Alenka Trpin, OŠ Medvode, alenka.trpin@guest.arnes.

si

Uporaba IKT v podaljšanem bivanju

Povzetek:

Razvoj tehnologije in vsestranski napredek družbe sta človeka prisilili, da v življenju uporablja
računalnik, komunikacijske naprave (mobitel), aplikacije, omrežje, kar skupno imenujemo
informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT). To je vplivalo tudi na strategije in metode
poučevanja in učenja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Pri tem se je ustrezno prilagodil tudi
pouk in se bo še v večji meri. To pomeni, večja uporaba IKT.

Vključevanje IKT v pouk vpliva na informacijsko pismenost učencev. S tem dobijo učenci osnovno
znanje o uporabi IKT, ki jo nadgrajujejo v srednjih šolah, fakultetah in kasneje v službah. Pri tem
mora učitelj, ki uporablja IKT, vedeti kako to vključiti v pouk: kakšno strojno in programsko
opremo ima na voljo, kakšno vrsto in način uporabe programske opreme bo vključil, kako bo
dosegel, da bo učenje učinkovito (da bodo učenci aktivni, motivirani) in kako bo dosegel razvoj
učenčevih sposobnosti na tem področju (učenci bodo znali uporabiti znanje v praksi).

V prispevku bom predstavila uporabo IKT pri pouku, cilje in dejavnike uporabe IKT v podaljšanem
bivanju ter anketo, ki sem jo izvedla v ta namen.

Ključne besede: IKT, podaljšano bivanje, učne metode

1 UVOD

Razvoj IKT je zelo hiter, hitro se prilagaja potrebam in željam posameznikov. S tem prinaša nov
način razmišljanja, delovanja, komunikacije med njimi. Vzgojno-izobraževalni proces pri tem ni
izjema. Posameznik si s pomočjo IKT sam poišče informacije, ki ga zanimajo. To pomeni, da
učitelj in knjiga nista več edini vir informacij. Pridobivanje informacij in s tem znanja ni nobena
ovira. Večji izziv za prihajajoče generacije pa predstavlja izbor oziroma selekcija korektnih, pravih,
točnih in relevantnih podatkov.

Otroci pridejo v stik z IKT (predvsem mobiteli) še preden gredo v vrtec. IKT za njih pomeni
zabava, potrebno pa se je zavedati, da poleg tega prinaša tudi slabosti: odvisnost, izkoriščanje,
preobremenjenost. Zato je potrebna previdnost: kdaj uporabljati, koliko časa, kaj in kakšne vsebine
naj bodo dostopne otrokom.

Z uporabo IKT se pri pouku učencem poveča motivacija za učenje, omogoča boljšo predstavo ter
inovativne pristope in izvedbo pouka. Je pravzaprav nepogrešljiv pripomoček pri pouku.

V prispevku bom predstavila cilje IKT, uporabo IKT v šolah, kako vključujem IKT v podaljšano
bivanje in analizo ankete, ki sem jo izvedla v 2. razredu.

2 CILJI IN UPORABA IKT

IKT je skupen izraz za najrazličnejše komunikacijske naprave, medije in programske opreme, ki

omogoča elektronsko prenašanje podatkov (Krašna, 2010).
Nekateri avtorji definirajo IKT kot množico različnih tehnoloških orodij in virov namenjenih za
komunikacijo, ustvarjanje, širjenje, shranjevanje in upravljanje z informacijami. Drugi avtorji
definirajo IKT kot programsko in strojno opremo, ki je namenjena za komunikacijo s podatki
(Plazar, 2010). V zadnjem času smo del hitrega razvoja IKT. Živimo v obdobju, ko družbene,
gospodarske, izobraževalne in vzgojne potrebe zahtevajo prisotnost tehnologije. Danes se
računalniki in druga informacijska tehnologija uporablja v vseh delovnih okoljih in na vseh
področjih (Tišler, 2006).

