PRAVA SMER

Glasilo 72. brigade Slovenske vojske

Številka 10 | marec 2009

18. BJRKBO prevzel lahka izvidniška vozila

Pripadniki 72. brigade na mednarodnih misijah
Spomin na generala Maistra
 PRAVA SMER | MAREC 2009 | Uvodnik

Spoštovani bralci glasila

72. brigade
Pred vami je nova številka revije 72. brigade Slovenske tem si ponovno lahko pripiše elita, ki v medsebojnih bojih
vojske. Pridne roke naših pripadnikov so jo pripravile v za oblast, znova pozablja na razvoj pozitivnega čuta do
želji, da bi se ponovno slišalo o naših ljudeh, ki se vsako- državnosti, narodnega ponosa, državnih simbolov, med-
dnevno trudijo z oblikovanjem vojaških kolektivov, opra- sebojne soodvisnosti, spoštovanja in tolerance.
vljanjem vseh dodeljenih nalog in poslanstev enot tako v V pomanjkanju višjih idealov je prevladal ideal materi-
naših bataljonih kot v brigadi. alnih dobrin. Individualistični nazor in materializem pa
Slovenski vojaki pripadamo vojaški skupnosti, ki je sestav- izredno destruktivno delujeta na socialno skupnost ter
ni del širše družbene skupnosti, zato delimo z njo tako do- posledično na naš odnos do države in narodne zave-
bro kot tudi slabo. Mnogokrat smo že dokazali, da zdru- sti. V individualistični državi je slej ko prej zaznati tudi
ženi zmoremo veliko. Da bi lažje razumeli zakaj so v naši pomanjkanje medsebojnega spoštovanja. Tako kot za
skupnosti odnosi prevečkrat napeti, je včasih dovolj da družino tudi za državo in narod velja, da za pozitiven ra-
pregledamo zgodovino našega naroda. zvoj potrebujeta globoko duševno doživljanje, predvsem
Slovenci smo po kratki samostojnosti prišli pod frankovsko čustvovanje, pozitivno usmerjenost, soodvisnost, tole-
in pozneje pod nemško oblast. Posamezni rodovi sloven- ranco in medsebojno podporo, ne pa koristolovstva in
skega naroda se zaradi medsebojnih razprtij nikakor niso egoizma. Čeprav nekateri menijo, da je domoljubje pre-
zmogli trajno združiti v večjo državno zvezo. Še manj pa teklost, sem še vedno prepričan da je prav domoljubje
so bili med seboj složni vojvode in knezi, zato tudi nismo temeljno čustvo iz katerega izhajajo vse druge vrednote.
imeli svojega kralja. Na žalost je celo slovensko plemstvo To velja tako za širšo kot tudi za vojaško skupnost.
prevečkrat s prezirom gledalo na domače navade, obi- Uspeh vsake, torej tudi vojaške organizacije, je v veliki
čaje in jezik. Po drugi strani pa je prevladovalo skrajno meri odvisen tako od vizije in sposobnosti njenih vodite-
oboževanje vsega tujega. Sanje o lastni Slovenski državi, ljev kot medsebojne sloge, spoštovanja ter soodvisnosti.
o pravljičnem kraljestvu kralja Matjaža, pa so ostale le ne-
Zlato življenjsko pravilo nas opozarja, da ne delajmo dru-
izsanjan sen preprostih ljudi. In vendar je navkljub vsemugemu tega, kar ne želimo, da bi drugi delali nam. Tega
navedenemu prav ljudstvo ohranilo narodno identiteto, se moramo vsi poveljujoči v naši brigadi vsakodnevno
rešilo idejo lastne neodvisne države in jo uspelo realizirati
zavedati in nikoli pozabiti, da je slovenski vojak odličen
v Slovenski vojni za neodvisnost leta 1991. vojak, če le ima dobrega voditelja. In nenazadnje, da
Slovenski narod je skozi svojo zgodovino veliko pretrpel. SKUPAJ ZMOREMO veliko!
Velikokrat nam je pretilo, da bomo kot narod celo izbri-
podpolkovnik
sani. Zaradi vsega pretrpljenega je naš odnos do domo-
vine samosvoj in izredno tankočuten. Vendar je zaradi Ernest Anželj,
dipl. inž., spec. za menedž.
tega, ker je do nedavnega nismo imeli, naš odnos do
lastne države običajno premalo izražen. Levji delež pri poveljnik 72. brigade

2 72. BRIGADA
 Kazalo | PRAVA SMER | MAREC 2009

Spoštovani bralci glasila 72. brigade. . . 2

PRAVA SMER Jeklena pest Slovenske vojske. . . . . . . . . 5
Izkušnje in pogledi bataljonskega
podčastnika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6
AFGANISTAN – eno izmed območij
delovanja 72. brigade na OKO . . . . . . . . 7
Kosovo z vidika prvih
Glasilo 72. brigade
Slovenske vojske pripadnikov NTT-ja 1. del . . . . . . . . . . . . . . 9
18. Slovenski kontingent (SVNKON)
Številka 10 v silah KFOR. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10
marec 2009
Pripadniki 14. inženirskega bataljona
Naslov uredništva: v Afganistanu. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10
Poveljstvo 72. brigade,
Ramovševa 2, 2000 Maribor Vojaški kaplan je obiskal Slovenske
telefon: 02/332 23 51 vojake v Afganistanu. . . . . . . . . . . . . . . . . . 11
faks: 02/332 24 07
Na Slovaško v bojne strupe. . . . . . . . . . . . 11
Odgovorni urednik:
Ernest Anželj Negovanje zgodovinskega spomina na
generala Maistra v Slovenskih Goricah
Namestnica za trajnostno vrednotenje njegovega
odgovornega urednika: dela. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12
Nataša Svetina
Zavrh v Slovenskih goricah
Uredniški odbor: se je med prvimi poklonil
Matija Vrbnjak spominu generala Maistra. . . . . . . . . . . 14
Peter Jazbinšek
Marta Prevolšek Počitniški dan v Vojašnici
Mateja Kokol generala Maistra. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15
Klemen Beras
Vito Muhič
Prvenstvo SV v smučanju. . . . . . . . . . . . . 15
Srečanje poveljstva 72. brigade
Lektoriranje:
Marija Novak
s Policijsko upravo Maribor. . . . . . . . . . . 16
Vrnitev 18. SVNKON KFOR. . . . . . . . . . . . . 16
Oblikovanje in tisk:
Schwarz, d. o. o. 18. BJRKBO je prevzel lahka
izvidniška vozila Kobra. . . . . . . . . . . . . . . 16
Fotografija na naslovnici:
18. BJRKBO

Naklada:
2.000 izvodov

Glasilo je namenjeno
informiranju pripadnikov
72. brigade.
Avtorski članki objavljeni
v glasilu Prava smer niso
uradno stališče 72. brigade
Slovenske vojske.
Kdor dela, greši. Prosimo Dan artilerije SV v Postojni. . . . . . . . . . . . . 17 Alea iacta est . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20
vas, da vse morebitne
napake prijazno posredujete Bivakiranje pozimi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 Usposabljanje izvidniške čete
na elektronski naslov: v Gotenici. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21
pravasmer@gmail.com Vaja LBBSk SOKOL II
v Nemčiji. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19 Izobraževanje slušateljev 12. višjega
Zahvaljujemo se vsem, ki so štabnega šolanja poveljniško štabne
sodelovali pri pripravi izdaje. Usposabljanje za ved šole s specializacijo na Fakulteti za
Avtorji fotografij so pripadniki dekontaminatorja v 18. BJRKBO. . . . . . . 19 management v Kopru. . . . . . . . . . . . . . . . 22
72. brigade, razen tam, kjer je
avtor naveden. Karierna pot PČ in vojakov Najboljši vojak in podčastnik
v 18. BJRKBO. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 72. brigade. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22
72. BRIGADA 3

Jeklena pest Slovenske vojske
45. oklepni bataljon skupaj s 460. artile-
rijskim bataljonom, 18. bataljonom za
jedrsko radiološko, kemično in biološko
obrambo, 14. inženirskim bataljonom in
132. gorskim bataljonom ponosno pred-
stavlja, gradi in sestavlja svojo »udarno«
72. brigado.
Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 so se pri-
čele oblikovati prve oklepne enote SV. Leta
1992 so bili ustanovljeni že štirje oklepno-me-
hanizirani bataljoni, in sicer: 24. v Cerkljah
ob Krki, 44. v Pivki, 54. na Vrhniki in 74. v
Mariboru. Te enote so nosile zgodovinsko
tradicijo, znanje in ime oklepnikov v SV. Vsi
oklepniki v SV smo bili tako ali drugače po-
vezani s temi enotami. Velika večina nas je v
oklepnih bataljonih preživelo vrsto svojih naj-
lepših in najbolj učinkovitih let ter se dobe-
sedno navezali na tanke in ostalo oklepno
bojno tehniko. V njih so se »kalili in
dozoreli« častniki in podčastniki,
pripadniki SV, ki sedaj opravljajo
pomembne in vodilne naloge
v najvišjih poveljstvih, posebnih
enotah za uvajanje novih orožij in
učnih enotah. Pripadnike s črno
baretko in tankovsko kokardo pa
najdemo danes v sleherni eno-
ti SV. Tudi poveljnik 72. brigade,
podpolkovnik Ernest Anželj in po-
veljnik sil Slovenske vojske briga-
dir Alan Geder, sta si v 74. OKMB
»prislužila« pravico do nošenja
črne baretke oklepnih enot.
Prvega oktobra 2002, sta se dve
odlični oklepno-mehanizirani
enoti, in sicer 54. OKMB in 44. OKMB, združili
v 45. OKB. Ta je danes edini oklepni bata-
ljon v SV in nosi znanja, izkušnje, spretnosti
ter breme oklepnih enot. Vsaka od enot je
imela svojo kratko pa vendar izredno boga-
to zgodovino. Enoti sta s svojo bojno tehniko,
skupaj z ostalimi enotami, sodelovali na vseh
pomembnih vajah SV: Pivka 93, Skok 94, Rog
95, Skok 95, CAE 98 (international), Odločen
odgovor 2001, Skok 2004, Varpalota 2005 na
Madžarskem in zadnji vaji Zmožnosti SV 2008.
Do leta 2002 sta enoti usposobili več kot 20
generacij nabornikov s tankovskimi VED in
VED-i, ki so tesno povezani oziroma so sestav-
ni del tankistov. Večina teh pripadnikov tvori
sedaj osnovo za pogodbeno rezervo, ki jo
usposabljamo že četrto leto in so skupaj s pri-
padniki stalne sestave postali tim, ki je svojo
usposobljenost, znanje in uigranost prikazal
na zadnji skupni večji vaji pod vodstvom 72.
BR in sloganom »SKUPAJ ZMOREMO«. V teh
enotah smo se usposabljali in izurili v povelj-
nike in posadke, ki so se in se še vedno lahko
postavljajo ob bok tankovskim posadkam in
oklepnim enotam drugih držav, ki imajo veli-
ko daljšo zgodovino in tradicijo.
Razvoj Slovenske vojske je v vseh teh letih
potekal skladno z nalogami, katere mora
takšna organizacija opravljati in tega se kot
častnik SV dobro zavedam. Naloge vojska v
Evropskem prostoru in v NATO se spreminja-
jo. Trend je angažiranje sredstev namenjenih
enotam, ki opravljajo pomembne naloge v
Poveljnik 45. OKB | PRAVA SMER | MAREC 2009
mednarodnih enotah in enotah, ki so name-
njene za izvajanje nalog v podporo miru. Pa
vendar ne smemo pozabiti, da oborožitev in
znanje oklepnih in oklepno-mehaniziranih
enot še vedno predstavlja glavno udarno
moč vsake sodobne kopenske vojske ter
da osnovne bojne tanke, razvite v državah
v okviru NATO, uspešno uporabljajo tudi na
operacijah kriznega odzivanja, še posebej v
vlogi vsiljevanja miru.
Velika ognjena moč, dobra oklepna zaščita,
možnost hitrega premika, možnost prema-
govanja ovir na ali izven urejenih komunika-
cij, sposobnost vojskovanja v dnevno-noč-
nih razmerah, sposobnost hitrega preboja,
delovanja v različnih vremenskih razmerah,
samostojno delovanje ali v sestavi drugih
enot, je samo nekaj osnovnih lastnosti in kva-
litet tanka, ki daje bistveno prednost upora-
be oklepnih enot v bojnih aktivnostih.
Dejstvo je, da ima danes večina držav v
svetu (pretežno v Evropi) tendenco zmanjše-
vanja sil in enot. Razlogov za to je več, med
njimi so najpomembnejši: spremenjene obli-
ke groženj, sodobnejši koncepti vojskovanja,
visoko razvita tehnologija, ki kljub manjše-
mu številu sredstev zagotavlja visoke bojne
rezultate in učinke. Podobno je pri enotah
in kadrih, ki naj bi bili visoko in profesional-
no usposobljeni in izurjeni. Nenazadnje sta
oboroževanje in vojska finančno breme go-
spodarstva. Vendar človeštvo zaenkrat pre-
prosto še ni doraslo tezi, da ne potrebujemo
obrambe in s tem sil in sredstev, zato govori-
mo o zmanjševanju, ne pa o izbrisu - ukinitvi
sredstev, rodov vojske (ki niso zastareli) ali
celo vojske v celoti.
Vsi vemo, da je bojno sredstvo ali sistem z
najsodobnejšo oborožitvijo mogoče kupiti
na trgu oz. si ga celo izposoditi. Dobiti ga je
možno v nekaj mesecih, za dobro izurjenost
poklicnega kadra in posadk pa so potreb-
na leta, enako velja za vse tehnične rodove.
Dejstvo je, da mi tak kader (sicer zdesetkan)
že ali še imamo, potrebno pa ga je zadržati,
motivirati, obnavljati in po potrebi večati. Tak
kader je možno po kratkem dodatnem uspo-
sabljanju posaditi v katerikoli drugi tank in z
njimi opravljati vajo ali bojno nalog, če se za
to pojavi potreba. Dejstvo je tudi to, da tanke
že imamo in da ni nobene potrebe po na-
bavi novih. Tank M 84 še vedno spada med
sodobne tanke in v ničemer ne zaostaja za
sodobnimi zahodnimi ali vzhodnimi tanki.
Zaenkrat na razvoju tanka niso naredili no-
benega bistvenega napredka v kontekstu
oklepne zaščite, ognja ali manevra, kar bi
naš tank potisnilo v zgodovino oklepa. Vse
pomanjkljivost, ki mu jih nekateri očitajo so
na takih modelih že vgrajeni in atestirani (ak-
tivni oklep in termovizija).
Tank je izjemno bojno sredstvo, ki je močno
zaznamovalo zgodovino narodov in jo v do-
ločeni meri kroji še danes. Kot tak je na sve-
tovnih bojiščih in žariščih »preživel in ostal«,
saj je teorija »kamor ne stopi pehota, ni osvo-
jenega ozemlja« še vedno močno prisotna
na vseh bojiščih. Ravno pehota pa potrebuje
določena bojna sredstva, ki so sposobna ne-
posredno podpirati in ščititi njihova bojna de-
lovanja in bojevanja v vseh oblikah. Na osno-
vi vsega navedenega, poznavalci in svetovni
analitiki ugotavljajo, da bi popoln izbris tanka
z bojišč pomenil ponovno vrnitev
v obdobje prve svetovne vojne,
na osnovno rovovsko – pozicijsko
vojskovanje. Tehnična in tehnolo-
ška prednost tanka je v veliki meri
odvisna od pravilne taktične upo-
rabe, usposobljenosti in izurjeno-
sti posadk ter neizogibni logistični
podpori. Bolj direktno povedano:
brez tankov je taktika kopenske
vojske brez prave moči, tanki brez
pravilne uporabe in podpore pa
brezsmiselni.
Ob vsem naštetem smo se dolžni
zavedati, da je tank samo gmota
jekla, če nima spretne in dobro iz-
urjene posadke. Zato ne smemo
pozabiti, na žalost, na izredno majhno šte-
vilo zadnjih pripadnikov OME, ki so danes v
bataljonu in med katerimi so še prisotni zna-
čilna zagrizenost, tehnična kultura in preda-
nost oklepni tehniki. Osebno menim, da smo
v vseh teh letih razvoja naše vojske, energijo
in sredstva namenjali predvsem opremlje-
nosti, raznim reorganizacijam in dodatnim
nalogam, spregledali pa smo bojevnika in
odnose v enotah. Ravno na tem področju
smo dolžni delati v prihodnje. Kot poveljnik
trenutno edinega aktivnega OKB v SV se
dobro zavedam te naloge in pomena pro-
fesionalizma v tem bataljonu. Ta profesional-
nost se je izražala na vseh vajah in nalogah,
še posebej na že omenjeni vaji v lanskem
letu, kjer so se tako STAS kot PPRS dokazali s
pogumom, potrpežljivostjo, razumevanjem,
predanostjo in lojalnostjo do svoje enote in
nadrejenega poveljstva.
Ne glede na stanje, razmere in razmišljanja,
smo LJUDJE edini oseben - živ dejavnik in
samo mi, s svojo nenehno aktivnostjo, vztraj-
nostjo, strokovnostjo ter odgovornostjo, da-
jemo uporabno vrednost in »dušo« tankom
in ostalim tehničnim sredstvom v enotah in s
tem SV. Našteto smo oklepniki, tako stalna kot
rezervna sestava 45. OKB, ponovno dokazali
na osrednji vaji Slovenske vojske »Zmožnosti
SV 2008«.
Major
Vlado Bevetek
poveljnik 45. OKB
72. BRIGADA 5
 PRAVA SMER | MAREC 2009 | Enotovni podčastnik

