sv04 01

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo RS
16. januar 2004

Leto XII/1
Nove
službene
uniforme za
pripadnike SV
Prvih sto
prostovoljcev
S p re m l j a m o
V ponedeljek, 12. januarja, je v Slovenski vojski začelo služiti

vojaški rok prvih 97 prostovoljcev. V štirih vojašnicah jih bodo tri
mesece usposabljali po temeljnem vojaškostrokovnem progra-
mu vipavskega Centra za usposabljanje, kjer bodo prostovoljci
opravljali zaključna preverjanja.
Pet let
Če bodo uspešni, bodo imeli prednost pri zaposlitvi v Slovenski vojski oziro-
ma pogodbeni rezervi. Po besedah vodje Urada za obrambne zadeve Igorja
Nereda bodo prostovoljci med služenjem zavarovani, dobili bodo denarne
1. brigade
prejemke v skupni višini 140 odstotkov minimalne plače v državi, ponudili
jim bodo možnost brezplačne namestitve, zagotovili prehrano in povrnili V sredo, 17. decembra 2003, je v Vojašnici Franca Rozmana
potne stroške. S kategorijo prostovoljca na služenju vojaškega roka, ki jo je Staneta v Ljubljani potekala vojaška slovesnost ob dnevu 1.
MO uvedlo prej kot tri mesece po ukinitvi naborniškega sistema, ministrstvo brigade SV, ki so se je udeležili visoki predstavniki obrambnega
državljanom RS omogoča pravico do usposabljanja za obrambo države. ministrstva, rezidenčni vojaški in obrambni atašeji ter visoki
V prvi generaciji vojaški rok v Novem mestu služi 29 prostovoljcev, na Bo- častniki Slovenske vojske. 1. brigada je naša največja poklicna
hinjski Beli 26, v Postojni in Murski Soboti pa po 21 kandidatov. Po besedah vojaška enota, v kateri je 1680 poklicnih pripadnikov SV. Glavni
vodje Urada za obrambne zadeve Igorja Nereda so na MO s takšnim odzi- govornik na prireditvi je bil načelnik GŠSV generalmajor Ladislav
vom zadovoljni, saj so bile lani, ko so s kandidati za prostovoljce na služenju Lipič.
vojaškega roka sklepali pogodbe, promocijske dejavnosti osredotočene
na pridobivanje kandidatov za poklicne vojake in pripadnike pogodbene 1. brigada je bila ustanovljena 22. junija 1998. Izhaja iz prve specialne bri-
rezerve. Vpoklic druge generacije prostovoljcev bo, kot je dejal Nered, 20. gade MORiS, katere tradicijo in poslanstvo ohranja. Za svoj dan si je izbrala
septembra, če bo kandidatov za jesenski rok veliko, pa bo napotitev potekala 17. december, ko je bil leta 1990 v Kočevski Reki prvi slavnostni postroj 30.
tudi 19. aprila. razvojne skupine in zaščitne brigade TO, pozneje preimenovane v specialno
Program trimesečnega usposabljanja prostovoljcev, ki je po dolžini in ob- brigado MORiS. Pripadniki 1. brigade, ki po povelju oblikujejo tudi sile za po-
segu enak temeljnemu vojaškostrokovnemu usposabljanju za kandidate sredovanje, zagotavljajo sile za zaščito in podporo nacionalnih interesov v
za poklicne vojake brez odsluženega vojaškega roka, izvajajo štiri učne miru in kriznih razmerah, pomagajo ob naravnih in drugih nesrečah, zunaj
skupine. Poudarki usposabljanja so po besedah majorja Mirana Križanca Slovenije pa opravljajo naloge ohranjanja miru, humanitarne dejavnosti in
iz vipavskega Centra za usposabljanje na spoznavanju vojaškega življenja druge mednarodne vojaške obveznosti Slovenije. V enoti delujejo 10. in 20.
in dela ter na doseganju usposobljenosti za preživetje na bojišču in samo- MOTB, 17. bataljon VP, odred za specialno delovanje in 14. inženirski batal-
stojnem opravljanju bojnih nalog z uporabo osebne oborožitve. V vsaki učni jon. 1. brigada je imela več organizacijskih oblik, vendar si je ves čas priza-
skupini so, kot je dejal načelnik sektorja za operativne zadeve na poveljstvu devala, da bi ohranila posebno vlogo in pomen v Slovenski vojski. Kot je dejal
sil polkovnik Alan Geder, častnik in pet podčastnikov, ki sicer usposabljajo slavnostni govornik načelnik GŠSV generalmajor Ladislav Lipič, SV postaja
poklicne vojake. Učne skupine delujejo pod vodstvom Centra za usposab- visoko usposobljena in učinkovita vojaška organizacija. »Visoke standarde,
ljanje SV, kjer bodo prostovoljci opravljali enotedensko zaključno terensko ki smo jih uveljavili pri vas, prenašamo tudi v druge enote Slovenske vojske.
preverjanje usposobljenosti. Tako bomo uskladili opremljenost in pripravljenost vseh enot. Udeleženci
Vsak prostovoljec na služenju vojaškega roka bo zdravstveno, nezgodno, misij ste naši ambasadorji vojaškega znanja in usposobljenosti. V svet pre-
pokojninsko in invalidsko zavarovan. Ob nastopu služenja dobi prostovoljec našate naše zavedanje, da partnerski odnos pri zagotavljanju miru v svetu
denarni prejemek v višini deset odstotkov minimalne plače v državi, prvi prinaša poleg prednosti tudi obveznosti,« je pripadnikom, ki kot edini v Slo-
mesec služenja 15, drugi 25, tretji mesec pa 30 odstotkov minimalne plače. venski vojski sodelujejo na mirovnih misijah na kriznih žariščih po svetu, de-
Denarni prejemek po uspešno končanem služenju vojaškega roka znaša 60 jal načelnik GŠSV. Na prireditvi so podelili odlikovanje red Slovenske vojske
odstotkov minimalne plače. Slovenska vojska za vse prostovoljce organizira 10. MOTB, razglasili pa so tudi najboljšo športno enoto, športnika in šport-
prehrano in prenočišče v vojašnici za ves čas služenja oziroma jim povrne nico 1. brigade. Najboljša športna enota je postal 10. MOTB, med športniki
potne stroške, pomaga pa jim tudi pri organizaciji njihovega prostega časa. pa sta bila najuspešnejša desetnik David Rihtarič in poddesetnica Karmen
Kot so prepričani na MO, ki bo za prvo generacijo prostovoljcev plačalo pri- Grabar. Ob koncu praznovanja pete obletnice največje poklicne enote SV so
bližno 35 milijonov tolarjev, bi bilo lahko prostovoljno služenje vojaškega skočili še padalci 10. MOTB, organizatorji pa so pripravili tudi ognjemet.
roka pomemben vir popolnjevanja SV. MG MP/BT
2 S LO V E N S K A V O J S K A
Fotografija na naslovnici: Bruno Toič
Fotografija je bila
posneta na predstavitvi
novih uniform
Slovenske vojske
decembra 2003.
SPREMLJAMO 2
Prvih sto prostovoljcev
Pet let 1. brigade
Sprejem za novinarje 3
Nova terenska vozila izpostavam URSZR 4
Prvi prostovoljci za služenje vojaškega roka v Murski Soboti
Vsebina
V Doboj odšel tretji kontingent
Počastili spomin na silvestrovo leta 1943
Nove službene uniforme 5
Slovenci se počutimo vedno bolj varno 6
Kronika 7
Chronicle
Izšla je šesta številka Vojaške zgodovine 31
ZAŠČITA IN REŠEVANJE 8
Ukrepanje ob nesrečah
IZ VOJAŠKEGA ŽIVLJENJA 9
V 74. OKMB usposobili nove kleščmane
Slovenski dan v bazi Butmir 10
Cooperative Support 2003 11
Na Tolminskem zaznamovali obletnico ustanovitve TO
Britanci urili slovenske inštruktorje 12
Sprejem za novinarje STROKOVNE TEME 21
Psihološke priprave morajo postati del vsakdanjega
usposabljanja (Mirovne operacije, 18. del)
Obrambni sistem in kadri od leta 1991 do 2003 (2. del) 29
CIVILNA OBRAMBA 24
Seminar o izvajanju podpore države gostiteljice v Sloveniji
S pomočjo Dancev do koncepta podpore države gostiteljice 26
OBRAZI 27
Haljo medicinske sestre je zamenjala z vojaško uniformo
AKTUALNO 28
Informacija o sarsu
Ladislav Lipič s sodelavci sta v torek, 16. decembra 2003, pripravila
novoletni sprejem za novinarje. Minister dr. Grizold se jim je zahvalil za ŠPORT V VOJSKI 30
objektivno poročanje o dejavnostih MO in za uspešno sodelovanje v Veliki športni upi za leto 2004
minulem letu ter zagotovil, da si bo še naprej prizadeval za pregledno
delovanje obrambnega ministrstva. MP/BT OBJAVE 13
Naslednja številka revije Slovenska vojska izide 30. januarja 2004. Nenaročenega gradiva ne vračamo.
Informativno vojaškostrokovno glasilo
Ministrstva za obrambo
Naslov uredništva: Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana, telefon: +386 1/471 26 62, faks: +386 1/471 27 70, elektronska pošta:
urednistvo.sv@mors.si, http://www.mors.si, odgovorni urednik: mag. Roman Bric, novinarji: Meta Grmek, Marko Pišlar, Valerija Šket, fotograf:
Bruno Toič, prevodi: Mateja Perpar, tajnica uredništva: Milena Topolovec, priprava in tisk: Schwarz, d. o. o., naklada: 10.000 izvodov.
Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Izhaja dvakrat na mesec, julija in avgusta ena številka.
Novinarski prispevki, objavljeni v reviji, niso uradno stališče Ministrstva za obrambo RS.
S LO V E N S K A V O J S K A 3
Nova terenska vozila Prvi prostovoljci za
izpostavam URSZR služenje vojaškega roka v
Murski Soboti
V Upravi za obrambo Murska Sobota je 27. novembra 2003 devet
kandidatov z območja te uprave podpisalo pogodbo o prostovoljnem
služenju vojaškega roka. Kandidati bodo vojaški rok služili v Vojašnici
S p re m l j a m o
Murska Sobota, ki je po odločitvi načelnika GŠSV ena od štirih vojašnic

v Sloveniji, v kateri bodo vojaki prostovoljci služili vojaški rok.
ponedeljek, 22. decembra 2003, minister za obrambo dr. Anton

Grizold vodjem izpostav za zaščito in reševanje izročil ključe 13
novih štabnih terenskih vozil.
Minister dr. Grizold je dejal, da so v minulem triletnem obdobju končali Na prostovoljno služenje je v skladu z zakonom lahko napoten kandidat, ki še
reorganizacijo URSZR, tako da je od leta 2003 vzpostavljena nova ni odslužil vojaškega roka, in sicer od dopolnjenega 18. leta do konca koledar-
organiziranost na regionalni ravni, kar zagotavlja večjo racionalnost in skega leta, v katerem je dopolnil 27 let, in če je v skladu s predpisi ocenjen kot
učinkovitost ukrepanja ob naravnih in drugih nesrečah. Med cilji, ki jih sposoben ali delno sposoben za vojaško službo. Na prostovoljno služenje pa
čakajo, je minister poudaril potrebo po uskladitvi sistemskega in podro- ne more biti napoten kandidat, ki mu je priznana pravica do ugovora vesti voja-
čnih zakonov z doseženo stopnjo razvitosti sistema, kar bo omogočilo ški dolžnosti ali je v postopku za priznanje te pravice. Kandidati so kot razlog za
nadaljnje uspešno uresničevanje nacionalnega programa varstva pred prostovoljno služenje vojaškega roka navajali veselje do opravljanja vojaške
naravnimi in drugimi nesrečami. »Čas je za konkretne programe. Ures- službe v Slovenski vojski. Mislijo, da imajo tako boljše možnosti za nadaljnjo
ničevati je treba program Kras. S prenosom različnih oblik usposablja- zaposlitev v Slovenski vojski in dodatnega zaslužka v primeru brezposelnosti.
nja v Sežano in z novimi pristopi moramo povečati operativne sestave Med enajstimi kandidati, ki so podpisali pogodbe, je bila tudi kandidatka, ki pa
na Krasu. Problem Krasa je problem vse Slovenije in ne le Kraševcev ter je pozneje zaradi nove zaposlitve odstopila. Med služenjem, ki traja tri mesece,
Primorcev,« je prepričan minister Grizold. Ob tem je opozoril, da je treba bodo vojaki prostovoljci dobivali denarno nadomestilo in povračilo prevoznih
začeti uveljavljati programe za izboljšanje osebne in vzajemne zaščite stroškov, bodo pa tudi zdravstveno in nezgodno zavarovani. Čas služenja se
prebivalcev, zagotoviti pomoč pri posodobitvi gasilske tehnike in nada- vojaku prostovoljcu šteje v pokojninsko dobo. Pogodbe je po pooblastilu mini-
ljevati z dopolnitvijo vseh državnih načrtov zaščite in reševanja. stra za obrambo podpisal vodja Uprave za obrambo Murska Sobota Dušan
SOJ/BT Grof. DG
V Doboj odšel tretji kontingent Počastili spomin

