Dodatki k prehrani in izguba telesne maščobe II.

del
Avtor: Gašper Grom

V prvem delu članka sem napisal nekaj več o dejavnikih izgube telesne maščobe. Prebrali ste si lahko, da so
dodatki k prehrani le eden izmed dejavnikov, ki pride do izraza šele ko optimiziramo druge, kot so anaerobni in
aerobni trening, dieta. Sami dodatki brez pravilne diete in treninga ne bodo prinesli vidnih rezultatov, čeprav je
res, da nekateri izmed njih pomagajo pri ohranitvi zdravja zaradi vpliva na holesterol in trigliceride v krvi,
poboljšajo izrabo hormona inzulina, preprečijo izgubo mišične mase. V tem delu več o posameznih dodatkih, ki
se smejo prodajati na našem trgu.

PROTEINSKI KONCENTRATI IN AMINO KISLINSKI DODATKI

Kot sem že omenil v prvem delu članka je za izgubo telesne maščobe najpomebnejše, da ohranimo čim več
mišične mase oziroma jo celo pridobimo, kar pa je razen pri začetnikih tudi ob pravilnih dietah skoraj nemogoče.

Mišična masa je namreč velik porabnik energije tudi v mirovanju. Več jo imamo več kalorij bomo porabili in
lažje bomo izgubljali maščobo.

Poleg treninga z utežmi je najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na ohranitev miščne mase dovolj visok vnos
beljakovin. Mišična masa je namreč je glavno telesno skladišče beljakovin iz katerega telo ob strogih dietah črpa
beljakovine iz katerih proizvede glukozo. Glukoza je namreč edini ( ob določenih situacijah tudi ketoni ) vir
energije za možgane in živčni sistem. Da ne bi telo prešlo v stanje hipoglikemije (prenizke ravni sladkorja v
krvi ), ki se lahko konča tudi z komo in smrtjo, obstaja varnostni mehanizem, ki poskrbi za pretvorbo amino
kislin (sestavni deli beljakovin) v glukozo in tako zagotavlja ne ko še znosno raven le te v krvi in s tem dovolj
hranil za možgane ter živčni sistem. Če želi telo proizvesti glukozo iz amino kislin seveda rabi beljakovine, ki jih
lahko črpa iz mišične mase ali pa iz konzumirane hrane.

Seveda je zadnji vir za dosego našega cilja izgube maščobe in tudi za naše zdravje veliko pomembnejši oziroma
razultat bi bil veliko boljši, če preprečimo uporabo amino kislin iz prvega vira. To pa lahko dosežemo le ob
dovolj velikem vnosu beljakovin. Seveda je potrebno paziti tudi na kvaliteto beljakovin. Viri beljakovin se med
seboj razlikujejo po aminkislinski sestavi, prisotnosti maščob, hitrosti absorbcije.

Svoje povečane beljakovinske potrebe bomo najlažje zapolnili iz proteinskih koncentratov in amino kislinskih
dodatkov. (vendar le določen odstotek ostalo pa konzumirajmo iz hrane). Kot najboljši se je pri izgubi maščobe
pokazala mlečna beljakovina kazein, nekaj slabše sirotka.
Če posežemo po amino kislinskih dodatkih konzumirajmo peptidno vezane amino kisline in ne proste, katerih
absorbcija je slabša.

L- KARNITIN (L-carnitine)

L – karntin je substanca podobna amino kislinam, katero telo proizvede iz amino kisline Lizina. Poleg lizina za
sintezo L karnitina potrebuje še vitamin B6, niacin, vitamin C, mineral železo in amino kislino methionin.
Najboljši vir L – carnitina v hrani pa je meso predvsem rdeče.
Poleg številnih drugih funkcij je najpomembnejša omogočanje maščobnim kislinam prehod celične membrane in
tako njihovo izgorevanje za pridobivanej energije v celičnih organih mitohondrijih. Teoretično naj bi večja
količina tako omogočala izgorevanje večje količine maščobnih kislin za energijo. Ceprav so dale študije različne
rezultate je videti, da najbolje deluje ob strogih dietah, kjer vnos kalorij zalo nizek.