Z množično uporabo IKT nastaja nova družba, ki omogoča enosmerni pretok informacij, posledično
se odpirajo komunikacijski kanali, ki učencem omogočajo dostop do vrstnikov po celem svetu.
Dostop je neomejen in cenovno ugoden. S tem se oblikuje virtualna družba, ki briše mejo med
realnim in virtualnim življenjem (Pinterič, Grivec, 2007).

Prednosti uporabe računalnika in ostale IKT v izobraževanju so:

- dostop do večje baze podatkov s katerimi se lahko upravlja;
- lažje izvajanje učnih vsebin;
- omogoča simulacijo različnih modelov, poskusov;
- prikazovanju tako slikovnega kot glasbenega materiala;
- uporabi videoposnetkov, ki omogočajo boljše razumevanje pojmov (Božnar, 2004).

Slabosti uporabe računalnika in IKT v izobraževanju:

- računalnik ne nudi pristnih medčloveških odnosov;
- se ne prilagaja razpoloženju učencev;
- računalniško poučevanje je neosebno;
- obvezna tehnična podpora;
- učitelj nima popolnega nadzora nad dejavnostmi učencev.
Na slovenskih osnovnih šolah so računalniki pri pouku uporabljeni samostojno, povezani na
digitalni projektor ali interaktivno tablo (Božnar, 2004).

Cilji uvajanja sodobne IKT v izobraževanje se lahko razdelijo v tri sklope:

- pridobivanje določenih znanj in spretnosti vezanih na sodobne tehnološke procese pri poznejšem
vključevanju v delo;
- zagotavljanje ključnih informacij o IKT in njenem delovanju vsem učencem;
- izboljšanje pogojev učenja in poučevanja (Gerlič, 2000).

V izobraževanju ima IKT dva primarna namena. Prvi namen je, da se ga uporablja kot orodje pri
učenju različnih predmetov. Drugi namen pa je, da se to tehnologijo uporablja in se o njej poučuje
in je to samostojni predmet (Brečko, Vehovar, 2008).

V osnovi obstaja 6 dejavnikov, ki vplivajo na izbiro IKT. Ti dejavniki so: namen in cilj pouka, učna
vsebina, učne metode, oblike in pristopi, značilnosti socialnega okolja, značilnosti učencev in lastne
značilnosti ter značilnosti medija (Kalin, 2004).

Dejavniki so povezani s ciljem izobraževanja, zato zasledimo tri različne pristope uporabe IKT v
izobraževanju:
- klasično ali tradicionalno izobraževanje poteka v učilnici, kjer učitelj s pomočjo IKT podaja snov,
učenci pa pri učenju uporabljajo klasične učbenike, delovne zvezke in e-gradiva;
- e-izobraževanje se s pomočjo IKT izvaja v sinhroni in asinhroni obliki. Sinhrono izobraževanje
pomeni, da komunikacija med udeleženimi poteka sočasno. Asinhrono izobraževanje pa pomeni, da
udeleženci v omrežje niso istočasno prijavljeni;
- kombinirano izobraževanje predstavlja kombinacijo klasičnega in e-izobraževanja. Podajanje učne
snovi je raznoliko, raznoliki pa so tudi rezultati ter pedagoški učinki (Gerlič, 2013).
Od ciljev in dejavnikov je odvisna način uporabe IKT pri pouku. IKT se pri pouku uporablja na štiri
načine:
- pri skupinskem delu: poteka v računalniški učilnici, kjer učitelj učence razdeli v skupine, zanje
pripravi različne naloge, delovne liste, učne naloge, ki jih učenci rešujejo s pomočjo računalnika;
- individualno, kjer učenci sami rešujejo naloge na računalniku in s pomočjo računalnika ter o
svojem delu poročajo;
- dopolnilno oziroma dodatno delo, kjer učitelj za učence pripravi dodatne ali dopolnilne naloge, ki
jih rešujejo s pomočjo računalnika in spletnih gradiv;
- pri samostojnem delu, kjer si učenec sam izbere učne programe, s katerimi bo samostojno delal na
računalniku (Gerlič, 2013) .