V torek, 13. januarja, je iz Vojašnice Franca Rozmana Staneta na
operacijo v podporo miru v Bosno in Hercegovino odpotoval tretji na silvestrovo leta 1943
kontingent pripadnikov Slovenske vojske, ki bo deloval v okviru polj-
sko-portugalsko-slovenske bojne skupine v Doboju. V vojašnici sta V spomin na silvestovo leta 1943 je v torek, 30. decembra 2003, ob-
potekala slovesni postroj in končni pregled enote. Vojaki so se tako činski odbor ZZB in udeležencev NOB občine Medvode v Gramozni jami
pred odhodom na šestmesečno mirovno nalogo poslovili od svojcev pri Medvodah pripravil komemoracijo, na kateri so se poklonili spominu
in sovojakov. Pripadnike kontingenta je nagovoril namestnik poveljnika na 25 talcev, ki so bili ustreljeni pred 60 leti. Borčevske delegacije so polo-
1. brigade kapitan fregate Ljubo Poles. V novem kontingentu je 86 pri- žile vence k spomeniku padlim. Praporščakom občinskega odbora ZB
padnikov 1. brigade SV, ki so opremljeni in pripravljen za sodelovanje Medvode in borčevskih organizacij iz Logatca, Škofje Loke in Kranja se je
pod vodstvom sil Sforja v mirovni operaciji Joint Forge. Njihova temeljna pridružila tudi častna straža pripadnikov SV iz Vojašnice Franca Rozma-
naloga je vzpostavitev varnega okolja za nemoten ekonomski, socialni na Staneta. V kulturnem programu so nastopili godba na pihala in lovski
in kulturni razvoj v državi. SOJ zbor iz Medvod ter z recitali gledališki igralec Polde Bibič. VB
S p re m l j a m o
Nove službene uniforme
Sedanjo službeno uniformo so ob- mrežo, ki ščiti pred sevanji. Prof. dr.
likovali leta 1991, zato so v Slovenski V četrtek, 18. decembra 2003, so na Ministrstvu za obrambo Janez Bogataj s Filozofske fakultete
vojski načrtovali tudi razvoj nove predstavili osnutek nove službene uniforme pripadnikov SV, ki je poudaril, da daje nova barvna
službene uniforme. Na Ministrstvu jih preizkušajo v Slovenski vojski. Namesto dosedanje gorčično podoba, ki je popolnoma drugačna
za obrambo so imenovali komisijo za rjave uniforme bodo poklicni pripadniki SV nosili temnejše od sedanje, s svojo izrazito speci-
uniforme, ki je pripravila javni razpis modrosivozelene uniforme. Kot je povedal predsednik komisije fičnostjo modrosivozelenega videza
za izdelavo kreacij in razvoj službene za uniforme na MO polkovnik Anton Tunja, so za spremembo občutek zrelosti, resnosti in elegance
uniforme. Razpisno dokumentacijo je službenih uniform izbrali pravi trenutek, ki sovpada s prehodom hkrati. »Slednjo dopolnjujejo tudi kroji.
dvignilo 48 kandidatov, na javni na- iz naborniške v poklicno vojsko in z bližajočim se vstopom Slo- K temu še bolj prispeva izoblikovan
tečaj pa se je prijavilo 12 ponudnikov. venije v zvezo Nato. videz, saj so imele dosedanje uni-
Vse prispele ponudbe so pregledali forme preveč našitkov in činov, kar
člani komisije in med njimi izbrali skice štirih ponudnikov. Z odkupom skic je je povečevalo vtis polepljenosti uniforme.« Celovit vtis vojaške uniforme ni
MO postalo tudi materialni lastnik, ki je na podlagi odkupljenih slik prosilo tri samo v njenem novem oblikovanju in izbiri barvne podobe, temveč jo bodo
podjetja za ponudbo za izdelavo osnovnih vzorcev. Najugodnejšo ponudbo bolje sprejemali tudi v vsakdanjem življenju. Zato prof. Bogataj meni, da bi
je pripravila Mura, ki je pripravila vzorce moške in ženske službene uniforme, lahko nova službena uniforma posredno pomembno vplivala na odločitev
tehnične predpise, krojne slike in skice s podrobnostmi. MO je na podlagi mladih za vojaško službo oziroma vojaški poklic. Poudarja tudi, da bo ob
tega ponudnikom posredovalo poziv za izdelavo testnih količin službene odločitvi za nove uniforme treba čim prej poenotiti celostno oblikovalsko
uniforme, ki jih bo pol leta preizkušalo 60 častnikov in podčastnikov SV. Pol- podobo vojaških oznak in činov, saj se je ob predstavitvi pokazala neusklaje-
kovnik Tunja je pojasnil, da bodo ocenjevali predvsem kakovost materialov, nost likovne in oblikovalske podobe oznak ter činov s podobo novih uniform.
nošenje in vzdrževanje, barve ter oblike uniform pa ne bodo spreminjali. V Slovenski vojski načrtujejo, da bodo leta 2005 nove službene uniforme
Uniforme bodo enake za vojake, podčastnike in častnike. Nova službena nosili vsi pripadniki SV. Leta 2004 bodo kupili 6200 kompletov, za kar bodo
uniforma ima dve različici. Prva je bolj formalna, druga pa delovna, za njo plačali približno 1,6 milijarde tolarjev, naslednje leto pa še druge. Vodja Ura-
tudi predvidevajo, da jo bodo pripadniki rajši nosili, ker jo je tudi laže čistiti. da za logistiko na MO mag. Zvonko Kremljak je dejal, da je MO za 60 testnih
V kompletu bodo suknjič, dvoje hlače na črto in bombažne hlače, za ženske kompletov službene uniforme plačalo nekaj več kot deset milijonov tolarjev,
tudi krilo, šest srajc z dolgimi in šest s kratkimi rokavi, trije pari čevljev, jopič, kar je približno 167.000 tolarjev za komplet. Prepričan je, da bodo pri nakupu
kravata, pas, rokavice, ženska torbica, vetrovka, pulover, čapka in baretka, večje količine plačali še manj.
ženske bodo poleg baretke lahko nosile tudi klobuček, ter srajci z jekleno MP/BT
Slovenci se počutimo vedno bolj varno
Na vprašanje, ali se počutite varno ali uporablja samo v samoobrambi.
ogroženo, je 82 odstotkov od 1065 Na Obramboslovnem raziskovalnem centru Fakultete za Približno 37 odstotkov se jih strinja,
vprašanih polnoletnih državljanov družbene vede so 17. decembra lani predstavili rezultate da pripadniki SV sodelujejo v bojnih
Slovenije odgovorilo, da se počuti javnomnenjske raziskave o nacionalni in mednarodni var- operacijah za vzpostavitev miru, 58,7
varno, 14 odstotkov se jih počuti nosti. »Izsledki raziskave kažejo, da se večina državljanov odstotka pa jih je proti temu. »Če po-
počuti varno, nadaljuje se trend zaznavanja nevojaških virov
S p re m l j a m o
ogroženo, štirje odstotki vprašanih datke primerjamo z raziskavo iz leta

tega niso mogli oceniti. Vprašani ogrožanja, kot sta brezposelnost in revščina, zaznavanje 2001, se je število tistih, ki naspro-
med dejavnike ogrožanja varnosti vojaške ogroženosti pa še naprej upada,« je povedal dr. Marjan tujejo bojnim operacijam, povečalo.
Slovenije uvrščajo kriminal, mamila, Malešič, predstojnik Obramboslovnega raziskovalnega centra. Pred dvema letoma je bilo takih 46
brezposelnost, prodajo družbenega Raziskava obsega tudi mnenja o odločitvi za vstop v Nato in o odstotkov, zdaj se jih je tako odločilo
premoženja in revščino. Na prvih sodelovanju v mirovnih operacijah. 58,7 odstotka. Pred dvema letoma je
mestih ogrožanja varnosti Slovenije bil namreč delež tistih, ki niso vedeli,
so torej socialno- ekonomski viri. An- kako naj se opredelijo, večji. V dveh
ketiranci na najnižji mesti ogrožanja letih je stopnja zavedanja o sodelo-
varnosti uvrščajo vojaške grožnje dru- vanju v mirovnih operacijah precej
gih držav in terorizem. Dr. Malešič je večja.« Največ vprašanih, skoraj 56
poudaril, da je bila ob enaki raziskavi odstotkov, odobrava sodelovanje
leta 2001 zaznava ogroženosti zelo Slovenske vojske oziroma policije
podobna. Teroristični napad na ZDA v mirovnih operacijah v državah
na odgovore ni vplival. nekdanje Jugoslavije. Nekaj več kot
42,5 odstotka vprašanih meni, da je deset odstotkov jih meni, da bi mo-
bolj malo verjetno, da bo Slovenija v rali sodelovati v Iraku oziroma Afga-
prihodnosti še potrebovala vojsko. V nistanu, sledita Kongo in Libija s 5,7
raziskavi iz leta 2001 jih je tako me- odstotka. 79,1 odstotka jih meni, da
nilo 31 odstotkov. V tokratni raziskavi naj bi Slovenija sodelovala v mirovnih
se jih je 33,3 odstotka odločilo, da bo operacijah s poklicnimi vojaki.
to verjetno, pred dvema letoma pa jih je tako menilo 40 odstotkov. 13,9 od- Valerija Šket
stotka jih v letošnji raziskavi predvideva, da je to zelo verjetno, pred dvema
letoma pa 18 odstotkov. Dr. Malešič je pojasnil, da se delež vprašanih, ki Naloge vojske v družbi
meni, da bo Slovenija še potrebovala vojsko, zmanjšuje. Najpomembnejša Ocena od 1 do 5
naloga, ki naj bi jo vojska opravljala v družbi, je po mnenju vprašanih pomoč Vojska naj se bori proti terorizmu. 3,88
ob naravnih nesrečah. Sledijo varstvo države pred morebitnim zunanjim na-
padalcem, skrb za vojaško usposobljenost in sodelovanje v mednarodnih Vojska naj pomaga policiji pri varova-
3,67
mirovnih ter humanitarnih operacijah. nju meje pred prehodi ilegalcev.
Dr. Anton Bebler, redni profesor na FDV, je komentiral izsledke raziskave o re- Vojska naj pomaga policiji pri
3,22
ferendumih o Natu in EU. »Podatki o koristnosti odločitve na referendumu za zagotavljanju reda in varnosti.
Evropsko unijo in Nato se ujemajo z razporeditvijo referendumskih glasov za Vojska naj v času večjih stavk
1,97
oziroma proti. Podatki torej kažejo na nespremenljivost mnenja v slovenski nadomešča stavkajoče delavce.
javnosti, kar pomeni, da se je večina Slovencev na referendumu odločila po Vojska naj sodeluje v mednarodnih
3,9
premisleku.« Aktualni dogodki, kot je bila na primer vojna v Iraku, na odloči- mirovnih in humanitarnih operacijah.
tev skoraj nisi vplivali. V tokratni raziskavi je 59 odstotkov vprašanih menilo, Vojska naj skrbi za vojaško
4,15
da je bila odločitev na referendumu za vstop v Nato koristna. Vprašani kot usposobljenost.
najbolj verjetne posledice vstopa v Nato navajajo, da bodo imele slovenske Če se zdi to potrebno, naj vojska
2,03
oborožene sile boljši dostop do sodobnega orožja, povečala se bo stopnja prevzame državno oblast.
varnosti in slovenska podjetja bodo lahko sodelovala v vojaških projektih Vojska naj pomaga v primeru
4,46
Nata. naravnih nesreč.
Raziskava je obsegala tudi mnenja vprašanih o sodelovanju Slovenije v Vojska naj vzgaja mladino v domo-
3,42
mednarodnih mirovnih operacijah. To področje je pojasnila dr. Ljubica ljubnem duhu.
Jelušič. 70 odstotkov vprašanih podpira sodelovanje Slovenije v mirovnih
Vojska naj sodeluje pri javnih delih. 3,13
operacijah, 25 odstotkov pa jih je proti. Največ vprašanih, in sicer 87,3 od-
stotka, se strinja s sodelovanjem Slovenske vojske v humanitarnih operaci- Vojska naj varuje državno pred
4,23
jah brez uporabe orožja. Skoraj tri četrtine vprašanih se strinja, da Slovenska morebitnim zunanjim napadalcem.
vojska sodeluje v operacijah za vzdrževanje miru, v katerih se lahko orožje
Kronika
Ljubljana, 17. december pa vseh 36 valukov. S simboličnim prevzemom Brnik, 9. januar
Parlamentarni državni sekretar na nemškem prvega valuka sta se začela opremljanje 20. mo- Dan slovenskega vojaškega letalstva, 12. janu-
zveznem ministrstvu za obrambo Walter toriziranega bataljona z oklepnimi vozili valuk in ar, so pripadniki 15. brigade VL zaznamovali s
Kolbow se je po programu obiskov v sedmih zagotavljanje načrtovanih bojnih zmogljivosti za slavnostnim postrojem pripadnikov vojaškega
državah pristopnicah k Natu srečal z gostite- opravljanje nalog. letalstva v letalski bazi na Brniku. Najzasluž-
ljem, državnim sekretarjem na MO dr. Milanom nejšim pripadnikom so podelili priznanja za
Jazbecem. Z njim je podpisal Smernice za Vipava, 5. januar udeležbo na mednarodni vojaški vaji letalskih
S p re m l j a m o
dolgoročno politično-vojaško sodelovanje V Centru za usposabljanje v Vipavi se je začelo sil Cooperative Key 2003, ki je septembra lani
med nemškim in slovenskim obrambnim mi- usposabljati 41 kandidatov za poklicne vojake potekala v Bolgariji. Glavni govornik na priredit-
nistrstvom. Walterja Kolbowa je sprejel tudi SV. 24. decembra 2003 so pripravili slovesnost vi je bil polkovnik Gabrijel Možina.
minister za obrambo dr. Anton Grizold. ob dnevu samostojnosti. Na njej je 20 poklicnih
vojakinj, ki so uspešno končale trinajsttedenski Kranj, 9. januar
Trnovo, 20. december program, dobilo potrdila o opravljenem vojaško- V Vojašnici Kranj je potekala krajša slovesnost
V spominskem parku v Trnovem je načelnik strokovnem usposabljanju. ob predaji dolžnosti poveljnika poveljstva enot
GŠSV generalmajor Ladislav Lipič odkril do- za podporo. Dosedanji poveljnik polkovnik
prsni kip komandantu IX. korpusa Stanetu Maribor, 7. januar Franc Ošljak, ki odhaja na novo dolžnost, je
Potočarju Lazarju. Zbrane je nagovoril ob 60. Na povabilo poveljnika 72. brigade podpolkov- poveljevanje nad enotami za podporo predal
obletnici ustanovitve IX. korpusa NOV in POJ. nika Vladimirja Maherja je brigado in Vojašnico dosedanjemu načelniku osebnega štaba
generala Maistra obiskal župan mestne občine načelnika GŠSV polkovniku Antonu Tunji. Pol-
Celje, 23. december Maribor Boris Sovič. Spoznal je 72. brigado in kovnik Ošljak se je zahvalil vsem sodelavcem
V 20. motoriziranem bataljonu so prevzeli prvo njene dejavnosti, ogledal pa si je tudi, kako po- za dobro sodelovanje pri opravljanju nalog in
oklepno vozilo valuk. Do konca tega leta bodo teka obnova kadetnice. novemu poveljniku zaželel čim več uspehov pri
v enoti dobili najmanj 24 vozil, do junija 2005 vodenju enote.
Chronicle
Poček, Ljubljana, 17th December uniforms took place at the RS Ministry of
23rd November - 13th December After having carried out the scheduled visits of Defence. The new uniforms will be tested in
A three-week training of the servicemembers the seven NATO invitee countries, Parliamentary the next six months by 60 commissioned and
of the 74th Armoured-Mechanised Battalion State Secretary at the German Federal Ministry non-commissioned officers if the SAF. Instead
from Maribor took place at the central mili- of Defence, Walter Kolbow met with RS State of the present khaki brown uniforms in the fu-
tary training grounds of the Slovenian Armed Secretary Milan Jazbec, PhD, in order to sign ture professional SAF servicemembers will be
Forces. The servicemembers focused mainly the Guidelines for the long-term political-mili- wearing dark blue-grey-green uniforms.
on theoretical procedures of the crews of tary coperation between the Federal Ministry of
the armoured-mechanised units and combat Defence of the Federal Republic of Germany and Pokljuka, 7th - 11th January
vehicles command as well as on firing with Slovenian Ministry of Defence. Parliamentary SAF sportsmen and sportswomen, among them
the weapons on M-55S tank and armoured State Secretary Kolbow was alco received by RS the best biathlon competitors Janez Marič, Marko
transport vehicles. Minister of Defence, Anton Grizold, PhD. Dolenc, Andreja Mali and Tadeja Brankovič, took
part in the biathlon world cup competition. Marko
Poljče, 9th - 17th December Ljubljana, 17th December Dolenc, who was placed ninth in sprint, was the
A Danish - Slovenian seminar concerning the At the Franc Rozman - Stane barracks in Ljubljana best Slovenian competitor. The competition was
host country support plan took place at the a military ceremony took place to mark the occasi- organised and carried out by RS Ministry of De-
Defence Training Centre in Poljče. 79 partici- on of the Day of the 1st SAF Brigade. The ceremo- fence and the Slovenian Armed Forces. President
pants from RS ministries, government admi- ny was attended by high representatives of the RS of the Organisation Committee was Chief of the
nistrations, business companies, institutions Ministry of Defence, resident military and defence SAF General Staff, Major General Ladislav Lipič.
and organisations, which, according to the RS attachés as well as by high commissioned officers
Government decree, are of special importance of the Slovenian Armed Forces. 1st SAF brigade is Brnik, 9th January
for Slovenian defence, took part in the seminar. Slovenia’s biggest professional military unit, today On the occasion of the Slovenian Military
The main aims of the seminar were the educa- it comprises 1680 professional SAF servicemem- Aviation day, 12th January, a ceremonious
tion and training for the implementation of the bers. The key-note speaker at the ceremony was line-up of the Slovenian Military Aviation ser-
host country support plan in Sovenia, which Chief of the General Staff of the Slovenian Armed vicemembers took place at the Brnik aviation
the RS Government passed on 16th October Forces, Major General Ladislav Lipič base. The most deserving servicemembers
last year, as well as NATO procedures for the were presented with award certificates for
preparation of the agreements and plans for Ljubljana, 18th December their participation in the international military
host country support. A presentation of the new SAF servicemember aviation exercise Coperative Key 2003.
Ukrepanje ob nesrečah
Z a š č i t a i n re š e v a n j e
Delavnice se je udeležilo več kot 30 stopke ukrepanja ob nesreči. Pri tem

