DELO V

MUZEJU
Poklici, struktura, naloge
 UPRAVA in PODPORNE SLUŽBE
 ODDELEK ZA DOKUMENTACIJO
 KUSTODIATI
 ODDELEK ZA RESTAVRIRANJE IN KONSERVIRANJE
 ODDELEK ZA PEDAGOŠKO IN ANDRAGOŠKO IZOBRAŽEAVANJE
 ODDELEK ZA KOMUNIKACIJO Z JAVNOSTMI
 KNJIŽNICA

 ENOTNA SISTEMATIZACIJA DELOVNIH MEST V MUZEJIH

https://www.nms.si/si/files/default/muzej/sluzba-za-premicno-
dediscino/Vzorec_enotne_sistemizacije_delovnih_mest_2020.pdf
 Akt o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest
 UPRAVA in PODPORNE SLUŽBE (vse m/ž spol!)
 Direktor: manager, strokovni direktor, pomočnik direktorja; vodja projektov
 Administrativna in finančna služba (poslovni sekretar, strokovni sodelavec,
računovodja, administrator, tajnik…)
 Tehnično-vzdrževalna služba (vratarji, receptorji, čistilci, vzdrževalci, mizarji,
električarji, lučkarji, fotografi, vodniki…)
 Oblikovanje, design, informatiki (zaposleni + najeti (“outsource”))
 ODDELEK ZA DOKUMENTACIJO
 Kustos dokumentalist
 vodi dokumentacijo muzeja (baze podatkov) -> priprava dokumentacijskih politik
muzeja; skrbi za dokumentacijski sistem muzeja -> pripravi DOKUMENACIJSKI
NAČRT
 vhod-izhod predmeta -> spremlja vsak premik predmeta; inventarizacija (tudi delo
kustosov) -> razni programi za dokumentacijo (GALIS https://semantika.eu/sl-
si/Produkti/GalisOnline, KRONOS)
 skrbi za fotografsko gradivo
 MUZEJSKA DOKUMENTACIJA
 Priročnik za muzejsko dokumentacijo
 http://www.sms-muzeji.si/C/Items/1032?cat=4

 Muzejska dokumentacija je zbiranje, zapisovanje in hranjenje podatkov o

 posameznih predmetih v zbirki -> dobro upravljanje s predmeti ter uporabnikom
nuditi najboljše storitve

