PRIPRAVA NA OCENJEVANJE – skladnja, 3.

DRUGJEZIKOSLOVJE
Na Brniku brni

Praslovanščina je poznala besedo brna, brno ali brnje, ki je pomenila »blato«.

Ohranjena je v lužiški srbščini, v bolgarščini, beloruščini, ruščini in v slovenščini. Povsod pomeni

približno isto, blato ali umazanijo, tudi glino in črno zemljo, v slovenščini pa imamo še nekaj manj
znanih besed: brn »rečno blato«, brnjav pomeni »umazan«, brnen »glinast«. Zanimiva je tudi stara
beseda za krompir, brnik ali brnice.

Nekatera zemljepisna imena iz tega korena so pri nas: Brnica, Brnca, Brnjak, Brni, Brnišče, najbolj
znan pa je Brnik. Otroci radi mislijo, da je kraj dobil ime po brnjenju letal. Seveda je ime Brnik
pošteno starejše od letališča, že leta 1238. je bilo zapisano kot Pernecke. Sorodna imena za kraje,
za katere je bilo značilno blato, se raztezajo po slovanskem svetu. Najbolj znan primer je Češko
mesto Brno.

Beseda brneti skupaj z brenčati in brenkati spada med tako imenovane onomatopeje, besede, ki
posnemajo naravne glasove. Tudi ta beseda je zelo stara, v sorodu z njo je staroindijsko bhramara
»čebela«, pri nas pa brencelj (znan tudi kot brecelj, iz česar smo dobili priimek Brecelj), žuželka, ki
neprijetno brenči.

Simona Klemenčič
Gea, september 2002
1. Kaj je tema besedila?

__________________________________________________________________________________

2. Obkrožite črki pred trditvama, ki sta vsebinsko skladni z besedilo.

a) Ime kraja Brnik izhaja iz staroindijske besede bhramara.
b) Priimek Brecelj nima z besedo brencelj nobene povezave.
c) Ime Brno prihaja od besede brneti.
č) Brniku pravijo domačini tudi Pernecke.
d) Beseda brenčati posnema naravne glasove.
e) Krompirju so včasih rekli brnik.

3. V tretjem odstavku popravite pravopisne napake.

4. V 4. odstavku poiščite citatno besedo.

5. Seveda je ime Brnik starejše od letališča, že leta 1238 je bilo zapisano kot Pernecke.

a) Besedam v zgornji povedi določi besedno vrsto in podvrsto.

b) Z besedo zapiši 1238: ____________________________________________________
c) Prvi glagol v povedi postavi v nedoločnik. __________________________________
d) Zadnjemu glagolu spremeni način in poved na novo zapiši.
____________________________________________________________________________

6. Zapiši na črto, koliko povedi in stavkov vsebuje tretji odstavek.

POVEDI: _______ STAVKI: _______

PRIPRAVA NA OCENJEVANJE – skladnja, 3. D

7. Popravi rabo oziralnega zaimka, če je treba.

Všeč so mi razlage, katere so zbrane v zbirki bohinjskih pravljic.

Sorodna imena imajo kraji, za katere je značilno blato.
Ljudsko izročilo je zapisano v tisti prikupni pripovedki, katera pravi takole …

8. Podčrtane stavčne člene pretvorite v odvisnike.

Želeli smo si vas razveseliti. __________________________________________________________

Kljub močnemu dežju so ostali zunaj. ___________________________________________________

9. Podčrtane dele pretvorite v stavčne člene. Vlogo katerega stavčnega člena opravljajo
pretvorjene besedne zveze?

Niso se pozanimali o tem, kdaj bo ladja izplula. __________________________________________

Ker je zmagal, je napredoval po lestvici. _________________________________________________

10. Podčrtajte stavčne člene in njihove dele.

Pravnika sta vesela pisala pritožbe.

Milenijci redko odložijo svoj pametni telefon in računalnik.

Klasična delovna mesta bodo v prihodnosti hitro izginjala.

Zmanjkalo nam je sladkarij.

Maja ni hotela pisati pisnega ocenjevanja znanja.

11. Poimenujte vrsto tvorjenke in določite besedno vrsto in podvrsto.

VRSTA TVORJENKE BESEDNA VRSTA

Praslovan
gnezditi
PRIPRAVA NA OCENJEVANJE – skladnja, 3. D

12. Tvorite pridevnike.

Jernej: _______________________ (svojilni pridevnik)

Šmarna gora: _______________________ (vrstni pridevnik)

Praga: _______________________ (vrstni pridevnik)

13. Preberite spodnjo poved in rešite nalogo.

Bakterije črevesne flore so za telo zelo pomembne, ker vzpodbujajo imunski sistem.

Poimenujte vrsto podčrtanega odvisnika. ________________________

Poved pretvorite v:
– priredno zloženo (posledično priredje)
___________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________
– enostavčno
___________________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________________

14. Podčrtajte polstavke in jih pretvorite v odvisne/neodvisne stavke.

Med sprehodom po gozdu sem našla dva jurčka, prilepljena drug na drugega.

Še vedno je čakal, upajoč na njeno vrnitev.