udeležencev, namenjena pa je bila V Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje RS na Igu so si lahko pomagali z gradivom,
tistim, ki se ukvarjajo z varstvom pred pri Ljubljani je bil lani zadnji pomembni dogodek delavnica zemljevidi, seznami in drugim. V na-
naravnimi in drugimi nesrečami. Vsi z naslovom Gasilstvo in ukrepanje ob nesrečah – izkušnje logi so morali obravnavati nesrečo,
udeleženci imajo tudi izkušnje na tem Združenih držav Amerike. V okviru programa sodelovanja Voj- na primer plaz, cestno nesrečo z raz-
področju. Na delavnici so sodelovali ska vojski so jo pripravili trije ameriški predavatelji, ki sodelujejo litjem nevarne snovi, potres, nesrečo
tisti, ki se ukvarjajo z načrtovanjem tudi pri usposabljanju pripadnikov nacionalne garde ameriške z nevarnimi snovmi v industriji itd.
in pripravljenostjo varstva pred ne- zvezne države Kolorado. Udeleženci so predstavili svoja mnen-
srečami na državni, regijski ter lokalni ja in ugotovitve in se o njih pogovorili
ravni, regijski gasilski poveljniki, s predavatelji. Drugi dan je bil name-
poveljniki nekaterih gasilskih enot njen načrtovanju in pripravljenosti ob
širšega pomena in drugi strokovnjaki nesrečah, predvsem načrtovanju v
s tega področja. Prvi dan so ameriški večjih mestih. Predavatelji iz Kolo-
predavatelji predstavili upravljanje rada so predstavili še načrtovanje
ob nesrečah (Incident Management ob nesrečah v mestu, v katerem živi
System). Poudarek je bil na postopkih do 500.000 prebivalcev, in nekaj
upravljanja, organizaciji služb, pose- praktičnih primerov. Nato so skupine
bej gasilskih služb, ki so odgovorne pripravile naloge tudi o tem področju.
za ukrepanje ob nesrečah, na načrto- Ob koncu delavnice smo udeležence
vanju, logistični podpori in financira- vprašali, kakšno je njihovo mnenje o
nju. Trije ameriški predavatelji, ki sicer tem usposabljanju. »Delavnica se mi
usposabljajo pripadnike nacionalne je zdela zanimiva glede vsebine in
garde Kolorada za upravljanje ob ne- metode,« je povedala Vida Juratovec
srečah (Incident Management) in za z URSZR. »Model, s katerim primerja-
gasilstvo, so predstavili organizacijo Ena od delovnih skupin med pripravo naloge mo izkušnje strokovnjakov iz drugih
služb, ki so odgovorne za upravljanje držav z našimi, bomo lahko uporabili
ob nesrečah, in njihovo gasilstvo. Govorili so tudi o postopkih upravljanja ob tudi za druge skupine in vsebine. Najbolj zanimiva se mi je zdela razprava.
nesrečah (Incident Management Procedures). Nato so morali udeleženci, ki Naša skupina je opozorila na slabo medsebojno poznavanje znotraj sil za
so bili razdeljeni v skupine, pripraviti naloge, v katerih so izkušnje ameriških zaščito in reševanje, policije in zdravstva, čemur je treba pri usposabljanju
strokovnjakov prenesli v slovenski sistem, in načrt intervencije oziroma po- vseh teh struktur nameniti še več pozornosti. Izvajalci usposabljanj že dalj
časa opozarjamo, da za pripravo dobrih programov usposabljanj potrebuje-
Razstava Ivana Stojana Rutarja mo sistem vodenja intervencij oziroma doktrino. Ta sistem naj bi bil usklajen
znotraj sil za zaščito in reševanje kot tudi znotraj drugih resorjev in bi natanč-
neje določal temeljne postopke. Usposabljanja za vodje intervencij bi morala
potekati na različnih zahtevnostnih ravneh. Za najzahtevnejšo raven, torej za
vodenje večjih nesreč, bi lahko v vsaki regiji izbrali skupino izkušenih vodij sil
za zaščito in reševanje ter strokovnih delavcev za zaščito in reševanje, ki bi
jih potem načrtno nenehno usposabljali.« Z delavnico je bil zadovoljen tudi
Gregor Turnšek z Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. »Potek
in vsebina delavnice sta me pozitivno presenetila, saj smo lahko na podlagi
predstavitve ameriškega sistema vodenja ob nesrečah primerjali naše štabe
Civilne zaščite. Na delavnici se je pokazalo, da je za uspešno obvladovanje
nesreč potrebno veliko znanja, izkušenj, načrtovanja, usposabljanja, ustrez-
ne koordinacije, denarja idr. Udeleženci delavnice smo bili iz več ustanov s
področja zaščite in reševanja, zato je bila to tudi priložnost, da se spoznamo
med seboj in si izmenjamo izkušnje ter mnenja o tistem, kar smo slišali od
ameriških strokovnjakov,« je poudaril Gregor Turnšek.
V avli Ministrstva za obrambo so v začetku decembra odprli razstavo Z udeleženci delavnice so bili zadovoljni tudi ameriški predavatelji. Po be-
slik primorskega slikarja Ivana Stojana Rutarja. Čeprav je začel slikati sedah ene od njih, Deanne Criswell, so se bali, kako se bodo naši slušatelji
šele po upokojitvi, je imel v desetih letih ustvarjanja že 54 samostojnih odzvali na njihova predavanja. Strah je bil odveč, saj so bili pri delu odlični
razstav. Umetnik je uporabil tehniko akrilnih barv, ki jih je nanašal na in zelo kooperativni. Deanne Criswell tudi upa, da bodo udeleženci delavnice
karton. Razstavljena dela so nastala v zadnjih dveh letih. veliko rešitev, ki so jih spoznali na delavnici, še dolgo uporabljali tudi pri svo-
jem delu. (KuB)
Iz vojaškega življenja
V 74. OKMB usposobili nove
kleščmane
Glavni namen usposabljanja je bil pripravili še krajšo slovesnost, na
usposobiti novozaposlene poklicne Na osrednjem vojaškem vadišču SV na Počku pri Postojni je kateri so novim kleščmanom podelili
vojake za formacijske dolžnosti v od 23. novembra do 13. decembra 2003 potekalo tritedensko VED oklepno-mehaniziranih enot. Vo-
sestavi posadk bojnih vozil in izbolj- terensko usposabljanje pripadnikov 74. oklepno-mehaniziranega jaške slovesnosti sta se udeležila tudi
šati pripravljenost vseh zaposlenih bataljona iz Maribora. Pripadniki enote so se usposabljali v izva- poveljnik 72. brigade podpolkovnik
pripadnikov 74. oklepno-mehanizira- janju taktičnih postopkov posadk oklepno-mehaniziranih enot, Vladimir Maher in namestnik povelj-
nega bataljona. Ob tem je potekalo poveljevanju bojnim vozilom in streljanju z oborožitvijo tankov nika Centra za usposabljanje major
tudi usposabljanje poveljnikov za M-55S ter drugo oborožitvijo oklepno-mehaniziranih enot. Marjan Rožanec.
ravnanje z bojnimi vozili v vseh bojnih VB/BT
razmerah in za vodenje ognja iz oborožitve bojnih vozil. Poveljniki v
čet so se usposabljali za pripravljalna, šolska in bojna streljanja. Ob
strokovnjakov iz Tehničnega zavoda je med tem potekalo tudi pre
hidroelastičnega sistema na vseh posodobljenih tankih M-55S. T
usposabljanje se je končalo s skupno taktično vajo z bojnim stre
oklepno-mehaniziranega bataljona, na kateri so pripadniki enote po
kazali bojno delovanje tankovskega voda v obrambi s prehodom
v protiudar. Pripadniki pivškega 45. OKB in LOGEVOJ Pivka, ki so
pomagali pri logistični podpori usposabljanja in poskrbeli za nasta-
nitev v pivški vojašnici, so mariborskim kolegom zagotovili najboljš
pogoje za usposabljanje, kar je dobro vplivalo na motiviranost in de
enote na terenu, še posebno zaradi slabega vremena, dežja, vetra i
nizkih temperatur, kar je dodatno oteževalo usposabljanje. Poveljnik
74. OKMB major Robert Petek je dejal, da je delna analiza usposab-
ljanja pokazala zelo dobre rezultate. Po uspešno opravljenem uspo-
sabljanju so v petek, 19. decembra, v Vojašnici generala Maistra v M
Ob slovenskem nacionalnem dnevu so zbrane zabavale Vesele Štajerke.
Slovenski dan v bazi Butmir

Nacionalni poveljnik slovenskega države zelo pomemben. »Taki dogod-
kontingenta podpolkovnik Bojan Ob dnevu samostojnosti, 26. decembru, so pripadniki Slovenske ki presežejo druženje, saj prinašajo
Gregorič je v nagovoru zbranim dejal: vojske, ki sodelujejo na mirovni misiji v okviru Sforja v Bosni in trdnejše zaupanje in boljše rezultate v
»Rad bi poudaril, kako pomemben Hercegovini, 19. decembra lani pripravili nacionalni dan v bazi skupini.« Desetnik Matjaž Pertinač je
je 26. december za vse nas, za Slo- Butmir I v Sarajevu. Proslave in zabave se je udeležilo približno povedal: »To je druga misija, na kateri
vensko vojsko in nekdanje pripadnike 300 gostov. Med njimi je bilo 100 pripadnikov SV, več kot 50 sodelujem. Težko mi je preživeti praz-
Teritorialne obrambe, ki jim je skupaj jih je namreč moralo ostati na dolžnostih, in nekaj slovenskih nike stran od domačih, sem pa prvič
s policijskimi enotami zaradi visoke novinarjev. na nacionalnem dnevu in se mi zdi
motiviranosti, patriotizma in morale zelo v redu. Tudi hrana je slovenska,
uspelo ubraniti samostojnost. Posebej se moramo spomniti tistih, ki so za kar je dobrodošla sprememba, saj v Doboju kuhajo Portugalci, zato jemo
državo dali svoje življenje.« večinoma ribe.« Desetnik Jaka Bevc je dejal, da se je po predstavitvi Slovenije
veliko Portugalcev, ki delajo v Doboju, odločilo, da bodo dopust ali del dopu-
Prepoznavnost države in vojske se poveča sta preživeli v Sloveniji, kar je za promocijo naše države zelo dobro. Majorka
Vsaka država, ki sodeluje na misiji, organizira nacionalne dneve ponavadi Jane Ealen Bagwell iz ameriške vojske je povedala: »Dobro je, da kaj izvemo
dvakrat na leto. Najprej mora najaviti dva državna praznika, tako da sta slo- o drugih državah. Tako vem nekaj o Sloveniji, kako ste postali samostojni in o
venska nacionalna dneva 25. junij in 26. december. »Za nas to pomeni veli- zgodovini države. Nacionalni dnevi so pomembni tudi za moralo vojakov, da
ko promocijo, zato je prepoznavnost naše države in Slovenske vojske večja. se malo zabavajo med sicer napornim delom na misiji.«
Seveda se udeležujemo nacionalnih dnevov drugih držav, saj s tem kažemo
podporo in solidarnost kolegom drugih oboroženih sil, ki sodelujejo na misi- Vzdušje božičnih in novoletnih praznikov
jah,« je pojasnil podpolkovnik Gregorič. Prednovoletnega slovenskega naci- V bazah, v katerih delajo slovenski vojaki, torej v Doboju in Sarajevu, so pri-
onalnega dneva so se udeležili tudi visoki častniki SV iz Slovenije, poveljnik in pravili novoletne jelke in jaslice. Pripadniki 2. motorizirane čete, ki delajo v
namestnik poveljnika Sforja v Bosni in Hercegovini, poveljujoči iz vseh enot, Doboju, so božič in novoletne praznike preživeli skupaj, saj zadnji mesec na
v katerih sodeluje SV, ter drugi visoki častniki držav, ki sodelujejo na misiji v misiji ne morejo na dopust, razen izjemoma. Ob izidu te številke Slovenske
BiH. Podpolkovnik Dimitrov Dimitar iz bolgarske vojske se je udeležil šestih vojske so že v Sloveniji, zato jih je na nalogah v Doboju zamenjala 3. moto-
nacionalnih dnevov v Bosni in Hercegovini, sam pa je organiziral bolgarski rizirana četa 10. MOTB. A kot so povedali, je »delo v petek in svetek enako«,
nacionalni dan. »Vaš nacionalni dan mi je pri srcu, ker vojski dobro sodelu- saj zunaj baze vzdušja božiča ni bilo čutiti. V Sarajevu pa so nemški kolegi
jeta. Taki dnevi so pomembni predvsem zato, ker so pripadniki oboroženih slovenske pripadnike povabili, da sodelujejo na božičnem sejmu. Tako so
sil ločeni od svojih domačih, na tak dan pa so bližje svoji domovini in druži- prodajali kuhano vino, medico in kranjske klobase, izkupiček pa so namenili
nam.« Vojaški kaplan Matej Jakopič je poudaril, da je nacionalni dan vsake lokalni ustanovi za telesno prizadete otroke. Valerija Šket
Vodja slovenskega kontingenta v večnacionalni Podpolkovnik Majorka Desetnik Desetnik