3 UPORABA IKT V ŠOLAH

V šoli je IKT namenjena podpori in organizaciji učnega procesa, uporablja se kot učni pripomoček
ali kot orodje za poučevanje. Taka sodobna orodja so namenjena izboljšanju učenja učencev
(Brečko, Vehovar, 2008).
V literaturi delijo cilje uvajanja IKT na tri sklope:
- pridobivanje znanj in spretnosti, ki so vezani na sodobne tehnološke procese,
- zagotavljanje informacij, ki so potrebne za uporabo in delovanje IKT,
- izboljšanju pogojev učenja in poučevanja (Gerlič, 2000).

Iz tega sledi, da se IKT v izobraževalnem procesu lahko uporablja na treh področjih:

- primarno področje ali področje IKT izobraževanja (učenje o IKT za razvoj IKT pismenosti);
- sekundarno področje ali področje uporabe IKT v izobraževalnem procesu (tehnologija je v pouk
vključena kot sredstvo ali pripomoček za učenje);
- terciarno področje ali področje uporabe IKT v dejavnostih (s pomočjo IKT se raziskuje, vodi in
upravlja vzgojno-izobraževalni sistem (Gerlič, 2000).

Pomembno je, da učitelj ob vključevanju IKT v poučevanje pozna strojno in programsko opremo, ki
jo ima v šoli na razpolago za uporabo. Tako se lažje in jasneje odloča o tem, kako in kdaj IKT lahko
pomaga. Strojna oprema se nanaša na fizične komponente računalnika, to je oprema, ki jo vidimo.
Glede na opravila jo delimo na: centralno procesno enoto, pomnilne enote, vhodne in izhodne
enote. Pod vhodne enote sodi: miška, tipkovnica, čitalnik slik, digitalni fotoaparat M Pod izhodne
enote pa: monitor, projekcijske naprave, različne vrste tiskalnikov, zvočniki, interaktivna tabla M
(Kranjc, 2004).

Osnovna IKT oprema, ki se jo uporablja v izobraževalne namene je: računalnik, projektor, spletna
učilnica, učenje z uporabo interneta, interaktivna tabla, izobraževalna oprema.
Računalnik je osnovni pripomoček za individualno delo: za pisanje e-pošte, izdelovanje prispevkov,
reševanje interaktivnih vaj, seminarskih nalog, itd. S pomočjo projektorja v razredu lahko
projiciramo sliko iz računalnika, tako da jo vidijo vsi učenci in se tako lahko lažje prikaže kakšne
poskuse pri fiziki ali nevarne poskuse pri kemiji. Spletna učilnica je učilnica do katere se dostopa
preko spleta. Ureja jo nosilec predmeta – učitelj, dostop do nje pa imajo povabljeni učenci, ki jih
določeni učitelj uči. Nanjo se dodaja vaje povzetke učne snovi, preverjanje znanja v obliki kviza,
itd. Pri tem ima učitelj pregled nad aktivnostjo posameznega učenca. Učenje z uporabo interneta
omogoča izmenjavo informacij in komunikacijo med učitelji in učenci kjerkoli in kadarkoli.
Predvsem ponuja hiter dostop do odgovorov in nalog, ki jih učenci ne razumejo. Interaktivna tabla
je tabla, ki je občutljiva na dotik posebnega peresa ali prsta roke s katerim se rešuje naloge, ki so
projicirane iz računalnika preko projektorja na platno. Zraven spadajo tudi dodatki: dodatna tablica,
kamera, interaktivni zasloni, itd. Izobraževalna programska oprema je oprema s katero se lahko
pridobi nova znanja, se utrjuje ali preverja dobljeno znanje. Primer take opreme za prvo triado je
Miškina mala šola ali Igrive številke.

