vojaško skupnost posebne
enote britanske vojske. Britanska javnost je bila
šokirana, prav tako vlada in vojaški ter obrambni
vrh. V iniciacijskem obredu v posebni enoti so so-
delovali mučitelj (poveljujoči podčastnik, oblečen
v kirurško haljo), dvanajst novincev (objekti mu-
čitelja), 40 opazovalcev (prav tako goli marinci)
in skrivnosten snemalec — izkušen marinec, ki je
zadevo dokumentiral na videotrak.
Skrajne oblike nasilnih iniciacij
novincev
Takšni primeri nasilja nadrejenih častnikov nad
novinci v vojaški psihologiji in psihiatriji niso red-
ki. Domnevam, da v zadnjem času nasilje v profe-
sionalnih, zlasti v elitnih vojaških enotah po svetu
celo narašča. Čeprav britanska vojska nasilju
nad novinci namenja veliko strokovne pozornosti
in so takšna dejanja z zakonom prepovedana, se
pojavljajo taki primeri. Do prepovedi nasilnih inici-
acij v vojski je v Veliki Britaniji prišlo pred mnogimi
leti zaradi povzročanja telesnih in duševnih bole-
čin. Obredno sprejetje v novo skupnost marincev
prepoznamo po štirih izjemno krutih postopkih, in
sicer torturi (v zadnjem primeru izstopa uporaba
elektrošokov), prisili (plazenje nagih novincev
skozi bodičasto grmovje), brutalnih ukazih (no-
vinci na ukaz skočijo skozi okno spalnice, neka-
teri si polomijo roke in noge) in psihičnem pritisku
(novinci se goli bojujejo v parih, eno roko imajo
zvezano za hrbtom; drugi primer je bojevanje s
posebnimi usnjenimi oblogami, ki si jih nataknejo
na roke). Skrajno krute in boleče oblike iniciacije
imenujejo živalska posvetitev novinca (beasting).
Učinek takšnega telesnega mučenja temelji na
strahu pred telesno bolečino in ponavljanju pri-
zadejanja bolečine.
Zakaj je posameznik sposoben prizadeti druge-
mu toliko bolečin in je v tem bolj krut od nekaterih
zveri, ki ne ubijajo svoje vrste, kaj šele, da bi ji
prizadejale bolečino? Odgovor bi prinesli rezultati

32 S LO V E N S K A V O J S K A
natančnih znanstvenih raziskav. Človek prizade-
ne take bolečine drugemu tudi zaradi želje po
maščevanju in zadovoljevanja svojih potreb v
skupini tako, da zlorablja svojo moč poveljevanja.
V britanskem primeru preseneča to, da je šlo za
posebno vrsto iniciacije, za katero je značilno na-
silno poseganje v telo drugega. Takšne iniciacije
po poročanju antropologov izvajajo nekatera ple-
mena v afriških državah. Poveljujoči častnik ali in-
štruktor je s tem, ko je bil oblečen v kirurško haljo,
izražal svojo podzavestno težnjo, biti anonimen. V
socialni psihologiji govorimo o deindividuiranem
posamezniku. Pojem deindividuacija je leta 1952
prvi uporabil Festinger ter pomeni izgubo osebne
odgovornosti in anonimnosti (brezimnosti), ki se
pripeti ljudem v kolektivnih razmerah. V pogo-
vornem jeziku bi lahko rekli, da je deindividuiran
posameznik oseba, ki z vstopom v kolektiv izgubi
pamet. Kolektivno vzklikanje 40 opazovalcev mu-
čenja je imelo namen, da v trenutku dvigne ljudi
in zmanjša samozavest posameznika v takšnih
velikih skupinah. Medtem ko je dvanajst novincev
trpelo v psihičnih in fizičnih mukah kot posledicah
bolečine, se je pri mučitelju in opazovani skupini
dogodka krepilo zadovoljstvo ob opazovanju dru-
gih pri nagonskih ali impulzivnih dejanjih. Dejav-
nost mučiteljev je vsrkala pozornost opazujočih
posameznikov, ki si želijo biti del skupine, v kateri
lahko uživajo v intenzivnih pozitivnih občutjih in
se počutijo blizu drug drugega.