Izkušnje in pogledi
bataljonskega podčastnika
Svoje mnenje o podporni enotovni liniji
lahko izrazim na podlagi dolgoletnih iz-
kušenj v vrstah Slovenske vojske (SV). Že
od leta 1993 orjem ledino v 132. gorskem
bataljonu (GORB), najprej kot vojak in ka-
sneje kot podčastnik. Zato bom najprej
na kratko predstavil svojo karierno pot, v
nadaljevanju pa svoje mnenje o enotovni
liniji.
V SV sem zaposlen že od leta 1991, še pred
tem pa sem bil borec in branitelj samostoj-
nosti Republike Slovenije na Gorenjskem.
Po zaposlitvi na območnem štabu za
Teritorialno obrambo Radovljica-Jesenice,
se je moja vojaška pot nadaljevala v voja-
šnici Bohinjska Bela. V 1. GORČ sem sprva
delal z naborniki, po ukinitvi splošne voja-
ške obveznosti pa smo se osredotočili na
pogodbene pripadnike rezervne sestave
(PPRS). V vsem tem času sem bil razporejen
na različnih dolžnostih: vojaka, poveljnika
oddelka in kasneje tudi četnega podčastni-
ka ter večkrat tudi nadomeščal poveljnika
voda. Zadnjih nekaj let sem bil tudi vodja
podčastniškega zbora v 132. GORB. V tem
obdobju sem končal šolo za podčastnike, 1.
tečaj za vodne podčastnike (TVPČ) in sode-
loval kot inštruktor v Gorski šoli, kjer sem tudi
zaključil kar nekaj tečajev. Poleg tega sem
ob delu dokončal VI. stopnjo izobrazbe in
pridobil naziv inženir prometa ter lani uspe-
šno zaključil misijo v Afganistanu. Pred krat-
kim sem bil kot prvi enotovni podčastnik v stalne sestave. Iz izkušenj lahko tudi povem, Trend razvoja vojskovanja in vodenja enot
132. GORB razporejen na dolžnost bataljon- da so četni in vodni podčastniki nujni, saj v v zavezniških vojskah ter v konfliktih, kot so
skega podčastnika, na kar sem še posebej enotah zagotavljajo visoko usposobljenost v Iraku in Afganistanu, temelji predvsem
ponosen, saj mi to predstavlja velik delavni vojakov, vodij skupin in poveljnikov oddel- na enotovni liniji in vsakemu dobro uspo-
izziv ter potrditev. kov. To pa je ključ do uspeha. V 132. GORB sobljenemu vojaku, da preživi in skrbi za
Poslanstvo podporne enotovne linije, ki se je imamo preko 500 PPRS, to je za 5 čet, a le 42 svojega sovojaka. To lahko potrdim na pod-
pred kratkim začela uvajati v vseh enotah pripadnikov stalne sestave, ki usposabljajo lagi lastnih izkušenj iz misije v Afganistanu,
SV, je predvsem podpora častniški liniji in in vodijo PPRS. Svež kader v vrstah stalne se- kjer sem v sklopu inštruktorske skupine, v
usposabljanje vojakov. Z uvedbo podčastni- stave je zato nujno potreben za vzpostavitev Afganistanski nacionalni vojski (Afghanistan
škega časa, skušamo v naši enoti zagotoviti podporne linije. Zaradi tega pozdravljam National Army- ANA), južno od Herata, uspo-
nova znanja pripadnikov tudi v sodelovanju podčastniške konference in usposabljanja sabljal in uril pripadnike izvidniške čete. Tudi
s podporno linijo 1. brigade, ki ima veliko na način, ki ga je izvedel naš brigadni pod- ANA ima že delno vzpostavljeno enotovno
znanja in izkušenj iz misij. Podčastniški čas častnik. To so trenutki, ko si s pogovori pod- linijo, kar je zelo pozitivno. Prispevek naše
smiselno izvajamo tako, da ob glavnih in častniki delimo (skupne) izkušnje in predla- vojske pri usposabljanju afganistanske voj-
dodatnih vpoklicih častnikov in podčastni- gamo določene rešitve. Na podlagi teh pa ske pa pelje v pravo smer in menim, da je
kov rezervne sestave, le-te usposabljamo kasneje skozi prakso lahko nastanejo priroč- na tem potrebno graditi.
skupaj s stalno sestavo. Podčastniki se mo- niki in standardno-operativni postopki (SOP) Za zaključek bi rad povedal, da sem z de-
ramo zavedati, da smo mi tisti, ki smo odgo- za učinkovitejše usposabljanje pripadnikov lom svojih podčastnikov in vojakov v na-
vorni za usposobljenost vojakov. Žal je v 132. SV. Sodelovanje bataljonskih podčastnikov šem bataljonu zelo zadovoljen. Moj cilj je,
GORB podporna linija zelo »podhranjena« z brigadnim podčastnikom v 72. brigadi je da skupaj z vojaki in podčastniki ta nivo
oziroma je skorajda ni. Problem vidim v tem, odlično, saj redni sestanki, informiranja in ohranimo in ga celo dvignemo. Ključno za
da ni primernih kandidatov za šolanje na poročanja omogočajo boljši pretok infor- uspešno delo pa je tudi dobro sodelovanje
TVPČ- ju, kar pa je eden od glavnih pogojev macij in hitrejše reševanje težav, s katerimi med poveljnikom bataljona in bataljonskim
za enotovnega podčastnika. Tako sem tudi se dnevno srečujemo. Rad bi omenil, da je podčastnikom, kar dokazuje tudi naš ba-
sam kmalu po postavitvi na dolžnost bata- pred nami še ena pomembna naloga, saj v taljon. Na koncu pa naj omenim še slogan
ljonskega podčastnika spoznal, da bo pot mesecu aprilu pričnemo usposabljati prve naše brigade »SKUPAJ ZMOREMO«, ki vliva
zelo naporna in strma. Skupaj s poveljnikom PPRS, ki bodo napoteni na operacijo krizne- pogum in motivacijo za vse naloge, ki so še
bataljona skušava najti rešitev za vzposta- ga odzivanja. Mesec dni jih bomo usposa- pred nami.
vitev vsaj delne enotovne linije, z ustreznim bljali iz individualnih veščin pri nas v 132.
kadrom na dolžnostih četnih podčastnikov GORB, nato pa nadaljujejo z dvomesečnim
in četnih logistov. Slednja, tako pomembna usposabljanjem še v 10. MOTB. Za to pa je še Štabni vodnik
mesta, morajo po mojem mnenju v mirno- kako pomembna dobra in učinkovita pod- Matjaž Nardin
dobnem času zasedati izključno pripadniki porna linija. bataljonski podčastnik 132. GORB

6 72. BRIGADA
 Naši pripadniki na misijah | PRAVA SMER | MAREC 2009

AFGANISTAN – eno izmed območij

delovanja 72. brigade na OKO
ZNAČILNOSTI AFGANISTANA svoj obstoj vzdržujejo na zelo okruten način. Združe­nih narodov
Geografska lega Svoj davek pobira tudi neusmiljeni zakon je, 20. 12. 2001, spre-
Afganistan leži v velikem gorskem pasu. Meji narave, ki svoj meč vihti v vseh letnih časih. jel Resolucijo 1386 o Stotnik Peter Saje
na Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, napotitvi zaščitnih
Iran, Kitajsko - s katero ima najkrajšo mejo Podnebje oboroženih sil za Afganistan. Takrat je Velika
(76 km) in Pakistan, s katerim ima najdaljšo V Afganistanu so surove podnebne razmere Britanija prevzela poveljstvo nad silami ISAF ,
1

mejo (2430 km. Gorovje Hindukuš z nad 7.000 eden izmed pomembnih oteževalnih ele- ki delujejo pod okriljem NATO. Sodelovanje
m visokimi vrhovi, kot naravna pregrada deli mentov pri izvajanju nalog. Zaradi velikih mednarodnih enot se od sprejetja prve resolu-
državo na dva dela med nižinami srednje dnevnih temperaturnih nihanj, tudi do 23 cije nenehno povečuje, spreminjale so se tudi
Azije, Pakistana in Indije. S 647.500 km2 pred- stopinj celzija, nastajajo peščene nevihte z njihove naloge in mandati na podlagi novo
stavlja skoraj dvaintridesetkratno površino izredno vročim in suhim vetrom, ki dviguje sprejetih ali že obstoječih resolucij. Slovenska
Slovenije. V zimskem času je gorovje pokrito velikanske oblake drobnega puščavskega vojska svoje sile prispeva v tem delu sveta od
z večmetrsko snežno odejo in predstavlja peska, kar nemalokrat povzroča infekcije februarja 2004, ko je bil v sestavo sil ISAF napo-
neprehodno naravno oviro. Posamezni pre- kože, oči in dihal. Ker je ozračje izredno suho ten prvi SVNKON ISAF, z 18 pripadniki. Trenutno
hodi, ki jih poznajo in uporabljajo le doma- je možnost za nastanek dehidracije velika. je na opravljanju zahtevnih in nevarnih nalog
čini za tovorjenje najrazličnejšega blaga, Ostre zime pomenijo za obubožano pre- že enajsti SVNKON ISAF.
ležijo na višinah 4.000 m in so prehodni le bivalstvo vsakdanji boj za preživetje. V letu
nekaj mesecev v letu. 2008 je bila zima izredno ostra in tragična, ZAČETKI DELOVANJA 72. BR V ISAF
saj so temperature padle 28 stopinj pod ni- Od februarja 2005 je Afganistan postal tudi
Prebivalstvo člo, zaradi česar je bilo veliko žrtev med osta- eno izmed območij delovanja 72. BR.
Država ima nekaj več kot 31.000.000 pre- relimi in otroci, največ v Heratu. Pomladna Z našimi pripadniki delujemo v zahodnem
bivalcev. 99 % je muslimanov, ki večinsko obdobja zaznamujejo obsežne poplave, saj in centralnem delu države, kjer opravljamo
pripadajo sunitski veji islama. Skoraj 45 % država ne razpolaga z ustrezno infrastrukturo dolžnosti SNR2, v mednarodnih vojaških po-
prebivalstva je starih do 14 let. Govorijo v 32 za usmerjanje vodotokov. Puščavska podro- veljstvih HQ3 Kabul in RC W4, zagotavljamo
različnih narečjih in imajo popolnoma dru- čja se spremenijo v območja neusmerjenih MPLT5 v sestavo FP6, OMLT7 in specialistične
gačno kulturo, navade, miselnost in vede- deročih vodnih tokov, ki s seboj odnašajo s rodovske skupine – zadnja iz 14. INŽB je zelo
nje, kot smo ga navajeni v Evropi in Sloveniji. trudom zgrajena skromna bivališča lokalnih uspešno izvedla nalogo usposabljanja pri
Še vedno ima močan vpliv bivši talibanski re- prebivalcev. Poletja spremljajo visoke tempe- postavljanju mostu C 200 za pripadnike ANA8
žim, katerega zagrizeni pripadniki si ves čas, rature do 53 stopinj celzija in suh vroč veter, ki ter izvajamo naloge v NSE9, kar pomeni, da
prizadevajo za ponoven prevzem oblasti. povzroča zemeljsko erozijo in suši vse žive or- pokrivamo vse elemente v SVNKON ISAF.
Afganistansko prebivalstvo ne pozna pripa- ganizme. Pomladna obdobja zaznamujejo Naši pripadniki so nameščeni v FSB10 Arena
dnosti narodu in državi. Ta temelji na lojalno- obsežne poplave, saj država ne razpolaga z v Heratu, Kabulu in camp Stone.
sti do lokalnih poglavarjev, ki krojijo usodo ustrezno infrastrukturo za usmerjanje vodoto- Glavnina deluje pod poveljstvom italijan-
in določajo pravila ter razpolagajo z življenji kov. Puščavska področja se spremenijo v ob- skih oboroženih sil, posamezni pripadniki pa
šibkejših, po sebi lastnih „zakonih“. Njim so močja neusmerjenih deročih vodnih tokov, ki so podrejeni večnacionalnim poveljstvom.
podrejeni vsi, ki prebivajo v določeni provin- s seboj odnašajo s trudom zgrajena skromna Posebnosti pri izvajanju navedenih dolžno-
ci, okraju, okrožju, vasi ali zaselku. Pomeni, bivališča lokalnih prebivalcev. Poletja spre- sti je veliko. Izstopajoče so vsekakor: stalnost
da ima država najmanj toliko lokalnih zako- mljajo visoke temperature do 53 stopinj cel- nepredvidljivih dogodkov in groženj, geo-
nov, kolikor je provinc (34). zija in suh vroč veter, ki povzroča zemeljsko grafska, kulturna in demografska značilnost
erozijo in suši vse žive organizme. AOR11 ter dejstvo, da za upornike predsta-
Začasna vlada Visoko nivo tveganja predstavljajo tudi raz- vljamo del sil ISAF in ne SV, torej nas ne raz-
Poleg pretekle desetletne ruske nadvlade lične bolezni značilne za to območje Azije, likujejo od pripadnikov ostalih partnerskih
in agresije, ki je državi pustila dolgotrajne med njimi najbolj tiste, ki izvirajo iz neureje- vojska v Afganistanu, s katerimi delujemo
posledice, se začasna afganistanska vla- nih higienskih razmer, kontaminirane hrane pod poveljstvom NATA.
da v današnjem času spopada poleg ne- in vode ter bolezni, ki jih prenašajo insekti. Vsak premik iz baze, zahteva celovito pri-
prestanih napadov upornikov, ki ne izbirajo pravo na nalogo, pa čeprav gre samo za
sredstev za uresničevanje svojih ciljev, tudi z ZAČETKI DELOVANJA ISAF navidezno rutinski premik v sestavi nacio-
notranjimi trenji. Ta se odražajo v bojih med Pogosta menjava režimov in različni interesi nalnega ali večnacionalnega vojaškega
lokalnimi oblastniki, preprodajalci opija, sosednjih držav Afganistana je razmere v tej konvoja. Vsi premiki se brezpogojno izvajajo
orožja in v posameznih obdobjih tudi hrane. osrednji azijski državi pripeljala v nestabilne v popolni bojni opremi, z najvišjim nivojem
Vsi lokalni oblastniki, poglavarji, (warlordi), politično - varnostne razmere. Varnostni svet koncentracije in v stalni pripravljenosti na

72. BRIGADA 7
 PRAVA SMER | MAREC 2009 | Naši
pripadniki na misijah
sprememba nastane tudi med samim po-
letom, kar pomeni nenačrtovan pristanek v
povsem drugem območju Afganistana. Pri
tem je potrebno izpostaviti nadpovprečno
fizično in psihično obremenitev pripadnic in
pripadnikov v premiku.
Eden od poglavitnih vzrokov za uporabo
zračnega premika je zagotavljanje varno-
sti vseh enot ISAF, ki je pri cestnih premikih
na bistveno nižjem nivoju, zaradi nenehne-
ga delovanja - napadov upornikov z IED12,
RCIED13 ali zasednega delovanja.