bojni skupini major Peter Zakrajšek pred Dimitrov Dimitar Jane Ealen Bagwell Matjaž Pertinač Jaka Bevc
slovenskim kozolcem v bazi v Doboju, ki so ga
pripadniki SV naredili v prostem času
Cooperative Na Tolminskem
zaznamovali
Support 2003 obletnico
V Salzburgu je decembra lani potekala
petdnevna strateško-operativna štabna
ki ravni seznanili z delovanjem in nalogami nove
poveljniške strukture Nata, logistiko zveze Nato
ustanovitve TO
vaja iz logistike Cooperative Support 2003 pri kriznem menedžmentu, Partnerstvom za mir
(COSUP03). Vajo je ob podpori države gosti- na strateški ravni, z načrtovanjem operacij sanite-
teljice Republike Avstrije in njenih oboroženih te Nata, podporo države gostiteljice (Host Nation
sil organiziralo Natovo regionalno poveljstvo Support), konceptom mednarodnega združene-
za južni Atlantik (NATO RH Southlant) iz Liz- ga poveljstva sil (CJTF) in z načeli premikov ter
bone na Portugalskem. prevozov. Na predavanjih in pri praktičnih nalo-
gah so se ukvarjali z logistiko kopenske, zračne
Naloge države gostiteljice je prevzelo pred- in pomorske sestavine ter nalogami združenih
vsem vojaško teritorialno poveljstvo avstrijskih operacij, ki potekajo s sodelovanjem dveh ali več
oboroženih sil iz Salzburga pod poveljstvom zvrsti oboroženih sil. Predavali so strokovnjaki
generalmajorja Paula Kritscha. poveljstev Nata, udeleženci pa
Temeljna naloga je bila poskrbeti so delali v majhnih skupinah.
za nemoten potek vaje, varnost Iskali so namreč rešitve, ki so
udeležencev, namestitev, zdrav- jih predstavili drugim sodelu-
stveno oskrbo, prevoz, prehrano, jočim in vodstvu. Rešitve, pri
delovne prostore, informacijski katerih so svetovali inštruktor- V nekdanjem domu JLA v Tolminu je v petek,
sistem, družabne in kulturne ji, je ocenilo vodstvo vaje. 19. decembra 2003, potekala slovesnost
prireditve ter ogled znamenitosti Na vaji je sodelovalo sto- ob 35. obletnici ustanovitve TO na Tolmin-
Salzburga in njegove okolice. osemdeset udeležencev iz skem. Na prireditvi se je zbralo približno
Udeleženci vaje so se strinjali, da 34 držav, in sicer iz enajstih 70 ljudi, med njimi predvsem prvi razpo-
je država gostiteljica odlično opra- držav članic Nata, 21 držav rejeni častniki in podčastniki nekdanjega
vila svojo nalogo. Glavni cilji vaje Cooperative Partnerstva za mir in dveh držav članic Sredo- Severnoprimorskega odreda TO za takratni
Support 2003 so bili predstavitev, spoznavanje zemske pobude. Sodelujoči so pripadniki vseh občini Tolmin in Idrija. Slavnostni govornik je
in delo po Natovi doktrini in konceptih logistike treh zvrsti oboroženih sil, pridružili pa so se jim bil predsednik pokrajinskega odbora ZVVS
v mednarodnih združenih operacijah pod vod- tudi predstavniki vojaških sanitetnih služb. Vaje podpolkovnik Vito Berginc, ki je sodeloval
stvom Nata, na ravni strateških in operativnih so se udeležili štirje pripadniki poveljstva enot za pri ustanovitvi Severnoprimorskega odreda
poveljstev. podporo iz SV, in sicer podpolkovnik Milan Žur- TO na tem območju od začetka leta 1968,
Pomembna cilja vaje sta bila povečevanje inter- man, kapitan fregate Edi Jeran, major Peter Pal- zbrane pa je pozdravil tudi stotnik Vinko Ga-
operabilnosti logistike in načrtovanja med ope- čič ter major Danilo Jazbec. Cooperative Support beršček. »Letos mineva 35 let od mejnika v
rativnimi ter strateškimi poveljstvi Nata in držav 2003 so spremljala avstrijska javna občila, poleg razvoju slovenske vojaške organizacije, če-
Partnerstva za mir ter preverjanje nove poveljni- generalov in admiralov iz Natovih poveljstev ter sar se spominjamo s ponosom in veseljem.
ške strukture Nata, ki bo začela veljati leta 2005. avstrijske vojske in nekaterih vojaških atašejev si Kmalu po ustanovitvi glavnega štaba TO za
Za vajo je bil pripravljen namišljen scenarij doga- jo je ogledal tudi avstrijski minister za obrambo. Slovenijo 20. novembra 1968 in prvih enot
janja na Iberskem polotoku, kjer je prišlo do med- Ob reorganizaciji poveljniške strukture Nata bo TO v obliki odredov bataljonske sestave je bil
etničnih sporov. Po podelitvi mandata ZN zvezi prihodnje leto potekal tečaj v Natovem šolskem tudi v Tolminu ustanovljen odred s tremi ba-
Nato je nalogo prevzelo mednarodno združeno centru v Oberammergau v ZRN, ki bo neposredno taljoni, in sicer poveljstvo odreda, zaščitna
poveljstvo sil (Combined Joint Task Force - CJTF) pod novo oblikovanim Natovim strateškim povelj- enota, zaledna enota, 1. bataljon v Tolminu,
s podrejenimi poveljstvi kopenskih sil (Land stvom za preoblikovanje (Strategic Command for 2. bataljon v Kobaridu, ki je imel 1. četo v Ko-
Component Command - LCC), zračnih sil (Air Transformation - SATC) iz Norfolka v ZDA. baridu, 2. četo v Breginju, 3. četo pa v Bovcu,
Component Command - ACC) in pomorskih sil ter 3. bataljon, ki je bil ustanovljen v Idriji,«
(Maritime Component Command - MCC). Podpolkovnik Milan Žurman je povedal Berginc. V svojem nagovoru je
Naloga udeležencev je bila predlagati povelj- govoril tudi o reorganizacijah nekdanje TO
nikom na strateški in operativni ravni ustrezne v njeni polpretekli zgodovini. Obiskovalci so
rešitve logistične zagotovitve, pri čemer so morali si lahko ogledali fotografije o razvoju TO na
upoštevati standarde Nata o logistiki, sodelova- Tolminskem od leta 1968 do 1996.
nje z državami PzM in državo gostiteljico, v kateri Dean Božnik
je potekala operacija. Udeleženci so se na strateš-
Britanci urili slovenske inštruktorje
Vodja britanske vojaškostrokovne davali inštruktorjem, so govorili tudi o

skupine, višji podčastnik (Sgt Major) V Centru za usposabljanje je od 24. novembra do 12. decembra drugih vidikih vojaškega življenja, in
Dave Sado, z 20-letnimi vojaškimi 2003 potekal tečaj za inštruktorje, ki usposabljajo kandidate za sicer o odnosu med inštruktorjem in
izkušnjami, je pojasnil, da je tečaj poklicne vojake. Tečaj, ki se ga je udeležilo 28 inštruktorjev iz kandidati, o pomenu redne in pravilne
zasnovan kot sodelovanje med Slo- Centra za usposabljanje in dva iz Centra vojaških šol, so orga- športne vadbe, varnostnih vidikih, liniji
vensko vojsko in britansko vojaško- nizirali britanska skupina za vojaško svetovanje in usposabljanje poveljevanja in kadrovskem področju,
strokovno skupino. »Želimo poglobiti v državah Srednje in Vzhodne Evrope ter predstavniki Centra za kar je vključevalo obravnavo Zakona
sodelovanje med vojskama, dvigniti usposabljanje. V treh tednih so se tečajniki urili in usposabljali za o javnih uslužbencih, status kandi-
raven znanja inštruktorjev, poudariti boljše delo s kandidati za poklicne vojake. Namestnik poveljnika data, kaznovanje in nagrajevanje,
didaktične sposobnosti in metode. Centra za usposabljanje major Miran Rožanec je v pozdravnem sprejemanje daril, podporo družini in
Delo inštruktorja je zahtevno, zato so nagovoru pred začetkom tečaja dejal: »Med tečajem se bomo prilagajanje vojaškemu življenju. Ob-
tečaji na visoki ravni.« Major Rožanec osebnostno in poklicno obogatili. Lahko postanemo inštruktorji ravnavali so tudi nekatere psihološke
je pojasnil, da podčastniki, ki uspo- po sodobnih vojaških merilih in to tudi dokažemo. Pričakujemo, vidike, na primer neprilagodljivost,
sabljajo poklicne vojake, stroko dobro da bomo dvignili raven usposabljanja oziroma dela s kandidati. diskriminacijo in zasvojenost. Ukvar-
poznajo, a jim manjkajo izkušnje pri To je tudi pogoj za razvoj naše vojske, primerljive s sodobnimi jali so se s pirotehničnimi sredstvi,
razumevanju pojmovanja poklicnega oboroženimi silami.« logistično oskrbo in odnosi z jav-
vojaka. »Želimo, da nam britanska nostjo. Inštruktorji so se usposabljali
skupina predstavi svoje iz- in urili v vipavski vojašnici,
kušnje in tradicijo poklicnega na vadišču Mlake, tečaj pa
vojaka, da bi lahko izboljšali so končali z vajo in pre-
kakovost usposabljanja in verjanjem znanja na Počku.
odnos do njega.« Podčast- Andrew Varney je dejal: »Ne-
nik (CSgt) Andrew Varney kaj pripadnikov Slovenske
je pojasnil, da imajo tečaje vojske je že bilo v Vyškovu
predvsem v Vzhodni Evropi. in vedno so bili odlični, zato
Vsebino prilagodijo željam sem podobno raven znanja
in potrebam držav gostiteljic. pričakoval tudi tukaj. To se
Vojske se profesionalizirajo je potrdilo. Vsaka taka iz-
in vključujejo v Nato, zato kušnja nam veliko pomeni,
pričakujejo, da bodo njihovo ker izvemo kaj novega, zato
pomoč vse manj potrebo- je to koristno za obe strani.«
vale. Štiričlanska britanska Višji vodnik Iztok Kavs je po-
strokovna skupina se je trdil, da so z usposabljanjem
osredotočila na klasično zadovoljni. »Učimo se novih
vlogo inštruktorja, lastnosti vsebin in novega načina
dobrega inštruktorja, tehniko označevanja na terenu, individualno in skupin- posredovanja znanja, dopolnili pa bomo tudi znanje o temeljnih nalogah in-
sko delo ter usposabljanje za bojne naloge, ki obsega telesno pripravljenost, štruktorja. To usposabljanje mi bo pomagalo pri nadaljnjem delu s kandidati
načrtovanje in izvedbo naloge, spodbujanje ter ohranjanje motivacije kandi- za poklicne vojake.« V začetku prihodnjega leta odhaja v Vyškov predvidoma
datov za učenje. Predstavniki poveljstva Centra za usposabljanje, ki so pre- pet predstavnikov Centra za usposabljanje.
Valerija Šket
Foto: BT
Britanska skupina za vojaško svetovanje in usposabljanje v državah

Srednje in Vzhodne Evrope (BMATT) sodi v program dvostranskega
obrambnega sodelovanja med obrambnim ministrstvom Velike Britani-
je in partnerskimi državami Srednje ter Vzhodne Evrope. Najpomemb-
nejša naloga programa je podpora regionalni stabilnosti in gradnja
zaupanja med državami ter njihovimi oboroženimi silami. V ta namen
so leta 2000 odprli vadbeni center za urjenje v Vyškovu na Češkem.
BMATT pomaga z vojaškim urjenjem, ki je usmerjeno v spodbujanje
razvoja zmogljivosti demokratičnih obrambnih postopkov. Tako se po-
Višji vodnik Višji podčastnik Podčastnik
večuje tudi povezljivost med članicami Nata in partnerskimi državami.
Iztok Kavs Dave Sado Andrew Varney
Psihološke priprave morajo postati
del vsakdanjega usposabljanja
S t ro k o v n e t e m e
Mirovne operacije (18. del)
Z razvojem vojaške znanosti sta vloga sodelujejo na mirovnih operacijah,
in pomen človeka ter njegove osebno- Psihologija posameznika in organizacije zanima vojsko že od pogosto izpostavljeni zelo stresnim
sti v vojnih dogajanjih postajala vedno njenega nastanka. Vojaški voditelji so si prizadevali spoznati razmeram. Že odhod v novo, neznano
bolj pomembna, ne glede na sodobni vojakovo dušo, njegove moralne in intelektualne sposobnosti okolje povzroči psihične spremembe
tehnični in tehnološki razvoj, izpopol- ter lastnosti, njegova stališča, miselne procese in sposobnosti. in zahteva prilagajanje na nove pogoje
njevanje vojne klasične in termonu- Prizadevali so si poiskati čim boljše metode za razvijanje življenja in dela. Poleg tega so pripad-
klearne tehnike, oborožitve ter drugih in utrjevanje bojne morale in discipline ter izpopolnjevanje niki Slovenske vojske, ki sodelujejo na
sredstev za množično uničevanje. Mo- izobraževanja in usposabljanja. V prispevku vam bomo pred- mirovnih misijah, pogosto priča nasilju
ralno-psihološka priprava moštev za stavili vlogo, pomen in vsebino psiholoških priprav kadra za in izpostavljeni najrazličnejšim nevar-
bojno delovanje je predvsem od začet- delo v mirovnih operacijah v SV. Dobra telesna pripravljenost, nostim ter povsem bojnim razmeram.
ka 20. stoletja dobila poseben pomen. visoka vojaškostrokovna usposobljenost in ustrezna oprem- Verjetnost, da bo njihovo življenje
Zaradi moralnih, psihičnih in fizičnih ljenost niso edini pogoji za uspešno delo posameznikov in enot ogroženo, je zelo velika, ponavadi se
zahtev, ki jih mora izpolnjevati bojevnik na mirovnih misijah. Odhod v novo in neznano okolje ter prila- to zgodi nenadno in nepričakovano.
v sodobnem bojevanju, moramo opra- gajanje na nove pogoje življenja in dela namreč zahtevajo tudi Težke izkušnje v kombinaciji z neneh-
viti vsestransko študijo človekovega ustrezne psihološke priprave. nim pritiskom, veliko odgovornostjo
značaja, njegovih psihičnih ter fizičnih
zmožnosti in sposobnosti, pa tudi omejitev, lastnosti, načinov vedenja v boju
in delovanja v specifičnem vojaškem kolektivu. Iz aktualnih potreb vojske se je
razvila nova psihološka disciplina s posebnim predmetom in področjem prou-
čevanja, ki se usmerja na proučevanje lastnosti človekove psihične dejavnosti
v pogojih bojevanja, na psihološki podlagi vojaškega izobraževanja ter uspo-
sabljanja, nerešena vprašanja selekcije in klasifikacije ljudi za posamezne
vojaške dolžnosti ter na naloge, analize delovnih mest, prilagajanje bojevnikov
na vojne in mirnodobne pogoje življenja ter dela v vojaških kolektivih, na psiho-
loške vidike vojn, težave vodenja in odnosov v vojski. Vojaška psihologija pro-
učuje predvsem motivacijo, bojno moralo, vlogo in pomen ustreznega vodenja
ter poveljevanja in psihološke odzive ter odpornost bojevnikov ob povečanem
stresu. V izrednih, kriznih in vojnih razmerah je človek izpostavljen oziroma ga
ogrožajo številne obremenitve in napori, ki jih mora preseči, če hoče ustrezno
delovati. V izrednih razmerah so na preizkušnji vse človekove psihične in fi-
zične sposobnosti, življenjske izkušnje ter njegovi potenciali. Samo vitalna in
psihično stabilna osebnost je sposobna obvladati psihični stres, ki je psiho-
fizična značilnost odziva in obrambni mehanizem pred nevarnostjo. Dobro po-
znavanje človekove osebnosti, biopsiholoških in sociopsiholoških zakonitosti
vedenja, emocionalnega doživljanja in človekovih psihičnih odzivov je pogoj
za uspešno delovanje vojaškega kolektiva in posameznikov v njem. Naloga
vojaške psihologije je osredotočenje na temeljno sestavino vojske, na človeka
z vsemi njegovimi lastnostmi, sposobnostmi in pomanjkljivostmi. Pri tem ne
gre za to, da bi pripomogla k novim rezultatom, temveč za to, da bi povečala
učinkovitost in zmogljivost vojaškega osebja ter enot. Njeni rezultati so vidni v
metodah, s katerimi se izbira vojaško osebje, postavlja na dolžnosti in uspo-
sablja, ter v mislih in dejanjih tistih, ki to osebje vodijo. Učinki vojaške psiho-
logije so opazni tudi v uspešnem opravljanju vsakodnevnih nalog doma in po
svetu ter na mirovnih operacijah.
Stres je pogost spremljevalec življenja in dela na misiji