Poslušnost vojaški avtoriteti
Iniciacija v vojski je svojevrsten obred, pri katerem
posameznik sprejema novo identiteto in se zvito
odreka lastni odgovornosti tako, da poskuša biti
anonimen (deindividuacija). Krut prehodni obred
se kaže kot zloraba drila in drugih oblik vojaškega
urjenja. Na začetku prispevka nam analiza vse-
bine besedila nekdanjega specialca Antonyja
Swofforda pokaže, kako se krute metode vojaške-
ga urjenja utrdijo v človekovi podzavesti. Utrjeva-
nje poteka v štirih stopnjah, in sicer kot odločitev
novinca za urjenje v posebni enoti, psihično in
fizično kaznovanje novinca, odziv nadrejenega
poveljnika, ki doseže premestitev sadističnega
inštruktorja, ter utrditev posledic mučenja v pod-
zavest mučenega vojaka.
Do takšnih krvavih vojaških urjenj prihaja tudi
zaradi slepega in nekritičnega sledenja motu
vojaškega drila, ki ga je med drugimi logično raz-
ložil vojaški psiholog Copeland. Ugotovil je, da se
vojak ne bo instinktivno pokoril, dokler poslušnost
ne postane navada. Smisel vojaškega urjenja je
vsaditi vojakom usklajeno sodelovanje in ustvariti
pogoje za instinktivno poslušnost. Eden od naj-
vidnejših raziskovalcev poslušnosti je bil psiholog
Milgram. V raziskavah je postavil več vprašanj,
med drugim, kako daleč seže nekritična uboglji-
vost. Naredil je več poskusov. Če posameznika
Primeri nasilja
v procesu socializacije nenehno učimo, da se
mora podrejati avtoritetam, postane poslušnost nad novinci v
njegov bistveni motivacijski dejavnik, ki gre čez
njegove norme. Če starši otrokovo vedenje pre- nekaterih državah
S t ro k o v n e t e m e
več uravnavajo ter so otrokova svobodna volja,
postavljanje zase in uporništvo zatrti, bo postal V vojski ZDA je zakonodaja izredno stroga
nekritična in poslušna osebnost. Ko se posamez-
(zero tolerance) za brutalne oblike prehod-
nik popolnoma odpove lastni presoji in postane
poslušno orodje v rokah avtoritete in nekritično nih obredov z vojaki, ki pa so še razširjene.
izvaja njegove ukaze, sprejme vlogo izvajalca.
Pentagon je ukrepal proti mučiteljem šele
Odgovornost za vsebino dejanj pri posamezniku
zamenja odgovornost za dobro opravljeno delo. leta 1990 po prikazu fotografij v javnosti,
(T. Lamovec, 1978) Avtoriteta, ki usmerja naša
kako si diplomiranci v padalski šoli v prsi
dejanja, spreminja občutek odgovornosti in jo
veže nase. Posameznik se vse manj zanaša zabadajo brušene medalje. Vojaki so de-
nase in na svoja dejanja ter vse bolj na dejanja
janja opravičevali, češ da gre za prehodni
avtoritete. Tako ji postane popolnoma vdan in
poslušen. Do avtoritet je vdan in poslušen, do obred diplomiranca. V francoski vojski so
podrejenih pa je tiran.