potencialne napade ter ustrezni reakciji na-
nje. Obremenitve so nedvomno velike. A z
vsakim premikom in povratkom v bazo po-
stajajo pripadnice in pripadniki bogatejši za
specifično obliko bojnega odzivanja in spo-
znanje, da je mir največja in neprecenljiva
vrednota človeštva.
Štiriindvajset urna vpetost v naloge, ki je za
operacije kriznega odzivanja običajna, se
mnogokrat podaljša za nepredviden čas,
ker tako narekujejo trenutne razmere in
varnostna situacija. Praznični dnevi, ki bi jih
doma vsekakor praznovali in doživljali dru-
gače, v Kabulu in Heratu minevajo pod pri-
tiskom stalne pripravljenosti in odzivanja na
trenutne razmere, ki se v trenutku drastično
spremenijo.
Pri izvajanju vsakodnevnih nalog se pripa-
dniki na dolžnosti v ISAF, premikamo tudi skozi
vasi in zaselke, ki so polne otrok. Njihova zna-
čilnost je „nevidnost“ in spretnost pri nena-
dnem pojavljanju ter dobra organiziranost.
„Vodja“ skupine, ki je najstarejši, pošlje mlaj-
še v nenakšno izvidnico, takoj, ko v daljavi
zagledajo oblak prahu, ki mnogokrat pome-
ni vojaško patruljo. Ta po njihovem prinaša,
nekaj česar oni niso deležni, to je čisto pitno
vodo in morda kakšen obrok hrane. Če se to
potrdi, ima patrulja v nekaj trenutkih oprav-
ka z večjo skupino otrok vseh starosti, ki se
nabirajo od vsepovsod. Afganistanski otroci
so večinoma veseli podarjene vode in ma-
lih sladkarij, se pa zgodi, da posameznik po-
kaže izrazito negativen odnos in pred vami
na tla protestno vrže maloprej podarjeno
ZAKLJUČEK
Brez pripadnosti SV, medsebojnega zaupa-
nja, nenehnega vzdrževanja bojne budno-
sti, pozitivne motivacije, lojalnosti, stalnega
prilagajanja in korektnega profesionalnega
odnosa ni mogoče govoriti o uspešnem iz-
vajanju nalog. Ta dejstva in posebnosti se
v vsej svoji razsežnosti odražajo na povsem
drugem koncu sveta, kjer s svojimi postop-
ki, obnašanjem in znanjem uspešno zasto-
pamo Slovensko vojsko in svojo domovino
Slovenijo.
Bistveni element vsakega izvajanja nalog v
OKO je nedvomno, zagotovljanje varnosti pri
izvajanju nalog, čeprav popolne varnosti ni
mogoče omenjati. Osnovni cilj vsakega po-
veljujočega je nedvomno, izvedba naloge
brez WIA14 in KIA15 oziroma s čim manjšim od-
stotkom le teh. SVNKON ISAF se zaenkrat po
uspešno izvedeni nalogi vračajo brez le teh.
Pri poveljujočih vojskah v ISAF in ostalih par-
skupini. Mnogo otrok že v zgodnjem otroštvu
tnerskih vojskah, pripadniki 72. BR uživamo
poprime za orožje, ker jih lokalni poglavarji
visoko stopnjo ugleda zaradi profesionalno-
uporabljajo kot pripadnike plemenskih mi-
sti, izurjenosti, korektnosti in doslednosti pri
lic, kjer opravljajo dolžnost le za skromno
izvajanju nalog ter nesebičnih medsebojnih
prehrano in streho nad glavo.
odnosov v mednarodnem vojaškem okolju,
kjer ni odstopanj od nalog, ki jih je Slovenija
PREMIK V AOR prevzela od NATA. V Afganistanu smo spošto-
Soočanje z realnostjo dežele v osrednji Aziji, vani in upoštevani NATO vojaki iz Slovenije.
se za sestavo SVNKON ISAF, prične že na do- Sodelovanje na mednarodnih vojaških na-
mačih tleh, ki se stopnjuje ves čas premika v logah in aktivna udeležba v OKO prispeva
ta del sveta. Razdalja nekaj tisoč kilometrov, k dvigu kvalitete strokovnega znanja in večji
s stališča sodobnega civilnega letalskega prepoznavnosti enote.
transporta ne predstavlja nikakršne ovire. 72. BR s svojim delovanjem v sestavi ISAF že
Ko pa govorimo o zračnem premiku vojaške peto leto uspešno daje svoj prispevek k sta-
enote z vso potrebno opremo, nevarnimi bilizaciji razmer v Afganistanu.
snovmi in oborožitvijo v AOR ISAF, pomeni Nadaljujmo z odgovornim izvajanjem nalog
tovrsten premik zelo kompleksno nalogo za na tem kriznem žarišču osrednje Azije in dru-
celotno sestavo in izziv za logistiko v domo- gje ter želim uspešno izvajanje nalog vsem,
vini in v Afganistanu. Potrebno je zadostiti ki jih tovrstne zahtevne naloge v nemirnem
vsem strogim mednarodnim, vojaškim in ci- območju pod Hindukušem še čakajo.
vilnim, letalskim ter logističnim standardom, Stotnik
varnostnim in organizacijskim predpisom. Peter Saje
To pomeni veliko usklajevanj, prilagajanj in načelnik S-3 72. br
predvsem korektnosti ter potrpežljivosti. Za
NATO Air Bridge predstavlja SVNKON le maj- Kratice:
hen delež transportnih obremenitev, kjer 1 ISAF – International Security Assistance
imajo prednost večji, močnejši in številčnej- 2 Force
ši, zato je potrebna precejšnja iznajdljivost in 3 SNR – Senior National Representative
HQ – Head Quarter
prilagodljivost. 4
RC W – Regional Command West
Premiki znotraj Afganistana potekajo v veči- 5 MPLT – Motorised Platoon
ni primerov po zraku, kajti cestne povezave 6 FP – Force Protection
so zelo slabe, v mnogih provincah jih sploh 7 OMLT – Observation Mentoring Liasion Team
ni, tako, da si komunikacije mnogokrat eno- 8 ANA – Afghan National Army
te utirajo same. Posebnost vseh zračnih 9 NSE – National Support Element
premikov v AOR je, da do zadnjega trenut- 11 FSB – Forward Support Base
10

plastenko vode. Značilnost mladega rodu
je izredna bojevitost, ki vlada med njihovimi
skupinami. Z agresivnostjo in nasilnostjo si
izborijo svoj delež v vsakodnevnem boju za
preživetje, večji posamezniki pa prevlado v
ka pred vkrcavanjem v letalo ni nikakršne- 12 AOR – Area Of Responsibility
IED – Improvised Explosive Device
ga zagotovila, da bo letalo sploh poletelo 13
RCIED – Radio Controlled Improvised
v načrtovano smer. Odpovedi in časovni Explosive Device
zamiki (tudi večdnevni) načrtovanih pole- 14 WIA – Wounded In Action
tov, so v Afganistanu stalnica. Mnogokrat 15 KIA – Killed In Action

8 72. BRIGADA

Še enkrat pozdravljeni. Ja, nekateri boste
malo pojamrali ob mislih na nove članke v
zvezi s tujino in OKO. Vendar niti ena misija
ni enaka drugi, sploh pa če postavljaš ne-
kaj novega na noge. Najprej sem vam dol-
žan pojasniti kratico v naslovu članka. To
ni kak junak s stripa ali pa kakšna vrsta po-
pularnega eksploziva. Je kratica za NATO
Training Team oziroma prevedeno, NATO
skupina za usposabljanje. Vem, da je bilo
o Kosovu že veliko napisanega, zato se ne
bom več spuščal v odnose med doma-
čini in pripadniki KFOR-ja. Osredotočil se
bom na delo znotraj Military-Civil Advisory
Division (MCA Div), v prevodu, Divizije za
vojaško-civilno svetovanje in same NTT
skupine. Skupina je bila ravni brigade, kjer
sem bil glavni podčastnik in tudi edini na
tej dolžnosti znotraj MCA Div.
Vse skupaj se je začelo že dobro leto dni na-
zaj. Ob obisku pri takratnem BRPČ, v.prap.
Marjanu Horvatu, sva se pogovarjala o od-
prtih vprašanjih. Tema je med drugim na-
nesla tudi na odhode v tujino in novem de-
lovnem mestu na Kosovu. Čeprav v tistem
trenutku nisem vedel kaj me čaka, sem bil
kmalu pripravljen na službovanje v tujini.
Same priprave za samo 5 pripadnikov SV so
bile hitro organizirane. Sodelovali naj bi pri
vzpostavitvi na novo ustanovljene MCA Div.
Vse skupaj je bilo dokaj neznano. Razen opi-
sa del in nalog, ki bi jih naj opravljali, nam o
teh novih dolžnostih niso znali povedati kaj
dosti. Po vrhu vsega pa opisa mojih del in
nalog sploh ni bilo (ne po krivdi SV). Seveda
najprej pomisliš na določena pisana ali ne-
pisana pravila, ki krojijo vsakdanje življenje.
Ostali del usposabljanja s strani psihologi-
nje, S-2 in drugih izvajalcev je bil izveden
strokovno. Vodja poti, ppk. Ivan Žnidar, je
nosil večji del odgovornosti o dogovarjanju
za zadolževanje opreme, predajo te v PP in
ostalih malenkosti. Nekako pa ne morem
pozabiti na dejstvo, da sem med samo pri-
pravo razpolagal z informacijo, da bomo
odpotovali 15. maja. V skladu s predvidenim
Naši pripadniki na misijah | PRAVA SMER | MAREC 2009
Kosovo z vidika prvih
pripadnikov NTT-ja 1. del
datumom odhoda sem raz-
poredil svoj preostali čas, do-
pust in še nekaj aktivnosti, ki
sem jih moral narediti v svoji
enoti. Pred prvomajskimi pra-
zniki sem se pozanimal o uka-
zu za odhod na misijo in na
svojo začudenje (ali pa tudi
ne), ugotovil, da je bil odhod
predviden že 5. maja. Pa so
se domine ponovno sesule.
»Takšno je pač vojaško življe-
nje«, bi lahko rekli.
Odhod in sam prihod, izde-
lava osebne izkaznice KFOR,
sprejem opreme in osebne
oborožitve, ki smo jo oddali v
Sloveniji ter namestitev v švedski bazi, je bil s
strani našega NPE (nacionalni podporni ele-
ment) izveden zelo strokovno. Prvi občutki so
bili malo zbegani, saj naj bi nekateri spali v
FILM CITY-ju, drugi pa v švedski bazi (camp
VICTORIA), kar pa se je na koncu izkazalo kot
dobra rešitev. Švedi so bili na začetku malo
hladni, ko pa smo se spoznali so se odnosi
zelo izboljšali. Dobra poteza je bil tudi dober
odnos z načelnikom S-4 (st. Engblum), ki nam
je zagotovil skoraj vse kar smo potrebovali.
Baza je bila mesto v malem – imela je dobro
kuhinjo, PX, fitnes, primerno okolico za tek,
omogočala kolesarjenje, odbojko na mivki,
in še kaj. Med drugim so kraj spoznali tudi
naši pripadniki iz Peči, ki so v njem prežive-
li dva tedna. Poleg mene sta bila v tej bazi
nastanjena še st. Peter Zrinski in v.vod. Uroš
Rovan. Stotnik Peter Zrinski je bil z mano v
poveljstvu, kjer je bil odgovoren za standar-
dizacijo postopkov. Višji vodnik Uroš Rovan
pa je bil izdeloval urnike v skupini, ki je bila
zadolžena za usposabljanje v TRADOC (naš
PDRIU), v Prištini. Podpolkovnik Ivan Žnidar
je bil edini med nami, ki je delal v civilnem
delu, v skupini z nazivom Ministry Advisory
Team – svetovalnem organu vlade in je imel
svoje prostore v stavbi kosovske vlade. Tam
sta bila še dva naša predstavnika iz civilne-
ga dela ministrstva. Višji štabni vodnik Franc
Zagradišnik pa je bil glavni administrator v
sektorju za rekrutiranje in selekcijo. On je naj-
verjetneje obdelal in zložil največ
dokumentov v naši diviziji. Prvi
mesec sta skupino NTT sesta-
vljala še dva pripadnika turške
vojske. Eden izmed njiju – major,
je bil tudi poveljujoči. Major je ra-
zumel tudi kako našo besedo saj
je znal kar dobro govoriti srbohr-
vaški jezik.
Na Kosovu sem najprej zadolžil
vojaški mercedes za prevoz na
relaciji FILM CITY – VICTORIA. Z
avtom pa je prišlo tudi obvezno
opravljanje izpita, saj brez nje-
ga ni dovoljeno voziti KFOR vozil.
Sama vožnja po terenu te najprej
zbega nato pa ugotoviš, da vse
poteka nekako neorganizirano urejeno. V
križišču (štiri)dvopasovnice, brez semaforjev,
se z vseh strani vrivajo vozila, kar pa prese-
netljivo poteka hitreje kot pri nas v rondoju.
Ne smeš pa se preveč začuditi če v središču
Prištine, sredi ceste, srečaš kakšno izgubljeno
kravo. Druga zadolžitev, ki je bila kar zahtev-
na glede obvladovanja angleškega jezika,
je bila branje CONPLAN-a. V njem so bile za-
jete smernice za ustanovitev in usposabljanje
novih zaščitnih enot Kosova (po nekaj dneh
smo že izvedeli, da vse ne bo izvedeno točno
v določenih časovnih okvirjih). Na začetku so
bili najbolj zanimivi popoldanski sestanki, na
katerih so brigade poročale o svojem delu.
Takrat je bil poveljujoči nemški polkovnik, z
najdaljšim stažem v MCA Div, saj jo je kot prvi
član postavljal na noge. Njegova angleščina
je bila razločna in sem lahko kljub večjemu
številu kratic nekako sledil njegovim stavkom
(brez branja »conplana« bi bilo tudi to zelo
težko). Pravo nasprotje pa je bil angleški pol-
kovnik, ki je poleg uporabe velikega števila
kratic, govoril izredno hitro, kar mi je v prvih 14
dneh delalo velike preglavice. Kljub začetni
zbeganosti smo se počasi vpeljali v tirnice.
Po slabem mesecu bivanja na Kosovu sem
prostovoljno pripravil predstavitev Slovenije
za celotno MCA Div. Pri tem mi je s propa-
gandnim materialom pomagal tudi naš NPE.
Predstavitev je bila dobro sprejeta, pa še
malo smo se nasmejali in sprostili.
Na začetku je bilo načrtovano, da bi tisti, ki
bodo delali v TRADOC-u, stanovali v šved-
ski bazi, saj zaradi prenatrpanosti Film City-
ja ni bilo več možno zagotoviti sob za nas.
Prostori, kjer naj bi delali so bili več ali manj
v zelo slabem stanju. Vseh pet, kolikor nas
je bilo na začetku, se nas je lotilo čiščenja
in opremljanja. Izborili smo si celo nove ra-
čunalnike (od kosovskih enot), da smo lahko
začeli delati na pripravah in predstavitvah
za usposabljanje kosovskih varnostnih sil
(KSF). Počasi se je začelo naše število tudi
povečevati, predvsem z Italijani ter s po
enim Grkom in Francozom.
Višji štabni vodnik
Klemen Beras
BRPČ
72. BRIGADA 9
 PRAVA SMER | MAREC 2009 | Naši pripadniki na misijah