Ne glede na vrsto in način opravljanja nalog so posamezniki ter enote, ki
zaradi pomembnosti mirovne misije, z oddaljenostjo od doma in z drugačnim skupino ter okolje, v katerem se naloge opravljajo. Poznamo splošno psiho-
kulturnim okoljem lahko pomenijo večjo stopnjo stresa. Posameznik doživlja loško usposabljanje, specialno usposabljanje glede na ozemlje delovanja in
stres tudi v vsakdanjem življenju. Pomaga pri človekovi sposobnosti in pri- vsebino naloge, pripravo kolektiva, pripravo posameznikov in pripravo vodje
pravljenosti na aktivno delovanje, vendar pa se ga, če ga je preveč, lahko mirovne operacije. Psiholog se vključuje v vse faze priprave in izvedbe mirov-
nakopiči toliko, da ga posameznik ne more več nadzorovati in njegovo delo- ne operacije, torej v priprave na odhod na mirovno operacijo, v delovanje na
vanje postane negativno. Ko se posameznik odloči za sodelovanje na mirov- mirovni operaciji in v priprave na vrnitev domov. Psihologi Slovenske vojske
nih operacijah, mora biti dovolj poučen in se mora zavedati, da bo pogosto smo v priprave na mirovne operacije vključeni že od leta 1997, ko je SV za-
izpostavljen stresnim razmeram. To velja predvsem za misije, ki potekajo na čela sodelovati v operacijah v podporo miru. Na začetku je delo potekalo
območju spopadov. Tako kot značilnosti stresa pa mora poznati tudi načine, bolj stihijsko, po intuiciji psihologov, ki so se v priprave vključevali, ter na
kako se ubraniti pred škodljivimi posledicami stresa in stresnih razmer, ki bi podlagi izkušenj pri delu z naborniki in pripadniki stalne sestave SV (psiho-
lahko vplivale na njegovo življenje tudi po vrnitvi z misije. Psihološka priprava loške priprave na met bombe, taborjenje, streljanje, varovanje objektov) ter
posameznikov in enot za sodelovanje na mirovnih operacijah mora postati del literature in stikov z domačimi in tujimi strokovnjaki, predvsem ameriškimi, ki
vsakdanjega usposabljanja in odgovornost vseh, ki so v neposrednem stiku imajo na tem področju že dolgoletne izkušnje. Izkušnje, teorijo in znanje tujih
s pripadniki na mirovnih operacijah, torej poveljujočega, izvajalcev usposab- strokovnjakov so začeli prenašati v vsakdanje vojaško življenje. Psihologi
ljanja in psihologa. Zelo pomembno je, da se psihološke priprave ne začnejo se zavedajo, da je poleg dobre fizične pripravljenosti in vojaškostrokovne
šele pred odhodom na mirovne operacije, temveč da potekajo neprekinjeno usposobljenosti psihološka priprava posameznikov in enot zelo pomemben
od vstopa posameznika v vojaško organizacijo. Pomembna sta nenehno izob- dejavnik uspešnega delovanja na mirovnih operacijah. Že stara vojaška
raževanje in usposabljanje iz psihologije, kar je uporabno tudi pri opravljanju modrost pravi, da največ vojakov umre zaradi strahu in ne zaradi nevarnosti,
vsakodnevnih del in nalog pripadnika SV. Ta se mora pred odhodom pripraviti s katerimi se spoprijemajo na bojnem polju. Pri pripravi na mirovne opera-
na posebno okolje, zahteve in naloge na mirovni operaciji. Pogosto se pripad- cije v tujini ne smemo pozabiti na priprave družinskih članov pripadnikov,
niki na mirovnih misijah lahko uprejo kratkotrajnim in dolgotrajnim negativnim ki odhajajo na mirovne misije. Priprava na šest- in večmesečno odsotnost
učinkom stresa, vendar pa se lahko njihova obramba zaradi vpliva dejavnikov od doma je namenjena pripadnikom SV, ki odhajajo na dolžnosti v tujino,
poslabša, kar povzroča stresne motnje, ki uničujoče delujejo na posameznika vključuje pa tudi delo z njihovimi družinami. Zavedati se moramo, da ima
in kolektiv. Zavedati se moramo, da stres lahko prepoznamo, ga obvladamo in veliko pripadnikov družino, za katero morajo poskrbeti pred odhodom, zato
smo sposobni odpraviti negativne učinke težkih razmer. Prav tako pa je dobro je odhod na misijo v takšnih primerih družinski projekt. Pripadnike moramo
vedeti, da so pogosto bolj uničujoče daljše stresne razmere nizke intenzivnosti opozoriti na formalne obveznosti, ki se nam zdijo tako samoumevne, da o
kot pa enkraten stresen in travmatičen dogodek. Psihološka stabilnost, ustvar- njih sploh ne razmišljamo, na primer oddaja davčne napovedi, podaljšanje
janje čvrste volje, samoobvladovanje, pogum, odločnost, vztrajnost, samo- avtomobilske registracije, zamenjava plinske jeklenke ipd. Takšne stvari se
zaupanje, trdnost in samodisciplina so bistveni za uspešno obvladovanje lahko včasih rešijo z opomnikom, ki je nastal na podlagi večletnega dela
stresnih razmer, preden dosežejo stopnjo, ko jih ni več mogoče obvladovati. pripadnikov enot, ki odhajajo na misije. Ne smemo pa pozabiti osebnega
Poleg osebnostnih lastnosti so za uspešno delovanje posameznikov in enote in čustvenega vidika odhoda na misijo, saj je pripadnik vojske tudi član
pomembne tudi metodične in pedagoške spretnosti poveljujočih. družine, od katere bo ločen dalj časa. On in drugi družinski člani se morajo
soočiti z novimi občutki, in sicer najprej z načrtovano odsotnostjo družinske-
Organizirana skrb za pripadnike in njihove družine ga člana ter s tem povezanimi ločitvenimi težavami, torej nostalgijo, žalostjo,
Vsebino psiholoških priprav oziroma usposabljanja za naloge na mirovnih jezo, vznemirjenostjo, nihanjem v razpoloženju ipd., pozneje z občutkom
operacijah se ločijo glede na vsebino in način opravljanja nalog, ciljno nepovezanosti in izoliranosti, zmanjšano čustveno ter spolno intimnostjo,
obupom, nepotrpežljivostjo, nesposobnostjo in nemočjo ob reševanju
vsakdanjih težav. Če so pripadniki SV in njihovi družinski člani seznanjeni s
težavami, ki jih čakajo, in se zavedajo, da so običajne in se dogajajo vsem, V spomin
ki so ločeni dalj časa, jih rešujejo drugače, kot če mislijo, da jih imajo le oni.
Družinskim članom pripadnikov, ki odhajajo na mirovne operacije, moramo Andreju Planku
tudi med bivanjem v tujini ponuditi psihološko podporo in pomoč, če bi ju
potrebovali. Psihologi v SV razmišljamo tudi o uvedbi tako imenovanega (1975-2003)
dežurnega telefona za pripadnike SV, ki so v stiski, in tudi za družinske člane
pripadnikov, ki so v tujini. Človek, ki je v stiski, včasih ne ve, koga naj vpraša
za nasvet in prosi za pomoč. Pogosto je dovolj že to, da mu je nekdo priprav-
ljen prisluhniti, ko potrebuje pomoč. Z nenehno navzočnostjo enot v tujini, z
znanstvenoraziskovalnim pristopom in sodelovanjem v vse več aktivnostih
pri pripravi posameznikov ter enot na naloge v mirovnih operacijah v tujini
postajajo psihološke priprave na mirovne operacije vedno bolj sistematične,
načrtovane in primerne za pripadnike, ki odhajajo na misije. Psihološka pri-
prava in utemeljeno znanstveno raziskovanje psihičnih odlik, ki jih posamez-
niki morajo imeti za sodelovanje na mirovnih misijah, določanje meril, prak-
tičnih in metodoloških navodil, pregled priprav pri pripadnikih, ki se vračajo
z mirovnih operacij, so za uspešno opravljanje nalog na mirovnih operacijah
nujni tudi v prihodnje. Tako kot se z našim vključevanjem v mednarodno
skupnost povečujeta zahtevnost in obseg nalog, ki jih opravljamo, tako se
mora izboljševati tudi naša vojaškostrokovna in psihološka usposobljenost.
Psihološke priprave vojakov in poveljujočih v SV

Psihološke priprave na mirovne misije v SV glede na ciljno skupino delimo na
dva dela. Prvi je namenjen predvsem vojakom, udeležencem mirovne opera-
cije, drugi pa poveljujočim oziroma vodjem na mirovni operaciji. Bil je običajen zimski dan. Vzšlo je jutro. Begajoči glas zvonov je
Priprave, namenjene vojakom, ki odhajajo na mirovne operacije, vključujejo podil meglo in lahen zimski mraz je slavil svojo zmago. Lahko bi bil
znanje o psihosocialnih značilnostih funkcioniranja v vojaških kolektivih in običajen dan, a nas je presenetila strašna novica, da nas je zapustil
o konstruktivnem reševanju sporov. Področje reševanja težav v skupinah prijatelj, sodelavec, znanec. Težko je verjeti, a resnica je neusmilje-
vključuje temeljne pojme o skupini in njeni dinamiki, na primer oblikovanje na, praznina nenadomestljiva. Srce je doživelo šok, mirno in mlado
skupine, procesi, ki potekajo v njej in jo zaznamujejo, povezanost in so- sanjarjenje je utonilo. Človek, ki smo ga poznali kot prijatelja, marlji-
bivanje s sovojaki, torej spori, tehnike reševanja težav, pogajanja itn. Poleg vega, doslednega in prizadevnega, je odšel. Tesna vez med njim in
tega obsegajo tudi priprave posameznikov na daljšo odsotnost od doma, na vojaškim poklicem je zamrla.
kakovostno preživljanje prostega časa, odnos do lokalnega prebivalstva in Svojo nadarjenost in požrtvovalnost za lep, a naporen poklic je Andrej
načine vzpostavljanja komunikacije z njim ter vidike bivanja v novem okolju, pokazal že kot vojak nabornik, ko je med služenjem vojaškega roka
in sicer strokovne, človeške, individualne ter skupinske. v Ljubljani in Mariboru dobil medaljo za najboljšega vojaka v vodu.
Psihološko usposabljanje vodij mirovnih operacij obsega poleg že omenje- V začetku leta 1997 se je zaposlil v Slovenski vojski. Tega leta je
nih tem še učenje dobrega vodenja in poveljevanja, delo s težavnimi podre- uspešno končal tudi Šolo za podčastnike in začel delati kot poveljnik
jenimi, praktične napotke za vzpostavljanje horizontalne in vertikalne kohe- oddelka v celjski vojašnici. Za svoje prizadevno delo je bil večkrat po-
zivnosti ter vzdrževanje ustreznega psihosocialnega ozračja, seznanjanje s hvaljen in radi smo delali z njim. Andrej je z velikim veseljem opravljal
stresnimi oblikami, ki se pojavljajo na mirovnih operacijah, torej monotonijo, delo podčastnika v naši enoti. Vedno, naj si je ura oznanjala katerikoli
rutino, dolgočasjem, medsebojnimi spori, spori s civilnim prebivalstvom itn. čas, je bil človek svojega časa. Nikoli včerajšnji, nikoli jutrišnji, vedno
ter njihovo zmanjševanje in učenje sproščanja s progresivno mišično relak- današnji, na grebenu dneva. Njegovo življenje niso dnevi, ki so minili,
sacijo, avtogenim treningom ipd. temveč dnevi, ki se jih bomo z veseljem spominjali. Težko je najti be-
Človek je najpomembnejši dejavnik bojnega delovanja, zato je skrb za nje- sede, ki bi opisale občutke žalosti ob slovesu. Kakor plamen sveče
govo telesno in psihično zdravje primarna skrb vseh subjektov vodenja in ponoči na prostem vse le še bolj zatemni, tako zatemni pomen besed
poveljevanja. Psihološka priprava posameznikov, enot in poveljstev je zelo v nas in tisoč vprašanj ostaja brez odgovorov.
pomemben del priprave ter usposabljanja, in sicer ne le za uspešno oprav- In kot pravi John Donne: »Noben človek ni kot otok, povsem zase, pov-
ljanje nalog na mirovnih misijah, temveč tudi za opravljanje nalog v vsakda- sem sam. Vsak človek je del celine, del kopne zemlje. Če valovi morja
njem vojaškem življenju. Zavedati se moramo, da je psihološka priprava le odplavijo le grudo te zemlje, je celine manj, prav tako, kakor da je bil
dopolnitev dobre vojaškostrokovne usposobljenosti in telesne pripravljenosti to le majhen rtič, ali prav tako, kakor da je bilo to posestvo tvojih pri-
posameznika v vojaški organizaciji. Pri pripravi je najbolj pomembno, da se jateljev ali celo tvoje. Ob odhodu vsakega človeka je tudi mene manj,
začne ob vstopu posameznika v vojaško organizacijo, nosilec usposablja- kajti vključen sem v to človeštvo. In zato nikdar ne pošiljaj vpraševat,
nja pa je posameznikov neposredno nadrejeni. komu zvoni …«
Romana Rupar, univ. dipl. psih., poveljstvo sil Sodelavci 20. MOTB Celje
Foto: Bruno Toič
S LO V E N S K A V O J S K A 2 3
C i v i l n a o b ra m b a
Seminar o izvajanju podpore