se novinci v 90. letih prejšnjega stoletja
Kako se izogniti taki praksi nasilja nad novinci v
vojski? Novincu mora vojaški sistem omogočiti pritoževali, da jih starešine silijo v budnost
blažitev težav v prvem stiku z vojaško enoto,
in poniževanje ter fizično izčrpavajo. Leta
tudi če gre za specialno urjenje v posebni eno-
ti. Vojska je posebna institucija za novinca (nov 1989 je francoska vlada sprejela zakon,
način življenja, psihofizični napori, napetosti, ki
ki je za mučitelje predpisal šest mesecev
jih povzroča vzdrževanje reda in miru v vojašnici,
hierarhija, občutek izgube čustvene podpore idr.). zapora. V ZRN je bilo 18 vojakov obdolže-
Vsak novinec po prihodu v enoto čuti posebno
nih, da so zlorabili več kot 160 vojaških
zmedenost, povečanje tesnobe, strah ga je ne-
znanih stvari. Poleg situacijskih dejavnikov mo- nabornikov. Stotnik v taborišču v Coesfeldu
ramo upoštevati tudi nekatere labilne elemente
in 17 podčastnikov so bili obdolženi, da so
v posameznikovi osebnosti. Takšnim incidentom
v urjenju posameznikov v vojaški organizaciji zlorabili 163 posameznikov z električnimi
se bomo izognili le, če bomo povečevali vlogo
šoki in pretepanjem s kiji.
samozavestnega, zadovoljnega, odločnega, po-
gumnega in pravičnega poveljnika. Poveljnik in V ruski vojski je sinonim za tiranijo »de-
vojaški vodja s pozitivnimi lastnostmi in blagim,
dovschina« ali pravilo starega očeta.
pa vendarle odločnim značajem bo bistveno za-
znamoval vstop novincev v novo vojaško okolje. Oktobra 2005 je ruski obrambni minister
Le tako bo vojaški vodja pomembno vplival na
potrdil, da je bilo 750 novincev izpostav-
vedenje vojakov s svojim vedenjem, pogovori z
vojaki, vlivanjem zaupanja ter blaženjem strahu ljeno mučenju. Zgodilo se je 13 bojevanj v
in negotovosti.
Dr. Beno Arnejčič parih in 200 samomorov. Vsako leto vstopi
v rusko vojsko približno 800.000 novincev.
Prvih 12 mesecev jih starešine silijo v su-
ženjski odnos do starejših vojakov, in sicer
Viri:
• Peter Watson: Psycho-Krieg, Fisher Tshenbusch Ver- morajo odstopiti svojo žepnino in hrano
lag, 1980.
• Copeland: Psychology of the Solder. drugim vojakom. Nesodelovanje je kazno-
• Stane Južnič: Identiteta. FDV, 1993.
• Tanja Lamovec: Agresivnost. DDU Univerzum, 1978. vano s tepežem in ponižanjem.
• A. Swofford, Jarhead: A Marine’s Chronicle of the Gulf
War and Other Battles. Cribner, New York 2003.
S LO V E N S K A V O J S K A 3 3
 Pegan svetovni prvak na drogu
Na 38. svetovnem prvenstvu v športni gimna-
stiki, ki se je 27. novembra končalo v avstral-
Foto: Vid Ponikvar
Špor t v vojski
Nuša Rajher svetovna
prvakinja v kikboksu
Na 15. svetovnem prvenstvu v kikboksu, ki je med
28. novembrom in 5. decembrom potekalo v mad-
žarskem Szegedu, je pripadnica športne enote SV
Nuša Rajher postala svetovna prvakinja združe-
nja Wako v srednjem kontaktu. Nuša Rajher, ki je
članica mariborskega kluba BB Hwarang, je v ka-
tegoriji nad 70 kilogramov na prvenstvu ubranila
naslov iz leta 2003 v Parizu, lani pa je postala tudi
svetovna prvakinja v taekwondoju. Na prvenstvu
v Szegedu je David Nagode iz športne enote SV
v polnem kontaktu kikboksa v kategoriji do 81
kilogramov osvojil bronasto kolajno.