18. Slovenski kontingent (SVNKON) v silah KFOR

V bojni skupini NIMROD, katere vodilna
država je Madžarska, je sodelovalo in
opravljalo operativne naloge nekaj več
kot 240 pripadnikov Slovenske vojske.
Zagotavljali smo dve manevrski četi, pred-
stavnike v vseh odsekih poveljstva bojne
skupine, inženirsko in CIMIC skupino ter
oddelek vojaške policije. S ponosom in
veliko vnemo smo svoje odgovornosti na
vseh nivojih prevzeli 1. septembra 2008
in jo svojim naslednikom, bojni skupini
SOKOL predali, 1. marca letos.
Predstavniki SV delujejo v zahodnem delu
Kosova (področje PEČ in KLINA) v okviru
mednarodnih taktičnih sil ZAHOD - MNTF
(W). Pripadniki SVNKON 18 KFOR smo opra-
vljali redne in izredne naloge patruljiranja v
območju odgovornosti, dodatno patruljirali
na obmejnih področjih sosednjih držav, sa-
mostojno in skupaj s civilno policijo Kosova
spremljali in nadzorovali cestni promet, fizič-
no varovali enklave manjšinskega prebival-
stva in objekte posebnega zgodovinskega
pomena ter lokalne kulturne dediščine. Po
načrtih KFOR smo zagotavljali hitre odziv-
ne sile za svoje območje delovanja, kakor
tudi sile za delovanje na širšem območju
Kosova. Pripadniki CIMIC skupine in inže-
nirskega oddelka so delovali kot podpora
poveljniku. Sodelovali so pri urejanju lokalne
infrastrukture in povezovanju z vladnimi, ne-
vladnimi in mednarodnimi organizacijami.
Veliko projektov je bilo humanitarne narave,
ki so omogočali ljudem vsaj občasno mo-
žnost doseganja minimalnih standardov za
preživetje.
Na področju, kjer smo delovali, je še vedno
izredno velik razkorak med revnimi in bo-
gatimi. Vendar pa so družine zelo močno
povezane. Prebivalci so
prijazni, otroci edinstveni,
vedno pripravljeni na slika-
nje in veseli vsakršne drob-
ne pozornosti. V januarskih
dneh novega leta smo bili
skupaj z domačini soočeni
z nizkimi temperaturami.
Domačini nizkih tempera-
tur že nekaj let niso bili na-
vajeni in jih niso pričakovali.
Veseli smo, da smo lahko s
svojim delom pripomogli k
ohranjanju upanja tamkaj-
šnjih ljudi na boljši jutri.
Vsi pripadniki oboroženih sil
Republike Slovenije smo ponosno in častno,
opravljali naloge v okviru našega poslan-
stva, to je, zagotavljanje svobode gibanja in
ohranjanje varnega ter stabilnega okolja za
vse prebivalce Kosova.
Stotnik
Brezar Stanislav

Pripadniki
14. inženirskega
bataljona v
Afganistanu
V začetku decembra 2008 se je iz
Afganistana vrnila skupina za usposabljanje
za delo z montažnim mostom. Šest pripadni-
kov 14. INŽB je dva meseca v bazi »ZAFAR«
usposabljalo pripadnike inženirske čete
afganistanske vojske (ANA) v uporabi mo-
stu M&J »COMPACT 200«. V času tečaja so
pripadniki ANA osvojili veščine in znanja za
pripravo terena, pripravo elementov mostu,
montažo, demontažo in vzdrževanje mostov
ter postavili tri večje mostove. Šesttedensko
usposabljanje je uspešno zaključilo enain-
dvajset vojakov in podčastnikov pripadnikov
ANA. Afganistanski inženirci so se izkazali
s svojo delavnostjo in vedoželjnostjo, med
delom pa se je vzpostavil odličen odnos
rodovskih (inženirskih) kolegov dveh vojska.
Naloga je bila zelo koristna tudi za naše pri-
padnike. Dokazali so, da lahko svoje znanje
uporabljajo in prenašajo kjerkoli v mednaro-
dnem okolju, kjer jih potrebujejo.

10 72. BRIGADA

Vojaški kaplan
je obiskal
Slovenske
vojake v
Afganistanu
Med 3. in 28. decembrom 2008 je ka-
plan 72. brigade, Vito Muhič obiskal
slovenske vojake, ki so delovali v okviru
operacije kriznega odzivanja sil ISAF, v
Kabulu in Heratu, v Afganistanu.
Med obiskom je kaplan zagotavljal kvali-
tetno duhovno oskrbo slovenskih vojakov,
z vsemi pripadajočimi obredi, pogovori
in podeljevanjem zakramentov med bo-
žičnimi prazniki. Na sveti večer (24. 12.)
je kaplan vodil polnočnico v slovenskem
šotoru, katere so se poleg slovenskih vo-
jakov udeležili tudi pripadniki italijanske,
albanske in litvanske vojske. Na božični
večer se je udeležil maše v italijanski ka-
peli in krajše slovesnosti s slovesno večerjo
ob dnevu samostojnosti in enotnosti v slo-
venskem šotoru.
V času bivanja v Afganistanu je kaplan
obiskal tudi pripadnike SV na dolžnostih
v Kabulu in OMLT, v bazi Stone ter slo-
venskega predstavnika v skupini CIMIC.
Srečal se je tudi z italijanskim in španskim
kaplanom.
Naši pripadniki na misijah | PRAVA SMER | MAREC 2009
Na Slovaško
v bojne strupe
Oktobra 2008 je del Izvidniške čete JRKB pregled opreme, vsak pripadnik prejme
sodeloval na rednem vsakoletnem avtoinjektor in kemični detektor,
– v vroči coni se prične delo z bojnimi stru-
usposabljanju, na vaji s pravimi bojnimi
pi – delo poteka vedno v parih, eden
strupi (LCAT 2/08) na Slovaškem, v kraju opazuje, medtem ko drugi opravlja meri-
Zemianske Kostolany. tve in obratno – delo je razdeljeno na tri
delovne točke (DT):
Vaja predstavlja enega od vrhuncev uspo- • na prvi DT so bili različni bojni strupi pri-
sabljanj JRKB enot, saj smo pripadniki teh sotni na različnih materialih (les, blago,
enot poslani v okolje, ki ne dopušča napak. kamen, pločevina, ipd.); cilj je, da sku-
Za uspešno izvedbo vaje, je potrebno imeti pina ugotovi, kateri strup je prisoten na
zaupanje v svoje znanje in zaščitno opremo, vzorcih,
še bolj pa zaupanje v sovojaka, ki ti pregle- • na drugi DT je bila z različnimi bojnimi
da zaščitno opremo pred vstopom v ne- strupi kontaminirana različna vojaška
varno okolje. Uporabljali smo živčne bojne oprema (npr. minomet, radijska na-
strupe (sarin in VX), mehurjevce (iperit) in prava, ipd.); cilj je, da skupina ugotovi,
dušljivce (difosgen). kateri strup je prisoten, opravi delno
Nastanjeni smo bili v graščini iz 19. stoletja – dekontaminacijo in preveri uspešnost
odlično! Prvi dan je potekala seznanitev z dekontaminacije,
bazo, kjer se je odvijala vaja. Poligon je raz- • tretja DT je bila namenjena dekonta-
deljen na tri dele: minaciji detekcijske opreme in osebni
– varno cono (namenjena pripravi), dekontaminaciji,
– nevarno cono (nevarnost hlapov, potreb- – na koncu je sledila kontrola opravljene
no delo v zaščitni opremi; ta del je name- dekontaminacije v komori (na 1 m2 pri
njen dekontaminaciji in kontroli izvedene temperaturi 60 OC) – zanimiv občutek, ko
dekontaminacije) in si v zaščitnem kombinezonu kot v pečici!
– vročo cono (delo z bojnimi strupi). Zadnji dan, pred odhodom domov, je bila
Med seznanitvijo so pripadniki oboroženih še zadnja kontrola krvi (zaradi morebitnega
sil Republike Slovaške prikazali reševanje po- vpliva živčnih bojnih strupov na telo). Sledila
nesrečenca iz kontaminiranega območja. je kratka slovesnost s podelitvijo certifikatov
Na vaji smo naloge opravljali po nasle- o opravljeni vaji z bojnimi strupi. Pripadniki
dnjem vrstnem redu : izvidniške čete so s to vajo pridobili nove
– pregled pri zdravnici, izkušnje iz zaznavanja nevarnih kemičnih
– napotitev v varno cono - oblečeš se v za- snovi. Potrdili pa so tudi dober sloves JRKB
ščitno obleko, opraviš test z solzivcem v izvidnikov SV.
posebni komori, kjer se preveri neprepu-
stnost zaščitne obleke in maske, Npor. Stergar Gorazd,
– premik na izhodiščno črto - zadnji vizualni poveljnik izvidniške čete, 18. BJRKBO
72. BRIGADA 11
 PRAVA SMER | MAREC 2009 | Spomin na generala Maistra

Negovanje zgodovinskega spomin

v Slovenskih Goricah za trajnostno vre
Krivični svet, sovražni vik
sta ti ustavila korak.
A ljudstvo je pošten sodnik
in sodba se glasi:Junak,
vse storil si in storil več
kot zmogel je tvoj šibki meč..
Janez Menart

Letos, 29. marca, bo minilo 135 let od roj-

stva slovenskega generala in pesnika
Rudolfa Maistra-Vojanova. Rodil se je v
Kamniku, umrl pa 26. julija 1934 v Uncu pri
Rakeku. Zgodovinopisje je osebnost ge-
nerala Rudolfa Maistra in njegov prispe-
vek pri ubranitvi severne slovenske meje
nemalokart ocenjevalo pristransko. Na-
tančna analiza avstro-ogrskih, slovenskih
in jugoslovanskih vojaških dokumentov je
pojasnila njegovo vojaško kariero, zlasti
povišanje v čin generala, njegove vojaške
operacije po koncu prve svetovne vojne v
Mariboru in proti avstrijskim četam. Izpo-
stavljeno je bilo njegovo uspešno pove-
ljevanje med jugoslovansko ofenzivo na
Koroško marca 1919 in njegovo poveljstvo
nad jugoslovanskimi četami v coni A ple-
biscitnega ozemlja na Koroškem. Po dvo- so vzidali še spominsko ploščo generala dnjo strokovno vodil in nadzoroval Borut
letnem vodstvu jugoslovanske komisije za Rudolfa Maistra, ki so jo slovesno odkrili Maister, “politični vrh pa v tistem času ni
razmejitev med Kraljevino Srbov, Hrvatov v nedeljo, 21. julija 1963 v okviru prazno- kazal zanimanja in ni nudil podpore za to
in Slovencev ter Kraljevino Italijo je bil leta vanja krajevnega praznika na Zavrhu. To idejo. Bilo je, kot da še general Maister ni
1923 upokojen v nepojasnjenih okolišči- je bilo veliko in pogumno dejanje, ki mu prišel v zgodovino”. Stolp je postal prilju-
nah. General Rudolf Maister je bil odloč- takrat ni bilo para. Zaradi dotrajane kon- bljena izletniška in turistična točka. Turistič-
na vojaška osebnost z velikim vplivom na strukcije so leseni stolp leta 1979 odstranili no društvo Rudolf Maister - Vojanov je na
svoje vojaštvo. Obogatil jo je z izredno in leta 1981 postavili novega, 17 metrov Zavrhu aktivno delovalo do leta 1966, ko
odprtostjo do različnih oblik umetnosti in visokega kovinskega, za kar ima nemalo je njegova dejavnost hitro zamrla. Kronisti
znanosti bodisi kot pesnik, bibliofil, ljubi- zaslug nekdanji direktor lenarškega Kle- navajajo, da tako rekoč vse do leta 19805.
telj likovne in glasbene umetnosti ali kot mosa Avgust Seničar. Načrt za prvi leseni Takrat so na predlog novega odbora pod
kulturni animator. Vse to ga kaže kot neo- razgledni stolp na Zavrhu je izdelal sin ge- vodstvom Valterja Lešnika izoblikovali
bičajnega, odločnega častnika z močno nerala Maistra, Borut Maister, pri delu pa nove programske usmeritve, med njimi
kulturno podstatjo.1 so pomagali številni domačini, predvsem tudi izgradnjo razglednega stolpa. Prvi,
Ko je bil Maister upokojen je iskal notranji tesarji, ki jih je vodil tesarski mojster Krajnc. leseni , je bil namreč dotrajan in za obi-
mir tudi v občudovanju lepot Slovenskih Kmetje so podarili preko 30 m3 kostanje- skovalce celo nevarne. Zato so ob izdatni
goric. Trikrat je bival pri svojem mlado- vega lesa. Les so na zbirno mesto vozili s pomoči lenarškega podjetja Klemos in
stnem prijatelju, lenarškem notarju Franu kravjimi vpregami. Pri delu je bil najbolj njegovega direktorja Avgusta Seničarja
Štupici na Zavrhu. Tam je napisal tudi zagnan društveni predsednik Janez Karo leta 1981 zgradili novega, kovinskega. Pri
nekaj najlepših pesmi, med njimi Završke iz Voličine, ki je poleg vsakodnevnih služ- tem so vnovič pomagali tudi številni do-
fante. Domačini na Zavrhu in v bližnjih benih obveznosti bdel nad gradbiščem mačini iz Zavrha in okoliških krajev, pa tudi
krajih so na generala in pesnika ohranili in skrbel, da so dela potekala nemoteno.3 nekateri obrtniki iz bližnjega Lenarta in
lep spomin in se nanj javno spomnili že v Zemljišče, na katerem so postavili prvi le- Voličine. Finančna sredstva za postavitev
začetku 60-ih let prejšnjega stoletja, ko so seni razgledni stolp na Zavrhu, je društvu novega razglednega stolpa so prispevali
njemu v čast in v trajen spomin na Zavrhu odstopil njegov lastnik Alojz Žmavc iz Go- tudi takratna občina Lenart, Krajevna sku-
postavili leseni razgledni stolp. 2 Ob njem čove4. Marija Karo se spominja, da je gra- pnost Voličina in TD Voličina. Nadzor nad
12 72. BRIGADA

