GRŠKA ANTIČNA PROZA

Grša antična proza:

- 7. st. pr. n. št.
- Začetna proza: 
- kratke zgodbe, 
- Ezopove basni (6. st. pr. n. št.) in 
- izreki.
- Razvoj neumetniške proze.
- Epiko v verzih nadomesti v helenizmu leposlovna proza.

Glavni tipi grške proze:

- Zgodovinska
- Filozofska
- Govorniška in
- Leposlovna
Zgodovinska proza:
- Herodot: Zgodbe (5. st. pr. n. št.) 
 »oče zgodovine«
 zgodovina se približa mitom oz. zgodbam
- Tukidid: Peloponeška vojna (5. st. pr. n. št.)
 večja stopnja znanstvenosti
- Ksenofon: Anabasis ali Pohod, 
Kirova  vzgoja  (4. st. pr. n. št.)
- Plutarh: Vzporedni življenjepisi (1.–2. st. n. št.): 
 biografija

Filozofska zgodba:
- Že v 7. st. pr. n. št. – krajši izreki.
- Sokrat: javni filozof, obsojen na smrt, pogovorna (sokratična) metoda, »Vem, da nič
ne vem.«.
- Platon: najvplivnejši filozof, 
ustanovitelj Akademije, 
platonisti, dialog.
- Aristotel: 
ustanovitelj Likeja (licej), 
učitelj A. Velikega,
Poetika, Retorika, Politika …
- Vpliv filozofskih šol na Rim in 
kasneje na renesančno Evropo. 
- Psihološka/filozofska proza:
 Teofrast: Značaji 
(zbirka 30 kratkih realističnih skic o različnih tipih 
običajnih posameznikov z atenskih ulic
z nezaželenimi lastnostmi; v antični komediji)

Grška proza:
- V atenski demokraciji.
- Politični govor (za/proti). 
- Razvoj retorike. 
- Demosten: največji grški govornik (4. st. pr. n. št.), 
- proti Filipu Makedonskemu 
(filipike – ostri, napadalni govori). 

Leposlovna proza:
- Ezopove basni (6. st. pr. n. št.),
- modri izreki,
- kratke mitske zgodbe,
- pustolovska zgodba/povest. 
- Obširna prozna dela mitološke ali zgodovinske vsebine.
- Satirična proza (Lukian: Pomenki bogov, 2. st. pr. n. št.)