POVEZANOST DELA

IN PROSTEGA ASA
TEORIJA STANLEYA PARKERJA

PROSTI AS = preostanek asa, as, ki ostane, ko so opravljene vse

druge obveznosti (delo na plaanem delovnem mestu, delo, ki je
posledica zaposlitve, a ni na delovnem mestu, in z zaposlitvijo
nepovezane obveznosti).
Dokazuje, da so dejavnosti v prostem asu neposredno odvisne od
znailnosti zaposlitve, stopnje avtonomije na delovnem mestu, stopnje
zadovoljstva z delom in stopnje zavzetosti z delom.
Razlikuje tri osnovne vzorce doivljanja dela in preivljanja prostega
asa: VZOREC RAZIRITVE, VZOREC NEVTRALNOSTI, VZOREC
OPOZICIONALNOSTI
Vzorec raziritve

Ni jasne meje med delom in prostim asom

Poklicno delo se nadaljuje v prostem asu, se povezuje z njim
Zdravnik: v prostem asu raziskuje nove metode zdravljenja
Osrednji ivljenjski interes ZAPOSLITEV, vse drugo je postranskega
pomena.
Znailno za ljudi, ki opravljajo poklice z visoko stopnjo avtonomije, so s
svojim delom zadovoljni, z njim zavzeti.
Glavni interes je usmerjen v delo, zunaj delovnega asa se druijo s
sodelavci.
Vzorec nevtralnosti

Delo in prosti as se razlikujeta

Osrednji pomen ima prosti as, ki ga ljudje preivljajo v krogu druine,
veliko gledanja televizije, poitka, rekreacija, izleti
Znailno za ljudi z nizko ali srednjo stopnjo avtonomije, delo ne daje
posebnega zadovoljstva, pomembno je plailo
Znailno za nije pisarniko osebne, polkvalificirane fizine delavce
Vzorec opozicionalnosti
(nasprotnosti)

Osrednji pomen ima prosti as, delo sovraijo, ne daje zadovoljstva,

doivljajo ga kot nujno zlo, sredstvo za preivetje.
Prosti as izkoristijo za poitek od dela, ukvarjajo se z dejavnostmi, ki se
zelo razlikujejo od poklicnega dela.
VPLIVI DRUGIH DEJAVNIKOV NA
PREIVLJANJE PROSTEGA ASA

Kritika Parkerjeve teorije ni upoteval drugih dejavnikov, ki vplivajo na

vzorce prostega asa. Vrsta zaposlitve ni tako neposredno povezana.
Upotevati je potrebno tudi razline ivljenjske sloge, uveljavljene
norme in vrednote, ivljenjsko raven, druinski ivljenjski slog, spol,
razred