na na generala Maistra
ednotenje njegovega dela
deli je izvajal Inštitut za metalne konstruk-
cije iz Ljubljane. Stolp so uradno odprli
4.julija 1982 ob krajevnem prazniku KS Vo-
ličina. Ob njem so lepo uredili tudi okolje,
tako da je Zavrh vnovič postajal zanimiv
za obiskovalce. Ti so tja zahajali zaradi
naravnih lepot, zgodovine in vedno bolj
zaradi Maistra. Spomin nanj in na njego-
va dela je namreč vedno bolj prihajal v
ospredje.
Zato ni naključje, da so prizadevni doma-
čini in člani TD “ Rudolf Maister-Vojanov”
Zavrh že v začetku 80-tih let prejšnjega
stoletja začeli resno razmišljati o uredi-
tvi Maistrove spominske sobe v nekdanji
Štupičevi vili na Zavrhu. Odločitev o tem
so sprejeli na razširjeni seji, ki so se je 16.
maja 1982 leta udeležili člani predsedstva
takratne SZDL, aktiva ZSM, predstavnik TD
“Rudolf Maister-Vojanov” iz Zavrha, Zofka
Slana in Darinka Čobec6 iz Lenarta. Skle-
nili so, da začnejo na završkem in selškem
območju takoj zbirati les pri kmetih. Les so
zbirali Franc Grajfoner, Ivan Damiš, Janko
Lešnik, Vinko Vrabl in Anton Firbas. Nakla-
danje in prevoz na žago je prevzel Jože
Vogrin, vse prevoze s traktorjem pa Ivan
Grajfoner. Sveži les jim je direktor Klemo-
sa Avgust Seničar zamenjal za suhega.
Vse aktivnosti okoli izgradnje in ureditve
spominske sobe je prevzel Krajevni odbor
SZDL Zavrh, ki ga je vodil Franc Grajfoner.
V okviru SZDL je bil ustanovljen oziroma
oblikovan gradbeni odbor. Priprave na
gradnjo spominske sobe so se začele
aprila 1984. Pri tem je veliko dela opravil
Jože Požauko, za pridobitev dokumenta-
cije pa je bila zaslužna Zofka Slana7. Na
podstrešju Štupičeve vile so zidarska dela
opravili zidarji oziroma gradbeni delavci,
ki so urejali tudi Maistrovo klet8. Za utrditev
poda je Klemos podaril železne nosilce,
ki so jih montirali Klemosovi delavci pod
vodstvom Stanka Kranvogla. Lesene oblo-
ge poda, sten in stropov so izvedli Ivan
Grajfoner, Franc Dobaja, Danilo Dobaja,
Marjan Bezjak in Janko Lešnik. Brušenje in
lakiranje je opravil Franc Fekonja, mizarska
dela pri vratih, panojih in tablah pa Vinko
Grajfoner. Za elektroinštalacije je poskr-
bela enota Elektro Maribor iz Lenarta pod
vodstvom Edija Goloba. Zidne vdolbine
in vzidavanje omaric sta opravila Ivan
Spomin na generala Maistra | PRAVA SMER | MAREC 2009
Dr. Marjan Toš
Grajfoner in Jože Žižek, stopnice so monti- tako uresničila dol-
rali Klemosovi delavci, vsa zidarska dela v goletna želja, da bi se oddolžili Rudolfu
hodniku in v predsobi je opravil Jože Roter. Maistru, ki je svojčas rad zahajal na njihov
Za ureditev okolja so poskrbeli člani ZSMS vrh. Za ureditev spominske sobe sta Kultur-
in krajani Zavrha. Razstavo o generalu ni skupnosti Slovenije in Lenarta zbrali sko-
Rudolfu Maistru je v novi spominski sobi raj poldrugi milijon tolarjev, precej pa so
postavil prof. Aleš Arih, tudi sicer eden od pomagali lenarški kolektivi Klemos, Unior
pobudnikov in najbolj zaslužnih za oživlja- in drugi. V sobi so postavili stalno razstavo
nje in utrjevanje zgodovinskega spomi- Aleša Ariha z naslovom “Rudolf Maister-
na na generala Maistra tako na Zavrhu, Vojanov: vojak, politik, pesnik”. Štupičevo
kot tudi v Mariboru in Sloveniji nasploh. vilo so tudi na zunaj temeljito obnovili in
Dragocena je bila pomoč Karle Majce- prekrili. TOZD gostinstvo in trgovina lenar-
novič, predstavnice takratne občine Le- škega Agrokombinata, ki ga je vodila Zo-
nart oziroma kulturne skupnosti. Napore fka Slana, je članom TD Zavrh pomagala
Završanov je podpirala tudi Vida Šavli. V pri urejanju spominske sobe. V nekdanji
letih 1984/85 sta Kulturna skupnost Slove- Štupičevi vili so uredili Maistrovo klet s kru-
nije in SO Lenart s pomočjo mariborskega šno pečjo in domačo kulinariko, ki je bila
Zavoda za spomeniško varstvo zagotovili popestritev takratne turistične ponudbe. Z
del finančnih sredstev, ki so bila potrebna njo so imeli takratni turistični delavci v Le-
za obnovo Štupičeve vile in za dokončno nartu in na Zavrhu velike načrte in so jih
ureditev Maistrove spominske sobe. Za- snovali v povezavi z oživljanjem spomina
vzetim in delavnim krajanom Zavrha se je na generala Maistra.
Opombe:
1
Bruno Hartman, General Rudolf Maister, častnik in osebnost,v: General Maister,Zbornik referatov s simpozija, Maribor
2002.
2
Menda naj bi general Maister nekoč lenarškemu notarju Franju Štupici omenil, da naj bi na Zavrhu postavili stolp, da bi
bil razgled še lepši. Te trditve doslej sicer še ni bilo mogoče dokazali, je pa zelo verjetna.
3
Janez Karo je zapisal, da je v odboru Turističnega društva delalo 39 članov.«Med temi smo izvolili iniciativni odbor za
postavitev razglednega stolpa. Les so prispevali kmetje in takratno Kmetijsko gospodarstvo Selce. Priprave so trajale
eno leto in spomladi 1963 leta smo pričeli z gradnjo lesenega razglednega stolpa. Načrte za gradnjo in vso potrebno
dokumentacijo nam je priskrbel inženir Borut Maister, ki nam je bil v času gradnje z nasveti vedno na razpolago. Vodil
je vsa strokovna dela do končne izgradnje stolpa. Ob dnevu krajevnega praznika 21.julija 1963 je bila že svečana
otvoritev turistične postojanke Zavrh in 25 metrov visokega stolpa. Obenem smo odkrili spominsko ploščo generalu
Rudolfu Maistru-Vojanovu. Slavja se je udeležilo veliko ljudi, tudi Maistrovih borcev. Na Zavrh in na prizadevne ljudi tega
kraja, ki so nam takrat pomagali ob vsakem delu, me vežejo neizbrisni spomini. Že v tistih časih so spoznali, da lahko iz
svojega kraja naredijo turistični kraj« (prim. Janez Karo, Zavrhu smo načrtovali bogato turistično prihodnost, v: Aleš Arih,
Maistrov Zavrh, Maribor 1994, 31).
4
Zaradi spremenjenih odnosov v društvu – prvi predsednik Janez Karo je odstopil, saj so mu med drugim očitali
nepravilnosti in napake, ki pa niso bile dokazane in doslej še vedno ne v celoti razjasnjene - naj bi novo vodstvo poklicalo
na zagovor lastnika zemljišča Alojza Žmavca v zvezi s plačilom. Lastnik je bil član TD Rudolf Maister- Vojanov iz
Zavrha že od ustanovitve in je takrat sporno zemljišče odstopil za postavitev prvega razglednega stolpa. Po razrešitvi
starega vodstva pa je zahteval plačilo 40.000 takratnih dinarjev za zemljišče. Če lastnik ne bi pristal na predlog TD, ki
je pripravljeno plačati toliko, kot plača za kv. Meter Kmetijska zadruga, le to predlaga Skupščini občine Lenart uvedbo
»arondacijskega postopka«. Problem lastništva sporne parcele s tem še ni bil končan, saj je ta problematika prisotna
tudi v društvenih sklepih iz leta 1980.
5
Anica Šuster navaja, da je upravni odbor TD po odhodu prvega predsednika Janeza Kara, vodil Franc Ploj in aktivno
deloval do odhoda na novo delovno mesto leta 1966.Po tem letu dejavnost društva hitro usahne, zapisinikov sej iz
obdobja 1966 – 1980 ni.
6
Direktorica Delavske univerze ter tajnica Zveze kulturnih organizacij Lenart in strokovna delavka OKS- občinske kulturne
skupnosti. V odboru je bila odločilna vloga Franca Grajfonerja.
7
Aleš Arih, Maistrov Zavrh, Maribor 1994. Aleš Arih je več let uspešno vodil Kulturni forum Maribor. Franc Grajfoner,
požrtvovalni aktivist SZDL na Zavrhu, tesni sodelavec Aleša Ariha, je zapisal, da so se začele priprave na ureditev
spominske sobe aprila 1984.«Pri tem je velik del opravil g. Jože Požauko, višji gradbeni tehnik, načrte pa je priskrbela
ga. Zofka Slana. Tako smo začeli 1985 urejati zapuščeno luknjo na podstrešju Štupičeve vile. Zidarska dela so opravili
zidarji, ki so delali tud klet, vsa druga dela pa smo prevzeli sami. Za utrditev poda nam je Klemos podaril železne
snosilce. Montirali so jih Klemosovi delavci, pod vodstvom Stanka Kranvogla. Z občine je sodelovala Karla Majcenovič,
naše delo pa je zelo podpirala Vida Šavli, takratna predsednica SO Lenart« (prim. Franc Grajfoner, Maistrova soba
je nastala z našimi žulji, v: Aleš Arih, Maistrov Zavrh, Maribor 1994, 12). Grajfoner je še pripomnil, da »bi bil Zavrh
napredoval po začrtanem programu, če bi bila ona izvoljena še v naslednjem mandatu« ( v letih 1984/1985 je bila Vida
Šavli podpredsednica občinske skupščine Lenart, v mandatu 1986/1990 pa njena predsednica in je v obeh funkcijah
izjemno zavzeto podpirala napore Završanov in sodelavcev Kulturnega foruma Maribor, predvsem Aleša Ariha ).
8
To je bila takrat velika naložba nekdanjega Agrokombinata Lenart, ki ga je vodil Jože Šuman. Slednji je imel za projekt
Maistrov Zavrh vedno veliko razumevanje in ga je tudi aktivno podpiral.
72. BRIGADA 13
 PRAVA SMER | MAREC 2009 | Spomin na generala Maistra

Zavrh v Slovenskih goricah

se je med prvimi poklonil
spominu generala Maistra Aleš Arih, prof.

Začetek zgodbe sega v leto 1984, ko sem

na Zavrh pripeljal skupino Maistrovih bor-
cev. Zaustavili smo se pred Štupičevo vilo,
v kateri je Maister nekajkrat počitnikoval.
Pred vilo se je mogočno dvigal Maistrov
razgledni stolp z vzidano spominsko plo-
ščo, ki so jo domačini že leta 1963 posve-
tili »svojemu generalu«. Dve leti pred tem
so verjetno prvi v Sloveniji svoje turistično
društvo poimenovali TD Rudolf Maister
Vojanov. Ta velika naklonjenost domači-
nov generalu Maistru je prisotne borce
tako prevzela, da so soglasno podprli
našo idejo po obnovi Štupičeve vile in
ureditvi spominske sobe.

Dolgoletna želja vseh nas, ki smo čutili dol-

žno spoštovanje do prvega slovenskega ge-
nerala, se je uresničila leta 1986, ko je stekla
obnova Štupičeve vile in spominske sobe s
postavitvijo razstave Rudolf Maister – vojak,
politik, pesnik. Svečana otvoritev je bila 13.
septembra leta 1986. Na priložnostni okro-
gli mizi so sodelovali mnogi ugledni zgo-
dovinarji, slavisti, politiki, kulturni delavci in
Maistrovi borci. Njihov predsednik Zmago
Porekar je, v drži vojaka v pozdrav in s sol-
zami v očeh, dejal: »Dočakali smo svoj naj-
srečnejši dan. Ponovno stojimo pred tvojim
obličjem, naš ljubljeni general. Pozabljena
je krivica, storjena osvoboditeljem Maribora
in severne meje. General, pesnik in zaslužni
Slovenec je ponovno dobil prostor pod slo-
venskim soncem. Najprej na Zavrhu.«
Ob nastajanju Maistrovega Zavrha se je
pokazala potreba po vsakoletnih kulturnih
prireditvah, posvečenih Rudolfu Maistru
Vojanovu, njegovim borcem in znanim so-
dobnikom. Ta prireditev je postala tradicio-
nalna in se je ohranila vse do danes. Prav
zaradi zaslug Maistrovega Zavrha je bila
državna proslava Dan Rudolfa Maistra v
Lenartu, središču Slovenskih goric.
Osamosvojitev Slovenije je nadgradila
Maistrovo zgodovinsko dejanje. Kljub temu
pa je denacionalizacija leta 1993 tudi na
Zavrhu opravila svoje. Vila je prešla v roke
prvotnih lastnikov, spominska razstava pa se
je znašla na podstrešju. To je bil šok za vse
nas, ki smo bili prepričani, da smo Maistra
za vedno postavili na piedestal slovenske
zgodovine. Toda rešitev se je kmalu našla.
Slovenska vojska, ki je Maistra izbrala za svo-
jega patrona, je z veseljem prevzela zavrže-
no razstavo na Zavrhu in jo postavila v svojo
vojašnico v Mariboru. Tam še vedno zbuja
zanimanje vojakov in gostov, čaka pa na
temeljito prenovo.
Nepričakovana denacionalizacija ni mogla
zaustaviti Maistrovega gibanja na Zavrhu,
pa čeprav so to nekateri želeli. Nasprotno,
v kratkem času je bil s pomočjo države in
občine Lenart obnovljen kulturni dom, v
katerem je našla svoje mesto nova spomin-
ska soba, posvečena generalu Maistru in
njegovim borcem. Iz leta v leto jo obiskuje
več domoljubov, prednjačijo pa pripadniki
slovenske vojske, ki so Zavrh spremenili v po-
ligon domoljubja in čaščenja svojega veli-
kega vzornika, generala Maistra.
Zavrh z Maistrovo spominsko sobo ni samo
lokalna turistična znamenitost, ampak je
simbol boja za ohranitev slovenske zemlje in
njenih ljudi. Zgodovinski spomin nas zavezu-
je, zato ne ostanimo nemi opazovalci.

Pobudnik Maistrovih prireditev na Zavrhu

Aleš Arih, prof.

14 72. BRIGADA
 Dogodki | PRAVA SMER | MAREC 2009

Počitniški dan
v Vojašnici generala Maistra
V Vojašnici generala Maistra v Mariboru,
so 16. in 23. februarja, pripadniki poveljstva
72. brigade, 74. motoriziranega bataljona,
37. vojaško teritorialnega poveljstva, 3. čete
17. bataljona vojaške policije, referata za pri-
dobivanje kadrov in ambulante ter centra
ROLE 2LM Vojaške zdravstvene službe, orga-
nizirali počitniški dan za osnovnošolske otro-
ke zaposlenih v Vojašnici generala Maistra.
Počitniška dneva sta bila organizirana v okvi- V vojašnici generala Maistra so počitniške dni
ru celostne skrbi za pripadnike Slovenske popestrili 36 otrokom. Odziv staršev in otrok je
vojske, ki obsega tudi skrb za njihove otro- bil zelo dober, zaradi česar bodo podobne
ke, z namenom, da zaposlene starše vsaj za aktivnosti organizirane tudi v prihodnje.
en dan razbremenijo skrbi za varstvo otrok v Nadporočnica Nataša Svetina
času zimskih počitnic. Za otroke so pripravili
program, prilagojen starostnim skupinam.
Starši so zjutraj, ob prihodu v službo, svoje
otroke prepustili animatorjem, ki so za otro-
ke skrbeli do njihovega odhoda domov.
Najprej so otroci z animatorji izdelali obe-
ske s svojimi imeni in se seznanili z držav-
no zastavo, himno in postrojitvenimi pravili
Slovenske vojske. Ustrezno pripravljeni so ob
jutranjem postroju enot za dvig državne za-
stave v Vojašnici generala Maistra, otroci so-
delovali v postroju. Po postroju so si ogledali
opremo vojaške policije, spominsko sobo 74.
motoriziranega bataljona, kapelico in fitnes.
Po vožnji z bojnimi vozili pehote po vojašnici,
pa so se otroci okrepčali s toplimi napitki in
malico. Sledili so še ogled risanega filma, iz-
delovanje pustnih mask in druženje s kurenti
s Ptuja, ki so v ta namen obiskali vojašnico.

Prvenstvo SV v smučanju
Tek na smučeh
V četrtek, 22. januarja, je 132. gorski bataljon s
pomočjo VC Pokljuka, organiziral tekmovanje
SV v teku na smučeh. Tekmovanje je poteka-
lo na tekaških progah v okolici Vadbenega
centra Pokljuka, udeležilo se ga je 54 tekmo-
valcev in 15 tekmovalk iz Slovenske vojske.
Najboljši tekmovalci in tekmovalke, posa-
mično, so bili: Tomaž Žemva iz 72. brigade,
Damjan Kromar iz PP, Aleksander Grajf iz
PDRIU in Andreja Koblar iz PP, Nataša Zorman
iz PSSV, Anja Velepec iz PDRIU.
Najboljše moške ekipe so bile: Poveljstvo za
podporo, 17. BVP in 72. brigada; najboljše
ženske ekipe pa Poveljstvo sil SV, Poveljstvo
za podporo in 72. brigada.
Na zaključni slovesnosti je tekmovalce na-
govoril poveljnik 72. brigade, podpolkovnik
Ernest Anželj, ki je organizatorje pohvalil za
odlično pripravo in izvedbo tekme. Vsem
tekmovalcem je čestital za njihove dosežke,
najboljši pa je podelil medalje in pokale.
Veleslalom
V soboto, 31. januarja, je 132. gorski bataljon
v sodelovanju z Zvezo slovenskih častnikov,
v okviru prireditve »32. partizanske smučine
Cerkno 2009, organiziral tekmovanje v velesla-
lomu na smučišču Cerkno, s katerim se je za-
ključilo Prvenstvo SV v smučanju. Tekmovanja
so se udeležili pripadniki Slovenske vojske,
borci NOB in veterani. Na otvoritveni slove-
snosti sta tekmovalce nagovorila župan obči-
ne Cerkno in poveljnik Poveljstva za podporo,
polkovnik. Andrej Osterman.
Najboljši tekmovalci in tekmovalke v vele­
sla­lomu, posamično, so bili: Dušan Markoli
iz GŠSV, Marko Podlipnik iz 107. LEBA, Miha
Vindišar iz PP in Bojana Dimec iz 11. BZV, Mojca
Flerin iz PDRIU in Andreja Oblak iz 72. brigade.
Najboljše moške ekipe v veleslalomu so bile:
9. BZO, Poveljstvo sil SV, PDRIU; najboljše ženske
ekipe pa so bile: 72. brigda., 11. BZV in GŠSV.
Najboljši tekmovalci in tekmovalke v kombi-
naciji, posamično, so bili: Rajko Lotrič iz PDRIU,
Miha Rakar iz PDRIU, Iztok Arbajter iz PSSV in
Mojca Flerin iz PDRIU, Andreja Koblar iz PP ter
Tamara Radkovič iz 72. brigade.
Najboljše moške ekipe v kombinaciji so bile:
PDRIU, PS SV in 1. brigada; najboljše ženske
ekipe pa so bile: 72. brigada., PS SV in PP.
Najboljšim je medalje in pokale podelil po-
veljnik 132. GORB, major Borut Cesar.
Nadporočnica Nataša Svetina