SV bo evropske predstavnike CISM
gostila leta 2006
V turškem mestu Side je med 25. in 29. novem-
brom potekalo redno letno srečanje evropskih
predstavnikov v mednarodnem svetu za
vojaški šport CISM, ki se ga je udeležilo 33
držav članic. Redno letno srečanje evropskih
predstavnikov ob koncu leta je namenjeno
usklajevanju aktivnosti med državami člani-
cami za prihodnje leto in mnenj glede nadalj-
34 S LO V E N S K A V O J S K A
skem Melbournu, je pripadnik športne eno-
te SV Aljaž Pegan osvojil naslov svetovnega
prvaka na drogu.
Po več kot dveh desetletjih trdega dela, 23
zmagah v svetovnem pokalu, naslovih evrop-
skega prvaka leta 1994 in 2004 ter naslovu
svetovnega podprvaka leta 2002 se je 31-letni
telovadec ŠD Trnovo povzpel na svetovni pre-
stol. V finalu je Pegan nastopil kot zadnji in z
izjemno predstavo, v kateri je po trojni skrčeni
salti lepo doskočil, gledalcem jemal dih. »Ta-
koj, ko sem pristal, sem si rekel, da bi tole lahko
bilo za kolajno, mogoče tudi zlato, vendar sem
šele takrat, ko so sodniki objavili oceno, verjel,
da sem končno zmagal.« Aljaž Pegan je skupaj
z Mitjo Petkovškom, ki je postal svetovni prvak
na bradlji, dosegel največji slovenski uspeh
v zadnjih 80 letih. Sicer pa je športnik SV ob
napovedanem spremenjenem pravilniku oce-
njevanja, ki bo začel veljati prihodnje leto, na-
povedal: »Nov gimnastični pravilnik je dodaten
izziv. Dokler bodo rezultati, bom vztrajal.«
Foto: Martina Lunder
njega razvoja CISM. V Turčiji je predsedovanje
evropskemu delu CISM od Belgije prevzela
Švedska, ki bo za povezavo med članicami
štiri leta zagotavljala stalno pisarno. SV in
nacionalno delegacijo sta zastopala polkovnik
Branimir Furlan in stotnik Jure Velepec, ki sta
udeležencem predstavila priprave na srečanje
leta 2006 v Ljubljani. JV
V Oestersundu odlična
Tadeja Brankovič
Foto: Tomaž Šušteršič
V soboto, 26. novembra, je v švedskem Oester-
sundu potekala prva tekma za svetovni pokal v
biatlonu, na kateri je Tadeja Brankovič v sprintu
brez zgrešenega strela osvojila drugo mesto.
Za manj kot sedem sekund je zaostala le za
Uschi Disl, na nedeljski zasledovalni tekmi pa
se je uvrstila na 12. mesto. Andreja Mali je na
sobotni tekmi dosegla 27. in na nedeljski 32.
mesto. Med moškimi je na prvi tekmi z 19.
mestom najbolje nastopil Matjaž Poklukar, v
nedeljski zasledovalni tekmi pa je bil najboljši
Janez Marič s 14. mestom. Marič in Tadeja
Brankovič sta že potrdila normi za nastop na
olimpijskih igrah februarja v Torinu.
Slovenska ženska ekipa je dobro nastopila
tudi v štafeti, saj je med 20 ekipami dosegla
odlično četrto mesto. Za zmagovalkami iz
Norveške so Slovenke zaostale le za minuto.
Moška ekipa, v kateri so Janez Marič, Janez
Ožbolt ter brata Jože in Matjaž Poklukar,
sicer pripadniki športne enote SV, se je na bi-
atlonu v štafeti uvrstila na 15. mesto. Ženska
štafeta je v avstrijskem Hochfilznu v soboto,
10. decembra, dosegla četrto mesto.