Na slovenskih šolah prevladujeta dve pedagoški praksi. Od njih je odvisna tudi uporaba IKT.
Prva je usmerjena k doseganju tradicionalnih ciljev, tj. izboljšati rezultate pri preverjanju znanja,
izvesti predpisan kurikulum, druga pa je usmerjena k vseživljenjskemu učenju, in sicer popestritvi
učenja, vključevanju dejavnosti iz resničnega življenja, individualizaciji in povečanju motivacije
(Brečko, Vehovar, 2008).

4 PODALJŠANO BIVANJE

Podaljšano bivanje je zakonsko urejeno v 21. členu Zakona o osnovni šoli (2011), kjer je zapisano,
da šola organizira podaljšano bivanje za učence od 1. do 5. razreda. V času podaljšanega bivanja se
učenci učijo, opravljajo domače naloge, obiskujejo kulturne, športne, umetniške in druge dejavnosti.

Podaljšano bivanje (PB) predstavlja po pouku organizirano vzgojno-izobraževalno dejavnost.

Današnja oblika podaljšanega bivanja je nastala kot odgovor na potrebe današnje družine. Ima dve
temeljni nalogi: pomoč pri učenju in varstvo učencev v času, ko so starši odsotni (Kos Knez, 2002).
V podaljšano bivanje se učenci vključujejo prostovoljno, s prijavo staršev, in v okviru pravil, ki jih
določi šola. Podaljšano bivanje je strokovno vodeno in mora vsebovati elemente: sprostitvena
dejavnost, samostojno učenje, ustvarjalno preživljanje prostega časa in prehrana. V okviru splošnih
ciljev podaljšanega bivanja je učencem potrebno zagotoviti vzpodbudno, zdravo in varno
psihosocialno in fizično okolje za razvoj in izobraževanje. Omogočiti je treba redno, samostojno in
uspešno opravljanje obveznosti za šolo in jim v primeru potrebe nuditi ustrezno strokovno pomoč.
Obenem jim mora biti omogočeno skupno načrtovanje in izbiranje aktivnosti in s tem sooblikovanje
programa posamezne dejavnosti. Omogočiti jim je potrebno razumevanje pomena vednosti in
znanja za odraščanje in osebni razvoj ter razumevanje pomena kvalitetnih odnosov v skupini
vrstnikov za dobro počutje in skupne dosežke. Pri tem je potrebno biti pozoren na počutje učencev
saj na to vpliva veliko dejavnikov. Med dejavniki je pomembna učiteljeva osebnost, s katero učitelj
motivira in vpliva na njihov odnos do dejavnosti in sovrstnikov. Pomembno je tudi odkrivanje
pozitivnih vrednot in urjenje socialnih veščin, ki otrokom pomagajo pri sporazumevanju in
sklepanju prijateljstev. Pri delu za kvalitetne medsebojne odnose je potrebnega veliko truda,
pripravljenosti, znanja ter človeške topline (Blaj 2005).

Pri dejavnosti samostojno učenje ima učitelj nalogo, da pri izboru nalog za samostojno učenje
upošteva cilje, razvojne in individualne sposobnosti učencev. Učence mora v samostojno delo in
učenje vpeljati postopno in sistematično. Pri tem je še zlasti pomembna skrb za razvijanje učnih
navad, upoštevajo osebnostne lastnosti posameznikov. Učence je postopoma potrebno navajati tudi
na različne oblike dela (individualno, frontalno, skupinsko). Smernice za samostojno učenje dajejo
didaktična načela: načelo miselne aktivnosti in samostojnosti, načelo upoštevanja razvojnih in
individualnih razlik med učenci, načelo socializacije ter princip postopnosti in sistematičnosti (Kos
Knez 2002).

V ustvarjalno preživljanje prostega časa spadajo interesne dejavnosti, kjer učenci razvijajo
ustvarjalnost na kulturnem, umetniškem, športnem področju, utrjujejo stara in pridobivajo nova
znanja in izkušnje na vseh področjih osebnostnega razvoja, se naučijo izbirati in soorganizirati
aktivnosti glede na svoje interese, se učijo mnenja usklajevati z vrstniki in sprejemati različne vloge
v skupini, se soočajo z rezultati osebnega in skupnega dela in jih prikažejo tudi drugim (Blaj, 2005).