 Muzejski dokumentacijski standard SPECTRUM (Collections Trust) -> mednarodni

standardi za delo v muzejih
Osnovni postopki dokumentacije:
Vhod predmeta
Akcesija in inventarizacija / Akvizicija (Spectrum)
Katalogizacija
Nadzor nad premestitvami in premiki predmetov znotraj muzeja in izven kot so:
- Izhodi predmeta
- Izposoja predmeta
- Izločanje predmeta (deakcesija)
Vhod predmeta
 Zapis vhoda predmeta v muzej (trajno, začasno) – identifikacija predmeta
 Dogovor z lastnikom – kako se bo predmet hranil, uporabljal, kdo je zanj odgovoren
ipd.
 vhodna številka (označevanje predmetov), ime, naslov, telefonsko trenutnega lastnika
ali izročitelja, datum vhoda, stanje in popolnost predmeta, opis predmeta z
dokumentacijo in informacijami, vzrok vhoda (dar, nakup…), način vhoda, število
predmetov/kosov, pogoje in datum vrnitve, zaupnosti podatkov, podpis lastnika in
odgovorne osebe, ki sprejme predmet + zavarovanje, materiali ovojev, podatki
(terenski zapiski), drugi podatki (npr. o nevarnostih)
AKCESIJA in INVENTARIZACIJA -> Spectrum: akcesija = inventarizacija (AKVIZICIJA)
Akcesija je formalni sprejem novih pridobitev (z darilom, nakupom ali volilom) v muzejsko zbirko.
-> urejanje lastništva in takojšnje uvrščanje v zbirke
-> predmetu dodeli akcesijsko številko in ga popiše -> gre za vse predmete, ki pridejo v muzej – nekateri med
njimi ne bodo postali muzealije, a so še vedno pomniki/spomeniki -> namenjeni pedagoškim namenom,
raziskavi materialov, načinov izdelave ipd.
Inventarizacija podoben postopek kot akcesija, le da je potreben večji obseg podatkov in večja skrb -> muzealije -
> predmeti, ki predstavljajo kulturni spomenik in pomenijo nacionalno bogastvo:
 Izrazit dosežek ustvarjalnosti ali dragocen prispevek h kulturni raznolikosti.
 Pomemben del življenja na območju Republike Slovenije in njenih regij.
 Predstavljajo pomemben vir za razumevanje zgodovinskih procesov, pojavov ter njihove povezanosti s sedanjo
kulturo.
Premičnina ali zbirka premičnin pridobi status premičnega spomenika z razglasitvijo ali vpisom v inventarno
knjigo državnega ali pooblaščenega muzeja.
Muzealija je torej muzejski predmet lokalnega ali nacionalnega pomena. O inventarizaciji odloča izkušen kustos,
skladno z zbiralno politiko muzeja.
Glej Zakon o varstvu kulturne dediščine – 10., 17., 18., 19., 20. (nesnovna dediščina) člen
http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4144
Predmet vpišemo v inventarno knjigo (Galis/Kronos) -> pred tem določiti in prenesti lastništvo
(dobro poznavanje prava lastninskih pravic, avtorskih pravic ipd.)
Inventarne knjige se sicer vodijo danes računalniško, vseeno se izdeluje tudi tiskane verzije
inventarnih knjig, ki se jih nato hrani ločeno, tudi izven muzeja -> redno preverjati in
pregledovati stanje (inventura).
Inventarna številka, podatki – ime, kraj, čas nastanka in uporabe, avtor, izdelovalec, material,
mere, natančen opis in fotografija, zgodovina od nastanka do prihoda v muzej (provenienca);
predmet mora skozi proces izolacije, konservacije in restavriranja, določiti primeren prostor za
hrambo – označiti lokacijo (vedno, ko se predmet premakne)
Izdelati je potrebno natančen KATALOG PREDMETA (katalogizacija), ki ga je potrebno nato
dopolnjevati v skladu s premiki in postopki obravnave v muzeju -> NADZOR NAD
PREMESTITVAMI IN PREMIKI PREDMETA morajo biti evidentirani, pooblaščene osebe ->
kartice za premestitev predmeta
Katalogizacija
Vsak premet / zbirka ima kartoteko ali katalog zbirke -> zbirka informacij o predmetu/ zbirki -> skupaj ali
ločeno od inventarizacije -> gre za zbir “tekočih” podatkov o predmetu /zbirki -> dokumentacija o
predmetu / zbirki

-> RETROSPEKTIVNA DOKUMENTACIJA -> naknadno dokumentiranje, reševanje osnovnih zastojev

pri dokumentiranju, z namenom, da bi imeli muzej točno evidence o indentiteti in lokaciji vseh
predmetov; tudi izboljševanje, izpopolnjevanje dokumentacije in tudi ustvarjanje novih informacij o
predmetih in zbirki.

-> zapisi o IZHODU in IZPOSOJI predmetov -> jasno določena pravila (politika upravljanja z muzejskimi
zbirkami), pri izhodu predmeta določiti in zapisati strokovno mnenje -> pooblaščena oseba: kustos, kustos
dokumentalist -> opravljen strokovni izpit

-> IZLOČANJE PREDMETOV (deakcesija) -> vrniti predmete na izposoji ali pa izločiti predmete, ki niso
del zbirke ali nimajo jasnega lastništva – pravne in etične obveznosti -> jasna in javno objavljena zbiralna
politika prepreči, da bi nastala škoda ali pa bi kdo bil oškodovan -> dobra ocean tveganja
 KUSTODIATI
 Različne razdelitve kustodiatov:

 SLOVENSKI ETNOGRFSKI MUZEJ MESTNI MUZEJ LJUBLJANA

 Kustos za bivalno kulturo Kustos za novejšo zgodovino
 Kustos za muzejske zbirke Azije, Oceanije in Avstralije Kustos za srednji vek
 Kustos za afriške in ameriške zbirke Kustos za antiko
 Kustos za duhovno kulturo Kustos za arhitekturo in oblikovanje, Plečnikova
 Kustos za ljudsko umetnost in slikovne vire
zbirka
 Kustos za obrt in trgovino
Kustos za likovno umetnost
 Kustos za kulturo gospodarskih načinov, prometa in transporta
Kustos za urbano etnologijo
 Kustos za etnografski film
Kustos za prazgodovino
 Kustos za oblačilno kulturo in tekstil
Kustos za novejšo likovno umetnost
 Kustos za družbeno kulturo
Kustos za nesnovno dediščino
 Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine
Sodobna umetnost – kustosi, producenti
KUSTOSI
- Vodijo raziskave, spremlajo in študirajo strokovno literaturo
- Pripravljajo predloge in vodijo odkupe
- Sodelujejo pri strateških ciljih muzeja
- Zbirajo, evidentirajo, dokumentirajo, digitalizirajo, inventarizirajo, opredeljujejo
gradivo... skrbijo za predmete in gradivo – digitalne baze podatkov, sodelujejo v
postopkih restavriranja in konserviranja, pripravljajo podatke in analize
- Vodijo inventarne knjige in sodelujejo pri registru dediščine (vpisi v inventarno
knjigo)
- Pripravljajo razstave, objavljajo izdledke v obliki katalogov, člankov in drugih
predstavitev, vodijo po razstavah
- Mentorirajo
- Ipd.
ODDELEK ZA ANDRAGOŠKO IN PEDAGOŠKO DEJAVNOST
V tesnem sodelovanju z ODDELKOM ZA KOMUNIKACIJO Z JAVNOSTMI
- čeprav gre za PR in MARKETING, se tudi posvečajo MUZEJSKI EVALVACIJI in RAZISKAVAM ter RAZVOJU OBČINSTVA

KUSTOS PEDAGOG

- oblikovanje primernih strokovnih muzejskih pedagoških/andragoških programov (v sodelovanju s kustosi) za različne

ciljne publike (vodstva, programi, druge dejavnosti), izdelava didaktičnega gradiva, priprava dostopnosti, priprava
interpretacij, usposabljanje in nadziranje muzejskih vodnikov, oskrbnikov in čuvajev
- navezovanje stikov in koordiniranje vodstev z različnimi ciljnimi skupinami obiskovalcev in partnerskimi
organizacijami (s šolami, vrtci, zavodi, društvi, podjetji…)
- promocija in propagiranje muzejske dejavnosti v medijih ter drugih oblikah (npr. sejmi), priprava besedil in fotografij
za objave v medijih
- vzpostavljanje principov in standardov za vrednotenje vpliva muzejskih programov na obiskovalce in izvajanje
evalvacij obiskovalcev
- preučevanje potreb in interesov posameznih ciljnih skupin in priprava politik ter strategij dela z obiskovalci
- sodelovanje pri pripravi razstav
- priprava strokovnih prispevkov iz področja muzejske pedagogike, razsikav občinstva, evalvacije
- ipd.
Oddelek za konserviranje in restavriranje

KONSERVATORJI – RESTAVRATORJI
- Skrbi za fizično ohranjanje kulturne dediščine -> estetski, zgodovinski pomen in fizična celovitost

- izvajanje konservatorskih in restavratorskih posegov -> vodi dokumentacijo o opravljenih posegih,

pripravi muzealijo za deponiranje, za transport ipd.
- pripravlja politike konserviranja, nadzora in spremljanja pogojev, preverjanja stanja predmetov ipd.
- določa pogoje hrambe, razstavljanja in izposoje skupaj s kustosom -> stalen nadzor stanja v depojih in v
razstavnih prostorih -> sodelovanje s kustosom, skrb za vse izvajanje, ki se nanaša na vzdrževanje,
preventivno konservacijo in restavriranje muzejskih zbirk
- pripravlja kopije predmetov, spominske izdelke ipd.
- objavlja prispevke, se izobražuje, pripravlja tudi pedagoško-andragoške programe, ki so vezani na
konserviranje in restavriranje predmetov ipd.
KONSERVACIJA: ukrepi in dejavnosti, katerih cilj je varovanje materialne kulturne dediščine ob zagotavljanju
njene dostopnosti današnjim in prihodnjim rodovom