Pozitiven vpliv ima tudi na raven holesterola, tako, da znižuje slab LDL holesterol ter skuopno raven holesterola
med tem ko pa dviga dober HDL holesterol. Stranski efekti prekomerne uporabe niso poznani. Ce želimo efekt je
minimalna količina 500 mg medtem ko je večina študij delanih pri količinah 5000 – 6000 mg dnevno.

KROM ( Chromium )

Krom je za metabolizem ogljikovih hidratov nujno potreben mineral ima pa tudi druge pomembne funkcije
predvsem v povezavi z hormonom inzulinom in metabolizmom maščob. Efekt dodatnega kroma bo opazen le, če
je v organizmu prišlo do njegovega pomanjkanja. Ker pa trening, velika raven sladkorjev v prehrani in drugi
dejavniki znižujejo količino kroma je tako stanje zelo mogoče. Se posebaj če upoštevamo moderno predelavo
hrane, katera uniči večji del kroma.
Krom je zelo varen, čeprav se toksičnost lahko pojavi pri količinah večjih od 1000 mcg dnevno. Običajna
dnevna količina naj bi bila 300 do 600 mcg.

CLA (Conjugated Linoleic acid)

CLA je maščobna kislina pridobljena iz esencijalnih maščobnih kislin. Najdemo jo tudi v hrani predvsem
mlečnih izdelkih in mesu. Poleg vpliva na raven telesne maščobe ima ta maščobna kislina tudi antioksidantske
lastnosti, poboljšuje senzitivnost za inzulin v mišičnih celicah ( za uravnavanje sladkorja v krvi zato rabimo manj
inzulina, katerega prevelika količina pomeni kopičenje telesne maščobe ) ter preprečuje določene vrste raka. Za
viden efekt je potrebno konzumirati najmanj 6g CLA dnevno.
CHITOSAN

Chitosan je vlakno, ki ima pozitivni naboj zato privlači vse kar ima negativni naboj, kot naprimer maščobe. Ce
ga dodamo obroku z visoko vsebnostjo maščob naj bi se del teh vezal na chitosan in bil z njim izločen iz telesa
preden bi prišlo do absorbcije in tako preprečil shranjevanje v telesno maščobo. Pozitiven vpliv ima zaradi tega
tudi an raven holesterola.
Slaba stran je, da veže tudi esencijalne maščobne kisline ter tudi v maščobah topne vitamine, kar lahko pripelje
do njihovega deficita. Zato naj bi ga uporabljali le ob posameznih obrokih kjer pričakujemo večji odstotek
nasičenih maščobnih kislin in ne vsakodnevno kot sredstvo za izgubo telesne maščobe. Efekt chtosana bo boljši
če mu dodamo 100 do 200 mg C vitamina, ker naj bi se ob prisotnosti tega vitamina še povečala vezava maščob.
Oboje skupaj konzumiramo 30 do 40 minut pred obroki z visoko osebnostjo maščob.

HCA (Hydroxycitric Acid)

HCA pridobivajo iz sadeža severno azijske rastline Garcinia cambogia. Deloval naj bi preko blokade encima
ATP Citrat liaze. Ta encim namreč sodeluje pri sintezi maščobe iz ogljikovih hidratov.Tako bi naj bil višek
ogljikovih hidratov v hrani porabljen za energijo in ne enrgetske rezerve v obliki telesne maščobe.
Učinkuje tudi tako, da zavira apetit in povečuje termogenezo (produkcijo toplote iz hrane) ter s tem večjo porabo
kalorij.Da bo efekt nqa izgubo telesne maščobe viden je potrebno konzumirati minimalno 1000 mg HCA.
Količina pa naj ne bi presegla 5000 mg na dan. Dnevno količino je potrebno razdeliti na več manjših in jih
konzumirati 30 minut pred obroki.

LIPOTROPIKI

So skupina hranil med katerimi sta verjetno najbolj poznana inozitol ter holin. Poleg bi lahko šteli še
methionin,betain, lipaze, niacin in različne herbe kot naprimer Milk Thistle. Za lipotropike velja, da preprečujejo
shranjevanje maščobe in pomagajo telesu pri odstranjevanju odpadnih snovi. Posamezni preko spodbujanja
izločanja žolča, absorbcije maščob, emulziranja maščob. Kakšnega vidnega efekta na ravni telesne maščobe
zaradi njihove uporabe ne bo, vpliva pa na naše zdravje preko uravnavanja holesterola, pomoči pri izločanju
odpadnih snovi itd.