5 UPORABA IKT V PODALJŠANEM BIVANJU

Cilji v podaljšanem bivanju temeljijo in se prepletajo s cilji v vzgojno-izobraževalnega dela pri

pouku. Pri tem se upošteva interese otrok in staršev.

Razred, za katerega sem zadolžena, izstopa v vzgojni problematiki, zato mora biti učitelj posebno
pozoren na učence, ki so problematični. Nekaj učencev je takih, ki imajo posebne potrebe, en
učenec pa je sladkorni bolnik.
Ko pridem v podaljšano bivanje, je prvih 15 minut namenjenih prosti igri. V tem času z
razredničarko pregledava kako so učenci funkcionirali čez dan, kaj je bilo za nalogo, kdo manjka in
druge posebnosti (če mora kdo opraviti bralno značko, dodatne naloge, …). Nato se pripravijo za
kosilo (umijejo roke in mirno počakajo v koloni). Ko stojijo mirno v koloni, jim povem kakšen je
načrt za ta dan (vrstni red dejavnosti). Po kosilu začnejo z reševanjem domače naloge, sledi RaP
(razširjen program). Ob petkih, ko ne dobijo domače naloge ali pa jo je zelo malo, se odpravimo v
računalniško učilnico, kjer učenci samostojno rešujejo Interaktivne vaje na spletu. Katere vaje
delajo (matematične, slovnico, družbo, ...) se dogovoriva z razredničarko. Te vaje so sestavljene
tako, da učenec na koncu vidi rezultat (koliko odstotkov je dosegel) in kje je naredil napako. Če so
zelo uspešni, lahko zadnjih 10 minut igrajo igre po svoji izbiri. Pri tem reševanju interaktivnih vaj
uživajo, saj me večkrat, ko pridem v razred, sprašujejo ali bodo odšli v računalniško učilnico.
Po dejavnostih, ki jih imajo, pojedo malico, počistijo razred, nato sledi odhod na zelenico ali
igrišče. Ker se velikokrat zgodi, da čiščenje razreda traja precej časa, enega učenca zadolžim, da na
računalniku v razredu poišče na Youtubu primerno glasbo, da lažje in hitreje počistijo razred. Če
zunaj dežuje pa si ogledamo risanko po njihovi izbiri.

Ker me je zanimalo ali so interaktivne vaje učinkovite, sem izvedla anketo. Anketa je bila anonimna
in je vsebovala 6 vprašanj. V njej je sodelovalo 15 učenk in učencev 2. razreda, ki so vključeni v
podaljšano bivanje, od tega je bilo 7 učenk in 8 učencev. Vsi so vključeni v projekt Računalniško
opismenjevanje in imajo računalnik tudi doma. Računalnik v veliki večini uporabljajo za poslušanje
glasbe (67%), sledi igranje igric (53%), gledanje filmov (33%), gledanje prispevkov na Youtubu
(20%) ter gledanje risank (13%) in reševanje nalog Moja matematika (13%). Na vprašanje ali v
podaljšanem bivanju radi rešujejo Interaktivne vaje na spletu, jih je 73% odgovorilo pritrdilno.
Vsem učencem te vaje olajšajo razumevanje učne snovi, ki jo obravnavajo pri pouku. Nekateri od
učencev (53%) rešujejo interaktivne vaje tudi doma. Splet oziroma informacije iz interneta za
učenje uporablja 53% vprašanih.

Jasno je, da interaktivne vaje lahko pomagajo pri razumevanju učne snovi, zanimivo se mi zdi
dejstvo, da jih kar velika večina rešuje take vaje tudi doma. Sklepam, da jih k reševanju teh vaj
spodbujajo starši.
Pri tem je dosežen še en cilj: motiviram tudi problematične učence, saj jim veliko pomeni, če lahko
v učilnici sami izberejo glasbo ali film oziroma risanko. V še večje veselje pa jim je, če gredo lahko
v računalniško učilnico.