države gostiteljice v Sloveniji
Medresorsko sodelovanje
Z dansko-slovenskim seminarjem o izvajanju podpore države članstva Slovenije v zavezništvu
pri pripravi načrta podpore
gostiteljice (Host Nation Support – HNS), ki je potekal od 9. pripravijo določene predpise o opro-
države gostiteljice
do 17. decembra 2003 v Centru za obrambno usposabljanje v stitvi plačil carine, davkov in drugih
Načrt vlade za izvajanje HNS v Poljčah, so v Sloveniji uresničili pomemben partnerski cilj. Semi- dajatev ter poenostavijo postopke pri
Sloveniji je nastajal dve leti in pol. nar, ki ga je v sodelovanju z Združenim sektorjem za logistiko prehodu meje.
Zahtevnost načrta je zahtevala inter- (ZSL) GŠSV in danskim obrambnim poveljstvom pripravil Sektor
disciplinarno in medresorsko sodelo- za civilno obrambo MO (SCO), je bil namenjen usposabljanju Načrt HNS je sestavljen iz
vanje približno 50 strokovnjakov z izvajalcev nalog po načrtu za izvajanje podpore države gos- sedmih sklopov
MO, drugih ministrstev ter iz vladnih titeljice v Sloveniji, ki ga je vlada RS sprejela 16. oktobra lani, in Načrt vlade RS za izvajanje HNS
služb. Načrt je nastal kot refleksija in prevzemu Natovih postopkov pri pripravi dogovorov in načrtov o obsega sedem sklopov. V uvodu so
integracija Natovih logističnih politik izvajanju podpore države gostiteljice. opredeljeni namen, pojmi, cilji in na-
in doktrin s področja HNS v slovensko čela zagotavljanja HNS v Sloveniji.
normativnopravno in organizacijsko Drugi sklop določa pravne podlage
strukturo. Je rezultat stvarne analize, ocene vojaških in civilnih zmogljivosti in veljavnost zakonodaje. V tretjem so opisani dostopi do informacij za HNS
Slovenije ter postopkov za njihovo zagotovitev. Pri pripravi načrta so upošte- in način oblikovanja pregleda zmogljivosti RS za izvajanje HNS. V četrtem
vali dejstva, da se omejene zmogljivosti Slovenske vojske lahko nadomesti delu so opredeljene pristojnosti in naloge RS kot države gostiteljice ter pri-
in dopolni s cenovno ugodnejšimi civilnimi zmogljivostmi. To se dogaja tudi stojnosti države pošiljateljice in Nata. V petem je poudarek na omejitvah pri
v drugih državah članicah zavezništva in Partnerstva za mir. Vlada RS je ob uporabi oboroženih sil držav pošiljateljic na ozemlju RS. Omejitve zahtevajo
sprejemu načrta pristojnim ministrstvom dala nalogo, da do polnopravnega varstvo okolja, prostora in graditve, varstvo pred naravnimi in drugimi ne-
srečami, zaščita kulturne dediščine, začasni uvoz živih živali in rastlin ter pristojnosti in nalog države gostiteljice, Nata in držav pošiljateljic. Poleg tega
živil živalskega in rastlinskega izvora, varnost, obveščanje javnosti in druge so predstavili tudi načrt izvajanja HNS v Sloveniji, okoljevarstvene in druge
omejitve. Najobsežnejši je del načrta o organiziranosti in delovanju pri izva- omejitve, metode in tehnike mednarodnih pogajanj ter sklepanj pogodb z
janju podpore države gostiteljice. Obsega vsebino in postopke dogovarjanja, izvajalci HNS. Velik uspeh prvega dela seminarja je bil, da so vse teme pre-
sporazumevanja, načrtovanja in uresničevanja memorandumov, sporazu- davali slovenski strokovnjaki. V drugem delu je delo potekalo v treh delovnih
mov ter načrtov, povezanih z zagotavljanjem HNS na nacionalni in regionalni skupinah pod mentorstvom danskega strokovnjaka za HNS. Prva skupina,
C i v i l n a o b ra m b a
ravni. Natančno so določeni postopki ob prihodu sil držav pošiljateljic, torej v kateri so bili predstavniki GŠSV, nekaterih organizacijskih enot MO, drugih
zračni, cestni, železniški in pomorski promet, načrtovanje in usklajevanje ministrstev in vladnih služb, je na strateški ravni načrtovalnega procesa HNS
premikov in prevoza ter organizacija dela na vstopno-izstopnih točkah na podlagi domnev iz posebej za seminar pripravljenega scenarija in zapro-
ter krajih razmestitve za nadaljnje premike, ureditev bivanja pripadnikov, sila za HNS, naredila strateško analizo misije, pripravila predlog odgovora
zagotovitev nastanitve sil v vojaških in civilnih namestitvenih zmogljivosti, vlade RS na zaprosilo Nata in Memoranduma o dogovoru med Natom in
postopki ter vrste zagotovitve materialne in zdravstvene oskrbe, uporaba RS za HNS. Druga delovna skupina, v kateri so bili predstavniki iz PSSV,
ITK ter poštnih storitev. V tem delu so natančno opredeljeni finančni in pra- nekaterih organizacijskih enot MO, gospodarskih družb, zavodov in drugih
vni vidiki izvajanja HNS v RS, predvsem delitev stroškov, sklepanje pogodb, organizacij, ki so posebnega pomena za obrambo, pa je na operativni ravni
carine, davki, takse in druge pristojbine, terjatve in povračila, odškodnine, pripravila koncept zagotovitve izkazanih potreb, predlog poveljniškega iz-
reševanje sporov ter nošenje orožja. V šestem sklopu so opisani postopki za vidovanja določenih smeri in lokacij, natančne izjave o zagotovitvi potreb
zagotavljanje delovne sile, kartografskega gradiva in drugih storitev, varnost in predlog tehničnega dogovora. Tretja skupina, v kateri so bili poveljniki in
in zaščita podatkov ter odhod sil držav pošiljateljic. V sedmem sklopu so drugi predstavniki vojaško teritorialnih poveljstev in uprav za obrambo, pa
priloge, in sicer seznam Natovih dokumentov, ki določajo skupno politiko, je na taktični ravni pripravila osnutek natančne izjave o zagotovitvi potreb in
načela, doktrine in postopke, seznam pomembnejših kratic, pregled vrst osnutek skupnih izvedbenih dogovorov. Med skupinami je bila vzpostavljena
informacij o zmogljivosti RS za izvajanje HNS, pregled pristojnosti in nalog internetna povezava, tako da je bila omogočena tudi varna medsebojna iz-
v RS, obrazec za vodenje seznama zakonskih in podzakonskih aktov ter ob- menjava informacij, podatkov in dokumentov.
razec za vodenje mest in oseb za stike ter povezave (POC). Seminar je po oceni vodstva projekta v celoti dosegel cilje in pokazal, da je
Celovito podobo rešitev za izvajanje HNS v RS je nemogoče predstaviti na Slovenija pripravljena prevzeti morebitne obveznosti pri zagotavljanju pod-
kratko, zato bomo opozorili le na najpomembnejše. V Sloveniji smo predvi- pore države gostiteljice.
deli mesto za povezave (POC) za usklajevanje in uresničevanje vseh potreb Bojan Pipenbaher, SCO
HNS, in sicer PSSV, ki na podlagi izkazanih potreb pripravi prvo analizo o Foto: Bruno Toič
mogočih prostih vojaških zmogljivostih, predlaga GŠSV nadaljnje korake na-
črtovalnega procesa HNS in uresničuje odločitve GŠSV. Zelo pomembne so
razlike, ki nastanejo pri uresničevanju HNS z vojaškimi zmogljivostmi (majh-
ne in srednje velike operacije) oziroma pri uresničevanju HNS z aktiviranjem
civilnih zmogljivosti (večje operacije). ZSL GŠSV je na politično-strateški
ravni nosilec obravnave prošnje in razvoja memoranduma o dogovoru, pri
tem pa sodelujejo Pravna služba, Sektor za mednarodno sodelovanje, SCO
in druge organizacijske enote MO, pristojna ministrstva ter vladne službe.
Podpisnika teh dokumentov določi vlada RS. PSSV je na strateško-operativni
ravni nosilec razvoja tehničnih dogovorov za HNS, pri tem pa sodelujejo
GŠSV, ZSL, SCO, Pravna služba, Sektor za mednarodno sodelovanje in dru-
ge organizacijske enote MO, pristojna ministrstva, vladne službe, nekatere
gospodarske družbe, zavodi in organizacije. Podpisnika dogovorov določi
minister za obrambo. Vojaško teritorialna poveljstva na operativno-taktični
ravni usklajujejo razvoj izvedbenih dogovorov za HNS, pri čemer sodelujejo
uprave za obrambo, PSSV, GŠSV, ZSL, SCO ter druge organizacijske enote
MO, pristojna ministrstva, vladne službe, lokalne skupnosti, gospodarske
družbe, zavodi in druge organizacije. Za večje operacije ali vaje bo vlada RS
na predlog MO oblikovala nacionalno in regionalne skupine za usklajevanje
HNS. Sestavljene bodo iz vojaškega dela, ki ga bo vodil logistik, in civilnega
dela, ki ga bo usklajeval SCO oziroma uprave za obrambo.
Dobro sodelovanje med udeleženci seminarja