72. BRIGADA 15
 PRAVA SMER | MAREC 2009 | Dogodki

Srečanje poveljstva 72. brigade

s Policijsko upravo Maribor
V Vojašnici generala Maistra je, v četrtek, 5.
marca, poveljnik 72. brigade, podpolkovnik
Ernest Anželj, s svojim ožjim kolegijem po-
veljstva, sprejel direktorja Policijske uprave
Maribor, mag. Karla Turka in njegove ožje
sodelavce. Na področju civilno vojaškega
sodelovanja 72. brigada že tradicional-
no ohranja in krepi odlično sodelovanje s
Policijsko upravo Maribor.
Med obiskom je mag. Karol Turk povabil 72.
brigado, v okviru civilno vojaškega sodelo-
vanja, k sodelovanju pri 4. otroški varnostni
olimpiadi, ki jo bo v času od aprila do ju-
nija organizirala Policijska uprava Maribor.
Poveljnik 72. brigade in direktor Policijske
uprave Maribor sta potrdila uspešno in kori-
stno sodelovanje tudi v prihodnje.    NS

Vrnitev 18. SVNKON KFOR

V ponedeljek, 16. marca, je v Vojašnici Celje
potekala slovesnost ob vrnitvi pripadnikov 18.
slovenskega kontingenta iz operacije krizne-
ga odzivanja na Kosovu. Pripadnike in pripa-
dnice kontingenta je kot slavnostna govor-
nica na prireditvi pozdravila tudi ministrica
za obrambo dr. Ljubica Jelušič. Pripadnice
in pripadniki 18. kontingenta so na Kosovu
delovali od septembra 2008, večina v okvi-
ru madžarske bojne skupine (BSk) Nimrod
v Peći. Tam so delovale: dve slovenski četi,
zdravstvena enota, skupina vojaške policije,
skupina za civilno-vojaško sodelovanje in in-
ženirska skupina. Trenutno je na Kosovu 382
pripadnic in pripadnikov 19. SVNKON KFOR.
Večina jih deluje v Bojni skupini Sokol, v kateri
sta tudi madžarski četi, drugi pa delo opra-
vljajo v poveljstvu Večnacionalnih sil Zahod v
Peći in v Nacionalnem podpornem elemen-
tu ter v poveljstvu KFOR v Prištini.    NS

18. BJRKBO je prevzel

lahka izvidniška vozila Kobra
V petek, 27. februarja, je 18. BJRKBO, v vojašnici Kranj, prevzel 10
lahkih izvidniških vozil Kobra 4x4. V ponedeljek, 2. marca, pa so
pripadniki izvidniške čete 18. BJRKBO že odšli na prvo, pet dnev-
no, terensko usposabljanje z novimi vozili, na vadišče Gotenica.
Lahko izvidniško vozilo (LIV) Kobra je v osnovi namenjeno za odkriva-
nje in prepoznavanje radiološko-kemično-bioloških kontaminantov.
LIV Kobra omogoča odkrivanje in prepoznavanje kemičnih bojnih
strupov v neposredni bližini vozila in na daljavo (5 km) ter nadzor nad
radiološko in biološko kontaminacijo v neposredni bližini vozila. Vozilo
vsebuje sistem za vzorčenje (zemlje, vode,…) in sistem za označeva-
nje kontaminiranega zemljišča. LIV Kobra omogoča opozarjanje
posadke v primeru, ko je vanje namerjen laser in upravljanje obo-
rožitve na vozilu iz notranjosti. Kobra je amfibijsko vozilo, ki je zmožno
premagovati vodne ovire, ne glede na njihovo globino.     NS

16 72. BRIGADA

Dan artilerije SV v Postojni
V petek, 20. marca, je v vojašnici barona
Andreja Čehovina, v Postojni, potekala
slovesnost ob Dnevu artilerije Slovenske
vojske. Slovenska vojska si je za Dan ar-
tilerije izbrala 23. marec, rojstni dan ba-
rona Jurija Vege. Slavnostna govornika
sta bila župan občine Postojna g. Jernej
Verbič in namestnik poveljnika sil, polkov-
nik Vojteh Mihevc. Poveljnik 460. AB, ma-
jor Dragomir Pavkovič, je zaslužnim pri-
padnicam in pripadnikom stalne sestave
ter pogodbene rezervne sestave 460. AB
podelil priznanja. Vse prisotne na proslavi
je ves čas pozdravljala tradicionalna po-
stojnska burja zaradi katere se je toplina
jedilnice prilegla bolj kot prigrizek.
V soboto, 21. marca, so se predstavniki 460.
AB udeležil proslave v Zagorici, ob 255. oble-
tnici rojstva barona Jurija Vege. Pripadniki
460. AB so s častno stražo ob spomenik ba-
ronu Juriju Vegi v znak spoštovanja položili
venec. Poveljnik 460. AB, major Dragomir
Pavkovič, eden izmed naslednikov barona
Jurija Vege, je prisotne goste nagovoril kot
predstavnik SV.
Barona Jurija Vego imamo za pionirja so-
dobne artilerije. Bil je izvrsten znanstvenik,
matematik, artilerijski častnik, profesor na
vojaški akademiji na Dunaju, konstruktor ar-
tilerijskih orožij, avtor mnogih tehničnih arti-
lerijskih priročnikov ter izvrsten strateg, kar je
v letih od 1789 do 1797 dokazal na številnih
bojiščih od Beograda na Vzhodu, do Rena
na Zahodu Evrope. Jurij Vega se je artileriji
zapisal leta 1780, ko se je preselil na Dunaj.
Po letu dni je začel poučevati na artilerijski
šoli in se vzpenjati po vojaški hierarhiji. Po
sedmih letih je bil že stotnik in profesor na eli-
tni vojaški šoli. V vojaški suknji je preživel 22
let, od tega na raznih bojiščih sedem dolgih
let. Za avstrijsko artilerijo je izdelal prve bali-
stične tablice, ki jih je podrobno opisal v 3. in
4. zvezku Predavanj iz matematike, v katera
je vključil tudi Praktična navodila za meta-
nje bomb. Razvil je balistične enačbe za
izračunavanje elevacijskega kota, naboja,
Dogodki | PRAVA SMER | MAREC 2009
začetne hitrosti, deformacije parabole in
dometa. Take balistične tablice in izračuni
so še dandanes osnova pri izvedbi artilerij-
skih streljanj v vseh vojskah sveta.
Za svoje uspehe in zasluge je dobil čin pod-
polkovnika in viteški križec Marije Terezije,
cesar Franc II. pa mu je podelil naslov
barona.
Prva artilerijska enota SV, je bil 76. protiokle-
pni divizion, ustanovljen leta 1992 v Murski
Soboti. Namenjen je bil za izvajanje protio-
klepnega boja.
Druga artilerijska enota in prva artilerijska
enota za podporo je bil 46. topniški divizi-
on, ustanovljen leta 1993, v Postojni. Takrat
je bilo izvedeno usposabljanje stalne sesta-
ve, ki je 12. 12. 1993 izvedla prvo bojno stre-
ljanje. Artileristi SV so takrat tudi izbrali svoj
praznik – dan artilerije SV. Prvi dan artilerije
je SV praznovala 22. marca 1996, v Postojni.
Jeseni leta 1996 je bil 46. topniški divizion
preoblikovan v 460. artilerijski bataljon (AB).
Leta 1996 je bil ustanovljen tudi 760. artilerijski
bataljon v Slovenski Bistrici, ki je bil oborožen
z relativno starimi havbicami ameriškega
porekla 105 mm M2A1.
V letu 2004 sta bila 460. in 760. AB, v sklopu
preoblikovanja SV, združena v 460.AB s se-
dežem v Postojni. Del bataljona je bil lociran
v Slovenski Bistrici. V letu 2004 se je 460. AB
začel popolnjevati s pripadniki pogodbene
rezervne sestave.
V okviru projekta »Artilerijski bataljon 155
mm», se je postopoma pričelo uvajanje
nove artilerijske oborožitve, in sicer, novo
artilerijsko orožje za podporo, top - havbico
155/45 mm TN90. Po načinu transporta to ar-
tilerijsko orožje sodi v razred vlečnih artilerij-
skih orožij, po masi in kalibru spada v razred
srednjih artilerijskih orožij, po dometu pa sodi
med artilerijska orožja z velikim dometom.
Uporablja lahko vse vrste NATO artilerijske-
ga streliva 155 mm, tako klasičnega kakor
tudi novejšega z dometi do 40 km. V okviru
projekta » Artilerijski bataljon 155 mm» sta
bila 460. in 760. AB opremljena s sodobnim
sistemom za avtomatsko vodenje artilerij-
skega ognja. Z omenjenim sistemom strelne
elemente izračunamo popolnoma avtoma-
tizirano v bataljonskem in baterijskem cen-
tru za upravljanje in vodenje artilerijskega
ognja, za vsako orožje posebej.
Artilerija SV je danes sodoben rod kopenske
vojske, ki ga odlikuje velika ognjena moč.
Sposobna je izvajati nenaden, močan,
točen in učinkovit artilerijski ogenj in sode-
lovati v protioklepnem, protidesantnem in
protiartilerijskem boju.
Artilerijski bataljon je namenjen za zago-
tavljanje neposredne artilerijske podpore
taktičnim in združenim enotam SV. Bataljon
je lahko angažiran tudi na nalogah v okviru
zaščite in reševanja in na nalogah v okviru
zavezništva.
Por. Igor Urh
Npor. Nataša Svetina
72. BRIGADA 17
 PRAVA SMER | MAREC 2009 | Iz naših enot
Bivakiranje pozimi
Bivakiranje imenujemo vsako daljše mirovanje med napre-
dovanjem, navadno je to prenočevanje kjerkoli na prostem.
Bivakiramo lahko v gozdu, gozdnih jasah, travnikih, pod stena-
mi, v njih ali pozimi v votlinah, snegu in podobno.
Za kakšen sneg se bomo odločili je odvisno od naslednih elemen-
tov: terena, vremena, časa, razpoložljivih sredstev in opreme, tak-
tične situacije ter izurjenosti posameznikov. Bivak nam mora omo-
gočiti čimboljše zavetje, kjer se bomo ogreli, posušili oblačila, se
najedli in odpočili. Zato nam naj ne bo žal nekaj ur dela nameniti
za izdelavo bivaka, saj se bomo edino ob dobri izdelavi bivaka lah-
ko spočili in tudi preživeli.
Pri izdelavi moramo paziti, da je bivak varen pred snežnimi plazovi,
padajočim kamenjem in hudourniki ter poleti še strelam. Izogibati
pa se je potrebno tudi globokim dolinam, kjer se običajno zadržuje
hladen zrak. Kakšno zasilno bivališče si bomo postavili je odvisno
tudi od vrste snega, saj ta določa vrsto bivaka. Če kopljemo v glo-
bino snežne odeje je temperatura snega v globini 1 meter že blizu
0 stopinj, zato se nam splača kopati čim globlje. Pri graditvi bivaka
moramo biti pozorni na to, da se na najnižje mesto stekata mraz
in ogljikov dioksid, zato ležišče ali sedišče nekoliko dvignemo. Prav
tako moramo paziti, da je vhod na odvetrni strani in to na najnižjem
mestu. Temperaturo lahko v takšnem bivaku s svečo ali kuhalnikom
dvignemo za nekaj stopinj nad lediščem. Pri tem se sneg topi, voda
zaliva stike in luknjice in znova zmrzuje. Bivak postane nepredušen.
S tem se pojavi nevarnost, da se v njem zadušimo, zato naredimo
prezračevalno odprtino; pri tem pa največkrat uporabimo smučar-
sko palico ali cepin. Bivak izdelujemo počasi saj si z delom ogre-
vamo telo. V visokogorju imamo v bivaku na sebi vedno vključeno
plazovno žolno, kot varnostni ukrep, da nas ne zasuje. Na dosegu
roke pa moramo imeti tudi vsaj eno lopato, za primer, če nam veter
s snegom zasuje vhod ali, če se nam bivak podre na glavo.
Po načinu izdelave ločimo naslednje bivake v snegu: snežno votli-
no, snežno luknjo, bivak ob drevesnem deblu in iglu.
Za izdelavo bivaka potrebujemo: nož za preživetje - za sekanje, re-
zanje, zabijanje; pomožne vrvice – za vezavo konstrukcije bivaka;
18 72. BRIGADA
palerino in šotorko – za izdelavo šotora oz. strehe in lopato – za iz-
delavo snežne luknje. Oprema za prenočevanje: ležalna podloga,
spalna vreča, bivak vreča in zaščitna folija, ki nam služi za zaščito
pred mrazom, vetrom in vlago.
Oprema za ohranjanje toplote in kuhanja: vžigalnik, kuhalnik, poso-
da za kuhanje s priborom in žepni nož. Oprema za osvetlitev: bate-
rijska svetilka; svetilna palica – za osvetljevanje, označevanje in si-
gnaliziranje ter sveča, ki nam nadzira kisik v bivaku, osvetljuje bivak
in nas greje. Sveča je nepogrešljiva in nujna pri bivakiranju.
Pri bivakiranju je zelo pomembna tudi organizacija. Če nas je veliko
si bomo z dobro organizacijo v bivakih prihranili čas, zagotovili var-
nost vseh, ki bivakirajo in imeli boljši pregled nad dogajanjem. Kljub
utrujenosti moramo dosledno upoštevati pravila, sicer lahko pride
do poškodb ali še kaj hujšega. V hudem mrazu si v bivaku kurimo
vso noč s svečo, kuhalnikom ali drugim kurivom. V vsakem bivaku
organiziramo dežurno službo. Dežurni skrbi za ogenj, prezračeva-
nje, sušenje oblačil in taljenje snega. Čez noč poskušamo posušiti
vsa mokra oblačila ob ognju, vlažna pa tudi na sebi ali v spalni
vreči. Čevljev nikdar ne puščamo na prostem, ker bodo zmrznili in
jih zjutraj ne bomo mogli več obuti, temveč jih imamo v bivaku.
Najbolje pa je, da jih imamo pri nogah med ležalno podlogo in
spalno vrečo. Ob nizkih temperaturah si zaradi nevarnosti zmrzlin
vsak večer in vsako jutro v parih pogledamo: noge, roke, nos in
ušesa. Obvezno si moramo vhodna vrata bivaka označiti s svetilno
palico ali svetlečim trakom. To je varnostni ukrep, da se ponoči in v
megli ne izgubimo. Seveda pa je potrebno določiti tudi prostor za
stranišče, prostor kjer bomo jemali sneg za pripravo hrane in pijače
ter namestiti vrečo za odpadke.
Pripraviti je potrebno tudi polne vreče snega, da vam ponoči in ob
hudem mrazu ne bo potrebno po nepotrebnem zapuščati bivaka.
V suha oblačila se vedno preoblečemo, ko je bivak že izdelan. Za
izdelavo bivaka naj vam ne bo žal truda in časa, kajti zimske noči
so dolge in mrzle. V primerno zgrajenem bivaku bomo veliko lažje
preživeli noč. V času vpoklica pripadnikov pogodbene rezerve 1.
GORČ in MMČ, v januarju in februarju, smo izvedli zimsko bivakira-
nje. Na prvem terminu je bilo vreme odlično. Temperatura je bila
nekaj stopinj pod ničlo in malce je naletaval sneg. V takih pogojih
se je bivak obnesel zelo dobro, saj je bila notranja temperatura nad
lediščem. V drugem terminu pa nam žal vreme ni bilo naklonjeno.
Ponoči se je sneg spremenil v dež in bivaki so se začeli posedati
pod težo snega. Nekatere je celo zalila voda.
V drugem delu usposabljanja smo se osredotočili na reševanje
izpod plazov. V zgodnjih jutranjih urah smo odposlali patrulje na
obhod z nalogo, da zakoplje opremo in sproži iskalno akcijo po-
nesrečencev. Takoj po obvestilu smo organizirali reševalne ekipe
in uspešno našli »ponesrečeno opremo«. Ponesrečence smo po
nudenju prve pomoči z UT 2000 in smučmi prepeljali v dolino in jih
predali v oskrbo ROLE1.
Vod. Matej Krnc
Npor. Aleš Ažman
Viri :
- Vodniški učbenik PZS, Ljubljana 2006
- Vojaško gorništvo, Miha Kuhar, Ljubljana 2004
 Iz naših enot | PRAVA SMER | MAREC 2009