6 ZAKLJUČEK

Današnje družbe brez IKT si človek ne more predstavljati, saj je zaradi tehnološkega razvoja in
napredka nenadomestljiva. Temu trendu sledijo tudi vzgojno-izobraževalne ustanove. Poleg
ustrezne opreme mora imeti šola tudi ustrezno izobražen kader.

V podaljšanem bivanju je potrebno slediti ciljem, ki temeljijo na vzgojno-izobraževalnem delu. Ti

cilji so povezani z osnovnimi elementi: sprostitvena dejavnost, samostojno učenje, ustvarjalno
preživljanje prostega časa in prehrana. Z uporabo IKT se lahko doseže, da se nekateri od naštetih
elementov prepletajo. Učenci se preko igre na sproščen način učijo in si lažje zapomnijo določene
informacije. Pri tem se zabavajo in si med seboj pomagajo. Tudi odgovori učencev, ki so sodelovali
v anketi potrjujejo, da radi rešujejo interaktivne vaje, kar jim omogoči boljše razumevanje učne
snovi.

Po pogovoru z učitelji mislim, da IKT premalo izkoristijo, saj je oprema na šoli kvalitetna in
zadošča za razvoj določenih kompetenc pri učencih. Smiselno bi bilo, da bi se vpeljal krožek, ki bi
mlajše učence pripravljal na računalniško tekmovanje Bober, saj bi s tem dobili vpogled kako
internet in programi na računalniku delujejo ter kako so ti programi zgrajeni oziroma definirani.
7 VIRI IN LITERATURA

Brečko, B. N., Vehovar, V. (2008). Informacijsko-komunikacijska tehnologija pri poučevanju

in učenju v slovenskih šolah. Ljubljana: Pedagoški inštitut.

Blaj, B., Kos Knez, Labernik, Z. (2005). Podaljšano bivanje in različne oblike varstva učencev v
devetletni osnovni šoli. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.

Božnar, J. (2004). Vpliv sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije na spremembe

v vzgojno-izobraževalnem procesu. Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi. Kranj:
Ekonomska šola.

Gerlič, I. (2000). Sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija v izobraževanju.

Ljubljana: DZS.

Gerlič, I., Krašna, M., Pesek, I. (2013). Informacijsko komunikacijska tehnologija v slovenskih
osnovnih šolah: stanje in možnosti. Maribor: Fakulteta za naravoslovje in matematiko.

Kalin, J. (2004). Vloga medijev pri sodobnem pouku in presojanje njihove učinkovitosti. V:
Blažič, M., Hrovat, K. (2004). Mediji v izobraževanju. Novo mesto: Visokošolsko središče.

Kos Knez, S. (2002). Vzgojno-izobraževalno delo v podaljšanem bivanju v devetletni osnovni šoli.
Didaktični priročnik za vzgojno-izobraževalno delo v podaljšanem bivanju. Ljubljana: Zavod
Republike Slovenije za šolstvo.

Kranjc, A. (2004). Informacijska tehnologija. Novo mesto: Ekonomska šola Novo mesto, Višja
strokovna šola.

Krašna, M. (2010). Multimedija v izobraževanju. Nova Gorica: Educa, Melior.

Pinterič, U., Grivec, M. (2007). Informacijsko komunikacijske tehnologije v sodobni družbi:

multidisciplinarni pogledi. Nova Gorica: Fakulteta za uporabne družbene študije.

Plazar, S. (2010). Uporaba računalnika med vzgojitelji in učitelji prvega triletja pri obravnavi
družboslovnih vsebin. Maribor: Pedagoška fakulteta.

Tišler, T., Koren, A. (2006). Izobraževanje vodstvenih delavcev vzgojno-izobraževalnih zavodov na

področju uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije. Ljubljana: Šola za ravnatelje.

Zakon o osnovni šoli (ZOsn-UPB-3), Ur. l. 102/07, 107/10, 87/11, 40/12.