Usposabljanje po programu Podpora države gostiteljice je bilo hkrati prvo
usposabljanje s tega delovnega področja v Sloveniji. Na njem je sodelo-
valo 79 udeležencev z ministrstev, iz vladnih služb, gospodarskih družb,
zavodov in organizacij, ki so po sklepu vlade RS posebnega pomena za
obrambo. Prvi del seminarja je bil namenjen spoznavanju Natovih doktrin
in politik s področja logistike in podpore države gostiteljice, finančnih in prav-
nih vidikov, civilno-vojaškega sodelovanja, dostopa do informacij za HNS,
S pomočjo Dancev do koncepta
podpore države gostiteljice
Koncept podpore države gostiteljice Menim, da je naš koncept, ki smo ga
je razvil Nato. Zakaj? Vlada RS je sredi oktobra lani sprejela Načrt izvajanja podpore razvili v 80. letih in pozneje večkrat
Ko vojska deluje v drugih državah, države gostiteljice. To pomeni civilno in vojaško pomoč v miru, prilagodili, dober. Seveda so razlike,
na misijah ali vojaških vajah, pri tem izrednih stanjih, krizah in vojni, ki jo Slovenija kot država gostitelji- če pomoč potrebuješ ali daješ ozi-
potrebuje pomoč sosednje države, ca ponudi zavezniškim silam in organizacijam, ki so ali delujejo roma ko gre vojska na vajo v drugo
Inter vju
v kateri poteka misija, ali države, v na ozemlju, v teritorialnih vodah ali zračnem prostoru Slovenije. državo oziroma na misijo. V začetku
kateri deluje. Tako predvsem varčuje, Podpora države gostiteljice temelji na sporazumih, sklenjenih je zelo težko dobiti pomoč v državi,
saj ji ni treba vzeti s seboj vse opreme, med pristojnimi slovenskimi organi in državo pošiljateljico oziro- kjer vladne pristojnosti niso natančno
pa tudi število vojakov in logistične ma Natom. Pri razvijanju slovenskega koncepta podpore države določene, ker vlada politična in voja-
težave so zato manjši. Pomoč temelji gostiteljice so s svojimi izkušnjami pomagali Danci. Z majorjem ška zmeda. Enote imamo tudi v Iraku.
na formalnem dogovoru z državo Janom Førsterlingom z danskega obrambnega poveljstva smo Tam trenutno ne moremo pričakovati
gostiteljico, torej na sporazumu. To se pogovarjali o izkušnjah, ki jih imajo s tako podporo, ter o tem, pomoči. Ko bo življenje normalno
pomoč lahko uporabljajo tudi huma- zakaj se na misijah možnosti za podporo razvijejo sčasoma in potekalo, bo drugače. Čez nekaj časa
nitarne ali nevladne organizacije, kar kako ocenjujejo slovenski napredek pri razvijanju koncepta pod- bodo enote uporabljale, kar ponuja
je odvisno od tega, ali vlada z njimi pore države gostiteljice. prebivalstvo. Delujemo tudi v Afga-
sklene dogovor. Omejitev, kdo lahko nistanu, menim pa, da imamo več
uporabi ta koncept, ni, kakšen je, pa možnosti, da bi dobili pomoč iz so-
je odvisno o tega, kako je zasnovan in sednjih držav, s katerimi bomo naše
kako ga vlade prilagodijo potrebam. sodelovanje tudi formalizirali. Izkušnje
Koncept podpore države gostiteljice z vaj so drugačne, saj je vse vnaprej
je v članicah Nata različno razvit, upo- dogovorjeno in formalizirano.
rabljajo pa ga vse včlanjene države.
Zato je Nato povabil države, ki niso Kakšna je vaša vloga pri vzpostavitvi
v severnoatlantskem zavezništvu, da slovenskega koncepta in načrta?
razvijejo ta program in določijo stan- Ko je Slovenija zaprosila za članstvo v
darde. Podpora države gostiteljice je Natu, je bil eden od ciljev, da bi razvili
širok pojem. Vojaške enote, ki so dalj koncept države gostiteljice in pripravili
časa v neki državi, lahko uporabljajo katalog možnosti, torej oblik pomoči,
določene storitve v tej ali sosednji dr- storitev in drugega, kar bi lahko vojske
žavi, na primer kupujejo gorivo in ob- dobile v Slovenji. Članice Nata so po-
leko, uporabljajo prevozna sredstva, nudile, da bi pomagale kandidatkam
storitve čiščenja itn. To so možnosti, pri oblikovanju tega programa. Na
ki so jih vojske dobile, ker dalj časa slovensko pobudo je bil oblikovan
delujejo zunaj svoje države. skupni slovensko–danski projekt, ki
so ga vodili svetovalec za civilno-voja-
Kaj je pomembno pri razvijanju tega ško sodelovanje v Sektorju za civilno
koncepta? obrambo Bojan Pipenbaher, major
Države imajo različno zakonodajo in pravila, pa tudi politično razumevanje Bogdan Avbar iz Združenega sektorja za logistiko na GŠSV in jaz. Zdaj to delo
se razlikuje, zato mora vsaka država razviti svoj koncept. Pomembno je pred- končujemo. Odgovorne je zanimalo predvsem, kako smo rešili kakšno težavo
vsem, da deluje in da je določen postopek izkazovanja in zagotovitve potreb. in kaj jim svetujem. Obiskali so tudi naša poveljstva in nekaj naših enot ter
V večini držav je prva vladna raven. Dansko obrambno ministrstvo bi zapro- glede na to pripravili svoj koncept in načrt.
silo za pomoč slovensko ministrstvo in nasprotno, potem pa se vzpostavijo
tudi nižje ravni sodelovanja. Dobro bi bilo, da bi vse države pripravile katalog Kaj menite o konceptu in načrtu, ki so ga pripravili strokovnjaki v Sloveniji?
pomoči države gostiteljice. V njem bi bili predstavljeni načini zaprositve ter Če primerjam prvi sestanek, na katerem so pričakovali natančne odgovore,
možnosti in postopki zagotovitve izkazanih potreb. Želimo, da bi vse države kako naj se lotijo določenih stvari, in rezultate, mislim, da so slovenski stro-
imele podoben, torej primerljiv katalog, ki bi načrtovalcem operacij pomenil kovnjaki dosegli velik napredek. Pripravili so slovenski načrt, tako da je znano,
orodje. kdo je zadolžen za izvedbo, kako bo potekala podpora države gostiteljice,
kakšne so naloge posameznih ministrstev itn. Rezultati so odlični.
Kako ste na Danskem zadovoljni s konceptom podpore države gostiteljice? Valerija Šket
Haljo medicinske sestre je
zamenjala z vojaško uniformo
Zakaj ste se odločili, da zamenjate Firm so nas naučili preživetja v naravi
poklic? Štiri leta je 27-letna Olivera Klinc delala v Kliničnem centru, prav in na bojišču.
Od nekdaj sem si želela opravljati toliko pa v zasebni zdravstveni ambulanti. Januarja je izvedela,
zanimiv in dinamičen poklic. Imam da Slovenska vojska medse vabi mlade. Vedno si je želela Kako so vaši domači sprejeli odloči-
osem let delovne dobe in izkušnje iz opravljati zanimiv poklic, zato je napisala prošnjo in podpisala tev, da greste v vojsko?
pogodbo z Ministrstvom za obrambo. Končala je trinajstteden-
O b ra z i
urgentne ter ambulantne medicine, Vsi so me podpirali. Ko sem povedala
zdaj pa želim svoje medicinsko ski tečaj temeljnega vojaškega usposabljanja, zdaj pa je na očetu, se sploh ni čudil, saj je priča-
znanje združiti z vojaškim. Niti enkrat šesttedenskem usposabljanju za pridobitev vojaško evidenčne koval podobno odločitev. Tudi prisege
med usposabljanjem nisem pod- dolžnosti strelec, potem pa jo bodo prerazporedili v enoto. se je udeležilo veliko mojih domačih,
vomila o tem, ali sem se pravilno Zanimalo nas je, kakšne načrte ima in zakaj jo delo v vojski tako od babice do dveletnega sina, ki
odločila. zanima, da se je odločila za vojaško uniformo. pravi, da je njegova mami ojak, torej
vojak. Mož me podpira in je ponosen
Kako ste si predstavljali življenje v vojski? name, čeprav se on ne bi odločil za tak poklic.
Pričakovala sem natančen urnik, red, disciplino,
fizične napore in življenje v skupini, torej to, kar Tudi vaš brat se je odločil za vojaški poklic.
vojska tudi je. Bil je med zadnjimi naborniki v Vojašnici Vipava. Ko
sem se začela usposabljati, sva bila skupaj v vojaš-
Ste zadovoljni s svojim dohodkom? nici, tako da je bil začetek še lažji. Tudi on je medicin-
Najpomembnejše je zadovoljstvo pri delu. Če si do- ski tehnik, želi pa se zaposliti v Slovenski vojski.
volj sposoben in zavzet za delo, se lahko tudi višja
plača in napredovanje uredita. Kaj vas čaka zdaj, po končanem temeljnem uspo-
sabljanju?
Kaj je bilo med temeljnim usposabljanjem najbolj Čaka me šesttedensko usposabljanje za pridobitev
zanimivo in kaj najtežje? VED strelec, želim pa tudi končati podčastniško
Najbolj zanimivo je bilo na začetku, ko še nismo šolo. V Slovenski vojski bi rada uporabila svoje zna-
vedele, kaj nas čaka. Morale smo se navaditi na živ- nje medicine. Tudi o odhodu v tujino smo se veliko
ljenje v skupini, kar je včasih precej naporno. Imele pogovarjali in če bi bilo treba, bi odšla tudi na delo
smo zelo dobro vodno zaupnico, ki je znala vedno na misijo. Doma bi me pri taki odločitvi podprli.
pravilno ravnati in je pomagala v pravih trenutkih. Valerija Šket
Med usposabljanjem so tudi krize, saj si od doma Foto: BT
dalj časa, zato začneš svoje domače pogrešati. Naj-
bolj sem si zapomnila plazenje na vadišču Mlake. Bilo je približno 37 °C, me
pa smo se plazile na vse načine. To je bil eden napornejših dni. Ko nam je Pripadniki nacionalne garde
bilo najbolj hudo, ko smo bile lačne, ko nas je zeblo ali nam je bilo vroče, smo
se šalile, saj smo bile vse v podobnem položaju.
Kolorada na obisku v Štorah
Enajsti ciklus vojaškostrokovnega usposabljanja, ki ga organizira
Ste imeli kaj težav s kondicijo? Zveza slovenskih častnikov in podčastnikov ob pomoči Generalštaba
Ko sem se zaposlila, sem imela nekaj težav. Fizična aktivnost se stopnjuje. SV ter Centra vojaških šol in poteka v okviru projekta Vojska vojski,
Po trinajstih tednih smo vse napredovale in telo se nam je preoblikovalo, tako smo organizirali tudi v Štorah. Vojaški strokovnjaki nacionalne garde
da smo s svojo postavo res zadovoljne. Ni veliko poklicev, v katerih se lahko Kolorado iz ZDA so pripravili zelo zanimivo in poučno predavanje v
vsak dan gibaš. Izobraževalnem centru na Teharjah. Dopoldan so si gostje iz ZDA
ogledali Železarno Inexa Štore in njen proizvodni program, sprejel pa
Dekleta so znana po večji vztrajnosti tudi na temeljnih usposabljanjih. Kako jih je tudi župan občine Štore Franc Jazbec. Obiskali so vasico Svetina,
ste se razumele z nadrejenimi? nad katero so bili navdušeni. Ob koncu enodnevnega obiska v Štorah
Poveljniki so se do nas vedli zelo profesionalno, niso delali razlik med fanti so na pokopališču položili venec štirim zavezniškim letalcem in se tako
in dekleti. Spodbujali so nas, da smo tudi težke naloge, na primer izvleko poklonili njihovemu spominu. S hvaležnostjo in ponosom so poudarjali
ranjenca in tek na tri kilometre in dvesto metrov, dobro opravile. V svoji himni naše zavezništvo med drugo svetovno vojno in priključitev Slovenije
smo poveljnike poimenovale kot angele varuhe, s katerimi smo se vedno Natu ter Evropski uniji. Srečko Križanec
lahko pogovorile. Poročnik Lukančič in višji vodniki Štemberger, Ščupec ter
Informacija o sarsu
Kdo je povzročitelj sarsa na bakterije, ne na viruse. Virus sars
Sars povzroča neznan koronavirus,
Zaposleni na Ministrstvu za obrambo zaradi nalog kar pogosto je nov, zato je razumljivo, da cepiva
ki ga v angleščini imenujemo SARS
odhajamo na službena potovanja v tujino, zato je prav, da še ni in ga v naslednjih dveh letih ne
associated coronavirus. Te bolezni
poznamo bolezen sars (Severe Acute Respiratory Syndrome) moremo pričakovati. Okužbo s viru-
nismo poznali do novembra 2002,
oziroma težek akutni respiratorni sindrom. som sars pa je že mogoče ugotoviti
ko so se začeli v južni kitajski provinci s testi. V Sloveniji še ni bilo bolnika s
Guandong pojavljati primeri zelo težke pljučnice. Bolezen se je od tam raz- sarsom, čeprav so pri nekaj bolnikih, ki so imeli vročino in so pred boleznijo
širila v Hongkong. potovali po območjih, kjer je več bolnikov s sarsom, sumili, da imajo to
Aktualno
bolezen.
Kaj je značilno za bolnika s sarsom Za zdaj ni nobenega znanstvenega dokaza, da se virus sars prenaša prek
Bolniki s sarsom imajo vročino, kašljajo in težko dihajo. Imajo pljučnico, ki uvoženega blaga, predmetov ali živali. Zato pri uvoženem blagu in predmetih
je lahko precej huda. Pri nekaterih se pojavijo še driska, slabost in bolečine z ogroženih območij niso potrebni posebni zaščitni ukrepi.
v trebuhu. Posebno na začetku bolezni so značilne bolečine v mišicah in
žrelu, torej podobno kot pri gripi. Smrtnost je odvisna od starosti bolnika, Napotek vsem, ki nameravajo potovati na ogrožena območja
saj umirajo predvsem starejši in tisti, ki imajo kronične bolezni srca, dihal ali Vsem, ki ste namenjeni na ogrožena območja, svetujemo, da pri pojavu na-
presnovne bolezni. Inkubacijski čas je običajno kratek, od dva do sedem dni, vedenih bolezenskih znakov takoj poiščete zdravniško pomoč. Svetujemo,
izjemoma do 15 dni. Virus, ki povzroča sars, se prenaša ob tesnem stiku z da se izogibate množic, kar je ponekod težko, in pogosto umivanje rok
bolnikom. Kužne kapljice se prenašajo do največ enega metra. Bolnik med s toplo vodo ter milom. Razkuževanje rok z alkoholnimi robčki ni najbolj
kašljanjem z izločki onesnaži površine v okolici. Če se najprej dotaknemo učinkovit ukrep.
onesnaženih površin, nato pa še obraza, in sicer ust, nosu ter oči, se lahko Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da se potnikom pred vkrca-
okužimo. Mogoč je tudi prenos virusa po zraku, vendar je to manj pogosto. njem na letalo izmeri telesna temperatura in oceni njihovo stanje, če zapuš-
Obravnavamo predvsem naslednje primere: čajo območje, ki je ogroženo. Letalski poleti lahko trajajo veliko ur. Če bi potnik
• visoka vročina, torej 38,5 °C ali več, zbolel na letalu, so pripravljena navodila, kako ukrepati, da se prepreči širjenje
• okužbe dihal, na primer kašelj in težko dihanje, okužbe. Bolnika z bolezenskimi znaki bi takoj ločili od drugih potnikov.
• če je bil bolnik v zadnjih desetih dnevih v tesnem stiku z osebo, ki ima
verjetno sars, Kako ukrepamo pri ljudeh,
• če je bil bolnik na potovanju na območju, ki se ocenjuje kot ogroženo, ali ki prihajajo z ogroženih območij in so zdravi
če živi na območju, ki se uvršča med ogrožene, Za zdrave ljudi, ki so se vrnili s potovanja po ogroženih območjih ali z bivanja
• če pri bolniku ni drugega znanega vzroka okužbe. tam, ni nobenih omejitev, zato lahko živijo običajno, delajo ali obiskujejo
Posebnega zdravila za koronavirus ni. Antibiotiki niso učinkoviti, saj delujejo šolo. Svetujemo, da deset dni spremljajo svoje zdravstveno stanje, si dva-
krat na dan merijo telesno temperaturo in so pozorni na težave z dihanjem
ali na kašelj.
Izvod revije Kako naj ravna potnik,

ki je bil na ogroženem območju in je po vrnitvi zbolel
vsakemu Če se v desetih dneh po vrnitvi pri potniku, ki je bival na ogroženih območjih
ali potoval po njih, pojavi vročina, kašelj ali težko dihanje, obstaja možnost,
pripadniku SV da preboleva sars. Ni pa ni nujno, da je vsaka bolezen sars. Oboleli naj se po
telefonu pogovori z zdravnikom, ki ga bo napotil na infekcijski oddelek, če bo
treba. Do sprejema v bolnišnico naj ostane v stanovanju oziroma hiši in se
prenehanju napotitev nabornikov na služenje vojaškega roka je v evi- izogiba telesnim stikom z drugimi ljudmi, da jih ne bi okužil.
denci o številu izvodov revije Slovenska vojska na naslovih poveljstev
in enot prišlo do precejšnjih sprememb. Nadzor nad zaposlenimi na MO, ki so bili v stiku z bolnikom
Vse pristojne v poveljstvih in enotah Slovenske vojske prosimo, da na oziroma osebo, pri kateri je mogoča okužba s sarsom
uredništvo revije Slovenska vojska sproti sporočajo podatke o številu Vsi stiki osebja z bolniki morajo biti zapisani, pri čemer morajo biti navedeni
izvodov revije Slovenska vojska, da bi na posameznem naslovu vsake- osebe, vzroki, čas, vrsta postopkov in uporabljena zaščitna sredstva. Če ima
mu pripadniku zagotovili izvod revije. bolnik povišano telesno temperaturo, torej več kot 38 °C, ali se pojavijo re-
Prosimo, da podatke pisno ali ustno sporočate na naslov: Uredništvo spiratorni znaki deset dni po zadnjem stiku z bolnikom, delavec ne sme priti
revije Slovenska vojska, Kardeljeva ploščad 24, 1000 Ljubljana, tele- na delo, temveč mora o simptomih po telefonu obvestiti nadrejene. Nadrejeni
fonska številka: 01/ 471 26 62, faks: 01/ 471 27 70, obvesti Vojaško zdravstveno službo, ki posreduje nadaljnja navodila.
elektronski naslov: urednistvo.sv@mors.si. Informacije so pripravljene na podlagi trenutnih spoznanj o bolezni in jih
Zahvaljujemo se za sodelovanje. bomo dopolnjevali z novimi. Dragica Milavec
Vojaška zdravstvena služba
Obrambni sistem in kadri
od leta 1991 do 2003 (2. del)
Nabor in napotitev na služenje mi iz evidence o zdravstveni (ne)sposobnosti
vojaškega roka V tej številki Slovenske vojske nadalju- nabornikov in o uveljavljanju pravice do ugovora
Vojaška dolžnost obsega naborno dolžnost, jemo serijo prispevkov Andreja Lovšina vesti. Natančneje bom te podatke predstavil v
dolžnost služiti vojaški rok in dolžnost služiti v Obrambni sistem in kadri od leta 1991 nadaljevanju, navedem pa naj le nekaj primer-
rezervni sestavi. V miru ali vojni jo opravljajo do 2003. Prvi del smo objavili lani v 20. jav. Leta 1992 je bilo skoraj 75 odstotkov na-
moški, lahko pa tudi ženske, in sicer pod po- številki revije. Predstavili bomo analizo bornikov ocenjenih, da so zdravstveno sposobni
goji, ki jih določa zakon. Naborna dolžnost je obveznega služenja vojaškega roka za služenje vojaškega roka, leta 2002 pa se je ta
pomenila opravljanje obveznosti, povezanih z slovenskih nabornikov od začetka leta delež zmanjšal na le 42 odstotkov. Poleg tega se
vojaško evidenco. Nabornik jo je moral opraviti 1991 do ukinitve 15. oktobra 2003, ko je povečevalo število vlog za priznanje ugovora
v koledarskem letu, v katerem je dopolnil 17 let. je Slovensko vojsko zapustila zadnja vesti, od povprečno manj kot dvesto vlog na leto
Operativno izvajanje nabora ureja Pravilnik o generacija nabornikov. v obdobju od leta 1991 do 1995 na kar 3445
izvajanju nabora in napotitve (Ur. list RS, št. leta 2001.
17/92), v katerem je predpisano načrtovanje Tabela 2: Vpis v vojaško evidenco od leta
nabora, pošiljanje nabornikov na zdravniške in 1991 do 2003 Služenje vojaškega roka
druge preglede ter psihološke preiskave, izvedba od leta 1991 do 2003
Leto rojstva Vpisani v vojaško
nabora, načrtovanje napotitve, pošiljanje nabor- Leto vpisa Kot je prikazano v tabeli 2 je bilo od leta 1991 do
evidenco
nikov na služenje vojaškega roka ter nabor in na- 1974 15.263 1991 2003 na služenje vojaškega roka in opravljanje
potitev v vojni. Pomemben je tudi ugovor vesti vo- 1975 15.371 1992 nadomestne civilne službe napotenih 101.037
jaški dolžnosti, ki ga je ta zakon uvedel. Nabornik 1976 15.809 1993 nabornikov, od tega kar tretjina v triletnem obdo-
je vojaški rok lahko služil brez orožja ali je opravil 1977 15.715 1994 bju od leta 1993 do 1995. Vzrokov za to je več.
nadomestno civilno službo. Natančneje je to 1978 15.988 1995 Zaradi zaostrovanja razmer z zveznimi oblastmi
določila Uredba o uveljavljanju ugovora vesti vo- 1979 15.712 1996 nekdanje skupne države Jugoslavije slovenska
jaški dolžnosti in izvajanju civilne službe (Ur. list 1980 15.253 1997 oblast že leta 1990 ni želela pošiljati vojaških
RS, št. 34/96 in 97/01). Vojaške obveznike vodi- 1981 15.013 1998 obveznikov na služenje v JLA zunaj 5. vojaškega
jo v vojaški evidenci glede na kraj njihove stalne 1982 14.461 1999 območja. V TO oziroma učnih centrih takrat še ni
nastanitve. Vanjo so ponavadi vpisani tistega 1983 13.735 2000 bilo dovolj prostora in drugih pogojev za sprejem
leta, ko dopolnijo 17 let. Iz podatkov v tabeli 2 1984 13.394 2001 tako veliko vojaških obveznikov. Na začetku voja-
lahko ugotovimo, da se je število nabornikov že 1985 13.204 2002 škega usposabljanja v TO je bilo mogoče v učna
1986 12.787 2003
od leta 1980 vztrajno zmanjševalo, kar je pove- centra na Igu in v Pekrah nastaniti le 300 na-
Skupaj 191.705
zano z manjšim naravnim prirastkom v Sloveniji. bornikov, napotenih na služenje vojaškega roka.
Število rojstev se že več Z osamosvojitvijo, odhodom JLA iz Slovenije in
Tabela 3: Vojaški obvezniki, napoteni na služenje vojaškega roka in
kot dve desetletji zmanj- vzpostavitvijo učnih centrov se je to število lahko
opravljanje nadomestne civilne službe od leta 1991 do 2003
šuje. Leta 1979 se je od povečalo šele naslednje leto. Vojaški rok je v na-
Število napotenih 30.604 novorojenčkov slednjih letih odslužila tudi večina tistih vojaških
Leto V enote organov Na nadomestno rodilo 15.920 dečkov, obveznikov, ki zaradi razmer niso bili vpoklicani
napotitve Skupaj V TO oz. SV za notranje zadeve civilno služenje
leta 1989 le 12.101, kar prej in so tako prišli na vrsto šele od leta 1993 do
1991 300 300 - -
je 24 odstotkov manj, 1995. Zadnja večja generacija novih vojakov je
1992 8158 8151 - 7
leta 1999 pa le 9049, kar bila leta 1998. V Slovensko vojsko oziroma enote
1993 10.906 10.745 100 61
1994 12.628 12.283 300 45 je 43 odstotkov manj kot ONZ je bilo napotenih 10.000 obveznikov, na na-
1995 10.980 10.564 335 81 pred dvajsetimi leti. domestno civilno služenje pa 712. Od leta 1998
1996 8720 8227 315 178 Podatki o številu rojstev se je število napotenih, predvsem na služenje
1997 9252 8673 314 265 so zaskrbljujoči, pred- vojaškega roka, zelo zmanjšalo. Leta 1999 jih je
1998 10.711 9681 318 712 vsem z demografskega odšlo na služenje vojaškega roka kar 33 odstot-
1999 7717 6452 245 1020 in sociološkega vidika, kov manj kot leta 1998, leta 2000 pa 42 odstot-
2000 7624 5823 - 1801 pa tudi glede popolnje- kov manj in leta 2001 že skoraj polovica manj
2001 6773 5180 - 1593 vanja Slovenske vojske kot leta 1998. V tem obdobju je zelo naraščalo
2002 5768 4475 - 1293 z vojaškimi obvezniki, število napotenih na opravljanje nadomestne
2003 1500 1270 - 230 predvsem če te podatke civilne službe. Andrej Lovšin
Skupaj 101.037 91.824 1927 7286 dopolnimo z ugotovitva- (Se nadaljuje)
Veliki športni upi za leto 2004
Minister za obrambo dr. Anton Grizold in načelnik GŠSV general- olimpijskih igrah, saj sem po točkovanju zelo visoko, za zanesljivejši na-
major Ladislav Lipič sta v ponedeljek, 15. decembra 2003, na stop pa mi manjka še kakšna dobra uvrstitev.
Ministrstvu za obrambo priredila novoletni sprejem za vrhun-
Špor t v vojski
ske športnike in športnice, ki so zaposleni v Slovenski vojski.

