PLANARSTVO

Planarstvo je pasenje ivine in pridelovanje mleka. Pri nas ima zelo dolgo tradicijo. V vseh slovenskih
Alpah je bilo planarstvo pomembna gospodarska dejavnost. e posebej je pomembna za obmoje
Bohinja, ker tam ljudje niso imeli monosti poljedelstva zaradi nerodovitne prsti. V Bohinju so se poleg
planarstva ukvarjali tudi z fuinarstvom, rudarstvom ter kmetijstvom. V planinah, kjer se pasejo krave
je monost pridelave mleka in sira. irjenje planin pa je povzroilo tudi krenje gozda. Poznamo ve
stopenj sezonske pae. Pozimi ivino redijo v hlevih, druge letne ase pa jih pasejo na razlinih krajih.
Panitvo poteka najprej od spomladi do maja na skupnih panikih, potem konec maja enejo v nije
planine, tam ostanejo do junija, potem gredo v vije planine. Medtem na vakih travnikih in visokih
planinah pokosijo travo, da poskrbijo za jesensko in zimsko krmo. Konec avgusta se vrnejo v nije
planine, tam ostanejo dokler dopua vreme.

Zaradi industrializacije, deagrarizacije in sprememb v drubi danes planarstvo ni ve tako pomembno.

Ljudje se ne zanimajo za opravljanje takih del, vendar si nekatera drutva si e prizadevajo za obstoj
starodavnih obiajev. Najbolj znana agrarna skupnost je Bohinjska enjica. Ta skupnost deluje v
visokogorski planini Krstenica. Krstenica lei blizu Triglava. Dediina se prenaa na ve ravneh.
Najpomembneja je ohranjanje poletne pae, pridelava mleka na Krstenici. To prinaa nove lane
razlinim agrarnim skupnostim. Gospa Cilka Majer se ukvarja s seznanjenjem otrok s planarstvom.
Nekateri otroci preivijo del poitnic v planini in sodelujejo v planarstvu (torej molzejo, pasejo ivino,
pridelujejo sir). V Bohinju najdemo tudi Planarski muzej v Stari Fuini, prirejajo tudi razne sirarske
teaje. Otroci in mladostniki imajo najvejo vlog pri ohranjanju katerekoli dediine, zato jih moramo
spodbuditi in jih peljati v planine in jih posredovati znanje o ivini ter sirarstvu.