Petri Majdič na
Finskem šesto mesto
Na tekmi za svetovni pokal, ki je v nedeljo, 27.
novembra, potekala v finskem Kuusamu, je
bila tekačica na smučeh Petra Majdič, pripad-
nica SV, šesta. S časom 25:39,3 je na deset
kilometrov prosto za 49,9 sekunde zaostala
za Čehinjo Katerino Neumannovo, druga je
bila Rusinja Julija Čepalova, tretja pa Estonka
Kristina Šmigun.
Petra Majdič je bila na klasični tekmi dan prej
sedma, na tekmi v dvojnem zasledovanju v ka-
nadskem Vernonu pa je 10. decembra osvojila
deveto mesto.
 Srečno vsem pripadnikom SV v tujini
Štabni vodnik Aleksander Vidovič, Afganistan:
Čeprav sem za božič
že delal, sem tokrat
štiriletnemu Reneju
in dvanajstletnemu
Sašu težko razložil,
kako daleč je Herat
in kako dolgo bom
zdoma. Ko sem bil
novembra na dopu-
stu doma, smo z družino okrasili smrečico, pod
katero je dedek Mraz postavil darila. V Heratu si
bomo praznično vzdušje pričarali v slovenskem
šotoru, čeprav nas bo večina kar na dolžnostih.
Programa za posebne priložnosti nikoli ne pripra-
vimo, vendar so takšni dogodki zaradi vzdušja v
kampu vedno nekaj posebnega. Letošnje leto je
bilo uspešno, saj sem napredoval v četnega pod-
častnika in uspešno opravil preizkus angleščine.
Želim, da bi bila naša četa leta 2006 še naprej
odličen kolektiv in da bi čim več časa preživel z
družino.
Major Boris Plošinjak, Izrael:
Božični večer je eden
od najlepših dru-
žinskih praznikov,
čeprav sem zaradi
delovnih obveznosti
večkrat od doma tudi
za božič. Tako bo
tudi letos, saj bom
prav takrat potoval v
domovino. Na misiji ZN na Bližnjem vzhodu ima
Slovenska vojska dva opazovalca. Časnika SV
bosta praznike preživela na opazovalnicah, in si-
cer eden v južnem Libanonu, drugi na Golanskem
višavju. Leto 2005 se na Bližnjem vzhodu ni zače-
lo dobro, saj se je v okviru mirovne misije januarja
zgodila smrtna nesreča. Nadaljevanje leta je bilo
boljše. Vroče, delovno in zanimivo. Najlepši je bil
konec leta, ko sem imel čast srečati se z ljubljan-
skim nadškofom in metropolitom msgr. Alojzem
Uranom. Poudaril je pomen miru in stabilnosti na
Bližnjem vzhodu in po svetu ter izrazil spoštova-
nje do vseh, ki prispevajo k miru. Ne bom pozabil
misli, da smo ljudje na tem svetu tako kratek čas,
da bi si morali prizadevati, da naredimo v življe-
nju čim več dobrih stvari ali da vsaj ne storimo
drugim zla. Vsem pripadnikom Slovenske vojske
in drugim Slovencem tako doma kot po svetu
želim v novem letu veliko miru, sreče in zdravja.
Shalom – Marhaba!
V afganistanskem
Heratu in Kabulu naloge
opravlja 98 pripadnikov Sloven-
ske vojske, na mirovni operaciji EU v
Bosni in Hercegovini 93, na Kosovu 92
pripadnikov, dva pripadnika SV pa kot
vojaška opazovalca sodelujeta na ope-
raciji UNTSO na Bližnjem vzhodu. V
poveljstvih in predstavništvih Nata
ter EU ima SV 21 pripadnikov.
Podpolkovnica Mojca Pešec, ZDA:
Božič običajno
praznujem v krogu
družine, prihod
novega leta pa s
prijatelji. Odhod na
delo v tujino bo to
tradicijo spremenil.
