OBLAST JE NUJNA ZARADI

ČLOVEKOVE NARAVE
V eseju bom odgovarjala na naslovno tezo in razpravljala o človekovi naravi. In sicer,
zakaj imamo ljudje raje nadzor oz. gospodarja kot pa svobodno delovanje ter zakaj
to oblast sploh ubogamo. Na koncu bom povzela še utemeljitve nujnosti oblasti, ki so
jih postavili Platon, Locke, Hobbes in Rousseau prav zaradi človekove narave.
Lahko bi rekli, da je človek po naravi pravičen, a ga sistem in reakcije ljudi nanj,
pokvarijo. Zato človek skozi zgodovino venomer manifestira gospodarja ali vladarja,
da vzpostavi red med ljudmi. Človek se v današnji družbi raje poslužuje krivičnosti,
ker ima od tega, na žalost, več koristi kot pa od pravičnosti. Pravičnim ljudem ostali
zato pravijo “bedaki”, ker jih drugi zaradi te lastnosti lažje izkoriščajo ali pa jih
enostavno zasenčijo pred dobrimi ponudbami v življenju.
O človekovi naravi pa imajo filozofi različna stališča. Tako na primer Platon pravi, da
človek po naravi ni samozadosten in da je zato že po naravi družbeno bitje. To
naravno stanje pa je razdeljeno na 3 naravne družbene razrede, ki jih je skoval z
mitom o Zemlji in z naravnimi talenti. Hierarhija temelji na sestavi duše, ki ima prav
tako 3 komponente. Tako kot slabši del duše, mora slabši del družbe slediti boljšemu
delu, ker samo filozofi znajo pravilno vladati. To stanje bi ohranjali s prakticiranjem
plemenite prevare s katero bi bili okuženi čisto vsi, vključeno z vladarjem samim.

Thomas Hobbes utemeljuje naravno človekovo stanje kot stanje pomanjkanja. Vse
ljudi motivira lastni interes in želja po moči. Zato v taki družbi ne obstaja
medsebojnega sodelovanja in stalnosti. Torej vsak človek ima tudi naravno pravico,
ki dovoljuje uporabo moči zoper kogarkoli, ki ogroža lastnino tistega, ki moč uporabi.
Iz tega potem sledi naravni zakon, ki ima primes razuma, kar prepoveduje ubijanje.
Dovoljena je le uporaba moči. Hobbes pravi, da morajo ljudje za stanje miru predati
te pravice na oblast, ki bo imela absolutno politično avtoriteto nad ljim. Kljub temu,
da tudi avtoriteta zlorabi svojo moč, so prišli do zaključka, da je to bolje kot da sploh
ne bi imeli avtoritete.
John Locke se sklicuje na bolj pozitiven pogled na človeka. Naravno stanje namreč
utemeljuje kot stanje obilja. Naravni zakon nam je, po njegovo, dal Bog, ki nas je
preskrbel z razumom, kar nam omogoča mirno sobivanje. V naravnem stanju vsi
sodelujejo, ni podrejenosti ali lastnine. Toliko kot si pridelaš, toliko si lastiš. Kršitelje
naravnega zakona ima vsakdo pravico kaznovati s povračilno teorijo, torej če kdo
koga umori, ga ima vsakdo pravico ubiti). Avtoriteto pa potrebujejo, da ščiti njihove
naravne pravice. Imajo jo pravico zamenjati, če tega ne uresničuje, tudi po mnogih
poskusih sprememb.
Jean-Jacques Rousseau podobno kot Locke pravi, da se vsi ljudje rodimo avtonomni
in svobodni. V naravnem stanju imajo samo vrline, kot sta na primer ljubezen do
samega sebe in sočutje (vrlini po naravi), ki se lahko hitro izpridita v samovšečnost
in naslajanje ob tuji bedi. Zato je treba otroke vzgajati v naravi, da se učijo na podlagi
zmot in poskusov. Šele kasneje morajo biti izpostavljeni družbi, da se vrline
spremenijo v moralo in razvijejo svojo človečnost. S tem dosežejo popolno svobodo,
ki pa jo zaupajo oblasti, da jo bo ohranjala. Delovanje države mora biti demokratično
in ne vodeno z zastopniško demokracijo. Meni, da od izglasovanja predstavnikov
parlamenta ljudstvo ni več svobodno. Zakon mora sprejeti ljudstvo, drugače ni
veljavno.
Ljudje manifestirajo gospodarja, zato da ta, po tem ko so vzpostavili mir v družbi, to
ohranja. Zaupajo mu svojo naravno pravico in zakon v upanju, da se jim ne bo
izneveril. Skupno vsem filozofskim trditvam, ki sem jih omenila, ne glede na to ali je
človek predstavljen v dobri ali slabi luči po naravi, je to, da ljudstvo išče stabilnost, ki
ji jo lahko ohrani le avtoriteta.

Esej ima veliko netočnosti, te moraš popraviti in upoštevati vse v opombi dane misli.