Vaja LBBSk SOKOL II v Nemčiji

Pripadniki 18. BJRKBO smo sodelovali v
LBBSK kot namenski vod JRKBO. V okviru te
enote smo se, od 6. 1. do 12. 2. 2009, udele-
žili vaje »SOKOL II« v ZR Nemčiji.
Vaja je potekala na dveh lokacijah, na vadi-
šču Grafenwöehr in na vadišču Hohenfels.
Sodelujoče enote smo se na vajo premakni-
le v konvojih po 20 do 25 vozil. Naša enota
je krenila proti Nemčiji v zgodnjih jutranjih
urah v dveh delih. Prvi del z vozili enote in
drugi del z avtobusom. Pot nas je vodila pre-
ko Karavanškega predora, skozi Avstrijo, do
Nemčije. V Grafenwöehr smo prispeli v večer-
nih urah, kjer smo se nastanili v zidanih objek-
tih. Poskrbljeno je bilo tudi za prehrano. Edina
težava je bila v tem, da smo se morali navadi-
ti na ameriško hrano. S tem je bilo povezanih
nekaj zdravstvenih težav, predvsem prebav- Z usposabljanjem smo pričeli 13. januarja, z vojske, ki so namenjeni na Kosovo. Naša
nih, vendar se je tudi to sčasoma uredilo. izvajanjem aktivnosti na poligonu za dekon- enota se je razdelila na dve skupini, ki sta
taminacijo. Usposabljanje smo izvajali pri delovali vsaka posebej na ločenih lokacijah.
zelo nizkih temperaturah, zaradi česar smo Nastanjeni smo bili v dveh namišljenih vaseh,
imeli kar nekaj težav s tehniko. Prisotne so bile kjer smo opravljali naloge po navodilih vodje
predvsem težave z nafto in vodo. Vse teža- statistov za posamezno vas. Delovali smo kot
ve smo ob pomoči logistične enote LBBSk-ja pripadniki policije in kot vaščani. Vsak od nas
uspešno odpravili. Na vadišču smo izvajali je na začetku dobil vse kar potrebuje za vlogo,
vse postopke dekontaminacije, v sodelova- ki mu je bila dodeljena. Dobili smo uniforme,
nju z drugimi enotami, predvsem s 3. MOTČ. novo identiteto in pravila igre za posamezno
Izvedli smo tudi streljanje na strelišču 126, po vlogo. V vasi smo bili skupaj še z ostalimi stati-
programu M-16 Q. Ob zaključku tega dela sti, ki so bili najeti civilisti. V vaseh je bilo dobro
vaje je sledilo še preverjanje po »CRAVEL«, s poskrbljeno za hrano in nastanitev. Drugi del
strani ocenjevalne komisije LBBSk-ja. Tudi ta vaje se je zaključil 11. februarja, s slovesnostjo
del naloge je NVJRKBO uspešno prestal. V ob zaključku vaje. Sledil je premik vseh enot
naslednjih dneh so sledili predstavitev enot nazaj v domovino. V Slovenijo smo se vračali
na vadišču, slovesnost ob zaključku prvega na enak način, kot smo prišli, v dveh skupinah,
dela in premik v Hohenfels. z avtobusom in v konvoju s svojimi vozili.
Drugi del vaje je potekal na vadišču v V Vojašnico Kranj smo se vrnili zadovoljni in
Hohenfelsu. Od 28. januarja naprej smo opra- bogatejši z novimi izkušnjami.
vljali naloge statistov za pripadnike ameriške 3. LVD, 18. BJRKBO

Usposabljanje za ved
dekontaminatorja v 18. BJRKBO
V sklopu urjenja smo, 25. februarja, izve- ravno tako streljal z desetimi naboji s tem, da zadeti čim več ciljev. Pri tem si je sam dolo-
dli taktični premik enote s helikopterjem si je za vsak strel lahko popravil namerilno čal strelski položaj. Vrnitev v vojašnico Kranj
Cougar iz vojašnice Kranj v CU Vipava. točko s pomočjo računalnika. S trenažerjem je potekala po cestni komunikaciji. Upamo,
FATS se je simulirala situacija boja v naselju. da se nam bo izkušnja še ponovila.
Po pristanku helikopterja je sledilo taktič-
Vojak se je vživel v situacijo, poiskal sovra- Poročnica
no vkrcavanje. Sedem pripadnikov se je žnika in s čim manjšo porabo streliva skušal Ela Tonin Mali
vkrcalo na eni strani, osem pa se jih je vkr-
calo z druge strani. Vsi pripadniki smo bili
opremljeni z osnovno bojno opremo.
Sam let do Vipave je trajal 17 minut. Po var-
nem pristanku je sledilo taktično izkrcavanje.
Helikopter se je vrnil v vojašnico Kranj še po
ostalih 15 pripadnikov. V CU Vipava se je
usposabljanje nadaljevalo na trenažerju
NOPTEL, kjer nas je pričakal poročnik Koštrun.
Na trenažerju smo urili strelske postopke (di-
hanje, merjenje in proženje). Prva naloga je
bila z desetimi naboji narediti skupino zadet-
kov. Po desetih izstreljenih nabojih si je vojak
na računalniku pogledal svojo skupino za-
detkov ter ugotovil kam mora prestaviti svo-
jo namerilno točko. V drugi nalogi je vojak
72. BRIGADA 19
 PRAVA SMER | MAREC 2009 |

Alea iacta est

18. BJRKBO je v letu in pol naredil kar ne-
kaj izjemno pomembnih korakov naprej.
Poleg tega, da nas je za več kot polo-
vico več kot pred dobrim letom in pol,
smo uspešno končali prvo OKO kot kon-
tingent, na operaciji OZN v Libanonu. Ob
pomoči in skupaj z 20. MOTB smo usposo-
bili, napotili in tudi zaključili delo v OKO
na Kosovem, v silah KFOR-18.
Vzporedno s tem smo uspešno pripravili, pre-
verili in opravili naloge v NRF-10 in NRF-11. Kot
da to še ni dovolj, so istočasno potekali še
projekti testiranja in uvajanja novih sredstev.
Prevzeli smo biološki in kemijski laboratorij in
naši VVU so se začeli usposabljati v obeh.
Poskusno smo začeli z delom v radiološki do-
zimetriji. Začela so se testiranja lahkih JRKB iz-
vidniških vozil Kobra in usposabljanja za delo
z daljinskimi detektorji (standalone). Izvidniki
in zaposleni v laboratorijih so morali preizku-
siti in se usposobiti za delo s plinotesnimi in
inkapsularnimi kombinezoni.
Vsem tem novostim so morali slediti tudi v
POVLOGČ, katere osnovna naloga je, da vse
to kar imamo tudi primerno vzdržuje, oskr-
buje, varuje, pripravlja – skratka zagotavlja
celovito logistično in podporo poveljevanju.
Tudi to še ni bilo dovolj. Namenski JRKB vod
smo morali pripraviti tudi za delo v LBBSk, sku-
paj z 10. MOTB. Zaradi naše posebnosti pa
smo morali tudi pripraviti skupino za delo v
primeru ogrožanja Slovenije z aviarno influ-
enco, t.i. AVIN. Izvedli smo tudi usposabljanje
za JRKB izvidniški VED za vojake in šolanje
nove generacije podčastnikov in častnikov.
Če vemo še, da je bilo 6 mesecev lanskega
leta v vojašnici Kranj zelo živahno tudi zaradi
predsedovanja svetu EU, potem je slika, kaj
smo delali, še malo bolj izpopolnjena. Resnici
na ljubo – pravi čudež je, da so enote imele
tudi kakšnih 20 dni, ko so se lahko usposablja-
le in smo lahko izpeljali bataljonsko terensko
usposabljanje in vajo Zmožnosti SV 2008.
Zavedajoč se dejstva, da bo naš bataljon
vodilna enota JRKB enot v NRF-16, smo spre-
jeli tvegano odločitev in v KFOR napotili kar 3
načelnike sektorjev v bataljonu, ob tem, da
je eden od načelnikov že bil na misiji UNTSO.
Njihove naloge so prevzeli njihovi namestniki,
večinoma zelo uspešno. Toda, tudi tukaj je
potrebno priznati, da so ti ljudje garali in da
je ob vsem tem povečanju dela in števila lju-
di v bataljonu zdaj že čas, da se nekateri naši
pripadniki vrnejo z OKO in da se poveljstvo
tudi sicer okrepi.
Da se bo trend naraščanja nalog nadaljeval
tudi v letu 2009, nam je bilo tako ali tako ja-
sno. Tudi sami smo si v letnem planu postavili
ambiciozen načrt, katerega težišče je, jasno,
na usposabljanju posameznikov, skupin in
oddelkov ter vodov
do konca poletja,
kasneje, v prvih
dveh jesenskih me-
secih pa še urjenje
vodov in čet. In res.
Novo leto smo začeli Majorka Tanja Pečnik
s primopredajo na-
log v NRF. Nalogo je januarja od nas prevzel
17. BVP. Naša prva pot po novem letu je bila
v Nemčijo, na enomesečno usposabljanje
z LBBSk. Sodelovanje v takem, združenem
sestavu je zelo pomembna naloga in ide-
alna prilika, da se enote SV bolje spoznajo.
Priložnost pa je vsakdo izrabil tako kot je znal
in želel. Naša enota se je vsekakor iz Nemčije
vrnila zadovoljna in bogatejša za najmanj
eno novo, dobro izkušnjo. Potrebe ali bolje
rečeno nove zaposlitve so narekovale, da
smo znova začeli z usposabljanjem za oba
JRKB VED-a, dekontaminatorja in izvidnika.
Usposabljanja se za eno skupino počasi
končujejo, druga pa se bo še kakšen mesec
usposabljala.

Usposabljanje izvidniške čete v Gotenici

V ponedeljek, 2. marca, smo se odpravili
na še enega od mnogih terenskih uspo-
sabljanj – a tokrat je bilo povsem dru-
gače: en teden prej smo (končno) do-
bili nova lahka izvidniška vozila! Premik
v Gotenico smo izvedli v konvoju: vozilo
VP, lahka izvidniška vozila, tovornjaki, av-
tobus, vozilo VP. Končno je bil izgled čete
v premiku nekaj takšnega kot na pravi
nalogi!
Na terenu smo urili tri elemente čete v raz-
ličnih nalogah:
— poveljstvo čete:
 postavitev četnega TOC-a (priprava
kart, naprav za zveze, postavitev me-
teo postaje),
 delo v TOC-u (vodenje taktične karte, — vod opazovalcev:
komuniciranje po zvezah, spremljanje
situacije, izdelava poročil),
 risanje JRKB situacij na karto (priprava
elementov za poročilo NBC3, risanje
napovedi kontaminiranega območja),
— lahki izvidniški vod:
 usposabljanje za uporabo lahkega iz- — kot celota pa smo vadili premik v konvoju.
vidniškega vozila po sklopih:
• vozilo: praktična vožnja, izvleka vozila,
priprava vozila na nalogo, priprava
vozila na premagovanje vodnih ovir,
vzdrževanje ipd.,
• naprave za zveze: priprava naprav za
delo, nastavitve, komuniciranje ipd.,
• JRKB naprave: detekcija in identifika-
cija bojnih strupov, radioaktivnega
sevanja in bio agensov, jemanje vzor-
cev, označevanje kontaminiranega
območja, spremljanje meteoroloških
pogojev in pojavov, izdelava NBC1 in
NBC4 poročil,
• nadgradna bojna enota s puškomi-
traljezom FN MAG 7,62 mm: priprava
za delo, polnjenje in praznjenje, od-
pravljaje zastojev, delovanje po ciljih,
delo z opazovalnimi napravami,
 izvidniška taktika: opazovanje, taktični
premiki, delovanje v pogojih zmanjša-
ne vidljivosti in ponoči, izvidovanje sme-
ri in objekta,
 postavitev mreže JRKB nadzora na ob-
močju baze,
Za vse pripadnike je bil teren zelo zanimiv.
Tako za voznike, ki so z vitlom vlekli vozila iz
blata kot za izvidnike v vodu opazovalcev,
ki so sredi noči in v dežju, 4 km od baze,
uspešno odkrili oskrbovalno točko sredi
gozda in za vojake v poveljstvu čete, ki
so se naučili risanja JRKB situacij na karto.
Urjenje je bilo uspešno, končali pa smo ga
brez izgubljene opreme in brez poškodb,
kar je prav gotovo dober uspeh za vseh 74
pripadnikov čete, kolikor nas je bilo na te-
renu. Zelo dobrodošla je bila sprememba
okolja delovanja (gozdna pokrajina, redka
poseljenost).
Z uspešno opravljenim usposabljanjem,
ki je bilo za številne precej naporno, smo
vsak dan bolje pripravljeni za opravljanje
poslanstva izvidniške čete in tudi vsak dan
korak bližje uspešno opravljenemu prever-
janju bataljona, ki nas čaka v jeseni.
V vadbenem centru Gotenica smo odlič-
no sodelovali s policijo; zahvaljujemo se
jim za zelo korekten odnos, za odlično na-
mestitev in za zelo dobro hrano!
Npor. Gorazd Stergar
Poveljnik izvidniške čete