Z družino in prijatelji,
ki so v Sloveniji, se
bomo v prihodnjih letih bolj redko videli, skoraj
zagotovo pa ne pozimi. Je že tako, da je potova-
nje čez Atlantski ocean najmanj zanimivo prav
med najbolj prijetnimi prazniki. Slovenci, ki živi-
mo in delamo v Norfolku, se pogosto srečujemo
in vedno praznujemo slovenske praznike. Srečali
se bomo tudi pred božičem, in sicer pri družini
polkovnika Andreja Kocbeka, slovenskega naci-
onalnega predstavnika za povezave pri Natovem
poveljstvu za preoblikovanje. Letošnje leto je
bilo prelomno tako v poklicnem kot zasebnem
življenju. Najbolj sta ga zaznamovala novo, zelo
drugačno delovno in kulturno okolje, v katerem
bova skupaj z življenjskim sopotnikom preživela
še nekaj let. Ocenjujem ga kot delovno zelo
uspešnega, strokovno plodnega ter kot izjemno
priložnost za osebni in poklicni razvoj. Prineslo
je tudi nekaj grenkih spoznanj o stari slovenski
modrosti daleč od oči, daleč od srca, vendar je
bilo veliko več zadovoljnih trenutkov zaradi ljudi,
ki kljub vsemu ostajajo zvesti prijatelji in dobri
kolegi. In le ti so zares pomembni. Vsem pripad-
nikom Slovenske vojske in delavcem ministrstva
želim uspešno in zadovoljno novo leto. Naj vam
v novem letu nič ne odvzame samozaupanja in
optimizma.
Poročnik Viljem Cej, Pakistan:
Med prazniki bom v
okviru pomoči Slo-
venije pri popotresni
obnovi v Pakistanu
opravljal naloge s
področja civilno-
vojaškega sodelo-
vanja. Na Natovo
operacijo sem odšel
z veseljem, saj so tamkajšnji prebivalci v nesreči
izgubili vse, zato je vsaka pomoč dobrodošla, da
bodo lahko preživeli zimo. Pomembno je, da med
prazniki naredim vse in ljudem čim bolj poma-
gam, tako da ne bom imel časa za praznovanje.
Odhod na misijo je moja družina lepo sprejela. Na
misiji bom dva meseca z možnostjo podaljšanja.
Želim, da bi bilo leta 2006 na svetu čim manj ne-
sreč, saj sem doma iz Primorske in sem doživel
potres na Tolminskem in plaz pod Mangartom.
Upam tudi, da se bom v SV še naprej ukvarjal z
istim delovnim področjem.
Poddesetnica Petra Žnidarič, Kosovo:
Tokrat me ne bo
doma, zato me bo
najbolj pogrešala
mati, ker ji tradicija
ob božiču veliko
pomeni. Vojake na
mirovni misiji ob
božiču ponavadi obi-
šče vojaški kaplan, ki
pripravi mašo, pove nagovor, nato pa
skupaj zapojemo slovenske pesmi.
Bivalne prostore bomo okrasili, tako
da bomo v slovenski sobi postavili
novoletno jelko, vedno pa se najde tudi
kakšno darilo za pripadnike, ki smo
v tujini. Poskušali bomo pripraviti
slovenske jedi in praznovati z vsemi
pripadniki slovenskega kontingenta.
Po božičnem praznovanju bo orga-
nizirano druženje s pripadniki tujih
oboroženih sil v bazi. To leto je bilo zelo
uspešno, saj uživam v svojem delu in
se udeležujem usposabljanj ter vaj
vojaške policije. Udeležba na njih in
misiji prinaša veliko novih delovnih ter
življenjskih izkušenj. Prihodnje leto se
želim predvsem usposabljati v vojaški
policiji in pridobiti višjo strokovno iz-
obrazbo.