Sprejema so se udeležili tudi najvišji funkcionarji slovenskega
športa. Minister Grizold je športnikom čestital za odlične šport-
ne dosežke v iztekajočem se letu. Ob tem je zagotovil, da bodo
na MO še naprej podpirali vrhunski šport in si prizadevali, da bi
zagotovili pogoje za doseganje čim boljših športnih rezultatov.
Športnikom je čestital tudi načelnik GŠSV generalmajor Lipič, ki 13. mesto. Dobro sem pripravljen pred-
je opozoril predvsem na odličen nastop na 3. svetovnih vojaških
igrah v Italiji, kjer so slovenski športniki osvojili kar šest kolajn.
Ob tej priložnost smo naredili krajšo anketo, v kateri smo šport-
nike spraševali, kaj menijo o rezultatih v minulem letu in kaj jih
čaka v naslednjem.
let uvrstil med prvo dvanajsterico.

Domen Vodišek, padalec: »Letošnja
sezona je bila zame in tudi za slovensko
padalsko reprezentanco zelo uspešna in
skupno zmago na evropskem pokalu,

na katerem smo po petih tekmovanjih
dosegli skupno zmago, od tega samo
eno drugo in štirikrat prvo mesto, ter na
ekipno zmago na svetovnem padalskem
prvenstvu v francoskem Gapu, ki so jo
dopolnile še odlične uvrstitve posamez-
nih tekmovalcev. Klubski kolega Karun je
postal svetovni prvak med posamezniki v
skokih na cilj, pri ženskah pa je bila zelo
dobra tudi Irena Avbelj, ki je osvojila srebrni kolajni. V naslednji sezoni bodo
dve svetovni prvenstvi, civilno in vojaško, ter tekmovanja za evropski pokal, tekmovanjih.
kar pomeni, da bomo tudi prihodnje leto imeli veliko priložnosti, da ponovi-
mo dobre uvrstitve. Zdaj smo v skokih na cilj v svetovnem vrhu, v figurativ-
nih skokih pa bi radi izboljšali formo, zato bo treba še veliko trenirati.
Raša Sraka, judoistka: »Za menoj je naj-

bolj uspešno leto v moji športni karieri.
Poleg naslova evropske prvakinje sem
dosegla tudi nekaj zmag v svetovnih
A-pokalih. Na svetovnih vojaških igrah
smo judoisti dosegli visoke uvrstitve,
celo več, kot smo pričakovali. Zadovolj-
na sem s tretjim mestom, čeprav sem le
malo zgrešila uvrstitev v finale. Prihodnje
leto bodo olimpijske igre. Zdaj se inten-
zivno pripravljam na svetovne A-pokale.
Poskusila bom doseči še kakšen dober pravili in opravili več snežnih priprav kot
rezultat in si tako zagotoviti nastop na v minulih letih.
MP/BT
Izšla je šesta številka Vojaške zgodovine
Decembra 2003 je pri Centru za vojaškozgodo- nasprotne strani in kako je poveljnik lahke samo- državi ob in takoj po prvi svetovni vojni. Del bogate
vinsko dejavnost izšla šesta številka periodične hodne artilerijske baterije, ki je bila nameščena vojaške zgodovine zgornje Vipavske doline je
publikacije Vojaška zgodovina, ki izide enkrat v Slovenski Bistrici, doživljal oborožene spopade opisala Magda Rodman, ki že v uvodu in naslovu
ali dvakrat na leto. Tako center nadaljuje svojo med osamosvajanjem Slovenije. Priprave in načr- opozarja, da je bila zgornja Vipavska dolina ved-
nalogo približevati slovensko vojaško zgodovino tovanje vojaške obrambe med osamosvajanjem no vojaško zanimiva, v njej so živele vojske te ali
širši javnosti in ohranjati spomin na dogodke ter Slovenije na Dolenjskem je opisal brigadir Marjan one države, kljub temu pa je Primorska ohranila
dejanja na področju vojaštva, ki so povezani z na- Grabnar v prispevku Načrt oviranja Gams. Pred- slovenstvo.
šimi predniki in nami. stavil je enega najbolj pomembnih in uspešnih Med odmevi, komentarji in mnenji lahko preberete
V tej številki bodo bralci našli osem zanimivih načrtov, ki so na Dolenjskem zaznamovali vojno kratka pojasnila oziroma pripombe polkovnika v
prispevkov, ki predstavljajo slovensko vojaško za samostojno in neodvisno Slovenijo. Dogodke pokoju Vita Berginca na članek avtorja stotnika I.
zgodovino od organiziranja obrambe slovenskih na Tolminskem med osamosvajanjem Slovenije razreda Zdravka Likarja Kako je bil osvobojen prvi
dežel pred turškimi oziroma osmanskimi vpadi sta v svojih spominih opisala stotnik I. razreda Sil- mednarodni mejni prehod v Sloveniji. Prispevek o
do osamosvajanja naše države leta 1990 in 1991. vo Horvat, ki je bil takrat varnostni oficir ObmŠTO tem je bil objavljen v 5. številki Vojaške zgodovine.
Zato smo tokratno Vojaško zgodovino razdelili v Tolmin, in podpolkovnik v pokoju Vito Berginc, ki Ker smo želeli v publikaciji Vojaška zgodovina
tri vsebinske sklope, in sicer na osamosvajanje je napisal prispevek o organiziranju in delovanju zvišati strokovno raven, smo oblikovali uredniški
Slovenije, nacionalno vojaško zgodovino do osa- Manevrske strukture narodne zaščite na omenje- odbor.
mosvojitvene vojne ter na odmeve, komentarje in nem območju. Center za vojaškozgodovinsko dejavnost bo ra-
mnenja o prispevkih v prejšnjih številkah. V drugem delu, ki obsega nacionalno vojaško ziskave in spomine na dogodke iz starejše vojaške
Na začetku je objavljen 1. del strokovnega pri- zgodovino do osamosvojitvene vojne, so objavlje- zgodovine ter osamosvojitvene vojne objavljal tudi
spevka podpolkovnika Karla Nanuta z naslovom ni zanimivi strokovni prispevki mag. Saša Jeršeta v prihodnjih številkah Vojaške zgodovine, zato vas
Somrak generalov, v katerem na podlagi obsežne o obrambnih strategijah dežel Notranje Avstrije v vabimo, da nam pošljete svoje prispevke. Tako
literature in virov ugotavlja ter predstavlja, za- boju proti Turkom v 16. stoletju, ki je predstavil to bomo skupaj ohranili zgodovinski spomin v ko-
kaj je prišlo do zloma in poraza jugoslovanskih burno stoletje, stotnika mag. Matjaža Bizjaka o lektivni zavesti nacije in krepili nacionalno zavest
generalov, ki so načrtovali vojno proti Sloveniji. vojski Države Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki je ter identiteto.
Brigadir Alojz Šteiner je v prispevku Zapisi v »radno na podlagi arhivskega gradiva analiziral organi- Nadporočnik Zvezdan Marković
beležnico« poročnika JLA prikazal zanimiv vir z ziranje vojaštva na Slovenskem ter novonastali Center za vojaškozgodovinsko dejavnost
Odlična organizacija,
rezultati malo pod pričakovanji
Pri organizaciji in izvedbi vsako leto slovenske biatlonce. Najboljši rezultat
sodelujeta Ministrstvo za obrambo Slovenski biatlonci, med njimi Janez Marič, Marko Dolenc, na tekmovanju za svetovni pokal je do-
ter Slovenska vojska. Predsednik Andreja Mali in Tadeja Brankovič, so se od 7. do 11. januarja segel v sprintu Marko Dolenc, ki je bil
organizacijskega komiteja letošnjega na Pokljuki udeležili svetovnega pokala v biatlonu. Najboljši je deveti. V skupinskem startu je Dolenc
svetovnega pokala v biatlonu je bil bil Dolenc, ki je zasedel 9. mesto v sprintu. Večina slovenskih zasedel 17. mesto, Marič pa 20. me-
načelnik GŠSV generalmajor Ladislav biatloncev je zaposlena v Slovenski vojski, tekmovanja pa so se sto, med ženskami se je najbolje uvr-
Lipič. Njegov namestnik Peter Zupan udeležili vrhunski biatlonci iz 35 držav. stila Dijana Grudiček, in sicer na 29.
z MO je pojasnil, da je svetovni pokal mesto v zasledovanju, Andreja Mali je
pomagalo pripraviti več kot 200 ljudi, ki so zaposleni bila trideseta v skupinskem startu. Stotnik Jure Velepec, vodja smučarskih re-
na Ministrstvu za obrambo in v Slovenski vojski. To prezentanc v Slovenski vojski, je dejal: »Organizacija je bila odlična, pričakovali
pomeni več kot 60 odstotkov vseh, ki so si prizade- pa smo malo boljše rezultate. Seveda je želja, da bi pred domačim občinstvom
vali za brezhibno organizacijo pokala. Delali so tudi pokazali največ, zelo velika in prav to je verjetno vplivalo na dejstvo, da so bili
v prostem času. »Brez podpore in pomoči Ministrstva rezultati slabši od pričakovanih. Biatlonci in biatlonke so na treningih pokazali
za obrambo ter Slovenske vojske pri tehničnih, mate- več kot na tekmovanju, zato smo pričakovali boljše uvrstitve.« VŠ/BT
rialnih in prostorskih pogojih pri izvedbi svetovnega
pokala ga gotovo ne bi bilo. Od leta 1992 sem pred-
Andreja Mali sednik odbora za biatlon pri Smučarski zvezi in od Rezultati svetovnega pokala v biatlonu na Pokljuki:
takrat sodelujem pri razvoju tekmovališč na Pokljuki • sprint, ženske: 1. Poiree (Nor) ... 38. Grudiček, 42. Gregorin, 49.
in pri organizaciji svetovnih pokalov. Tekme po letu Brankovič, 55. Mali, 68. Larisi;
2001 so mnogo boljše in pomenijo dobro promocijo • sprint, moški: 1. Poiree (Fra) ... 9. Dolenc, 33. Marič, 73. Ponikvar,
Slovenije. Z letošnjim tekmovanjem sem izjemno za- 90. Lauseger. M. Poklukar in J. Poklukar sta odstopila;
dovoljen. Naklonjena nam je bila tudi narava, tako da • zasledovanje, ženske: 1. Disl (Nem) ... 29. Grudiček, 39. Brankovič,
40. Mali, 45. Gregorin;
Upam, da so zadovoljni tudi tekmovalci in vodstvo • zasledovanje, moški: 1. Bjørndalen (Nor) ... 37. Dolenc, 40. Marič;
reprezentanc.« • skupinski start, ženske: 1. Bogali (Rus) ... 30. Mali;
Zadnji dan tekmovanja, torej v nedeljo, je bilo največ • skupinski start, moški: 1. Hanevold (Nor) ... 17. Dolenc, 20. Marič.
Peter Zupan
gledalcev, saj jih je kar približno 5000 spodbujalo

sv04 01

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

sv04 01

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Informativno vojaškostrokovno glasilo Ministrstva za obrambo RS

16. januar 2004

V ponedeljek, 12. januarja, je v Slovenski vojski začelo služiti

Murska Sobota, ki je po odločitvi načelnika GŠSV ena od štirih vojašnic

ponedeljek, 22. decembra 2003, minister za obrambo dr. Anton

V Doboj odšel tretji kontingent Počastili spomin

ogroženo, štirje odstotki vprašanih datke primerjamo z raziskavo iz leta

Delavnice se je udeležilo več kot 30 stopke ukrepanja ob nesreči. Pri tem

Ob slovenskem nacionalnem dnevu so zbrane zabavale Vesele Štajerke.

Slovenski dan v bazi Butmir

Vodja slovenskega kontingenta v večnacionalni Podpolkovnik Majorka Desetnik Desetnik

Vodja britanske vojaškostrokovne davali inštruktorjem, so govorili tudi o

Britanska skupina za vojaško svetovanje in usposabljanje v državah

Stres je pogost spremljevalec življenja in dela na misiji

Psihološke priprave vojakov in poveljujočih v SV

Seminar o izvajanju podpore

Dobro sodelovanje med udeleženci seminarja

Izvod revije Kako naj ravna potnik,

ske športnike in športnice, ki so zaposleni v Slovenski vojski.

let uvrstil med prvo dvanajsterico.

skupno zmago na evropskem pokalu,

Raša Sraka, judoistka: »Za menoj je naj-

You might also like