Obsega:
- PREVENTIVNO KONSERVACIJO: ukrepi in dejavnosti za preprečevanje in čim večje zmanjšanje propadanja
in izgube -> v okolju, v katerem se nahajajo predmeti -> posredna dejavnost, se ne posega v snov in
strukturo predmetov in se ne spreminja njihovega videza

- KURATIVNA KONSERVACIJA: vse dejavnosti, ki se izvajajo na premetih, z namenom, da bi ustavili škodljive

procese ali utrdili strukturo predmetov -> ko so predmeti v slabem stanju ali že tako hitro propadajo, da
jih lahko izgubimo; te dejavnosti posegajo v predmet in zato lahko predmeti spremenijo videz

- RESTAVRIRANJE: vse dejavnosti, ki se izvajajo na stabilnem predmetu, z namenom, da bi bolj uživali v

njem, ga bolje razumeli in lažje uporabljali; dejavnosti se izvajajo, ko je predmet že izgubil del svoje
vrednosti ali funkcije zaradi preteklih predelav ali propadanja; temeljijo na spoštovanju originalnega
materiala; spremenijo videz predmeta
DEJAVNIKI TVEGANJA

-> propadanje predmetov je neustavljivo in v večini primerov nepovratno -> procesi, ki povzročajo fizikalne,
biološke in kemične spremembe (organski in anorganski materiali)

10 dejavnikov tveganja za muzejske zbirke:

Fizična sila
Kriminalna dejanja
Izguba
Ogenj
Voda
Škodljivci
Onesnaženo okolje
Svetloba
Neustrezna temperature
Neustrezna relativna vlaga (RH)

Čisto okolje, čiščenje predmetov -> ne posegamo vanje fizično (npr. obrišemo prah z mehko krpo,
uporabimo vodo -> od manj invazivnih k bolj invazivnim tehnikam -> pustimo: patina)
PRIROČNIK ZA NEGO PREDMETOV KULTURNE DEDIŠČINE, uredila Ana Motnikar, 2010, Ljubljana: Slovenski
etnografski muzej.

(Priročniki SEM https://www.etno-muzej.si/sl/publikacije/prirocniki-sem)

SPLOŠNA PRAVILA O RAVNANJU S PREDMETI

- Predmeti se hranijo v prostorih, kjer so zagotovljene stabilne klimatske razmere in manjša nihanja
- Mešana zbirka: relativna vlaga 45-65%, temperature (prilagojena človekovemu počutju) od 10°C (pozimi)
do 24° C (poleti), osvetljenost ravnamo po najobčutljivejšem material od 50 do 200 luxov; predmeti so
lahko pokriti (naravne tkanine, umetni materiali, les ipd. – brezkislinski materiali, arhivski materiali;
izogibajte časopisnemu papirju, vati in lepilnim trakovom)
- Oddaljeni od virov toplote in vode, onesnaženja, neposredne sončne svetlobe, zunanjih sten; prostor
čistoča, redno brisanje prahu; prepovedano kajenje.
- Nekatere predmete prijemamo z rokavicami – lateks ali bombažnimi rokavicami; pozorno prijemanje in
premikanje predmetov (npr. vaze, skodelice nikoli ne prijemamo za držala, ampak spodaj); ob premikih
zaščititi, ne izvajati hitrih in nepredvidljivih gibov
- Z vsakim umetniškim in umetnostnoobrtnim predmetov je treba ravnati, kot da je najpomembnejši del
zbirateljske kolekcije, oziroma kot da ima enkratno in neprecenljivo vrednost.