 Božična zgodba
V vazi sredi mize se je košatil rdeč tulipan … Ko je ovenel, je oče
takoj prinesel drugega iz cvetličarne. Tudi po trikrat na teden. »Na!«
je rekel in tulipan podaril materi. »Kako lepo, da misliš name,« se je
razveselila mati. Zardela je in v tem trenutku je bila podobna lepemu
cvetu. Dala ga je v vazo s svežo vodo, si pri tem tiho popevala in po-
božala očeta po licu.
Hišni angel je najraje posedal na cvetu. Mogoče so hišni angeli
poleg angelov varuhov najbolj razširjena angelska vrsta. Navadni,
nevsiljivi … Hišni angel ni nikoli zapustil hiše. Njegova naloga je
bila skrb za mir in varnost. Gledal je na to, da so se doma počutili
prijetno. Udobno se je spravil med cvetne liste in se predajal vonju
tulipana …
Nekoč so se starši iz nerazumljivega vzroka sprli. Gotovo ni šlo za
nič pomembnega. Vsaj na začetku ne! Toda oče iz jeze ni prinesel
domov novega tulipana. »Če si taka, ga ne dobiš,« je sklenil. »Vtakni
si ga na klobuk,« je rekla mama … »Zdaj boš pa še grdo gledala?«
je jezno rekel oče. In tako je šlo kar naprej. Cvet na mizi je strašno
manjkal.
Najbolj obupan je bil hišni angel. Zaman si je iskal kakšen prostor
na mizi. V stiski se je poskusil usesti na žlico. Ker je to storil prehi-
tro, se je žlica zazibala in se prevrnila. Ah! Juha se je polila. Začele
so se nove nevšečnosti. »Kaj pa delaš?« je oče nadrl mamo. »Jaz?«
se je začudila mati. »Kdo pa drug! Ne moreš paziti?« Prestrašen
hišni angel je krožil nad mizo. Od samega obžalovanja in strahu se
je prijel za glavo. Očital si je, da je vsega kriv. Najrajši bi bil izginil s
sveta. Zdaj so bili taki pripetljaji na dnevnem redu …
»Dokler je bil na mizi tulipan, je bilo doma tako lepo!« si je otožno
rekel otrok teh staršev. Prvi je opazil to povezavo. Ko je izginil cvet,
je izginila tudi varnost. Otrok je vzel iz hranilnika tristo tolarjev. Za
ta denar je kupil temno rdeč tulipan. Po sobi se je razširil čudovit
vonj po tulipanu. Vsi so se presenečeno spogledali, kot bi se prav-
kar zbudili iz sanj. »Le kako sem se mogel tako vesti!« je skesano
rekel oče.
Starši so se z nasmehom spogledali. Z vonjem po tulipanu se je po
sobi razširil tudi občutek po varnosti. Tudi angel se je vrnil na svoj
prostor. Ko se je zadovoljno usedel na tulipan, se je cvet počasi,
vendar vidno nagnil na eno stran. Vsem pred očmi. To je zbudilo vse-
splošno začudenje. Vsi so spoznali in tudi videli, da niso sami. Bilo
je očitno, da je med njimi še nekdo. Njihov svet poduhovlja bitje,
katerega navzočnosti dotlej niso slutili. Začeli so se vesti spodob-
neje.
»Tujcem se pa res ne bomo kazali s slabše strani!« je rekel oče v
šali, vendar ga je spreletavala kurja polt. Bilo je očitno, da so v naj-
višji družbi. Cvet ne sme nikoli več izginiti z mize. Za hišno srečo je
neizogibno potreben.1
Vesel božič vam želimo! Skupaj s sveto družino zavzeto iščite svojo
votlino, kjer se bodo rojevale lepe reči. Podarjajte si tisto, kar raz-
veseljuje vas in vaše drage – vmes se lahko znajde tudi kakšen tuli-
pan. Sreča potrebuje nekaj, na kar lahko sede in tam tudi ostane …
Vojaški duhovniki in pastoralni asistenti
1
Po knjigi P. Chudožilov, Preveč angelov, MD Celje 1991.