1 Navezanost

Maja Drobnič Radobuljac

1.1 Uvod
John Bowlby je v Teoriji navezanosti (1969) opredelil navezanost kot vedenjski sistem
(enako pomemben kot hranjenje in razmnoževanje), ki regulira varnost in preživetje
posameznika v okolju tako, da vodi osebek (dojenčka, malčka, otroka, odraslega), da
stalno spremlja dostopnost ene (ali več, kot dodajo raziskave kasneje) osebe, ki ga
varuje in se vrne k tej osebi, kadar začuti nevarnost. Tako stresna situacija sproži
vedenjske vzorce, katerih najverjetnejši rezultat je bližina navezovalne osebe (jok,
klici, vrnitev k tej osebi). Navezovalna oseba predstavlja varno bazo, od koder otrok
raziskuje, in varno zatočišče, kamor se vrača. Glede na izkušnje z navezovalnimi
figurami oseba razvije tako imenovane notranje delovne modele, ki predstavljajo
vzorce odnosov, ki jih vzpostavlja tudi z drugimi, celo ko odraste. Navezanost se preko
odnosov s pomembnimi drugimi razvija od rojstva in vse do smrti, vendar pa so prva
leta življenja, ko se možgani najintenzivneje razvijajo, od prvih pomembnih odnosov
najbolj kritično odvisna, saj raziskave kažejo, da se čustvena deprivacija v zgodnjem
otroštvu odraža v primanjkljajih na prav vseh področjih razvoja (čustvenem,
kognitivnem in telesnem), ki jih kasneje ni več mogoče v celoti nadomestiti. Poleg tega
se je oblika navezanosti, ki so jo ugotovili pri majhnih otrocih, kasneje izkazala kot
trajen vzorec navezovanja odnosov z drugimi v odrasli dobi. Mnoge raziskave odraslih
intimnih odnosov kažejo na to, da se v zaljubljenosti oziroma intimnih odnosih znova
vzpostavijo isti mehanizmi navezanosti, ki jih je posameznik razvil pri letu in pol. Način
vzpostavljanja intimnega odnosa bo v mnogo čem spominjal na način, kako je
posameznik kot otrok uspel poiskati in ohraniti stik s prvo navezovalno osebo.
 1.2 Oblike navezanosti
Raziskovanje navezanosti se je pričelo z zgodovinskimi opazovanji Mary D. Salter
Ainsworth (1978), in sicer najprej na parih mater in otrok v Ugandi, kasneje pa še v
Baltimoru. Ugotavljala je, da je od oblike in stalnosti skrbi za otroka odvisno, na kakšen
način se bo otrok vedel do navezovalne osebe v zanj stresnih situacijah, to je kakšno
obliko navezanosti bo do te osebe razvil.

Opisala je tri oblike organizirane navezanosti (kategorije):

- varna navezanost, ki jo najdemo pri okrog 60 % ljudi v splošni populaciji,
- negotovo anksiozno-ambivalentno (preokupirano) navezanost, ki jo najdemo
pri okrog 15 % ljudi,
- negotovo anksiozno-izogibajočo navezanost, ki jo najdemo pri okrog 25 % ljudi.
Kasneje sta Mary Main in Judith Solomon (1990) dodali še dezorganizirano
navezanost, ki je po različnih podatkih prisotna pri 15–25 % ljudi, drugi pa še obliko
»ni moč uvrstiti« (»non classifiable«) (Hesse, 1996).
Danes različni raziskovalci navezanosti ugotavljajo razlike med kategoričnim in
dimenzionalnim opisovanjem navezanosti.

1.3 Test tuje situacije

Mary Ainsworth je razvila prvo laboratorijsko metodo za raziskovanje navezanosti –
test tuje situacije (Strange situation procedure, TTS). Gre za 21 minut dolg postopek,
v katerem sodelujejo starš, majhen otrok (star 9–18 mesecev) in raziskovalec.
Postopek se snema z videokamero. Med postopkom se posnameta dve krajši ločitvi
otroka in starša ter dve ponovni združitvi. Najprej sta v prostoru otrok in starš, vstopi
raziskovalec (tujec), ki se pogovarja z obema, nato 1.) starš odide, ostaneta tujec in
otrok, 2.) po nekaj minutah se starš zopet vrne in tujec odide. Nato 3.) starš spet odide
in za tem vstopi tujec, 4.) nekaj minut za njim pa spet starš.
Navezanost pri otroku ugotavljajo na podlagi njegovih reakcij ob odhodu starša, še
posebej pa ob ponovnem snidenju.
 1.4 Vedenje otroka pri testu tuje
situacije glede na obliko navezanosti
Mary Ainsworth je glede na različne oblike vedenja matere do otroka doma opazovala
tudi različne tipe vedenja otrok pri TTS. Glavne oblike vedenja so predstavljene v tabeli
2.

Tabela 2: Vedenje otrok v TTS glede na obliko navezanosti otroka in prevladujoče

vedenje matere do otroka med opazovanjem na domu
Varna (Tip B)
Izogibajoča (Tip A)
Vedenje otroka Vedenje matere
Kaže znake nelagodja ob Materino vedenje
prvi separaciji, joče vsaj ob doma je bilo nežno,
drugi separaciji, hitro pride skrbno, vključevalo je
k materi ob vrnitvi, se uspe objemanje in
ob njej pomiriti in vrniti k igri crkljanje, z občutkom
– varna baza, varno za otrokove izkazane
zatočišče. potrebe in vzajemno
interakcijo, nevsiljivo.
Otrokova pozornost je Matere teh otrok so
usmerjena v igrače, ne joče odklanjale
ob separacijah, ne pokaže navezovalno vedenje
zanimanja za mamo ob in bile posebej
njeni vrnitvi, se ji umakne odklonilne do dotikov.
ali nagne stran, ko ga
pobere.
 Preokupirana/ambivalentna Otrok deluje vseskozi Matere so te otroke
(Tip C) preokupiran z materjo, je doma negovale
opazno jezen ali opazno nerodno,
pasiven, vedenje niha med nedosledno,
iskanjem materine bližine neodvisno od
in odklanjanjem, se ne direktne interakcije z
umiri po materini vrnitvi in otrokom, nevzajemno
se ne vrne k igri, temveč se in nepredvidljivo,
naprej ukvarja z materjo in vendar ne odklonilno.
joče.
Dezorganizirana Otrok se v prisotnosti Vedenje mater do teh
matere vede otrok je bilo večinoma
dezorientirano ali zlorabljajoče.
dezorganizirano, npr.
zmrzne, se ziblje na rokah
in nogah, dviga roke v zrak
in jih spusti, ko mati vstopi.

1.5 Priporočena literatura

1. Bowlby J. A Secure Base. London and New York: Routledge Classics; 2010.
2. Bowlby J. Attachment and loss: Vol. 1. Attachment. London: PIMLICO; 1969.
3. Main M. Introduction to the special section on attachment and
psychopathology: 2. Overview of the field of attachment. J Consult Clin Psychol., ed.
1996 Apr; 64(2): 237–43.
4. Bretherton I. The origins of attachment theory: John Bowlby and Mary
Ainsworth. Developmental Psychology. American Psychological Association; 1992
Sep 1; 28(5): 759–75.
5. Ainsworth MD. Patterns of infant-mother attachments: antecedents and effects
on development. Bull N Y Acad Med 1985; 61: 771–91.