ESEJ

V državah, v katerih oblika vladavine ni demokracija, se pogosto odpira vprašanje o pravičnosti,

svobodi in enakosti, to pa postavlja pod vprašaj človekovo naravo in družbeni red. Thomas Hobbes in
John Locke sta se oba v svojih delih ukvarjala s tem vprašanjem ter o pomenu oblasti in njeni vlogi. V
tem eseju se bom osredotočil na tezo, da to, da so v neki državi neke skupine ljudi privilegirane, vodi
v nepravičnost, ki je podobna naravnemu stanju. To bom poskusil storiti z primerjavo njunih
pogledov na naravno stanjem, svobodo in oblast, ter njen obseg.

Hobbes meni, da svobodo posamezniku v družbi ponuja samo močna centralizirana oblast, ki ima
monopol nad nasiljem. To daje tej oblasti možnost za ohranjanje družbenega reda. Hobbesov model
bi torej posamezniku ponujal svobodo, vsaj zunanjo po mojem mnenju, skozi oblast, ki bi postavila
zakone in jih bila sposobna uveljavljati. S tem bi družbo ščitili pred naravnim stanjem, posameznik bi
bil osvobojen strahu pred nasiljem, možnost osebnega razvoja, saj bi lahko močna država postavila
pogoje za gospodarski razvoj- svoboda v smislu ekonomske blaginje. Svoboda je odrešitev od kaosa in
vojnega naravnega stanja. Seveda pa to, privede do vprašanja če takšna oblast vodi do neenakosti,
zaradi moči in privilegijev ki jih imajo nekateri posamezniki v družbi. Iz tega lahko torej sklepamo, da
nekateri posamezniki v tej družbi uživajo nekatere privilegije, ki jih ostali ne morejo. Pa naj bojo to
politični, socialni, ekonomski. Torej, če v tej državi posamezniki posedujejo več pravic od drugih jim s
tem posegajo po njihovi svobodi, pravicah. Ti ljudje so tako postavljeni v položaj, kjer se jim zunanja
svoboda zmanjša na račun zaradi nekega razloga privilegirane skupine ljudi. Če trdimo, da se jim
zmanjša zunanja svoboda s tem praktično mislimo na zoženje izbire npr. karierne poti, pa tudi
omejitev svobode gibanja ali pa samo skrčeno izbiro šampona v trgovini. To stanje je potem podobno
Hobbesovemu pogledu na naravno stanje, v katerem je vojna vseh proti vsem in ljudje iščejo
dominacijo nad drugimi za poteševanje sebičnosti in pohlepa. To stanje naj bi bilo kruto, pusto,
človeka ne vredno.

Locke pa se z njim ne strinja glede človeka v naravnem stanju in meni, da ima človek tri ključne
naravne pravice in sicer do življenja, svobode in lastnine. Te pravice so neposredno povezane z
naravnim stanjem, kjer so ljudje pred vzpostavitvijo države, in so po njegovi filozofiji neodtujljive, kar
pomeni, da jih nobena oblast nima pravice odvzeti ali pa jih kršiti. Zaradi te nedotakljivosti pravic je
pomembno, da je med vladarjem in ljudstvom sklenjena družbena pogodba, kjer vladarji dobijo moč
iz odobritve ljudstva, le to pa ima pravico do upora v primeru, da oblast ne deluje z v okvirih njihove
prisotnosti ali dela ne opravlja primerno. Locke pa se s Hobbesom ne strinja glede naravnega stanja
in trdi da so ljudje v tem stanju enaki, torej niso rojeni s posebnimi privilegiji, ne konfliktni, torej
upoštevajo naravni zakon in se prizadevajo za mir. Potem lahko nastane vprašanje zakaj bi ljudje
želeli oblasti države. To odgovorimo tako, da ljudje sklenejo družbeno pogodbo zato, da si zagotovijo
varnost pred potencialnimi konflikti, tako zunanjimi kot notranjimi, in pa za lažjo organizacijo družbe
ter življenj. Ta država pa naj predvsem skrbi za notranjo in zunanjo varnost, njena moč pa naj bo
omejena.

Naravno stanje je pri Hobbesu veliko bolj pesimistično, klavrno, pusto, kot pri Locku, zato lahko iz
tega, vsaj po mojem mnenju, razumemo zakaj je Hobbes oblasti prisodil tolikšno moč in vpliv, ker
meni, da so zares svobodni ljudje v naravnem stanju kot nekakšni divjaki, ki delajo le za lastno korist,
ali pa se ne ravnajo po naravnem zakonu. V takšnem primeru je lahko razumljivo zakaj Hobbes
svobodo vidi pri oblasti, ki je dovolj močna, da poskrbi za varnost, svobodo posamzenika. Oba se torej
strinjata za sklenitev družbene pogodbe ljudstva z vladarjem, ampak Locke trdi v nasprotju z
Hobbesom tudi, da imajo ljudje pravico do upora, ki pa je pri Hobbesu nimajo, saj je vladar suveren in
njegova oblast ni omejena- bistvena razlika je torej v legitimnosti te oblasti. Vredno mi je še omeniti,
da sta Lockov poudarek na posamezniku in njegovih pravicah ter omejitev oblasti prispevala k
oblikovanju demokratičnih načel, ravno nasprotno pa je Hobbes prispeval pri oblikovanju pristopa
avtoritarnih držav.