20 72. BRIGADA

Končno, bi lahko rekli, smo prevzeli lahka iz-
vidniška vozila (v nadaljevanju LIV) Kobra
in takoj po prevzemu odšli na prvo terensko
usposabljanje. Vod opazovalcev izvidniške
čete pa je preizkusil svojo novo opremo.
Medtem ko so se izvidniki pripravljali na pre-
vzem in prevzeli LIV, so pripadniki za VED de-
kontaminator izvedli usposabljanje za premi-
ke po zraku, skupaj s 15. HEB.
V poveljniško logistični četi, kjer so med vsemi
enotami bataljona, kot zadnji začeli s ciklom
usposabljanja, pa so, za dober začetek izve-
dli zahteven dvodnevni pohod na Sviščakih.
V naslednjih mesecih se bo tak način dela, ob
istočasnem prevzemanju vrste dodatnih sred-
stev, ki jih bataljon nujno potrebuje za dosego
KOZ, moral nadaljevati. Sile bomo usmerili v
usposabljanja in preverjanje oddelkov. Najprej
v izvidniški četi, nato bomo ponovno (po vr-
nitvi z misije) preverili lahko četo za dekonta-
minacijo ter oddelke v POVLOGČ. Sledilo bo
usposabljanje s pravimi bojnimi strupi, najprej
na Češkem, za laboratorije in del izvidnikov. V
Italiji bomo usposabljali skupine za vzorčenje.
Junija pa za laboratorije načrtujemo tudi del-
no preverjanje. Usposobiti moramo še skupino
za analize in uveljaviti ATP 45 C.
Do sredine julija bomo opravili še preverjanje
vseh vodov v bataljonu in se posvetili pripravi
SOP-jev, potrebnih za Nato afirmacijo, ki nas
čaka jeseni. Pred tem bomo izvedli še uspo-
sabljanje voda s pravimi bojnimi strupi na
Slovaškem.
Kar nekaj dela nas čaka še pri popolni uvelja-
vitvi podčastniške linije. Ta se je namreč pred
dobrim letom, ko se je izšolalo preko 30 pod-
častnikov, specialistov za JRKB, šele začela
dobro vzpostavljati. Kaže nam dobro, velika
večina jih je takih, na katere bataljon lahko ra-
čuna in znajo ter želijo delati. Z nekaj podpore
in jasnimi usmeritvami pa bodo kmalu dosegli
želeno raven in v celoti prevzeli svoje naloge.
Dejstvo je tudi, da bomo ves ta čas pod drob-
nogledom nadrejenih in višjih poveljstev, kar
nakazujejo letos že kar številni nadzori, delov-
ni sestanki in obiski.
Jasno je, da bomo imeli tudi veliko proble-
mov in mogoče tudi kakšen izziv, a pozna-
vajoč pripadnike 18. BJRKBO jih bomo rešili.
Nekateri bodo ob tem verjetno tudi omagali,
pri čemer se jim bomo zahvalili za delo v SV in
jih pustili novim izzivom naproti. Tisti najboljši
pa bodo ostali v in z bataljonom. Ambiciozni
cilji pač zahtevajo ambiciozne ljudi.
Naše sile bodo tudi v prihodnje usmerjene k
čim večjemu in pogostejšemu sodelovanju
in skupnem usposabljanju z drugimi enotami
SV, CZ in policijo na našem JRKB strokovnem
področju ter na drugi strani usposabljanju iz
vsebin splošne taktike in taktike delovanja na
OKO. Tako bomo dobili res odlično usposo-
bljene pripadnike 18. BJRKBO, ki bodo lahko
izpolnili svoje poslanstvo v celoti.
Naj zaključim z naslednjim: 18. BJRKBO je
enota velike zmogljivosti, dobrega znanja in
odlične tehnike ter kot takšna izjemno drago-
cena za SV. Naša naloga je, da dokažemo,
da z vsemi svojimi potenciali lahko opravimo
svoje poslanstvo in naloge. Naloga vseh dru-
gih pa je, da nam pri tem pomagajo in se
potrudijo, da nas spoznajo..
Majorka Tanja Pečnik
Poveljnica 18. BJRKBO
Karierna pot PČ in
vojakov v 18. BJRKBO
Zelo pomemben segment v našem ži-
vljenju je službena oziroma karierna pot
v našem poklicu. Karierna pot mora biti
omogočena tako vojakom kot podča-
stnikom obeh spolov, ne glede na ver-
sko prepričanje. Ko pogledamo z vrha,
ima vsak posameznik svojo službeno,
oziroma karierno pot, ki pa ni nujno da
je tudi vodena in nadzorovana.
Poveljujoči so vojakom in podčastnikom
dolžni zagotoviti pogoje za njihovo kari-
erno pot. Karierna pot mora biti vodena
s strani nadrejenih, z upoštevanjem vseh
formalnih pogojev kot so izobrazba, voja-
ška, civilna izobraževanja, tečaji in ostala
usposabljanja. Najpomembnejši segment
na karierni poti so delovne izkušnje, oz. na-
biranje kilometrine, pa tudi ambicije.
Načrtovanje, vodenje in spremljanje kari-
erne poti ni lahka naloga. Zato smo v ta
proces vključili vse podčastnike, njihove
poveljujoče in kadrovsko službo. Tako smo
v 18. BJRKBO pripravili kratkoročni načrt
kariernih poti za podčastnike, v pripravi
je tudi za vojake. Načrt kariernih poti za
podčastnike obsega obdobje od 3-5 let
in zajema tako formalne kot neformalne
pogoje.
Za kvalitetno načrtovanje karierne poti
smo izdelali osebni karton karierne poti
za posameznega podčastnika. Z vsakim
je potrebno opraviti individualni pogo-
vor, kjer se jim predstavi vse možnosti in
obveznosti, ki jih ima vsak posameznik.
Za naš bataljon je pomembno, da pod-
častniki želijo nadaljevati karierno pot v
18. BJRKBO oz. kje se vidijo v prihodnosti.
Pri tem se upošteva njegova želja nada-
ljevanja karierne poti v drugih rodovih SV.
Kljub temu moramo v povezavi z ostalimi
enotami SV takim podčastnikom omogo-
čiti karierno pot, kjer bodo dobro opravi-
li vse obveznosti in naloge, ki so jim bile
zaupane.
Ne moremo mimo dejstva, da je za mar-
sikoga potrebno upoštevati tudi njegove
omejitve, ki dolgoročno lahko negativno
vplivajo nanj ali družino. Te omejitve so
največkrat oddaljenost bivanja od de-
lovnega mesta. Na tem pogovoru ima
podčastnik možnost izraziti svoje želje, ki
se ravno tako upoštevajo in skušamo najti
skupne rešitve. Seveda če niso v nasprotju
s poslanstvom enote, kadrovsko politiko in
nalogami bataljona.
Po individualnih razgovorih bomo izde-
lali model kariernih poti PČ v 18. BJRKBO
in jih predstavili PB in podčastnikom 18.
BJRKBO.
Za poslanstvo naše enote so zelo po-
membne delovne izkušnje, ki jih imajo
posamezniki iz vojaškega dela in življe-
nja, zato bomo na karierni poti naših PČ
| PRAVA SMER | MAREC 2009
upoštevali načelo, da postavimo najbolj
usposobljene na ustrezna delovna mesta.
Tako v PČ KP spremljamo tudi njegovo spo-
sobnost dela v enotovni podčastniški liniji -
ali ima posameznik več potenciala za delo
v štabnem oz. v specialističnem stebru. Za
doseganje višjih in odgovornejših podča-
stniških dolžnosti v vseh treh stebrih pa je
potrebno nabirati izkušnje, ki so potrebne
za opravljanje zahtevnejših nalog. Pri nabi-
ranju kilometrine pa se že pokaže njegova
sposobnost v kateri smeri se bo nadaljevala
njegova karierna pot.
Težave s katerimi se srečujemo v našem ba-
taljonu pri vzpostavitvi podčastniške pod-
porne linije in posledično kariernih poti so
v tem, da imamo veliko dobrih vodnikov, ki
zelo dobro opravljajo osnovne pa tudi kom-
pleksnejše podčastniške dolžnosti. Nekateri
na tem posebej izstopajo in so model kakšen
bi moral biti podčastnik SV. Ti podčastniki so
mladi po stažu, po izkušnjah pa prekašajo
marsikatere starejše kolege. Ne smemo po-
zabiti, da so si podčastniško mesto zaslužili
ravno s svojim delom v enotah, kjer enako
cenijo dobro delo vojaka in PČ.
Svojo predstavitev kariernih poti v našem
bataljonu bi zaključil z dejstvom, da karier-
na pot podčastnika ni nekaj samoumevne-
ga, nekaj kar nam avtomatično pripada.
Ne, kolegi podčastniki, našo karierno pot ne
gradi sistem kariernih poti v SV, to so samo
vodila po katerih lahko gremo. Tudi naši
nadrejeni niso tisti, ki nam omogočajo ali
onemogočajo karierno pot, kot se nema-
lokrat govori. V naši karierni poti lahko na-
predujemo, obstanemo ali pa nazadujemo,
kar je odvisno od nas samih. Verjemite, da
smo za našo karierno pot odgovorni sami in
ne pripisujmo krivde drugim. Ko bomo našo
karierno pot jemali kot veselje do vojaškega
dela, osebnega razvoja na vseh področjih
in razumeli dejstvo, da je naša karierna pot
samo potrditev vseh naših naporov in priza-
devanj na delovnem mestu, takrat bomo
bližje cilju.
Podčastniki in vojaki, v vojaškem poklicu
vam želim veliko uspehov, zadovoljstva in
dobrih medsebojnih odnosov. Nikoli ne pod-
vomite v svoje sposobnosti, še posebno na
strokovnem področju, kjer ste najboljši, rav-
no tako ko govorimo o prilagajanju in kom-
patibilnosti z NATO strukturami. Avtoriteto in
spoštovanje si je potrebno prislužiti in ti ni
dana niti s činom niti s položajem.
Vedno razmišljajte in delajte kot pripadniki
SV in podčastniškega zbora in ne pozabite
da imamo Slovenci bogato vojaško tradici-
jo. Zaključil bom z motom naše 72. brigade
»SKUPAJ ZMOREMO«.
Štabni vodnik
Dušan Kunaver
BPČ 18. BJRKBO
72. BRIGADA 21
 PRAVA SMER | MAREC 2009 | Izobraževanje, priznanja

Izobraževanje slušateljev 12. višjega

Najboljši vojak
štabnega šolanja poveljniško štabne
in podčastnik
šole s specializacijo na
72. brigade
Fakulteti za management v Kopru v obdobju
V študijskem letu 2007/2008 se je na oktober – december 2008
Fakulteto za management Koper,
Univerze na Primorskem, vpisalo 9 študen-
tov, zaposlenih v Slovenski vojski. Študentje
so opravljali dva obvezna predmeta:
Management in Ekonomski in pravni vidi-
ki managementa ter tri izbirne predmete:
Teorija organizacij in odnosi z okoljem,
Pridobivanje in razvoj kadrov, Analiza po- Živana Marčeta,
slovnega okolja in razvoj informacijskih spec.,
sistemov. V letu 2008/09 pa bodo študij za- Fakulteta za
ključili z diplomskim delom. Specialistični management.
študijski program je bil izveden kot izredni
študij. Ministrstvo za obrambo je vsem
kandidatom zagotavljalo 12 - 13 tednov
na leto samo za študij. Predvidoma se je
80% programa izvedlo v izobraževalnem
centru MORS-a v Poljčah, 20% pa v Kopru,
na sedežu fakultete. Stotnik
S končanjem specialističnega študijskega Boštjan Močnik,
programa Management so pripadniki SV višji častnik NAJBOLJŠI PODČASTNIK
pridobili znanja in veščine managemen- za operativno Štabni vodnik Enes Pašalič
ta ter so sposobni snovati in načrtovati učne zadeve na
strategije tako vojaških kot drugih orga- 14. INŽB
Šoli za
nizacij v poslovnem in družbenem oko- podčastnike.
lju. Študentje so na predavanjih poslušali
vsebine iz področja organizacije, pridobi- tako da, so teorijo poskušala aplicirati
vanja in razvoja kadrov in iz poslovnega v našo vsakdanjo prakso na vojaškem
okolja z razvojem informacijskih sistemov. področju. Predavatelji so bili na svojih
Pridobili so aplikativna znanja v splošnem predavanjih zelo izčrpni. Njihova pričako-
managementu za učinkovitejše in uspe- vanja so bila zelo visoka in prav take so
šnejše delo v vojaški praksi. Pripadniki bile tudi njihove zahteve, glede na to, da
imajo možnost nadaljevanja študija na imamo že vsi študentje večletne praktič-
znanstvenem magisteriju. ne izkušnje. Njihov trud pa je bil usmerjen
Izobraževanje na podiplomskem študi- predvsem v našo pripravo na vse zahtev-
ju na Fakulteti za management ima po- nejše prihajajoče naloge, katere naj bi po
seben pomen, saj naša 12. generacija končanem šolanju v Slovenski vojski tudi
Višjega Štabnega šolanja prvič sodeluje izvajali. Posredovano znanje izbranih pre-
z omenjeno fakulteto. Do sedaj se je po- davateljev Fakultete za management je
diplomski specialistični študij izvajal le na bilo na zelo visokem strokovnem nivoju.
Fakulteti za družbene vede v Ljubljani in sedaj pripravljamo specialistične zaključ-
na Fakulteti za logistiko v Celju. Tako je ne naloge iz posameznih predmetov,
naša generacija prva, ki si pridobiva zna- vezanih na raziskovanje problemov na
nja na tej Fakulteti iz področja manage- vojaškem področju. Posamezne predme- NAJBOLJŠI VOJAK
menta v kombinaciji z vojaškim delom. te omenjene specializacije bom podrob- naddesetnik Igor Ujčič
Prav taka so bila tudi vsa predavanja pri neje predstavil predvidoma v naslednji
vseh prej omenjenih predmetih, izpeljana številki.
460. AB

Poveljstvo 72. brigade prejelo

bronasti znak Civilne zaščite
Na prireditvi ob dnevu Civilne zaščite, v Pekrah, je poveljstvo 72. brigade
prejelo bronasti znak Civilne zaščite.
Priznanje je poveljstvo prejelo za večletno sodelovanje s silami zaščite in reševanja
pri vodenju in usklajevanju nalog enot 72. brigade, ki so bile aktivno udeležene
ob naravnih nesrečah v Republiki Sloveniji.

22 72. BRIGADA
 Pesmi | PRAVA SMER | MAREC 2009

Osmi marec Izgubljena

O smi marec je dan žena, tako se naj vsaka,
dekle, punca ali mater v pesmi tej prepozna.
Naj njim ta dan posebej prisrčno in lepo mine,
Poznal te bolje sem,
kot poznala, si se sama,
ti bila si moja sreča in omama,
puste naj vse skrbi, ter pomislijo na lepe in nazaj spomine. vedno gledal, kako si se igrala,
gledal vedno, kako lepo plesala,
S ame, osamljene ali tiste, ki so same-sebi prepuščene,
zaželimo njim mi danes prav vsi, da jim vsaj ta dan naj lepo mine.
Pa tistim, ki v revščini tam nekje živijo, da namesto solznega dne,
bila si moja moč, zabava,
bila kraljica, si vihrava.

njihov Dan Žena s kančkom sreče te naj prežive.

Bil tvoj prvi, je to alkohol,

M i ne moremo teh src po imenu vedeti ali jo poiskati,

lahko pa poskušamo z željami lepimi in spominov naših njih občudovati.
Saj Bog samo ljubi ve katera je taka tam daleč v svetu kje,
te družba zavedla, je na pol,
in pol bilo, je krivde moje,
ker te odpeljal nisem, v naročje svoje,
zato naj lepe misli iz src naših te želje do njih popelje. kot resna igra, ki spravlja te v zeh,

In če jim ljubezni kanček malo vsaj ta dan nekdo nakloni, iz tvojega obraza, izginjal je nasmeh,
vedeli bodo, da dobrota in lepa pot te ni nas vodi. in polnil je, en tuji meh.
To pa je tudi za vse žene tiste, ki za kruh vsakdanji se borijo,
da sebe in svoje v bedi, nesreči in trpljenju preživijo. PROSIM PUSTI TO, KAR KRADE TE,
PROSIM PRIDI K MENI, NE POZABI ME,

M atere, sestre, žene in po širnem svetu vsa dekleta, VEDNO BOLJ IN BOLJ, ODSTRANJAŠ SE,
pomislimo na vse te in, da naj obžari njih današnjega dne sreča. MISLI TVOJE, BODO POZABLJENE,
VENDAR TAM NEKJE, VEDNO SHRANJENE.
Vere, poklicov, starosti kaj so naj ne bo in ni potrebno,
vsaka žena, dekle ali punca naj se ta dan počuti več kot običajno vredno.
Prvič drogo, pokadila si,

A mpak materam našim se bomo sprva tu doma zahvalili,

saj rodile, hranile nas so in take nas vzgojili.
Dale so vse najboljše nam kar so imele,
vendar to, te ne zadovolji,
v mislih ves svet, je bil le tvoj,
pozabila si, da včasih, je bil tudi moj,
veselile so se z nami, ter za nas morda so marsikaj potrpele. vedno bolj in bolj, temačna si postajala,

R adi jih imejmo, ter vseskozi skrbni do njih bodimo in njih spoštujmo,
a če komu morda je ta nesrečno preminila, tako jih tam tudi obiskujmo.
Če je mati, sestra ali katera že bila, danes jim spoštljivo svečko prižgimo,
kot, da nikogar ni, ki ga bi marala,
vedno bolj in bolj, si se utapljala.

vedimo, da ta dan so v naših srcih in ne skrivati to bolečino. Prišel je dan, ko lepota tvoja je izginila,
ti bela smrt, jo je izblinila,
E j, pa, da niso vsa dekleta v prozi tej tako otožne, vesele so tudi in postavne in pogumne
vojakinje te Slovenke naše, ki tu vsakdan v suknjah vojaških z nami so strumne.
Tudi njim naj lep ta dan posebno prijeten mine, pozabijo naj na slabe naj spomine,
rešitev iskala v družbi, ki zavedla te,
toda brez lepote, v kateri naslajali so se,
družba noče in ne mara te,
zato lepo jim vse za ta dan želimo, z vedrim nasmehom naj se sedaj razveselijo.
tvoje srce še vedno, močno zame žari,

C esta naših želja na ta dan naj popelje v svet za prav vse Slovenke naše,
tudi te, ki na ta dam so na misijah in v tujini bile.
Prav vsaka zato naj se tega dne posebno razveseli,
da bi te videl tako, pa vendar ne dovoli.

PROSIM PUSTI TO, KAR KRADE TE,

da vedle boste, da nam je mar za naše Slovenske vojakinje. PROSIM PRIDI K MENI, NE POZABI ME,
VEDNO BOLJ IN BOLJ, ODSTRANJAŠ SE,
Des. Zdravko Uran, ROLE 2 MISLI TVOJE, BODO POZABLJENE,
VENDAR TAM NEKJE, VEDNO SHRANJENE.

Noč v kateri, za vedno zaspala si,

Brez naslova bila je lepa jasna, kot nekoč bila si ti,
imela prekrasne, sva dneve in noči,
otrok nedolžno zaspi do dneva, ko zašla si s te poti,
očetu pogled pomiri sedaj gledam te, kako počivaš ti,
čutim dušo tvojo, kako v meni ždi,
nekaj toplega se zgane nekoč ponovno, srečava se jaz in ti,
tam v srcu kjer ni ukane do tedaj, v mojih prsih bolečina tli,
solza se, z očesa ne izpusti.
tako lepo, da poljub
mu oče
nameni srčno PROSIM SANJE, ODNESITE ME TJA,
PROSIM ZANESITE, ONSTRAN MEJA,
takrat tudi On KJER PONOVNO, VRTNICA Z NAMA BO CVETELA,
v sebi začuti SREČA NAŠA, BO ŽARELA,
da nedolžno dete ne ve
MIDVA V SREČI, DOZORELA.
kaj je svet kruti

David Justin nadporočnik Miro Kump

72. BRIGADA 23